12. JANUARJA
ŠTEV. 2
LETO 1938
Kodra na breskvah
Huda zima tudi najbolj marljivega sadjarja zadržuje od raznih del v sadovnjaku in vrtu, ki bi jih ob toplejšem vremenu lahiko opravljal. Konec decembra in januar sta se letos posebno izkazala. Ko bo pa odnehal mraz, 6e bo bržčas p>ojavLla pa druga ovira v obliki snega. Zato bo morebiti na mestu, ako v teh najhujših zimskih tednih, ko imamo nekaj več časa za branje, opišemo nekatere sadne zajedalce, ki delajo v naših nasadih vsako leto ogromno škodo in opozorimo sadjarje, kako 6e te škode zanesljivo ubranijo. Za danes si oglejmo neko bolezen na breskvah, ki je znana pod imenom kodra ali kodravost.
Zadnja leta se je pri nas posadilo mnogo breskev. Imamo nasade po več sto dreves, pa iudi zanimanje za to naj plemen i tej še sadno pleme še ni odnehalo. S tem pa bi ne bilo še V6e opravljeno, zlasti ne pri breskvah, ako bi jih samo sadili, potem pa jih prepufiiili njihov: usodi. Poleg rednega obdelovanja, gnojenja in primernega obrezovanja, jih moramo tudi braniti pred raznimi zajedalci, ki jih ima bre6kovo drevo obilo, kakor v6ako drugo sadno pleme. Nobeden, pa ni tako nevaren in nobenega 6e 6adjar tako ne boji kakor kodre. Pa je tudi opra vičena ta bojazen, ker ta zajedalka tako zdela zlasti mlade breskve, da 6e pozneje težko popravijo, uniči pa nam tudi ve6 pridelek.
Kodra se pojavi na ta način, da se takoj spomladi, ko breskve ozelene, mlado lističje na prečuden način napihne, namehuri in mesnato odebeli, deloma tudi pordeči in kmalu potem odpade. Umevno je, da mora po taki okvari listov takoj prenehati tudi rast in poganjki se vrhu tega na vse mogoče načine zvijejo in zverižijo ter se tako popolnoma jookvarijo. Samo ob sebi je umevno, da odpade tudi cvetje in tisto leto ni računati na kak imena vreden pridelek.
To zelo škodljivo bolezen povzroča neka glivica, katere rosi skale na listih m njeno podgobje (koreninice) prerastejo listno snov, ki se zaradi tega ne more pravilno razvi-
jati, ampak se namesto naravnega tkiva tvori mesnata snov, ki spremeni liste v velike mehur j as te 6tvore, ki nežnim breskovim listom ni6o nič podobni. Pozneje se prevle-čejo tako pokvarjeni listi z belo prevlako, da so videti, kakor bi bili posuti z moko. Bolezen pokvari na isti način tudi cvetno brstje in pozneje tudi cvetje ter tudi mlade poganjke, kakor je bilo že omenjeno.
Po tem prvem najhujšem napadu, pole-zen polagoma pojenja; breskve so večinoma gole ter se šele na poletje iznova obrastejo. Toda rodni le6 je povečini uničen in z njim tudi pridelek istega leta. Po tako prizadetem drevju ostanejo tro6i, ki naslednjo pomlad iznova okužijo mlado lističje in posledice so še hujše nego prejšnje leto. Breskve, ki so prepuščene same sebi, kmalu shirajo in sčasoma propadejo.
Mnogoletne skušnje kažejo, da 6e kodra ne pojavlja vsako leto enako. Njen razvoj posebno pospešuje mokra in hladna pomlad, kakor sna je pri nas običajna Tudi v6e sorte niso enako dovzetne za to bolezen. Vendar pa se niti na to niti na ono ne moremo ozirati pri obrambi breskovih nasadov, ker nikdar ne moremo naprej vedeti, kakšno bo vreme in tudi odpornost kake sorte ni zanesljiva. Vedeti je treba namreč, da se bolezen, ko 6e enkrat pojavi, ne more ozdraviti. To dosežemo popolnoma zanesljivo s na obramba ob6toji v tem, da bolezen preprečimo, ji zabranimo, da se ne more razviti. To dosežemo popolnoma zansljivo s pravočasnim škropljenjem s preskušenim škropilom. Tako škropilo je 15—20% žvep-leno apnena brozga in najugodnješi čas za škropljenje doba proti koncu zime (februarja do začetka marca meseca), preden se začno brsti odpirati.
škropilo pripravimo tako, da vlijemo na 100 litrov vode 15—20 litrov žvepleno ap-nene temeljne brozge, kakor jo prodajajo, ali kakršna 6e lahko skuha doma. Na X0 1 vode bi morah vzeti 1.5 do 2 litra temeljne brozge ali na vsak liter temeljne brozge 5—6 litrov vode. Odmerjeno ali odtehtano
■temeljno brozgo zlijemo počasi in med neprestanim mešanjem v odmerjeno vodo, pa je škropilo gotovo.
Škropiti moramo breskve tako, da zade-nemo vse drevo od vrha do tal in da 6e popolnoma zmoči slednja vejica na njem. Ako na ta način obdelamo breskve vsako leto ob naznačenem času (konec zime), 6.mo zaradi kodre brez skrbi.
Ker je žvepleno apnena brozga tudi za drugo 6adno drevje zelo važno sredstvo za zimsko in poletno škropljenje, naj sledi navodilo. kako jo lahko izdelujemo doma:
1/4 kg fino zmletega žvepla, kakršnega uporabljajo vinogradniki za žveplanje trt, zmešamo s 85 dekagrami zdrobljenega žganega (živega) apna. To zmes potem razredčimo z 10 litri vode. Na ta način dobljeno žvepleno apneno kašo kuhajmo v železnem kotlu % ure. Med kuhanjem izhlapi precej vode, ki jo moramo pa nadomestiti z dolivanjem. Tako dobimo 10 litrov temeljne brozge z 20° gostote. Iz teh podatkov lahko zračunamo, koliko žvepla in apna je treba u. pa-, za 20, 30 itd. litrov temeljne brozge.
Kdor je pazljivo bral prejšnje odstavke, bo vedel, da s tako temeljno brozgo ne smemo škropiti, ampak jo moramo primerno razredčiti (za zimsko škropljenje vzamemo na 10 litrov vode 15—20 litrov, za poletno pa na 100 litrov vode samo 2—3 litre temeljne brozge).
Žvepleno apnena brozga je dandanes po vsem svetu vpeljana m povsod preizkušena snov za obrambo sadnega drevja pred za-jedalci. Važna je tudi zato, ker je izmed vseh drugih neštetih 6redstev tudi najcenejša, zlasti ako 6e kuha doma.
Končno naj še omenimo, da se je tudi 2—3% bakreno-apnena (bordoška) brozga pri obrambi breskev pred kodro dobro obnesla. Na 100 litrov vode vzamemo 2—3 kg modre galice in 2K—3K kg gašenega apna. Najprej raztopimo v 50 litrih vode galico, v drugih 50 litrih vode pa apno in ko je oboje dobro raztopljeno, vlijemo med neprestanim mešanjem raztopino galice v raztopino apna (ne pa narobe!).
Tudi s tem škropilom obdelamo breskve prav tako in ob istem času, kaikor je bilo povedano za žvepleno apneno brozgo. H.
Januarsko delo na kmetih
Polje je pregrnila bela odeja in preprečila vsako delo. Kdor je poslušal naše nasvete v jesenskih mesecih in zemljo za zimo lepo preoral in pripravil, da jo zima razrahlja in namoči, bo imel spomladi njive pripravljene, da sfvočite znova rodijo obilne 6adove. Sedaj na polju nimamo dela. Edino opravilo, ki ga lahko izvršimo, je. da gnojimo njive z umetnimi gnojili in z apnom ter da čistimo jarke posebno tam, kjer nam jih je jesensko in še zimsko deževje zapolnilo in voda v njih zaostaja ter 6ili na njive. Marsikje je na njivah ali vsaj na delu njiv ostala od predbožičnega deževja voda, ki je v hudem mrazu jx> božiču zamrznila. Kjer se pod ledom nahaja ozimina, je treba prebiti ledeno skorjo, da se žito zaradi pomanjkanja zraka ne zaduši. Rastlinstvo namreč tudi »diha«, kar kmetje veste, ali morda ne pomislite na to, da se more zadušiti.
Zadnji mraz je morda že marsikje f>ov-zročil škodo. Kako je s podsipnicami, kamor 6tno zakopali krompir, repo, peso? Ali so bile z zemljo dovolj pokrite, da ni prodrl do korenstva mraz in ga poškodoval? Pregledati jih je Ireba in jih z zemljo še obrniti in zasuti, da bodo shranjeni pridelki
pred vsakim mrazom popolnoma varni. Kajti nastopi lahko še večji mraz, V6i pa vemo, da po teči ne pomaga zvoniti.
Če ima kdo slamo ali seno v stuhovih (6togih ali oselcah), naj pazi, da mu kje ne zateka v notranjost kupa. Na ta način se mu lahko 6pridi mnogo slame ali sena. Treba je odtok padavin urediti m 6labo pokrita mesta izravnati in dobro prekriti.
V januarju je čas za dela v gozdu. Sedaj imajo čas ljudje in živina. Mlade gozdove je treba trebiti, napraviti je treba drv itd. Prav tako je v zimskem času prilika, da se loti kmet takšnih del, kj zanje poleti nima časa. Kako je z grmovjem ob potih, med njivami in travniki? Kjer dela zgolj najbolje in škodo, proč ž njim. Kolikokrat se morda poleti pri oranju in vožnji zadeneš obenj! Kolikokrat naletiš pri oranju njiv na skale, ki krhajo črtalo in lemež! Zdaj je prilika, da se jih lotiš in njivo očistiš, kamen pa porabiš, da jx>praviš in nadelaš slaba pota, kjer se ti v moči kolesa vdirajo do pest v blato.
Poleg teh je še mnogo drugih opravkov pri hiši, ki ne spadajo k obdelovalnim delom, pa vendar v veliki meri pripomorejo
do lažjega gospodarjenja in povišajo pridelke. Tudi v hiši je ob dolgih zim6kih večerih, ko zunaj pritiska mraz, ob topli peči vse sorte opravil: treba je luščiti koruzo, fižol, grah, zraven pa jx> stari navadi kakšno preudarno reči!
Pri živini se dela nikoli ne zmanjka! O, kako so pri marsikateri kmetiji goveji hlevi in svinjaki zaduhli, smrdljivi, nezdravi! Družina ima čas, pa vendar ostaja gnoj kar ves teden v hlevu, da živina do kolen gazi po smrdljivi brozgi. Živali so nesnažne, večkrat jih muči škodljivi mrčes. Nikar j tako. Takšne razmere v hlevih so naravnost po-6peševateljice kužnih bolezni. Če k temu pride še slabo, pomanjkljivo krmljenje, ki komaj zadostuje za životarjenje živine, so dani vsi pogoji, da nam živali pešajo, ne dajejo prave koristi ali je sploh ne dajejo in da so podvržene prehladu in raznim boleznim. Ako hočemo imeti zdravo in lepo živino, jo moramo prav in zadostno krmiti z mešano, tečno krmo. Posebno mlade živine ne smemo pustiti v nemar, ker se posledice ne dado več popraviti. Redno vsak dan moramo vso živino temeljito očistiti s česalom (štrigljem) in krtačo ter tako omogočiti dihanje 6kozi kožo. Prav tako se mora dnevno izvažati gnoj in hlev nastlati 6 suho in ne prašno 6teljo oz. listjem ali slamo. Živino je priporočljivo napajati zunaj, če niso tla preveč zledenela. Gibanje na svežem zraku ji dobro dene, med tem 6e pa prezrači hlev. Ako nastopi ugodno vreme, kaže spustiti živino tudi v tekališče.
Kako je z zalogami krme? Ko jo bo začelo zmanjkovati, bo prepozno misliti na varčevanje in nakup, ker 6e lahko zgodi, da je ne bo spomladi naprodaj, gotovo bo pa draga. Zato precenimo zaloge krme (sena, detelje, slame, korenske krme) že sedaj in si izračunajmo, kako bomo shajali. Saj vemo, koliko krme jx>rabimo dnevno: svinčnik v roko, pa bomo videli, ali je bomo imeli dovolj Umno krmljenje in pravo gospodarsko varčevanje je pogoj za uspehe v prehrani živine. Če je živine več. kakor nam jo bo mogoče dobro prekrmiti, ne držimo je! Zaradi prevelikega števila nikakor ne sme biti prikrajšana posebno mlada živina (telice, bikci), ki ne sme nikoli trpeti pomanjkanja krme.
Prašiče krmimo redno in točno vedno ob istem času. T ud; pri njih skrbimo za snago in dober zrak. Breje svinje ne smejo dobiti zrmrzle krme, ker bi zvrgle; tudi ostalim svinjam je škodljiva, ker jim pokvari prebavo.
Kokoši krmimo z mehko krmo (kuhan krompir, korenje itd.), zraven pa z zrnato. Vedno naj ima perutnina zadosti pitne vode. Skrbimo za toplo kurnico in za dovolj peska za kopanje.
Na travnikih sedaj ni posebnih opravil razen gnojenja z umetnimi gnojili.
V	vinogradu bo v januarju tudi počivalo delo, ker ga vremenske razmere ne dopuščajo. Le če bj skopnel sneg in bi se zemlja odtalila, bomo lahko dovršili rigolanje. Vendar je treba paziti, da zmrzlega snega in zemlje ne p>odkopujemo. Pač pa je v mrazu in snegu pripraven ča6, da napeljemo v vinograde, ki ležijo v bregu in je pot do njih 6trma in težka, dovolj gnoja. S sanmi gre lepo, mnogo manj trpi živina kakor z vozom. Prav tako je sedaj prilika, da dova-žamo v vinograd zemljo iz spodnjih leg v višje ležeče, ako smo jo jeseni pripravili. Ta dela lahko sedaj opravimo, da ne bodo čakala pomladi, ko bo opravka na vseh kon-i cih in krajih čez glavo. Kako je z vinogradniškim orodjem? Ko ga bo čas v roke vzeti, bo prepozno popravljati ga.
V	kleti bomo v januarju pretakali mlada vina, ki jih še nismo pred božičem ali med prazniki. Na drožeh so ostala še vina, ki so bolj kisla, da s tem zmanjšamo kislino po naravni poti. Sedaj jih bo treba pretočiti, med pretakanjem pa stalno paziti, da kislina preveč ne pade. ker bi na ta način vina zgu^ bila ubranost in bi trpela na 6tanovitno6ti. Pri pretakanju ponovno (kakor smo že meseca decembra prejšnjega leta) opozarjamo na nevarnost porjavenja, ki ga preprečimo s primernim žveplanjem pred pretakanjem, najbolje pa z dodatkom 10—15 gr kalijevega metabi6ulfita na 1 hI.
Po pretakanju je treba držati sode vedno do vrha polne. Ako ni60 polni, ima do vina dostop zrak, kar povzroča hitrejše staranje vina, nevarno je pa tudi, da se razvijajo bersne kvasnice (ocetne bakterije), ki rade povzročajo obolenje vina. Čim bolj suha je klet, tem bolj je treba paziti, da 6ode 6talno dopolnjujemo, ker je v taki kleti izhlapevanje večje.
Nevarno je, da v hudem mrazu pade — posebno v slabih kleteh — toplota prenizko. Najboljša toplina je okrog 10" C, za bela vina nekaj manj, za črnino pa do 14° C. V ostrem mrazu ne smemo kleti zračiti drugače kakor v gorkejših opoldanskih urah — a zračenja tudi ne smemo opustiti. Zlasti v toplih, vlažnih kleteh se pri prepičlem zračenju nabira zaduhel zrak. v katerem ze razvijajo razne škodljive plesni.
Na sadnem vrtn se bodo nadaljevala dela, začeta v decembru. Čistiti bo treba sadno drevje. Odžagali bomo vse suhe veje iti štrc-Ije ter vse odstranili in sežgali, da 6e uniči mrčes. Vse pregoste veje, ki rastejo navzkriž in navznoter, bomo tudi odstranili. Vej ne smemo odžagati pregloboko ob deblu, ker je nastala rana prevelika in 6e na spodnji strani ne zaraste rada; pa tudi čepov ne gre puščati, ker se posušijo notri v deblo in začno gniti ter deblo izvotlijo. Nastale rane se skrbno zamažejo s to ali ono drevesno maže. Prav dobra je maža, narejena iz 1 kg kolofonije, 2 kg lesnega katrana, 80 gr špirita in malenkosti lanenega olja.
Ni dobro dreves prevživo izredčiti, ker bo spomladi pognala cela množina vodenih poganjkov, ki drevo le 6la'bijo, in zgostijo. Ko 6mo odstranili nepotrebno vejevje, ostrgamo s strguljo ali drugo podobno pripravo deblo, da odstranimo staro skorjo, mah in
lišaje, kjer se skriva ves mogoči mrčes. Tudi pazimo na vejevju na gnezda glogovega belina ter na jajčeca prstaničairja in gobavca; vse to odstranimo in skrbno sežgemo. Očiščeno drevje pri ugodnem vremenu še poškropimo od vrha do tal z 10% arborinom ali dendrinom.
Glede cepičev je treba pravočasno poskrbeti pri zanesljivem sadjarju, če jih doma nimaš. Rezati jih ne 6meš kar tja v en dan, ampaJ< le od starejših dreves in na 6ončni 6trani krone. Cepiče potakneš v vlažen pesek. Pazi, da spomladi, ko bo treba cepiti, ne bo zmešnjave zaetran posameznih vrst.
V sadni shrambi se sproti odstranjujejo gnili in nagniti plodovi. V mrazu glejmo na primerno toplino, da shramba ne bo ne pre-topla, ne premrzla. Ima naj 4—6° C.
Sadjevec bo treba tudi pretočiti, če ga še nisi.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
AH ponaš svojega otroka ?
Gotovo ste že slišali o umetnikih-kipar-jih, kj delajo kipe. sohe in spomenike. Delajo jih iz ilovice, lesa, kamenja ali kovine. Preden pa začne umetnik izdelovati kip, mora dobro poznati tvarino, iz katere bo kip delal. Ve, kakšna je ilovica, kako jo je treba gnesti, kako je treba les rezati in 6trugati, kako sekati kanien, kako se da vlivati ta, kako ona kovina. Brez tega znanja noben umetnik ne more narediti svoje umetnine.
Tudi oče in mati sta umetnika. Iz otroka, ki ga jima je Bog izročil v vzgojo, morata napraviti največjo in najlepšo umetnino, ki je na 6vetu mogoča: človeka po božji podobi.
In kakor mora umetnik poznati tvarino, iz katere oblikuje 6vojo umetnino, prav tako morata tudi oče in mati poznati svojega oiroka, če hočeta, da se jima njih umetniško delo posreči. V slepo ne bo noben kipar sekal, rezal, gladil.
Še bolj različni kakor umetnikova tva-fina, so si otroci med seboj. Niti dva si po 6voji vnanjosti, pa tudi po svojih duševnih lastnostih nista enaka. Ta otrok je močan, krepak, samo zdravje ga je, drugi je slaboten, nežen, ves zanikrn. Ta je bister, drugi slabega uma, ta je živahen, oni mrtev, eden je odkrit, drugi potuhnjen in hinavski. Ta je nes razum, drugega je sama domišljija, eden
ljubi družbo, drugi se rad zateka v samoto, eden ljubi telesno delo in gibanje, drugi je ves mrtev na knjige in učenje. Vsak ima nekaj dobrih, pa tudi dosti slabih lastnosti. In naloga staršev je, da te lastnosti in prirojene otrokove darove in napake spoznajo, da potem vedo, kako s svojim otrokom postopati. Zakaj drugače je treba ravnati z odkritim otrokom kakor s potuhnjencem, drugače s krepkim in živahnim fantom, kakor z nežno rahločutno deklico. Enemu še huda beseda komaj kaj zaleže, drugega že rahla graja hudo rani. Včasih je treba noža in dleta, da je mogoče izoblikovati umetnino božjo, drugič je treba gnesti in gladiti pri tem umetniškem delu. Toda nikoli umetnik-vzgojitelj ne sme ravnati na slepo, sicer je v nevarnosti, da se mu delo skvari in namesto umetnine izoblikuje le spako. ki je bo sam, pa tudi vsa družba žalostna.
Zato je treba otroka vedno opazovati: pri delu, pri počitku, pri igri in zabavi. Zlasti pri igri pokaže otrok največ tega, kar je v njem. Nekateri otrok se lahko cele ure sam igra in mu nikoli ni dolgčas. Pri tem je posebno razvita domišljija. Drugi že v nekaj minutah ne ve, kaj bi počel, če je sam. To so živahne, družabne narave. Dostikrat se nam zdi kak otrok mrtev in čmerikav, kc •pa pride v družbo tovarišev. 6e v igri raz-živi in postane ves drug, da se lastni oče in mati dostikrat čudita, če je to še njih otrok.
Seveda pa morata oče in mati svojega otroka opazovati ne samo 6 srcem, ampak tudi z razumom, ne skozi očala 6Voje ljubezni, ampak popolnoma nepristransko: da vidita na njem ne samo njegove dobre, temveč tudi njegove slabe lastnosti. Kolikokrat se zgodi, da morajo šele drugi ljudje odpreti staršem oči o resnični vrednosti njih otrok.
Otrok navadno že zgodaj pokaže, kaj tiči v njem. Do sedmega leta se navadno razvijejo v njem že vse one lastnosti, ki ga bodo pozneje kot odraslega odlikovale od drugih ljudi. Zato je ta doba za opazovanje otroka najvažnejša. Takrat je otrok tudi najbolj odkrit, najbolj izročen staršem v varstvo in prav ničesar še ne zna prikrivati. Takrat je njegova duša še vsa odprta z v6em, kar je dobrega in slabega v njej. Zato bosta skrbna oče in mati to dobo vestno izrabila, da spoznata, iz kakšne tvarine je njihov otrok, da bosta vedela, kaj je treba iz njega izre-zati, kaj zatreti v njegovi duši, in katerim njegovim lepim lastnostim je treba pobude in podviga. Pa tudi zato, da vesta, za kateri poklic v življenju naj ga posebej pripravljata.
Poznala sem očeta, ki je že v prvih šolskih letih presodil svoje otroke: Starejši je ves razum, ta bo za trgovino. Srednji bo kmet. Ljubi zemljo in delo na polju, knjige mu smrde. Tretji, najmlajši pa bi samo v bukvah tičal. Tega bo treba v šole spraviti, če bo božja volja.
Ta oče je gotovo svoje otroke že od zgodnje mladosti vestno opazoval. In se mu je posrečilo, da je v resnici napravil iz njih, za kar jih je že v teh letih presodil: eden je po6tal trgovec, drugi kmet. tretji profesor. In vsi trije so postali pošteni možje. Iz neoblikovane tvarine, ki jo je pri rojstvu otrok dobil v delo. je izoblikoval umetnine«.po podobi. Bil je resničen umetnik.	H.
kuhinja
Solen je mesa. Za 6olenje in sušenje mesa 6e porabijo gnjati (šunka), plečeta in jezik. Tudi zarebernice in rebra se lahko nasolijo in posušijo. Nasoli 6e meso s suho soljo ali s solna to vodo. Za 10 kg mesa potrebujemo lkg 6oli, 2dkg solitra in žlico sladkorne moke. Sol mora biti zribana, strta in suha. Meso se drgne 6 6oljo toliko časa, da postane vlažno. Ko je meso dobro obdrgnjeno, ga r rnto 6 temi-le dišavami: ena žlica brinjevih jagod, 2dkg kumene. 2dkg ko-rijandra, 2 dkg popra in par glavic strtega
česna. Razen česna se V6e dišave v možnarju stolčejo. Meso se zloži v čeber, ki ima spodaj čep. Potem se meso obloži z deskami im obteži s kamenjem. Meso se pusti v soli tri do šest tednov. Meso se vsak drugi dan poliva s slano vodo, ki 6e lahko pri čepu odceja. Med solenjem se meso enkrat preloži. Ko je meso nasoljeno, 6e v mrzli vodi umije in obesi v sušilnico za meso ali v dimnik.
Juha iz svinjskih kosti. Za tako juho se porabijo svinjske kosti, od katerih 6mo obrezali meso za klobase. Ko6ti 6esekamo na majhne kose. Pristavimo jih z mrzlo vodo. Dodatki k tej juhi so isti kot dodatki k goveji juhi. Pridenemo še lavorovo zrno in košček lavorovega lista. Da zgubi juha neprijetno belo barvo, ji dodamo rujavo zaru-menele na rezine zrezane čebule in šeep sladke paprike. Juha naj počasi vre par ur. Zakuha je enaka goveji juhi.
Pečenice. Za klobase se porabijo slabši kosi, to je meso na vrata, na trebuhu in na glavi. Meso za klobase 6e zmelje ali pa na-reže na prav majhne koščke. Dvema kg sesekljanega mesa se doda K kg drobno sesekljane ali zmlete slanine. Meso in slanina se prav dobro premešata. Mešanici se doda s soljo 6trt česen poper, koriander in zajemalka mrzle vode. Ko je zopet vse dobro premešano, se napolnijo čreva in se razdelijo klobase. Za pečenje 60 boljše, če 6o uležane. Klobasam pridevamo nariban hren, gorčico, kislo zelje ali kislo repo.
Solenje s solnato vodo. Množina soli in množina solitra iti drugih pridatkov je ista, kakor pri solenju 6 suho soljo. Razloček je v tem, da se pridatki kuhajo v % litra vode toliko časa, da v tej tekočini 6veže jajce po vrhu plava. Tekočina 6e mora ohladiti. Ohlajena se polije po mesu, ki je v kadi naloženo. Pred politjem mora biti meso ohlajeno in ne mokro. Meso se obteži z deskami in kamenjem tako. da voda prestopi meso. Voda se mora vsak dan pri čepu odliti in znova politi po mesu. Solenje traja tri do šest tednov. Tanjši kosi so v treh tednih dovolj nasoljeni in se vzamejo iz tekočine ter posuše. Večji kosi se puste v slani vodi šest tednov. Ko se večji kosi vzamejo iz tekočine 6e morajo dobro stisniti v zato pripravljeni stiskalnici. Manjši kosi mesa ee dovolj okade že v enem tednu. Večji kosi pa rabijo vsaj štiri tedne za sušenje. V dimu posušeno meso se dodobra posuši na zračnem prostoru, najbolje na prepihu. Da 6e tako »sušeno meso ne pokvari, se posamezni kosi zavijejo dobro v papir. Zlože se v zaboj in pokrijejo 6 pepelom iz bukovih drv.
Otrokova obleka
Kakor otrokova prehrana, je tudi njegova obleka vedna materina skrb. Najrajše obleko sama izdeluje, da tako nekako svojo ljubezen vanjo všije. Mati je zopet tista, ki obleko in perilo pere in snaži, krpa in šiva.
Vsaka mati pa naj bi si zapomnila, da ima obleka trojni namen: telesni, estetični (lepotni) in moralni namen. Z drugimi besedami: služi naj zdravju, dobremu okusu in moralni sramežljivosti. Preprosta in udobna, snažna in cela otroška obleka so za mater najlepše spričevalo. Pametna mati se ne da voditi modi in ne napravlja svojih otrok kot lutke. Vodi naj jo pri izbiranju in izdelavi otroške obleke lasten in zdrav razum. Otrok je v svoji preprostosti lep in ljubek dovolj in mu ni treba zunanje načičkanosti.
DOMALA lekarna
Gabezeva (Symplitum ofl.) mezga za kašelj, jetiko in grižo: Svežo gabezevo korenino obeli, operi in razreži na drobno. Nalij nanjo toliko vode. da stoji za 3 prete nad korenino. Ko je zavrelo, odlij in nalij drugo vodo, v tej kuhaj do mehkega, pene pobiraj. Potem nareži v korenine dobrih kislih jabolk (na pol kile četrt kile), kuhaj do mehkega. potem pretlači in stehtaj ali zmeri. Raztopi toliko kandisa kolikor je gabezove mezge in kuhaj, dokler ni gostljato. Ta mezga deluje izborno na obolela ključa m čre-va. ker ima gaber toliko zdravilnega sluza v sebi. Jemlji večkrat po žlici. Tudi zrediš se po tej mezgi.
Medica za kašelj in pešanje: Razreži poldrugi dkg ižepa, jetičnika, lapuha, strašnic, dobre misli, 2 dkg prsnega korena in 2 dkg rmana, jx> 3 dkg žabičn''kove in koromačeve korenine in po 2 dkg janeža in koromača (semena). Potolči z batičem. deni v čist platnen žakljič in zaveži. V lončeni posodi pristavi 3 litre medu in 3 litre vode. Ko je zavrelo. deni vrečico z zelmi notri in kuhaj tako dolgo, dokler ne plava na površju sveže jajce. Vreti pa mora le polagoma, pene še vedno pobiraj. Kuhano medico nato zlij polagoma, pene pobiraj. Kuhano medico zlij počasi v bariglico ali sodček Pusti, da stoji tri dni. da se sesede gošča potem odlij v drugo bariglico alj opletenko. zamaši skrbno in dajaj bolniku večkrat na dan j>o šiljcu. Pa tudi zdravim ne škoduje, varuje ga bolezni.
Deteljino mazilo za trde grče in vnete členke: V % kg raztopljenga rumenega voska deni 9dkg laškega olja, 9dkg raztoplje nega koštrunovega ioia 9 dkg smrekove smole in 4 dkg amonijakove smole Ko je vse raztopljeno, primešaj počasi 9 dkg terpen-
tina in 25 dkg zdrobljene detelje medenice, 3 dkg zdrobljenih lavorjevih listov in 3dkg gomilieinega prahu. Mešaj z leseno žlico dokler ni vse gladko, potem spravi v posodice. Namaži za nož debelo na platno in navezi na razboljeni ud. Premenjaj obliž vsako četrto uro dokler m minila bolečina.
Pečeno kutino poštupaj s kandisom in uživaj za pokvarjen želodec, grižo, krvavi kašelj, naduho. Za opešan želodec in tudi za splošno opešanje kuhaj kutino na vinu (do mehkega), osladi s kandisom in uživaj kozarček predpoldne, kozarček zvečer. 0 kutini pravijo, da zapira, če jo uživaš pred kosilom in odpira, če jo uživaš po kosilu. Za razpokano kožo, vnete oči, zlatožilne čire, bradavice pomaga kutinin sluz: kutinine peške zmečkaj, zalij s čisto, prekuhano vodo in pusti da postoji 24 ur. Na deko pešk deni eno petino litra vode. Kutinin sluz se dobi v vsaki lekarni. Za kašelj in naduho uživaj sluz po žlički. Izvrstno zdravilo za naduho dobiš, če skuhaš kutine, iztisneš sok in kuhaš s kandisom; kolikor soka, toliko kandisa, kuhaj polagoma dobre pol ure. Če sili črevo ven ali maternica, opari dye pesti kutininega listja in sedi na soparo. Tirolci devajo na trde ture v vročem vinu namočeno listje. Za greč v grlu so si pomagali včasih s kutino.
Po hudem potenju se umivaj z okisano vodo. To osveži človeka, da je kar čudno. Bolnika, ki ne more iz postelje, umij po vsem životu z okisano vodo, če ima vročino, dvakrat na dan. Bolnik je sploh potreben umivanja skoraj bolj, kakor jedi. Bolj ko je vroč, bolj si želi njegova koža sveže vode. Seveda je treba bolnika tako umivati, da se ne zmuči in se ne prehladi.
»Umna reja domačih zajcev« je naslov knjižici, ki 6ta jo spisala dr. Jenko in A. Inkret, ima 89 strani in stane 16 din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1931. — Zajčjereja je postala ravno v teh težkih časih jako važna panoga našega gospodarstva, oziroma vsaj postala bi lahko, ko bi se ji jjosvečalo malo več pažnje. Z rejo domačih zajcev si zlasti revnejši sloji lahko veliko pomagajo. Od zajca imaš okusno meso, ki ga moraš drugače drago plačevati. in kožuhovino. Zajci so s hrano kmalu zadovoljni, hlevček pa si postaviš kjerkoli pri hiši z malimi stroški. Ker se zajec hitro plodi, imaš v teku enega leta že celo čredo teh koristnih živalic. Knjižica obsega naj-prvo popis divjega zajca, potem domačega; razne pasme, katere gojimo pri na6; zreja domačega kunca — hlevček; nega; skoplje-nje; koristi; sredstva za pospeševanje reje kuncev; anatomija kunca; križanje; bolezni. Knjižica je praktično spisana in jo najto[>-leje priporočamo.
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
g Na sejinu v Kranju 3 jan. t. 1. je dosegla živina naslednje cene: voli I. vrste din 6 za 1 kg, II. vrste din 5.50 III .vrsle din 5; telice 1. vrste din 6, II. vrste din 5.50, III. vrste din 5; krave I. vrste din 5.50, II. vrste din 5, III. vrste din 4; teleta I. vrste din 7, II. vrete din 6; prašiči špeharji din 8 do 9, pršutarji din 7 za 1 kg žive teže. Pujski v starosti od 7 do 8 tednov din 110 do 140 glava. Prignali so 48 volov (prodali 32), 17 krav (10), 7 telet (7) in 101 prašiča (91). Najvišja dosežena cena za vola je bila din 3500, za kravo din 2000. za teleta din 480. Za izvoz v inozemstvo ni bilo kupčije.
g V Zagorju ob Savi so bile na semanji dan 31. decembra minulega leta te le cene: voli din 4 do 5.50. telice din 4 do 4.50, krave din 3 do 4 za 1 kg žive teže.
g Iz Celja sporočajo, da je imela živina v zadnjem času naslednje cene: voli I. vrste din 5.50 do 6.25, II. vrste din 5 do 5.50, III. vrste din 4.50 do 5; telice I. vrste din 6, II. vrste din 550, III. vrste din 5; krave 1. vrste din 4.50 do 5, II. vrste din 4, III. vrste din 3 do 3.50; teleta I. vrste din 6, II. vrete din 5.50; prašiči špeharji din 8 do 9, pršu-tarji din 7 do 8 za 1 kg žive teže.
g Na zadnjih sejmih v Mariboru 60 se cene živini sukale tako le: voli I. vrste din 5 do 5.50, II. vrste din 4 do 4.50, III. vrste din 3.75 do 4.50; telice I. vrste din 5 do 5.50, II. vrste din 4.75 do 4.50. III. vrste din 4.50 do 4.75; krave I. vrste din 4 do 4.75, II. vrste din 3.40 do 3.90. III. vrete din 2.15 do 3.40; teleta I. vrste din 6 do 7. II. vrste din 5 do 6; prašiči špeharji din 8.50 do 11, pr-šutarji din 5.50 do 7.50, vse za I kg žive teže. Na svinjskem sejmu 31. dec. 1937 so plačevali prašiče: mlade prašiče v starosti od 7 do 9 tednov din 95 do 110, od 3 do 4 mes. din 133 do 155, od 5 do 7 mes. din 210 do 325 za komad. Na vago so šli po din 5.50 do 7.25 za 1 kg žive teže (pršutarji) in po din 8.50 do 11 za 1 kg mrtve teže.
CENE
g Ljubljanski trg: Žito: pšenica 1 kg din 2.30, rž din 1.95, ječmen din 1.75 do 1.95, oves din 1 65 do 1.80, proso din 1.85 do 2.30, koruza din 1.40 do 1.50, ajda din 1.90 do 2. fižol din 2.20 do 2.60. M 1 e v s k i izdelki: moka št. 0 1 kg din 3.25 do 3.60, št. 2 din 3.10 do 3.40, št. 5 din 2.65 do 3.15,
št. 6 din 2.65 do 2.95, kaša din 2.80 do 3. ješprenj din 3 50, ješprenjček din 3.60 do 8, otrobi din 1.20 do 1.50, koruzna moka din 1.70 do 2, koruzni zdrob din 2.10 do 2.15, pšenični zdrob din 3.50 do 4. ajdova moka
I.	vrste din 4.20 do 4.40, II vrete din 3.90, ržena moka din 3.10 za 1 kg. Mleko in mlečni izdelki: mleko en liter din 2.25 do 2.50, surovo maslo din 28 do 36, čajno maslo din 30 do 40, kuhano maslo din 28 do 30 za 1 kg. Pijače: vino, belo, novo 1 liter din 12 do 14, belo, staro din 12 do 16, rdeče vino din 12 do 14, črno novo din 8 do 10. črno staro din 10 do 12; mali-novec 1 kg din 20 do 25.
g Mesne cene: govedina I. vrste din 11 do 13. II. vrste din 10 do 12, III. vrste din 10, svinjina din 14 do 16, svinjska ma6t din 16 do 17, slanina din 14 do 15. med din 20 do 22 za 1 kg. Mleko din 1.75 do 2 za liter. — Maribor. 1. jan 1938: pšenica 100 kg din 175 do 250, ječmen din 170 do 250, rž din 165 do 225. oves din 180 do 200, koruza din 135 do 200, fižol din 195 do 400, krompir din 75 do 150, seno din 40 do 45 za 100 kg.
g Sadje: jabolka I. vrste din 6 za 1 kg,
II.	vrete din 4.50, III. vrste din 3, hruške 1. vrste din 8, II. vrete din 5.50, III. vrete din 3 za 1 kg. Suhee češplje din 10—14 za 1 kilogram.
g Celje, 1. jan. 1938.: pšenica za 100 kg din 215, ječmen din 165, rž din 195. oves din 160, koruza din 135, fižol din 200 do 350, krompir din 90, lucerna (krma) din 60. 6eno din 45, 6lama din 25 do 30 za 100 kg. Jabolka 1. vrste din 2.50, II. vrste din 2.25, III. vrste din 2 za 1 kg.
RAZNO
g Lovci! Vseh vrst kožuhovino že sprejema lovska prodajna organizacija »Divja koža«, Ljubljana - Velesejem. na zalogo za prvo letošnjo dražbo, ki bo 2-4. januarja. Kar imate blaga že pripravljenega, ga takoj odpošljite. Inozemski kupci hočejo biti informirani o naših zalogah in kakovosti blaga. Zato je takojšen odziv nujno potreben. Čim več bo inozemskih kupcev, boljše cene za naše krzno bo možno doseči.
»Vigred«, ženski list je najboljši svetovalec slovenskim katoliškim ženam in dekletom. Izhaja mesečno na 40 6traneh in stane za celo leto din 25. — Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Madarykova c. 12.
pravni nasveti
Služba pri policiji. I. K. — Radi bi bili sprejeti v službo kot policijski stražnik in vprašate, kam bi se bilo obrniti. — Prošnjo je treba vložiti na kr. bansko upravo. Prošnji boste morali priložiti listine, iz katerih je razvidno, da ste naš državljan, da ste dovršili 21 leto in niste še prekoračili 30 leta starosti, da ste telesno in duševno zdrav, da ste neoženjen ali vdovec brez otrok ali sodno ločen od žene brez otrok, da ste ne-omadeževanega vedenja v preteklosti in da znate čitati, pisati in računati. Razen tega mora biti kandidat za policijskega stražnika najmanj 164 cm visok in mora imeti odslužen rok v stalnem kadru v eni izmed glavnih vrst orožja vojske in mornarice.
Spor zaradi hranilne knjižice. M. J. — Obrtnik vam je leta 1934 izvršil neko delo. Mesto plačila ste mu izročili hranilno knjižico, ter ste se dogovorili tako, da on lahko dvigne toliko denarja, kolikor znaša njegov račun. Sedaj ste pa zvedeli, da je ves denar dvignjen. Zahtevali ste svoj denar nazaj ali pa knjižico. Obrtnik se kljub prošnjam in opominom nič ne zmeni. Vprašate, kaj bi naredili. — Obrtnika lahko tožite na plačilo onega zneska, ki ga je dvignil preko svojega računa. Lahko ga pa tudi ovadite kazenskemu sodišču zaradi poneverbe.
Nori predpisi o zaščiti kmetov. Na tem mestu smo večkrat pisali o zaščiti kmetskih dolžnikov. Večkrat smo povedali, da je odločba okrajnega sodišča, s katero je sodišče zaščito priznalo ali odreklo, dokončna in da ni več mogoča pritožba. Ministrski svet je pa 30. decembra 1937 uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov spremenil. Zelo dalekosež-na in važna je sprememba predpisa o pritožbah zoper odločbe okrajnih sodišč. Po spremenjeni uredbi je proti vsaki odločbi okrajnega sodišča dopustna pritožba na okrožno sodišče. Tako ima sedaj vsak dolžnik, ki mu je okrajno sodišče odreklo zaščito, pravico do pritožbe na okrožno sodišče. Ta predpis velja tudi za nazaj. Vsaka prizadeta stranka, t. j. dolžnik ali upnik, ki z odločbo okrajnega sodišča ni zadovoljna, se lahko pritoži na okrožno sodišče. To velja za vse odločbe, ki jih je okrajno sodišče izdalo po 26. septembru 1936 dalje. Tako morejo zopet dobiti zaščito dolžniki, ki jim je okrajno sodišče po 26. septembru 1936 isto odreklo. Ravno tako pa dolžniki tudi lahko zaščito izgube, če se upniki pritožijo proti odločbam okrajnih sodišč, ki je dolžnikom zaščito priznalo in če okrožno sodišče takim pritožbam upnikov ugodi.
Premajhni nujni deleži? K. J. P. Lani je oče umrl in zapustil sestri posestvo, vredno din 125.000. Sestra se je omožila, prepisala posestvo na moža. bratom pa je dala zapisati dediščine po 4000 din, a materi prevži-tek. Vprašate, če bi 6e dalo doseči, da bi do-
bili večje deleže. — Svetujemo vam, da pri sodišču vpogledate zapuščinski spis po očetu in da ugotovite, kakšni dolgovi so bili na posest vu ob smrti očeta. Ce je oče v oporoki zapustil posestvo vaši sestri, potem ste morali bratje dobiti najmanj vsak 6Voj dolini delež. Ker je oče zapustil ženo in pet otrok, znaša nujni delež za vsakega otroka '/io čiste zapuščine. Ce je znesek 4000 din več kot znaša '/«> čiste zapuščine, ne morete od 6estre kot dedinje nič več zahtevati; sicer pa lahko še teikom 3 let po očetovi 6tnrti zahtevate od sestre dopolnitev nujnega deleža.
Razdelitev solastnine. J. Ž. S. V vasi ima 32 posestnikov lastninsko pravico do 6kupne imovine, ki sestoji iz petih parcel. Večina hoče, da se ena parcela proda, denar pa razdeli med vse upravičence, a manjšina hoče, da se ta parcela razdeli med V6e upravičence. Vprašate, na kakšen način bi prisilili manjšino k prodaji. — Ce se solastniki sami ne morete sporazumeti o tem, da 6e ena parcela ali proda ali pa razdeli, potem lahko vsak izmed upravičencev predlaga pri sodišču, da se ta skupnost razdruži m potem izvede razdelitev, dosedanje skupne imovine. Ne morete pa doseči, da bi se le del skupne imovine odprodal proti volji manjšine. Pač pa lahko vsak solastnik proda svoj delež oziroma užitek istega.
Kdo ima dobiček. R. O. S. Skregali 6te se z neko žensko, ki je šla vas tožit k odvetniku. Nato 6te pa še vi šli tožit to žensko k drugemu odvetniku. Prišlo je do razprave na sodišču in sta bili obe stranki obsojeni zaradi žaljenja časti in na plačilo zastopniških 6troškov. Nasprotnemu zastopniku ete takoj plačali. Sedaj po enem letu vam je pisal vaš zastopnik, da mu nasprotna stranka še ni plačala, da od nje ne more iztirjati stroškov, ker nič nima in zahteva plačilo stroškov od vas, sicer da vas bo tožil. Vprašate, če je res mogoče, da boste morali sami plačati vse 6troške. — Po sodbi bi mogli pobotati stroške, ki ste jih morali plačati nasprotni stranki, 6 stroški, k; jih je nasprotna 6tranka vam morala povrniti. Ker ste pa nasprotni stranki že plačali, ne morete ničesar več pobotati. Pravico pač imate, da od nasprotne 6tranke tudi z izvršbo zahtevate plačilo svojih pravdnih stroškov. Seveda, če nasprotni stranki nj nič za vzeti, potem bodo z izvršbo le vam narasli večji stroški, ki jih boste morali pač sami plačati svojemu zastopniku. Vaš odvetnik ni dolžan, da čaka na plačilo svojega zaslužka za delo, ki ga je opravil po vašem naročilu, dokler bo vaša nasprotnica sposobna plačila, pač pa ima pravico, da takoj zahteva plačilo svojega zaslužka od vas. Na to, da so tožbe zaradi žavlienja časti draga stvar in da je končno vsak sam plačnik za svojega zastopnika, če nasprotnik nič nima naj pomisli vsak, predno gre zaradi »časti« k 6odišču, pa si bo marsikako razočaranje prihranil.