go dar b r t n i š k m aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo avgusta 1863. Gospodarske stvari. Ka/stava poljskih in vrtnih pridelkov za kranjsko deželo bo v Ljubljani v jeseni Kaj bo v razstavo jemalo, «.«xw o^ ^ ^u« vse drugo oklicuje kmetijska družba v „Oglasniku kako naj se pošilja in kdaj y (( se in da- našnjem bomo prihođnjo jesen na pašniku zraven norveške v t rzi ker je med našimi vil Ait* puouiivu /Jiuy^ii uui v toa^ njivami najbolje za pšenico ; čeravno od drugej vemo , da je memo navadne rumene bolje zbiršna in da je bolje občutljiva kot una, pa vendar se hoćemo prepričati, kaj da bo. Juri Paj k. Proste misii o solsko-kraetijskih vrtih. Opomin. Ker se kaze, da so nekteri Da si kmet delà svoj v • v zívez pn v ze sterski oklic, po kterem pridejo konec tega mesca stari krajcarji in polkrajcarii ob denarno veljavo, ponavljamo Še enkrat opomin: naj se vsak znebi teh krajcarjev še ta mesec, ker prihodnji mesec imajo le toliko vred-nosti, kolikor je kuper vreden. Iz Jeisau 11. julija. , da se spodobno obleče, in vse stroške pošteno pozabili c. k. mini- opravi, je namen obdelovanja zemlje in reje živine. Od kmetijstva pa ne živi samo kmet, temuč z eno besedo vsi, kar nas je, od berača do vladarja. Ako se hočemo toraj dobre příhodnosti nadjati umno obdelujmo zemljo, in redimo živino kakor 7 gre Plede se na Gorenskem plašilo, da bodo Koliko je pač naša Liburnija obdelovanja potrebna! šestice od 48. in 49. leta za naprej sreberne Najbolje zemljico ji je Bog odločil. Pa za po novih kaj? za krajcarjev. dobro pravi To laž y s ktero puscavo. Stari gojzdje so se posekali, novi se pa neceio kakor naš dopisnik zasaditi. Dež spira zemljo , in kamen za karanom za odrtniki in pasjevestniki sleparijo ne- gleda beli dan. Toraj pomagajmo goli deželi! tem vedne ljudi, kteri se bojijo, da ne bi se s srebernimi pa še ni vse storjeno, da se v ljudskih šolah otrokom šesticami kaj takega zgodilo, kakor se je pred malo leti kaj bere od kmetijstva; zakaj Bog ve koliko tistih treba več bati; zato še enkrat ponavljamo kar se o šesticah govori zgodilo s srebernimi dvajseticami. Al tega se zdaj ni otrok dobi priložnost, da morejo prav obrniti svojo ved- đa je iaž, nost. Morebiti še četrti del ne. Toraj prepočasno bi bilo kaj takošnega. Trebalo bi imeti, kakor je že v več kmetijski vrt, saj 100 štirjaških sežnjev velikega. vé, da biti bi mogel v pripravnem kraji. Obdelovali naj Gospodarske skušnje. krajih, šolsko- Se * Norveška V rz. darjev norveško rž sejalo Nadjamo se ) da Je več gospo- bi ga kmetje brez plače pod vodstvom učitelja. Ta pa, ko se je preteklo jesen za dobro izurjen v kmetijstvu, bi mogel skrbeti, da bi se seme pri kmetiški družbi v Ljubljani za poskušnjo do- več plemen sadnih in druzih dreves sejalo. Drevesa pa bivala. Naj povem, kar sem jez skusil. Jez sem je en dovelj velike za presajenje na stanovitni kraj 7 polie , tu jc l/l. uci uiciuma, u. uatuuia lain ocjai , u« uoiicij tuux ui o^iat julija letos pa žel; prav lepo je rastla in pred žetvijo vrt ne bi bil.v prid to je 32. del mernika oktobra lani sejal 3. učitelj tudi brezplačno med kmete razdeloval. naj bi Tak blizo čevlje v visoka bila na srednje dobri zemlji 7 po krompirju. Koliko smo je přidělali, se skor bojimo za drevesa nesti, pa presajene iz druge zemlje samo učencem, temuč najbolje prostému kmetu, kteri ne more vsakega krajcarja v mesto ■ I H HHHi ■ ■ se povedati, zakaj taki pridelki se le v «Banatu in v ne- nerade primejo kterih krajih na Laškem nahajajo, zato mi posebno Še nekaj za Jelšance čisto novega morem povedati. starokopitneži, ki še peščice zemlje kaki novi poskušnji Imeli smo namreč letos nekoliko svilnih crvicev, kteri, v V Il G priVOSCljO ? oo v^ij^n n^ uuuu. jl jl jlva^jlcih ojjjv^ ovj y u ai\v;iaviiu xi^ in zjkal av^ga Aiaja ^ ou j^jl c* * dá iz enega polica malo? pa dolge in debele slame, izvrstno sponesli. K letu ? če Bog dá, jih bomo že v v se verjeli ne bodo. Přidělali smo, se ve akoravno ne iz zdravega kraja prineseni, so se prav zernja pa lepo suhega in Čistega 48 i poličev, to Je> vec hišah jelšanskih vidili. Murbe so se začele tukaj poldrugi mernik in en maselc. Prihođnjo jesen jo bomo čvrsto sejati; marsikter kmet jih ima do 200 še precej na mahu (močirji) poleg lipovske ceste na prosišče en odraščenih. — Zavoljo živinske bolezni zaprta cesta od mernik usejali; na prejšnem pašniku na ilovnati zemlji kranjske meje do Reke, mislim, se bo kmalo odprla. pa dva kraja. .U.XM.XXJUU.V/ 1UVJV , 7 ~ ---~----- Tudi novo cesto bodo začeli v kratkem delati. * Bela pšenica Bele pšenice ? ki sem Je polič za poskušnjo od kmetijske družbe dobil, usejal 26. septembra lani tikoma norveške rži, 15. julija letos. Stala je sicer lepo, pa ne žel dosti tudi sem pa Vam i ! Bog z Srečán Pire. veca y Od goveje kuge na dalje. kot navadna domača; přidělali smo je iz enega polica 23 poličev ; zdi se mi, da zrno ni več tako belo kot Po poslednjem naznanilu c. kr. deželne zagrebške general-komande od 26. julija v vojaški granici je seme bilo, večidel Je zrno bolj rumeno. y ô^u^im-iwiucvuuv ^ * " - J - — ?v : Sejali jo goveja kuga v sluinskem in 1. banském graničarskem malo ponehuje, v 2. banském polku pa polku malo po je polku je med 6740 goveđi poginilo dosihmal že 1590. in neznaní. Brodarstvo ne podpira samo le trgovine se huda, kakor tudi v gradiškanskem ; v 2. banském ampak ono je ž njo, kakor od nekdaj, tudi pripomoček bogatenju in razprostiranju raznih vrst znanstva med oběh teh polkih pa razsaja kuga v tistih selih naj- prebivavci vsega sveta. Saj je povestnica brodnarstva h uj e ki-so blizo Save in Une, kamor Turki se zmi- ob enem tudi povestnica pajdašenja ali občenja narodov ju ti j v^/ j xvi o VJ kjiiuvj kj ci y v ni n vj y ivwiuva x ui ivi ou zjijlii' \j kj v ii u íai tuv.ii v vutiii^w jjajuaouij je rom mrho mečejo in tako okužujejo živino. Zato je de- in pa prostiranja omike med njimi želna zagrebška general-komanda se zopet obrnila do Brodarstvo je tako staro da ne vemo JUVslll C\ ZJCVC^l UUOIVCl CU XVU1I1ÍAUUW UV VJ KJ1 XXX XCC VA.VJ ^I^UCUOl* V J tUIW^ O lUi VJ y VA CO UV/ > V^iliU pFâV y XVU.CI c. kr. vojaskega ministerstva, naj zahteva od turške da je bilo iznajdeno. V občni povestnici beremo vendar kdaj vlade, da ne trpi tega. Ovčje kuge je v oguiinskem , sluinskem in v da najprvi so bili Feničani to je > vavci zahodnega azijatskega primorja nekdanji prebi- ki so bili začet- banskem polku še zmirom dosti, Čeravno nekoliko po- niki brodarenja. Znano nam je tudi dalje, da posebno nehuje. Vsi tamošnji zdravniki so zdaj tudi ene misli, tudi Jugoslovani, zlasti Iliri v nekdanji tako ime- da goveja in ovčja kuga ste ena bolezen. novani Liburnii na otocih jadranskega morja so že Bosni na TurŠkem razsajate obe kugi Še hudo. zdavno sloveli zarad svojega brodarstva. Resnico nam je *t < itek razgovor o važnosti trgovine in bro darstva. pač povedal naš slavni Vodnik, ko „Ilirjan že močan s as SB» morji je bil, ^^,, Ivo Rimec se ladje * Je tesať nëil." ' je v tem oziru pel : Mnogi • (Dalje.) učeni možje, ki so Vemo pa, da tudi še današnji prebivavci ravno ti- pisali o národnem gospo- stih krajev ? to Je Lišinjani (Ilirjani) posedajo veliko darstvu (Nationaloconomie), zagovarjajo jako razsirjeno misel, da samo tisti državljani pripomorejo bogastvu in blagostanju države, kteri se peČajo z obdelanjem zemlje trgovskih bro do v, ki jim Italijani pravijo „bastimenti di lungo corso u (to je vci. ^wxov^ jv., velikih bark za broclarenje do daljnih dežel), in da pogumno brodarijo po celem svetu, in pa s porabo poljskih pridelkov: al nasprotno so drugi zopet dokazali, da najbolja pot, ki more peljati k bogastvu prebivavce, ktere si bodi države, je opuščenje in pa tudi oj stra prepoved vpeljevanja ali vvaževanja tacega tujega blaga, ki se lahko domá, to je , v svoji državi vračaj o se le za malo časa domu po dolgem pomorskem Brž ko ne so se ljudje izprva vozili brodarenji. po rekah ali prav blizo primorja , si upali v plitvah dalje na morje. Najprvo imenovanje in da pozneje so čolna se najde v pismih pisatelja Sanhunija- prideluje. Po njih mislih je treba tedaj le preiskovati: dobiva li od nje denarjev tuja dežela ? ali pa ona o d ali pomnožuje se njeno boga- te; ako se hoče zvediti, Drugi pa so si prizadevali poravnati ali saj nekako sprijatlki te dvojne nasprotne načeli, in to z jasnimi dokazi, da samo taclaj postaja država velika, imenitna, bogata in cveteča, kadar njeni udje umno sledé naravskim postávám in napravam, vživajo vso slobodnost, da morejo iskati si pošte nega dobička po kakoršni si bodi poti in kjer koli si bodi, tedaj tudi premenjevati svoje premoženje in svoje pridelke s premoženjem in s pridelki druzih, potem tedaj : s porabo zemlje za pridelovanje blaga ne samo za neposredno vžitje, ampak tudi za prenarejanje in za spečevanje, to je, za obrtnijo in za trgovino. tona, ki je nek 1250 let pred Kristusovim rojstvom živel v Baritosu, svojem rojstnem mestu, kakor pravij?. Po njegovih besedah je neki Anzous drevesu veje od- ga potem izvotlíl s pomočjo ognja , in se izročil morju v takem trohljivem čolnicu. Pisatelja Plini in Foluks pa pripovedujeta , WÊtttk MHHÉH IH^^H da za vožnjo vec oseb po rekah, jezerih in morjih so se ljudje posluževali nekako večili čolnov napravljenih iz pletenine , ki so jo pokri- vali z živalskimi kožami. Pozneje so še le namestovali pletenino z drevesci pripognjenimi, kože pa z diljami, ki so jih lepo skladali diljo na diljo. Izprva so pehali ladije z rantami (prekljami) naprej , pozneje pa s širo-kimi vešli. Krmilo je bil znašel Tifis. Najstareje la- zad. dije so imele dvoje krmil namreč eno spred, eno Ravno to tretje, zares temeljito mnenje, nam skorej da ne da s prstom kaže pot, ktere se imamo držati, samo sploh vsa naša država, ampak posebno tudi vsaka njena pokrajina (dežela) obogati, ali vsaj dobro da so se tedaj dale gnati naprej in tudi nazaj. Iznajde-niki jader so bili, kakor se pripoveduje, Samotraci. Od početka ni bilo mačkov, kakor jih imamo dandanašnji; v nekdanjih časih so brodarji (mornarji) namesto njih vpotrebovali velike kamne, ki so jih vezali z vrvmi, m napreduje s trgovino. Dvomiti namreč nihče ne more da ta in una osiromaČi ? likor ? ako v se toliko ne pridela j je sami potreba, in je ko- tedaj celó prisiljena vpe- jih vtopljevali na Scit Anac li arsis. dno i poznejšo podobo jim je neki dal prih.) Ijevati blaga za svojo rabo iz tujega, in pa potem Slovenske stvari. pošiljati svoj denar v tuje, nimaje ničesa tacega, da bi ga tuđi ona tje izpelj evala za denar ali pa v premeno z drugim blagom nji potrebnim. Treba tedaj, da prebi- Godovni govor da si s vavci vsake dežele marljivo skrbijo in clelajo porabo svoje zemlje in pa z obrtnijo napravljajo toliko pri veliki besedi v goriški čitavnici 12. julija 1863 blaga ? da ga tudi na tuje spečavajo j to je 7 da tržujejo z drugimi deželami, in si tako pridobivaj o denarjev, za vsestransko izboljšanje svojega gospodarstva in s tem Zložil in govoril dr. Josip Tonkli. (Dalje.) ILL Pokristjanitev Slovanov. Kakor vse druge ljudstva bili so tudi Slovani iz naravno tudi gospodarstva svojih udov. — Gorje toraj začetka pagani (ajdje). Luč kršanske vere jim je pri-deželi, ki blaga le ali vsaj naj večidel prejemlje iz svetila od treh straní: od O glej a so patrijarhi posiljali tujega za svoj vžitek, in pa ni Č ali 1 e m al o svojega misijonarje med Slavene po Ilirii, solnogradski škoje tje specava II. Brodarstvo ali umetnost voziti se po vodah so jih pošiljali med Slovane po Gorotanu, ktera je ob-segala ne le današnjo Koroško, en del Krajne in Stirje, to je Je bila po rekah, po jezerih in po morjih. Trgovina se ampak tudi velik del Parskega, na oběh straneh Donave dobro in jako razprostrla in svojo moč in na Moravském, in Carigrad je pošiljal svoje misi- med človeŠkim rodom razvila, ko so bili ljudje začeli jonarje na Bolgarsko in v Panonijo. brodariti od kraja do kraja po morjih in sploh po vodah Med Slovani so bili prvi Slovenci, kterim je luč V1VUWH11 I Ci I Ci VA.^J IV L Ci I Ci \J XIX U1 | 1XX XXX hJJJIVJll ^J VJ V Vy Vi Cl XX y UJLVjV^L KJ1VJ \ CK111 tOVJ KJ11JL J-JX >X Y VllVi y u. x ixj. jv ki so jih poprej tako ločile, da so morali si ostati tuji sv. vere prisijala po patrijarhih iz Ogleja, ki so bili 24? nasledniki sv. Mohora, čigar 18stoletni spomin danes Sveta solunska brata se lotita koj težkega delà, podu- obhajamo. Bil je sv. Mohor že leta 63. po Krist, od čujeta ljudstvo v slovenskem jeziku z gladko in gorečo sv. Petra za škofa oglejskega posvećen; oglejska škofija besedo; utemeljita in posvetita veliko cerkev; požigata se je potem premenila v nadškofijo in iz nadškofije stare lipove bregove, kterih je bilo še na kupe: zdru- postal je patrijarhat v Ogleji, iz patrijarhata postale ste žita okoli sebe veliko učencev, jih učita slovenske pi- pod Marijo Terezijo liadškofii goriška in videmska. save in pripravljata v duhovski stan. Kar je Slovane Oglejski misijonarji so imeli dober uspeh ker bili pridobilo za vselej veri Kristusovi, to je bilo opravljanje CIUU^J. LIO Js-f v>±JL y OU Ulil jjiiuvwijlu JLJI.V » wvivj î vx x ▼ ±y w j r^xxw vrAWT1JWAJi) ker je bil čist njih namen, vse službe Božje v slovenskem jeziku. Po štirih letih Slovence samo Kristusovi veri pridobiti. — Nemški mi- tacega delovanja se napotita Ciril in Metod na čelu ve- slovanskemu jeziku kos, in sijonarji iz Solnograda so imeli med Slovani malo liko ucencev v Rim y in seboj neseta ostanke sv. Kle- uspeha in to iz naslednjih vzrokov: Oni so le slabo menta. Na poti prideta h knezu Kocelu, ki je vladal ali čisto nič uměli slovanski jezik; vrh tega so povsod, Slovence v Pononii okoli blatnega jezera ? ? cigar dr- i. \ J L S i i. ; f i A -l À J V 1 j ; > i J. V. % T JL 1 k f v. ^ ^ ^ \< vj v J I / \ J y ^.J ^ rvy A v/ f v/ AJk V/ V^ f . ■ \/ \/ JLM. JL Mm V^ a.« A A A ^^ V JkA v/ ^ V^ř ^J * Jěl. V^l y A AA VX Jk ^ W 4L V^ kamor so prišli, vpeljavali in nakladali ljudstvu poprej žava je mejila s Slovenci v Iiirii. Tudi tukaj sta ljud- neznane davke, ki so jih imenovali „desetina." Najveća stva v domačem jeziku podučevala, ki ju je navdušeno y overa je bila pa ta, da so Nemci vse kršanski veri pri- poslušalo. Sprejmejo ju od tod še drugi učenci kneza dobljene ljudstva tudi nemški vladi Karolinov podvreči Kocela, ki so želeli v Rimu za duhovne hotli. Rim prideta leta 867, kjer je posvećeni biti. sedel na stolu sv. Petra Od Carigrada je prisvetila luč kršanske vere Bol- papež Ádrijan II. On ju na čelu vseh kardinalov pri Slovenám v Panonii in na Moravském in sicer vratili sprejme in v slovesni procesii v Rim pelje. garom, m m | po sv. Cirilu in Metodu. " aIÉ mi ar 1 ^.m-'^UL i ^ , IV. Životopis Cirila in Metoda. Povedal bom svetih mož y vanov a v kratkem nekaj o življ enj i teh ju s ponosom imenujemo „apostola Slo- ki .. prvi njih mladosti je malo nam znano. Mlajši brat Ciril imenoval se je Konstantin, in rojen je bil leta 827 v Solunu (Saloniki), ki je bilo veliko in bogato kupčijsko mesto grškega cesarstva. Starej šega brata Metoda rojstno leto ni nam znano. Mesto Solun je bilo tačas na pol grŠko in na pol slovansko; imela sta tedaj Ciril in Metod priložnost, že od malih nog se naučiti slovanskega jezika. Oba brata sta se pridno vadila v grški in latinski literaturi, in Ciril se je pečal še posebej z modroslovjem in sicer s takim uspehom, da so ga imenovali modroslovca. Metod se je bil podal v samostan na goro Olimp, kjer je bil v duhovnika posvećen. Ciril pa je svoje izgojilo dokončal v Carigradu na carském dvoru. Akoravno so ! Jirilu ponujali velike posvetne časti, se je bil vendar tudi on vsej posvetili časti in sreči odpovedal in se dal v duhovnega posvetiti. Potem se je bil tudi Ciril podal v samostan na Olimp bratu Metodu, in se je tamkaj pripravljal za misi-jonsko delo med Slovani, za kterih duševni blagor je V Rimu sta bila Metod in Ciril v škofa povzdignjena, in nju učenci za duhovne posvećeni. Sv. Ciril umerje 40 dni potem 14. februarja 869 v veliko žalost svojega brata Metoda in svojih učencev, in v neizmerno zgubo Slovanov. Se na smrtni postelji je Metodu Slovane živo vrnil. priporočal in ga prosil, da bi se koj k njim nazaj Pokopan je bil sv. Ciril z veliko slovesnostjo v kapeli sv. Klementa. (Dal. prih.) Slovstvo slovensko. * Slovenska slovnica v spreglediJi. Svojim in vsem, ki se učé ucencem slovenščine , v pospěli in v m i n polajšanje pri učenji sestavil Anton Lésar. v Nate kratko slovnico, da Je ni krajše, in vendar osnovano V f OCl y S , da vam slovniška pravila živa stopa]o koraj jih lahko s prsti tipate!" S temi tako pre d I^HHHf^l JimH|HIBVHimH|HHi besedami učeni gospod profesor na realki ljubljanski (ktera je lepo to delo sprejela v letošnji svoj šolski le- ■■■ I MHl I li kratke in razvidne vsem, ki se učé maternega svojega jezika, spreglede, da se jim tako p o 1 a j š a učenje. Dobra misel je bila to zlasti dandanašnji y ko bi marsikdo naših domačinov in domacink y ki sicer posebno gorel. Preden j^/uouuuv; ^ui v. JL. x i v^uvu J C »ju xv iuiu vauuiii i^i ÎO^I y jJ w slali so ga bili h Kozarom, ki je bilo pagansko ljudstvo bil Slovanom přišel po- gladko govori pa ne pravilno jezik slovenski, se ga rad nad crnim morjem. Na poti k njim je bil našel ostanke slovniško (gramatičnoj naučil ; al izpeljati to misel tako imaš na kratko, da celo slovnico le n a sv. Klementa, 3. naslednika sv. Petra, v Kersonesu. Po srčno dokončanem poslu se zopet povrne v samostan na in kmali sta oba brata poslana med Bolgare. Tukaj sta prvič začela Slovanom v slovanském jeziku oznanovati sv. vero in krstila sta tudi bolgarskega kneza tak p ô 1 a h y more Olimp y kdor je jeziku do jedra segel. Da je to gosp. Lésar, spričal je že večkrat z izvrstnimi svojimi deli; pričuje tudi to njegovo najnovejše delo. Svesti smo, da bo vsak segel po tej kratki, pa venclar temeljiti slov- je le 50 nov. krajc., dobiva se tudi v nici. Cena Borisa. Njuna visoka učenost , gladivi in v srce sega-joči govori in globoko čutje za blagor človeštva so jima čitavnici ljubljanski. * Pesmarica. Na svetio dal in Jugoslavenkam po-pridobili vse srca Bolgarov in razširila nju slavo po svetil dr. J. R. Raz lag, odvetnik v Brežicah na Slo-celem slovanském svetu, in dospěl je nju glas posebno venskem. Obsega „Pesmarica" naša okoli 300 večidel na Moravsko. Vladal je ta čas veliko moravsko državo slovenskih , pa tudi hrvaško-srbskih in čeških pesem. velikodušni knez Rastislav, Slovan od pet do glave. Zbral je rodoljubni izđatelj najlepših pesem, večidel On je. bil prvi spoznal, kaka sila in nevarnost da preti takih, ki slovijo ali po besedi ali po napevih, „da bodo Slovanom od zahoda po Nemcih, in sklenil je svojo milodišeča kitica za tisočletnico slovenskih biagovest državo neodvisno ohraniti ne le od nemških kraljev, nikov sv. Cirila in Metoda, da bode še vročejša naša ampak tudi od nemških škofov. Pošlje tedaj koj po- Ijubezen do domovine in cesarja !" Pojdi tedaj po svetu slance v Carigrad do cara Mihaela III. naj bi mu po- slovenskem ,.Pesmarica< 11 Vi« 1 • 1*1 !.. -».T. • .-1. i . • u i mila slal mož, ki bi znali slovenski njegove ljudstva v pravi tudi prostega kmetiča ? oglasi se v vsaki hiši y porok smo ti, da s sladkimi svo- veri kršanski podučevati. Car Mihael sv. Cirila in Me- jimi glasi bodeš radostno sprejeta povsod, kjer Slovenec toda pred se pokliče in jima naznani željo kneza mo- in Slovenka v pesmih moli Boga, kjer svojo iskreno ravskega. Z veseljem sprejmeta posel in gresta h koncu Ijubezen razodeva do domovine in cesarja leta 862 s poslanci v nov vinograd Gospodov na Mo- selji ali tugi v pesmi izliva svoje občutke. kjer ravsko na Velehrad y stolno mesto kneza Rastislava. *) knjižica, tako bogato obdarjena ; veljá v ve- Mična 50 nov. krajc. *) Velehrad ni dan danes sicer veliko mesto, ampak samo prost grofijski grad, in kjer je bilo združeno pred 8 dni Čez 100.000 248 Dobiva se v knjigarnicah po vsem Slovenskem ; prodajo pa še posebno oskrbuje G. Tarmon, knjigar v Celji. grških kmetih, in kaže, da nasledniki največ izobraženih prededov, čeravno brez nekdanjega gospodarstva niso * Anton Martin SlomŠeJc, Fiirstbischof von Lavant, vendar zgubili telesnih lastnost plemenstva. Srbské žene dargestellt in seinem Leben und Wirken, von Franz so prav lepe (very prety). Na životu niso sicer prav 7 Kosar, fiirstbischof!. Consistorialrath und Spiritual in tako lične kakor grške, pa njih barva na licah je lepa Marburg. In Commission bei Fr. Leyrer in Marburg. njih lasje so sploh crni in bliščeči; njih kinč na glavi Preblago življenje in nevtrudljiva delavnost neu- je posebno dopadljiv (graceful). Ňevajane se kopati kakor druge žene jutrovih dežel, obdržijo zato (?) dalje ; mrlega pa dosti križanega kneza in škofa Slomšeka je v tej knjigi, ki obsega 21 pôl, z nemško besedo tako svojo lepoto čez klimaterične leta (čez navadni ženski čas). Njih hiše s sobami, ki so odprte proti dvorišču izvrstno popisana, da smo čuli od več strani živo željo, naj bi prečastiti gospod, kteremu ravno tako gladko in matem vrtu, jim povekšajo zdravje in lepoto (?). Ne slovenski jezik teče, kmali tudi Slovencem podařil tako prihajajo v zračne primerljeje (da bi jim škodovali), knjigo ! Oz po »velu. Anglcža posebnih odlomkov iz opisa potovanja A. A. 3'atona po Srbii in druzih jugoslo vanskih krajih. Za kratek čas ali pa tuđi za prevdarek. (Konec.) kakor možje, pa tudi niso prisiljene čepeti v sobah (med zidovjem), kakor več drugih žen na izhodu brez vživanja zadostnega zraka. — V vsi notranji Srbii veljá ženska kot neko bitje prosto in pripravno biti le igrača za mladino, in pa strežnica starih. Ta posebna navada ne prihaja od štirih stoletij turškega gospodarstva Evropi), ampak zdi se , ko da bi bila že staro-slo- vanska.....(!) Značaj (karakter) Srba je popolnoma enak značaju skotiškega gorenca boji je jak; domá zeló gostoljiiben. Kratkočasuje se s prosto in milo godbo (Neko posebno znamenje napredka in omike v (muziko) in poezijo. Najljubše godbeno orodje so mu je ravno deževalo, ko je bil Paton v Skeli 7 diple in gosli. DrugaČen od Grka razodeva malo spo- spravil z nekimi druzimi v ondašnjo krčmo in sobnosti za trgovanje; drugačen pa od Bolgarja, je zeló si tam za jéd naročil perutnine. Nek preprost človeček se ohmetava okoli vrat. Po jedi ukaže Paton ; kar se tiče poljedelskih opravil. Vse to pa se w\> viniivtu y w vivuii v lai* i. u j^ui ui\a/jv jl aiuii y ilâj o o mu dá kozarec slivovice. Cloveček vès plah se približa se mizi. Vzemši z glave svojo umazano obvezo ter zavpije Paton vrnil 1 e ujame z značajem skotiškega Celta. 11. (Patonovo prer oko vanje o Srb ih.j Ko se v Beligrad Je bil po svojem potovanji zunaj tega naenkrat: „Pijem na zdravje našega vladavca Kare Gjor- mesta (to je, po srbski deželi), je bil prav zadovoljen s 11« • i A T • 1**1*1 TT# 1 • 1 t t % („to the pro- gjevića, na napredek in na omiko gress and enlightenment"' — po našem bolje morebiti: V 11 • • 1 / /\ V 1 f f tem 111 7 kar je ondi vidil. 77 Vidil sem pravi na strani „na srećo 5? sem se napredka in omike") pravi Paton Zdel Cudil ganega svinjarja tak glas. 7) t a nj e patrijarhalnih nrav in šeg, kterih odlične naroda", lastnosti (raze) bo v kratkem sabo naprej takljal pritisk slisati iz ust raztr- stare Evrope, in kterih napuščeni vogli bodo toraj kmali našega se mi .Ie prebedast, da minuli !" G. Vrdélski. bi mogel imeti sam po sebi takih misli. Ta stvar je pa vendar znamenje, kako da veter piše. Srbi niso nikakor žlobudrasti, ampak so moder (resen) narod; ce ne bi bilo v srcih ljudstva naména povzdigovati se na večo stopnjo izobraženja, ne bi pač bilo kaj tacega na 11. ure, ko se je beseda končala. Dopisi. Gorici 15. julija. 0 (Konec.) Bilo Je blizo Med tem, ko so se ustnicah priprostega Člověka iz neznane vasi"' (Obilnost drv v počivali — piše i'aton „Ne deleč od Krupene smo mize v dvorano prenašale in pogrinjale, je mešani ipavski ^^^H^HHMHMUtaHHHri druge zbor na vrtu „Slavčka" sladkega spomina m poleg nekega potoka, pesmi prepeval in gostom čas kratil. Po 11 Vo še ie kjer smo razprostili popetine (tapete) in pa izpili lulo smo se vsedli za mizo. Vès (fajfo) duhana. Tukaj mi je bila prilika prepričati se, doba memo popřed se nam_ kaže, okoli li>() da Srbija ima obilo drv. Nek fant je namreč peljal nov pogled, čisto nova po- ve- 130 selih gostov v pobratimii! Ne vem, ali je Gorica kedaj konja potoku, potezaje mu pa nazaj ujzdo in odtego- kaj tacega vidila. Vrhe piramidastih tort so lepo vaje ga od potoka (ko da ne bi mu dopustil se prav kinčale slovanské banderca; umetno ozaljšana g nj at je napiti). „Pusti ga, naj pije, pusti ga, naj pije mu rece n e k a zena; „ceravno moramo oc , ------"J------------. ■ kazala slovenske barvě, celó kruh je imel staro-častitljivo mmm^mmmmmgo r c ogre- z zlatom, vsaj vendar drva in vodo imamo zastonj. vsako stvar plačati podobo poprtnikov in — vince z domače imamo zastoni." valo lica in srce. — Cez nekoliko časa , Cez nekoliko časa ko je vsled ( Vel java čevski župan blaga po 77 pripoveduje Paton na str. 110 Pan-po starega pregovora „rumor íáctus est" (se vé, da slovenski, ljubeznjivi rumor) se vzdigne gosp. predsednik in napije Njih Veličanstvu tako-le: „Odkar so Nj. žrevši neštevilnih škatlicMorisonovih svalkov (pilulza zdravljenje) je umri v misli, da jih ni bil začel jemati Velič, presvitli Cesar z mogočno besedo vsem svojim med Slovani neznano življenje za- (vživati) že poprej. Noben človek bi skoraj ne verjel koliko teh pilul se je tam povžilo v tistih časih. Ni bilo skoraj osebe bolehave ali hipohondrične od Požonja doli do železnih Vrat, da bi jih ne bila veliko veliko narodom enakopravnost zagotovili, se je v Avstrii novo gibanje, novo, prej čelo 5 mileje solnce sije na polji slovanské književne požrla. Radoveden, od kod da prav za prav to prihaja, Slovani napredujejo na poti národně omike; ako Bog poprašujem tii pa tam, pa zvem, da hrepeni le zato po 1 dá, bojo po namenu Cesarjeve besede kmaló z druzimi tem, ker je angležko. Kar koli priiiaja iz Angležke, naj avstrijanskimi narodi v eno vrsto stopili. Za tega voljo si bodo kongrevne rakete ali rastlinstvene pilule to ti mora biti izvrstno. 10. (Nekaj splošnega 0 (remarkably) visoki in krepk 1 vse m po tah obličja razodevaj smo dolžni Njih Veličanstvu za dar enakopravnosti zahvalo. Kdor je toraj izmed vas pravi Slovan pa tudi Srbi so znamenito prijatel edine Avstrije in Cesarja, naj z mano iz globo- Po svoji podobi čine srca zavpije: Slava našemu cesarju Francu Jožefu!** jakega telesa vota) in krepke duše ; pa vendar malokdaj se pri jih Komaj je utegnil gosp. Winkler izgovoriti, in ze so bili zapazuje tisti pogled ovadajoč popolnoma dobro rejo vsi podkopi slovenske lojalnosti podžgani. Ko je trikrat ______1 •__: ______dn^a 7 ktei se nahaj celó pri najsiromašnijih talijanskih in ponovljeni grom najprisrčniših 77 Z1V10 m „slave" dvo- rano in srce pretresal, tii sem si mislil, kako je vendar - 249 - mogoče, da tak narod sumljivosti zapada!! Skoda tudi, početje urno napreduje, podseki so položeni; v dveh da ni bilo zraven^ tistih, ki nas tako radi s svojim mescih se zgotovi sveti hram domače omike. vatlom merijo. Cez nekoliko časa je napil dr. Tonkli Pred dvema letoma so že „Novice" nagovarjale gostom zlasti Ipavcem. Dopadla je šala, ko je, ome- ptujske narodnike, izvlasti mlade pravniške g. doktorje nivši R a z d r č a n o v, rekel, da ni treba misliti, da so našo slovenske krvi, naj bi na čelo stopivši pričeli graditi národno reč razdrli; v nekem pomenu da so pa res čitavnico; pa seme teh besed ni se přijelo, pravi razdrci „ker so razdrli (razbili) spone, v ktere je Lani o pastirsko-duhovskem shodu so po nagovoru bil naš materni jezik vkovan". Načelniku vseh gostov g. M. vsi nazočni gospodje obetali pristopiti k naka- preč. gosp. kanoniku-dekanu ipavskemu je na- njeni čitavnici. ^ogo varj ali smo se večkrat lanskega zdravil gosp. A. Marušič. Nanašaje se na pomembepolni leta, da bi konči letos na blagi spomin ss. bratov Cirila napis nad vrati nove ipavske šole : ,,veri in omiki" je in Metoda mogli urediti in rešiti to nalogo na Ptuju, rekel, da smemo biti ponosni, da imamo (nocoj) med kjer, skoro bi za gotovo rekel, je sv. Metod mešo v sabo tistega vrlega moža, ki si je ne le omenjeni (morda slovenskem jeziku pel, in ker je ljudstvo njega bolje pri- prvi javni slovenski) napis izmislil, temuč kteri ljubilo, kakor nemškega višega duhovnika, je v kratkem tudi v djanji na sebi izrazuje in med druzem razširja tožba šla od tod v Solnograd, od ondot pa v Rim za slo- globoko idejo, ki v besedah ,,veri in omiki" tiči, in da, venskega bogoslužja delo, kar neki letopis svedoči. ker naša slovesnost tudi veri in omiki veljá, se pač Srčnost in delavnost začasnega odbora je povod, da spodobi, da najkrepkejšemu zastopniku verstva in smo došle prikrmanili. Marljivo so podpise nabirali in národně omike v zahodnih slovenskih stranéh nazdra- druge potrebne poslove v red devali, in ko je že bilo 50 vimo itd. Spoštovanje in ljubezen do gosp. dekana je društvenikov, med kterimi tudi okrajni predstojnik in vesela družba tako ginljivo dokazovala, da je moral sodnišld prvosednik, so začasni odborniki naznaniíi občni zraven biti , kdor hoče to razumeti. Gospod kanonik zbor na 23. den mesca malega srpna, kjer naj bi se Grabrijan so nadalje nazdravili našemu prevzv. nad- nacrt društvenih pravil pretresel in stalni odbor izvolil. Škofu in knezu Andrejů Golmajerju blizo tako-le: Zborniki so se sešli v dvorani mestnega strelišča; na Ker obhajamo danes 18001etnico, kar je bil škofovski prvem mestu seje kazala podoba Njih veličestva, vrh prestol v Ogleji ustanovljen, spodobi se, da se spomnimo nje ces. zastava, na oběh stranéh pa sta pahljala sla- naslednika sv. Mohorja na prestolu goriškem, .... da venska prapora. Pri tem zboru nas je bilo okoli 70 Gorica sme veseliti se in ponašati, da ima zaporedoma raznega stanu iz mesta in vesnic. Društvo je bilo če- tako izvrstne nadškofe slovenskega rodů, da so jim stito in odlično, kar kaže, da viša omika spoznava, če- znane naše reči, prijazne misli premilostljivega knezo- sar je treba našemu narodu. Pravo razumništvo (inte- nadškofa goriškega itd. *) Uneti „živio" so zapečatili ligencija) je naše. Gosp. Meško, začasni odbornik, je skoz in skoz resnicne besede g. kanonika. — Doktor razložil potrebo slovenske čitavnice in delovanje zacas- Bleiweis-u je nazdravil Marušič nanašaje se na to, nega odbora, priporočil gospoda Hermana, voditelja kar se je preteklo nedeljo (5. julija) v Ljubljani denešnje razprave, ki je bil po skupnem vzklicu od godilo. Doktorand Dolenc je napil potem predsed- zbora izvoljen. v (Kon. prih.) niku naše čitavnice in nek drugi gospod čitav- r Mozirje na Staj. (Vabilo.) Podpisani prav vljudno ni ci. Posebno pa so iz domorodnih dr. Tonkli-ovih rodoljubne Slovence, Hrvate, Srbe in druge Slavjane prs zdraviške rakete švigale. Nazdravljal je: vzajem- prosijo, naj se v obilném številu udeležijo „besede", no s ti jugoslovanski in nje zastopniku prevzvišenemu ktera se bode obhajala v Mozirji na spodnjem Stajarji Škofu S trossmaj er-ju; zagovornikom našim v du- 13. avgusta pri g. Lipoldu. Tudi se rodoljubni dijaki najski zbornici gg. Cerne-tu, Gorjupu in doktor vabijo, da jih priroma obilo k tej „besedi" , ktero bo Toman-u; slovenski du hov šči ni, ki je med dušev- si. celjska čitavnica napravila na prošnjo Mozirčanov. nimi borivci za národni jezik v prvi vrsti; ma ter am v Slovenski Mozirčani. slovenskim, kterim je priporocal národno izrejo otrok itd. Iz Gornjega grada na Staj. 22. julija. D. 2. — Marušič je nazdravil gosp. učitelju — skladavcu Ant. Gospod Praprotnik, nekdanji oskrbnik gornjegradske Hribar-ju in njegovemu zboru , ki je poglavitni vzrok grajščine je na grajščinskem zemljišcu zasaditi dal neki veselja nocojšnega itd. itd. veliko murb, in je tudi, kakor se pripoveduje, spešno To je, kar sem. v svojem rešetastem spominu ohra- svilode redil. Naslednik njegov je pa to lepo početje v nil, ne verujem pa, da bi ničesa ne bil pozabil; tudi nemar puščal, in tako skoraj vse murbino drevje v nič kar se tiče reda, po kterem so se napitnice vrstile, ne spravil. Pravijo, da je celó nekaj murb izrovati in seniorem biti porok, da je vse prav natančno. — Se sekati dal. Stoji le še kakih dvajset polomljenih in po-nekaj prav ginljivega moram omeniti, namreč „Hej Slo- kvečenih murb. — Jez se nisem še nikdar s svilorejo venci" petega med večerjo iz kacih 80 ali 100 grl. To pečal, pa še židnih črvičev vidil nisem; ker se pa v je bilo veličastno! Pela sta zbora, zlasti (meš.) ipavski „Novicah" in druzih kmetiških listih in knjigah svilo-tudi še druge mične pesmi med večerjo. Pred ko smo reja tako živo priporoča, naročim si letos pri ljubljanski se zanesli, ste prišle dve popolnoči, čas ločitve. Težeje kmetiški družbi semena židnih črvičev, kupim si knji-ločitve nisem še svoj živi dan vidil, pa tudi družbe žico „Nauk svilode in murbe rediti", ter se za skušnjo bolj vesele še nikdar. Krona celi svečanosti je bila lotim tega meni dozdaj neznanega delà. Skoraj da mi .^podobnost, zmernost, prisrčnost, poštenost. knjižice ni bilo potreba, kajti Lahi, ki tukaj kot roko- lz lialoz 1. avg. R. B. (Prvi obcni zbor zastran delci bivajo, so mi radi pokazali in povedali vse, česar narodne čitavnice na Ptuju.) Duh denešnje dôbe je tak, je treba pri sviloreji. Přidělal sem blizo 10 funtov ko- kar je sorodnega in razumnega, se zbira v društva; konov. Čeravno je bilo nekoliko črvičev bolnih, je vsak narod, vsak narodič se shaja okoli svoje zastave, vendar Lahom sorta tako jako dopadla, da so vse ko- ter združen in zedinjen toliko krepkejše napreduje kam kone za seme pokupili. Plaćali so mi jih po 1 gold, v dušni omiki, tam pospešuje tvarno blagost, to je pre- 30 kraje. funt. Tako mi je dopadlo to opravilo, da ga možnost. Na to pravilo se naslanjajoči so po izgledu zdaj, ko je minulo, zlo pogrešam. Spoznal in preprical drugih mest na Slovenskem poskusili vrli rodoljubje sem se, da se sviloreje vsakter o prvi skušnji lahko osnovati národno čitavnico v starinskem Ptuju. Blago nauči, in da utegne, ako je dovolj klaje, lepega dobička Ni daviio, kar so preuzviseni nadškof čitavnici lepo vezano prinašati; našim kmetovavcejn bi se novi dohodki od- sveto pismo railostljivo podarili. Hvala in slava! Pis. prii, ako bi se sviloreje poprijeli. Ker pa bi véliki po- 250 sestniki z lepim izgledom k temu naj vec lahko pripomogli, bi bilo dobro, da bi gornjegradska grajščina, ktera ima toliko pripravnega zemlj išča, prav veliko murb nasaditi dala. Ne le, da bi si s tem naredila kapital, ki od leta do leta više obresti donaša, zbudila bi s tem gotovo posnemanje pri kmetih; saj je že sama moja letošnja skušnja štiri tukajšne gospodarje toliko unela, da so namenjeni prihodnjo spomlad si murbinega drevja nakupiti in ga po svojem zemljišcu posaditi. — Tisoč-letnica sv. aposteljnov Cirila in Metoda se je tukaj 12. t. m. prav slovesno obhaj ala. Strel, godba in zvonenje razlegalo se je po gornjegrađski dolini in po planinah. Celi trg je bil lepo okinčan , prav v praznični obleki. Se stojijo , kot spominek na tisti dan , tri čuda velike smreke, ktere so tržanski fan tje postavili. Přivřelo je iz vseh far tukajšne tehantije toliko ljudi, da so velikánsko cerkev, ktera še nikdar polna ni bila, skoraj napolnili. Mirno in tiho se je množica razšla, kakor da bi bil miravni duh svetih blagovestnikov vodil in vladal ta shod. Slava! Iz zgornjega Ttihiua. J. B. — 24. dan malega srpana je bil tukaj ptujec s ponarejenimi bankovci, ktere je, enega za 100 gold., tri po 10 gold., za dva vola naštel. Med tem pa, ko je kmet nesel denar v farovž kazat, ali so bankovci pravi ali ne, je ptujec pobegnil brez volov in bankovce popustil, ktere smo gospóski poslali. Kmetje! varujte se goljufov in dobro poglejte denar, predno ga spravite! — Tudi tatje so naš kraj obiskali; přetekli teden so pri dveh kmetih pokradli, pri eni kasti pa le poskušali ; toda so bili odpodeni. Dokler so še žandarji okoli hodili, je bilo veliko manj od tatvin slišati. — Tudi pri nas je bila ponoći med 18. in 19. malega srpana huda nevihta; tako je třeskalo, da stari ljudje ne pomnijo tacega; pravijo, da je v osem dreves trešilo, med tem v tri hraste, ki skupaj stoje. — Pri nas se ljudje z letino hvalijo; toče ni bilo, kakor v druzih krajih; dež je pa dobro primakval in ljudje so lepe žita napravili. — Se nekaj. V Smartnu, v spod-njein Tuhinu, so za ajdo oraje zadeli na zidan grob , v kterem so našli kosti dveh človekov, kakor se po bučah sodi, enega možkega in ene ženske, blizo zraven pa mozajiško delo. \z Krope 30. jul. X — V 168. listu „Laib. Zeitg." nekđo pod naslovom ,,aus der provinz" piše, da so se letos tu na Gorenskem žita dobro obnesle , in da smo jih tudi srečno spravili. Vse to je res, hvala Bogii. Dalje pravi, da tudi sočivja dobro kažejo, da bo sadja dovolj , in da imamo , če nam ajda ne spodleti, dobre letine se nadjati. Tudi to mi iz srca želimo. Al iz vsega tega vendar ne previdimo, da bi gorenski kmet tudi brez fužin mogel izhajati, kakor dopisnik pravi. Ce je letina dobra, ne tajimo, da bi svojih pridelkov nekoliko ne poprodal, davke plaçai in svoje reči poravnah Kako pa, če pride slaba letina ali več takih zaporedoma? Dozdaj je take leta pri fužinah že vendar strpěl. Gorenski kmet večidel nima polja toliko, da bi ga to samo živilo : je toraj naravno vezan na fužine, ktere so mu zmiraj lep zaslužek dajale, naj je že svojega priđelka nekoliko prodal fužinam, kjer je zmiraj delavcev dovolj, ki nimajo svojega polja, naj je oglje za fužine kuhal ali rudo kopal itd. Pa postavimo, da počasi vse fužine na Gorenskem nehajo, komu bo potem kmet svoje pridelke prodaj al, ko fužinski delavec ne bo imel, da bi s čem kaj kupil? Ali bo v Kranj na trg vozil? Kdo pa bo v Kranji kupoval, kjer zdaj največ ravno fužinske sela pokupijo? Pa če tudi v Kranji prodá, je vendar zmeraj bolje, da prodá domá,*ker nič ne za-mudí; tako bo pa Bohinec dva dni potratil, pa bo še včasih moral domu iti s prazno mošnjo. Pes, da dopisnik tolaži Gorenca, da bo potem, ko fužine delati nehajo, tuđi brez njih lahko živel, kakor živi Notranjec brez ceste, na kteri je imel svoj zaslužek. Al za to to-lažbo mu Gorenci ne bodo hvaležni, ker vidijo , kako slaba se Notranjcem godi, ker jim vedno pohistva in zemljišča prodajajo. Ker pa dopisnik sam čuti, da taka tolažba je piškova, s tem zagovarja Gorenca, češ, ta si bo že pomagal, ker je bolj znaj den in v obrtnii bolj izurjen! Kaj fužina ni obrtnija? Kaj ne živi ravno ta fužina gornjo stran najbolj ? Prav hvaležni bi bili dopisniku, ako bi nam bil povedal, kako drugače si moremo pomagati, kadar fužine delati nehajo, zakaj to nas bolj skrbi, kakor pisavca samega. Ce nehajo fužine, ne bo le gorenski kmet obožal, temuč tuđi fužinski delavci pridejo na beraško palico; to pa je celi deželi v kvar in škodo; te je pa kratkovidni pisatelj čisto prezrel. Tukaj je do 1100 delavcev, ki nimajo ne svojega stanovanja ne svojega polja *), ampak samo pri fužinah ali v kovačnicah si služijo kruh. Ako jim delo izostane, kam bodo šli; saj je že zdaj dovolj beračevi Toraj Gorenci, posebno pa vi, ki imate pri fužinah zaslužka, zahvalite se omenjenemu pisatelju za tolažbo; on vam obeta, da bodete potem tudi brez fužin živeli, — se vé do smrti, pa — kako??? Iz Ljubljane. „Novice" so unidan povedale nesrećo v cesarskem grabnu po silni plohi, da se škarpa vdira itd. Meni se zdi to prav za prav še le začetek o praveni času, to je, da se ravnatelji tega delà lahko pred prepričajo, da je treba škarpe drugače napraviti, če ne, utegne v desetih letih med zidanim in štefan-skim mostom zopet ravno tak zasip biti kakor je bil. Bregovi (škarpe) so še za dobro zemljo, ki se naglo obraste, prestrme; kaj pa še le tù pri golem pesku in goli šuti, ki jo vsaki dež bolj ali manj izpira in drobno kot debelo v graben nese, kakor se je zdaj pokazalo. Kaj bo še le zima storila, ko jo bosta sren in zmrzlina zrahljala? Bregovi se dozdaj v toliko letih, kar je graben skopan, niso obrastli in se tudi vprihodnje ne bojo. Po mojih mislih bi se vrh bregov mogel, da delo stanovitno ostane, najmanj za dva sežnja na vsaki strani grabna nazaj v polje umakniti. Tudi zidane škarpe so prestrme; ako bi bile bolj ležeče, in po takem tudi na dnu toliko debeleje, bi taki sili, kakor je tù, tudi večo moč protistavile. To resnico je kos stare (skoraj papirnate) škarpe na desnem bregu, ki seje pogreznil, dostojno potrdil. Največa napaka po mojih mislih pa je ta, da se je škarpa na desnem bregu pustila in le enmalo kot čbelen pik s flajštrom zamazala. Cela stara škarpa, ki bo vprihodnje na suhem ostala in nobenega podvala ne bo imela, kadar bojo koli in blazine pod njo segnjili, bi se bila imela podreti in naravnost (v žnoroj od mosta pod Golovec nazaj po-makniti, kjer je prostora več kot na levi strani; tako bi se bil ravni prostor za graben in odtek vode dobil. Ni prav, da se na levi strani breg podkopává (ki se je že od prvega začetka grabna menda blizo 100 let vedno udiral, da so se vedno koli zabijali, da se je pot med grabnom in gradom ohranila, ki je pa vendar še včasih za vozove zaprta bila) in voda v tisto stran sili, kjer je zemlja 'najbolj rahla in jo največa teža tlači. Posebno pa še zato ni prav, da se ta breg spodkopava, ker že več let se govori, da se utegne od zidanega mosta poleg grabna, pod gradom in okoli grada bolja cesta narediti za vozove iz dolenske ceste na kolodvor, da bi skozi mesto tlaka ne trli. — Tuđi novi zidani most se mi zđi za dva sežnja prekratek ; v vsaki obok štiri vrste kvađrovcov več bi bilo dostojno, pa bi bilo več koristilo , kot to , kar se bo zategadel prihranilo. Težko je uganiti, zakaj se take stavbě, ktere se tako *) Kdor je tukaj bil, vé, da sta le dva kmeta. Pis. á 51 Ť rekoć za veke delajo , vedno raje manje kakor pa za- wiinschten Landesautonomie nicht recht vorwárts will indem die Regierung das straffe Centralisirungs-Sistem nicht aufzugeben scheint, denn dahin glauben wir die dostne delajo, saj vendar že stari pregovor pravi: „bolje je* bolje." Že pri špitálském mostu je skušnja potrdila, da ne more pri veličili nalivih dostojno vode požirati, Nichtbestàtigung von Landesgesetzen deuten zu miissen." í zakaj srednja pola (joh) bi bila lahko za dva čevlja Da bi se dopisnik le en teden vsedel za mizo deželnih tan;a; ravno tako bi bil most brez škode na sredi za odbornikov, bi že okusil „Sineciiren*. dva do tréh čevljev lahko viši. Potem bi se voda pri na- — Komisija za uboge je dala 15. julija dohodke livih tako pod mostom ne davila kakor se davi zdaj. in stroške ubožne kase na znanje. Vidi se iz tega, da Očitno je pri povodnjah , da je voda pod mostom za se zdaj 37 ubogim na dan daruje po 13 novih krajc., Čevelj in V se tx , — r----— -— *---j ----o......~ več nižja kot nad mostom, kajti silna pola 124 po 10f/2 kr., 140 po 10 kr. 87 -JZ JJV XV j (} X^X • j -XIV jJV XV 1\1 • ^ KJ % po t IVI. XIX -X ^ VT kr. Za to se potřebuje za leto in dan 14.269 gold, in Ker pa navadni dohodki ubožnice (brez pro- kr. 13 po na sredi vode, pa še vec kot polovica obokov v vodi, odtok vodi branijo. Na ^^^^^^HHH ^HV zeló napet, po kterem se eesar in druga najviša gospoda stovoljne milošnje) znašajo 11.000 gold, in se 1234 gld. 67 kr. m dru gam potřebuje za nektere druge milodare, se kaže da p r l- ljudstva na clan na dan Prater ■ | | HHHl^H^^HH^H brez vse spodtike vozi in hodi; ali bi ne bil za Ljubljano manj kuj e 4503 gold, in 67 Y« kr., kteri se morajo po tudi tak most dober V Koliko sto in sto kubičnih sež- prostovolj nih don es kili pridobiti. Zato je treba, njev bi odtékalo noč in dan več vode pod njim se. Pa da dobrotniki pripomorejo, da se potrebna milošnja na- kaj pomaga prepozno tožiti ? Saj vsakdo vidi, namesti, da bi se vodi pot odpirala, da se se ta ? ki se si zopet zadeljuje. Tega se lahko sleherni milošnje. bere in potem čedalje bolj odpravi nadležno berače nje po hišah. Mestna kasa vsaki dan sprejema jo sama sin, [prepriča v tako imenovanem Kodelovem grabnu proti Selu i tam so v egovi ravno tako iz saine šute voda .Ie Začeli so nov tlak delati tudi po velikem trgu; po sredi, kjer se vozi, bo tako makadamizovan, kakor na le vi strani breg več kot za dva sežnja spodjedla, in je po špitálském mostu ali v Zagrebu Oelovcu in drugih lici OllCllil Uiçg > XV. J L U CM vi > CM OV^/Jli j CM O^UUJOUICI^ XIX | V Jwř V Kj X IfCliO I* 1XX U1UOIU. CilX Y Z-^Ci^XWlAj VbiU Y V^U XIX UI U^ll šuto, kadar je voda zelo dereča, odnesla; zatega del je mestih; pri kraji pa, kjer se hodi, bo kamnit širok tlak pa tudi skozi mesto Vv č vode odteklo. Pa to ni bilo za dosti širji kot je dosihmal bil; kamnje je gosp. župan dobro spoznano, čeravno kar je voda odkopala in odnesla, naročil iz Prošeka. V pondeljek so tudi na vélikem trgu nikomur škodovalo ni ; da se je vodi prehitri odtek en- začeli kanal delati od štirne do farovža. Ne verjameš, malo zadělal, so dali z veiikimi stroški zopet tam škarpo ako sam ne vidiš, da na vélikem narediti , kjer je izprva stala, in od zad ali za škarpo mesta dosihmal ni bilo vélikega kanala! Ni čuda tedaj, trgu glavnega toliko zasuti, kolikor je voda sama pokazala ? da pro- stora za zdatni odtek potřebuje. Cuda, da so se ravna- hišah smrdí kakor v pajsi ker nesnaga iz his ne more odtekati se, da v nekterih telji vseh teh del vedno bali, da bi preveč vode ne odteklo, in da bi nazadnje z ribami vred žabe ljano pogorelo Ponoči v petek je v Štěpánovi vasi pod Ljub- gospodarjem z kišami vred še več pobegniti utegnile. To misel že naprava zaturnic pri druzih poslopij ; ogenj se je začel na nekem podu ; prej snem zidanem mostu potr j uje. X rm -K i il Wl r n ti Tí. v^tn tt a rv i P a j k. Iz Ljublj .»tic ostavo o požiganji ljubljanskega strašen je bil; vsi pogorelci-, razun mežnarja nek zavarovani. so bili ( Wl UlV^l y X U.IX llX\J/JllCtl ) CM y O \J Mill nedeljo popoldne kmali po štirih mahú (močvirja) in postavo o pripomoći cerkvam, ki ju pa vdari střela na dunajski cesti blizo vélike Medjatove je naredil deželni zbor, so potrdili Nj. veličanstvo césar, hiše v Paulinov magacin, na kterem je seno bilo. ie gotovo , KX111U XVCV11 KsKïlCll j U y 11 Cl J pripeljali, pripovedujejo, da je bilo okoli 5000 Slovencev ga pokloni Njih veličanstvu cesarju. Tako so ukazali pri svečanosti nazočih ? med temi tudi kakih Hrva cesar, ki so tov, da, kar se krasotě in velikanstva osnove tiče, niso še kaj tacega vidili (Peticija do mestne gosposke.) Treba je trgu našem se na mere tistih pazi ? da kteri repo, korenj na sebej jeg.a sarju 7 pred omenj se pustili dva poslanca iSkof Haynald se pa le akeg volj po- svo- stopa iz deželnega zbora popolnoma zameril ce-Kaj bo zdaj vlada storila, da se dopolne število detelj ce mens kup itd. za pol m prodajajo? Več let že zapazujemo, 26. dne poslancev, ni se znano. L m. velik hrup zoper jude, tako (Lemberg) je bil semena y nimaš več I vvj w f w ^ >✓ v • w m w v« m v»j w «.aa v y mm v • v^ vy • w y v/ jl jl xjc jl jl 1. vi £jt \J jlf VJ X. J ti vi V J CA/ IV % V^ pa ga domá na pravi meri judovskih hišah sila veliko šip s kamni pobili da IH^IICV , [JC\i ^CAJ U.U1IHI 11« I kot dobre mere dva pol SO v ni v v prasas jaj° ? ima saj Ako zakaj da na pravo cimentirano mero ne proda pravijo ti: „to je navadna stara mera." Postava pred míru 7 da so stjanov, kteri so • v 1 • pnsli 3 bolj jaki ki so bilo grabili 10 kri jali. Začel se je nered s eno mero; po tej naj se vse prodaja, da člověk radovedni ljudj tem, da je na ulicah neki kovač bolnemu konju puščal so memo judj C5CIJ Vé , xxctj ili. 1W1111.V «M «"J'« Ç) w v —fjM. da bo na priliko za kos njive 3 bokale semena potre- stj kaj in koliko da kupi. Ce gospodar prevdari, gredé ostajali pri konj in kri stj an je 7 m se tepl Ker se srd kri boval in ga toliko kup ? ali le dobra 2 bokala dobi? Ni po ni goljufan, ce ga v resnici tem takem čuda, da so poska do judov še ni potolažil, opominja mestna go V V • 1 1 • • -m * « mescane naj bodo mirni F kteri take setve večidel preredke Ce tako nam mestna gosposk^ pové da ni tako v^ ^^ 111VWVW11V y "^J mil ill» X. A a 11 ^ U ^ 1 ^ At^ii se toliko hudujejo nad Rusi, da nečloveško ravnaj o s prosimo, naj Poljaki, bi pač imeli poprej pred svojimi vratami po m da smo metati mi po Lllčfc ^UO^WOIVC^ , VlCC 111 l/CMVVF IU VICV OlllV/ Jliiv^ ICI LI. --KJ 1\.(A£J I ključbi — pa že večkrat — na tako pičlo Forey v Meksiki Dokaz tega je to, kai vsem vzame francozki maršal kteri mero naleteli 7 če pa je tako , kakor pravimo 7 simo, naj se brž odpravi ta napaka pro so zoper Francoze \J A JU lUllVV^iU • - yy Y ^J O XVI od ene straní; „ne bo je ne Vojska bo z Ru jih premoženje se kriči Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Presvitli cesar so se 1. dne t. m. iz Schonbrun-a v Napoleon. Kaj in kak se sliši od druge pravega pa nobeden ne vé, še celó nobena vlada ne, ker vsaka se boji, da ne bi iz manjše vojske velika > 7 prekucija ne vstala. Najbolj za Gastein podali, kjer je ravno zdaj tudi kralj pruski, boj jsk se s kterim, kakor nekteri casniki trdijo, poljskih, največ pa nemških zadevah, tiče prenaredbe (reformacije) „nemške zveze" bo to je k I še pisale zedinje ruski vladi, in ali bojo te njih pisma poslednj cesar vlade pisma, pogovor o ni še gotovo. Boj poljsko-rusovski nič ne preneha 7 kar in se pa poljska revolucijna vlada potřebuje denarj zato tl^C ^lCiiiliCUUC i iciuima^ijc; „íi^niors.^ 11a jlfoi JullJc* utvuvaia , lxaJ OA Jl OAAi JJU»