Naročnina mesečno 25 Din, zu inozem-■tvo 40 Din — ne-deljskn izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Dir Uredništvo je v Kopitarjevi ul.h/lli 1'elefuDi uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 24%. 2994 in 2050 VENEC Cek. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. "563, Zagreb štv. 39.011, Pragu-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznike Prvi december 1930 Preteklo je dvanajsto leto, odkar so se trije jugoslovanski rodovi zedinili v skupno neodvisno državo. Ker so bili, eni delj, drugi manj podvrženi tujim narodom, med seboj ločeni in svobode ne vajeni, je čisto naravno, da notranja ureditev in okrepitev te države pomeni dogajanje, ki v enem desetletju ne more biti dovršeno. Tudi ne more tak proces iti v premi črti vedno navzgor, ampak je kontni napredek nujno rezultat mnogih kolebanj, zdaj neuspelih, zdaj posrečenih poizkusov, nepre-nehajočega truda in iskanja. Hvala Bogu, da moremo po enem deceniju reči, da kljub marsikateri zmoti in padcem ali pa ravno zaradi njih napredujemo in smo se idealu naše enote, sodelovanja in notranjega soglasja znatno približali. Samo koristiti nam more, če si ob tej slovesni priliki predoiimo, kateri je bil poglavitni vzrok, da je bil tempo sovraščanja različnih delov našega novega državnega telesa bolj počasen nego se je v prvem hipu elementarnega navdušenja nad velikim, iz zgodomnske nujnosti porojenim dogodkom pričakovalo. To je bila nesrečna politika izvestnega kroga, ki je hotel brez pomislekov glede na izbero sredstev vsem vsilili svoje strankarsko zamenjavati je življenjsko potrebne edinosti, sloge, soglasja Jugoslovanov z mehanično enakostjo, enoinistostjo in enoličnostjo. Že Vuk Karadži-čev slovar pove, da srbskohrvatsko »jedinstvo« pomeni točno to, kar slovenski jezik izraža z besedo »edinost«, to je: harmonično sobivanje in sodejstvovanje različnih delov v življenja sposobno enoto, v kateri raznoličnosti ne ugasnejo, ampak služijo tem bujnejšemu življenju celote. Racionalistična miselnost enega dela našega izobraženslva, ki je v nove čase stopilo z nazori osemnajstega stoletja, je s to zamenjavo zagrešila veliko zamudo v poteku našega notranjega zedinjevanja. Temu se je pridružilo drugo dejstvo: da je bila in je žal ludi še danes prevelika mno-iica onih. ki s svojo majhnostjo tvorijo preveč kričeč kontrast k zgodovinsko velikemu času. Deloma je to razumljivo iz preteklosti, ko je podložnost poleg redkih genijev rodila nešteto čredo nesamostojnežev, klečeplazcev in opor-tunistov; deloma pa iz povojne dobe, ki je izrazita doba razpadanja, iz katerega se bo rodilo novo šele po zelo temeljitih in bolečih prelomih. Sedanji moment človeške zgodovine je označen po nekakem spiritualističnem fanatizmu na eni in najsirovejšem malerializmu na drugi strani; po silnih skrajnostih in po kole- banju enega in istega individua iz najbolj divjega boljševizma v najbolj mistično reakcio-narstvo. Popolnoma analogne pojave smo imeli v 11., 15. in 18. stoletju. V takem okrožju uspevajo najbolj avanluristi, špekulanti in računarji z vsakokratnim položajem. Da tudi med nemi slednje sorte ljudi ni malo, nam potrjuje vsakdan ju izlmšnja. Da so pa nesamostojni inleli-genti, ki k vsaki stvari pravijo: da, samo da ostane zdrava njihova koža, samo ovira vsa- kemu resničnemu napredku, za to ni treba dokaza. Da v tem času evropskega brezpotja. nejasnosti in občutnega pomanjkanja iz trdnih načel izvirajočega idealizma nismo šc bolj za-blodli, se ivemo zahvaliti svojemu korensko zdravemu jugoslovanskemu narodnemu instinktu. Iz tega zdravega narodnega čustvovanja je potekel tudi manifest našega pleme-litega vladarja, ki je hotel naš pogled dvigniti iz vsakdanjosti nesoglasij in sporov, ki so jih južni Slovani podedovali od preteklosti. Danes smo v momentu, ko se imajo blagodejni učinki velikopotezne inicijative našega kralja izdej-stvovati na vseh poljih našega javnega življenja in ko ima zajeti zamisel složnega sn življenja Jugoslovanov v eni nacionalni državi v aktivnem soustvarjanju vse sloje prebivalstva in vsakega količkaj zavednega državljana. Da se bo lo v jMlnosti uresničilo, da nas k temu kliče glas naše pristne narodne duše, da lo od nas lerja naša bodočnost, nihče ne dvomi. Treba je samo, da se lo delo izvrši čim korenitejše, da ne bn na njem nobenega videza, ampak sama resnica, da bodo njegovi sadovi dozoreli čim preje. Neobhodni pogoj za to je, da najde velika misel vrednih sodelavcev v nas samih. Naša notranja edinost more biti le plod svobodnega sodelovanja, samoho-tenja in resnično sprejetih velikih vzpodbud, katerim moramo sami dati naši biti odgovarjajočo obliko. To pa morejo samo pravi možje, etično dozoreli državljani, ki samostojno mislijo, ki se čutijo za usodo skupnosti soodgovorne in za svoj patriotizem ne rabijo nobenega plačila. Za tako zdravo skupnost človek, ki zna samo kriviti hrbet, pa je duševno popolnoma sterilen, ni nič menj škodljiv ko oni, ki samo kljubuje, ne da bi znal sam kaj ustvarjati. Nam in vsemu krščanskemu kulturnemu človeštvu se naglih korakov bližajo usodni, odločujoči časi, ki nas morajo najti pripravljene. Zato nam v našem narodnem življenju ni dovoljena tista brezskrbnost, lahkomišljenost in pasivnost, ki je lastnost hlapčevstva vajenih, ne pa za svobodo rojenih ljudi. Le notranje svobodni, pokončni možje morejo koristiti skupnosti, h kateri doprinašajo svoje misli, svoje pobude, etične vrednote svojega rodu in značaja. Da bi velike ideje kraljevega manifesta po dvanajstih letih našega osvobojenja in zedinjenja našle čedalje več takih sodelavcev in sotvorcev, je tako naša prisrčna želja kakor trdno in radostno pričakovanje. Napredovanja pri banski upravi Belgrad, 29. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev po postavljeni pri banski upravi dravske banovine za načelnika upravnega oddelka banske uprave v За-I dr. Leon Stare; za policijskega svetnika uprave policije v Ljubljani v 4-f Viktor Kokalj; za policijskega svetnika uprave policije v Ljubljani v 4-1 Avgust Del Line; za ban-skega svetnika pri banski upravi dravske banovine v 5-1 dr. L. Bogataj; za tajnika okrajnega načelstva Radovljica v 5-1 dr. Janko Vidic; za okrajnega podnačelnika Murska Sobota v 5-1 dr. Franc Kra-tina; za tajnika banske uprave dravske banovine v 6-1 Ivan Legat. Napredovanja profesorjev Belgrad, 29. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra prosvete in v soglasju s predsednikom ministrskeega sveta so povišani tile profesorji: v 1-3 iz I-4a Ljudevit Vazzaz na moškem učiteljišču v Ljubljani in dr. Josip Demšar na moškem učiteljišču v Ljubljani; v 1-6 iz 1-7 Albin Za-laznik na I. drž. gimnaziji v Ljubljani in dr. Franc Sušnik na realni gimnaziiji v Mariboru. Nastavitev upravnega pisarniškega uradništva Belgratl, 20. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog predsednika min istrskega sveta in m ini-rtra notranjih zadev so postavljeni za upravnega pisarniškega ravnatelja v l-III Emil Kratohvil; za upravnega pisarniškega uradnika okrožja Kočevje v l-III Viktor Erkel; za upravnega pisarniškega iradnika okrožnega načelstva Celje v l-III F. Koc-lan; za upravnega pisarniškega uradnika v l-III >krožja Celje Josip Zadnikar; za upravnega pisar-liškega uradnika načelstva Litija v l-III Franc ?leničar; za upravnega pisarniškega uradnika okr. Maribor levi breg v l-III Albert K rope j. izjave mhistra za soc. politiko Mostar, 29, nov. p. Danes se je mudil v Mo-starju minister za socialno politiko in narodno zdravje Preka. Sprejel je časnikarje in jim izjavil: Me.;a pot je čisto zasebnega značaja in nisem o tej poti n »kogar obvestil. Davi sem imel konierenco s svojimi prijatelji. Minister je Izjavil, da je popolnoma dokončan zakon o socialnem zavarovanju, ki ga je predložil ministrskemu svetu. Razen tega se intenzivno d».la na zakonu o naseljevaniu in izseljevanju. Marinhović o balkanski zvezi „Balkanski narodi bi se lahko sporazumeli, da ne bi bilo izve balkanskih činsteljev44 Varšava, 29. nov. ž. »Slovo Polskie« in »Dzen-nik Poznanskii-. prinašata iz avo jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Voja Marinkoviča o vprašanju balkanske unije. Urednika teli li tov sta stavila dr. Voju Marinkoviču več vprašanj o potrebah balkanske unije. Dr. Marinkovič je v odgovorih na ta vprašanja naglasil, da ni treba tako misliti na izgrajeno obliko unije. Dovolj bi bilo, da sc med balkanskimi narodi vzpostavijo vsaj taki odnosi, kakor vladajo med Škandi.-.EVikimi narodi, ali kakršni vladajo med Jugoslavijo in Grčijo. Na vprašanje, kake zap:eke cbsto.nio na tej poti, je dr. Marinkovič odgovoril: Materielne zapreke ne obstojajo. Glavne zapreke so v psihologiji naroda v tem, ker obstoja,« med balkanskimi narodi zelo različne struje, К.тко vli go bi pri t' m igralo manjšinsko vprašanje, če ne bi igral svoje vloge že omen eni moment psihološke narave in reševanje manjšinskega vprašanja, kakor vsakega drugega vprašanja? Vsa ta vprašanja so pretveza, ki se uporablja, da ne bi bilo načelno potreba nastopili proti uniji z ozirom na to, da pri vseh balkanskih narodih obstojajo močne struje, ki iskreno to unijo želijo. Glede zbližanja balkanskih narodov bi imela mednarodna politika to korist, da bi Balkan bil vsaj depolitiziran. Nihče se ne bi več zmenil za razmere med balkanskimi narodi, ker ne bi obstojala bojazen, da bi prišlo do motenja miru. Mi se sedaj ne zanimamo za razmerje med Italijo in Portugalsko, med Švedsko in Norveško. Do sedaj so bili balkanski narodi najmanj krivi za to re.pu-tacijo, ki jo ima Balkan. Da ni bilo drugih činite-Ijev, ki so imeli interese na Balkanu, bi balkanski narodi nikdar ne ogrožali evropskega miru. Oni so za to preveč slabi. Balkanski narodi čutijo potrebo, sodelovati z vsemi drugimi državami, v prvi vrsti s sosedi. Na vprašanje, kakšne bi bile ekonomske posledice unije, je odgovoril: V okviru kratkega razgovora sc ne morejo razložiti vse gospodarske posledice take rešitve. Vsekakor ie sigurno, da bi bile te posledice zelo koristne za Balkan in za druge države, ki žive z njim v gospodarskih odno-ša jih. Na vprašanje, kakšne zveze obstojajo med panbalkans,ko unijo in Panevropo, je odgovoril: »Težnja za bližjim sodelovan em z nekaterimi balkanskimi narodi ima svoj izvor v isti ideji, iz katere izhaja težnja za ustvaritev panevropske unije. Tc težnje se med sabo spopolnjujejo.« Odsiop Vaugoinove vlade Krščanski sociio^cc dr. Ender sestavi novo vlado Dunaj, 29. nov. kk. Pričakovani odstop Vau goinovo vlade se je izvršil danes dopoldne. Zvezni predsednik Miklas je staro vliulo poveril, da votli začasno vladne posle dalje tlo sestave novega kabineta. Kakor se čuje v poučenih krogih, ima sedaj največ izgleda za to, da bo pozvan za sestavo novega kabineta, krščansko socialni deželni glavar v Vorarlbergu dr. Ender. Dr. Enderja so brzojavno pozvali na Dunaj, kamor bo dospel jutri dopoldne. Cuje so, da je dr. Ender prevzel sestavo novega kabineta samo s pogojem, čo se mu ho na seji krščanske socialne frakcije, ki je tudi sklicana za jutri, dala otl strnnke obveza obljuba, tla se bn ilpsnienrski kur/ popolnoma spremenil. To mora on tembolj zahtevati, ker se ho mogla njegova nova vlada opirati samo na večino skupno 85 glasov v narodnem svetu ter je treba zato preprečiti posebne akcije desnega krtin krščanskih socialcev. ker bi utegnili biti pri posebnih prilikah potrebni za skupno sodelovanje tudi socialni demokrati. Merotlajni zastopniki krščanske socialno stranke in Šchobrovega bloka so se sestali danes na razgovor, na katerem so v glavnih obrisih določili bodoči koalicijski program. V ospredju tega programa bodo gospodarska vprašanja, vendar ni še prišlo do končnih medsebojnih obvez, tla skupini ne prejudicirata političnim in gospodarskim načrtom desi-gniranega zveznega kanclerja tir. Enderja. Odstop vlado so dunajski listi objavili s posebnimi izdajami in jo povzročil ogromno pozornost, dasi so jo splošno pričakoval. V eni izined posebnih izdaj je že objavljena izjava odstoplvšcga zveznega kanclcrja Vaugoina, ki izjavlja: >V svojih pogajanjih smo napredovali žo tako. tla je treba načeti samo š« osebna vprašanju. Da sc omogoči zveznemu predsedniku v ioni stadiju razčiščenje situacije, smo sklonili v ministrskem svetu, tla vložimo de- Dolga posvetovanja Ruždi beja Rim, 29. nov. ž. Turški zun. minister Teviik Ruždi bej zvečer odpotuje iz Rima, V teku današnjega dne je iintel tri konference z zunanjim mioi-»irom Granidijem. Ruždi bej se ne bo podal v Atene, ker bo pozneje prišel skupaj s predsednikom vlade Izmet рабо posebej v Atene. Milan, 29. nov. kk. Turški zun. min. Ruždi bey naglaša v intervjuju, objavljenem v »Popolo d'Ka-lia«, visoko vrednost medsebojnega prijateljstva med Italijo, Turčijo in Grčijo za utrditev položaja in varnosti na vzhodnem Sredozemskem morju. Vendar pa se ne more govoriti o trozvezi teh držav. Italijansko-turško prijateljstvo je, kolikor je še mlado, sijajno prestalo vse mednarodne preizkušnje in sc utrdilo, ker je obema državama neprestano donašalo nadaljnje koristi. Odstop poljske vlade Varšava, 29. nov. AA. Poljski premijer mar. ial Pilsudski je iz zdravstvenih ozirov predal ostavko. Ostavko je podala tudi celokupna vlada. Varšava, 29. nov. kk. Še preden je Pilsudski podal formalno d emisijo kot ministrski predsednik, je že sedaj odložil svo-ja mandata v sejmu in senatu. Kakor se čuje z zanesljive strani, hoče maršal po nasvetu zdravnikov v bližnjem času nastopiti večmesečni dopust, ki ga hoče preživeti n« fugu. Pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko Ženeva. 29. nov. kk. Češkoslovašika-отикКи*t. ska trgovinska pogajanja v Ženevi so sc prekinila, ker bosta oiIh- delegaciji danes ali jurtri zjutraj zapustili Ženevo. Pogajanja se bodo »><-dal je vala v Pragi., datum pa še ni določen. Na obeli straneh so prepričani, da ne bo j»riš)o do carinsko vojne, celo, če bi pogajanju v Pra« ne bila končana do srede decembre. Potenu bi se našel ntodus vivendl s tem, da bi so z nekaterimi modifikacijami podaljšalo sedanje utarvje Seja VZS Belgratl. 29. nov. 1. Včeraj jn dnn«, so biV seje VZiri. Obravnaval se je včeraj /»ikooeki predlog o Srednji tehnični šoU im o obrtnih strokovnih šolah. Sejam so prisostvovali infe-rent pnoevetnegu ministrstvo šef dr. Stojanovič, referent gradbenega ministrstva jin«ipe.ktor Mn-slač in referent pravosodnega ministrstva Вод-dnnović. lj)ene.s je bil nn dnevnem rodu prrnvil-nik iz resora ministrstva ivooiolne politike. Obema sejama je priisoetvoval jx*l^»redsed(n.iik lvwn Hribar, misijo. Glede naslednika še ni priSlo do no bene odločitve. D tem se bo nnjm-i« sklepat« jutri na seji velikega klubu krščanske «itli« stranke Današnja evangeljsha misel In znamenja bodo na solncu in luni in ztezilah. Takrat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na neba in takrat se bodo jokali vsi rodovi na zemlji: in videli bodo Sina člove-kovegu priti na oblaltih neba, z veliko močjo in stavo. — Ko se bo pa lo začelo goditi, se ozrite kvišku in dvignile glave; zakaj vaie odrešenje se pribliiuje. \ebo in zemlja bosta prešla, moje besede ne bodo nikdar prešle.« (Lk 21, Mt 2-1, M k 13.) /.emlja se bo morala spremeniti, da bo zavladal Kristus. Na razvalinah vsega, kar je minljivega, bo praznoval svoje večne triumfe. Iii ledaj šele se bo Sin človekov pokazal v vsej božanski veličini. Kristus vliva svojim zvestim zaupanja. Videli ga bodo v moči, v svetlobi, k njim pride kol gospodar vesoljstva. Glasovi, ki mu nasprotujejo, bodo ledaj utihnili. Fs< bodo okusili njegovo pravičnost, a tudi njegovo neskončno ljubezen. Kristus je prišel na svet, da prinese luč. Ta luč mora svetili in bo svetilo. Pravica mora zmagati in bo zmagala. Kristus mora vladati in bo vladat na vse veke. Zalo upa potno povabilo: dvignite glave! Igra z ognjem Že včerajšnje naše poročilo i/. Kovna pove, kaj jo pravo ozadje najnovejšega procesa proti »zločincem v Rusiji Pripravlja nov velik zločin v Moskvi. Ker se kruti diktaturi Stalina iu sodrugov v (jPIJ ni posrečilo .-praviti toliko denarja skupaj, kSSlikor ga rabijo za razdiralno delo v Kusiji in inozemsko propagando in ker se krvava komunistična diktatura ue more drugače držati, kot z lažmi in potvarami. mogotci v Kremlu segli sedaj po umorih. Strah pred rastočo opozicijo in misel na maščevanje zatiranih kmečkih mas jili žene, da v zadnjem letu kar naprej odkrivajo »zarotnike-, protiboljševiškega režima, ki jih ubijajo, da bi tako zakrili iaslno krivdo na gospodarskem polomu. To |>ot stoji osem profesorjev in tehnikov pred sovjetskim sodiščem. Ku'j jim očitajo? Du so se zarot iii |Moti petletnemu gospodarskemu načrtu, da so sabotirati železnice, netili upore v rdeči armadi, pripravljali revolucije in padec sovjelov s pomočjo inozemstva, da so bili v tajnih zvezah s francoskim tu angleškim generalnim štabom ter imeli prolidr-tavne zveze s Prago, Bukarešto, Varšavo in baltskimi državami. Obtožnica tudi pripoveduje, da so bili obtoženci tudi v korespondenci meseca oktobra 1926 z znanim emigrantom Riabušinskyni in Višne-grad«kym in to še celo leta 1930. V resnici pa je prvi umrl za jetiko 19. julija 1924 in drugi je pokopan od maja 1925 dalje na pokopališču Pere La-chaise v Parizu. A za sovjetsko moralo ni to nikak zadržek, da ne bi privedla k procesu- 1500 delavcev iz svojih tovaren, da pričajo proti zločincem, v glavnem pa, da kličejo kot glas proletarijata« smrt aa »veleizdajalce«. '"' Vse te stvari so znane prav vsemu svetu. Vsa ■•'Evroi^ ve, kako sovjeti starim zločinom pridevajo nove zločine. Pričakovati bi bilo, dn bo Evropa, lista Evropa, ki se je nekoč ponašala s svojim krščanstvom. imela toliko moralnega čuta, da če že ne bo nastopila proli lako krvavemu in zločinskemu režimu, se vsaj varovala in no bo imela ž njim nobenih stikov, dokler trajajo v Rusiji take razmere. A nič podobnega se ne zgodi. Nasprotno. Nekatere vlade kar tekmujejo, kako bi navezale rim prej in čim boljše odnošaje s sovjeti. Zadnji zgled za to je fašistična Italija. Italijansko časopisje se je po sklenjenem konkordatu z Vatikanom kar rado pobahalo s katolicizmom fašizma, kadar je to kazalo. To pa ni čisto nič oviralo g. Grandija, zunanjega ministra, da ne bi hitel v Milan prisrčno pozdravit svojega kolego, sodruga Ditvinova — in če je poročilo rOaily Heralda« resnično, je Litvinov nesel iz Milana s seboj v Moskvo predlog italijanske vlade, da se med obe-m;> državama sklene prijateljska in zvezna pogodba. Fašistično Italijo in sovjetsko Rusijo od poletja dalje že itak druži trgovinska pogodba. Sploh so medsebojne razmere zelo prisrčne, kar je nedavno pokazal obisk sovjetske pomorske misije v italijanskih vodah in pa lesno diplomatsko sodelovanje italijanske in sovjetske delegacije v Ženevi. Ostala Evropa se radi tega ne razburja veliko. AnglijaN ima tudi trgovinsko pogodbo в sovjeti, Nemčija ima pn sploh redne diplomalične odnošaje z Moskvo. In lo kljub temu, da je vsem znano, da so sovjeti največji sovražniki vsaki nekomunistični državi in da njihova internacionala trajno dela na osvojitvi Evrope. Bamo enkrat se je zganila na kapitalizmu in ostarel osti propadajoča Evropa: to je bilo zadnjič, ko so sovjeti pričeli z dumpingom. Samo tedaj se je zganil kapital, ker se je zbal za svoje profile. A samo tedaj, ko si je internacionala zn brezboštvo postavila v Berlinu svoj sedež, je Nemčija ostala mirna, čeprav je vse airokopolezno podjetje financirano z ruskimi ru bi ji. Ko so se v Londonu in Parizu snovale podružnice te brezbožne organizacije — ali se je kdo zganil? In ko je lansko leto • sv. oče v znanem protestu proli preganjanju ruskih . kristjanov izrazil željo, da naj Evropa ne podpira z. diploniaticuiiui vezmi s takim režimom njego-» vega obstanka — ali se je kaj storilo? Nič. Evrop--kim državnikom je malo mar, ako boljševizem širi brezbožno?! in sovraštvo do vsega krščanskega, kar je Evropo napravilo nekoč veliko in močno — zaskrbelo jih je Se le ledaj. ko so se zamajali pro-'iti veJekapitala ... Sedaj je rusko žito prodano in reke bodo zamrznile. da ne bo mogoče izvažati lesa. Evropa se to zopet oddahnila in mirno zadremala. V zatišju >a bo naprej zorela njena usoda, kajti Evropa ni reč krščanska. Kuko v živo resnico je zadel praški indškof s svojo preroško besedo! Evropa je zirela ji prevrat! — Brez Boga mora svet propasti. Kajti, Ji -e je molil Kristus, ali se pa moli svet. Lažni proces Moskva, 29. nov. kk. Po končanem zasliševanju in priznanju osmih obtožencev v industrij-»kem procesu je začel sedaj z zasliševanjem državni pravdnik Krilenko. Najprej bo zaslišan glavni obtoaenec Kamzin. ki ie star 40 let, ki je bil kot študent boljševik, pozneje pa men.ševik, ter je bil do 1. 1926 v sovjetski službi kol voditelj propagand no-tehničnega instituta. Sele potem je vjttopil v orotirevolucionarno inženersko skupino. Grozeča kriza v angleških premogovnikih Generalna slav ha premogarjev za enkrat preprečena — Stavita bi bila nepopularna in denarno skoraj nemogoča Loudon. 29. nov. ок. (l/v. Slov.«.) Ozračje po angleških premogovnikih je podobno onemu, v katerem se je začelu velikanska stavka premogarjev I. 1928. Tukrnt sem prisostvoval uso-depoluemu pomičnemu zborovanju rudarske zveze in glavnega odboru Trade Union. Nepo-zabljiv je vtis trenotka, ko je v svečani tišini malo čez polnoč glavni tajnik Citrine dal po-vclje /.u prekinitev delu po premogovnikih. Ponoči so šli telegrami po vsem kraljestvu in drugo jutro je delo počivalo po vseh črnih rovih Velike Britanije. Samo takrat ji: bilo javno mnenje vsaj spočetka naklonjeno rudarjem, koj i h upravičene želje je razumelo im odobravalo. Danes je položaj drugi, ludi \ngliju se boni /. morilno gospodarsko krizo, lo pričajo dolge vrste brezposelnih, ki se dan /a dnevom tirenjajo prod delavskimi borzami ' podpornimi blagajnami. Vsak je moral p ' zeti nase nekoliko več trpljenja in javnost oi zamerila rudarjem, če !>i sc v katastrofalnem položaju angleške industrije spustili v kakšne avanturistične stavke, ki bi ohromela še oni del industrije, ki še dela. Vrhovno vodstvo rudarsko /veze iu Trade Uniionov to tudii ve, /uto nesoglasja, ki so izbruhnila med pokrajinskimi rudarskimi zvezami in rudarskimi jx>djetjii. tudi niso odobravali od strani centralnega vodstva. Na drugi strani ]>a splošna stavka nima nobenega i/gleda na uspeli. Zadnja stavka je popolnoma izčrpala stavkrin fond, ki je dosegal skoroda eno milijardo dinarjev in katerega bo treba še dolga leUi ] k>1ii it i, predno bo saniran. V angleški premogovni industriji se vršijo velike spremembe. Šc ni dolgo tegu, kur se je združilo okrog 150 rudarskih prijetij, du tako zmanjšajo pridobitne stroške in torej tudi cene premogu, ki je še vedno predrag za svetovni trg. Sedaj so se podjetja obrnila nn rudarsko zve/o s predlogom, da se delovni d mi podal j* i za pol ure in vlada skušala doseči splošen spora zn 111. Za Miklavža se Vam naiboli izolača rekama v dnevniku Za Boiič 2) Din. monm Uda ja te. 20 Din. /• lnoirm«t»o 140Ш1 SLOVENEC čefc. ffcčnai Ljubljana iL lO VJO lo 10Л49 (• loaerctei Sarajevo \ /otfrcb llv. ».011. IV 'fa -Dunaj 24.77» Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« mm trhal* ntk dan ijutraj. razen rontk-ljka ii dneva po premiku Evropa \e na najboljšem potu da pogine" Pariz. 29. nov. kk. V intervjuju v Republi-t|uec o evropski federaciji zahteva Loucheur, da se morujo obenem /nčeti politična in gospodarska jKigajanju, ker ne more obstojati nobena gos|Kulursku antanta v politično zastrupljeni atmosferi. Fvrojto je nu najboljšem potu. tla pogine. Brez Rusije ima Evropa nad 6 milijonov brezposelnih, torej 10 odstotkov vse razpoložljive delovne sile. Bazen tega viadu v vseli državah, tudi v Franciji, prikrita brezposelnost v obliki kratkega delovnika. Treba je najprej ustvariti medevropske, potem pa mednarodne produkcijske kartelc za vse važne predmete 11. pr. žito. sladkor, premog itd., katerih blagodejno učinkovanje je videti najbolje v državnih kartelih. VersailJsku mirovna pogotlba predstavlja kljub svoji nepo")lolnosii najboljše, kar je bilo mogoče doseči 1. 1919. Tudi pakt Društva narodov nudi možnost za mirne razgovore za revizijo, pred katerimi pa se inora razčistiti za-strupljenu atmosfera v Evropi. Požar na „Do X" London, 29. nov. kk. Nemško letalo »Do X«, ki bi imelo jutri iz Lisbone poleteti dalje v Cadix, se je danes popoldne v Lisboni vnelo. Požar je nastal radi kratkega stika v levem krilu, tako da je od lega krila ostalo samo še ogrodje. Ostali del jč. ostal nepoškodovan. Huda zima v Ameriki Newyork, 29. nov. ž. Na zapadu USA vlada huda zima, ki e zahtevala 50 žrtev. V Newyorku e bilo —8 stopinj Celzija, ki je najnižja temperatura v teku zadnjih tridesetih let, П- = Ponareien sovjetski denar Washington, 29. nov. ž. Po USA so se v poslednjem času pojavile velike množine novčainac Sovjetske unije, ki so tako izvrstno ponarejene, da jih ni mogoče ločiti od pravih. Banke so sklenile, da ne bodo več sprejemale sovjetskega denarja. Izza sovjetske meie Bukarešta, 29. nov. AA. Po poročiilh iz bivše Besarabije je 10 milj od bivše besarabske meje izbruhnila v več okrožjih Južne Rusije revolucija. Kmetje so baje zažgali žito, ki so ga prišli sovjeti iskat. (Reuter.) 88 Od 1, decembra do Božiča znižane cene pri nakupu čevljev: otroški . . otroški .... „ dekliški in fant. „ moški .... „ ženski .... „ galoši . . . . „ snežni čevlji . „ . od Din 18 — dalje 40'-85'- » l 135- t> l 135'- 125— 40'— Garantira se le prvovrstno b'ago, blago brez papirja, b ago brez nadomestil, blago brez škodljivih primesi! Novost: Goizerji iz ruske juhte Gojzerji iz „VValerprof" Din 300'— garancijo vsakemu za nepremnčl j i vos t! Dosedaj je vsak kupoc ostal zvest! Detailna prodaja pri „POLLAKU", Dunajska 123, dvorišče Opozarjamo cenj. naročnike, da so celotni današnji nakladi priložene položnice. Marihor Veliki Maribor Na četrtkovi proračunski seji se je obe. svetnik V. Orčar prav posebno zavzel zu priključitev okoliških občin mariborski mestni občini in je v zadevnem vprašanju slavil predlog, uaj gradbeni urad v teku treh tednov predloži občinskemu svetu tozadevni osnutek. Mariborčani so seveda lakoj za lo. Ni pa mogoče misliti na razpravo v predmetnem vprašanju vso dotlej, dokler ni sprejet novi občinski zakon in dokler se ne izdela načrt glede povečanja občin. Tedaj šele bo vprašanje »velikega Maribora«, ki ee vleče že precej časa skozi občinske razprave, poslalo aktualno in tedaj šele bo mogoče pristopiti temeljitemu pretresu glede uresničenja načrta Velikega Maribora«. Za novi Maribor so menda vsi Mariborčani, ker bi s tem Maribor pač gotovo pridobil. Toda kaj poreko k temu prizadele okoliške občine, ki ue marajo o tem zaenkrat ničesar slišati, ker se njihovi občani sicer prav dobro zavedajo prednosti morebitnega novega stanja, pa tudi... П Iz srednješolske službe. Za honorarnega veroučilelja na tukajšnji realni gimnaziji je imenovan Jakob R i c h t e r, prefekl v dijaškem semenišču. □ Čestitamo. Uradniški izpil so napraviti te dni v Ljubljani komisarjev namestnik Karel Suša Miloš Milič in Milan Ogosavac, vsi pui tukajšnjem obmejnem komisarijatu. □ Tegu še ni bilo v Mariboru. Tukajšnja Jadranska Straža pripravlja pravcato monstre« prireditev, in sicer na predvečer rojstnega dne kraljice Marije dne 8. januarja, na kar so opozarjajo mariborska društva s prošnjo, da za omenjeni večer opustijo svoje morebitne prireditve. Zasnova tega večera je edinstvena — Mariborčani bodo lahko v Uiiiicnski dvorani gledali morje, parnike, ladje, mornarje ild. Pri tej gotovo edinstveni uprizoritvi sodelujejo vsi mariborski slikarji, režiserji in umetniki. Maribor ima pač svoje izvirne atrakcije. □ Jutri... Ob osmih dopoldne v stolnici pontifikalnu sv. maša; ob enajstih »Te Deum« s pripadajočimi molitvami za domovino. — V veliki unionski dvoruni božični bazar s čajanko in koncertom. — Ob 20 v vseh prostorih Narodnega doma večer Narodne odbrane. □ Tekom ene noči: deklico porodila doma, dečka v porodnišnici. 391elna Lucija Skaza, žena malega posestnika v Račjem, je v sredo zvečer porodila krepko in zdravo deklico; tekom noči so se porodni krči ponovili in so Skazovo prepeljali v mariborsko porodnišnico, kjer je porodila čvrstega dečka. Doma ju čaka pel bratcev oziroma sestric. П Posestne spremembe. Albin šonc je kupil od Zofije Sonc hišo v Kratki ulici 5 za 35.000 Din; Vekoslav Heričko od Tomaža in Josijiine Kavur hišo v Loški ulici 21 za 25.000 Din; Franc in Marij/i Bela od Amalije Mrak parcelo pri Sv. Magdaleni za 9930 Din. _ □ Za prosveto. V letošnjem občinskem proračunu se predvidevajo sledeče postavke iz jrodročja znanosti, umetnosti in jirosvete: za Narodno gledališče 100.000 Din; Glasbeni matici 21.200 Din; Mu-, zejskemu društvu 0000 Din; Zgodovinskemu društvu <5000 Din; Javni študijski knjižnici 168.800 Din; Prosvetni zvezi, Zvezi kuliurnih društev, Svobodi in okrajnemu odboru Narodne odbrane jx> 5000 Din; l»djK>re revnim dijakom 10.000 Din; obrtni nadaljevalni šoli 00.000 Din, trgovski nadaljevalni šoli 5000 Din, gostilničarski strokovni šoli pa 22.000 Din. □ Mariborski okrajni greinij naznanja vsem svojim članom, da oslanejo vse trgovine na državni praznik dne 1. in 17. decembra ves dan zaprte. □ Sprememba voznega reda na progi Maribor—Selnica. Z jutrišnjim dnem se spremeni na navedeni progi vozni red ob delavnikih v toliko, da odhaja popoldanski avtobus iz Maribora ob 16.45 z glavnega kolodvora, z Olavnega trga pa ob 17. Odhod i/, Selnice ob 18. Ob nedeljah in praznikih odhaja avtobus z glavnega kolodvora ob 17.15, z Glavnega trga ob 17.30. Odhod iz Selnice ob 18.20. □ Tekoča dela za 1931 razpisuje mestna občina mariborska. Več glej v oglasnem delu lista. □ Za mokro vreme snrno KARO-ČEVL.TE Maribor. Koroška 19. □ Trenchcontl, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubertus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše, čez 100 vrst krzna, kakor tudi vso ma-nufnktiirno blago na obroke, L. Orni k, Maribor, Koroška 9. Mariborska okolica V Krčevini je 41 letni tesar Jakob Avguštiner 15. julija v prepiru s Kranjcem Rudolfom ter Ivano Krajuc segel po nožu ter s tem zakrivil prestopek zoper osebno svobodo in varnost po členu 248 k. z. Včeraj se je radi lega zagovarjal pri mariborskem okrožnem sodišču. Obtoženec je trdil, da ni imel v rokah noža, ampak le melersko merilo, ki je bilo na obeh koncih okovano, radi česar ga je Krajnče-va v temi zamenjala z nožem. Avgu&liner je bil obsojen na deset dni zapora. 385 Din globe, v slučaju neizterljivosti pa na nadaljnjih 7 dni zapora. Srebrno poroko sla obhajala preteklo nedeljo župan v Zimici Jakob Korošec ler njegova žena Kunigunda. Istočasno se je vršila tudi blagoslovitev kapele, ki sta jo dala postavili slavljenca, in novega zvona, zn katerega so okoličani nabrali prispevke. Slavljencema kličemo: Bog vaju živi na nmoga leta! V šentpeterskem občinskem odboru je odložil radi bolezni svojo funkcijo občinskega odbornika občespoštovani posestnik Ivan Kunplež iz Vodol. Kot dolgoletni prvi občinski svetovalec si je stekel lievenljivili zaslug za šentpeterske občane, lu bodo s hvaležnostjo vedeli ceniti njegova požrtvovalna in nesebična prizadevanja. V Kamniti smo imeli preteklo nedeljo po rani službi božji poučno zborovanje Kmetske zveze, na katerem je poročal tajnik M. Krajine. — Krasno je uspela preteklo nedeljo igra »Kraljična z mrtvim srcem«. Ljudi jc bilo toliko, da so docela napolnili društveno dvorano iu da so mnogi morali oditi. Vsa čast igralcem, ki so imenitno rešili svojo nalogo, nadalje g. režiserju Eichmeistru dn pevskemu zboru, ki je tudi sodeloval. Radi velikega zanimanja se bo igra danes popoldne po večeniicah ponovila. V Rušah je dne 12. junija 41 letni delavec A. J. navalil z nožem proli Ivanu LeŠkovu ter mu prizadejal poškodbe j>od desnim očesom. J. se je včeraj zagovarjal pred mariborskim okrožnim sodiščem. Družabni klub priredi v torek dne 2. decembra ob 20 Miklavžev večer v veliki dvorani Uniona. Vabljeni člani in jio njih vpeljani gostje. Zagrebika vremenska napoved: Šc prlličnr stalno, precej jasno, oblačnost se bo najbrže pove čala, toplo. Dunajska vremenska napoved. Pričakovali je precej solnčnega vremena. Гоиеко<1 oa I udi mirnega, meglenega vremena Kakšen naj bo Krekov spomenik? Misli ob 65 letnici Evangelistovega rojstva Te dni je minilo 60 let, ko je bil rojen dr. Jan. Ev. Krek. Če omenjaš v razgovoru s Krekovimi prijatelji vprašanje, kdaj bo imel Krek spomenik v Ljubljani, dobiš večkrat odgovor: »Saj bi ga že davno moral imeti k Папез ni nobenega odbora za Krekov spomenik, tudi seveda ne nobenega denarja v ta namen zbranega. Tistih 21.454 Din, ki so ostali od Krekovega nagrobnega spomenika, so je porabilo kot ustanova za dijake, ki študirajo na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Vendar nam pa še vedno kliče Župančičev nekrolog: »In če ti postavimo spomenik, ga postavimo najboljšemu, kar je v nas: tvoji veri, tvojemu upanju in tvoji ljubezni — bodočnosti svoje domovine, Jugoslovanstvu.« Nikakor se ne nameravam tu baviti z vprašanjem Krekovega spomenika, pač pa se mi ne zdi odveč, da ponovim, kako je Krek sam sodil o spomenikih. V 19. Vestfalskem pismu piše: VVurzberg, 24. maja. Vlak sem zamudil. Od 2 do 5 zjutraj treba čakati na kolodvoru. Par potnikov dremlje ob mizah. Zrak v čakalnici je nasičen tobakovega dima in mehkega sopuha. Na. stenah vise, kot po vseh kolodvorih, po vseh šolah in vseh drugih javnih prostorih na Pruskem na eni strani zaporedoma podobe treh cesarjev: Viljema I., Friderika L, Viljema II., na drugi strani pa Bismark in Moltke. Skoraj ni več prostora, še kaj obesiti na stene. Lojalnosti preti huda nevarnost, če ga zmanjka. Cesarji dremljejo, aadjal jim je dim in sopar, ki ga jim poklanja hvaležno ljudstvo. Stari obriti Moltke s svojim pobožnim obiazom tudi zapira oči. Samo Bismark gleda srpo izpod košatih obrvi. Ali misli na Francoze, ali na nas, ali na Ruse, ali morda našteva v duhu zaklade svoje Verlhajmarice, ne vem. Kot čmeren policaj ee mi zdi poleg krotko tasnulega cerkovnika. Postavo teh petih veljakov mi ne zginejo iz spomina. Nebrojnokrat sem jih videl. Kjer imajo kaj prostora, pa jim zgrade spomenike. Zlasti Po- renjščina jih jo polna. V frankovskem ljudstvu tiči šo vedno ljubezen do Francozov. Spomin na Napoleona šo ni ugasnil. Pravili so mi često, da posebno ob belgijski meji starejši ljudje nimajo preveč lojalnosti. Kri ni voda. Nekaj župnij v kolinski nadškofiji je va-lonskih. Ne dadč se ponemčiti. V cerkvah ee pri-diguje francoski. Škofijski obrednik ima francoske in nemške vzorce. Spomeniki imajo torej važen opravek — gojiti lojalnost. Po moji sodbi ne opravljajo dobro tega posla. Rad gledani na pripravnem kraju umetniško dovršeni podstavec in kar je gori. A le pre-često se ovija preveč bombasliških, seveda največkrat ženskih simbolov ob njem, ki bolj ali manj odete pomenjajo to in ono, o čemer navadni smrtnik običajno nima nobenega pojma. Nervozni sub-jektivizem, kakor iz nežno zelene (bržkone tiskovna napaka: snežnozelene), solnčnovišnjeve ali travo-rdeče dekadenške peemi veje iz takih skupin. Samo ena konkretna objektivnost se plazi iz njih v dušo — pohotna čutnost. In ta ni zdraval (Sledi daljša digresija o umetnosti, veri in politiki. Nato nadaljuje): Spomeniki so me daleč zavlekli. Zapisal sem, da ne opravljajo dobro svojega posla. Lojalnost bi morala biti kakor ljubezen med otroki in starši. Takrat in tam se omenja, kjer je manjka: sicer pa le redko, ob izrednih prilikah. Po svetu se pa splošno toliko poje lojalna pesem, da se ne dobi niti prilika razbrskati kotišč, kjer je ni. Zgodovina, zlasti predrevolucijska na Francoskem nam priča, da vladarju sovražni ljudje nalašč širijo lojalne glasove, da se toliko ne upoštevajo črni izbruhi izdajalstva. Zidje so imeli na Francoskem, na Laškem in še marsikje drugje lako taktiko. I Haec fabula docet? Odgovori si vsak sam! Socialna beda se tudi premalo upošteva pri I spomenikih. Ne smemo pozabiti, da imamo socialne demokrate med seboj, ki izrabljajo vsako priliko, da še zvečajo prepad med proletarci in drugimi stanovi. »Mi nimamo kruha in tu ee za-metajo tisočaki«, takih in podobnih klicev čuješ povsod, če živiš med ljudstvom. Doseza se ravno narobe, kar se je nameravalo. Zato so pa res hvaležno s|K>minjamo našemi vladarja, ki ob vseh prilikah poudarja, naj se uiu skazuje vdanost — z dobrimi deli. To je krščansko plemenito! Naj bi se le ravnali vsi po leni! Zinil l>o kdo: kaj pa cerkve? Odgovor je lahek. Potreba za cerkve je vse drugačna nego za spomenike. Njihov pomen je brezkončno večji — ila vse strani blagodejen. Skrbi za cerkve se tudi nikjer ne drži lizunstvo in sebični nameni, ki mnogokrat označujejo pol raznih spomenikov in drugih takih stvari. Pravilo . er ist geiresen nemil, cr is/ (/eicor-den selir vieU ne velja pri skrbi za lepe hiše božje. In nazadnje: kar se Bogu da. ni -zavrženo niti za ta svet ne. Star kmet nii je rekel: Kadar je šlo za cerkev, sem vedno rad dal več, nego bi moral, in nikjer se mi ni nič poznalo.« Božji blagoslov je pač največji blagor za človeka. Ali se drži vedno tudi spomenikov? Meni se zdi, da je sila slabo znamenje, če se ljudje v kaki deželi dele v plezavce (t. j. take, ki bi radi >kvišku splezali«, op. ur.), ki zbirajo denar, in v kamnoseke, ki klešejo spomenike.« Kakšen naj bi bil torej Krekov spomenik jx> njegovih nazorih o spomenikih? Lahko mu ga j>o-stavite, kakor smo pač navajeni postavljati spomenike, saj pravi Krek, da rad gleda na primernem kraju umetniško dovršene podstavce in kar je gori. Spomenik naj bo samo ljudski, brez težko umljivih simbolov, o katerih pomenu navadni smrtnik nima pojma, še bolj bi pa bilo po Krekovem okusu, če bi se njemu v spomin zgradila kaka socialna ustanova, n. pr. veeučiliški dom, j>a bi se Krekov spomenik zvezal s tem domom. Prišel bo čas in našli se bodo ljudje, ki bodo postavili v Ljubljani Kreku spomenik te ali one vrsle — nii pa celo oba. Če bi se ta spomenik postavljal danes, bi predlagal na podlagi doslej znanih Krekovih izrekov, da se napišejo pod kip Kreka duhovnika njegove besede: >Za druge smo, ne zase!« Saj si je baš z dosmrtnim izvrševanjem tega geela zaslužil Krek hvaležnost, ki se bo prej ali slej jx)kazala tudi v njegovem spomeniku v slovenski prestolnici. — J. Dolenc. Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti revmalltnlm bolečinam ^obo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, zu negovanje telesa, ust, osveželost, okrepitev mišičevja ter živčevju sploh se uporablja le pol stoletla priznano leuja mentol- droženka francosko iganfe Dobiva se v originalnih plombi ranih steklenicah v pristni pred-vo|ni kakovosti v vseh drogerljah in trgovinah z mešanim blagom. Kanonik Anton Ztogar -80 letnik Novo mesto, 28. novembra. Kanonik gosp. Anton Zlogar, ki je znan daleč na okrog celo ua Hrvatskem, praznuje danes 80 letnico svojega rojstva. Rojen je bil v Bušinji vasi v suhoreki župniji dne 30. novembra 1. 1850. Ljudsko šolo, kakor tudi prve razrede gimnazije je obiskoval v Novem mestu; vendar je bil že v šolskem letu 1864/65 sprejet v ljubljansko Alojzijevišče ter je kot gojenec tega zavoda končal gimnazijo, nakar se je posvetil bogoslovnemu študiju. Dne 21. julija 1874. je bil v 3. letu posvečen v mašmika. Izmed njegovih sošolcev živita še ra-teški župnik svetnik g. La v t i ž a r in črmošnji-ški župnik g. Le bar. Tedanji škof Pogučar je spoznal nadarjenost mladega semeniškega duhovnika Zlogarja in ga poslal na filozofsko fakulteto v Gradec. Vsled slabega zdravja pa se je moral kmalu vrniti in je vstopil v dušno pastirstvo. Služboval je za kaplana v Mokronogu na Dolenjskem in pri Sv. Jakobu v LJubljani. Bil je nad 4 leta tudi kurat v moški kaznilnici na ljubljanskem gradu. Nad 8 let je bil župnik v Kranjski gori, nato pa župnik in dekan v Šmartnem pri Litiji. Dne 23. oktobra leta 1906. je bil nameščen na ka-lonikat novomeškega kolegijatnega kapitlja Jubilant je bil kot dušni pastir vesten in goreč delavec v vinogradu Gospodovem. Bil je eden naijagilnejših sotrudnikov homiletičnega lista »Duhovni Pastir«. Od prvega početka leta 1884., ko je priobčil svoj govor »Pojdite k Jožefu«, ga srečujemo kot govornika in homileta desetletja in zdi se, da se ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNE LJUBLJANA je hotel od »Duhovnega Pastirja« posloviti, ko je v letniku 1917 objavil govor: »Jezus, Marija, Jožef — trije sijajni zgledi in pomočniki naši.r Ob 1001 letnici smrti sv. Metoda (1886) je izdal Zbornik govorov v proslavo slovanskih blagovestnikov. Skupno z lavantinskim škofom dr. K a r 1 i n o m je izdal in sam založil: Šmarnice: »Lurški čudeži«. Gosp. jubilant je Slovan z dušo in telesom. Vee njegovo delovanje stremi za tem, da se Slovenci narodno prebude. Radi tega je bil v bivši Avstriji politično slabo zapisan. Dolgo let je bil tudi tajnik »Družbe sv. Cirila in Metoda«-. Imel je ozke in intimne stike s Hrvati. Dolgo let je bil urednik novomeškega tednika »Dolenjske novice«, in pridno je dopisoval tudi v »Amerikanskega Slovenca«. Da se je udejstvoval ludi na gospodarskem polju, ni treba še posebej omenjati, saj je nesebično deloval dolgo vrsto let v Kandijski hranil- nici, imel celo vrsto prednvanj in bil več let v kapitlju ekonom. Še eedaj deluje z vso vnemo pri Vincencijevi konferenci ter opravlja še primerno čil in zdrav vse dušnopastirsiie posle. Kljub svoji starosti še vedno zasleduje vse važne dogodke in se zanima za vse. Ima izvrsten spomin. Človek dobi spoštovanje pred možen, ko ga posluša, ko pripoveduje, kako je bilo pred 40, 50, GO "leti, ko je biln še vsejiovsod nemškuta-rijfl itd.« Markantna je v njegovem značaju gostoljubnost. (»ostrežljivost in prijaznost. Njegova starost ni povsem rožnata. Poeuta je s sitrbmi in morda tudi pomanjkanjem. Nehvaležnost je pač plačilo tega sveta. Kljub temu pa jih je mnogo, ki mu k njegovemu visokemu jubileju kličejo še: »Ad multos annosk Kot zvestemu naročniku »Slovenca« pa tudi mi kličemo ob tej priliki: Na mnoga letal Franc Gralenauer - 70 letnih V torek 2. decembra 1930 bo minulo 70 let, odkar se je rodil v Mostah pri Brdu v Ziljski dolini Franc Grafenauer, poslednji zastopnik koroških Slovencev v dunajskem parlamentu. Njegovo trdo življenje je slovenski javnosti več ali manj že znano. Njegov oče je imel majhno kmetsko posestvo, jioleg tega se je pa bavil z izdelovanjem cerkvenih orgel. Te obrti se je naučil tudi sin France, ki je jiostavil mnogo orgel po cerkvah po Koroškem in sosednjih deželah. Iz slovenskih knjig, zlasti iz knjig Mohorjeve družbe se je na-vzel ljubezni do materinščine in narodne zavesti. Svojo izobrazbo, ki io ie dobil v osnovni šoli v Šniohorju, je marljivo širil s prebiranjem slovenskih knjig in časopisov. Slovensko in slovansko zavest je širil tudi med svojo okolico. Radi tega so ga odpadniški učitelji naznanili sodišču in Grafenauer je nastopil trnjevo pot slovenskega organizatorja na Koroškem že leta 1888., ko jo bil tri mesece radi veleizdaje« v preiskovalnem zaporu. Njegovi rojaki so na to krivico odgovorili s tem, da so še isto leto komaj 28 letnega Grafenauerja izvolili v občinski odbor, pozneje (1899) v deželni in (1907 in 1911) v državni zbor. Ko so Nemci v deželnem zboru v Celovcu spoznali spretnost in zmožnost novega slovenskega tovariša, so mu stavili sijajne ponudbe glede denarja in časti, če prestopi v nemčurski tabor. Seveda je Grafenauer vse luke ponudbe gladko odklonil. Ko ee je pričela svetovna vojna, je bil deželni in državni poslnnec. Dno 2. februarja 1916 so ga zaprli, češ da je napovedoval zmago Rusije, in ga obsodili na pet let težke ječe in na izgubo mandatov. Naš list jc v velikonočni številki leta 1919. prinesel obširen članek o tem, kako je trpel Grafenauer po nedolžnem v jirosluli kaznilnici v W611ersdorfu na Nižjeavslrijskem; stradal je lako, da je bil že povsem na koncu s svojimi močmi. Tedaj pa 'je prišlo olajšanje njegovega položaja v zelo nenavadni obliki. V \V611ersdorf sta prišla kot kaznjenca znana češka politika dr. Krnmnf in dr. Rašin. Dr. Kramar je imel dobre zveze z me rodu in ini i aosuodi v bivši monarhiji — sani vojni minister Krobatin ga je prišel nekoč obiskat! — in je dosegel, dn je lahko dobival po ovinkih v ječo toliko živil, da 'Je ž njimi zalagal celo Grnfennuerja in ga tako rešil gotove smrti, ki je kar tru-moma kosila tiste jetnike, ki so bili navezani samo na jelniško hrano. Morebiti še bolj neg» lastna nesreča je pa pot ria Grafenauerja smrt njegovega edinega sina, ki je potem, ko je bil Grafenauer leta 1917. že pomiloščen, padel na italijanski fronti. Ne bomo Iu opisovali na dolgo in široko kri-ževega jiota koroških Slovencev po letu 1918., ki je zadel Grafenauerja še prav posebno: dolga leta se ni smel vrniti na svoj dom, bival je eedaj tu sedaj lam, dokler si ni kupil nuijhnega posestva v Smokuču v brezniški župniji na Gorenjskem. (Po domače se je reklo tu »pri Gromu«, koroškemu domu Grafenauerjevemu se pa pravi »pri Plicu« — pri blisku.) Sedaj živi zopet na svojem domu v Mostah. (Brugg, P. Egg bei Hermagor.) Iskreno inu čestitamo, da je kljub vsem težavam srečno dočakal svojo sedemdeset letnico, in mu želimo, naj mu bo dodeljenih še mnogo lepih let v zdravju in zadovoljnoeti I DfSl'ilehCliSht) (razkuževalna) srfdsfvo t& vse svrhe proizvaja tvrdka CHEMOTECHNA družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg štev. 10 Ogenj uničil kmetijo Dravograd, 27. novembra. Na posestvu Rajkota in Justine Griigl na Goriškem vrhu, po d Braterko, je nastal v sredo v poznih večernih urah na še nepojasnjen način požar. ki je vpeipelil na mah stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje z vso letošnjo žetvijo. Zgorelo je med drugim okoli 2000 kg pšenice, 5(K«J kg ovsa, približno 100 nilrcentov sena in pa še dva prasca, ki sla bila last hlapca. Škoda, ki jo trpi posestnik, znaša najmanj 80 do 100 tisoč dinarjev in je žal le deloma, ako sploh, krita z zavarovalnino. Smrt Slovenke v Ameriki Mati U otrok umrla. Murska Sobota, 28. nov. Iz Chicaga nam poročajo sledeče: Veliko ia-, losi in sočutje med vsemi tukajšnjimi rojaki Slo-1 venske krajine je zbudila nesreča, ki je zadela 1 družino Ivana 'Franka. Umrla mu je mlada, ! 35 letna žena Ana, mati enajstih otrok, izmed j katerih je najstarejši star 15 let, najmlajši pa šele ' 6 tednov. Težko je najti ženo in mater, ki bi bila v vsakem oziru tako vzgledna kakor je bila Апл Frank. Bila je verna in je tako vzgajala svojo mnogobrojno družino. Dolgo vrsto let je bila naročnica krščanskih slovenskih listov. Sodelovala je pri vseh dobrodelnih akcijah. Udejstvovala se je tudi v društvenem življenju. Bila je članica društva Sv. Ane. Na pogrebu so se zbrali vsi rojaki Slovenske krajine. Za dobro pokojnico je vse žalovalo, ko pa je g. župnik Murn v poslovilnem govoru pokazal na moža in otroke, ki so jokali ob grobu, je vsa množica glasno zaihtela. — Dobri slovenski ženi in materi naj bo lahka ameriška zemlja. MIKLAVŽ prihaja in obdaruje pridne otroke z lepo aluminijasto ku-j hinjsko garniturco, vedricami za pesek, lopaticami i. t. d. katere so v bogati izberi pri tvrdki STANKO FLORJANČIC LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Oglelte si izložbe I Velika tatvina v vlaku Ljubljana, 29. novembra. Danes je bila ljubljanski policiji prijavljena velika tatvina, ki je bila davi izvršena v vlaku Rakek—Ljubljana. Gostilničarka Frančiška Oblak iz Grahovega št. 73 pri Cerknici je davi prišla z vlakom, ki prihaja v Ljubljano z Rakeka ob 7.12. Hotela je v Ljubljani urediti neke opravke. Ko je izstopila z vlaka, je segla po svoji ročni torbici in s strahom opazila, da je iz ročne torbice izginila njena hranilna knjižica. Takoj je tekla javit veliko tatvino na policijo. Hranilna knjižica je bila izstavljena pri Ljubljanski kreditni banki in ee je glasila na znesek 18.000 dinarjev. V hranilni knjižici pn je imela Oblakova tudi pravilno izstavljen ček za 300 dolarjev. Ta ček je podpisala ona sama, njen podpis pa je polni i 1 župni urad v Grahovem. Neznani tat bi mogel ta ček vnovčiti v vsaki banki. Poleg čeka pa je imela Oblakova v hranilni knjižici spravljenih tudi 110 Din in 150 italijanskih lir. Oblakova je povedala, du je imela ročno torbico v železniškem kupeju poleg sebe na klopici. Z njo se je vozilo več ljudi, vendar se pa nikogar ne spominja in ne more nikogar osumiti, kdo bi ji izmaknil iz torbice hranilno knjižico. Tat je najbrže slučajno prišel v kupe in morda je Oblakova kdaj malo zadremala, pa ji je z enim samim prijemom izmaknil iz torbice knjižico. Oblakova se je na policiji spomnila, da sta v njen kupe stopila na postaji Borovnica dva moška. Izrazila je sum, morda sta ta dva izmaknila njeno knjižico. Policija je ta dva moška kmalu našla in ju preiskala. Sta to dva kmeta iz Borovnice in sla oba odločno zanikala, da bi sploh imela kaj opraviti s torbico Oblakove. Res sta možaka znana kot poštena gospodarja in je Čisto izključeno, da bi ta dva izvršila tatvino. Zato ju je policija ludi takoj izpustila. Poleg teli dveh moških sc1 je vozila v vlaku tudi neka 30—40 letna ženska. Policija je o tatvini hranilne knjižice obvestila Ljubljansko kreditno banko. Prav tako pa tudi vse banko v Ljubljani in v podeželskih mestih. Zalo ni verjetno da bi mogel lat vnovčiti kje knjižico ali ček in eo bo moral zadovoljiti najbrže le s plenom 110 Din in 150 lir. Nazadnje ni niti neverjetno, da ni Oblakova knjižice izgubila kje na jioti iz Grahovega na Rakek. Policija tu slučaj preiskuje ui zasleduje eventualnega tatu. Nabavna prillha ia flihlavža in Božič! Radi zman|$aiito obrala nudimo v nakup po iaslnlti cenah vsako- vrstno manufukturno blago, žensko, moško in deško konfekcijo, modno predmete i. t. d. Moško obleko dobite že od Din 500-— naprej Moško suknjo dobite že od Din 460*- - naprej Ženski plašč dobite že od Din 400-- naprej Angleško blago m že od Din 200'- naprej Zlasti opozarjamo gg. trgovee na veliko vsakovrstno izbiro in poseben popust pri večjih nabavah Drago Sclmab. Ifublfana. Dvorni № I dami lepa suknja gospodu iz naše zaloge je najbolj priporočljivo darilo za Božič ali Miklavža! Fran Luklč, Stritarjeva ulica Žetezobeton - velika moda Iz predavanja univ. prol. dr. Kasala silnih stebrov Miri do Sest metrov. Ce je razstoj večji, postanejo preklade in stebri oreveč masivni, kar graditev precej podraži. Razumljivo je, du postajajo stebri v višjih etažah vodno bolj drobni. Saj ni treba nosili toliko kot stubrom pod njimi. Nastane vprašanje, ali ne bodo stebri ob fronti stavbe .-.grajeni tivko, tla bodo vsi v isli osi ali nad pa bodo ekscoillrlčni ln naj se krijejo le z ozirom na zunanji rob fronte. Dasi zagovarjajo nekateri znani strokovnjaki modernega stavbarstva zgoraj omenjeno ceritriinost stebrov, vendar lahko brez skrbi gradimo tudi stebre v fronti ekscentrično, zakaj ekscentricltela eelo ugodno vpliva proti upogibnim momentom, ki jih povzroča obtežba stropa. Poleg te normalne razdelitve je zanimiv Se sistem kon-zol, ki nudi to ugodnost, da niso zunanji stebri lako ekseentrifno obteženi in dn nosilni stebri, kl bi sicer prišli v fronto stavbe in torej na rob ceste, pridejo približno zu dva metra od cestišča proč, kar se občutno pozna pri gradbl ob zelo frekventl-ranih cestah. Danes ogledujejo radovedneži ljubljanske skeletne Zgradbe iu zmajujejo z glavami: >Joj, koliko bo to stalo! Saj se ne bo izplačalo!« In vendar to ne drži, Čo pomislimo, da prihranimo pri skeletni zgradbi okrog 12 odstotkov na prostoru, ker odpade debelo nosiluo zidovje. Prav tako se pri večnadstropnih stavbah pokaže, da so stroški skeletne stavbe manjši kakor stavne, zgrajene iz opeke. Do pef nadstropij sta gospodarsko oba sistema v ravnotežju. Izvzemfil še vedno pridobitev prostora pri skeletnem sistemu, pri več etažnih pa brezpogojno zmaguje skeletni sistem. Razumljivo je, da se pri teh visokih stavbah kaj rado javi vprašanje varnosti. Inženjer seveda upošteva pri konstrukciji visoke zgradbe vedno vse momente, ki pridejo v poštev, tako zlasti sunke v horlcontalni smeri, kot pritisk vetru in potresne sunke. Zanimivo je, da prenesejo te sunke vertikalni stebri in da morajo biti preklade le toliko močne, da prenesejo učinek stranskega sunka ua celo vrsto stebrov, s čimer se sila porazdeli; zato velja pravilo, če pri horiucontalnih sunkih vzdržijo stebri, vzdrži tudi stavba. Z ozirom nn varnostne predpise pa so grade skeletne stavbe z dvakratno varnostjo. Na prvi pogled je to malo. Vendar moramo upoštevati, da je ta varnost samo na videz dvakratna, zakaj težo nosilne konstrukcije ne moremo več povečati. Skeletne stavbe so brez dvoma absolutno varne. Pri debati se je razvila zanimiva debata o potresni katastrofi v Tokiu in sluvbnem škandalu v Pragi. Ob potresni katastrofi v Tokiu so ugotovili, da so tam. kjer so se zrušile vse stavbe, vzdržale edino le Se železobotonske stavbe. Nekaj železobe-,tonskih stavb pu se je porušilo. O teh pn so kasneje dokazali, da so bile napačno konstruirane, tz teh praktičnih Zgledov brez dvoma sleedi, da predstavljajo skeletne zgradbe višek modernega stavbar- Ljubljana, 39. novembra. Snoči ob S je predaval v kazini univ. prof. dr. ing. M. Kasal o modemih skeletnih zgradbah iz železobelonn. njih ekonomiji in varnosti. Zadnjih petdeset let je prineslo razvoju velemest velikanski napredek. Število prebivalcev je v mestih začelo neverjetno hitro rasti in nujno je bilo, da so je v leti mestih pojavila gradbena živahnost, ki je dovedla do zanimivih posledic. Zn-zidani prostor velemesta jo kaj kmalu obsegal ogromen kompleks, ki zahteva dragih komunikacijskih sredstev, kakor cestnih železnic, avtobusnih linij itd. Jasno je, da nekateri obrali, kot banke, veletrgovine, centralni uradi in drugo, nikakor ne sme-o stati nikjer drugje kakor sredi mesta.- Čepe s',jv-bi№em »o ttvl neverjetno zrinile. Na dragem zemljišču sc pa stavba s par nadstropji že zlepa ne bi mogla amortizirati, zato sledi nujno, da bo vsak skušal zgraditi stavbo s čim več nadstropji. < im draljn sn parcele, tem višje so hiše, ki jih im njih sitlamn. I/, istega vzroku so nastali tudi nebotičniki. Me* I a se širijo nn svoji periferiji, kjer so parcele poceni, v širino, v svojih središčih pa v višino. Iz istega razloga raste dane« tako zvani nebotičnik ob Dunajski cesti in drutte visoke pa-lače. Dokler so bila slavbišča v Ljubljani poceui, se gotovo iti izplačalo zidati visokih hiš. Vse le palače pa segajo po svojih načrtih visoko nad streho starih ljubljanskih palač, Razumljivo je, da pri teli modernih večnadstropnih (»tavbnh ne velja več stari gradbeni sistem. Moderna arhitektura stremi vedno bolj za tem, da čimbolj izrabi prostor In pri leni lu prostor čimbolj prilngodi razmeram. Ozirati se moril torej na izraz konsirukcije. prostorno*!, svetlobo in praktičnost in zlasti tip na lo. da ostane ruzporedbit prostorov svobodna lit da se jo luliko potrebam primerno spremeni. Tem načelom modernega stavbarstva pa brez dvomu najbolj ustrezajo moderno skeletne stavbe. Na čem'pa sloni skeletni sistem-.' Mesto debelega zidovja, kl uai bi nosilo stropove, ho /.grude stebri iz žlanlnejšega muterljala — želrzobeto-na. TI stebri nosijo vso stavbo z vsemi stenami, Zidovje oziroma stene ne nosijo več, ampak ogu hrepeneče srce I Greš po dolini — z levo ui desne to pozdravljajo kapelice in znamenja: lu Kiižuni, tam mati Marija. S cvetjem so okrašene iij na večer zadrhli pred njimi lučka ljubezni In vero. Križ na Klečei objemu dolino in z gričev pozdravljajo bele podružnice farno cerkev sv. Martina. O, niso Trbovlje vse črne ... Versko življenje raste, se obrača na boljšo od lanskega leta. To kaže najlepše nedeljski obisk službe božje. Zdi se. da otroci pritegnejo tudi odrasle. ki so se svojčas že hudo odtujili verskemu in cerkvenemu življenju. Kljub revščini in mnogim slabim zgledom prihajajo skoraj vsi otroci redno k nedeljski sv. masi. Vsi uvidevni ljudje ti priznavajo, da je verska vzgoja le najboljša. Zato so tem-l>olj vredni obsojanja tisti brezvestneži, ki otroke odvračajo od cerkve, starši, .ki olroka uuuče kleli, še preden pride v šolo, ki imajo zu vino. kino in veselice denarja dovolj, a nobenega dinarja za ob-lekoo svojemu lastnemu otroku. iCe hoče imeli ka-tehet otroke v cerkev, naj jih pa obleče ; in »Kaj boš pa dobil, ce greš k hiall?<, lako moro govorili lo človek brez vaake srčne olike. De.slvo pa je, da so v verskem oziru najslabši tujci, ki »o od drugod prišli v Trbovlje, dofitn so pravi domačini dosti boljši. To je naše najvišje, najdražje: vera in otroci! $лгг)о * *r>'ižeyr>jarr> ear> lahko olajž^mo oojipodariito ггмЈгв^о. TOi rtKČnamo] l Občni zbor Kmetske zveze v Mariboru lio v sredo dne 10. decembra 1930 ob 10 pretl-polduc v Zadružni gospodarski banki v Mariboru, AteksnmltoVa cesta в, v dvorani. Dnevni rod: 1. Poročilo nftčelstva in preglednikov. 2. Naše kmetijstvo v svetovnem gospodarstvu. — Ivan Vesenjak. 3. Stundarlzncija. Vnovčevanje kmetijskih pridelkov. — Vlado Pušenjak. 4. Organizacija izvoza naših kmetijskih pridelkov. — France Jerebic!. 5. Kmetijska zbornica. — Marko Kranjc, 0. Predlogi iu sklepi. 7. Volitev načelstva in treh preglodnikov računov. 8. Slučajnosti. Vsaka krajevna Kmetska zvezn pošlje nn občni zbor za vsakih začetih 20 Članov po 1 delegata, ki ntora imeti s seboj pismeno pooblastilo krajevnega odbora Kmetsko »veze. Udeležiti pa se sme občnega zboru vsak član Kmetske »veze. Polovična vožnja v Maribor in nazaj Je dovoljena z odlokom želean. ministrstva г dne 7. novembru 1980, St. 21.210 In velja od 7 do 18. decembra 1930 za vse proge In vse vlake v dravski banovini razen ekspresnih. Udeleženci občnega zboru Kmetske zvezo kupilo pri odhodnlh postajah cele vozne karte do Maribora, katere jim veljajo tudt za vožnjo nnzaj, ako se Izkažejo s potrdilom pred-sedništva občnega zbora, da so se občnega »bora udeležili. Člani Kmetske «ve»c! Pridite na prvo veliko kmetskn stanovsko manifestacijo. Načelnik. NAHOD odstranjfl KOSAL prašek, kl je povsem noškodljlv, ker se ne uživa temveč vdihava (vnos-Ijavu). Nosni Vas varuje gripe Kupite si Nosul takoj 1 Proizvajalec: Lekarna Mr. BAHOVEC Ljubljana Pevec Bahlanov v Ljubljani V petek je posloval v naši operi slavni ruski operni pevec, barltonlst Geol'glj Buklanov. Nastopil je v vlogi Skarpie v Puccinijevi Toski. Predstava je bila silno dobro obiskana in g. Buklanov je pokazal, da je res vreden svojega svetovnega umetniškega slovesu. Človek ne ve, kaj nuj hi bolj Občudoval, ali njegov lepi iu zveneči, dramntskl organ, ali njegovo izredno vokalno šolo, ali njegovo pt'edlioSanje in bIivu-čanje vloge po psihološki plati. Pevec in igralec v njeni sla olto. Zlasti v drugem dejanju je mogel pokazati vso skalo svojih izraznih «rod«tcv, njegovo zadržana Stvaštvenost * je učinkovala močneje kakor vsak ]xitos. ki smo gtt sicer vajeni videti v tej vlogi, 'loško je pela naša najmočnejša operna umetnica, gti Tliierrv Kavčni-kov«. Cartivndossijo |w kot gost g. Ni. Slinene. Predstava, katero je Vodil g. Neffut, je bila umetnostno pravcata senzacij«. V nedeljo se obetu predstava Bori*n Gotln nova, pri kateri bo pel naslovno vlogo g. Buklanov. Ta vloga je Izmeti nujtežjih, kar jih poznamo. Zato bo današnja predstava gotovo tudi užitek izredne vrste. NAZNANILO! DRAGO 00K1IP & CO. KONFEKCIJA se s 1. decembrom tega leta i preseli iz Miklošičeve ceste 14Ul. v SOSEDNO HISO DELNIŠKE TISKARNE preje Bamberg « MIKLOŠIČEVA C. 16 prvo nadstropje! Uspek пбАад/л. i-».j% »«- поЛл kjupopftieeJ Misijonska razstava V LICHTENTURNU. To dni slavi katoliški svet 100 letnico čudežnega prikazovanja Brezmadežue Matere božje Katarini Labure v Parizu in obenem 100 letnico čudodelne svetinje, ki jo jo tlala Katarina Lu-bure kovati po vzorcu čudežne prikazni. Ljubljanska cerkev Srca Jezusovega jc liilu včeraj in predvčerajšnjim, kakor tirni nocoj, prekrasno razsvetljena s kipom Matere božje v spomin na to stoletnico. Na |m>so1hio lop način pa je proslavila to stoletnico Mar. kongregacija v Lichtentliunio-veni zavodu, tla izrazi vdanost Brezmadežni. Ta kongregacija i«na tri skupine; v prvi skupini so učiteljice in sestre zavodu, v drugi zunanja ti e k let« in v tretji skupini učenke /uvoda. Način, kakor je ta kongregacija proslavila omenjeni jubilej je tak, kakor si ga lepšega ni mogočo misliti. Kongregacija je namreč izdelala z občudovanju vrednim trudom in delom okoli ЗДО kosov krasnega cerkvenega |ierilo in tnašni-škili oblačil ter jih namenila za katoliške milijone. Te dni je v Liehtetiiurnovem zavodu razstava teh izdelkov. Razstava, ki bo odprta Franz-Joeef< grenčieo pri rokah domače sredstvo, kl vsako razburljivost, nuj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjnki priznavajo, dn učinkuje »Fran«-Jose!< voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgoviuak Tržič Čitalnica. 2e dolgo časa smo pogrešali primer nega prostor«, kjer bi se mogli društveni člani nemoteno shajati in se v domačem in prijateljskem krogu razgovori!! o tekočih zadevah. Na pomoč je rado volje priskočila tilkajšnja Vincencljeva konferenca, ki je v ta namen velikodušno odstopila svojo dvorano v Rokodelskem domu. Tu bo sedaj ne samo shajaliSče, ampak tudi čitalnica, kjer bo Prosvetno društvo sv. Jožefa nudilo svojim članom najbogatejšo izbiro časopisov in revij. Ulice našega mesta bodo dobile svoja imena Tako je bilo sklenjeno na seji občinskega odbora dne 27. t. m. Sestavljen je posebni odbor, kl bo imenovanje ulic proučil. — Imamo sedaj nekaj prav starih in značilnih poimenovanj, ki jih bo težko pozabili. Kdo bo starim Tržičanom zabrisal n. pr. •Cinipert, -,Pod farovženu, »Virjoc, »Gaso«, >na Fabrikic, »Spodnjo poU in druga Častitljiva dosedanja imena? Kajpada moramo biti ludi v Tržiču napredni in bomo pametno novo poimenovanje posameznih delov Tržiča pozdravili. Za enkrat poca-kajino, kaj bodo modre glave ukrenile! V krajevni šolski odbor je bil na zadnji občinski seji izvoljen g. Ma.jeršič Janez, bivši naš oblastni poslanec. (Razprodaja zimske zaloge damske ir moške konfekcije po izredno znižanih cenah pri 6lik6jublj&M Prešernova 7-9 Dobro voljo---- dosežemo najlažje z glasbo pesebno če jo lahko poslušamo ugodno doma. Tudi Vi lahko igrale potoni naših poučnih pisem, ki so Vam brezplačno nu razpolago. • ahlevnjte neobvezno brezplačno knjižico „Kako poslanem dober godbenik"'? MEJIMEL A H1RROLD tvornica glasbil in harmonik, urodajalna podružnica Maribor St. 102 Ko mislite na MIKLAVŽA in na DOllC Vam nudi NOVA ZALOŽBA, v Ljubljani, Kongresni trg 19 nallepša darila za otroke in odrasle Oglejte si naš najodličnejši lokal — sortirano blago tin Ige vseh vrst, domače in tuje. razno mladinsko slovstvo in slikanice, zlasti: V. liusch, Cipek in Capek — 1. llerrmann, lvančkov sv. večer — za gimnazijce dr. J. Debevca Vzori in boji — m mnogo drugih Ubran«« darilo za šolo in dom: nalivna peresa, pisalne garniture v steklu in marmorju, pi-emski papirji v mapah ln kasetah, albumi za razglednice in slike, spominske knjige; za Vaše malčke tudi barvnike v najoriginalnejših ovojih Dehontttvne pri nm It za pisarne v razni izberi, preproste in dragocene: nastavki, pepelniki, knjižni oporniki in nosači, kazala za čitanje Cankarjevi in Finžgarjevi Zbr. spisi v krasni opremi P. Valerijan Landergott 60 letnik Maribor, 29. novembra Župnjk predmestne župnije Matere Milosti p. Valerijan Landergott obhaja te dni na skromen način svojo 60 letnico; ta skromnost jo njegova najočitnejša vrlina: v Ormož odpotuje, da »e izogne čestitkam in voščilom svojih župljanov, ki jim je ljubeč in ljubljeni oče. O, ljubijo farani frančiškanske župnije svojegn župnika-očeta. Evo Vam Dr. Dobrojeda. čigar zdrava razmotrivanja bomo na tem mestu nadaljevali. Tak je bil, ko je potoval po širnem svetu in povso vneto priporočal priljubljene »PEKATETE-.. Kako vnet zagovornik testenin »PLKATET« je dr. Dobrojed, kaže nazorno gornja slika, katero smo posneli o priliki njegovega znanstvenega predavanja. Da s svojo zunaniostjo še bolj podčrta svoje simpatije do testenin PEKATETE^ je zlezel v velik lonec; od tam deli svoje pridob-ijeno znanje in s tem še bolj vzbuja zanimame ljubiteljev »PEKATETc. posebno pa naših gospodinj. Možakar je originalen. Bomo videli, kaj nam še vse pove. kajti njegova dosedanja objavljena razmotrivanja so bila vsekakor jako poučna. PLANINIf A - Ca j - BAHOVEC « »o znamko Dobi se v lekarnah NR. BAHOVEC Vzemite le plombirani zavoj 1 ZARES PREIZKUŠENO LiOttKG SREDSTVO ZA ČIŠČENJE ŽELODCA, ČREVESJA, KRVI Klobuki znamke Piccadslly so svileno mehkega in gladkega prijema. Njih čvrstost ln trpežnost se more primerjati s finim, mehkim usniem. Kljubujejo vsakemu vremenu in se odlikujejo po eleganci in lepoti. Ne zamenjajte žlahtni PICCAI>ILLY klobuk z manj trpežnim volnenim. Zahtevajte povsod le zaščiteno znamko PICCADILLY DRAGO GORIM. Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/11. Vam nudi solidne in vseh cen damske zimske plašče PRIDITE in oglejte si zalogo brezobveznol P. Valerijan Landergott je rojen dne 28. novembra 1870 j>ri Sv. Trojici v Slovenskih goricah; obiskoval je gimnazijo v Ptuju, nato pa nadaljeval >rvoje gimnazijske študije v inomostu v tamošnjem frančiškanskem gimnazijskem učllišču 28. decembra 181)3 je prejel mašniško posvečenje, kot mlad frančiškan je prišel v Maribor, kjer deluije vseskozi kot vzoren svečenik in redovnik. S svo.o ljubeznivostjo, i»risrčnocstjo in ljudomiloetjo si je osvojil srca vseh faranov, ki so kmalu začutili toplino njegovega srca in milino značaja. P. Valerijan Landergott dela; dela od zore do mraka, brez odmora. Spovedujc, vodi kot odličen glasbenik cerkveno petje, župnikuje že celo vrsto let z uspehom prostrani in obsežni župniji Matere Milosti in moli... P. Valerijan landergott ne vodi samo svoje župnije in svojih župljanov; on. z njimi živi... Z vso energijo se jc lotil vprašanja lastnega cerkvenega pokopališča. Ogromne ovire ga niso zlomile. P. Valeriijan Landergott je z žila-voetjo dosegel, da ima danes frančiškanska fara svoje pokopališče, ki bo najlepše od vseh ostalih mariborskih. In še od soredovnikov ve' malokdo, da je bil j). Valerijan Landergott desna roka bla-gopokojnega p. Kalista. Vzoren svečenik je slavljenee; oče in dobri-čina, da mu skoraj ni enakega Kdo je, ki bi ga mogel samo narahlo prezirati? Ve« Maribor ga pozna in spoštuje, ne samo zupl.aui frančiškanske fare. Bog živi p. Valerijana Landergotta, Bog blagoslovi njegova vzvišena svečeniška stremljenja. Koledar Nedelja, 30. novembra (1. adventna nedelja): Andrej (Hrabroslav), apostol Ta mesec se je <1апл skrčil za 1 uro in 16 minut. Ponedeljek, 1. decembra: Državni praznik. Edmund iu tovariši, mučenci. Dan je danes dolg. 8 ur in 40 minut. Do 21 t. m. se skrči za 20 muitMj) in zraste do konca leta za 4 minute. Torek, 2. decembra: Bibiana, devica, inuce-nica; Pavlina, inučenica. Osebne vesti == Odlikovanje. Z redom Jugoslovanske krone 5. razreda jc bil pred kratkim odlikovan neumorno delavni in priljubljeni župnik v Podčetrtku č. g. Andrej Pire. K odlikovanju in današnjemu go-dovanju iskreno čestitamo. _ Bor daj srečo! Poročita se danes v cerkvi sv. Petra g. Slavko & a v s z gdč. JulČi Ljubi-čevo. Mladima poročencama želimo obilo sreče! Bog živi! Mala kroniko -k »Slovenski list« ižidc radi državnega praznika v torek 2. decembra — Prihodnja Številka »SUtcuica« jxt bo izšla v sredo 3. decembra. ■jc Proslavo praznika zedinjenja bo oddajala radijska poslaja v Ljubljani v ponedeljek 1. decembra ob 11 dopoldne s pestrim sporedom, ki ga proizvajajo učenke ŠI. Jakobske osnovne šole v Ljubljani. Na to priredilev zlasti opozarjamo one šole, ki razpolagajo z radio aparati. Isti dan popoldne bosta otroški igrici Čarobna košara« in »Sestrin varuh«, kateri je pisala gdč. Manica Kn-manova. Igrici sc bosta oddajali od 16.30 do 17.30. Zvečer ob 20.30 pa bo instrumentalni prenos iz Belgrada, pri katerem sedelujejo najboljše glasbene moči naše preslolice. Ta prenos prenašajo skoro vse srednje evropejske radio postaje. if Tečaj za čevljarsko prikrojjevanje v Ljubljani. ki ga priredi kraljevska banska uprava, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, se prične v torek dne 2. decembra t. 1. ob 18. uri na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Kdor se še ni prijavil, naj se osebno zglasi pri otvoritvi tečaja pri g. učitelju Steinmaunu. if Vlom v občinsko pisarno. Marija Vavpotič, žena župana v Šmarci pri Kamniku, je včeraj sporočila ljubljanski policiji, da je bil ponoči izvršen v občinsko pisarno v Šmarci drzen vlom. Neznani vlomilci so odnesli iz želez.ne ročne blagajne in iz miznice približno 8000 Din občinskega denarja. Za vlomilci manjka vsaka sled. if Poziv dedičem, voliloicninikoni in upnikom inozemskega državljana. Martin Bevk, ncože-njeni čevljar v Lausanni (Švica), švicarski državljan. je avgusta 1025 umrl. Imenovani je sin Petra in Terezije roj. Božič, rojen 6. nov. 1873 v Verb-ljanah, p. Studenec pri Ljubljani. Sporočilo poslednje volje se ni našlo. Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so državljani kraljevine Jugoslavija ali v tuzemslvu živeči tujci naj se prijavijo švicarskemu konzulatu v Zagrebu. if Mrtev najdenček v mlaki. Z Ježice: V soboto popoldne so našli otroci^ ki so se igrali v sto-ženskem vaškem koritu, imenovanem »kotla«, majhno dete, očividno novorounčka, ki pa je bil že mrtev. Sodijo, da je dete, ki je bilo moškega spola ter že precej v razpada;očem stanju, ležalo v mlaki kakšen mesec dni. Katera brezsrčna mati bi bila storila tak zločin, nihče ne ve. Zaenkrat tudi ne sumiijo nobene. if Žrebanje loterije Doma služkinj preloženo. Loterijski odbor Doma služkinj nam poroča: Ker od nehaterih strani, kamor smo poslali srečke, še nismo prejeli zanje plačila, smo prisiljeni žrebanje, ki je bilo določeno na ponedeljek, 1. decembra. preložiti in sicer nepreklicno na nedeljo, dne 11. januarja 1931 Je tudi želja ljubljanskih služkinj, da se vrši žrebanje na nedeljo, ko imajo vsaj prosto pojioldne. —■ Vse, ki imajo šc neplačane srečke v posesti, uljudno naprošamo, da jih čimprej razpečajo in dopošljejo znesek na zadrugo izk " Na tak način si pridobiš nailevše seobe a drugim nudiš veselic s Tvojim smehljanjem. Ohrani zdravje svojih zob, daj jim belino bisera, pomagal Ti bo Sargov KAL0D0NT crGepši zobje da nobena ne pojde v izgubo v škodo tako koristne ustanove. Ker je loterija radi velike važnosti naše dobrodelne ustanove in tudi radi lepih dobitkov vzbudila povsod zanimanje in ker smo si golovi, da bo mogoče oddati vse srečke, ne prelagamo žrebanje dalje kakor en dober mesec. Torej 11. januarja nepreklicno. ic Kspcranto. V kratkem otvorim esperantski tečaj z dopisovanjem. Prijave jirejcmani še do dne 15. dcc. t. 1. Pošljite prijave na naslov: Golobič Peter, učitelj. Jesenice, Gorenjsko. Priložite znamko za odgovor. Ako se čutite u ene po Vašem dnevnem delu, popijte skodelico okusne koncentrirane na ravne krepilne hrane pa bole opazili, da je prenehala utrujrnost. Ovotnaltine pomirja živce ter omogoča mirno spanje. Dobiva se v vseli lekarnah, drogerijah in boljših špecerijskih trgovinah: velika škatlja Din 56'—, srednjo škatlja Din 32'—. mala škatlja Din 16'—. ^bižkiniski dom v Ljubljano. Someniškn ulica 2. ir Trojno veselje j)a Miklavža — tri mladinske knjige: prva je bufkasta in bogato poslikana otroška dogodivščina Cipek iu Opek svetovnozna-nega V. Buša, druga je Ilerrmann-Bradačev lvančkov sveti večer, odlično vzgojno branje za resnejšo mladino, in tretja je vzgojno zgodovinski spomini J. Debevca Vzori in hoji za dijake. Vse tri knjige so iz knjigarne Nove založbe v Ljubljani. if Sv. Lenart v Slov. goricah. Sirom Slovenskih goric znano podjetje H. C. Hanson na Tratah pri Mariji Snežni na Velki, umetni mlin in žaga, je moralo svoj obrat vsled moderniziranja naprav ustaviti meseca novembra lanskega leta. Tekom letošnjega leta je II. C. Hanson dovršil vse potrebne preuredbe in zopet upostavil obrat v polnem obsegu. Prebivalstvu Slovenskih goric priporočamo to podjetje, ki je bilo od nekdaj na dobrem glasu. Opozarjamo na današnji inserat. k Gospa, ne odrecile se kaki dobrini vsled komoditete drugih. Ako želite imeti pravo terpen-tinovo milo Gazela, tedaj ga zahtevajte toliko časn, <|a ga dobite. if Društvo slovenskih notarjev ima dne 8. decembra 1930, ob 10% uri svoj občni zbor v raz-pravni dvorani št 79 justičnega jioslopja v Ljubljani. Hnzpravljnlo sc bo med drugimi o preobra-zitvi društva v smislu novega notarskega zakonit — Odbor if Celi današnji nakladi smo priložili reklamne liste za mladinsko knjigo »Stric Jaka«. if Sv. Miklavž dobi največjo izbero modernih snežk, čevljev, luksuznih in športnih, pri tvrdki A. Žibert, Prešernova ulica. if Vsled preselitve trgovine prodajam vse blago z znatnim popustom. A. F u c h s , trgovina > urami in srebrnino. -A- Za Miklavža najlepšo pravljico »Najdenček .lokec« bo prinesel vsem onim pridnim, ki ga bodo zanjo prosili. Spisal jo jc naš priljubljeni Kotičkov striček. obsega 150 zanimivih dvobarvnih slik. Čudovite prigode te pravljice prikazujejo grbastega pobiča Jokca. ki na kozi Meki z mucem Kecom potuje po širnem svetu in doživlja stvari, o katerih se deci niti ne sanja. Knjižico je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena krasno vezani je 36 Din. if Najiinejli med različnih sort in vosek z» parkete nudi Čebelarsko društvo, Ljubljana, Voi-njakova ulica 4. if Spominjajte sc »Doma slepih«! Položnica št. 14.672. if Krasni molitvenik »Slovanski svetniki« lahko kupite v knjigarnah, zlasti pri Ničmanu v Ljubljani. Cena 18, 20, 24 in 28 Din, kakor je vezava. Po pošti 2 Din več. if Opozarjamo nn oglas Spodnicštajerske Ljudske posojilnice no zadnji strani današnjega »Slovenca«. if Blago za plašče, suknje, obleke itd. kupite najceneje pri tvrdki Novak, Kongresni tog št. 15 (nasproti Nunske cerkve). Žrebanje loterije Doma služkinj je preloženo na nedeljo 11. januarja 1931. — Glej med novicami. UFERINI čarobno gledališče danes ob pol 5. popoldan in 8. zvečer v veliki dvoran1 Union Sodeluje godba 40. pešjiolka Pri popoldanski predstavi globoko sniiane r«nf Velika božična in novo-letna reklamna odprodaja manulaktumega blaga vse vrste do 30. —---- bra 1930 znižane cene in še 15% popmta Priporoča se manufakturna tvrđka JOSIP SNOJ - LJUBLJANA " r>«l«či M«>«liu> bnuiitate«. Miklavž naj prinese RADIO! Najlepše Miklavževo darilo je gotovo dober radij«ki aparat. Nafti aparati so tzbornf, a zelo roo-- 1.980'-3.600'- poceni I Nudimo Vam: Knoelektronski aparat, kompleten Din Troelcktroneki aparat, kompleten Din štirielektroneki aparat, kompletea Din Vei aparati eo kompletni, t. j /. elektronkami, veeml bateriiami. finim ungieSkim zvočnikom, antenskim materijalom i. t. d. Svetujte Miklavžu, nai vpraša tudi po novih „RADIONE" aparatih za izmenični tok! Plačila tudi na male obroke! RADIO LJUBLJANA Ljubljana. Miklošičeva c. 5. — Maribor, Aleksandrova c. 44 Ljubljana Meso na trgu Označba cen mi'M in vidna razdelitev po kakovosti Po -klopu tržnega odseka občinske uprave ljubljan-ke -e inora w mo-n. ki si- proda ja bodisi v m<'>ai>kih lopah na trgu. bodici \ mesnicah po inestu strogo hči t i in -.iccr bo'i-е o.I slabšega. O/.načcna ccna mora odgovarjati določeni kvaliteti me*a. Govedina se loti nu dva delt; ua prednji in zadnji del. 'Га dvtj imaUi |>пч!|*'.>апо u no in sicer za kilogram: mr«a la pitaojh vo I-Л »■urednji del l(> l)iu. zadnji del JO Din: Ha pijanih volov -prednji шомк Meso in slanina hrvaškeg* pre-iča mora b:n lo-i-ena « -d domačega prašiča. Cene -o: mesa hrvaškega prašiča mrši 20 Din. kare 22 Din; jnesa domačega prašiča 20 Din, korč 24 Din. Slanina hrvaškega prašiča jc dražja od slanine domačega in mora biti \ idno označena - ceno. Navedene cenc so stopile \ veljavo dne 20. novembra. S to porazdelitvijo iiio-:i je omogočeno vsaki gos|Mxlinji takoj na prvi pogled ;z-brati sf blago )*> kakovosti, kakor tudi |*> ceni. \ interesu kupujočega občinstvu jc. da tudi ssiino pn'/.i liu to porazdelitev in označbo s cenami mesa ln nedostatke prijavi trž.neniu uradu. Konjsko meso: prednji del h Din. zad- nji del 8 Dni. brez prnkl 10 Din za kilogram. цди --^ "4У ""V-" Miklavžev večer v Uniona dn« 5. decembra ob 7 zvečer Jutri, \ ponedrljrl, t. dercmliru r oivnri v I nionu pred veliko ,1 vetrn no nli <> dopoldne prrdprodnjn vstopnic, in trajn iUi IV Prcdprndeiii m* тгСј potem din od 15-—19. — Darilu z,t otroke in odrusln -se sprejemu jo /c v predprodnji. Prosim,, in opor.nrjorno ccnjeno ohftn.ivo, du si vstopnic, pr.minisnn preskrbi >r v predprodnji. l.er ni izkl.jihVno. dn nn dmt prireditve oo bo nmiroče več posircči r njimi. lito Ol "'I —Г ^ Koi bo danes 7 Drama: < >b " i>apold'no: Јшпе/.ек Nosančck. Mladinska predstava pri zniž-anili cenah. Izven. Ob H: Serija \-0000()l. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera: Ob ч po|M>ldn<■: La Mascotlc. Ljudska predelava pri zni/anih cenah. Izven. — (Mi H zvečer: Bous Godimov. Gostuje Baklanov. Izven. Slavnostna predstava. Ljudski oder: Ob pol 8 >Di\ ji loicc«. Zadnja predstava na Ljudskem odru. »№cnsku prosvetne, Ob pol 8 zvečer v dvorani veseloigra »Llillipaeij Vugubund«. Nočno slu/bo Imajo lekarne: uir. Тгпкос/л. ded.. Me«lui Irg in iur, Itn mor, Miklošičeva cesta JO. KAJ ПО JUTRI? ČASNIKARSKI KONCI H! V ОП H ZVEČER. MOM Opora: Ob "i popoldne: Prireditev Rdečega krrža. Izven. Nočno službo imajo lekarne: dr. Stanko Kmet. Dunajska c. 41 (Sv. KrlSloD: mr. I.euslek. Re»ljeva c. I bi mr. BoAninec ded.. Klm*ka c. 24. KAJ ПО V TOREK? Drama: Zaprta. Opera: La Mascott«'. Red D. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Diiimje-kn ci>ia 0 in nir. IJukurčič. Sv. Jakoba trsr O. • Olvorilveni Materinski večer v zavodu za / tččito !< h obleke od 1 leta dalje v vseh velikostih i* bar una. barhenta. pletenih obl kr, jopic, svitar pv ma'ce. hlačke, nogavice, rokavice, če ice, copatke itd priporofa v veliki izbiri po jako nizkih cena F. J. G&PiCAK, IJliBLIAN/l. Sv Petre 20 Oglejte si blago in rrnc v naših iilozbah ! Razstava 8t rahlo ve zbirke slik in starinski ga pohištva je odprta dnevno od devetih do podili v veliki dvorani Narodne jnlcrijc v Narodnem domu. 0 Večerni kuharski tečaj. Slovenska krščanska zveza priredi tretji trimesečni večerni huhar-ski tečaj v januarju, iebruarju in marcu. Pouk se bo vršil trikrat na teden. Pojasnila se dobe in pii avc se spie,cniaiO vsak dan od 12 do 3 popoldne v hiši Sv. Petra nasip 71, kjer se bo tečaj tudi vršil. — Slovenska krščanska zveza, O Krekova družine Št. Peter obvešča vse tovariše in tovarišice, da bo socialna šola tudi dne 1. decembra. Sociainu šola je sedaj redno ob ponedeljkih in sredah. Želimo čim večje udeležbe, — Vsak ponedel ek so tudi kratka pevske vaje zu moški zbor ob 8 zvečer. Zato točno«l. © Divji lovec — zadnja predstava na Ljudskem odru. Drevi ob pol 8 vprizori L udski oder Finžgarevega »Divjegn lovca«, s katerim se poslovi od svojega dosedan:ego odra, na kalerem je deloval 20 let. Ta narodna i$ra je najizrazite ie delo naše domače slovenske dramntske umetnosti; v njej je podana na nadepši način čista lintovska ljubezen, na drugi strani pa nepremagljiva grabežljivost po zemlji in denarju. Vsi ti značaji, ki prikazujejo našega človeka v svetli in temni luči, so v tem delti zbrani v harmoni no celoto, ki ji je težko najti primere. Ljudski oder jc posve'.il največjo pažnjo, da čim dostojnejše zakluči 20 letne dobo truda in požrtvovalnosti na L:udsk»m odrti. Igra se vprizori pod režijo pisatelja N.^rte Velikonje, s sodelovanjem celokupnega ansambla in orkestra glasbenega društva »Sloge«. Upimo, da nam bo cenj. občinstvo kot dosedaj tudi ob slovesu pokazalo svo]e priznanje s številnim obiskom, Predprodaja vstop-nic sc vrši danes od 10 dopoldne in popoldne od 3 dalje v Ljudskem domu I. nadstropje. miklavževih praktičnih daril dne 1. decembra od 7» 9 do '/a 1 ure popoldne in od 7a 3 do 8 ure zvečer v vseh spodnjih in zgornjih prostorih tvrdke P. MAGDIC, modna in športna trgov na. Ljubljana 0 Rdeči križ \ opernem gledališču. Krajevni odbor lldceega križu iNMiovj v |x>mMiek, I. decembra, «»b 13 v opei\i picdsUivo Čarobna košara in Sestrin varuh /m So.ls.ko mladino pri globoka znižanih cenah. Ta predstav* jc privabila v četrtek tolika občinstvu, du jc bila opera (Kilua. Ituv mctoljstv a in šolska upravi-Icljslva ljubljanskih učnih zavodov leni potoni vljudno p ro* i ni o, da opozori: *olo*1ujo nu valu Ti'i^ iu kino danes \jedi vest, da bo posetil I jiibljinio in bo u rado val uveli Miklavž vpieoval pridne otroke v zlulo, a imrcducžc v črno knjigo. Obenem bo določal tudi durilu z.a otroke. 0 Nu Jurčičevem Irgu so žc zapet ujeli jxi rkel j nu in m- l>o prikazoval v nedeljo in ponedeljek zvečer od 5 do 7 v izložbi trgovino M. L e i t a e b. 0 Miklavž v Trnovem, Prosvotn« društvo Krakovo-Trnovo v Ljuldjanl s|Kiroč'a, da bo društvo kakor veuiio leto Iudi leto« pnirediilo -Mikluv/ev večer* » potek 5, dccembra ob 7 zvečer v društveni dvorani KurtWKIv« ulica 14. Darila sc IhkIo sprejemala v društvu od 8 zjutraj dalje. Vljudno vubriuo. — Odbor, 0 Promcnadni koncert muzlke 40. peS, p. -»Triglavskega« dnnes ob 11 v ^Zvezdi«, — Dirigent vitji kapelnik dr. Josip Čerln. — Spored: 1. čerln: »Prijetna pomlad.-, mar6 — 2 Strani: ->Prlnc Methuealem- uvertura. 3, OHenbachi »Hol-mannove pripovedke«, 4, Leopold: »Praha«, č«ike pesmi. 5. Morena: »Telc'unken« polpuri 6. Pa тд: iPozdrav Gorenlskl-, valček. 7. Sousa; »Krllnrjl« marS. 0 českoslovrnsk« Obec v Lublanl pofada v nadeli, dne 7. prosince t, r, o 4, hod. oflpolednl v Nirodnim domi loutkovć pfedstavenf, spajenč s nadlkou pro d v zadnjih modnih ublikuli iu barvali ll|4PlH"ll(j razne trde (polcilindre) turšporlne klobuke in čepice nudi v lepi izbori razlicn h kakovosti spiK.julna trgovina klobukov in čepic M. Bogataj (prej Pok) Liuliljjanu. Stari trg 14 Sprejemajo so popravila! Cene zmerne! Solidna postrežba! Samo pod fem zneho»n de prodaja naše domače (сгрепИпоуо intlo Pazite pri nakupu 11a Iu seuuk! /S 0 N11 plakatih /n časnikarski koncert > Unionu, se je vrinila pod točko 2. neljuba ih>-mota. Glaniti m- mora Л1 ud Ionu «d> zmagi« nc ivi Madoim ob zmagi. Napcv popularne fraiicoskc pesnil ji- zložil C. Boref-CIcrc, za klavir jc t>a lo pesem priredil profesor Mati ju Tome. To pesem >0 propevali francoski vojaki leta 1018. v sl«V-nostnem sprevodu v \rc dc irioniphc v Parku. O Pogrešan je od 16. 1. 111. Scbrinipf llugo. učenec " гагг. ljudske šole. star 0 let. Jo svetlih las. bledega obraza; oblečen je v modro obleko in moder plašč in nosi mornarsko čepico, rujavc čevlje in svetle noguviice. K kova cesta 10. 0 Ovratnike higienieno pere, svetlo lika, kemično čieli obleko: Šimenc, Kolodvoi-ska 8, Cerkveni vestnih Duhovne vaje za može bodo v Domu od 13. do 17. decembra. Te-čaj za fante od 6. do 10. decembra jc že poln in ne moremo sprejeti nobenega več, — Vodstvo. 3ratovščlna sv. Retnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, dne 4 dec, v Ur-šulinski cerkvi. Ob 5 zjutraij bo prva »v. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjcga Telesa, da se v prav obilnem številu udeleže evharističnc pobožnostj v Uršulinski cerkvi. Pravkar jc izSel I, zvezek Gender; Heiligc Saat, Prediglskizzen fiir das ganze Kirchen;ahr, ki vsebuj« pridige od prve advenin« nedelj« do vitete šeste nedelje po sv, treh kraljih, dal;« za praznik Brezmadežnega spočel!«, svečnico, propo-vedi o tisku, šolstvu in druge priložnos'ne govore. Knjiga stane nevezana 87 Din, vezana 115 Din. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačale naročnino za >Slovenca«, »Domo-i ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserale In dobite ! razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zju-1 traj do pol 1 popoldne in od 2 db 6 popoldne. Telefonska štev. 3030. Izmed vseli društvenih prireditev v Kal. domu jc že nekaj let uajlepSa iui Miklavžev večer. Saj je na la večer vsako leto velika dvorana polna, polna posebno olrok iu staršev. Letos priredi Prosvetno društvo Miklavžev večer v petek a. decembra ob 7 zvečer. Fantje bodo v teh dneh povečali gledališki oder, na katerem bedo na Miklavžev večer nastopili . s posebno točko: deklaniacjja zboru 7 fantov. Da-| rove prinesite v petek od pol 0 do pol 7 zvečer v 1 garderobo! Ker posebnih vabil ne bomo razpošiljali, sporočamo, da jc vstopnina za odraslo kot I navadno, za otroku pn brezplačno. Na lep Miklavžev večer vabimo v»e, posebno pa starše in otroke. Krško Za Miklavžu in božič prodaja znuua, solidna Irgovhia Hočevar otroške igračke in lopa. praktična darila. 13490 Sovo mesto Praznik nn rudnega /cdinjeiija proslavi naše Prosvelno društvo iu pevsko društvo .Uorjanck s slavnostno akademijo v )x>ne<|cljek 1,decembra ob S zvečer v Rokodelskem domu. Na programu so govori, dtuklamaolje, recitacij« In pevske točke. Na javni dražbi se bo prodalo na tukajšnjem okrajnem načelstvu en vagon selekcionirane pšenice dne 4. decembra ob 11 dopoldne. Izklicna cena je 130 Din za 100 kg. Najlcpir Miklavževa in iHitično darilo mladini kakor tudi odraslim je pač lepa knjiga. Podružnica Slovenca na Ljubljanski cesti ima lepo zbirko otroških ktv.ig s slikami, slikanic, povesti, mladinskih spisov in romanov na razpolago, ki nudijo vsakomur ki hi poučno in izobraževalno čtivo po zelo nizki ceni. Starši, nudite svojim otrokom kot Miklavževo ali božično darilo lakih knjig! Cerklje Število Mohorianov jc letos pri nas poskočilo od 70 na 102. Kadar bo pa vsaka hiša v naši župniji uarečena na Mohorjove knjige, tedaj bo pa pri nas petkrat toliko Mohorjanov kot leto«. Dej llog, da bi to bilol Revščina sili med ljudi. Pri nas imamo dokaj polja, a ker pridelki nimajo nikake cene (koruzo plačujejo kupci po 1 Din ki kg), je treba prodati cel voz zrnja, da si kupi družina nekaj obleke. — Pa se revnim kljub nizki ceni pridelkov ne godi dobro! Predavanje o Primorski bu danes ^poldne v dvorani tuk. Katoliškega doma. Predavanje, ki ga bodo pojasnjevale lepe slike, bo Imela učiteljica gdč. Mozetlčsva. Ptai Sniri je pobrala v petek jionoči 74 letnega od> vetnlka in ptujskega posestnika dr. Antona Brum-na. Daljša bolezen ga je položila na posteljo. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Pokojni je W1 član kluba 70 letnikov Narodnega doma v Ptuju. Mir njegovi duši! Slovenjgratlec Na praznik narodnega zedinjenja bo v mestni župni cerkvi ob pol 9 Cfsrkvena slovesnost. Težko je obolel okoliški plsmonoša g. Fr. Frek. i Želimo mu skorajiu.ega zdravja. Nočni nbikk so dobili v torek ponoči v gostilno Scharner v Legnu. Razkopali so zid, loda slišal jih je gospodar in odpodjl. Ljutomer Naše dijaštvo BEZMADE2NO SPOČETJE — PRAZNIK NASE DIJAŠKE MLADINE. Dijnšku mladina hoče tvoj praznik (8, dec.) slovesno praznovati. Ob 7 bo sv. maša v Križankah s skupnim »v. obhajilom. (Dijaki bodo mašo recitirali z duhovnikom.) Ob 9 bo proslava Brezmadežne v hotelu Union in sicer v pesmi in besedi. Ob 17 bo igro'kaz Calderona: Skrivno«! *v. maše. — Slov. dijaška zveza. Mariborsko gledališče Nedelj«, 30. nov I>h 15: »LUTKA«. Kuponi. — Ob 20: »ALEKSANDRA«. Kuponi. Ponedeljek, 1. dec. ob 15: »ŽIVLJENJE JE LEPO«. Kuponi. — Ob 20: »DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA.« Kuponi, Poizvedovanja Izgubil se je velik rdeč pes b«-n>rdinec žc pred enim meiecem. Kdor ka ve, naj »p radi na dopisnici na Premrl Fani, Ljubljana, Galievica. Občul zbor Vinarske zadruge bo danes po ranem sv. opravilu v Okrajni posojilnici. 0 jesenskih vinogradnih delih in o ravnanju z vinom bo predaval g. Joško Olaser. Vubljcnil Porok imamo vedno dovolj. Da bi bile vse srečne- Te dni se poroči gdčna Milena Kuharičeva, hčerka davčnega inšpektorja, z g. 1. Urbanc-em, veleposestnikom iz Slovenske Bistrice. Srečo na pot' Brežice Na praznik zedinjenja bo v župni cerkvi ob !) slovesna služba božja za šole in urade. Občni zbor prosvetnega društva bo danes ob I i popoldne. Griže pri CeVu Tukajšnje gasilno društvo vprizori danes ob ! 7 zvečer v dvorani gosj>e A. Piki zabavno burko Pred poroko . Kdor se hoče razvedrili, naj pride! h društvenega tlvtienin ProiveU Krakovo-Trnovo v Ljubljani ima prihodnji prosvetni večer v stedo, 3. dec. v d u-»tveni dvorani, Karunova ul, 14. N? programu |e predavanje dr. Vnlterja Bohinca »Fritjof Nansen in njegova odkrit'a.« Predavanje bodo pojasn evale »kloptične »like. Vstopnin«: sedeži 2 Din, sto^Sča 1 Din. — Odbor. Akademski klub gradbenikov v Ljubljani si je na svojem VI. rednem občnem zboru dne 22. t, m. izvolil sledeči odbor: predsednik BUi\v«is Jana. podpredsednik Prezeij Marjan, tn nik I, Cad«4 Vladimir, tajnik II. Dobrlč Nikola. blaga nik Kranjčič Franc, knjižničar Podgornik KudolI, delegata v A. D. J. T.: Megušar Maks, Podgo-n;k Rudolf, revizorji: Ing. Fakin Milan. ing. Globočnik Stojan. ing, Pusl Srečko, cand. intf. Jankovih NikoU- Celje & Izvrstno domačo hrano dobite v Javni kuhinji v Celju, vogal Razlagove, Vrvarske in Ko-lenčevo ulice (zgradba Delavske zbornice). A-hrana (težaška): kosilo in večerja 8.50 Din; B-hrana (uradniška): kosilo in večerja 12.50 Din; C-hrana (z moč-nato jedjo): kosilo ln večerja 14.50 Din. Najboljše naše priporočilo so naši zadovoljni abonenti. Pre-oričajte se sami! ^OAjocLni atom. Konjice Šoštanj Spori Kamnik Kolavdaeiju mestnega kopališča ni uspela, ker med mestno občino in graditeljema ni prišlo do sporazuma. Občina se namreč brani izplačati nekatera dela. ki v načrtu niso bila predvidena, češ da so bila nepotrebna, dočim podjetnika, ki za delo garantirata dve leti, trdita obratno Podjet- j nikn sta predložila račun v znesku 145.000 Din, občina pa jima ponuja le 140.000. Upamo, da se bo spor v kratkem končal zadovoljivo za obe strani in da se bo občina ozirala tudi nu to, da je vso delo solidno izvršeno in imata podjetnika že tako okrog 12.000 Din izgube. Ruše Ogenj. 6e ni popravljena škoda, ki jo jc pred Aratkim napravil požar v tovarniški vili, kjer stanuje g. inž. Doboczky, že je nastal drug požar v gospodarskem poslopju Linglove koče. V vili je izbruhnil ogenj vsled električnega toka, ki je prišel v dotiko z vodo; v Linglovi koči pa je zanetil ogenj fantek, ki je dobil v roke vžigalice in z njimi zažgal slamo v uti. Sreča je bila, da so na obeh krajih kmalu zapazili ogenj in ga hitro pogasili. Vendar je ogenj uničil v vili del (>odstrešja, pri Linglu pa del drvarnice. Miklavžev večer z igrico o parkljih in sv. Miklavžu pripravlja Prosvetno društvo našim malim v petek zvečer ob 6. Darovi za olrake naj se pravočasno oddajo v kaplanijskem poslopju. Zanimive nogometne tekme danes in iutri v ponedeljek Danes: Maribor : Ljubljana. Predtekma: ASK Primorje : SK Grafika. Igrišče ASK Primorje. Ljubljanaki športniki se zanimajo za nastop mariborske reprezentance ter se sprašujejo, komu bo naklonjena zmaga. Znano je namreč, da se je nogomet v Mariboru zelo dvignil in da so Mariborčani zmožni presenetiti z zmago, kar so že storili nad ljubljansko reprezentanco. Tak izid ne bi presenetil, če pomislimo, da so Mariborčani izvo-jevali lepe zmago nad ljubljanskimi nogom. moštvi na svojih in tujih tleh. Ljubljančani se bodo morali zelo potruditi, če bodo hoteli izvojevati zmago. Pred težko nalogo bo postavljena domača obramba, kateri bo stala nasproti izvrstna napadalna vrsta Maribora. Toda ludi naš domači napadalni kvintet ne bo imel lahke naloge, ker jo znana jakost mariborskega ožjega obrambnega trija. Upati je, da bodo domačini vložili vse sile in voljo v igro za zmago. S tem bodo dokazali, da se sme na nje računati v bodočih tekmah proti Gradcu, Belgradu in Zagrebu. Predtekmo igrata ASK Primorje in SK Grafika ob 13, glavna tekma se odigra ob 14.30. Igra se ob vsakem vremenu, in sicer na igrišču ASK Primorje. Jutrišnji nogometni program. Reprezentanca II. razreda : SK Amater ASK Primorje : SK Železničar, Pok. finale. Jutri, v ponedeljek, se nam bo predstavila reprezentanca II. razreda ljubljanskega v borbi s prvakom Trbovelj SK Amaterjem. Za nastop te reprezentance vlada posebno med pristaši Il.-raz-rednih klubov veliko zanimanje. Po tej tekmi bosta merila moči ASK Primorje in SK Železničar iz Maribora. Primorjaši bodo morali napeti vse sile, če bodo hoteli izvojevati zmago, kajti Železničarji so priredili celo izvrslnemu ISSK Maribor neprijetno presenečenje v pok. tekmi. Zmagovalec te tekme postane gotovo pokalni prvak LNP za leto 1930. Prva tekma se odigra ob 13, druga ob 14.30 na igrišču ASK Primorje, in sieer ob vsakem vremenu. SMUČARJI, športniki! Fantovska Marijina kongrcgacija priredi na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra, lepo marijaneko akademijo. Na sporedu so pevske točke, deklamacije in krasna 5dejanka >Marijin viteze. Vabimo že danes. Vulkanski izbruhi se še niso polegli. Temne 6ile povzročajo še nadalje votlo bobnenje, kar pomeni nov velik izbruh. b. . . • . . 1 ШЈ Poročil se je g. Lojze Lenart, briver, z grič. Ivanko Štrausovo. Bilo srečno! Knjige Mohorjeve druibe so dospele. Dobijo se v župnišču. Poleg šesterih rednin publikacij dobijo letos člani družbe še Hribernikovo zgodovinsko knjigo »Mesto Šoštanj«. Torej sedem knjig — za 20 Din. Središče ob Dravi V nedeljo dne 30. novembra priredi šolska mladina v Sokolekem domu pod vodstvom gg. učiteljstva proelavo 1. decembra. Pričetek je ob pol 3 popoldne in je proslava brez vstopnine. Tudi letos pride Miklavž v Društveni dom na predvečer svojega godu, in sicer žc ob šestih zvečer. Darila se sprejemajo v društveni pisarni od pol 2 popoldne. Ko boste prinašali naročnino za Mohorjeve knjige, ne pozabite malenkostnega darila za Prekmurce in Slovence, bivajoče izven mej naše dr/.avo. Brastovče Miklavž je preklical na žalost naših malčkov svoj prihod. Pustil pa je darove, kateri sp l>o<|<\ v nedeljo pred božičem v društveni dvorani dehli potrebnim otrokom. V začetku decembra se prične v Orlivasi kmetijski tečaj, ki bo trajal tri mesece. Poučeval se bo tudi verouk Priglasilo se jc lepo število fantov. Orlavaško prosvetno društvo uprizori dne 7. decembra v društveni dvorani v Braslovčah ob 15 igro :>Belc vrtnice«. Prirediteljem želimo moralnega in gmotnega uspeha. Našo župno cerkev je zopel obiskal lat ter vlomil v vso nabiralnike. Sreče ni imel, ker so se pred kratkim izpraznili. Po okoliščinah se sodi, da je vlomilec domačin. Poštenjak se bo prej ali slej ujel. Murska Sobota Nagla smrt starca. V Rakičanu je zatisnil oči 73 lelni upokojeni oskrbnik tamošnjega velepose-stva. Smrt ga je zadela nepričakovano. Hipoma ga je stresel mraz in čez eno uro jc bil že mrtev. Umrli je izvrševal oskrbniško službo nad 40 let. Novo električno luči. Ze dolgo se je govorilo, da bi naj dobilo električno razsvetljavo tudi »Turo-polje — naselbina ob Koroški cesti. Sedaj so je to uresničilo. Občina je podaljšala električno omrežje in jc Koroška cesta dobila dve veliki svetiljki. l*ravkar jc izšel smučarski in zimsko-sportni cenik, katerega pošljemo vsakomur na zahtevo brezplačno. Pišite takoj na Prvo gorenjsko razpošiljal-nico — IVAN SAVN1K, Kranj 90. (Dravska banovina.) ČLANSTVU SK ILIRIJE! Na vlogo 167 članov z dne 24. t. m. obvešča odbor SK Ilirije klubovo članstvo, da bo nogometna sekcija po najboljši možnosti ustregla izraženi želji. Prirejala bo do rešitve protestov po JNS-u oz. dokler bo trajala zabrana igranja, trening- tekme z domačimi in zunanjimi klubi brez pobiranja vstopnine, h katerim bodo imeli dostop člani in prijatelji kluba oz. po članih vpeljani gosti. 30. t. m. igra I. moštvo s SK Slovanom, na drž. praznik, 1. decembra pa s prvakom Ma:i-bora I. SSK Mariborom. Razume se, da bo odigrala Ilirija te trening-tekme v namočne,ši sestavi. Pričetek oba dni ob 14.30. Tudi za 7. in 8. decembra se bo nogometna sekcija potrudila prirediti tekme, ki bodo kar najbolj zadovoljile prijatelje našega nogometa. Odbor SK Iliri c. Službeno iz LNP. Ker je v včerajšnjih objavah izostalo, se lem potoni obveščata igralca Do-berlet in Rihar (SK Ilirija), da se danes v nedeljo javita ob 14 na igrišču ASK Primorja z ostalimi igralci v garderobi. — Predsedstvo LNP. SK Ilirija — nogometna sekcija. — Pričetek današnje tekme s Slovanom kakor tudi jutrišnje s SSK Mariborom bo ob 14.30. Oba dni naj bodo točno ob 14 v garderobi igralci: Malič, Bcrglcs, Strehovec, Mikačič, Pogačnik, Varčič, Unter, Lado, I.ombar, Rihar, Černc I, Oman, Kneževič, Košak, Pieifer, Doberlel, Rihtar, Lah 1, nadalje stranska sodnika Zuccato in Kavečič. — Za roditeljsko službo skrbi danes g. Berda'js, jutri g. Jerala. — Načelnik, Gospodarstvo Zborovanje bank v Belgradu Letos slavi Združenje bank v Belgradu 10-lel-nico svoje ustanovitve. Dne 30. nov. se \rii oli-cielna proslava i.n sicer bo najprej svečana seja v dvorani borze ob II dopoldne, ob 1 pa banket v hotelu »Srbski kralj«. Dne 1. dec. ob 10 dopoldne pa se bo vršila konferenca vseh prolesionalnih organizacij, denarnih zavodov in zavarovanj v dvorani izvozne banke. Na dnevnem redu konferenc^ so tile referati: 1. Ivan Galič, Zagreb: Likvidacija agrarne reforme; 2. dr. Ivan Slokar, Ljubljana: Stalno sodelovanje vseh organizacij denarnih zavodov; 3. Milivoj Šičarevič, Belgrad: Novi zakon o javnih borzah; 4. Dr. Robert Pavlovič, Novi Sad: Davčna obremenitev denarnih zavodov; 5. Nikola Stana-revič, Belgrad: Glavna natčela za projekt novega zakona o zavarovalnicah; 6. Avgust Tosti, Ljubljana: Davčna vprašanja v zvezi z dotacijami rezervnih fondov; 7. dr. Robert Paulovič, N»vi Sad: Potreba za spremembe § 36 zak. o zemljiških knjigah. Kakor smo obveščeni bo prireditev zelo velikega obsega. Na proslavo je povabljen tudi predsednik kraljevske vlade general Peter Živkovič in ministri zunanjih zadev, financ ter trgovine in industrije. Ljubljansko Društvo bančnih zavodov bodo na proslavi in konferenci zastopali predsednik dr. Ivan Slokar, glavni ravnaitelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, podpredsednika Avgust Tosti, glavni ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino m industrijo v Ljubljani ter Hanuš Krofta, centralni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke. Borza Dne 29. novembra 1930. DENAR Devizni tečaji so danes ostali v glavnem neizpremenjeni, le Berlin in Trst sta se učvrstila. Promet je bil znaten, do zaključkov pa je bilo le v devizah Berlin, Dunaj in Newyork, največ v devizi Newyork. Vse te devize je dala Nar. banka. Devizni promet je bil ta teden znatnejši kakor prejšnji: znašal je 19.6 milj. Din v primeri s 15.9, 18.1, 16.8, 19.9 milj. Din v prejšnjih tednih. Teča,ji so v prvi polovici tedna stalno napredovali v zvezi z naraščanjem tečajev v Curihu. Privatno blago je bilo običajno zaključevano v devizi Trst. V prvih 11 mesecih t. 1. je dosegel devizni promet na ljubljanski borzi svoto 873.3 mili. Din v primeri s 891.8 milj. Din v prvih U mesecih 1929. Ljubliana. Amsterdam 2278 bi, Berlin 1348— 1351 (1349.50), Bruselj 789.15 M., Budimpešta 989.15 bi., Curih 1095.90 bi, Dunaj 795.22—798.22 (796.72), London 274.80 bi, Newyork 56.39—56.59 (56.49), Pariz 222.33 bi, Praga 167.79 bi., Trst 296 do 296.17. Zagreb. Amsterdam 2274—2280, Berlin 1348 do 1351, Bruselj 789.15 bi, Budimpešta 987.65 do 990.65, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.22 do 798.22, London 274.40—275.20, Newyork 56.39 do 56.59, Pariz 222.33 bl„ Praga 167.39—168.19, Trst 295—297. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 2.18 milj. Din. Belgrad. Berlin 1348—1351, Budimpešta 987.65—990.65, Curih 1.094.40—1.097.40, Dunaj 795.22—798.22, London 274.40—275.20, Newyork 56.39—56.59, Pariz 221.33—223.33, Praga 167.39 do 168.19. Curih. Belgrad 9.12825, Amsterdam 207.85, Atene 6.675, Berlin 123.12, Bruselj 72.69, Budimpešta 90.26, Bukarešt 3.0636, Carigrad 2.445, Dunaj 72.69, London 25.075, Madrid 57.40, Newyork 516.40, Pariz 20.29, Praga 15.315, Sofija 3.74, Trst 27.025, Varšava 57.85, Kopenhagen 138.10, Stockholm 138.60, Oslo 138.05, Helsinglors 13.—. VREDNOSTNI PAPIRP Današnji tečaji drž. papirjev so bili neenotni. Domači papirji so nekoliko popustili, dočim so bili dolarski papirji čvrstejši. Bančni papirji beležijo cbičajen promet v delnicah Poliobanke po neiz-premenienem tečaju, Jugobnnka je bila zaključena po 78. Nadalje je bila zaključena Union banka po včerajšnjem čvrstejšem tečaju. Industrijski papirji beležijo zaključke v delnicah Drave in Osiješke šečerane. Slabša pa ie bila Trboveljska, ki jc bila zaključevana po 375. Ljubljana. 8% Bler. pos. 91.50 bi, 7% Bler. pos. 81.50 bi., tob. sr. 50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den.. Stavbna 40 den., Split cemcnt 400 bl„ Ruše 280—300 Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 85.50 -87, agrari 51.50—52.50, vojna škodil ar. 424 424.50 (424.50), kasa 424—424.50, 12. 424—425 (424.50), 2. brez kupona 414—415 (415), srečke Rdeč. križa 52 b, 8% Bler. pos. 90.50—91.50 (91.50), 7% Bler. pos. 81—81.25 (81.50), 7% pos. D. H. B. 80.50—81.25, 7% begi obv. 70—72 (71.50), — Bančne delnice: Zahvala Rodbina Štrukelj se zahvaljuje hvaležno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze njih iskrenega sočutja ob izgubi naše mamice, ki ste nam jih izrekli v teh težkih urah. Zahvaljujemo se vsem onim, ki so njo in nas obiskali v zadnjih dveh dnevih njenega bivanja med nami in se je spominjali z molitvijo, kakor tudi vsem onim, ki so jo s pieteto spremili na zadnji poti. Zahvaljeni; Gospod pa Vam bo v obilnosti svoje dobrote povrnil stoterno! V i ž m а r j e , dne 30. novembra 1930. trajno gorečo peči za kurjavo /. drvtni so dosegle SVETOVNI SLOVES zlO kg drv greje eno sobo čez 24 m Brezplačni cenik pošlje: »Zephlr« d. d., Suboiica tvornica peči in emajla Varujte se slabih ponaredb., Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Fritseh, Celje: 1). Rakusch; Maribor: Pinter & Lenard Hrvatska 50 d., Kalolička 35 d., Poljo 56—56.50 (56), Kreditna 96 d., Union 191—191.50 (191), Jugo 77.75—78 (78), 12. 77.50 d., Lj. kred. 122 d., Medju-narodna 65 d., Narodna 8.020—8.080, Obrtna 36 d., Praštediona 930—935, Srbska 192 d., Zemaljska 129 d. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmann 135 d., Slaveks 52—65, Slavonija 200 d., Našice 960—1050, Danica 100—103, Piv ara Sar. 200 d., Drava 233—235 (235), Šečerana Osjek 298 do 299 (298), Nar. ml. 20 d., Osj. Iijev. 200 d., Union 95—120, Vevče 124 d., Isis 40- 45, Ragusea 395 b., Oceania 210—230, Jadr. plovitba 550—595, Trboveljska 374—375.50 (375). Belgrad. Narodna banka 8100 bi, vojina škoda 443.50—444.50, 12. 446.50- -447.50. Notacije drž. papirjev v inozemstvu. London 7% Bler. pos. 81—81.25, Newyork 8% Bler. pos 90—91, 7% Bler. pos. 80—81, 7% pos. D. H. P. 79.75—80. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 86.15, Wiener Bankve-rein 16.90, Creditanstalt 46.80, F.scompteg. 158.05, 2ivno 89.25, Guttmann 16.75, Alpine 19.30, Trbo-veljaka 46.40, Leykam 3.50, Rima Мигапу 64.25. Žitni trg Danes javlja Budimpešta živahno tendenco. Tudi pri nas je zelo živahno. Tudi pšenica se je začela živahneje trgovati, kar je v zvezi z velikimi nakupi Priviligirane izvozne družbe za izvoz. Cene pšenici so nategnile in stane danes: Srhobran in Stari Bečej 147.50, gbč. 137.50 bn. 136, Sombor okolica 130. Koruza je nadalje zelo čvrsta zaradi znatnega izvoza in stane danes: umetno sušena 90, času primerno suha 75—77.50 in stara 100. Dovozi na trg so slejkoprej slabi, povpraševanje pa je naraslo. Naši kraji pa kupujejo le malo in ne prispevajo k splošni živahnosti kupčije in žive le iz rok v usta. Na svetevnem trgu je zavladala čvrstejša tendenca. Po velikem padcu cen v Winnipegu so se sedaj cene popravile in polagoma naraščajo. V vseh vseh važnih produkcijskih državah začenja država intervenirati na trgu in manipulira cene. Tako bodo v severno-ameriških Združenih državah stabilizirali ccno pšenice na 75—76 centov za bušel (27 kg), ravno lako bodo stabilizirane cene tudi v Kanadi vendar na nekoliko nižjem nivoju, kakor v Uniji (70 centov). Vendar podrobnosti še ni=o znane. Za enkrat vemo samo, da je v Uniji Grain Corporation prevzela v kratkem času, čeprav je imela že v zalogah nad 70 milj. bušlev od pomladi sem še 200 mili j. bušlov, V splošnem pa je trg še vedno nervozen in njegova bodočnost ni tako za-sigurana, kakor bi izgledalo po teh poročilih, ker je veliko vprašanje, kaj bo z Rusijo. Nadalje o želvi v Argentini in o Uvoznih količinah Indije. V Liubljani so nolacije neizpremeniene. Novi Sad. Koruza bč„ sr. stara 90 92.50, bč. sr. nova, marc, april, maj 90—92.50, sr. nova posušena, ladja 90—90.50. bč., sr. nova 72.50—75, bč., sr. dec., jan. 77.50—80, sr. nova, posušena 82.50— 85. Vse ostalo neizpremenieno. Promet: pšenica 7 vagonov, ječmen 1 vagon, koruza 25 vagonov, moka 9 vagonov, otrobi 1 vagon. Tendenca: koruza-trdnejša, ostalo: neizpremenjeno. Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: srednji. — Pšenica marc 15.46—15.57, zaklj. 15.50 do 15.51, maj 15.35—15.47. zaklj. 15.40 -15.41. Riž: marc 9.28—9.45, zaklj. 9.43—9.43 — Koruza: ina.; 12.32—12.66. zaklj. 12.58—12.60, transit mai 10.3' do 10.50, zaklj. 10.35—10.40. Jajca Jajčno tržno poročilo štev. 30. Položaj na jajčnem tržišču je vsled toplega vremena, ki pospešuje produkcijo, neizpremenjeno mlačen, ter cene nazadujejo. Ako bi postalo hladnejše, bi nastopil takoj preobrat, kajti ziloge hladilnega blaga so že skoro izčrpane. — Sv. Jurij ob juž žel., dne 28. nov. 1930. Hmelj Niirnberg, 29. nov. kk. Na trg jc btlo pripr-Ijanih 40 bal, prodanih pa 80. Cene so bile za srednji in prvovrstni hallertauski hmelj 68—95, za slabši wiirtemberš.ki 40—50, z J srednji spalterski p.i 65 do 75 mark Majhna postavka stajerskega hmelja je dosegla ceno 58 mark. Razpoloženje in cene sr ostale nespremenjene. Slovenska Bistrica Ugotovitev. Z ozirom na notico, izišlo dne '.i novembra pod naslovom: Gibanje mesnih cen. pripominjamo, da je ni poslal naš dopisnik in da pomotoma izšla pod rubriko Slovenska Bic-trii :: Mohorjeve knjige so do>le. Dvignejo naj sc v župnišču vsak popoldan od 2 do I. •Slovenca lahko dobite o«l danes naprej pri našem razprodajalcu. Soziti> pridno pn tij^m' SIo-vener je danes najbolj informiran list in ga ШаЈс brez izjeme vsi krogi. Nedeljski Slovenec v vsake hišo I teta Kalisclen Me L. 0. Dietrich. HM, TlM Na vsestransko žel]o svojih cenjenih odjemalcev je odprla tovarna svojo zalogo „Vesta" šivalnih strojev v Ljubljani Glavni zastopnik za Slovenijo: Ivan Malnar, Ljubliana, Fražakova ui. 13 palača Zadružne banke Na dolgoročne obroke. se poznajo Dober aparat je opremljen s TELEFUNKEN- cevmi. TELEFUNKEN i«dela za vsako rabo pravilno cev. Zato pazite pri nakupu novega radio aparata na opremo s TELEFUNKEN- cevmi! JugostavensKa Siemens d. d. — Ljubljena, DunajsKa cesta SI.10 NOSI ZOStOpniHI: LJUBLJANA: K V 1)10 d. z o. z. Miklošičeva cesta, / K. Jarma«, dvorni optik, Selenburgova ulica I Tehnik Buujai, Miklošičeva cesta — MARIBOR : Radio Starkel — CELJE: Mestna elektrarna Ing. S. Schmidmger — KRANJ: F. Janša — JESENICE: — I. Markeš — NOVO MESTO: J. Ogrilek — TRBOVLJE: F. Klenovšek — M. SOBOTA: 1. Nemecz — SLOVENJGRADEC: L MKGUssAR Šah TELEFUNKEN Najstarejša iskustva Najnovejša konstrukcija Radio vRndio — Ljubljana«, ilustrirani tednik za ra-diofonijo se nam je predstavil že drugič v prav lepi novi obleki. Dobil je nov ovitek z okusno naslovno risbo nrh Pengova v bakrotisku. l.ist prinaša pestro vsebino, obširne sporede vseh večjih evropskih jMistnj in bi gn naj naročil vsak radioamater. K programu tega tedna. Nedeljski poi>oldun predvideva zopet hu-morlstično čtivo pisatelja g. MilČinskega, dalje duet citer in kitare. Zaključijo pa ta popoldan dijaki L drž. gimnazije v Ljubljani z igro Leva Tolstega »Kjer je ljubezen, tam je Bog«. Zvečer pa se vrši konceri samospevov g. Marjana Rusa, milo pa ci-traskega tercela Vesna . Nato sledi jugoslovanska glasba (radio-orkester) večerni spored pa zakliuči Havai-jazz. — Na državni praznik v ponedeljek se prične opoldanski program že ob 11. Šentjakobska dekliška *ota bo priredila takrat v proslavo Zedinjenju slavnostno akademijo. Zvečer se bo prenašal zelo svečan program iz Relgrada. Igrol bo belgrajeki kvartet (v njem opažamo dve slovenski imeni, če jih nI celo troje), pel bo akademski pevski zbor Ohiličr, ki ga vodi Slovenec g. dr. Lovro Matačič. končno se bo prenašalo drugo dejanje Krstičevegn »Zuhimčarja« iz opere pod taktirko g. Ivana Brezovška. — Torkov večer nam bo dal dva prenosa: iz Belgrada in Zagrebu. — V sredo zvečer se bo vršil prenos iz Prage. Češka filharmonija pod vodstvom Vacl. Taliclia ho podala ]>el skladb V. Novaka. — Četrtkov večer bodo izpolnili naši vrli Matičarji. Bo to obenem proslava 40 letnega pevskega delovanja g. Završana star. Kvarlel Glasbene Matice bo podal spored slovenskih umetnih pesmi iz pretekle in |>olpretekle dobe (za nameček še moderna Ravnikova »Kam si šla, mladost*), nato pa slovenske narodne. — Petek zvečer je Miklavžev večer. Tudi v radiu! Ne vemo sicer, kako se bo Miklavž oglasil in kako bodo parklji grozili, vemo le. da bo nato radio-orkester igral nalašč našim malčkom otroško glasbo. — V soboto zvečer se bo prenašala opera iz Belgrada. Programi Radio-Ljubfjana i Nedelja. HO. nov.: 8.00 Leo Kocjan: O živi-nozdravslvu. — 8.45 Dr, Franc Debevec: O tuberkulozi otrok. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.20 I. Kaieer: O evropskem gospodarskem življenju. — 10.45 Šah, vodi g. B. Pleničar. — 11.00 Koncert Radio orkestra. — 12.00 Časovna napoved. — 15.00 Gdč. A. Lebar: Kmetska žena — nositeljica kulture. — 15.30 Plošče. — 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 16.30 Duet: Citre in kitara (gg. Ahačič). — 17.00 Ljudska igra Kjer je ljubezen, tam je Boge. — 20.00 Samospevi g. Marjana liusa. — 20.45 Čitraški ter-cet .Šiška*. — 21.15 Jugoslovanska glasba, izvaja Radio orkester. — 22.00 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Hawai-jazz. Igri. Zargi L)ubl|ane, Sv. Petra c. 3 in li Priporoča bogato zalogo raznega zimskega perila kakor oblek srajc nogavic vseh vrsi iid. po priznano nizkih cenah Ponedeljek, 1. decembra: 11.00 Slavnostna akademija v j>roslavo zedinjenja (Mestna dekliška šentjakobska šola). — 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 čas, plošče, borza. — 16.30 Dve mladinski igri: »čarobna košara« in ^-Sestrin varuh*. — 17.80 Radio orkester. — 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. — 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. — 19.30 Zdravstvena ura. — 20.00 Drago Štrbenk: Vpliv sokolske vzgoje na mladino. — 20.30 Prenos ц Belgrada: 1. Konceri belgrajskega kvarteta. 2. Koncert akademskega pevskega društva -,Obili6«. 3. Pe-tar J. Krstič »Zulumčar«. muzlkalna drama v 3 doj. Prenos II. dejanja iz opere iz narodnega gledališča v Belgradu. — 22.80 časovna napoved in poročila. plošče. Torek, 2. decembra: 12.15 Plošče (slovenske pesmi iu dunajska glasba). — 12.45 Dnevne vesti, -r- 13.00 čas plošče, borza. — 17.30 Radio orkester. — 18.80 Prof. Fr. Pengov: Nekateri pomisleki glede ustanavljanja proizvajalnih organizacij. — 19.00 Mladinska ura; Sergij Schaup: 0 vitezih. — 19.30 Plošče. — 19.45 Prenos iz Belgrada. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Poročila in čas. Drugi programi i Ponedeljek, 1. decembra. Belgrad: 10.00 Prenos iz Saborne cerkve. 12.30 Radio orkester. 17.00 Prenos iz sinagoge. 18.00 Kitare. 19.30 Petje. 20 30 Internacionalni konceri. 22.20 Koncert belgrajskega kvarteta. — Zagreb: 11.30 Jugoslovanska glasbo. 17.00 Koncert radio orkestra. 20.30 PrenoB koncerta iz Belgrada. — Bu-dapest: 12.05 Koncert univerzitetnega zbora. 17.30 Koncert orkestra. 19.30 Koncert opernega orkestra. — Milan: 12.15 Lahka glasba. 16.35 Otroški kotiček. 17.00 Plošče. 19.30 Pestra glasba. 22.00 Komedija. — Praga: 19.20 Radio kabaret. 20.30 Prenos koncerta iz Belgrada. — Lnngenberg: 13.06 Opoldanski koncert. 16.40 Pravljična igra. 17.15 Popoldanski koncert. — 20.00 Collegiuni musicum (komorni orkester, solisti). — Rim: 18.30 Radio kvintet. 17.80 Koncert: violinist R. Principe. 20.50 Lahka glasba. — Berlin: 21.10 Koncert. — Kato-vice: 20.30 Belgrad. 22.15 Plošče. 22.30 Plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Jazz orkester. 17.00 Solisti. 18.30 Plesna glasba. 18.55 Argentinski orkester. 20.00 Operetna glasba. 21.00 Konceri (Philips). 23.15 Violina. — London: 13.00 Lahka glasba. 14.00 Radio orkester. 17.15 Plesna glasba. 18.40 Orkestralni koncert. 20.35 Koncert. — Mor Ostrava: 18.00 glasba. 18.35 Plošče. 19.20 Radio kabaret. 20.20 Praga. 21.20 Konceri orkestra. — Leipzig: 12.00 Plošče. 16.30 Konceri. 20.20 Prenos koncerta iz konzerv »torija Torek, 2. deccmbra. Belgrad: 12.45 Radio orkester. 16.00 Plesna glasba. 17.0 Citre. 17.30 Plošče. 20.00 Radio seks-tet. 20.30 Zagreb. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Zvočni film. 20.30 Violinski koncert (Ililda Max, Dunaj). 21.30 Koncertni večer. 22.30 Novice in vreme, — Budapest: 12.05 Ruske balalajke. 17.00 Koncert orkestra. 19.15 Koncert. 20.00 Komedija. 22.10 Piano; nato ciganski orkester. — Milan: 12.15 Vesela glasba. 17.00 Plošče. 19.30 Glasba 20.50 »Don Pasquale«, opera, Donizelti. — Praga: 19.20 Bratislava. 20.15 Koncert. 21.00 Violina. 21.30 Konceri: Romantične pesmi. 22.20 Koncert orkestra. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 17.15 Po|K>ldanski koncert. 19.50 Meksikanske narodne pesmi (plošče). 20.30 »Vihar v kozarcu«, komedija. — Rini: 17.00 Instrumentalni in vokalni koncert. 20.32 Plesna glasba. 20.50 Konceri s sodelovanjem pianista J- Straumsu. — Berlin: 20.30 Prenos opere. — Katovice: 12.10 Plošče. 18.80 Plošč«. 17.45 Koncert.. 18.45 Knjlževfl Mrl. 19.50 Prenos iz opere. — Totilouse: 12.45 Simfonični koncert. 18.16 Jaz® orkestef. 17.00 Pestri koncert. 18.30 Plesna glasba. 18.55 Španske pesmi. 20.15 Vojaška godba. 21.00 Operna glasbo, 22.00 Koncert. — London: 12.00 Instrumentalni koncert. 14.00 Radio konceri. 10.00 Orkestralni okncerl. 21.00 Koncert. 22.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 12.30 Radio orkester v Brnu. 19.20 Konceri. 20.30 Jugi; slovanske narodne pesmi. 22.20 Praga. — Leipzig: 19 30 Odlomki iz opere. 21.00 Slušna igra. 21.45 Zabavni konccrl. 22.30 Sodobna glasba. 23.00 Vesela glasbfc. (igrano ua meddržavnem šahovskoiu turnirju v Beli: črni: Przepiorka (Poljska). liliskases (Avstrija). 1. (12—d4 Sg8—f6 2. Sgl-13 3. o2—e8 e?—e6 c7—c5 4. Lfl-d3 Sb«-c6 5. Sbl —<12 b7—hO 6. 0—0 Lc8—b7 7. b2—b3 Lf8-e7 8. Lcl—b2 0-0 9. c2—c4 Ta8—сб 10. Tal—cl c5Xd4 11. o3Xd4 d7-d« 12. Ddl—e2 Tf8-e8 13. Tfl—el ScO—b8 Črni je izbral jako dobro obrambo, operirati pa mora zolo oprezno, kor boli pnipravlja protinapad nu kraljevsko krilo. 14. Sf3-g5 Dd8—d7 Da jKitem lahko igra h7—hO, ker sodaj ni bilo mogoče. 15. Ld3—b1 h7—hO 16. Sg5—h3 d6—d5 17. Sh3-f4 Le7-d6 18. Sf4—d3 Sb8—c6 19. Sd3—c5 Dd7—e7 20. f2—f4 d5Xc4 21. Sd2Xc4 ...... »Boljše bi bilo b8Xc4, da nasprotnik no more zasesti jtolja d5. 21............Ld6—b4 22. Tel—dl Sf6-d5 23. g2—g3 ...... Tukaj bi se morala vršiti poprej poteza a2-a3. 23............Sc6Xe5 24. f4Xe5 De7-d7 25. Lbl—e4 bO—bBI 26. Sc4—d2 Sd5—c3 27. Lb2Xc3 Lb4Xc3 28. Sd2-f3 Lc3Xd4+l Na 29. Sf3Xd4 bi sledilo poprej izmenjava stolpov na cl in potem Dd7xd4 + . Beli je sedaj izgubljen. Tc8Xcl Lb7Xe4 Ld4—b6 Te8-c8 Dd7—c7 Lb6Xd4 Dc7—c2-f 29. Kgl—g2 30. TdlXcl 31. De2Xe4 92. Tel—c6 38. Тев—(16 84. 8f3-d l Potrebno bi bilo Tdli— 42. 84. .... . 35. De4Xd4 " , 36. Kg2—h3 Na 36. Dd4—d2 sledi Dc2—e4 in beli izgubi najmanj kraljico. 3«............Dc2—fl-t- 37. Dd4—g4 Dfl—f5+ 38. Kh8—h4 g7—g5+ 39. Kh4-h5 Dffi—bi 40. Dg4—e2 in beli sc uda, kor sledi Dg6—f5+ in mat po Df5—h3+. Damin gambi. Stoekholmu dne 29. oktobra 1930.) Beli: črni: Lundin. Bogoljubov. 1. c2—c4 Sg8-f6 2. Sgl-f3 c7—c6 3. d2—d4 (17—d5 4. e2-e3 e7—e6 5. Sbl—d2 Lf8—o7 6. Lfl—d3 Sb8-d7 7. 0—0 0-0 8. b2—b3 b7—b6 9. Lcl—b2 Lc8—67 10. Ddl—c2 c6—c5 11. Tat—dl c5Xd4 12. e8xd4 f?7—g6 13. Sf3-e5 Ta8—c8 14. Sd2—f3 Sd7Xe5 15. Sf8Xe5 S!6—d7 16. Se5-g4 Sd7-f6 17. Sg4—e5 Tc8—c7 18. Do2—<12 Dd8—a8 19. f2—-14 d5Xe4 20. b3Xc4 Lb7-e4 21. Tdl—ol Tf8-d8 22. g2-g4 • • P 4 • • lako dober napadi 22...... Le4Xd3 23. Dd2Xd8 Sf6—d7 24. Se5Xf7 Kg8Xt7 25. f4—f5 e6XI5 2«. g4Xf5 Td8-g8 27. <5Xg6+ Kf7-e8 Beli bi sedaj z lahkoto zmagal, ako bi igral d4—d5 in črno kraljico zaprl. Namesto tega pa jo napravil kardinalno napako. , 28. Tfl—f7 ...... d e f g h шШ iiitfik Ш X Ш Шт Ш H Jm W\ i 4L Ш i Ш m 'Ш 3 ш ž Wk Ш ...... E Ш s • g Ш p Шк. 25L Na TXg6+ sledi DXg6 liXg TXe7+ Kd8 TXd7+ TXd7 Tf8+ in beli zmaga. Črni pu jo iz-tuhtal sijajno potezo. 28............Sd7—e5l 29. TelXe5 Tg8Xg6+ 30. Dd3Xg6 h7Xg6 31. Tf7—h7 I)a8—13 32. d4—do Df8-g4+ 88. Kgl—f2 Dg4-f4+ 34. Kf2—el Df4Xe5+ Beli se vda, kor izgubi po LXe5 b4+ stolpa h7. Rešitev šahovskega problema K. 14. (K. Ooldschmldt.) Bell: Ka4, Ddt, Tc8, Sd8, Te8, Lh 8, Sf4, Lc7, Bb6, f7 (10). j črni: Kd7, Dh8. Th7, Sd8, Lc8, Tg4, S h 2, 1 Bb7, d4 (9). Mal v dveh poležali l 1. Sf4-gG '' DOM IN SVET »Dom In svetovu« osma številka Je vsebinsko zopol zelo pestra in razveseljivo močna. Nu sleherni strani dokazuje svojo mladost in no le svojo potrebo no življenju, marveč tudi svojo sposobnost do življenja. V leni listu nam je zrastel organ, ki plo-dovlto posega v duhovni razvoj našega naroda Io neprecenljivi so njegovi doprinosi za napredek našega razumništva. Podoba je, da nam začno po trudapolnem prizadevanju uredništva cveteti v »Domu in svetu« vsevdilj razkošnejša duhovna bogastva, ki potrjujejo svojstvenost in izvirnost našega kulturnega življenja. F r a n c 6 Vodnik, ki je letos že objavil * »Domu ln svetu- programatičen članek, dopolnjuje v uvodniku pod naslovom »Pot v tempelj« svoja izvajanja, ki izzvenijo v besedah: Nasproti ekskluzivnemu estetičnemu, prav za prav naturali-stično-ostetičnemu idealu zato poslavljamo ideal sintetične umetnosti, ki naj življenje izrazi v njegovi celotni problematiki in odkrije človeka ne samo v njegovi prirodnl, marveč tudi v njegovi duhovni urejenosti. Pred nami vstaja podoba harmoničnega človeka, ki bo pomenil izpolnitev sinteze esteticno-etično-religioznegu ideala. V smislu tega progrumu Je važna ocena istega avtorja o romanu Brutka Krefta: »Človek mrtvaških lobanj«, ki je izšla v lej štev. »Doma in sveta«. Božo Vodušek, na čigar pesmi smo na tem meslu že ojiozorlli, je jirispeval sedem pesmi, ki dolijo nekoliko večjo vglobltev v svet njegovega pesniškega snovanja. Nova struna prav gotovo zveni iz njega. Toda za okus bi'dejali, da Imajo B. Voduškove pesmi okus po pepelu in kar tiče strune, ne moremo slišati iz nje melodije — kakor da jo počena. A nikakor ne gre tolmačiti to ponazoritve tako, da Voduškovo delo nima notranje, pa recimo še srčne resonance. Morda zadenemo, če rečemo, da je prisluhnil pesnik času in življenju ter nefiosredno iz njega ujel skrhan, hripav glas, raz-bitost in zmedenost Izražajoč, ter ga Je skušal v svoji pesmi obdržati. »Dokler se ne znajdeš nekje v predmestju pred čisto neznano hišo in topo str-mls v vrata« — »Neortsano življenje — krhka senca, ki se kruši — komaj v rahlo slast zbujeno — vse želeno, neželeno.« Razočaranje, morda rahla re-signacija diši iz teh besed. Priznanje, da je vznesenost, mladostna nemirnost in neugnanost pred nalogo življenja, ki bi morala pesnika razmajati, osle-pelu v sivem, brezupnem. Iz Voduškove pesmi ne slišiš navdušenja, ne svetožalja. Le tu pa tam Izbruhne — edino aktivno gibanje — ogorčenje iz nJega: »O ta brezsramnl, banalni križev pot, ki ga hodiš ti, deklica z našminkanlmi ustnicami in z odevetelo rožo na obleki —Brez dvoma tiči v Voduškovih krhkih in v ostrinah režeči h se verzih kos bridke sodobne izpovedi iu prav radovedni smo, idi ostane v tem stvarnem, nekako reallstično-impresionističuem svetu, ki se zdi kakor brez izhoda, dokument globokega, u gotovo ne končnoveljav-nega pogleda v svet, ali nas kdaj povedo na svojo, v to stooblično brezobličnost vklesano, zares »pes-niško« pot. Rujko L o ž a r nam predstavlja slikarja Franja S11 p 1 o v S k a , čigar slike tvorijo v reprodukcijah ilustrativno gradivo na kraju zvezka. Predstavlja nam ga kot romantika in poudarja, da je notranja struktura njegovo umetnosti geometrična. in sicer tla oni način, kakor je velik del naše lirike in melodije geometričen, to se pravi, da se izvostne formalne prvine in vrednoto v njegovem delu pojavljajo kot konstituitiven stilski znak. Lo-žarjeva razpravica odkriva zanimive vpoglede v pojmovanje »tihožitja« in vslopa ludi v pojem »ro-mantiker — vprašujoč o nji »kaj vendar, čo ni njeno bistvo na ta ali na drug način bistvo vse umetnosti?« Dr. Stanko V u r n i k je začel v tem zvezku priobčevati »Studijo o slilu slovon' ske ljudske glaibe«, ki je pomemben doprinos ne lo specijelno našemu poznanju ljudsko glasbe, marveč važen sestavni del našega slovstva o glasbi sploh. — Pozornost zbuja pa njegova replika j)od naslovom »Altera pa rs«. V predzadnjem zvezku vDoma in svetu< je bil objavil dr. Vur-nik Članek jkki naslovom »k problemu sodobne kulturnosti«, ki je izzval polemiko v vNaši dobi« In v »Ljubljanskem Zvonu« (dr. St. Leben). Vurnik odgovarja obema stvarno zavračajoč očitke In ugo-voro njegovim izvajanjem ter zagovarjajoč idealizem zoper materfabzem in Individunlizem. Podoba jc, da se razvije iz tega podobna polemika, kakor lani med dr. Alošoni (Jšcničnikom in Josijnini Vidmarjem, a podoba Je tudi, da ne bo vedla po plodo-vitih zaključkov, kajti kakor pri omenjeni polemiki jo tudi v lej že zdaj jasno razvidno, da stojita nasprotni stranki na različnih ravninah. Pod zaglavjem »Iz svetovne književnosti« ji objavljen konec beložke o analitičnem slovet v.u (Virginiju Woolf in ltalo Svevo) (8. S.) ter zanimiv prikaz T i n e t a D e b e 1 j а k u o F. A. Ossendovskem, kateremu bo sledil F. Goetel pod naslovom »Dva obraza iz novejše poljsko literature«. Frsl. daje preglod Jadranskega al. m a n a h a« za leto 1925.—1930. ter prikazuje knjigo Mathiasa Murka: >La počsio populaire čpirjut en Yougoslavio au dćbut clu XX sičele.« Umetniško prilogo tvori reprodukcija Fr. Mi-hellčeve litografije »Roža na oknu«. б. š. DARMOL čokolada za odpiranje šahovski problem št. 20 (T. B. Gorgieff.) Boli: Kdl, Lbl, Se4, Bd6 (4). Črni: Kf8, Tal, La2 (3). c . d e f g h f t h Beli io ua potezi in igra neodločeno. v ■ • _ Ciiaietjem „Slovenca4* za nedeljo 30. novembra rb. Moly: Boksar Andrew Creed se je pripravljal za match. Trener z dvema pomočnikoma je bil v garderobi. Tudi nekaj prijaznih tujih ljudi se je potikalo tam okolu, govorili so precej dobro angleško; poklicni boksar se je počutil skoraj kakor doma, v kakem angleškem mestu in ne v tujini. Z oblačenjem je bil hitro gotov, vendar pa njegova točka še ni bila na vrsti. Zavil se je v svoj kopalni plašč in se pokril s svojo priljubljeno potno čepico, ki jo je vedno nosil, naj jo je že potreboval ali ne. Preje je bil mornar, sedaj seveda ni več toliko potoval in tudi ne tako kakor preje, ko je služil na ladji. Že takrat, kot mornar, je bil izredno dober boksar, in ravno zato se je bil odločil, da se popolnoma posveti temu športu. Hotel je zaslužiti več denarja, nego ga je mogel kot mornar. Treba je biti pameten in storiti, kar je mogoče, a tako, da ima človek od tega ludi dobiček, je modroval Andrew Creed, ko se je odločil, da obesi mornarstvo na klin in stopi na tekmo v areno, pred široko občinstvo, kajti le tako je mogel zaslužiti denar. Mornar je bil postal, ker je hrepenel po ladji, ker je ljubil morje in ker je hotel videti tuje dežele in tuje ljudi. Le nerad je zapustil ladjo, morje, celo življenje, ki mu je bilo postalo tako ljubo. Mornarski poklic ga je veselil, čeprav je vedel, da v njem nc bo veliko dosegel. Njegovo težko delo na ladji je bilo zaman, ostal bi vedno le mornar, najsi bi tudi kdaj nekoliko več zaslužil. To ga je grizlo. Ko so ga drugi opozorili, da ima vse pogoje za izvrstnega boksarja, si je stvar premislil, zapustil ladjo, tuje luke, tuje ljudi z njihovimi tujiinvi jeziki in zanimivimi posebnostmi, zapustil, kar mu je bilo drago in začel boksati, resno strokovno-pravilno, smotrno. Kajti tako je mogel služiti denar. Pokazal je veliko nadarjenost, posebno odkar je sprevidel, da na tem poprišču ne velja samo pest, marveč tudi pamet. S tem se je tolažil, kadar se je spomnil, da je proti lastnemu prepričanju postal boksar. Tudi ni nameraval dolgo delati, največ osem let. Potem bo imel toliko, da se bo mogel naseliti na deželi. Mary King bo takrat stara petindvajset let, sam pa trideset. Mary na ljubo je zapustil ladjo in vse, kar mu je bilo drago, njej na ljubo je delal sedaj, česar ni ljubil. Včasih je razmišljal tudi o tem, če bo Mary razumela veliko žrtev, ki jo je doprinesel molče, tiho, kakor da bi bila ob sebi umljiva? Da sedaj' boksa zato, da bi mogla •nkrat brezskrbno živeti kje na deželi, vedno v enem ter istem kraju, in da potem ne bo imel nobenega drugega veselja kakor Mary in svojo potno čepico, ki jo bo vedno nosil. An-dre\v se je smehljal. Mary je zelo čedno, ljubeznivo dekle. Andrevv je vedno vesel, kadar jo vidi, in Mary je bila nekoč presrečna, ko ji je Andrew poka-■ zal svojo levo lakt, na kateri je imel tetoviran umeten in okrašen M: Mary. To je Mary takoj umela, bila očarana in ga poljubila: na to roko ga ne bo nihče udaril. Mary je voljna čakati, dokler Andrew ne dovrši svoje naloge, dokler ne bo skupaj vsota za nakup majhnega posestva na deželi. Marv tudi že ve približno za kraj, kjer bosta po vsej priliki živela dolga desetletja. Počasi teko leta, leno poteka življenje, brezskrbno, tiho in počasi minevata tudi onadva na deželi ... Zvečer si bo prižgal svojo kratko mornarsko pipo in sanjal o ladji, prekomorskih mestih z lepimi, tujimi imeni, vrvenju tujih ljudi v njih. Le škoda, da ne bo znal prav izraziti, kaj čuti, ako misli na to, da je bil svoboden, sam, tuj, nekje daleč v svetu ---ali je sploh kak človek, ki bi znal prav povedati, kako lepo je to? »Naprej, Andrew!« je dejal Mohun, trener, ki je že nekaj časa nekaj pripovedoval, ne da bi bil Andrevv to opaz.il- >Na vrsti smo, človek božji.« Andrevv je bil nekoliko začuden. Zadnjih par minut je bil docela pozabil, da se ima meriti 7. Ritchiejem Fletchom, slovečim črncem. o katerem so govorili, da je boljši nego Andrevv; sam ga ni še nikoli videl, tem več pa je slišal o njem. Tudi Ritchie ne bo zadel M-a, si je mislil Andrevv, jaz pa dobim za to delo dvesto funtov šterlingov in stointrideset jih lahko shranim. Vstal je, se smehljal, se med vrati še enkrat ozrl in tri — štiri sekunde postal, kakor da bi še nekaj hotel... Toda ni vedel, kaj hoče, skomignil z ramami in skozi vrvi splezal v krog. Trener ga je vedel v levi kot, kjer je Andrew sedel na stol; eden pomočnikov mu je odvzel kopalni plašč in potno čepico, Andrevv se je pogladil po laseh in sedaj ga Je začel maser gnesti. Andrevv se je ozrl po občinstvu. — Tujci, Je dejal sam pri sebi, tujci, ki jih še nikoli nisem videl. Morda jih ne ljubim. Moglo bi jih biti tudi več. Niti ne vedo, kaj se pravi boksati — še sanja se jim ne. To ui dobro. Potem nas eden nima pravega veselja, da bi lepo in zanimivo deiai. To se bo že pokazalo, ko bom izvajal prvi bobnarski ogenj 11a črnčevi črepinji. Radovedno opazujejo, kako me Mo- hun boža. Aha, eden izmed možakov je že opazil M na moji lakti, menda mu ne ugaja? Z veseljem mu bom razpolovil nos. Trener in oba pomočnika ga skrbno masirata. Nenadoma začne občinstvo ploskaiti. Črnec je stopil na oder. Orjaško, a skladno oblikovano telo, mogočne rame, sijajne lakti, močne noge, ogromne pesti; pod svetlečo se črno kožo je ob vsakem gibu videti igranje mišic — kakor bi bil črnec mojstrsko delo iz svojevrstne, temne, blesteče se kovine. Andrevv ga je z zanimanjem premotril, potem se je smehljal: dobro, dobro, mogočno telo, toda glava — hm, pest je velika, a glava je majhna! In kako si je svojo obrito črepinjo obdelal, res zanimivo! Črnet^ mu je prijazno pokimal in se kar naprej režal. Iz njegovega obraza so blesteli snežnobeli, široki, veliki zobje, ki so brez vsake hibe stali v vrsti. Tudi Andrevv se je smehljal in pokimal. — Ti boni že dva ali tri izbil iz zbirke, si je dejal. Toda opozarjam te: da ne udarim tje, kamor gledam, kajti jaz delam z razumom, moj ljubi. — Andrevv ni bil krivičen. Če se je človek sprijaznil s tem, da so tudi črnci 11a svetu, potem je bilo treba priznati, da je na-pravljal njegov nasprotnik v oranžnem dressu zelo dober vtis. — V teku medsebojnega spoznavanja ti bo pač iz nosa tekla kri. prijatelj, tako se bojim — je premišljal Andrevv — in tvoja lepa rumena odeja bo zaznamovana z rdečimi rožami, potem jo lahko daš prat. A režati bi se slednjič lahko nehal, moj črni prijatelj, kajti meni postaja dolgčas. Tvoji zobje so lepi, priznam, a tvoje režanje je trapasto in če me hočeš ubogati — se režati nehaj. Masaža je bila končana. — Sodnik je potegnil iz telovnikovega žepa novec iu ga vrgel v zrak. Novec je padel na tla, Mohun ga je pogledal, izbral par rokavic in jih nataknil Andrevvu na roke; tudi črnec je dobil par rokavic. Sodnik je spravil novec v žep, bo-rilca sta zavzela svoji mesti, sodnik ju je predstavil občinstvu. Potem so vsi ostali zapustili oder, nasproti sta si stala samo črnec in Anglež. V celem velikem prostoru je na-slala napeta tišina, vsi so čutili, da se bo sedaj nekaj zgodilo. Črnec se prijazno reži, Anglež je hladen, umerjen. Črnčeve črne oči se svetijo, Anglež ostro motri njegov pogled. Čmoc hitro napade in bije zelo pridno, njegove pesli so kakor besneča kladiva, ki pritiskajo 11a Angleža. Anglež se brani liho, mirno. Njegova pest odbija, potem stopi nekoliko v stran, se lahno skloni, odlično izogne. Vsi črnčevi napori so zaman. Črnec se prijazno reži, togi Angležev obraz postaja mil, blagohoino opazuje vneto črnčevo prizadevanje in ugane vsako njegovo misel. Sedaj je nameril črnec udarec njegovi glavi, njegova mogočna pest je završala skozi zrak. toda Andrevv se je sklonil. Doslej mirni, tihi človek dela sedaj z bliskovito naglico, njegove kretnje so presenetljive, z levo roko nameri proti črnčevemu želodcu, zavestno, varno, in njegova pest se pogrezne v črnčevo telo. Črnec se niti ne upogne, njegov obraz se ne zgane, nobenega glasu ni iz njegovih ust. Zato pa bije: z eno roko po An-gleževi glavi, z drugo v želodec in se prijazno reži. Anglež hrope. To je bila prva runda. Andrevv Creed je sedel na svoj prostor. Imel je čut, da bi bilo sedaj bolje oditi; zunaj v gozdu diši sedaj topli pomladni večer, tuji ljudje se sprehajajo ondod, vsi se vesele lepe pomladi, dobro bi bilo iti tja ven. Andrevv seže na glavo, kakor bi si hotel čepico potisniti globlje na čelo; ker čepice ne najde, se pogladi po laseh, globoko zasope in se spomni morja... še deček je bil, ko se je za vajenca vdinjal na ladjo... Sodnik namigne, borca nastopita. Črnec se prijazno reži. Andre\v ga pogleda in čuti, da tega človeka ne mara. Hitro se odloči. Napravi navidezno kretnjo in z izredno spretnostjo sune črnca z levo pestjo v spodnjo čeljust. Prvovrsten sunek. Črnec je zaprl oči, kakor bi hotel omahniti. To je An-dre\v pričakoval in začel obdelavati črnčevo glavo in želodec. Črnec »e prestraši, izmakne in nameri pest proti Angleževi srčni žilici. Pogodil je, Anglež je zahropel, klecnil, strašna bolečina se mu je zarezala v potezah Reilag Oran na otoku Iona, kjer se bo, kakor veli legenda, na sodnji »lun začelo vstajenje. — Namesto učenih menihov prebiva danes na otoku 500 preprostih kmetov, ki ne bi vedeli za ostali svet, ako se otoka nc bi bil polastil tujski promet. Zaradi njega ima Iona vsakdanjo paroplovno zvezo. — Kn'.'ž, k:i ga vidimo na sliki, je eden izmed štirih škotskih križev, ki so še ostali na otoku; izsekan je iiz trde skale in 5 metrov visok. Božja trdnjava »Obžalovanja vreden je mož, čegar domovinsko ljubezen ni oživela na maralhonskih planjavah in ieqar poboinost se ni ogrela na jonskih razvali-nah.» D. Johnson. Otok Iona leži ob zapadni .škotski obali in se j>okrajinsko ne loči od drugih otokov čarobnih Hebridov. Atlantski ocean hrumi oikolu skalnih obali, trava in vresje rasteta |>o granitnih gričih, ovce in govedo sc pase po njem. (In potniške družbe!) Ljudje, ki jih dviga vera uin strnkši praznoverje, žive mirno časa, molčeči in brez potreb. Viihar sprejemajo kakor tišino, dež kakor solnce. In ko sc proti večeru kopno in morje izločita i/, neizmernih globini sivih megla, ш se užigujo v barvuh gore in doline, oblaki in valovi, jiotoiii jim ludi ves ta neresnični svet i/, srebra i.11 modrine ni več, nego ob sebi razumljiva stvur. Igra vi boj sinjih lwrv in divjo gonjo meglenih prikazni najdemo na vseh Ilebridskih otokih — nad I0110 pa strašijo jin se l>orc še drugi glasovi': Minljivost in večnost. Mali otok, komaj 5 km dolg in J k,ni širok, zavzema v zgodovini evropskega krščanstva eno prvih mest. Iona. to jc gels-ko in pomeni: I = otok, shona ~ blagoslovljen. Iz tega je nastalo .-Otok blaženih«. Otok sanj«. »Otok božjih kraljev«, - Božja trdnjava«. Od tu je izšel novi nauk nu idiotsko in po severni Evropi, sem se je umaknil in preživel udarce, ki so ga dohiteli v deželah nn relini. C ista in nepotvor-jena jc ostala nova vera na majhnem otoku Atlantika. Človeštvo je padalo .in vstajalo, a na I0110 so tisoč let romali kralji, učenjaki, romarji, grešniki in hodniki iu iskali tam tolažbe in pomoči. Kar sta postala kasneje za kristjane Jeruzalem in Rim, to je bila preje Iona. Zgodovina otoka je ena sama pregrozna balada. Leta 563. je dospel semkaj v čolnih iz kož irski opat Kolumban / dvanajstimi učenci. Priznal jc. dn sc je iizkrcal tn, ker ga jc do tega nagnila neprimerljiva pokrajinska lepota. Ostal jc, zgradil samostan in razposlal rfvojc menihe po cclinii. Do svoje smrti jc zgradil nu otokih 32 cerkva in na celini 21. Divje Piikte je u pokoril /. blagoglasjem svoje besede. Nad 200 menihov je štela Kohimba.nova armada. Živc.lii so v celibatu, nobena ženska sc ni smela izkrcati na Ioni. Ko jc sveti mož I. 596. umrl. jc zapustil knjižnico s '»OO zvezki, ki jih je sam lastnoročno napisul. Iona je bil središče zapadne modrosti in učenosti. Potem jo prišel nad lono čus, ko so rožljal.i meči, odmevali smrtni kriki in se.ortiio morilsko rjovenje. Vedno zopet so obiskovali otoik |K>gunski pirati, posebno Skandinavci, morili menihe in požigali zgradbe. A vedno zopet jc Iona vzcvetela. Prav kakor se otok opoldne izlušči iz" megle, se koplje |>opoldne in zvečer \ blestcčijli barvali, ponoči |ki sc ob šum« valov pogreza v sivo žalost. Balada o umorih, požigih, mučeništvu in smrtnem kultu jo jonska zgodovina. Kakor lx>lnc duše živih iz vsega sveta, tako so prihajala na I0110 tudi mrtva trupla. Na Reilag Oramu, jonskem pokopališču, leai 47 kraljev, 42 škotskih — med njimi Macbeth in Duncan, morilec in umorjeni — dva irska, en francoski in dva skandinavska. Dalje pol stotine poglavarjev velikih škotskih rodovin. Grozotno lep jc moral biti prizor, ko so okrašene barke s trupli v tujini umrlih poglavarjev pluile po morju na lono in se vsidrale v zalivu smrti. Ponoči so dvignili truplo in ga z ladje prenesli na obalo, ga tu |*»ložili ua oder in pustili tri noč.i, med petjem in molitvami, pod milimi nebom. Potem se jc ob svtil bakelj razvrstil dolg sprevod molečih in pojočih menihov in oboroženih vitezov v šlemiih iti oklepih, in se |K>in«kal po smrtni stezi na Reilag Oran. Tako velik jc bil naval knezov in velikašev tega sveta, ki so hoteli biti pokopa ni na Ioni. da je imel mali otok devet pokopališč. 360 mogočnih škotskih kamc nitih križev je stalo na otoku Tisoč let jc trajala slava Ione v Evropi. L 160Г. jc podvrgla otok reformacija in ga priključila škofiji Argvll. Protesta ntnrvsk i sovražniki }»odob so nato večino prekrasnih orjaških nagrobnih križev razbili in vrgli v morje. Argvlhtka sinoda je to barbarsko početje izrecno ukazalo. Kasnejše dobo so |x>tcju uničile šr ostale škotske kri'žc. tako tla stoje danes n« otoiku lc še štirje teh prekrasnih 9|>omenikoT. Razpadla je tudi nekdanja katedrala in enake kapela sv. Orana. V (Nino je nad lono velo ozračje praznoverja. Črnemu jonskemu kamenju mi pripisovali čudotvorno moč. Ko jc tujska industrij« v 19. stoletju sveti otok zopet odkrila, so domačini služili denar s prodajanjem kremene«. Potem se jc polastila kamenja umetna« obrt, ki izdeluje iz njega spominke. Cerkvenega značaja Božje trdnjave pa ni zalezovalo samo praznoverje, marveč tudi pokrajinski čar. Celo sv. Kolumban jc — kakor pripoveduje legenda — ko se mu jc bližala zadnja ura. |»odlegcl čara narave in se Bogu zahvalil edinole za milost, da inu je pokazal ta prekrasni ko« svojega stvarstva. V preroški pesnitvi pa jc sveti mož otok zopet vrnil cerkvi: Iona mojega srcu, Iona moje ljtlbezmi, Namesto meniških glasov Bo slišati rjovenje govedi. V prodno bo svet nehal biti. Bo Ionu, kar je bila nekdaj. Tu pesem jc bila vzrok, du so mogočniki toga sveta hoteli biti pokopani na Joni. Kralji so hoteli biti, kakor v pozemskem življenju, tudi pri vstajenju v večno življenje prvi 11a mestu. Jona šc ni |>ostalii zopet, kar jc bila nekoč: Božja trdnjava. A tudi svet šc ni nehal biti. obraza. Tedaj je zadonel gong; Anglež se je ozrl po stolu, se zamajal — kako dolga je ta ; pot! Trener in pomočnika ga vzameta v sredo. To je bila druga runda. Angleža masirajo. Od bolečin ječi, a tudi od togote. Trener mu šepeče v uho, da mora sedaj še-le prav iti notri — črnec se prijazno reži. Andrevv se ozira po vrstah gledalcev — tujci. Kje je Mary? Kje mala vas? Tam zdaj brste drevesa... čudno, zdi se mu, kakor da bi imel nos poln vode, poln pitne vode in kakor da bi čutil ta vonj po vodi; to ni dobro — vrti se mu. Trener dela divno, ta omotica ni dolgo trajala, pičlo minuto odmora. Sodnik namigne, borca nastopita. Črnec se prijazno reži. Andrevv bi možakarju nad vse rad izbil iz čeljusti tri zobe, to bi mu bilo dovolj in v to svrho bi z veseljem tudi sam doprinesel kako majhno žrtev, karkoli že. Tri zobe! To majhno hotenje mu je vrnilo dobro voljo, ga obodrilo ... Le poglejte to majhno črepinjo, si misli, Črnec meri sedaj proti An-drevvovi glavi, Anglež se izogne in takoj zadene, menjaje zdaj z levo, zdaj z desno pestjo, štirikrat zaporedoma Črnčev obraz; ta odgovarja zopet s sunki v Angležev želodec Andrevv se umakne nazaj, toda v naslednjem trenutku dobi Črnec dva mogočna sunka v zobovje. Zobic se ne ganejo. Tretja runda. Odmor črnec se prijazno reži. Sede na stol, trener in pomočnika se prizadevajo zanj. Andrevv pa premišlja o tej rundi. Kako sc jc boril? Kije je bila napaka? Slednjič sc odloči in vpraša trenerja: »Kaj sem bil slab?« »Nikakor ne, fant,« mu de Mohun. To so bili štirje sunki, točni, brezhibni. Malo boksarjev je, ki bi to bolje napravili.« »Kakor vidiš, brez uspeha. 1'otipal sem ga tudi po zobeh, a zaman!« je tiho tožil Andrevv. »Ritchie je prvovrsten material, a zato puške še ne smeš vreči v koruzo,«, dc Mohun in skrbno masira Andrevva. »Seveda ne!« odvrne Andrevv jezno, a samo v mislih. »Čutim, da je vse to početje zaman I Kaj naj tedaj storim? Denarja potrebujeva, je rekla Маху, in ona je pametno dekle; denar je glavna stvar, ako hočeva živeti mirno in srečno.. . oh, kako rad bi sedaj snažil krov na »Labodu«, to je tako lepa, lepa ladja ..« Sodnik namigne, borca nastopita. Črnec se prijazno reži. Zobje I — si misli Andrevv in nagonsko, z nepričakovano kretnjo, čudovito, zanosno se vrže na Crnčev obraz Črnec odgovori s tremi naglimi sunki v Angležev želodec. Angležu se zazibljejo tla pod nogami, v ustih ima grenak okus, pogled mu za-stre svinčenosiva koprena. — Nevarnosti — Tako mu ie, kakor bi mu bil kdo zakričal na H. \V. Kapplor: Katastrofa »Za par minil! grom na krov! Gregor So 1 kov je ki m o pok ima 1, н ko so se vrnla kabine zaprla, j'" hitro segel i>o nuili torbici, ki .o jo njegova žena proti svoji navadi pustila na miti Z drhtečimi preti je Gregor odprl torbico. Sedaj mora slednjič priti na jaMio, ali jo preje pruv videl ali ne: da je ladijski telegrafist njegovi >.oni skrivoma stisnil v roke pismo. Tu. . . med žepnini robcem in puščico 7.л puder je neko pismo! So'kov je razgrnil list. Potem ie bral . . br;il plamoneče besede ljubezni. Torej vendar! Žena ga vara! Tu na krovu ladje je začela ljubimkati s telegrafistom. Kakšen podpis nosi pismo? Fedor! Г)а, Ke-dor llorgner se piše telegrafist. Ni bilo več nobenega dvomu. fVsar Gregor nikdar ne bi bil mogel verjeli, je bilo resnica. Kaj storiti? Ali naj lopova ustreli? N«, izmisliti si io ra kaj drugega, nekaj čislo (»osebnega! Zadene naj oba. Ne samo Kod o ra Hergiiorja, ne, tudi nezvesto ženo mora zadeti kazen. Gregor je čuiil v glavi pekočo bolečino. Pismo je i4iloJ.il nazaj v torbico, potem se pa prepustil maščevalnim mislim. Tedaj so se oglasili na hodniku nagli koraki, Gregor se je globoko nagnil nad svo.o knjigo. Njegova žena je viharno odprla vrata. •»Torbico sem pozabila .. Gregor ni odgovoril, bil u navidezno popol-uoma zatopljen v svojo knjigo. A opazil je. kako je Marga odprla torbico in si kakor rešena hude skrbi, globoko oddihnila. ko je opazila pismo na prejšnjem mestu. Zdajci jo silen sunek pretresel ladjo. Margo e vrglo ua tla. Zadoneli s,» klici in kriki; brzoči korak ;rmeli po krovu; glušvče je jnščal tulila alarm. Kaj — k.ij — se je — zgodilo?*, je jecljala Marga. bleda kakor smrt. in vstala. V tem trenutku se je naginla ladja u.i stran. Morala je bila zadeti na čer in se močno poškodovati. Ladja se potapl a!t je zakričala Marga in hotela skozi »гп1а: leda Gregor jo je trdo rgrabil ta zapestje in jo vrgel nazaj v kabino. Tu ostaneš! je zakričal. Mar meniš, da ne »eni z,i tvoje razmerje s telegrafistom? llahn! Le tresi se. Usoda ine bo sama maščevala, ne dn bi moral sani kaj storiti. Veliko zabave želim. MorJi te pride tvoj telegrafist ie zadnji hip iskat! Gregor je 9kočiI skozi vrata in jih zaklenil za seboj, ne ela bi so menil za krik in prošnje svoje žene. Na krovu je bilo vse v največjem razburjenju. čolni so bili deloma že v vodi in polno zasedeni. Mor\je je bilo viharno, vendar je bilo upu-nje, da Čolni dosežejo obal, ki ni bila preveč oddaljena. Gregor je slal neodločen ob ograji. Kaj naj stori? Kaj naj dela sam na svetu? Ali ni bila Marga vsebina njegovega življenja? Zadnji čoln ee je napolnil. Gregorju so mahali z rokami, naj pride. On jm se je okranll. Strmel je proli telegrafistov! kabini. Mož je sedel ob aparatu in neprestano oddajal klic na pomoč: SOS! On in Gregor sta bila zadnja ua potapljajoči se ladji — pa Marga. Gregor je slišal, kako je grgrala voda, ki je vdirala \ ladjo. Krov so je nagibal bolj in bolj. Nekaj sekund še in zagrnili jo bodo valovi. Telegrafist kakor da sploh ne misli na lastno rešitev. Kakor se je videlo, je hotel do zadnjega vršili svojo dolžnost. Gregor je omahoval po krovu. Tedaj mu je noga zadela ob telovnik iz piutovine. Mehanično ga je dvigni] in si ga oblekel. Ondi je visel še tudi en rešilni pas. Vzel ga je. Seelaj za telegrafista rešitev ni bila več mogoča. ln Marga —? Gregor je nenadoma slal na stopnicah in polom na hodniku. !>o pasu mu je segala voda. Tam je n ogova kabina! Odklenil je vrata. Marga je zdela na postelji in se plašno stisnila ob steno, ko je zagledala mračni Gregorjev obraz. Mrzel pt>l je rosil Gregorjevo Čelo. Za sekundo je zapičil svoj pogled v njene oči. Poti in je rekel s hripavim, ubitim glasom: Podil. Slopil je k njej, jo dvignil in nesel proli stopnicam. Poleni se je ustavil in prašal: •S kom hočeš umreti: Z njim ali z menoj. Izberi k ■»S leboj! je zašejietala. Tedaj mu jo ua mokrih tleh spodrsnilo — paella stu In voda ju jo zagrnila. Toda rešilni pripravi Ha ju dvignili zopet na površino. še druga izbira nam preorane, je dejal G.rgor s tresočim se glasom. AH hočeš z menoj umreti ali pa — živeti?« Živeti — Gregor — samo živeli — s i:>boj! Nekaj ur kasneje so ju )>otegnili v čoln. Rila sta rešena. Kari Ewald: Žalovanje Nekoč, je živel kralj, ki mu je umrla kraljica. Ker jo bila modra vladarica, dobra in usmiljenega srca, so za njo vsi odkrito žalovali; in po vsej deželi so zvonili zvonovi. Najbolj pa je bil žalosten kralj sanj. Naveličan sladkih bened dvomili svetovalcev нв jo preoblekel in nepoznan hodil po cestah svoje prestolice. Ko je premeril tudi temno ulico, kamor doslej še ni bila stopila njegova noga, je zapazil majhno dekletce, ki je sedelo na stopnici in plakalo. »Zakaj jočeš, mala?« jo je vprušal kralj. Jokam, ker je kraljica umrla.« To je kralja zelo gauilo. Ampak malo dekletce gu je zrlo solznih oči. : Lačna sem,« je potožila. >In mama nima denarja, da bi kupila živil. Stopnice anaži v gledališču. In gledališče je zaprto, ker je kraljica umrla.« Tedaj jo kralja popadla huda jeza. Takoj je odhitel nazaj v grad, sklical svoje ministre in jim dejal: ?Ali je pokojna kraljica podpirala revne? Tolažila bolne? Hranila lačne?« Ministri so se globoko priklanjali in enoglasno zatrjevali, da boljšo vladarice še ni bilo na prestolu. »Dobrot« je dejal kralj. »Čemu potem ne izkazujete večje časti njenemu spominu?« In pripovedoval jo o malem dekletcu, ki je od samoga gladu plakalo. Tedaj je predenj stopil najstarejši minister in rekel: »Vufie veličanstvo, tuko določa zakon, če umrje kraljica.« Kralj pa je vzel ključ državne blagajne, ga izročil ministru in dejal z nepopustljivim glasom: »Zdi se mi, kakor bi bil nekoč slišal, da smrt zabriše sleherno razliko tned veemi ljudmi. Ce že mora hiti razloček, naj bo v tem, dn nihče v deželi ne bo trpel lakote vse dotlej, dokler bo v gradu ležulo truplo pokojne kraljice.« Časnikarske zgodbice Za dvojačo Sn ' lar, mož levjih mišic pa golob i e čudi, je vrgel brodarja prevoznega parnika Nelioj-se: čez krov. In to je bilo tako. Smo lar je prišel na krov in stisnil bro-darju desetico v roke. Za kovčeg. pravi brodar in se prijazno smehlja, morate plačati dvojačo posebej.« Sniolar seže v žep, išče ter išče. s Pozabil sem denarnico, mrmra, r »Dvojačo, ponavlja bredar in se smehlja. •»Dajte. da vam povem,t pravi Sniolar. V tem kovčegu je radi aparat. Tn radicapn-rat mora bili do -tirih postavljen pri gostilničarju Bombi&i na oni strani. Potem bom zaslužil tisočak. Ce pa pridem prepozno, mi bo znložaj izpred u>t vzela konkurenca.< Dvojačo, pravi brodar. ' Človek božji.;, se je začel razburjati Sniolar. ilal vam bom denar c'j povratku. j Dvojačo,- stega brodar roko. TiMlaj se Sniolar obrue, se \ me na kopuo in hiti v pristaniški hote!. Slišite, potegne gostilničarja v kot. Toda gostilničar se init smeje v obraz. »Vsak dan pride najmanj deset ljudi, pravi. >da bi jim posodil /a prevoz. Sniolar si obriše polno čelo. Napoti so v zajlrkovalnico Janeza Klobase. Toda gosp.id Klobasa se mu smeje. Stražniku Levu ponu li Sniolar uro v zastavo. Toda stražnik dvomi, če je vredna dvojačo. Sniolar hiti v delikatesno trgovino Krempelj in drug, v knjigarno Baš, k brivcu Čkarja. Pa vsi zmajujejo z glavo, in ko se vrne Sniolar z obupom v arcu v pristanišče, je bil parnik že odplui. Sniolar se nasloni na ograjo. Čudne inidli mu blodijo po možganih in njegove oči goro v čudnem svit«. Halo!« zakliče tedaj neki mož, Ui je sedel v čolnu, aH hočete z menoj na ono stran,« »Pa kuko rad! plane Sniolar in skoči v čoln. A čoln ni tako uren kakor parnik. Ko je J stopil na oni strani i/, čoinn. je bila ura šlu?, • in ko je prišel k Bonibiču, je ta skomignil z ramami: »Prepozno.« je dejal, »sem že kupil pri vasem konkurentu.: Sniolar se je sesedel na stol. »Posodile :ni v saj.c je zamrmral, »posodite mi vsaj dvojačo..: Gostilničar mu posodi denar. Suiolir se vleče v pristajal išče in stopi na brod. B rudarju pomoli tri desetice. Ta pogleda denar. • Ooh, deje preprijazno, za mali kovčeg vam ni treba ničesar plačati. Pa mu da dvojačo nazaj. Sniolar ošine brodarja s pogledom. Po-to.ii poslavi kovčeg na tla, položi nanj svoj klobuk in vrže — kaj drugega naj bi bil storil? — ! redarja čez krov. Slavni ameriški liпinonist Mark Twui.il jc imel v časnikarski službi nalogo, tla jc odgo-varjid na razna vprašanja čitateljev. Nekega dne jc vprašal mlad pesnik, če je res. d« pospešuje u M« л nje ribjega mesa tvorjen.ie fosforja v človeškem telesu n delavnost možganov. Mark Tvvain jc odgovorili »To je res. a soditi !*» poslanih pesmih, ninrate, da bo učinkovalo. |4Mi/i1ii pa j manj celega kita. t * /.nanj hiidiinpošUiiski časnikar Pavel keri ji- imel nekoč poročati skopemu čiisniškemu /aložmku o izidu »v/jili volitev mod Mihaelom Karolyjo.ni in Štefanom Tjrna. Prosil jo bil za p,ini prednjem \ znesku 1000 kron. a prejel jo samo 11X1 kre»n. Zvečer je poslal Keri naslednjo brzojavko: Današnje ožje volitve so imele presenetljiv napeli: s jvičlo večino 223 glasov — tu uoha predujem.« Taisti časnikar se jo moral nekoč peljati \ Arad. kjer so »nlkrili spomenik žrtvam iz leta 48. Keri jo mogel oddati prvo brzojavko • vojcniu listu še-le ob 5.50 jtopoldno. Uradnik na pošli se je zgražal: »Kaj, (»00 besed? Nc morem sprejeti. Največ 15 besed. Ob (> zapremo.« — Čez nekaj trenotkov je izročil Keri uradniku naslednjo brzojavko: »Trgovinski mali is ter, ВшПпцкчЧ«. Poštni ravnatelj v Arudu i/, lenobe odklanja sprejem narodnojKiIitično važne brzojavke. Pavel Keri.« Komaj jc urad- nik prebral, je zaprosil: - Dajte, prosim, prejšnjo, daljšo brzojavko.« * Ko sc je PicrjKint Morgan nekoč mudil v Leindonu, je prosil neki časnikar za dvominutni pogovor. Morgan se ga je hotel otresti in mu sporočil, Kaj hočete?« g« je vprašal milijarder. »Nič <1 rugega kakor plačati dve miiiutii ki ste mi jih prodali. Prositn, tu je 500 šilingov,« — »Toda čaiiiu ste prosili zu sestanek?« — »Ker je moj založnik stavil z menoj za 25■ kožo. more blagodejno vplivali na kožno stan:..a. Škatlje po: 5'—, 10 — in '22 — Din: tube po 9 — .n 14 — Din Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Bciersdorf &Co., d.s.o.j., Maribor, Grci-rčiceTa24 uho, a bil jc to Ic sam — naprej, Andrevv! In Andrevv divje naskoči Črnca. Toda la se brž prilagodi tempu in napada sam. Trdo pritiska na Angleža, z žilavo močjo in vso težo padajo udarci. Andrevv se umika in žc čuti vrv na hrbtu; z duhovitim okretom zadene Črnca dvakrat poleg oči. Črnec se umika, pri tem izpo-drsne in pade na kolena. — Sedaj le imaml — tako zmagoslavno zveni smeh v Andrcvvoveni srcu — sedaj te spravim ob tla! In Andrevv proži nasprotniku obe roki in ga dvigne na noge, in ko Črnec zopet trdno stoji, mu ljubeznivo strese roko. Črnec se prijazno reži. Andrevv je veder in nameri dozdevno na Črnčcvc oči, toda v resnici se polasti njegove glave in sedaj treska na obrito majhno črnsko glavo znameniti andrewski bobnarski ogenj. Andrc-vvovi pesti razbijata po Črnčevi glavi kakor bobnarski batoi. To je bila čclrla runda. Črnec se prijazno reži. Andrcw je vedel, kako bolestno je učinkoval doslej bobnarski ogenj na vse prizadete, zato ga jc Crnčcvo re-žanje osupnilo. Saj se morda niti ne smeje, si je dejal, kujon ima le tak obraz. Kako površen je človek, kako hitro sumniči in sodi. »Bobnarski ogenj je bil prvovrsten,« jc dejal pohvalno Mohun, »lako nisi morda še nikoli delai Čc ima ta preklicani Kitchie le trohico pameti, bo dobil od tega pretres mu-tganov.« Andrevv ni nič odgovoril, samo žalostno sc jc smehLjal. Mohun je froliral in v tem, ko jc iskal, kje bi bilo treba še kaj ohladiti in olajšati, je prišla Andrcwu nepričakovano na misel neka pesem. V nekem pristanišču s čudnim imenom jo je bil nekoč slišal, v kavarni. Sedel je pri oknu, pil pivo, pušil in opazoval tuje ljudi. Da, to pesem so igrali — kako lepo jc ОГО to. »U.HU UU (t pu.-.udu. r.iaiio, 11 srd se j« dvigal v njem in mu sliskal grlo: zakaj mora. česar noč«? Zakaj se tu boksati, če nima moči, da bi tega neumnega Črnca pobil. .. Zakaj temu občinstvu tu ne pobegne, .sedaj, v tem trenutku, zak^j nc gre za težaka v pristaniška skladišča, zakaj moraš, Andrevv Crced, stari osel, delati, česar nečeš?! Pojdi! — Sodnik namigne, borca nastopita. Črnec se prijazno reži. Andrcvva stvar odločno dolgočasi. Ta Črnec ga ne zanima. Tu je zaman vsaka zvijača, vsaka modro-st, vsak presenetljivi okrel, brez učinka skrbno preteh'.ana moč vsakega sunka, Črnčevi zobje se ne ga-ncijo, niti cči mu ne zaleko, iz nosa ne krvavi, čemu tedaj biti po njem? Andrcw samo sloji in ga niti ne pogleda. Črnec bije s topoglavo ljubeznivostjo, pcmeri na M in se reži. Andrevv se vzpne, globoko zasope, njegove krasne prsi rastejo in sc širijo, njegove mrzle sive oči se zapičijo v črne Črnčcvc in ko ta znova naskoči, morda cilja zopet na M, zavalovc Andrcvvove prsi in udari Črnca z cbema rokama šestkrat zapored za ušesa, črnec sc izogne. Andrevv sc zdaj za nič več nc zmeni. Nič več nc misli na zvijače, na lest, brez vsakega načrla bije samo po Črnčevi glavi, bije, sujc; pod črno kožo gori Črnčev obraz, kakor bi mu pritiskal pot iz vseh znojnic. Črncu se široko zasveti očesna belina, iz temne zcnicc sije ogenj. Glave lic pomakne nazaj niti ne odbija udarcev, marveč enostavno vrača udarcc. Počasneje nego Anglež, toda z neusmiljeno mečjo bije in bije in namerja svoje udarce vedno proti Angležcvcmu želodcu. Nevarni so, treba je globoko sopsti, da se premaga mrlvilni učinek. Andrcw ima v uslih zo-pcl grenak okus. Toda znova naskoči Črnca, ga bije za ušesa, po očeh, nosu, zobeh, bije in bije s hitrimi udarci. Črnec mlali, njegova pest zadene Angleža v levo stran, med spodnjimi rebri. Andrc.v emahne. To je bila peta runda. Črncu (rotirajo petni obraz. Andrcw sede utrujen na svoj stol, Mohun ga sprejme ljubez- nivo, ga skrbno drgne s kisom, pomočnika se prizadevata zanj. Črnčeva glava se dvigne iz frotirk. Andrevv vidi: nič se mu ni zgodilo; oči niso otekle, iz nosa nc krvavi, zobje tiče Irdno v čeljustih, ušesa so nepoškodovana. »Slabo si opravil svojo stvar,« si je dejal Andrevv v svoji samcoccni, tu jc treba drugače delati. Vse mogoče znaš, to in ono si ludi poskusil in naredil, samo da ni koristilo. Ni dobro, čc ima človek slo misli. Treba je imeti samo eno misel kakor Črncc. Vedno me tipa samo po želodcu in dsla prav: oslabil me je. Čc bi bil od vsega početka drezal samo v njegove zobe, bi mu jih bil gctovo nekaj izbi!; toda poizkušal sem zdaj lo, zdaj ono zvijačo. Razumno občinstvo bi mi bilo gotovo ploskalo, toda to ni prava pet. Kako pameten jc la bedasti Črncc. Vedno bije samo na moj želo-dec; neumno delo brez izvirnosti. A kaj dosezam jazo jc vzdihnil Andrevv, čutim, veni, da ima prav. Dobro, se bom pa od njega učil in mu zrahljal zobovje, nič drugega nečem.- Tak fanl, kako jc, kako se ti godi?« je vprašal tiho Mohun. »Ne daj vendar, da te črna živina neprestano bije po želodcu. Saj vendar nekaj znnš!<< Andrevv pirmra nekaj vase, glava in rame se gibljejo kakoi|r'i>d tihega notranjega smeha, vendar ni to: grenkost. je. Morda odgovarja, odpira usta, loda nobenega glasu ni iz njih; le sam pri sebi ponavlja: Saj vendar nekaj znaš! Sodnik namigne, horca n:islcpita. V dvorani je napeta tišina. V ozadju je nekdo glasno kihnil. dva. trije lepci so se zasmejali. Kratko, energično sikanje — nato zopet mir. Črnec sc prijazno reži. Andrew stoji in ga pogleda. Niti ne vc, koga ima pred seboj. Tenka, siva keprena mu letfa na oči, zopet čuti čudni okus pitne vode, sedaj so ga že vsa usta polna, jezik jc pa suh, pol sili iz znojnic na glavi, sope hitro, prsi hropejo, srcc močno vtripa, žile na sencih glasno bi jejo. Andrevv sc vzpne, široko odpre oči, pogleda Črnca v obraz, stopi hiLro naprej in udari Črnca z obema pestema naenkrat v obraz. Črnec se v tistem hipu skloni in zavihra z levo pestjo proti Angleževemu želodcu. Andrevv se je zvrnil vznak. To je življenje — si je rekel — neizprosno življenje, ki me je sedaj treščilo ob tla. Od mene se jc naučil, kaj mu je storiti, in sedaj me jc premagal. Dovolj! Ne boksam se več. Vstal bom, se obrnil in šel. Če bodo prav rekli, da je Črnec zmagal, kaj mi mar. Takoj vstanem, grem in sc vdinjam na v.La-boda«. Kako ljubim to lepo brdko ladjo! In morje in velike, daljne tuje lyke ... Bučanje — morje? Ali slišim morje? Oh, sodnik šteje. Te.pcc! zame mu ni treba šteti, jaz sc nc borim dalje. A tu jc dobro ležati. Pel bi... Oh, tista lepa pesem! Ne znam je peti. Rad bi jo slišal, kakor takrat v kavami — — in morje buči vmes — tako, da, oh, žc igrafo — — kako lepo je to, kako to šumi--- Sodnik je doštel in proglasil, ker Andrevv ni vstal, Črnca za zmagovalca. Občinstvo navdušeno ploska. Črnec sc pokloni in se prijazno reži. Mohun stopi k Andrevvu, mu pogleda v obraz in veli nemudoma poklicati zdravnika. Vse hiti k Andrevvu, vse se zgrinja okolu njega, sodnik, oba trenerja in njuni pomočniki. Črnec. Skozi gomilo se pririne zdravnik. Poklekne poleg Andrevva, se nagne nadenj, gleda, preiskuje, posluša — in izjavi, da jc Andrevv mrtev. Črnec takoj zahteva, naj ugotove, da je delal pravilno, da n» mnn> nič za to — in se Driiazno režL Frtaučhu Gustl ma beseda it, No« Volku ua Bermudske otoko н čolnom .so ee to dni odpeljali trije newyorški športniki. 14)t čez Occan do Bermudov je dolga 1300 km. Kultura" med Eskimi ff Svetovna potnica Maude Hadford Warren, ki se je več mesecev mudila med Eskimu v severnozapadni Kanadi, ]>oroča. kako malo blagoslova je prinesla »kultura'? Eskimom. Gospa VVarren jc raziskovala arktične predele. pri čemer je imela svoje oporišče v Akla-viku. Potovala je v spremstvu Eskimov in ln- Лигк Hajlord, svetovnoznani črnski župnik bapli-etične cerkvo na Zlati obali, ki se tc dni mudi v Berlinu. dijancev, v kolikor sc ni posluževala letala, ki je v severnozapadni Kanadi najpripravnejše prometno sredstvo. Raziskovalka, ki jc iskrena prijateljica Eskimov, opisuje, kako je to vrl, veren in do- brosrčen narod; zato je tembolj obžalovati, da jih je zadnjih petdeset let vedno manj, ker hitro izumirajo za hripo in drugimi boleznimi, ki so jih jim prinesli Evropejci. Za te ljudi, ki so preje živeli po naravnih zakonih, jc velika nesreča, da so se seznanili s civilizacijo in hočejo sedaj živeti tako, kakor žive trgovci in agenti, ki od časa do časa prihajajo mednje zaradi kupčij. Eskimske ženske so se začele moderno oblačiti, kar je spričo tamkajšnjega podnebja skrajno napačno in nezmiselno. Eskimi so menjali tudi hrano iu nc marajo več rib, tjulnovegu mesa in drugih domačih živil, marveč imajo raje preknjeno meso in konzerve, kar zalivajo i. alkoholom. Pozimi v Aklaviku niti misliti ni na kako zabavo. Eskimi prebijejo čas s čitanjem listov, ki so jih bili zbrali in shranili [Kileti. V Aklaviku živi stalno sedem redovnic in pot drugih belih žensk, ki sestavljajo angleški mi-sijon. Tam se je nastanila ludi neka bivša dijakinja iz srednje Evrope in odprla gostilno. V podstrešju je uredila priprost hotel za lovce, ki plačujejo svoje račune največ v naravi, posebno s kožami. Kosilo, obsegajoče ribjo juho, nasoljeno meso, krompir, riž in kolače s sirupom, stane dve, tri bobrove kože. Mestna učiteljica, ki jo jo podžgal us[>eh njene tovarišice, je nedavno zaprla svojo šolo in s pomočjo nekega trgovca i/. Severne Dokote, odprla bar. Domačini so se žal lo preradovolj-no oklenili teh novotarij, toda slnrejši ljudje med Eskimi priznavajo, da so preje brez teh kulturnilK pridobitev mnogo srečnejc živeli. Zima je Eskimom mnogo dražja nogo poletje, ker se polebi nabere v Aklavik vse polno Irgovccv s krznom, vladnih nadzornikov in uradnikov, ki predpisujejo in pobirajo davke. Kdu b s mislu, dc sa naš uredniki tku pužrešn. Kenc, člouk sc pumuju, de b prpravu ldcm rc.s kcj žinahtnga, dc b na zabaulal, al s pa r.lu želodcu na pufrderbal. Jest usaka reč dobr za-belni, deneni use sorte gvirze notr, kokr ta narnuvejš kuharske buklc naprej predpiaujeja, nazadne pn šo dobr iz ucvirkem zabel m. l'a kua t nardeja Ic (nircine b jm reku, pa sin raj tih, ke vem, do b se jm fržmagal); Ucvirke lepu dol pobereja in sc z nim inaMeja, ldem daja pa pol lak iz rok, dc ni zn nkamer. Nar raj b use skp u Slih pustu, pa šou mestnem delucem pumagat šac iskat in iblanske ceste razkupavat. Murde um mou pr lem več sreče, kekr pr pisajn. Ni zlumka, de b u Iblan nn najdi eno par piskru zluteh cekinu, če sa jh šc du dol nek pr Krškem najdi. Sam mene je treba še zraun, ke mam za taka reč dobr uus. Kua uja inženiri naredi, ke nimajo dunsta ud cokinu. Hčer žc ccu let razkupavaja in sa že skori cela Iblana raz-kupal, ampak ud cekinu šc ni duha nc sluha. Sevedc, ki pa morja tud kej najdel, kc tam ena lukna izkopleja, lam ena, namest, dc b lepu siste-matičn kupal. Č b biu pu mojem, b začeu kopat prec dol pr M listah, pol b pa kopu naprej preko i 'blan. Megar če b prekopu in prebrsku ccla Iblana i z Gradam, Hožn|K>ham in še z Golucain ured. Cekine b mogli najdel, preh b na dan giualia. Sccr uma pn tud inogl pridel du kašneh cokinu, drgač uma prsli usi Iblančani nn bobn. ko la špas kušla. Tu kušta meljonc. Zdej pa, če uja zastoju kupal in brskal, pa dc na uja naletel na cekine, urno mogl pa mi švical. Sej Iu sc je že marskermu zgrnil, kc jc brsku zn štajnkolnam, uhii piskr cekinu, jh morja tud u Iblan. Sej sina jh tud pulrebn. šc inende bi ket Krčani. Zadnč sa žc naletel lani pr Kreditu bank na en keuder. Use jo biu že vesel, kc sa mlslel, dc boja kar liacnkat zagledal u kašnem kol železna skrina. pouhua cekinu. I'a je bla ena figa. Sc paj-čevii ui biu nker. Knga deluca je Iu tku zjczl, dc ic kramp kar preč \rgii. pa ja ubra b Lozlč na dalniatinra. Nemu ni biu glib zn cekine, kc jo vedu, de jh na uja nemu dal, če so najdejo, ampak, de u kašnn flaša šnopsa notr najdu, se je pa le Irošlu. Jest b reku, de nej kar neha ju razkupavat ceste, de na u prepazn. Ke dir ke uja kupal, bi uma na >uhm. Pu toč zgunit pa nč na nucn. Take razrukane ceste pa tud našmu zdravju škudujcja, de nekol lacga in nas kar vidn dol neseja. Cakte, vam um jesl prec vidn dukaz du-prnesu. Zadnč. kc ga jc radio iblana neki špilu in sma mogl ceu večer skori same pauzr puslušat, ee je naenkat uglasu tist gespud, ke tretorn sneško in kaloše prodaja, in nas prosu, de nej mal pu-trpema. de na morja dat nubene. štime ud sebe. Šo kukuca.« je reku, >kc je drgač nn usa muč pridna, na more ncoj kukat. Use Iu pa >am zalu, kc se gor u Dumžalali on logari proveč razicaja. Sej moj kšefl iz tretorn sneškem tud zavle lega trpi, pa ni nč za puinagat. Sej pavte na uma nč pusobi rajtal,< jo reku. Jest pa. kc na grem rad cnrnu nn lim, de b glih use vrjeu, sm sc tou pa usobn prepričat, če sa res kašn logari uržah, dc inorma pauze puslušat. Jesl sin se iz ta perum ulakani udpelu na-rauuast u Dumiale. Ke sm stopu nolr u radio štac.jon in jh prosu, de nej m pukažeja tiste logarje, kc maja tku vesoka temperatura, dc na morja dat nubene štime več. ud sebe, sa m jh prec in iz vesclam pukazal, ko sa me mel za dohtarja, ke zna temperatura regulirat. No, ke sm pušlatu en tak logar in sm se tku нреки, de se m je prec uaredu na rok inehur, velek kol žemla, sm se-vede sprevidu, de guvari gespud, ke tretorn sneško prednja, čista resnica, saj kar se logarju am liče. Ke edn, če ga žc Iku huda uručina kuha. res nn more več kašneh kumedi špilat. Asln, ko sm tu dugnou, sm ee spet usedu ni cug in sc pučas preke Iblan guncu. Sam pr Rugu-vilc u Črnučah, kc sina se mem pelal, sm ga šc hltr en ferklček ruknu. Kc se prguncama u Iblana, ni (>a la |>eru pade u uči tista točna vaga, ket da za en dinarček črn na bel, kulk de vagaš. Kant, pa se enkat zvagi, sm s mislu, uš saj vidu, če uš dost težek za suldata. No, pa sm slopu ua vaga, vrgu dinarček u ena šprajna. pa res pade dol u kuril on cogelček in na lem cc-glčke jc biu lepu nadrukan, dc vagam dvainscdeni-deset kil in šc pu puvrh. Lepa nuuiara Iu, sm s mielu. Če b biu jesl kašn ријкк, b biu že neki uredn, pa prauja, sam lulk vela, kulkr plača, škoda. No. pa sej nlsni na prudi. Iz ta tulažba sm ju niahiiu preke Dunisk ecsl. l'u Dunisk cest zdej kani pridel. pa niša mačkene souze. Ke sin stau mikal prerl Triglauska severna stena, s n i sm prou nč glav < belu. kuku um pršou na vrh. Kar mal sni u roka plunu, pa sm /Jezu ket maček na spira. Ke sm zagledu zdej Duniska cesta pred saba, mc je pa le mal mraz stresu. Čez take l>eč.ino zlezi, pa ni kar Iku. Tu more bt člouk pa />• brc/, usacga švindlna, pa dobr pudkuvane gojzarce I ud nn snicja falil. Ampak kua u promšlvou douh. i 'e čm pridni dani, morili liolt reskerat. Ce -e glih ubijem, m uja pa saj ena piramida pustaul na ce-'la za spumin, de uja saj Ide use večne čase ved I. dc jc u Iblan cnknl živu Frlaučku Gustl, ke je pa h sreč na Dunisk ces! <-nirtn punesrsču al ukul pršou. Tku sm -i mislu in kurajžn zlezu čez in malimi naprej perke Zvrj/. I kc hka vam pukažem <"rn 11a bel, če m na verjamete. Zdej pa ie zrajtama. dc b šou skuz en ceu leden usak dan -am enkat pu Dunisk cest, in !vi ,^'f .. .v * *V — >. - ■ :■ ■'■■ * ' >'■■;> ■ <" v. >-;: - r.: >?. . „..r: '1 f- , : ■< В»'Г f",;.. " • мисртт ' . ■"..<-*.■ : t • ^.f:.-', - ■ 1 1 ' I '11 ^ Л. 'i! •»J. , - ;\at Л »>1* ITirts^ .... , »um ®ora na potovanju. Na Kilchensloc.ku uri Glarusu v lačele dreeli po strmem pobočju nizdol. 1 cm nizdol. Iloje so velikega usada, ki bi bil nevaren za spodaj ležečo vas Lindthal. kier je že vse pripravljeno za izpraznitev. Straže so noč in dan na mestu Švici so se zrahljal« zgornje 1 »lasti zemlje iu 100.000 kubičnih metrov zemlje se j>omaknc vsak dan za Gdu bi si ini-sla, ki se li lota Ktirenčkova NcSka onjplc lak na te za d je noge postavi i pa me naravnoč v cajtngc da, ki jo pre moj pucmitel za eno figo, jxi, ki ji je vesti gvant poguba. Pa še pre plačati bi ji jas moga tisti ti novi gvant, kaj si ga je negi v Lublani za-frimala. Gda sn to v caijtngah šteja, te me je jaka jeza pograbla. Zaj pa sn se že preči potrešta, da sn gor priša, ki mi Neška čista nič nemre. Veste, jas sn pret, kak sn toti k|eft z žaj-incoj začeja, do moj pucmitel — ža.fneo v Graci na kliniki viin spretekati, pa so tisti strokovjaki, kaj so tlldi šmarnco prčisten sprešnofali, v On najšli, ki je tota žajfnca za tiste fleke še bo.šo vraštvo, kak pa je >Alga' za regmatizem ali pa tisti »Ašpa-rin< za pregajaje mačaka. Tak, zavolo žajfnce nii tn KUrenčkova Neška nič pemre Zavolo inetlinega alkohola pa je glih tak. Se so v Graci glih tisti lidje šmarnco preiskovali kak žajfnco, ]>a so rekli, ki je trdi metlin alkohol ne gifte.n pa nikake škode nc naredi, jiač pa ovi, kaj ■je v tisti žlablidri, ki se ji skoro nemore >vino< rečti. Zaj je že preči marproških gosjxxlov zmeša-nih, ki žmarnlco pijejo pa ne vejo, poti pa še se jin čiidno zdi. kak ki se jin je naendok začelo v glavi siikali. Sploh so Marprovčari vekši tal že vsi za-siikjeni (v Lublani pa je pre tlldi ne dosti bojše); tisti kaj so pret na najbole li grobi pumperdum plozali, li zaj najbole veselo na ti tenki klenet ftlčkajo. Pa še jin za silo gre. Zaj pa, Če si eden viin premisli, kak zmetno je na pumperdum plo-zati, pa keko dtlške, flovik zantiea, te )>otl pa še more pasko neti, ki jemi od prevekega napijaja gi indi koža ne poči, jiolek toga pa Se je menšo plačilo, kak pa če človik na ti tenki klenet brlilži. tc bi pač moga vsak&l nor biti, če nebi s vojn mu-zike beksla. Sploh pa sn negi zveda, ki mo pre mogli vsi samo na klenete fiičkati. Marprovčari pa LublanČani do te pa lehko radi, ki do že vsi vedli na ti pravi štrament brliižti, mi, ti gmajn folk, pa mo pa zadi ostali. To je nc čiida. če -amo orvi o, pa nimam krajcara penes, če me glih na glavo postaviš. Najbojše bo, če se ti na Iublaneko gomajno obrneš, da naj pod >tista pustavac napišejo, ki je stopla že lani v valavo, če še so jo glih letos ku mer viin dali, se to pre tlldi gre. pa š dobila gvant plačani, če le veš tisti kUp črk pa nrnnerc. k.i i hi m a automobil od zaja. Do te pa, adijo, Neška! Te pozdravi a Nacek s Prlekije. griintpezicar pa agent za puočuhove žniirce firma >Fran Prlečka<. NAHOD odstranja NOSAL prašek, ki jo povsem neškodljiv, ker se ne uživa temveč vdihava (vnos-Ijava). Nosal Vas varuje gripe Kupite si Nosal takoj! Proizvajalec: Lekarna Mr. BAHOVEC Ljubljana. Domač čHo gnjišče posvetovalnica (v zadevali splošne iu socialne medicine ter higiene) L. M. v B. B. Kaj mi je znanega <> sladkorni bolezni, vprašujete. Ako bi imel čas in voljo, in ako bi mi glavni urednik dovolil, bi napolnil nedeljskega Slovenca s tem -»svojim znanjem . ,!e ta bolezen ozdravljiva? časih |>rav lahko, časih težje, časih pa sploh ne. S fini sc zdravi? Z raznovrstnimi sredstvi, glavno ]>a je bolezenskemu stanju primerna prehrana. Vsa podrobna navodila Vam more dati samo zdravnik, ki Vas lahko večkrat preišče in slalno opazuje. V. H. v Lj. Jecljanje si želite odpraviti ali vsaj izboljšati? Prav lahka in zelo težka zadeva, ki je najbolj odvisna od dušcvno-živfnega stanja jecljavca samega. Vedeti morate, da jeclja skoraj vsak Človek — če je v zadregi, da ne ve ali se boji kaj povedati, in vendar govori. Jecljavec je človek, ki je pri govorjenju vedno v zadregi. Treba torej pregnati zadrego ali jo kako obiti. Kako se to doseže v vsakem posamičnem primeru, je kaj različno. Vaša pisava sama je skorajda — jecljava, ki razodeva zelo plačljivega človeka brez sniozavesli in brez resne'volje. Takemu človeku je težko pomagati, ki pričakuje pomoči samo od zunaj in drugih, a sam i; sebe ne 'zna ali noče zbrati moči, ki mu edina moro pomagati. Najslavnejši grški govornik Demos-ten je bil jecljavec, zasmehovali' so ga pri prvem govorniškem nastopu zavoljo jecljanja in drugih napak. Z resnim prizadevanjem in dolgo-, trajno vajo je premagal vse ovire in ee dal občudovati zavoljo dovršenih govorov. In Vi? Premalo Nas poznam, da bi Vam mogel dali točne nasvete. Vpišite se v kak govorniški tečaj, kakršne prireja nialono vsako prosvetno drušivo. Skrbno se pripravite za vsako vajo ne saiuo doma v zaprti sobi, marveč s ponavljanjem vsake vaje na prostem najbolje gredoč navzgor, n. pr. na ljubljanski Urad ali šmarno c^ro. Ko nastopite v društvu, mislite si. da so Vaši peslušavci smreke v Regalijcvem gaju ali bukve na Šmarni cori. Ko se Vam to posreči, kar ni prav težko, pa bo Vašega jecljanja — konec. Fr. A', v L. pri M. Spolna motenja ima Vaš Uslužbenec — če nisle to morda sam? Preberite trikrat, kar je napisano v zadnji posvetovalnici o seksualni ne\ra>leniji ali spolni razJrailjivoeti. Ako Vam to ne zadošča, da Vas pomiri, naj se napoti namišljeni bolnik v bližnje meslo k zdravniku. Zdravljenja v bolnici mu bržkone ni treba. A. R. v M. Katar v tjlaci, Irganje, šumenje v ušesih. Poglejie v zadnjo posvetovalnico, kjer sem dal Vasi stanovski tovarišici splošna navodila, ki so primerna iudi za Vas. Glede ledeno mrzJih nog Vam priporočam, da si jih segrevate s čvrsto hojo. Vsaj enkrat na teden napravile daljši sprehod (najmanj 10 km). Če imate zvečer noge mrzle, kopljite si jih 10—16 minut v vroči vodi, nato si jih oblijte r. mrzlo vodo, potem si jih dobro oterite ter posušite in nato naravnost v posteljo. Noge imejte lobro odete, v zglavju naj blazina ne vsebuje perja! A. K. v M. 0 aluminijasti posodi ni bilo še govora v naši posvetovalnici, kar trdite Vi po pomoli. Vendar Vam povem, da ne kaže hraniti mleka v aluminijasti posodi čez noč. ker lužnaie tekočine, 'n taka je neskisano mleko, tope aluminij in sc orej navzatnejo aluminija. Tudi (»osoda trpi. Za hranjenje mleka je steklena ali porcelanasta posoda. Isla. Zakaj Vas boli ielodce po vsaki jedi? To Vam pove zdravnik, ki Vas lahko preišče. M oni a je.sla prehlaslno nli preveč ali neprimerne jedi? Isla. Sklepni rerniatizcm in ishijas Vas tudi mučita navzlic zdravilnemu prizadevanju v toplicah in kopelih in celo z injekcijami. Vse, da Vam pomaga samo za nekaj mesecev, pa se bolezen vrne. Menim, da Vam ludi svetovnoznani Pieštan.v v ČSK ne (»morejo trajno, ker po moji sodbi tiči Vaša bolezen v Vaši konstituciji, to je splošnem telesnem sestavu, ki gu treba spremeniti s premembo živ-ljenskih navad ali razvad, najbolj pa s krčenjem in poenostavljanjem hrane. V bližnji dobi priobčim IKHično zgodbo o zdravljenju takih bolezni. Isla. Morda sem Vam ustregel in pregnal smešni predsodek, Češ da je Maribor nekako zapostavljen v primeri z Ljubljano. Naša posvetovalnica ostane vsej Slovenčevk družini od blizu in daleč odprla na štežaj in dokler ne doumem modrosti Ribničanov, ki znajo bili vsi prvi, bodo sprejeti gostoljubno in dobivali odgovore vsi vprašalei po vrsti, kakor prihajajo. R. F. na ,1. Radi brezimnosti — nič. Sicer pa imate v današnji in prejšnji posvetovalnici odgovor. B. K. v L). Zločin bi bil, kar želite in pričakujete. Nikar ne mislite, ua se da kakšna nesreča odpraviti ali (»praviti z zločinom. Zdravnikova življenjska liaioga jc življenje reševati in daljšati in lajšati. Morivec je, kdor pretrga nit življenja človeku, tudi če je ta komaj spočet. Zatecite se vendar k malori ali, če jc nimate več, kakor se zdi, k spovedniku. Verjemite, da najdete za žaloslno-obupno stanje pomoč in najboljše »dravilo — v spovcdnici. M. A. v Lj. Srbeč lišaj na roki in hrbtu je zelo različne narave, ker je več vrst kožnih izpuščajev, ki močno srbe. Ako ne marate k zdravniku, kar je vendar najbolje, poskusite to-le: Olerite si bolna mesta z zredčenim saliciluim ali meirtolovini špiritom in posipajte si jih s smukcem ali lojeveem, ki mu je primešan cinkov oksid (10%). P. Z. v T. Radi opisane iicčne bolezni Vam priporočani, tudi nravstveno »pričevailo glasilo, da ste neoporečen. Porok ne more svojevoljno odpovedati poroštva. Gasilno društvo je za nakup motorne brizga line najelo večje posojalo, za katero smo prevzeli poroštvo vsa odborniku Dva izmed porokov pn sedaj nista več v odboru in prelita, da se bosta jamstvu odjioveda.la. Ali je to mogoče i1 1. T. iz V. Dokler ne 1k> dolg plačan, nc bo noben porok prost svojega poroštva iu posojilnica tudi nc bo vzela na znanje »odpovedi« obeh porokov. Plačilo pravdnih stroškov, liudi motenja posesti sem bil prisiljen vložiti tožbo, ki sem jo dobil in je sodišče naložilo liusprotniiiku plačilo vseh stroškov. Kljub temu pu sem moral svojemu zastopniku nekaj stroškov tudi jaz plačati. Ali je to pravilno? P. I. .iz L. Čc ste v pravda povsem zmagali, jc sodišče naložilo nasprotniku plačilo tistih vaših stroškov, ki so bili za uveil javi jen je aJi obrambo vaših pravic potrebni. Stranke pa inmjo pogosto navado, da povzročajo svojemu zastopniku mnogo dela, ki ni nujno potrebno za do-tično pravdo. Seveda v takem slučaju sodišče nasprotniku 110 bo nalo/aJo plačila prav vseh stroškov, ampak bo morala plačati stroške za ono delo zastopnika, ki mi bilo za pravilo |x>-trebno. tista stranka, ki je to delo povzročila. Sicer pu morete predlagati odmero stroškov |K> sodišču, čc sc glede njih niste pogodili z zastopnikom iu jiih smatrate za neopravičene ali previsoke. Omiljenje kazni po pravomočnosti sodbe. Aili moreni doseči, da se lini zaporna kazen, na katero sem bil obsojeui radi žaljenju časti im se zoper obsodbo nisem pritožil, spremeni v denarno globo. N. V. iz A. Po pravomočnosti sodbe se more zaporna kazen spremeniti v denarno lc, če so pojavijo olajševalni razlogi, ki jih ni bilo, ko se je izrekala sodba ali se vsaj takrat mi vedelo zu nje. V vašem slučaju bi bilo najbolje, da so z na-sprotniikom (zasebnim obtožiteljem) pobolute iu ga pripravite do tega, da vam žalitve odpusti, nakar naipravilta skupno prošnjo na višje deželno sodišče v Ljubljani za omiljenje kazni oziroma za spremembo zaporne kazni v denarno. Zelo verjetno je, du bo sodišče prošnji ugodilo. Vložiti pu je prošnjo pri tistem sodišču, ki vas jc obsodilo. — V vsakem slučaju pa jc možno doseči omiiljoujo ali odpustitev kazui polom najvišje milosti Nj. Vel. kralja. Prihod z« pričo je zakonita dolžnost. Ali me more sodišče prisilili, da pridem za pričo, čeprav ničesar no vem o stvari? C. D. iz S. Pričevanje je zukonMa dolžnost vsakega državljana. Če o stvari ničesar no veste, bo«to o tem žc na sodišču povedali. Tja pn morate v vsakem slučaju, ker vas drugače sodiišče lahko kaznuje in vas tla s silo privesti. Če sosed brani zidanje stranišča. Pri novi hiši sem zgradil na severni strani stranišče. Radi Izvioiza pa bi bilo priročneje, če bi ga postavil na južno stran. Temu se pa protavdta soseda, čeprav l>i ne imela nobene Šikode iu imata celo sama tam v bližini greznice. Ali smem postaviti stranišče kljub ugovoru sosedov in kam se mi je v ta namen obrniti? 1. G. iz II. V vašem slučaju velja isto, kar smo povedali v zadnji nedeljski številki o gradnji hleva. Prosite pri županstvu z« stavbno dovoljenje za preložitev oziroma zgraditev stranišča. Županstvo bo odredilo stavbni ogled in tam bosta mogla soseda povedati svoje ugovore. Če i/, zdravstvenih ali drugih javniiih oeiuov županstvo proti graditvi ne bo imelo pomislekov, vam bo izdalo stavbno dovoljenje, soseda bo pa z ugovori napotilo na pravdno pot. Čc bosta nato soseda upala dokazati, da jc smrad, ki priihaju iiz stranišča tolik, du presega (K> krajevnih razmerah običajno mero in da sc jima s tem bistveno krati v kraju navadno rabo zemljišča, to sc pravi, da svojega zemljišča vsled vašega stranišča ne moreta več tnko.uporabljati, kakor ga sicer uporabljata. Čr: so vaše navedbe in sklicu, ki ste jo priložili, točne, je zelo malo verjetno, da bi se sosedoma (»osrečilo, da l>i vam z«branila zgruditi stranišče. O zimskem krmljenju koristnih ptic Modne novosti Plašči in kompleti so to zimo posebno bogato obšiti s krznom. Ta novost je dejansko izredno prikupna in odlična, le du je seveda, če naj je krzno pristno — draga. 1. Velik ovratnik v obliki pelerine — ob-Šil z ozkim krznom — ki se toplo dn meliko oprijemlje pleč, daje plašču posebno izbrano lice. Rdeče sukno z rjavo kožuhov i no učinkuje vedno odlično in elegantno. 2. Zamet je poleg vobienih tkanin za komplete zelo priljubljen. Zraven spadajoči plašč — okrašen s plavo lisičino — je za pičlo pod krajši nego krilo. Temno-modra obleka je v kroju čisto enostavna, poživlja jo le vstave k iz šampanisko-rumenega krepp-georgette-a. 3. Zeleno-črne kombinacije so zelo priljubljene. Eusemble, ki ga predstavlja naš vzorec, je iz zeleneira sukna in okrašen z p Ш astrakanom. Poševno našiti kožuhovinasti pasovi dajejo rokavom obliko novovrstnih zaviha je v. 4. Večerna jopa jo izredno mikavna izpopolnitev dolgih oblek. Barva in material se najraje izbereta tako, da se skladno zlivata z obleko. Poleg svetlih liarv je vedno v veljavi tudi črna: oblekn iz črnega krepp-georgette-a in jopica iz črnega svilenega Žameta, obšita z belini krznom, učinkuje vselej izbrano in elegantno. 5. Turkčevo-moder satin lipuincu\ je zvečer zelo učinkovit, a je priporočljiv le za dame zelo sveže barve, ker turkec podčrtava bledost. 6. Rubinasiu-rdeč satin riche spada med tkanine, ki so za večerne obleke posebno primerne. ker se voljno prilagoduje mehko tekoči kroini črt«. V zadnjem članku o varstvu naših drobnih pevcev smo govorili, kako (»trebilo je, da privabimo te neutrudne pomagače pri zatiranju sadnih zajedavcev nazaj ua sadne vrtove in jih podpiramo zlasti pri razmnoževanju. Rekli smo, da dosežemo to edino na ta način, da jim nudimo priliko za gnezdenje tn uspešno valenje. Toda vise to nam prav uialo ali nič ne koristi, ako pustimo, da se nam vsako zimo skrči število naših ljubljeni: zaradi tega, ker jim pozimi, ko nastopi neugoduo vreme, zmanjka vsake hrano in morajo od gladu in mraza žalostno poginiti. Zato velja zimsko krmljenje koristnih ptic žo od nekdaj za najuspešnejše sredstvo v varstvu teh prekorislnih, pa tudi čez vse ljubkih živalic. Zal pa, da se baš ta način varstva tako malo uvažuje in pa — to moramo posebno poudarjali — lako nepravilno izvaja. Sicer vidimo zlasti po mestih in tudi tu pa tam po kmetih tiste znane, gajbicam podobne krmilnice, pritrjene na stebriček, kje na prostem in razne podobne nastavke po oknih. Baron Berlepsch, sloveči nemški veščak v varstvu ptic, pravi o lakih valilnicah, kakor jih splošno uporabljajo, da lo ni varstvo, ampak uničevanje koristnih ptic. To je huda obsodba naših krmilnic, ki jo pa omenjeni veščak tudi opraviči; saj tudi trdi, da je bolje nič, nego napačno lu površno krmiti. Zakaj pa tako ostro obsoja te vrsle krmilnic in krmljenje v njih? Prvič zato, ker krmilnice niso prav narejene, drugič pa zalo, ker se vobče krmi površno in z neprimerno hrano. Krmiliiica, ki naj ustreza svojemu namenu, mora bili tako sestavljena, da jc hrana pri vsakem vremenu in pod vsakim pogojem ptirain vedno dostopna, da je torej nikdar ne more zamesti sneg, niti namočiti dež. Ali so naše običajne krmilne hišice ludi tako urejene? Kaj še! Ali niste Še opazili, kako so zjutraj zamedene, kadar nalctnva ponoči sneg in brije ostra burja? Sedaj nam bo tudi jasno, zakaj so lake valilnice, čeprav bi bile založeno s primerno hrano, pticam kljub temu pogubne. S krmilnicaml zvabimo ptice v bližino hiš in v sadovnjake. Ob lepem vremenu se privadijo na la lagodni način življenja in nekako pozabijo na naravne vire, ki jih morebili niti ni v bližini. Ko se potem nenadoma vreme spremeni in je njihova vsakdanja miza zamedena, ni čuda, ako si ne znajo pomagati in žalostno poginejo. Uscdno za nje je zlasti vselej, ko zapade droben suh sneg, ali pa kadar je poledica, ki še temeljiteje zapre vse naravne vire za zimsko hrano. Ptice, ki nieo vajene krmilnic, ob takih prilikah sicer tudi stradajo, toda si mnogo laže pomagajo, nego revček, ki jt* bil vajen vsak dan polnega skoritca« in so je tako rekoč odvadil stikati za hrano (Ki raznih kopninab v prirodi. Kako pa naj bi bila torej krmilnlca narejena, da bi bila hrana v njej absolutno na varnem pred vsemi vremenskimi neprilikami. V bistvu kaže to pričujoča slika. Z nje vsakdo lahko posname, da mora biti rob mizice, kamor Irosimo hrano, v isli višini s spodnjim roboin strehe. Na sliki sla dve mizici in sicer zgornja večja in spodnja manjša. Zgornja je prava krmilnica, ki se jc morajo pa ptice šele privaditi. Zalo je pa spodaj še manjša mizica zu prve dni, dokler se zgornje ne privadijo. Pozneje se lie uporablja več, ker tudi ni zavarovana tnko kakor zgornja. Da ptice laže opazijo hrano nn zgornji, zavarovani mizici in da je bolj na svetlem, je spodnji rob strehe v navpični smeri podaljšan okrog ln okrog z ozko šipo. Takale krmilna hišicn ima tele razmere: razslcj od kola do kola je 1.30 m, širina zgornje mizice 60 cm, višina od zemlje do /gornje mizice 1.40 m, širina šipe 18 cm. Samo ob sebi umevno je, da se narede nu la način lahko tudi večje ali manjše krmilnice, tudi samo na enem slebrifu ali za pred okna ild. Paziti jc na to, da mora znašati razdalja od roba krmilne mizice pa do šipo najmanj 85 eni, da morejo ptice brez ovire priletavatl k mizi in odlel.ivati. Jedilni list za mesec november (Dr. Krekova mešč.-gospodinjska šola v Zg. šiškl.) Nedelja, 30. novembra: 1. Jeteme ocvrte jezice na goveji juhi. 2. Prašičja ribica v mre-živi, pražen krompir in jabolčen hren. 3. Špansko seno s kremo. 4. Sadje. Ponedeljek, L decembra (narodni praznik): 1. Ohrovtova juha z ocvrtimi kockami. 2. Roastbeef, pražen riž in vinska polivka. 3. Korenjakova torta. 4. Donmč punč. Torek, 2. decembra: 1. Močnati ponvičnik na kostni juhi. 2. Telečji možgani v a»pilni (žolica). 3. Zelenjavna plata. 4. Rižev na-iastek. .Sreda, 3. decembra: 1. Paradižnikova juha z rižem. 2. Zajčja pašteta in jajčni hren. 3. Rozino va potica. Četrtek, 4. dccembra: 1. Razen ječmenček na govejii juhi. 2. Rajželjčev počenjuk in solata. 3. Mandeljnov puding. Petek, 5. decembra: 1. Zdrobova juha z grahom. 2. Ščuka v obari s polento. 3. Vrvični krapi. Sobota, 6. decembra: 1. Krpice na goveji juhi. 2. Govedina, plavo zelje s: kostanjem in nadevan krompir. 3. Jabolčni pečenjak. Rajželjčev pečenjak, Telečji rajželjc dobro osnaži in skuhaj v slani vodi. Kuhanega drobno zreži in daj v lonec, vil j nanj s/» litra mleka. I rumenjake, •4 žlice drobtin, sol in dišavo, nazadnjo primešaj sneg iz 4 beljakov. VI i j na 10 razbeljene masli in speci. Pečeno zdrobi z vilicami in daj s šolalo nu mizo Kralj Živžav iti njegove fri hčerke (Prosto po Tolstoju Mirko K.) 1. Je živel kralj, Zivžav mu je bilo ime, ki je imel Iri ljubke hčerke: Sašo, Mašo in Natašo. Kralj Zivžav je bil, kakor že ime samo pove, velik lahkožlvec in veseljak. Ljubil je razkošje in razsipal demtr kakor jesenski veter listje. Nekega dne je kralj ŽivZav z žalostjo in strahom ugotovil, da ne premore njegova zakladnica uiti plesnivega beliča več. Močno ga je zaskrbelo: »Kaj bo pu zdaj, ojej?« Po dolgi, v kesanju in skrbeli prečuli noči, je kralj Zivžav na vse zgodaj vstal in dejul kraljici Tihirevi: Na lov pojdem, da ustrelim kakšno zver-jad. Kajti bomo imeli sicer že jutri prazne lonce in želodce...-. Vrgel jo puško rez ramo, vtaknil kos kru-na v torbo in se napotil. Deset ur, deset dolgih ur je kolovrntil križemkrnžem po širokem gozdu, ne da bi bil opazil najmanjšega sledu kake živali. Zo se je jelo solnce počasi spuščati zh daljne gore. Prve večerne sence so se pri-huljeno plazile skoz gosto vejevje dreves. Truden in malodušen je sedel kralj Zivžav nu Irhel smrekov štor in jel z velikim tekom mleti suhi kruhek med zobmi. Tedaj je zaslišal iz goščave sumljivo šumenje, kakor da nekdo s težkimi nogami lomasti po odpadlem vejevju in suhem Ustju. Pozorno je prisluhnil in uprl oči v ono smer. Videl ni ničesar, ker mu je gosto vejevje zastiralo razgled, slišal pa je, kako prihajajo težki, okorni koraki neznanca čedalje bliže... čedalje bliže ... Prestrašen je kralj Živ/.av planil na noge in krčevito stisnil puško v rokah. Od razburjenja mu je srce tolklo v prsih kakor kovaško kladivo. in--- In je zdajci planil — hop! hop! hopla! — izza širokega grma velik, neznansko velik medved. Ljuto je premeril tresočega sc kruiju od nog do glave in besno zarjul: v/Uuuaaa... uuuaaaa .. .< Kralju je zastala sapa. Ovbe. je zastokal v smrtni grozi, »ovbe, zdaj je konec z nieuoj! S puško ne opravim nič. proti taki zverini.. .<» Medved je grozeče obstal pred njim in se pripravljal na skok. V tej hudi stiski je nekdaj tako mogočni in neustrašeni kralj padel kakor drobno dete na kolena iu jel milo prositi razjarnega kosmatinca: Rekši se je brez pozdrava obrnil in odlo-mastil nazaj v goščavo, besno rjoveč predse: »Uuuaaa ... uuuaaa.. .« 2. Ko se je kralj Zivžav vrnil v grad, ga je pobarala kraljica Tihareva: »No, ali si kaj prida ustrelil?« >Nič,« je čemerno dejal kralj in pristavil: :;Srečal sem v gozdu samo orjaškega medveda, ki bi me bil požrl kakor maček miško, da mu nisem obljubil najstarejše hčerke za ženo. Čez osem dni pride ponjo.« Kraljica ga je sočutno pogledala in neverno zmajala z glavo: »Joj, kakšno čudne stvari govoriš danes. Gotovo si spet preveč pil ali pa si imel hude sanje...« In je odšla v drugo sobo in kaj kmalu pozabila, kaj ji je mož pripovedoval. Preteklo je osem dni. Ob zgodnji jutranji uri devetega dne je kraljica Tihareva nenadoma zaslišala peketa-nje konjskih kopit in cingljanje kraguljčkov pod gradom. Stopila je radovedna k oknu in pogledala skozenj. In je zagledalu na grajskem dvorišču veliko, svetlo, na moč lepo kočijo. Jadrno je pohitela navzdol, da bi poizve-dela, kakšen imenitnik se je pripeljal na obisk. »Bratec, joj, prejoj, imej usmiljenje z menoj! Pusti me živeti! Saj ti nikoli nisem nič hudega storil. Do konca življenja bom molil zate. Prav zares bom molil, bratec, prisegam tik Medved se je splazil tik do njega in osorno zarenčal: Ne bo nič iz tega. dragi moj, ne bo nič! Jaz sem kralj gozda. Hotel si streljali živali, ki so pod mojim varstvom, zato moraš umreti!« »Ah, ljubček, ah, goloček,« je obupno javkal kralj Zivžav, .prizanesi mi! Saj sem tudi jaz kralj. Kralji si morajo biti prijatelji. Tri hčerke imam doma, tri ljubke, nedolžne hčerke — kaj bi sirotice brez mene, skrbnega očka, počele?« Medved se je zamislil in nato zabrundal: »Naj bo. Pustim te živeti pod pogojeni, dn ml daš najstarejšo hčerko Sašo za ženo. Ne bo ti žal; obdaril te bom zato bogato.?: Kralj Zivžav, ki je v strahu za svoje življenje kar šklepetal z zobmi, je brez pomisleka privolil: »Zakaj pa ne, ljubček moj, golobček moj, zakaj pa ne?! Ne samo Saše — vse tri hčerke ti dam in še ženo povrhu, če želiš, samo pusti mek No, ti si pa res skrben očka!« se je po-/ogljivo zarezal kosmatinec in godrnjajo dostavil: »Ne maram vseh! Samo Sašo hočem. Torej pomni: čez osem dni urideni ooujo!« Baš tedaj se je izprebajala po dvorišču njena najstarejša hčerka Saša. Ko se je nič hudega sluteč približala kopiji za par korakov, je v hipu planil iz kočije mlad in od sile lep princ. Saša je zavzeta obstala, princ pa je urno skočil k njej, jo objel okoli pasu in odnesel v kočijo. Kraljica Tihareva se je grozno prestrašila. .-Nn pomoč! Na pomoč! Razbojniki!« je zakričala in obupno zakrilila z rokami. Prihitel je od nekod kralj Zivžav, še ves razmršen In krmežljav, in pobaral: >1, kaj pa se jo zgodilo tako strašnega?« r.šašo so nam ugrabili, Sašo!« je vekala kraljica Tihareva in pokazala s prstom na kočijo, ki je baš zavila okoli ogla. Kralj Zivžav si je junaško zavihAl rokave, dejal >hopla!« in se spustil v tek za kočijo. Ko pa je pritekel do ogla. sta bila iskra belca že zdavnaj odpeketala z ugrabljeno Sašo neznano kam ... Kraljica Tihareva je bila radi nenadne izgube ljubljene hčerke silno potrta. Kakor brez uma jo tekala po dvorišču sem in tja in se kar ni mogla potolažiti. Pa so ji solzne oči nenadoma obvisele na velikem zaboju sredi dvorišča. Presenečena je zaklicala kralju, ki je kakor kup greha in nesreče slonel ob grajskem zidu. Poglej no, poglej — kaj pa ta zaboj pomeni?« Kralj Zavžav je pogledal, se začudil, stopil k zaboju, ga odprl in očaran vzkliknil: »Ah...k Zaboj je bil do vrha poln pristnih, kakor solnce lesketajočih se srebrnikov... Kraljev prej tako čemerni in krmežljavi obraz je bil v hipu ves svetal in dobrovoljen. Dejal je: »Holaj, zdaj pa že vem, kdo je bil tu! Medved je bil, medved, kateremu sem bil obljubil Sašo za ženo. Tale zaboj cekinov je pustil tu kot obljubljeno svatovsko nagrado. Živijo! Juhuk In se je zavrtel na peti in poskočil divje-radostno od tal, kakor da je to najsrečnejši dan v njegovem življenju, ko mu je neznanec ugrabil hčerko... Kraljica Tihareva pa je molče stala poleg njega in žalostno zmajala z glavo. 3. Lahkomiselni kralj Zivžav je začel iznova na moč razkošno in imenitno živeti. Razsipal je denar, kakor da mu ne more poiti nikoli. A minili so tedni, minili meseci — in kraljeva zakladnica je postala kar Čez noč spet suha in prazna. Zlato v njej je splahnelo kakor spomladi sneg. Ko je kralf Zivžav to videl, je napravil tako neznansko čemeren in kisel obraz, kakor da je bil pojedel zvrhano košaro limon ... V tej bedi in nadlogi je sklenil, da poskusi iznova svoio srečo na lovu. Oborožil se je s puško in bodalom, posadil na ramo za lov izučenega pliča sokola, in se napotil. Dolgo časa je brez uspeha laval preko prostranih poljan. Ze se je hotel klavrne volje vrniti, ko je zdajci zagledal nad seboj drobno ptico prepelico. Nemudoma je pustil sokola za njo. Kakor pšica, ustreljena iz ostro napetega loka, se je slednji pognal v zrak. Medtem pa, ko je sokol zasledoval prepelico, se je spustil iz nedoglednih višav mogočen orel. Prestrašen je sokol opustil zasledovanje prepelice in odfrfotal nazaj na ramo kralju Zivžavu; upal je, da bo tam na varnem. A se je hudo motil ubogi sokol! Orel se niti malo ni ustrašil smrtonosne puške kralja Zivžava. V silnem zaletu je planil navzdol, raz-mrcvaril v hipu s kremplji leve noge trepetajočega sokola, kremplje desne noge pa je neusmiljeno zasadil smrtnobledemu lovcu v ramo. (Dalje.) Ivan Albrelil; Bojanček piše sv. Miklavžu Rad bi žogo pisano, rajši še konjiča, z žogo bi se poigrat. Iconja jezdil do Božiča. Tudi hišico bi rad in morjć prostrano, in še ladjo pisano na morje prostrano! Žogo sestrici bom dal, brata dal konjiča, z ladjo bom po morju plut, jadral do Božiča. Had hi, rad bi... Sam ne vem, česa bi še prosil. Daj, Miklavž.mi toliko, da bom komaj nosil! Mirko Kunčič: Jut ha K$epetuf;ka Kuko bo je seznanila .lulku Klepetuljka i rekordi. In sp je zgodilo, da je Julttft Klepetuljka slišala nekega dne od strica iz mesta, na kakšen čudovit in iznajdljiv način si znajo nekateri ljudje prislužili zvrhane mošnje denarja in še slavo, holaj, slavo, ki gre kakor blisk in pisk Sirom vesoljnega sveta. Na primer! — Vam spleza kakšen delomržen potepuh med rogovile nizkega drevesa in oznani str-mečeinu svetu: Ihtlo, ljudje božji, -Kupaj, skupaj! Kaj takega še niste videli žive dni, trara! Pet dni in noči bom prečepel jaz. junak, tu gori! Pet dolgih dni in noči se ne bom genil z drevesa — živijo! In drvijo ljudje v trumah'gledat hrabrega fantalina na drevesu in občudujejo njegov nezaslišan pogum. In mu prinašajo denarja in darov nič koliko. Pa ti primaha odnekod drug takšen potepuh, ki si zaželi slave in pa bogastva. Zleze na drevo ne daleč od prvega — in začne prav tako kakor njegov tekmec z grozanskim truščem in hruščem vabili ljudi skupaj: Halo, ljudje božji, semkaj, semkaj! Ne pet kratkih dni in noči kakor onile klavrni fantalin tamle — nego sedent dolgih dni in noči bom prečepel jaz, junak vseh junakov, tia tem drćvesu, ue da bi le za trneutek stopil z njega — hura!« Fantalin na prvem drevesu se razsrdi in začne krilati: »Halo, ljudje božji, k meni! Kaj bi poslušali širokoustenje legale falola! Bo revež sedem dni in noči prečepel na drevesu — lioho! To zmorem edino le — jaz! Trara — koraj-ža velja!« In se začne ljula borba za prvenstvo med obema fantalinoma. In je deležen tisti, ki naj-delj vztraja na drevesu, vseh časti in lovorjo-vih vencev tega sveta in milijou navdušenih »živijo« kliefev. ln se temu prav), da je odnesel : rekord«. A ni rekord samo lakšno prelepo posnemanje opice na drevesu, nego je rekordov dandanes kakor listja in trave. Na primer! — Vam je neki pek stavil tisoč In pet sto dinarjev, da bo stal dvanajst ur neprestano na eni nogi. Ves vesoljni svet je bil prepričan, da hrabri pek ne bo vzdržal. Kajti je dvanajsturna stoja na eni nogi res od sile neverjetna reč, hardun. A je hrabri pok .vzdržal in dobil stnvo, a mu ta stava žalibog ni koristila prav nič, ker sc je po preteku dvanajstih ur nezavesten zgrudil na tla in izdihnil ... Zadela ga je kap. A ni bila njegova bridka smrt nobe- ovira rekordu. Odnesel je »ffckord« hrabri ;. odnesel ga jc vkljub vsemu, odnesel — na oni svet... In je odnesel rekord tudi hlapec, ki je stavil, da bo v treh urah izpil dva litra žganja. IzDil ga je in jc žel možakar za svoje juna- ško dejanje vihar navdušenega ploskanja in občudovanja. Njegova slava je trajala sicer komaj par ur: žganje ga je zadušilo, a mu je bilo baje na moč sladko umreti v zavesti, da se je ovekovečil s svojim činom do sodnega dne in da je zmagovito potolkel s svojim rekordom vse vinske bratce tega sveta ... In se je nad vse imenitno postavil tudi oni italijanski požeruh, ki je v teku ene ure pospravil vase tri ogromne sklede makaronov in liter vina ter nato skromno izjavil: »Zdaj se mi pa mudi k večerji, ljudje božji... Pozdravljeni!« In je med gromovitim vzklika-njem oduševljene publike odšel — a ni prišel delj kot do prvega mostu. Tam se je naslonil na kamenito ograjo, nagnil glavo čeznjo in tri ure z nastežaj odprtimi usti in očmi za-makjeno strmel v črno globočino... Rekord! O takšnih in podobnih rekordih je Julki Klepetuljki pripovedoval stric. In je obšia Jul-ko Klepetuljko pri tem svetla misel. »Holaj,« si je dejala, »holaj, to bi bilo nekaj zame! Da bi ves vet govoril o meni in mojem rekordu — oh, to bi bilo grozno lepo!« Domislila se je odličnih sposobnosti in vrlin svojega jezička. — Ali bi ne bilo imenitno, holaj, če bi priredili javno tekmovanje vseh klepetulj križemkražem mile domovine? Srečna misel! Julka Klepetuljka se je navdušeno zavrtela na peti in vzkliknila: sZivijo — rekord bom odnesla jaz! (Konec prihodnjič.) ^TRIEKOV KOTiEEK Dragi striček! Saj nisi hud, ko Ti že toliko časa nisem nič pisala. Zdaj hodim že v drugi razred. Imamo več učenja in tudi drugo učiteljico. Tudi v drugem razredu se mi dopade. Zdaj znam že dobro čitati in pisati in že sama preiitam Tvoj količek. Povedali Ti moram novico, da je moja součenka Ružico Paulič, ki Ti jc lani večkrat pisala, odšla v Belgrad. Te prav lepo pozdravlja. Mesto nje smo dobili dosli novih učenk, lako da nam ni nikoli dolgčas. Ljubi striček, kako se pa kaj Tebi godi? Ze lani si obljubil, da boš prišel v Lichlcnthnrnov zavod pobaral č. s. prednico, če smo kaj pridne, a Te dozdaj se ni bilo. Ali si pozabil? Pridi no enkra'. če imaš kaj časa! Prav lepo Te pozdravlja Tvoja A d i ca S u pand, učenka 11. b. razr. v Lichlcnl '.' ■•/1. Odgovor: Droga Adica! Le kako bi mogel biti Kutičkoc slriček na takšno punčko, kot si ti, hud? Se malo ne! Pisala mi res že dolgo nisi — no, sc boš pa poslej večkrat spomnila name. , Ob Tvoji novici, da je moja dobra znanka zapustila belo Ljubljano, mc je obšla ljula žalost in мт naskrivaj, tako, da Poigančev oča niso videli, pntočil bridko solzo. »Vidiš,* sem si dejal, »vidiš, lako sc rozgubimo eden za drugim v širni svet, da se morda nikoli več ne srečamo v življenju... Joj, joh, joh, kako je to hudo!* Tedaj je nekaj besno zarenčalo in zagodr-njalo za menoj. Prestrašen «em planil pokonča, kajti sem bil prepričan, da. je kakšen krvoločen medved prilomastil v mojo sobo. No, pa so bili samo Poigančev oča, ki so osorno zabrundali nad menoj: »Koj pa spet stokaš in vzdihuješ, milo jerof* Oddahnil sem se globoko in odgovoril: »Ružicu Pauličeva nas je zapustita, dragi oča Poigančev, ona, ki. ja mene, Kotitkovega strič-ka, lako rada, imela .. .< > Kaj?*r so zarohneli oča, »kaj? Ta punčko da je tebe roda imela? Saj veš kako, solamiš! Mene je imelo rado, mene, 1'oigončevega očetu, po ne tebe.. Ostrmel sam in nisem mogel spraviti nobene besede več iz nst. Oh, tole Poigančev očo! Kar jim rečem, Jim vi prav, zo vsako najmanjšo reč so mi nevoščljivi, vsega bi se hoteli polastiti sami... In sem jim takole odgovoril: »Такооо9 Komu pa je pisarila, očo Poigančev, komu — meni ali vom?r »Pisarilo je res tebi — mislila pn je no-me!uku in vzgoji pokazal vzore - Jje.ija in jih uemeril k največjemu Ljubitelju li'idlnc, k evhariallčnemu Jezusu In Materi božji . • s,, je prizadeval, da se je že leta 1887. zgradila Njegova naobraženost je kaj le|>o odjok-, i i' v dijakih, katere je MarijanišČe 1. 1880. - '.- '• 'o ^od svoj krov. Bik) jih jc 9. S prihodom n. !i lirišle v zavod tudi šolske sestre iz r :• .-i. Prevzele so odgovornost nadzorstva ln »■V.-V. nw;v,niške mladine. Z njimi je bila dana te", ioisiiega pouka po seetrah učiteljicah. šolske sestre so se i vso vedrino duha in ljubezni.o srca iKisvetile sirotam in duh sv. Frančiška, ki je osnova te kongregitcije, je zavladal v zavodu. Kol veroučitelji so jvrišli oo. frančiškani; prvi je bil pokojni o. Placid Fabiani, ki je skozi 42 let vsestransko i>odpiral Marijaniščc. Zavod je potreboval novih dozidav. Z velikim občudovanjem moramo z.reti na ogromno delo. ki j se je izvršilo tekom 10 let, ko je MarijanišČe 1 zrastlo v mogočno stavbo, ki je bila dograjena leta 1892.. ko je bilo na dvoriščni strani blagoslovljeno po škofu dr. Krizostoniu Pogačarju šolsko poslopje. In še je bil dr. Lampe, ki je leta 1898. zgradil psi o p je za Kmetijsko gospodinjsko šolo, ki se je po velikem dobrotniku župniku Feliksu Knitiou imenovalo -Felicianunu. Po smrti dr. Lampeta je Marijaniščc sprejelo drugega velikega ravnatelja kanonika Andreja Kalana, ki je zavzemal tedaj odlično mesto v slovenski javnosti. Tradicija dela in l;ubežni je raetla in zadnji vogelni kamen je položil prelat Kalan leta 1910.. ko je knezoškot dr. Anton Bonaventura Jeglič ob asistenci krškega škofa dr. Antona Mahniča blagoslovil dijaški konvikt. ki reprezentativno zaključuje veličastno fasado Marijanišča. Siroiišče in osnovna šota Ob jubilejnem letu pride v prvi vrsti v poštev sir-. tišče. ki jo bilo zlasti v predvojnih letih očetnl in materinski dom premnogih sirot, ki so prejemale v zavodu vzgojo in naobrazbo. Zgodovina marijaniške osnovne šole bilježi marsikatero odlično ime današnjih javnih kulturnih delavcev, ki so tu prejemali prvi šolski pouk. Sloves uživa šola. ki ima letos 230 učencev, zlasti vsled dobrih učnih moči. ki so prejele pogostoma priznanje šolskih oblasti. Življenje v deškem zavodu je vsestransko bogato. Olroci uživajo ne samo telesno nego. ko se S. M. Lidvina Purgvaj, najzaslužnejša predstojnica šolskih sester v *Marjanišču». tudi Alojmiki, osmo- in sedmošolci. Nadzorstvo tn vzgojo pri dijakih so prevzeti prefekti. Dijaki obiskujejo klasično in realno gimnazijo, učiteljišče in meščansko šolo. Konvikt je moderno urejen in nudi dijakom vsetransko razgibanost. Na razpolago so igrišča, kegljišča in telovadnica, da se telesno lahko učvrstijo, za izobrazbo pa imajo svoje krožke in literarni list »Plamen«. Marsikateri slovenski pisatelj sc je vadil ob »Plamenu«. Dijaki gojijo zlasti pefie. glasbo (orkester) in za jioscbne pri- like gledališke predstave. Za duhovno življenje skrbi Marijina kongregaciju in vsa notranja ureditev verskih vaj. Dijaki so vsaki dan pri sv. maši, goji sc Iudi liturgična sv. maša, iiospošuje eo molitev in prejemanje sv. zakramentov. Dijaki iz Marijanišča si svobodno volijo svojo poklice in odhajajo na univerzo in lepo število je tudi postalo duhovnikov. Dijaki imajo skavtsko organizacijo »Go-razdova četa ljubljanskega etegn« in sc zlasti tudi karitativno lepo udejstvujejo. Kmetijsk-gospodinjska šola Ustanovljena je bila leta 1898. pod vodstvom Kmetijske družbe v Ljubijiuil. Šola jo postala kmalu zelo znamenita, saj jo bila edina le vrsto in je ih> svojih strokovnih učiteljih in učiteljicah, med katerimi so zlasti znamenite pisateljica knjige »Gospodinjstvo- ni. Lidvina Purgaj in pisateljica knjige »Slovensko kuharico« s. ni. Felicila Kalin-šek. Gospodinjska šola traja 11 mesecev, in jo tekom 32 lcl vzgojila mnogo najboljših gospodinj. Po vojni pa se jo ustanovil nn šoli tudi »seminar za učiteljice gospodinjstva«. Sedaj je ravnatelj šole inž. llado Lah in voditeljica s. m. Izabela Gosak. • Marijaniščc obhaja svoj jubilej ob spominu na požrtvovalno delo svojih velikih ravnateljev in zlasti še nezabnih šolskih sester, ki so svojo najlepše moči duha in srca žrtvovalo procvitu zavoda. Z ljubeznijo in liho molitvijo so skozi dolga desetletja vzgajale deško mladino, ki jo našla v njih najboljše življenjske svetovalke in vzgojiteljice. Nepoznane in skromne v javnosti, so bile bogate setve v ercih mladine. Bile so tudi velike in odlične, med katerimi zavzema prvo mesto dolgoletna predstojnica m Lidvina Purgaj. Ob jubileju pa delne še več sester, katere enako obhajajo svoj 40 letni, 30 letni in 20 letni jubilej. Sedanja predstojnica šolskih sester v Marijanišču je s. m. Her-mina Resman, ki je že od leta 190S. učiteljica v zavodu. Blagoslov božji, ki se je .po molitvah in prošnjah nedolžnih otrok, delavnih redovnic in dijaške mladine, razlival tako plodonosno po svoji veliki zaščitnici zavoda, ki nosi njeno ime — Mariji Pomočnici — naj zopet novih petdeset let enako ostane bogat in milostipobi za MarijanišČe. Srce Marijanišča (Prelatu g. halami z« tridesetletno delo ljubezni za mladino.) Dr. Frančišek Lampć, prvi ravnatelj »MarianjSča«. jim nudijo higienična stanovanja in učilnice ter prostorna igrišča, ampak tudi zlasti za dušno izobrazbo in duhovno življenje. Vsakdanja sv. maša, pogosto prejemanje sv. zakramentov in zlasti Če-ščenje Matere božje plemeniti mlada srca, da se versko in duhovno okrepijo in imajo jasen življenjski cilj. Njihovo življenje ne teče enolično, ampak si poišče prijetnosti v raznih zabavah, ki jih nudijo zlasti razni prazniki in godovi, ko prirejajo gledališke predstave. Plemenita je rast mladega srca v novoustanovljeni voreki organizaciji »Križarji sv. Frančiška«, ki jo vodi šolski katehet. Otroci vstajajo ob 6 zjutraj, nato se udeležijo sv. maše, dopoldne iu popoldne imajo šolski pouk, učno uro in gredo od 7 zvečer k počitku. Ob nedeljah imajo svojo šolsko mašo s pridigo. Zelo lepo in razveseljujoče je otroško petje pod vodstvom šolskih sester. Po dokončani oenovni šoli odhajajo otroci na gimnazijo in meščansko šolo, nekateri starejši tudi v vajeništvo, Gospod prelat praznuje danes tridesetletnico očetovanja v Marijanišču. Mnogi sc ga bodo spomnili za t« jubilej, mnogi IkhIo jincli važnejših stvari mimo njega. Mi i>a. ki smo rasli v njegovi senci, smo danes vesclii kakor ob zlati |*>r*vki svojih očetov iu vsaj ena naša iniscl bo poroma la do njega. Morda tisti tihi. prosojni večerni čas, ko sc gospod prelat v samoti večne biči sklanja pred svojim Velikim Mojstrom in misli na nas iu šc na vse tiste, ki jih ni imel ob sebi, pn ve, da so tako potrebni blagoslavljajoč epa spomina in skrbne masli. Dolgo je že. kar sem prvič polrkal na njegova vrata. Z bojaznijo in pridržanim korakom, zakaj dosti takih vrat mc jc bilo do takrat udarilo ]к> nogah in po srcu. Danes šc nc vem kako jc bilo. ko mi jc njegov jioglcd iskal po duši. Spremljala ga jc skromna beseda, ki jc hotela na dno vsega. Tisto uro sem spoznal, da so ljudje, ki vse razumejo in vse odi|mstc. Ni t roba, da bi bil človek mlad, da je sodoben. Ni treba, da gre s časom. Vsakdo spada kot človeška colota v nek gotov čas. V tisti, ki ga je morala graditi in oblikovati njegova generacija. Kdor sc tega zave, jc v vsakem obdobju sodoben in gre z vsakim časom, ne da bi hotel odločilno |»osegati proti njemu, ker ga razumeva organsko, kot nujnost, ki sledi iz prejšnjega časa in da zahteva pač svojih ljudi, ki po svoje, kol jc pač njih naloga, rešujejo probleme, ki sc sproti porajajo. Take nosilce časa si mora vsaka doba sama roditi, ne more jih prevzemali iz kake prejšnje, ker so prebistveno zvezani z njo. Koliko jih jc med nami, da so to doumeli? Pri prvem svidenju z gospodom prela-tom sem prvič spoznal takega človeka in to je najostrejši in najsvetlejši vtis vse poti v življenje. kii mi jo j c kazal on. Včasih ga vidim, ko gre počasi po hodniku. narahlo sklonjen — kot da je žc marsikaj tcžikega padlo na njegov tilnik. Ves je preprost, nezagoneten, prozoren kakor luč, ki sc pri vsakem oknu vlije čez njegovo postavo. In jc velik. Zakaj vsa veličina življenja jc v dvojem: v delu in žrtvi. Delo, ki ne pričakuje plačila, ki je že samo na sebi žrtev, prehaja vanjo in rase iz nje. To je delo v najčistejši, bistveni obliki, ker znači sproščenjc od enega najosnovnejših objemov narave: od pričakovanja in podzavestnega iskanja plačila in priznanju. Kako do krvi se je treba stisniti za eno samo tako dejanje, ve morda vsakdo od nas. On dela ta trideset let. Ali sc zavedamo etosa teh besed? Njih večnostne širine. Ljudje božji, koliko pa jih je bilo, jih je in jih bo med nami, ki bi ob prvem vrhu in višku svojih sil, stremljenj in uspehov vrgli vse to od sebe, pol svojega življenja, stopili јкх1 križ in raztrgali svoje prsi: Vzemi vse, samo duše mi daj! Duše mi daj, to je trnjcv.i in krvava življenjska karakteristika, ki je je vredna le nui-lokatera duša. Dolga je pot do nje, najduljša izmed vseh v življenju, ker vodi preko samega sebe. Kdor jo prehodi, je velik in ni jc veličine, ki bi bila tej enaka. » * » Ponavadi pridem k gospodu prelatu ob petkih. Takrat hodijo vsi berači. Po hodniku stoje vsi mogoči obrazi, kar jih je mogla ustvariti beda dvajsetega stoletja. Za|>orcdoiiia izginjajo strpljene postave za njegova vrata. Nikomur ni treba govoriti, za vsakogar ve sumo eno in vse, da jc siromak. Naj bo nalivi jetičon študent ali strgan brezjKusclnik ali žena, ki se nervozno grize v ustnico zaradi svoje šc dokaj lepe obleke. On del; to trideset let. Ali sc zavedamo brez prijKirooi! in ubožnih izpričeval, ker vidi lačne oči. V takem dajanju jc blagoslov, ki ga sluti samo tisti, ki sc jc nepremično zazrl na Ono stran. Joj, kako malo jih jc pri nas. * » * Poleti sprejema v čebelnjaku, kjer diši p«, rožah, medu in pridnosti. In najbrž jc od čebel jemal vzgled. Morda. Včasih majhne stvari dajejo lahko ]x>budo za velika dejanja. Čebele so žc star, star vzgled. Mi mladi nc vidimo starih in majhnih vzgledov, še ljudi ne vidimo in velikah luči. In vendar nam je treba vzgledov. Treba kot nikdar. Močnih, ki prepričujejo rl-i dna o ideji. Sicer jc vse obsojeno na smrt. zakaj mladi ljudje smo izgubili notranji prirojeni smisel za veličino dejanja. Treba nam je silnih jjobud, sicer bomo svojega naroda gnili sadovi. Ena najsilnejših nam jc lahko on. * * * Ni dolgo, kar mi jc dejal: »Slovcnci imamo preveč šušmarjev in premalo delavcev.« Mislim, da je bilo tako. Včasih razmišljam te grenke in resnične besede, hi prihajam do neizprosne ugotovitve, da smo skoraj vsi Slovcnci šušmarji. Ljudje, ki bi bili radi vse, pa niso niti eno, ki hočejo vedno živeti v gnili sredini in na plitvem površju. Ne upamo se niti v globino ne v skrajnosti. Ne v dobre ne v slabe. Zato nimamo junakov. Zato nimamo svetnikov. Zato imamo lc trenutne velikane. Zato nimamo slovenskega človeka, kot bi шота! zrasti iz te v nebo kričeče divjine gora in gozdov. Človeka, ki l>i stisnil srce, razsejal svojo kri. Bojimo se žrtev in bolečin. Glejmo in upajmo v tiste redke med in nad nami, ki so to storili in lažje nam bo. * * * Za tak god bi moral napisati lcjx) pismo ali pesem. Pa ne morem. Tudi nimam želja. Človek, ki je sedem desetletij živel, delal, trpel, upal in molil, ne inorc na svetu ničesar več dobiti. Rad bi pa danes samo tole: Da bi prišli skupaj tudi tisti, ki so ga poznali in spoštovali, od Cankarja, Finžgarja, Puglja preko Pogačnika. Malešiča, Magajne in drugih' vse do mene, ki bi bil rad njihov najmanjši brat; pa bi stisnili gospodu prelatu roko in mu pogledali v oči. In ko bi šli od njega, bi rad od nas vedel ono: Da nem jc Bog dal dvajset takih ljudi, j>a bi slovenski dan uc bil tako nizko kot je. Blagoslovitev in otvoritev nove narodne šole Pi-es'oloiiair'p^'^a hraljeviča Petra pri D. M. v Polju Nova šola v Dev. Mar. v Polju. Na praznik zjodiiijenja bomo blagoslovili novo Solo prt I). M. v Polju ler novi občinski dom. V občini jo lo dni praznično razpoloženje. Saj obhaja izredno svečanosti in pomembno obletnice. Dvajset let je minulo, odkar so je zidala šola v Zalogu pod takratnim županom Dimnikom. Deset lot je, odkar Imamo obrtno nadaljevalno šolo. Z novo šolo pa bo odprt tudi otroški vrtec, položen temelj strokovni Šoli papirničarjev tor gospodinjski šoli. Nova šola In občinski dom spadntn med najlepše zgradbe 110 samo v občini temveč ludi v ljubljanski okolici. Zgodovina našo šole sega- nazaj v I. 180'2. Tega lela ^e bila odprta ouorazrednica. 1'rvi šolski upravitelj je bil leta 1883. umrli Blaž Kuhar. Naslednik mu jo bil še živeči šolski upravitelj Fr. Kavčič, ki gre v 85. leto, ter je poučeval četrt stoletja, ter je današnji rod |*>hajnl k njomu v Solo. Na njegovo mrgto ije bil lela 1911. imenovan gosp. V. Mlhelčič. fkila so jo iz nuvadno enornzrednieo razvila v Sostrazrcdnlco s 7 vzporod-nloaml. Na šoli jo zaposlenih 14 učnih moči in dva kateheta. S' Innjo šolsko poslopje jo postalo žo pred ietl pretesno, danes pa pohaja vanjo 560 učencev ter HO obrtnih vajencev. Prihajajo pa dnevno begunski otroci iz Primorske v našo Solo. Staro šolsko poslopje no odgovarja današnjim higienski« predpisom. Vprašanje novo šolo sega žo 20 let nazaj. Vsak novoizvoljeni občinski odbor jn skušal rešili šolsko vprašanje. Po vojni lela 1024. je takratni novi občinski odbor sklenil pogodbo za zemljišče po zelo nizki ceni od Vevške papirnice, ki jo tudi sicer vodno kazala najboljši' umevanjo tega perečega vprašanja po zaslugi generalnega tajnika dr. Pavlina, ter tudi letno direktno podpira obrtno šolstvo. Zal pa jo takrat naaprnttrtvo prevladovalo in škodovalo razvojnemu dolu v občini. Loto 1929/80 pa jo zaznamovali preobrat v potoku rešitve nove zgradbe. Občinski odbor je sklenil zidati novn šolo. Podrobno delo pn je vodil k rajni šolski odbor, katerega predsednik Oo agilni ž.upnn gosp. (iuvtroža. Dno 9. junija t. t. jo bil slovesno blagoslovljen in položen temeljni kamen novemu šolskemu poslopju. Dne 1 decembra t. I. bo slo-vrsna blagoslovitev poslopja. Novo stavbo krasi napis: Narodna šoln prosto lonael odlika kraljeviča Petra. NJ. Vol. kralj Aleksander je dovolil, da sc snio novo šolsko poslopje nazivuti po njegovem najstarejšem sinu Petru. .Slovesnosti so udeleži tudi kruljavi zastopnik, zastopnik banske, šolsko in okr. uprave, tpr privatnih ustanov. Poslopje jo moderna železobelonska zgradba. Skozi moniuuenlalni vhod pridci v široko mogočno avto, na širok, svetal hodnik. Ob straneh so v vsakem nadstropju po tri lopo svetle učne sobo. Po hodnikih je krnson razgled na Ljubljano in okolico, Gorenjsko ter Kamniške planine. Lepi so pr t'orl ludi v pritličju, v katerih bo nastanjena obrtmonndnijevalna šola, iz treh oddelkov za dočke In posebnega za dnklloo. Našo Izobrazbo Ln dobrega gospodinjstva željna dekletu bodo imelo gospodinjsko šolo. Da so domačo papirniško delavstvo strokovno Izobrazi in zusigura boljšo bodočnost in eksistenco, bo dobilo Iu »voj« proslore, za strokovne tečaj« ozlr. strokovno Solo. Mnogo Jo družinskih očetov In mater zaposlenih z delom in po službah,« ki no vedo kani bi čez dan oddali svojo deco. 70 otrok jo takih za otroški vrtec, ki bo imel tli Rvoj prostor, ler se te dni odpre. V vsnkmn nadstropju Je tudi po ena soba za učila, knjižnico in arhiv. Vso »oho so prostorne. Vse lepo ui tako simetrično, da Je človek vesel ko vstopi. Stavba nitma je mojstrsko delo in gre vsa čast stavbnemu podjetju Iv. Ogrinu iz Ljubljane. V zadovoljstvo so Izvršili delu domači obrtniki n sleer: tesarska in dol mizarskih Л. Maček, mizarska So Feliks Sve-tok ter Fr. TomSIč, slikarska Brienlj Iv., kleparska Žitnik P., park etc tvrdka Kane, poči tvrdka tiolob in drug. Vsem obrtnikom in ročnemu delavstvu vsa čast in hvala. Dola pri stavbi je nadziral inž. Stojim Glo-bočnik iz Ljubljane. Največ zaslug, da stoji danes ta mogočna stavba, gre predvsem k rajnemu šolskemu odboru ter občinskemu odboru, z marljivim vsestrnnekn vnetim županom Iv. (iivvtrožo na čelu. šolski vodja V. Mihnlič je bil dušu od vsega početka. Je to le druga Sola, za katero je bil inl-c.iator ravno on. (St. Vid so žc dalj časa ponaša 7. lepo šolo.) Iti bivši dolgoletni župan I. Dimnik, bogat nu izkušnjah z zidavo Solo v Zalogu, in z Učiteljski zbor v Dev. Mar. v Polju. osebnim vplivom in znanstvom na pristojnih mestih, Je znal pridobili velike denarne podpore ter so nI ustrašil truda, potov ln stroUkov, celo pni ministrstvih prosili [»odjtoro, in še Jo pripravljen. in naš župan Oavtroža, ki je znal napeto ozračje ohladiti, združi) bivšo naeprotaike in pomiril duhove v dolu zu got»|>odnn&ki dobrobit. V zadoščenijo mu je, ko vidi sad dela. Naj bo v tej stavbi vzgaja rod v veri naith očetov in v dobre državljane. Ti, |mi mladina, ki boš pohajala v la liram, sponi nI se v duhu z dneva v dan »vojlh očetov in dobrotnikov, ki »ki ti v znoju ln trudu postavili tn hram vere, omike in prosvete.. Boril jim hvaležna. • • Kopanj in Račna Dno 15. novembra je bila kolavdacija [>ovefa-nega in prenovljenega šolskega poslopja nn Kopanju pod vodstvom g. okrajnega načelnika dr. Rudolfa Andrejke. Kolavdncljaka komisija je bila s stavbo zelo zadovoljna. Nihče nI pričakoval, dn bo iz starega, pritličnega poslopja zrastla tako lična modoma zgradbe. Vsa čast in priznanje njeme-mu graditelju dotnnčinu, zidarskemu mojstru g. A. Ljubiču, ki je delo izvršil res po zmerni cenit Tudi vsa druga delu so prav solidno izvršena. — V nedeljo dne 28. novembra je bila šola slovesno otvorjena. Po hv. maši jo domači g. župnik stavbo blagoslovil, nato p«i jo bila v šoli prav ljubka slavnost Ob toj priliki Jo zopet prihitol med nas priljubljeni g. okrajni načelnik ter nas le s svojim lepim nagovorom vnomal k požrtvovalnemu delu za blagor našo mladine. Slovesno otvoritve so se udeležili tudi g. župnik Šolar iz fcalne in več noeod-njih gg. šolskih upraviteljev. Vsem iskrena hvala! — Po Izjavi kolavdaeljske komisije Je krajevni šolski odbor tudi finančno stran stavbo ugodno rešil. Mnogo stroškov jo prihranila prostovoljna tlaka. Pa bi ho bili stroški Se mnogo zmanjšali, če bi bili glede tlake vsi storili svojo dolžnost. Zelo smo hvaležni tudi bivšemu oblastnemu odboru in banski upravi zn naklonjeno podporo. Zs *r neporavnane stroške se jo najelo posojilo, ki ga bo ohfinfi polagoma odplačevala, Iako da to hrome no bo nikogar preveč težilo. V šoli jo tudi posebna kuhinj« In prostor za gOHpodinjsko tečaje. Na Cušporku so je naselil ii|K>koJenl župnik iz Akocijana pri Turjuku g. duhovni svetnik .Jnner. Jereb. Gospodu, ki je žrtvoval vse svojo moči in naposled celo svojo zdravje za dušni in telesni blagor svojih župljanov, iskreno želimo, da bi se počutil med nami prnv zadovoljnega in da bi -i- mu zdravje vodno 1к>|ј krepilo! Prod kratkim se Jo ргочо|Ц dosedanji načelnik postajo Čušper g. Zdrnvko škof na svoje novo službeno mesto v ftmarije. Kakor njogov prodnik g. Ramovši, tako je bil tudi g. ftkof zelo priljubljen med nnnti ter uiu na njegovem novem mostu želimo vso srečo! Odnekod so došle govorice, da nameravajo ob novi razmejitvi občin priključiti našo občino šentjurski. Nikakor 110 moremo toga verjeli, snj bi I bilo to čislo nenaravno. Ob jiovodnjih, ki so pri j nas pogoste, jo mogoče priti v fcontjurije odinole preko Grosuplja, po 2 uri in pol dolgi >to!niinski«-bližnjici. Naravni sedež županstva bi bilo za nažo I občino edino Grosuplje, VELIKA RAZSTAVA vsakovrstnih preprog, krasnih zastorov, blaga za pohištvo, linoleja, tekačev, finih odej, raznih japonskih izdelkov itd. se vrši v nedeljo 30. novembra in ponedeljek 1. decembra v našem specijalnem oddelku. P. n. občinstvo vabimo tem potom na cenjeni obisk. A. & E. SKABERNE LJUBLJANA -- Mestni trq 10 Cisterne za bencin ERASMIC S A VON DENT1FRICE 6so io2 • ot5 4tik Sieorno zdravilo za lase! •i 89 № • 2a resničnost spodaj navedenega imamo žive reklame in zahvale, poleg tega ie dobil ietos ua razstavi v Parizu V V HB lil Prvo 'n °*j"čio nagrado Grand Prix z zlato medaljo. To je Шкш//J' pomada ,MICHEL' zdravilo za las«, ki ustavi izpadanje in si-ЧД^^ју vonje las, odstrani prhljaj, srbenje, krastice in lišaje. Povrne in požene nove naravne lase. ozdravi lasno tkivo m .Žertn". Pošilja po poriet.ja is vse banovine Depoi ia ,lu*o»la»ij« „JUCHEL" Kosmajska št. 1. Beograd. Predaja Knileška droaterija. Knet Mihajlova 35. Tel. 27-95 in lekarna Delim knei MihajUra t. Beoitrad Doze veljajo Din 115 —, 150 — 1S5 — in 200*— Doze so pripravljene, kolikor je večja, toliko je močnejša; kakor ima kdo obolelo lasno tkivo in Zemu. Kdor uporabi dozo za Din 20i) — a ^а sluče.no nebi popolnoma zadovoljila, dobi v depotu isto količino zastonj. Poštnina na Vaše stroške. Navodila za uporabo so v vsakem paketu tiskana. Pro I . a ta Slovenijo: Drogerija Gre*orie. Ljubljana. Рге^егпота nI. 5 Celo manje lepi obraz deluje mikavno, ako pokazujejo smeječe ustnice bele-bliščeče zobe. Koliko skrbnosti in negovanja pa zahteva takšna lepotal — Erasmic Savon Dentifrice da smehljaju poseben mik. Dobrodižeča pena ohranjuje Vaše zobe bele in sveža usta. Rabite jo redno. Tako je ugodna v uporabi . .. naprave za skladišča bencina, bencola itd. s črpalko po sistemu »Salzkotten G. m. b. H.«, Rerlin, kakor tudi brez črpalke po hidravličnem sistemu »G. Rumpel A. G.«, Wicn, dobavlja in postavlja Union gradbeno in trgovsko d. d., Beograd, Kralja Milana ulica 10. Varujte mičnost Vašega smehljaja! 0102482300484848000002020001000102010201020001020100000202010201020223534823232348535323535353534848535353482348535348534853900101022302005353530000000001020101000102010102010002020048 Inventurna odprodaja V TEKSTIIDAZAIMII Blago za moSke obleke ln sokole, domske plotte, vsonovrsine volnlne. perilo, svile eic Oglejte si ccno ter Kvaliteto f Gekslilbatar Sjubljana Krekov trg št. to. od 26. novembra do 20. decembra I 20% popustom! PLETEHinE na debelo! na drobno! FLETILSKA SADRUGANABREZNICI p. Jesenice - Gorenjsko SALPA-KONTE STRACE - JOURNALE 3DLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE REALNE BLOKE ITD. XCDI PO I2SKOSO COODVtH СЕХАН KNJIGOVEZNICA JTTGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. Dl V LJUBLJ Alfi KOPITARJEVA ULTCSAifl IL NADSTROPJE L. Mikuš ■ Ljubljana priporoča svojo ulogo dežnikov, solnčnlkov in sprehajalnih pailr Popravila točno in tolidno Cureie ovčjo volno staro Jeleio, kovin*, papir, kosti, krojaške in dru£e odpadke vseh vrst, kupi in plača najboljše A r b c i t « r , Maribor. Dravska a lica. POSTELJNINA pohiStvo, preproge, linolcum, zavese, odeje, modrocc, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modrocc in celotne garniture (opreme) za postelje itd. — Najboljše in najcenejše pri KAROLU PREIS MARIBOR, Gosposka ulica 20. Cenike dobite brezplačno. '•C Najbolje nabavite ogledala, brušena stekla in vse drugo т to stroko spadajoče prolirode pri čist« domači tvrdki KRISTAL D. D. TOVARNE OOLEBAL IN BRUS. STEKLA Centrala: MARIBOR Koroška 32. — Telet. 8t. 2132 Podruiuica: Ljubljana Medvedova 38. — Telet. št. 3075 Podružnica: Split Zriniskn (i — Telefon št. 368 PlfuCnc bolezni so ozdravljive f Pljučna tuberkuloza - Su- ica - Kalcij - Suhi kašelj - Zasluzcnjt • Nočno potenje • Bronhialni katnr Katar v grlu - Sluini kašelj - lim ček krvi - Vidignvanjc krvi • Tesnoba - Astmatično hrupanje __ /badanje i. t. d. so ozdravl|lvl 1 Pred Po uporebo TlsoCe ozdravltenlh! ^ ,,рогв1И Zahtevajte (»koj knjigo « moji novi umetnosil hran|en|o ki Je i* mnogo reMla. On* pomnea pr vsakem načinu Mvljenjn. da ee bolezen hitro nremasrn. Telesna ' elina se pove. ;i ler polahno poapnenje kontno zau.tnv bolečine Ogledala teh vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—S mu. maSinsko 4—6 mm, portalno. leuasc alabaster itd. Spectrum d. d. LJubljane VH - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Otijek Resni mozie tdravnllke tuanost ————— potrdijo p redno« moje metod" ter Jo radi priporočali firaprej začnete z mojim načinom pr, hranjenja, tembolj, ho 7.a vas. Popolnoma taslonj dobite mojo kn 2*- .-o, it katere bOM •S/7 črpali hv ogo koristnega 7iianja. Koirai torei mučijo bolečine, kdor •( hoče nn uto osvoboditi »voith 1 olečin na leine Ijlt i« varen način, ni] pISe «e danes. Opetovuno opozarjani, da prejmete popolnoma breiptnfno bret vsake ni ve te s svo.'e -tran inoj« pojasnila In bo Vaš zdravnik cotovo pritrdil temu novemu načinu Vaše prehrane kt jo omačueto kot izborno prvi profesorji. V VaSem lastnem interesu ie loroi. dn takoj pipete, tn Vas bo nato vsnk čas lahko postreglo moje ondotno astopstvo. Črpajte pouk iu močno vol|o in zdrovie ir. knjigo tkulenenn idravnika, Vsebuje okrepitev m »lvlteii»Ko t.ielio ter jemlje or.lr na vse bolne, kl eo taulmajo ta sedanju stanje /uanstveuegu *Urnvl|eiiln nl|uf Moj naslov je: Georg Fulgner, Berlin - NeukSIln Ringbalinstrasse 24, Abt. 618 (Dcutschlaud) Reumafi • KNUA 1*1« >~aročfte Se danes 1 steklenico flLGR гA MASAŽO W J že zjutraj Vas bo uspeh iznenadil 191Л LONDON 19t« Boli Vas ali trga v kosteh - rokah - nogah Členkih - plečih • zobeh bokih - žilah - glavi ALGA 1 odpravlja Jt ^^ bolezni ^^ takoj DOBIVA SE POVSOD 1 steklenica Din 16.- 1»14 LABORATORIJ ALGA — SUŠAK 4 steklenice >ALGE« Din 7 8 steklenic »ALGE« Din 181'-14 steklenic »ALGE« Din 205-. 25 steklenic »ALGE« Din :I20 STAKCI IN STARKE V Vaših starih dneh največ trpite od bolezni revmatizma. Nadrgnite si vsaj enkrat na dan Vaše utrujene žile s preparatom ALGA. Počutili se bodete prerojeni. Občutili bodete veselje do življenja — svežost Prehlajenje, Influeiica, hrlpa Sploh pri vsakem nerazpoloženju ko čutite malo vročine, nadrgnite telo s preparatom AWA. Vročina popušča, spanje je lahko in zdravo. Občutili boste svežost telesa in duha. Vsaka beseda БОраг ali prostor drobne vrstice 1 SODin.Ndjmanisl znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo viije Za oglase strogo trgovskega m reklamnega enačaja vsaka vrslicaZDin.Najmanjši xn«seklQ Din. Pristojbina x.a šifro 2 Din Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamole,fce je prilo/e na znamka. Čekovni raćun Ljubljano *i0 3't9. Telefon 4tcv.232& R Detchtorshl "PiMtll koniplolon, lo: slušalka, kristal in antenski niutorljiil 135- A ICfVnl Г4Г-oporni D«ir *| 1 - koiuplcton, Iu: "IU slu-alku. olcklriuikii, bnlerijn ter antenski muterijal D nsr- S cevni iDflfiil Ril' kompleten, le: zvočnik, akumulator, baterija in antenski niaterijal 20/ pooust 20 ponust no cenlh 1930 20 o popust 20/ le d» honto leto 1930 o m 4 cevni tinnrai Doi kompleten, le: zvočnik, akumulator, baterij« In untoAski nuitorijul A 4 revni llm»io pol-nrnie rodlO-oiiu-mnlDKTl'V vseh vellhostl DlnV- m rfON 204T Stanovanja Stric Jakal (Glej današnjo d vohu rv no prilogo.) Opremljeno sobo se odda dvema osebama, Naslov v upravi ^Slov.« pod it. 13.377. Šivilja gre šival na dom. Po- ; nudbe na upr. -Slov. pod , »Samost. šivilja« št. 13541 Sedlarski pomočnik išče službo. - Naslov v upravi -»Slov.« II. 13,577. Uradnik t enoletno prakso v lesni stroki, vešč slovenskega, srbohrvatskega, nemškega in deloma italijanskega jezila, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, išče službo. - Morebitne ponudbe ' na upravo »Slovenca« vj Mariboru. Boljše službe išče mladonič z večjim premoženjem. mirnega značaja. Naslov v podr. »Slovenca« v Celju, j Dekle pošteno, marljivo, vajeno nekoliko kuhanja, gospodinjskih del z mešč. šolo in trg tečajem, gre na deželo ali v mesto. Pomagala bi v pisarni ali v trgovini in ludi v gospodinjskih delih. Dopise ie poslati na podružnico • Slov.« v Celju pod »Prva ' So Vajenec za pekovsko obrt z vso oskrbo v hiSi ee sprejme. Drugo po dogov. - Mak* Rlžner, pekarna. Ponlkvp ob ju*, f. Dekle pripravno za hiina dela, marljivo, uljudno, zdravo in krepko eprejmem kot i služkinjo. Pon. na upravo j »Slov.« pod »Vestna«. Učenko s primerno šol. izobrszho pošteno in pridno sprejmem takoj v trgovino z mai. blagom. Kng. Slohcrl, Sp. 1'olskava. 2 kroj. pomočnika sprejmem takoj, tirana In stanovanje v hiši. Avgust Slravs, Podturn p. Toplice Čevljarskega vajenca pridnega in poštenega, ki ima veselje do čevljarske obrti, sprejmem takoj. Zglasiti se je osebno ali pismeno na naslov: Čolnar Mihael, čevljar, Novo mesto-Ks.ndija Dekle ki zna vsaj inalo kuhati in opravljati vsa hišna dela sprejme nadučitelje-vh rodbina brez otrok, -Najrai« siroto brez staršev. Naslov v upr. »Slovenca ■ pod št. 13556. Potnika za obisk trgovcev in mehanikov, dobro moč se sprejme. Tribuna F. R. L. tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov. -Ljubljana, KarlovSka c. 4 Učenka se spre|me v trgovino z mešanim blagom. Pogoj: Dobra vzgoja, veselje in volja do dela. Ponudbe na upravo Slovenca pod št, 13.-108. služba«. Več a g i I n i h , dobro vpeljanih zastopnikov za prodajo knjig na obroke v dravski banovini išče veliko knjigarsko podjetje proti visoki proviziji. Nastop takoj. Brze ponudbe na Interreklam d. d. Zagreb, Marovska 28 — pod 53319. Pekovskega vajenca t vso oskrbo v hiši sprejme pokarija Tičar, Men-_geš._ Skladiščnika fnnnipulanla, verziranega, za nastop z januarjem -išče več|* lesno podjetje. - Ponudbe pod »Letni skladiščnik' St. 13.366 na upravo »Slov.« Dekle staro do 25 let, z mesečno plačo 300 Din, vajeno vseh hišnih del, ISče boljša družina v večjem industrijskem kraju. Nastop 15. decembra ali 1. januarja. - Ponudbe poslati upravi »Slovcnca« pod: »Stalna služba- št. 13.594. Ženska moč se sprejme v službo v starosti 30—40 let. Prednost ima ona, ki je zmožna tudi šivati in Stepati na šivalni stroj. Nastop takoj, Plača po dogovoru. Anton Mohorič, Ljubno pri Podnartu. Kovaškega vajenca sprejmem takoj. M. Vojska, podkov. kovač in izdelovalec voz - Rodica, Domžale. Gospodična absolventka ženske obrtne šole za perilo ali vezenje dobi stalno name-ščcnjc. — Ponudbe pod »Trgovska moč« na ogl, oddelek »Slovenca«. Korespondentko z večletno prakso, popolnoma samostojno v slov. in nemškem jeziku se s 1. jan. sprejme. Obširne ponudbe na »Slov.« pod -Perfektna moč«. la iltižek Stric Jaka! (Glej danainjo dvobarvno prilogo.) 4 do 5000 Din mesečnega zaslužka dosežejo zastopniki i prodalo naiih oblastv odobrenih predmetov. Javiti .se |c t znamko za odgovori Ekspozitura, Ko-larčeva 3/1, Beograd. 250 Din aa dan zaslužit« v Vašem okraju. PiSite tovarni P « r ■ o n , Ljubljana, Poštni predal 307, Znamko za odgovor. Take novosti ustvarjali jc blagoslovljena ideja. Sedaj ee pravi isto forsirnli. Moji gospodje agenti prosim, ne premišl(a|te, ker pridete ob dobro kaplfico kakor tudi ob dolgo zaželjeno eksistenco. — Takoj ste boljše volje. Lepo sestavljena kolekcija je priprav-liena ter Vas čaka. — L Razpošiljalnica »Om-nia«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. Stric Jaka! (Glej današnjo dvobarvno prilogo.) Posojila Sprejmem 20.000 Din posojila proti garanciji od Din 100.000 za 6 mesecev plačam obresti 2500 Din. Samo resne ponudbe prosim na upravo »Slovcnca« pod takoj St. 13b62. Stanovanje soba, kuhinja, pritikline, v pritličju, oddam. - Zaloška cesta 92. Stric Jaka! (Glej današnjo dvobarvno prilogo.) m danski p mu m ЈШЖ suknji VAM NUDI VELIKO IZBIRO NAJMODERNEJŠIH VZORCEV TVRDKA NOVAK LJUBLJANA KONGRESNI TRG STEV. 15 NASPROTI NUNSKE CERKVE r\ ■ NAJCENEJE Ш Ч-/ Stric Jaka! (Glej današnjo dvobarvno prilogo.) Soierska šola prva oblast, konc., Cu-mernik, Liuhljaua. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236 Pouk in praktične vožnie Pozor! - Redni pouk v krojnem risanju in pri-krojev&nju damskih oblek za dom in poklic se vrii pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24, III. n., nasproti magistrata. Uspeh zajamčen, Izdelujejo sc obleke, plašči, kostumi itd, po zmerni ceni. - Dobijo se vsakovrstni kroji po meri. Lepo opremlj. sobo oddam z« 350 Din. — Einspiclerjeva cesta 25, Ljubljana. Komiort. stanovanje na Prulah. 3 sobe, kuhinja, sobica za služkinjo, kopalnica in pritikline — takoj oddnm. Naslov v upravi pod št. 13665. Zavarovaln. »Dunav« bo oddajala v svoji novogradnji v Ljubljani, ki se nahaja na vogalu Aleksandrove In Beethovnove cesto in katera je že pod streho, poslov, prostore za trgovine, pr.arne itd. Razen tega bodo na razpolago x vsem kom-fortom opremljena šllrl-in trisohna stanovanja ter sobe za samce. Rellek-tunti naj se obrnejo čimprej« pismeno ali osebno na podružnico zavarovalnice uDunaV", Ljubljana, Selenburgova ul. 3-1, da "Sc bo moglo eventualno ugoditi njihovim željam, posebno glede ureditve poslovnih prostorov, dokler je palača šc v gradnik ЕШШШ Stric Jaka! (Glej današnjo dvobarvno prilogo.) Dijaka sprejmum v vso oskrbo. Naslov v upi. poJ i'.('M Suho stanovanje 3 sob, kopalnico, kuhinje, poselskc sobe in ostalih pritiklin se odda mirni stranki s t. lebr. 1931. -Več se izve Dunajska c. 25, dvoriiče - pisarna. Komiort. stanovanje 3 sobe, kuhinja, kopalnica, balkon in vse druge pritikline, vodovod in elektr., чч odda. Naslov (Glej današnjo dvobarvno v upr, »Slov.« pod 13545. prilogo.) Poziv! Invalid Josip Čandek naj se zglasi do 5. dec. pri županstvu RžiSče zaradi invalidnine. Radlo-aparat lagelen S cevni, z vsemi prltiklinami in aparatom za polnjen|c akumulatorja, eno leto rabljen, prodam. - Naslov v uprav lista pod St. 13660. Kupimo Stric Jaka! (Glej današnjo dvobarvni prilogo.) Polhove kož« lepe, k u p u i e L. ROT Ljubljana, Mestni trg 9 Stric Jaka! Soierska šola oblastveno koncesijonira-na, I. GABERSCIK, bivSi komisar za šoforske izpite, Ljubljana, Rlcivveitovj 52. Prihodnji redni tečaj sc prične 1. decembra. Iščem naslov I Marije Ragollč, Maribor. Naprošam dotičnega, ki ve zanj, da ga pošlje proti povrnitvi stroškov upravi »Slov št. 13.617. Zgubila se je na cesti Ljubljana—Logatec škatla z dam. obleko in plaščem. Odda naj se proti nagradi v kavarni »Zvezda«, oz. na avtobusu Liubljana-Rakek. -—----- - -| Medvedšek Frančiško roj. Šalamun, ki je stanovala 1. 1926. v Brezovi it. 25. p. Blanca, iičem zaradi izplačila ostanka dedščine. Naj sc mi javi, ozir. prosim tudi druge, da mi sporoče. kje se ca-hala. - Dr. Ćcrne Ivan, gospodarska .pisarna — Liubljana, Miklošičeva 6. Pes volčjak se j« izgubil. Sliii na ime Kazan. Kdor KI V.aj vedel o niem, na| sporoči proti nagradi na Amallla Ogrin, Ribniška ul. 11, MoeU »rt Liubltant. Krojači, w o e|« swtlje nešivilje, dame za samo-uporabo. Nov pouk krojenja na Strokovn. krojnem učilišču, Ljubljana, Slari trg 19, se prične začetkom deccmbra. Krojačem, šiviljam lahko razumljiv sistem. Kroji so preizkušeni — pristojajo brez pomerjanja. Za dame, ki se želijo izobraziti za samouporabo, zelo lahek sistem krojenja in šivanja v lastnem modnem salonu Kroji po meri Izdaja modnih listov. Ženitbe Stric Jaka! (Glej današnjo dvobarvno prilogo.) Dva gospoda (gospodični) sprejmem na stanovanje s hrano. Skof-ja ul. 13, parter, desno. Mesečno sobo za takoj /eli boljši uradnik. Ponudbe pod St. 1002 Opremljeno sobo zračno in svello v Šentjakobskem okraju, oddam s 1. decembrom. Nasl. v upr, »Slov,« pod SI. 13555 Srebrne krone staro zlato In srebro ku> pujc Kalinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska uli ca 36, vhod z Vldovdan ske ceste pri gostilni Mo ž i na. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Selenbur« gova ulica 6/11. tel. 30-32. Otroški voziček dobro ohranjen - kupim Ponudbe upravi »Slov.« pod »Otroški voziček«. Stanovanje 4 sob«, veranda, posclska soba, kopalnica, pritikline, plin. kurjava v vili sredi mesta oddam. Vprašati v trgovini Skulj, Poljanska cesla 12. Solnčno sobo meblovano, z elektr. razsvetljavo oddam takoj mirnemu, boljšemu gospodu. Vprašati". Trnovo, Kolezijska ulica IS. 2 stanovanji trisobno in dvosobno v novi vili na Vodovodni cesli oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13649. Prazno sobo lepo, solnčno, oddam takoj boljši osebi oz. no-voporočencem brez otrok s souporabo kuhinje in pritiklin. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 13641. Svarilo. Ne priznam nobenih dolgov, ki bi Jih delal kdorkoli na moj račun. Josip Lindič, Ljubljana, Komen-skega ulica 36. Udruž. žel. činovnika kralj. Jugoslavije, poziva tvoje člane na izredni občni zbor, ki se vrSi dne 1. dec. ob 15. uri v Kolodvorski restavraciji post. Ljubljana gl. kol. Gabrovi plohi suhi od 5 do 9 cm debeli, se takoj kupijo. — Ivan Zano'kar, kolarstvo, izdelovanje karoserij in vot, Gosposvetska c. 16, vhod v delavnico Bl«i-weisova c.. Ljubljana. Vsakovrstno fcnnu!e po naivllllh cenah ĆERNE. luvelir Ljubljana Wollova ulica it 3. Stric Jakal (Glej današnjo dvobarvno _prilogo-)_ Štiricevni radio Reinartz, izvrsten, kompleten, s Ia. zvočnikom, mrežno anodo 220 V, akumulatorjem ter vsem antenskim materijalom, prodam za četrtinsko ceno. Peterlin, Kranj. Vi^red! Sporočite svoj naslov in-teratnemu oddelku. Jnserati v'Slovencu* Stric Jaka! (Glej današnjo dvobarvno prilogo.) Pozor, vrtnarji! Velik vrt za zelenjavo, sredi mesta, se takoj odda v najem na Dunajski cesti št. 9. V najem se da na deželi v zelo prometnem kraju. 20 minut oddaljeno od mesta pri farni cerkvi in iel. postaji mesarija in zelo dobro vpeljana pekarija s stalnimi odjcmalci: is loti* še odda lokal za brivca. — Resni reflektanti naj vpraiaio pod Šifro »Dob-a pozicija, št. 1358? na upr. ♦Slovenca«. Radio aparat prodam, kompleten, prvovrsten, 4 cevni, znamke »Kaptch«, na normalne kratke in dolge valove, polnilec akumulatorja — zvočnik volmeter. - Vito Klun, p. Školja Loka — Studenec St. U. I Stric Jaka! (Glej današnjo dvobarvno prilogo.) Zaupajte svoje skrbi v osebnih, rodbinskih in gospodankih zadevah Posvetovalnici >Marstan< -Maribor. Vpisnina 10 dinarjev in 3 znamke. Ako želite kupiti na obrohe obrnite se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije). Cifajte in širite »Slovenca SODOAD< IstoČno društvo za proizvodnju kisika i rastvorenog acetile-na. — Zagreb. Kraljice Marije 23 Telefon 21-97. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana, Stari trg št. 32 Izmed sodobnih književnih izdaj ao bljana Stari trg priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigarna v Uubllant Natccnefš® izvirna vina iz domačih zidanic Vsi poznavalci cvfčfca in domače "rn'ne so mi priznali prvenstvo v kvaliteti letošniega pridelka. Ker ludi nejceneiše točim in imam poleg tega najcenejšega in najboljšega de'matmca in štajersko prvovrstna " n« vedno v prometu, računam, da bo vsakdo rad poskusil te izborite kapljice. Danes v nedfljo ob 17. uri na ražnju pečen <»d«»fček, ob 18'30 pečeno agme, jutri v pondeljek ob 18. uri pečeni odotček, dalje so šopani pečeni pur nI, šopane pečene aosi in vse vrste prirejene pl&ke na razpolago. Koljem vsak torek in vsak potek preSlče, torej domače reklamne klobase in pe< cnuc vedno na razpolago. Komfortno urejene sobe samo po i0 Din. Priporoča se hotel in restavracija PRI „BELEM KRANJCU", KAJFEŽ Ftorijanska ulica 4. — Telefon 26-25 Galoše in snežni čevlji z znamko „TRETORN zahvaljujejo svojo popularnost milijonom kupcev, ki že desetletja nosijo same „TRETORN" galoše ic čevlje za sneg. Vsi ti odjemalci so se prepričali, da je ta znamka najboljše na svetu Izredna prodala •azne manufakture, moških in deških oblek, -iinskih suknjičev, raglanov, usnjatih suknjičev in čevljev, na jiosposvetskl cesti Stev. S (poleg mesarije Slamič) mt skoro poiovitne. - Ne zamudite ugodne prilike! Samo še do 24. decembra 1930. ^ SAMO 4 DNI LJubljano Svečana predstava v petek 5. decembra 1930 ob 20. uri zvečer Po ogromnem uspehff t vseh evropskih državah prihaja kompleten v in sc bo namestil v Tivoli SAMO 4 DNI 800 oseb umetnikov >seh narodov! 1000 živali iz vseli delov sveta! Na 4 jarbole s 3 mane-žami, z velikim trkališčem in z največjim potujočim zoološkim vrtom Največji cirkus sveta KLUDSKY 5 metrov visoke žirafe, edine na celem svetu. 4000 kg težak nilski konj v vodnem bazenu. Redek primer nosoroga prvi na turneji po Evropi. 30 ogromnih indijskih slonov, 100 levov in tigrov. 50 belih, rujavih in črnih medvedov, 20 draeocenih zeber, 200 konjev najplemenitejše rase Vsak dan predstava zvečer oh 20. uri v 3 manežah, trkališče v ogromnem prostoru cirkusa. V soboto, nedeljo in praznik vedno dve predstavi; pop. oh 16. in zvečer ob 20. uri. — Najbogatejši potujoči vrt je dnevno od 9. ure dop. do 18. ure zvečer, a ob sobotah, nedeljah in praznikih samo od 9. do ti ure pop. odprt. Vstopna ccna za odrasle Din 20'-- za otroke Din 10- ZA MIKLAVŽA!! Velika izbira otroških igrač ČEVLJI: za otroke teksani , . , „ „ zbiti .... л „ šivani .... „ dečke od št. 36—39 . „ dame....... „ gospode nizki šivani „ „ visoki „ 30 vrst damskih Uombi-niranih z leseno in usnjato peto, šivani od ... . damske snežke .... „ „ z baržu- nom......... moške snežke..... damske galoše štev. 34, 35, 36 ....... moške g> Io5e..... damske gumi jaste škornje Din 24 — „ 3«'— „ 62'- „ 110- „ 116 — „ 140- „ 150- MOSKO PENILO: Navadne srajce . , . . od Din 35 — boljše „ . . . . „ „ 70 — line ., od D 116'- do „ 120'— kravate pletene .... a „ 10'— „ svilene robci komad . od 16 — 3 — » D П H l> H 188'-96- 99 145 15" 77-180' Nogavice - rokavice: Damske nogavice D 7 50, 14—, 16-, 19'-moške „ „ 4'—, 5'40, 6"-, 8'-otroške ,, „ 6'— damske rokavice ..15'—. 17'— moško ,17- Pletcnlne: Otroško jopice volnene od Din 32'— damske „ „ (vestje) „ „ 85'— moške 85'— V l Mestni U g šl Ш. (Krisper - £jubima TRIKOTAŽA: Skoki, (žabice za otroke) od Din 20'— ženske maje.....„ ., 32'— »i » .....n n 32' moške srajce.........„ 36"— ,, maje.......„ 32'— ,, hlače.....„ „ 32'— demske triko hlače . • „ „ 32" — Ročne torbice: Kombineže Din 13—, 17'—, 24—, 34 — la usnje „ 78'—, 80'—, 110'— trape/. „ 45—, 47—, 50— ,52 — Ia boks „ 68'—,72'—, 75'—,82'— dameki ročni kovčegi . . od Din 25'— Termos 1/Л Diu 22 — „ 3/J „ 42— II „ 52- Stritarjeva ulica м Oglejte si cene v ц1о$ђађ! Večj® tekstilna tovarna išče za Ljubljano in Gorenjsko ondi stanuiočega ki je dobro vpeljan. — Ponudbe samo z referencami (v prepisu) na upravo „Slovenca" pod št. „13595" Opozarjamo na .Hlall oglasit* v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki prilik ! Eksportna hisa Aleksandrova 19 „LUNA"^ MARIBOR Last. A. Pristernil Velika Izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje. pulovorov telovnikov -lastni izdelki. Čevlje za doin In telovadbo. snežne čevlje, dežnike, igrače. Aleksandrova IS Velikn razstava najprimernejših daril za Miklavža, Koiir in Novu loto. Tudi gugalni konji, sanke, vozički za pupo |»> izr steklenic 40 Din Dr Ntkel KcmeR) - Koiic* N postni o red« U 225. CSR Z a novo sezono -nova moda uniiiiiiiiMiiiHHHiiiiiiiuiHiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izdftluji i obleJce za jjnspode po liaj-novejiih .7/>mh modne revije: >Amo-гк-лп trcntleman and Sartorial Ari .lourrvaK. — Kroji imajo elegantno obliko, so kot vliti na telesu. bro7 — srub. pa se iznevtno lahko nosijo. — Priporoča se L. Rijavec - Ljubljana Miklošičema re>(* T oblastveno koncesuonirana šoferska šola I. Gaberšcik. UTBIJA4A. Rlei»eis«ra restt št. 51 JABOLKA mošančke - gambovci do šla Gospodarska zveza Ljubljana шп tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago Zahtevajte vzorce in ceniki -TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15. FELIKS SKRABL modna in manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ulica 11 Najvarnejše ш najboljše naložite denar pn v Celju registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palati na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 90,000.000.-. Obrestne mera najugodnejša. - Za hranilne vloge jami1,i polog rezerv in hiš uad 3000 Slan o v posestnikov z vsem •tvojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji ViaeatH.il pri Ljudski posojilnici y Ceiiv ne pikajo nobenega rentnega Za Miklavža novost n milini! Cenjenim čltateijem priporočamo sledeče Kranjske tvrdke Premišljate, kako bi razveselili svojo pr ute je. rodnike in 7'ianer. — Potrudite se oidahat slašči. arno tu medičarno Franc Šink,Kia:>| tiaspr. farne cerkve. Krasna vsakovrstna Miklavževi darila kol n:i pr. bonb niere itd. v veliki izbiri Lado Goltes. Kranj Z.aloga galanterijskega in modnega blaga, dam-skoga in moškega perila, oblek in pla-čev. MAJNIK IN BITENC, KRAN Prodaja kole-, pramo o or plošč, jrc' ter raznih posameznih del v. Proiaa iu obrobe, idelovan e raz h stavbnih ključav nič. r-1. h del: šle diln ke,oeraje,oknain ran eokovr. Montaža ira.isiniR. .eranlocenični. varjenje. Pelo -olidno po nizki eeni. Špecerijska trgovina S anko Kaoušn priporoča 7.a praznike najfinejšo banaško moko, rozine itd. • Splošno znane so pletenine tvrdkeM.Ogrizek, 5a\?sko predmestje kot najboljše v materijalu in najlepše v izdelavi! - Pleteni izdelki zadnjih novosti, kakor; vestije, puloverji za dame, gospode in dero v veliki izberi vedno v zalogi. Galanterija, čipke. - Ročna dela, predtiskanje, entlanje, ažuriranje! Najsolidnejša Miklavževa in božična darila pri B. Ransus, zsatar, Kran Velika izbira švicarskih ur, zlatnine insrehrnine. 1'opraviln točna. Cene najnižje. Nasproti Ika<. Mesaiiia pr..,MATIČKU" nasi. F. Lieber Prodaja mesa domačih pitnnih volov, prašičev, telet koštrunov. Velikn zaloga pristnih kranjskih kioha-. salam masti. Vsakovrstno prekajeno meso Postrežba točna in solldnn Iloicl . sidra Po$ia" Hrani Popolnoma novo zgrajeni, moderno opremljen prostori centriilnn kurjavn, teko'n mrzla in i pln odi Prvovrstna reatnvrniM tn. Postr.vlia točna Telefo-i 58 Avtoiram/.o — Puntainllšče vseh avtobusnih prog. Stane Rebolj Šivalni stroji, modno in cnlantcrijsko blago. V>' lika i tura klobukov Kranj „Slovenca" dobite po vseh kranjskih tohakarnah! arS Franjo Potočnik ISp me oblek Krani - Slovenija T™ Vrvarna Anion Šinkovec si. priporoča svoje prvovrstne, lastne izdelkr vrvar-~ku «iiio m« otroci hkuro v»i»ko nft-ileljo smuknil okrog tn staro sltrliv>, pni7.nlk Je bil zn пнв, kudnr emo smeli brskati po njej. Celo nedeljsko ilopiildnnvc »mo preiepcll oh njej. Hill нто premajhni Seeto, dn 1)1 dosegli dn dnu, pa smo alezli seveda vanjo, glodali slike listih voltkiU LMnpeitovlh Zgodh in LavtiŽnrjovlh [KdopftoV. Kn emo se pn nmuMIl brati, smo romali z Jeruzalemskim romarjem, vtnpljall v PottlrrKbo bolnikom, KovnJa svoje мччЧ, SlriUir.love LeSnlke In koledarske drobiine. Takrat nismo vedeli, kaj nam je dula Mohorjeva knjiga. Danes vem, odkod lilift nnš nepokvarjeni Človek svojo s r č no kulturo: i/. Oafco slovensko narave In Iz Mohorjeve knjiga. Zate Jo Mohorjeva družba za naše razmere kulturna velesila. Zato je liult plav, da se lega svojrtgu ve-likoga poslanstvu ludi sama zaveda. Saj z vedno niliulo silo dovaŽn vsakrt loto v bogatili in Izbranih publikacijah ino/hio duševno li/nho, n* rtiefloč so ne /.u konkurenco |м> njej posnetih ustanov no za oblastno kritiko hiperkUlIUittegn UibraŽen-oa. OdviiiS je vmiko dokazovanje njenih ogromnih zaalug za nato kulturo. Zato Je zame n. pr. še dane* prisrčni prnžnji dan, ko doepojo *HŽelJeme Mohorjevi1 knjige, če smo se otroci zanje pulili po otroško, kdo jih bo prej bral, jih zdaj jemljem v roko z moško ljubeznijo, Id coni dragocenost. Letošnji knjižni dar obsegu kar šc-l knjig. Umi je nudila družba le pet publikacij Kljub porastu udov od lanskega šlnvlla 68.405 do 50.004 oetano še vedno čudo, knko more družba za letnl-no skromnih 20 Din tako ruzkošno obložiti našo mizo. Mohorjeva družba jo zame dokaz, dn sr dasta gospodarsko stališče in kulturni Idealizem vendarle loj*) združiti. Saj je zadnji čns prav Mohorjeva družba sprejela v založbo dola, ki hi jih mnogo naših založb ghidkp odklonilo z gospodar- skim iiučclom: nn grel Če ne verjnil)ete, poglejte luijiite tu doplačilo, ki jih ui nič inuuj kol poti !'o MtoVosli skušnjo knjigo — kakor je paS namen Mohorjeve drulbe Žo od zaselka iu ki gn По ho l-ti ne bn snieln prevrnili nobena zgolj lilo-rarnn, uničujoča kritika zadostiti veeelriiiisklm duflnvnllii, gospodarskim In vorsklni polrebam našega preprostega človeka. V tem svojem zlatem okviru Hkušn biti Mohorjeva druiba nn viiku modernih 1нкп ktijlgovošklh, kakor I ud I literarnih in gospodarskih zahtev, lina namen in se vendar v KvojHn svetu kriMH čudovito Rvohndno In bo-hotno. Kakor ne bofl rokel cerkvenemu ellkarju, da nI Nvoboden umetnik, luko tudi nI prav očitati Mohorjovl druibl trtllMarteem In uklepnujo umetnllke svobodo v dušefl okvir. Najbolj Izrazita In nekako vodilna knjiga so vsako lftt« VoCernlce. Lnlošnji 88. zvezek prinaša povest Ivanu Preglja: Umreti nočejo. Zgodbe slovenske bolečino nn Koroškem. Preglja v Mohorjovl družbi Ho poznamo. Ustvaril je v n Jen Hi V opornicah svojevrstno povesi. Saj »o si vso njegove mohorjanke slično: Mlada M red a, Peter Pivvel Olavnr, Božji mejniki... In vendar vnakn drugaftnn. Skupna jim je pa zgodbn kmečko družine s svojimi problemi. Kakor jo napisni neihivnn o ietrekl bolečini v božjih mejnikih, lako je zdaj za deeotlotnlco koroških zgodb nanlflal njeno bridko zgodovino zadnjih dveh dehelletlj v ohlapni povestnl obliki. V to zgodovino je pa spet zavil bridko poveštnico naše kmeitko hišo, Rn/Jiožnlkove lz Dobrle vasi. Iz te jo vzel ludi glavno otsebo, dijaka, akademika, ju-rimta in |>oziieje koroškega duhovnika Andreja RaznoŽniku, Slovenca i vsem našim najboljšim: močno in delavno .ljubeznijo do svojih ljudi, n skozinekoz poštenjaka In zvesto srce. Njegov protl-tip je Pavel Užnik, narodnjak do nestrpno«!i in nelojalnosti, ker so ga nemški nnflonnlistl tako nam-IN. Pa se plete preprosla zgodba: Užnika zupro tik plini maturo, ker ии poletno uit uulovekoiu kolodvoru zn ulovmisko mamico. Andrej maturlra in vurujo prijatelja, (lodl sn v Čnsu nemške gonje proti Srbiji v I. Itll I. Gresta domov. Andrejeva nosim Kali —- vlelešona slovenska dobrnlu in faiev, kleal ilekliiMvn — razodene domače bole-filnn: brni .litrij sn je uporabil z deklo Lucijo, oče so hudi; mirodnleo AnBI, ki eo je prišla k njim slovensko učil, skrbi, da bi Andrej zaradi nji ne šol v bogoslovje, kakor mati na lihem želi, Tedaj pride mobilizacija. Jurij gre, pogrešnjfl gn. m,ili joka, umrje od boli. Andrej se vpiše na pravo, odide k vojakom, prinese |hj dobljeni rani ua do-pli.41 novvo, da Jo .tUrlj ujel ua Ruskem, t.ucijo vzamejo k RaznoŽniku, njen oče pije, župana Raz-nožnika glavar (Kisla v i, ker je Slovenec, Razuož-nik tudi pije. Vmes vohunslvo, preganjanje, Irplje-njo v kasarni, na fronti, doma. Jugoslovanski po-krel, ubežniki I/, vojne, prehajanje na sovttižno stran. Razsul lela 1918. vrže Andreja v laško ujetništvo. Drugi dol povesti jo kritika liloranm kronika koroških bojev od oklobra 1018. do plebleeita. Povest omaga, v ospredju so politični dogodki. Tu vidiš hoj |ki mešanih meelili, zagrizeno narodno odpadnike, divjanje podivjanih hujskacev. Lav ril! či'z Ljubelj, Malgaj skoz Mežico, Maister od Štajerskega, MurtlnolČ v Podroščdci, poaieje podpolkovnik Nedlč iu general Smiljiuiič — zgodbo našega iHjšlonegii poguma, ki so mora konično ukloniti sili zvijačo In alarmirano agitacije. Užnik pade, llanžej Hneiložflikov pade, slaboumni brat Jože zbosoi iu bijo zaree — koroški Peter Klepee, Katri se komiij re*i lUtiazutica, Jurij so vrno brez desnice lil |H»i'0čl pridno Lucijo, Andrej študira v LJubljani pravo, nato pn s|Kizna, da moro dati največ svojemu ljudstvu kot katoliški duhovnik in vstopi v Celovcu v bogoslovje. Potem delu mod svojimi kljub preganjanju zn vero in malorino best4lo. Kako jo Pregelj doumel koroško bolečino? Kakšen smisel ji Jo odkril — kot pisatelj ga vendar mora! Da, Jo vlelesil tudi tisto gnusno vodeno in korietoloveko rodoljubje v stricu Logarju: »Pamet nucajl« A čudežno lep« vzor-didde Katri, ki bero Uonpudiuu Fruiuu iu se varuje iz dnjle, doume po uvrrl ctobo-kl kršfnn^M veri Prenesimo, liog iiiip pri ;.uša Te je ludi pina leljov odgovor ua vprašanje narodnega trpljenjrt: KoroMa trpi, dokler Hog Iiočp tnko! A vzporedno podftrtuji! ttl'11 odloino; -Umreti гки' јгк n.i.O ljudje, zli nobeni) ceno ne! Zslo. Koroška, drfll In mu jo naš Kofbtan knkt»r dekli'-a AnČi, ki j*1 bil.i iia pocilnlcan pi i Iliiziiožiiiku, odšl i za v vojaške bolnišnice, so zgubila in •►mrl* ko \/-J • ,i (»t/. !Hi): -Otel SO je k Пооп гв mir: >K.( ггл bratu Andreju na fronto (s!r. 98) — i 'Л- ne beoede seved« • (Nudaljevinnle *ledi.| Inserirajte v „Slovencu"! ncraklifh >SPL1T< A. D. 7,K CKMRNT PORTLAND, SPUTj je izvanredna izolacijska, ognjavarna, lahka gradbena plošča Heraklith Heraklith Heraklith izolira, vročino in mraz, vlago in zvok je elastičen, zavzema malo prostora, )e vedno suh se lahko pribije, pili, brusi kot les in drži omet idealno Heraklith ima najmanjšo prostornin-sko težo 350—400 kg na 1 kubični meter Heraklith Heraklith zmanjšuje znatno gradbene stroSke vsled prihranka pri transportu, lahke konstrukcije in obdelave se porablja za gradbo celih hiš, nadzidavanja na masivne zide, za zgradbo podstrešij, za vmesne stene, za izolacijo masivnih zidov, za strope, hladilnice itd. Heraklith je idealen gradbeni material za stanovanjske hiše, industrijska in gospodarska poslopja Ilshovlne, honsfruhcuske liste ln pojasnila pri pooblaščenih zastopnikih: notcridl d. i o. z Llubiiana Dunajska cesta $(.36 D. Rakusch, Celje Vinc. Kuhar, Maribor Cel i Gašpar, Murska Sobota Vil). Dengg. Ptuj ЖД ELEMTMČMC —IZOIACIJK— -CEVI ХЛ- KANAIIIACIIE Ueneralno zaet.ipstvo »ALl'EKO« TRG. INUUSTtt. DRUŠTVO, LJubljana, Мадагукпта 23 | MVamjefcmno ? da kupite blago za zimske suknje, črn in moder kamgarn in športni ševiiot najugodneje v novi trgovini to. Zlender Ljubliana, Mestni trg št. 22. Autotaksi M H'" ty;'r 18 Novo mesto- KnncIMa Tolelon st. Za lesen in zimo kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki L N. ŠOSTHRIČ lllaribor, nieksandrooa cesta 13 NaibolfSe hoplte za Mlhlavza Nogavice, damske in moške rokavice, damsko in moško perilo Benge rjevo, puloverje, telovnike I vest je I žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote. čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ler toalot. potrebščine lo prt JOSIP PEIEUNC LiDbliana Olliu Prešernovega spomenlha, ob vodi JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN B OVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA IzvrJufe električne napravo ler vsa r to stroko spadajoča popravila Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zavarovalnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Oolje, Palača Ljudsko posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 Teichert-ove stroje cenijo po vsem svetu Stroji za veliki in mali obrat v celokupni lesnii ndustriji. Posamezno in kombinirano. Vodilni in neprekosljivi v vrsti elektro-strojev brez jermen. elehert A Solin, Eiegnilz 35 Praga II.: Geza Zoltan, Vodlckova 20 / Liberci. , ul. 33 / Uodcnbach a. d. Elbc Čel k a: Uhr Л Grafe. KI. Fftrbergasso 4 / Henerad: Robert Kleiecher, Zrinjekog Anton Kovvarsch / Ljubljana: Ludvik llcršič, Stari trg 20 ? Kaj dobite za Božič ako ste se naročili n« knjižne jugoslovanske: knjigarne: v ljubljani 7 r* gfflnr, 4 % чШР y TIMMVKM VVS. Jiipnik 11 neteče** >in« IVvo««! raste 1» ivajveselejše He-'/e)<\ k, io io w.jel Timnierm*ns i o»V*vm v.iVa; i* Na kri/poljih stoje kl|N>tiM »Л svetnik; in клклг jc Flan.irij« dc)el* рл-1 л l'or.iskopa UtintUlNl, t*Vo •mr. Iii.l sv.no mistike m svetnike. l sto\v> м>*«ктје. l.ep* je knjiga \ wv\wm Ktest»v čeprav to življenje ne hi hi) o morda tisto, ki gs letimo il; ki hi pr. mogli J.i veti Католп Fernude*. V LEPOSLOVNI KNJIŽNICI: FELIX T1MMERMANS ŽUPNIK IZ CVETOČEGA VINOGRADA Povest. 1; flamšfcine prevedla Zdenko Knez in dr. Hajko Loiar. V LEPOSLOVNI KNJIŽNICI IZIDEJO NADALJE: O veliki noči: Johan Bojer IZSELJENCI. Roman. Iz norve&žine prevel B. Vodušek. Po Binkoštih: Andr£ Gide: TESNA VRATA. Roman. Iz francoščine prevedel B. Vodušek. Peter Lippert: OD DUŠE DO DUŠE. Pisma. Prev. Dora Pegam-Vodnik. Začetkom jeseni. Martha Ostenso: KLIC DIVJIH GOSI. Roman. Iz angl.prev. Griša Koritnik. I * LJUDSKI A\\//ZЛICI izidejo: j '/7rur. i. HtuTitst CsvnstUa.; .m \Ve4«-; Г fiwl»l* Ikmrkta*. '..VM.r. ; Ј~ат>и> šči.rr :rf "•.". •f: >.. ■ ;-'«.:'• i /,./>-?■ '•'■Ч...ВК Ke.a H»r. R.vauc .1 ЛЦрвјЛие ;'-fnšl S.intSik — ,t.r t -.c; 4.: V t.; Biti K> :>fv.V. ,5 'rAHK^-Z*1. — i f> ■•: s-.rvai P**tih* in niecove vesele PBšt<«Uvsčine, Laiaitvi Kliukec kwsrjal v-.'.»m вшш. - > ov.vhru. " Se?- V s.iiiiem polju. Rciraa. li rjih-Tif- V.rts .Urr- HVtvO. 1ir*k<4f IT^S. OdliSui tran e.isi t\v.'.'.a"V.'k Vk'Kvr llupi spada k moj->:т-л ■ šve!e\ rec* slovstva. Njegovi spisi, \ Vtf.'cr.h se is.raJ.i s.vialno čuteče srce, S4v Rvvr.uiv;- ■ a'.ns dela. ki ne bodo ni-k.*r prišla \ Ul« strahote t TiK! у 1\м"да. ki N> jv svoji napetosti, posvoji ут-ерт\и$1л>: n veličini. |ч» vrlo zanimiv i • ,-s snovi, \4>stal tudi nam SK>-\ priljubljeno čtivo. Ne le inteli- Ct"-:... ■. ..rve. tudi preprostejšemu človeku dobrodošel, saj je veljalo Minlma-л;е v c .keca pisatelja, kakor je tudi bil fant-st. najprej siromašnim in sirotam. Ljudska knjižnica, ki otvarja svojo novo serijo - tem delom, jo postavila s to izbiro tu.I i nekak program za svojo bodočnost Udajati hoče dela. ki so nedvomne literarne vrednosti, hkrati pa tudi •)>№• prostejšemu čitatelju pristopna. V LJUDSKI KNJIŽNICI: MCTOR HUGO LETO STRAHOTE 1793 Roman, lz francoščine prevedel Franc Terseglav. V ZBIRKI DOMAČIH PISATELJEV: IVAN PREGEL1 MAGISTER ANTON Zgodovinska povest. — Izbranih spisov peti zvezek. V ZBIRKI MLADINSKIH SPISOV IZDEJO NADALJE: O veliki noči: Mirko Kunčič: ZA ŽIDANO VOLJO. Po binkoštih. Ruvard Kipling: ZAKAj-ZATO POVESTI ZA MLADINO. I - an gleščine prevedel Griša Koritnic. Začetkom jeseni: Gabriel Scott: МАТ.Д TROJKA. — Povest za mladina IVAN PREGELJ. Maister Anton — Mojster r,iesJ. iivečjnu slovenskimi piMtelji Ivan Pregelj je \ ivajširših plasteh našega Ij-jdsJra tak.- priljubljen. Јд je odveč opocarjiati rurnj — sjj vsskio komaj Jaka. da bi кај njesgvvega 1Ш0 >Iibraai spisi«. Vaterih prvi štirje iveski so še itšli ter jih naročnik-. Zbirke domačih pisair-ije, s 25popustom, se bodo nadaljevali in iiiHe kot zvezek zgodoKinska povest >M*«i>ier Anion«, katerega bodo či-tatelji gotovo veseli. Zajel je v njem spet nov obraz, upodobil tn naši zavesti pri-hliial spet neko dobo iz naše narodne zgodovine, postavil v galerijo naše kulturne tradicije spet nov spomenik. Zanimanje sa doslej izišle zvezke Pregljevih spisov je bilo zmerom veliko, za >Masi-stra Antona« je |4i pričakovanje še posebno napelo. V ZBIRKI DOMAČIH PISATELJEV izidejo: O veliki noči: Franc Levstik: ZBRANO DELO. Popolna komentirana izdaja v 6 zvezkih. Priredil dr. Anton Slod-njak. III. zv. Leposl. in dram. proza. Po binkoštih. Anton Leskovec: IZBRANO DELO. Komentirana izdaja. Priredil France Koblar. Začetkom jeseni: Ivan Pregelj: IDILE IN GROTESKE. Izoranih spisov šesti zvezek SVILVSSON. PriroJr malera X * ж 1. :ja — P д a 1 B o u r g e t ni nn^L da hj mal laskati. li pisma, ki ga ;e pisal Sreussotia, posnemamo sledeče vrstice: >Cita3 sem Vaše povesti Bil sem navdušen, očaran. Rojeni ste s tistim darom za pn^-redo-vanje. ki je tako zelo redek in ki pa priv veliki pis;itelji niso takega imeli. Чосво sposobnost pripovedovanja, ki sledi razgibanemu življenju, sposobnost, da pričara tesno bližino dogodka in presadi čitatelja vanj. kar odlikuje mojstra povesti: vsi ti darovi so v Vas in rsi so najvišje stopnje. Resnično, vesel s-em. kadar odkrijem kdaj knjigo, ki je toliko vredna kakor Vaša . .< V ZBIRKI MLADINSKIH SPISOV. JON SVENSSON PRIGODE MALEGA NONNIJA Tri povesti za mladi rio. lz nemškfga izvirnika prevede] dr. Joža Lovrencic. / V ZBIRKI ,KOSMOS' poljudno znanstvenih in gospodar. spisov, spominov, potovanj itd DR. FRANCE VEBER sv. x AVGUŠTIN. Študija. VEBER. St. ATcnštin. — V tem po-au naš veliki filozof iiz\eit- ArgaSiaonh naukov. Uvodoma osreUjnje 3odr;.jj30To zunanje življenje, bistv: kc;:pe pt je tolmačenje njegove filozofije. Зс ^ danes prav tako pomembna, zli i-f bolj. kator ob času. ko je prvič c;icdiU čl oreški miselni svet. — Tem bolj pa ie zanimiv* ts knjiga, ker tvori nekak kiju? do Vebrove >Filoiofij^<. ki je lete* iii* in zbudila vseobfio pozornost nai^gn raiurnništva. po svetu pa pripravljajo ie prevode tega dela. S to knjigo bomo Slovenci hkrati dostojno počastili tisoSee.tst?ietnico smrti velikega svetnika V ZBIRKI ,KOSMOS' poljudno znanstvenih iri gospodarskih spisov, spominov, potovanj itd. izidejo nadalje: O veliki noči: Arh. Jože Mesar in arli. Ivo Spinčič: O STAVBARS1VU IN NOTRANJI OPREMI STANOVANJ. Začetkom jeseni. Bernh. Kellermano: POT BOGOV. Potopis. Naročniki uživajo sledeče ugodnosti: Lahko naročijo reviji „Dom in svet" ali „ilustracijo" proti mesečni naročnini Din S-—. Na knjige založbe Jugoslovanske knjigarne dobe 25% popusta. Nablranle naročnikov zu štajersko fe prevzele tiskarna sv. Cirila v Mariboru. rokavice Din Icltnop.la nnpnpođl. uni. šport rokivic* m pfrt rolit. ћч. hiviti, MfliVlM m spnlne frak la гвууги plim pr« đamatf j mi« m №(e Din Veimo liMra mortcrnin Diui, mrblc In pletenin! "^^■■■e^**'"" Mrnsim Miru hr«v«t *«tj> »simc m /јдош гпшп Г9Ш 1в Fany Patih, umetno košarstvo Radovljica • Ljubliana, Miklošičeva cesla št. 30 ПајселеЈба In primerna miklaoieoa darila /.u doco: otro&ke mizico Iu stolčki in razno leseno igrače, gugalniki. /a odraslo: pleteno poliiitvo, stojala za ročna dela. tase. tapecirane Oglejte al bogato zalogo. koSarice 1& Jiva"ie l Ld- Oglejte si bogato zalogo. U Razglas Mostno iiiičelstvo mariborsko razpisuje za I. 1931. sledeča tekoča dela in dobave: Zidarska in težaška dela, tesarska dela, betonska dela, kleparska dela, mizarska dela. dimnikarska dela, kovaš» m premog itd. .1 „ »лоS « s- ;f as a. ► Z« -C o« i j. c 3 - -o £ -z. i c* J »J E X. -J л5 v „ Zt K 2:0 J» o * _ E S- S« m » e v ■M « Л * K j; « I J 1. »Q« 1C 1 ! ■ S ui a 3 je potlrhleval. /,ti|)rtt> trepalnice so se zdele, da sc hočejo dvigniti. Telo че je rahlo premikalo. \li je lo smrt? Ali |Vit se prebuja k novemu življenju? skrb ie obvladala Jano. Hotela je poklicali Atmo, toda glas ji je tnlpovedal. I dane s, j,- pr pustila čuvstvom. ki so divjal;-, \ n i Objela je Silvestra okrog vratu, mu šop tai.i ljuboaiive besede in pritisnila svojo ustnice na nieirno oolo. V s« zdravnikova navodila. ^ Atmina nan ~i!a je |x>zabila v tem hipu. Silvester, ne zapusti me! Silvester, ot-tani pri meni! Ali je zvenel njen glas tako blizu ob njegovem ušesu? Za trenutek je odprl trepalnici', kakor da skuša šiloma -poznali okolico. Potem jih je zopet zaprl. Glava je omahnila. Ležal je popolnoma liho in nepremično. Silvester!' Zakričala jo v največji -ili. Tiho je pokleknila poleg postelje in si zakrila z rokami obraz. Atma jo stopil v sobo. 1'prl je vprašujoče svojo oči v Silvestrov obraz. Duša je močnejša ko smrt... Hešen jo.« Zumrmrnl jo tiho in stopil nazaj. Znovu jo (Kipi I bolnik oči. Tokrat mnogo svoIhuI-neje in lažje. I11 / vestdim začudenjem je videl pta\o-laso glavo na svojih prsih, obraz 11111 je bil skril. Kdo . .. Kaj jo ... Jana je skočila. Živi, živel bo!< So je Silvester ui s|x,znal. Kdo je ... Kdo si ... Jana, tvoja Jana sem . . naju jo zopet združil. Na SHvestrovem obrazu p' ztiim', da prepoznava. Jana?« .Da, tvoja Jaua... zu cclo živlieoieU Jana ie pri tebi I l'.og zasijal izraz, da ra- nihidrtcva okafljo Vzorcasti baržun za obleke zajamčeno stalne barve, pralni baržun za domače obleke 70 cm širok po Din 29'—, 38'—, 42'—. Boljše vrste vzorčasti baržun za popoldanske in večerne obleke po Din 67'—. Damshi športni plasti ho cm širine do 30 % znižane cene po Din 88'—, 120'-, 135 —, 146'— fr. K$. souvan, ifuMfffita Mestni trg Budilke, stenske in žepne ure kupite najbolje in uajcenejo pri Liubliana 2 Prešernova oU Lastna pro-tokolirana tovarna v Švici Zahtevajte cenik zastonj tn poštnine prosto Budilke od Din 19 — naprej. - Budilke iz lesa od Din 84'— naprej. • Stenske uro idoče 14 dni z bitjem od Din 1180'— naprej. ...............ll~>ll|,l~l*i Vn l|,l i Pravkar ie prišel iz Anglije E I S T E R in se Vam ponuja za hlapca I Lister reže krmo, mlati in melje žito, žaga drva, črpa vodo, dviga bremena, goni sploh vse gospodarske in obrtniške stroje brez prestanka vedno z enako močjo. Svoje delo opravi v najkrajšem času in nadomesti celo vrsto delavcev. V službi je zvest, vstrajen in dela neprestano pri največjem naporu vsaj 20 let 1 Bolan ni nikoli, je močan, tih in prime za vsako delo. Zadovoljuje se s tr£lini ležiščem kjerkoli in ne rabi več kot nekaj žlic bencina na uro za delo, ki ga opravi jako močan konj. Le enkrat ga je treba kupiti, potem je Vaš, dela Vam skoraj zastoni in se Vam tisočkrat izplača. Lister-motor la najcenejša delovna moč ie vedno * na razpolago pri tvrdki Franc Stupica itleznlna In taloga ooljedelskih stroje« v tubliani, Gosposvetska c. 1 Od dobrega najboljše je le 6RITZNER-ADLER šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba — najboljši materijall URANIA ^ pisalni stroj v 3 velikostih Novost! Šivalni stroj kot damska pisalna miza ' Le pri JOS. PETELiNC - LIUBLIANA TELEFON INTERURBAN 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Božična odprodaja od 110. uovcnthra do 27. decembra bom prodajala vmo svojo zalogo blaga od SO — 10 % ceneje in sicer: 9999 komadov moških klobukov 5555 > različne kožuhovine (kož) 4444 > baret že od 21 Din dalje 999 > damskih klobukov že od 59 Din dalje Ivanka Smalc, Lfub'jana Marijin trg 1 Spodnieštaierska ljudska posojilnica Registrovana zadruga г neomejeno zavezo v Mariboru Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. Tekstilbazar dr. z o. z. manufakturna irgovina LJutotjana, Krekou firni st. 10 Priporoča svojo veliko nalogo uiunufaktur-aegu bla^a po 11 a | u god n e |š i b cenah Sami se prepričajte da se dobi vso manufakturno blago, kakor: plašči, zimske suknje (tudi izgo-tovljene), barhendi, tlanela, oxiordi, odeje, koci, pletene rute in jopice v največji izbiri in najnižjih cenah edino le v manufakturni trgovini Samo! I. PREAC v Mariboru Glavni trg št. 13. Samo! OPOZARJAMO NA VELIKO inventurno odprodajo manufakturnega blaga po globoko znižanih cenah v trgovini KARGL SKALA V KAMNIKU Cene vsemu blagu znižane od 10 do 30 7o Oglejte si izložbe in veliko zalogo! — Prepričajte se sami! Vi ali kdorkoli iz VbSo družine luli ko v kratkem inra kak instrument polom uašetrn brezplaCneira pts mciu-Ka ivhcku te ii ja, ter -i ustvari domu prijetne vc-Zaht'vajtc šo danes naš veliki DREZPLAtM KATALOG s katerim dobite tudi zastonj poučno knjižico "Kako poslanem dober godb'iiik«. Prilika 7.a nakup ie ugodna, instrumenti poceni, uepnjo lahko. Nudimo Vam ■ mai Najboljše io najki'ristnej'e MIKLAVŽEVO DARILO m šolsko mladino je otroška pisalna miza. i\u(11 te ulrokom veselja »lo učenja. Ohran'te iili zdrave « telesno nego. NOVA OTROŠKA PISALNA NII1CA ki ee uravnava /.a v se sturosti uiruk od do is, ieta ustreza vsem ргн vilom o pravilnem držali iu ieli-.sa prt uteuJu ler :o obenem praktična ehrambii ла vse Šolske potrebščine. **»zice izdeluje trdka I. Ш№1 fvornH st poiu$(va, LjuDltoiin ovonii tre i I I I I I 9 « i S I I I 4 1'etauovljuiio lela IMS ML 1IRBAS ^ll^li (iastnik Miroslav Urbas) priporoča pristne Zaščitna znamkn kranjske klobase iLfubliana Violine od Din 95-Handollne od Din 136' Gitare od Din 207-Tamburlce od Din 98- . Klarineti od Din 120'- dalje Trombe od Din 480- dalje Klavir, dtre od Din 192-- dalje Gramofoni od Din 380'- dalje priznane kot „speci)aliteta" lastnega izdelka poleg mestne elektrarne Slomškov** 13 Brzojav: »Urbas L ubljana — Telefon št. 3322 Ročne harm.nike od Din 85'- dalje itd. Naivefla odpremno tvroka glasbil v lngosk vili IHeiiieUHiM-cfld tvornica Riasbll, gramofonov in harmonik Prodajna ooilruinit-a МЛ1ПНОК štev. 102. Elf htroieh; ICno pod ellc Karel Г iorfaiitiC - Ccltc Cankarjeva cesta 2 - ima v zalogi po ugodnih cenah: vsakovrstni instaittcMshi materija! in na- nellove — Električne mOfOr|C S pritiklinami in števce — ZernlCC vseh vrst in za vse napetosti - Električna svetlina telesa in sestavne dele — Električne IIHOlnlHe za 120 in 220 volt 3 in 4 kg — Materijal za /VOntllie in telefonske naprave — RADIO APARATE in sestavne dele (vse baterije) — Anorfne »aterljr. 60 volt Din 80—, 90 volt Din 120—, 20 volt 1 Din 160---Na|'.'0- velSl radio aparat na SfrUfO z zvočnikom v eni kaseti za 110,120 220 volt Din 3300'- , Pismena naroČila se lot o zvr$u|e|o Tvrdka PETER ANGELO družba z o.z. LJUBLJANA (zastopstvo Klein & Stiefel, Fulda) se preseli s 1. decembrom. 1930 v Dvorakovo ulico št. 6, L nadstr, poleg Gospodarske zveze (Jsfanovi). I. 1860. M. Dren Ustanov^. I. iS60 i» / Ljubljana :: Kongresni frg št Največja zaloga predtiskanih, pričetih in gotovih ročnih del tei pripadajočega materijala. // Entlanje. ažuriranje in plisiranje. // Montiranje blazin itd. VEZENJE NA ROKO IN NA STROJI Inserirajte v „Slovencu"! Lunam Zadružna Gospodarska banka a. a. V Ljubljani (Miklošičeva cesta tO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOEANKA. TELEFON STEV. 2057. 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000'— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-— Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Nakana — Akreditivi. — Predujmi na efekte. PODRUŽNICE; BLED NOVI SAD KRANJ ŠIBENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO SfLIT Izvrluie vse bančne posie najkufantneje. Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Saies -deposits. - Borzna naročila -- Prodaja srečk Za liisoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Ce* 1'dHtutelj: Ivan Rakotcc. Urednik: Frnni« R rum »ar.