L sto III«, štev. 103
tehala oŠ 4 gfutra?.
Stane mesečno 7*50 Din za inozemstvo 18'— >
Oglasi po tarifu
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št iS/L Teiefoa št 72,
V Ljubljani, četrtek dne 20. fullfa t922
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
PoŠtt&M otrisOrsin.
Posamezna stevllta 75 par • 8 K
Uprav nfštvo:
L-nblJana, Prešernov« nI. it 54 JTelet it. M.
Podružnice:
Maribor, Barvarska »li«
6tl. Tel.it 22. Celje, Aleksandr. eest*,
K učen pri poitn. čeko*. zavodu itev. 11.8«.
Današnja števlka obsega osem strani m stane en dinar.
Ljubljana, iS. julija.
Kriza, ki ee je pred nekaj dnevi pojavila v vladi in ki je bila provizoričrno likvidirana s tem, da ee je sporno vprašanje zasedbe notranjega ministrstva odgodilo, ostane najbrž le epiz> da, ki na politični položaj ne bo imela nobenega globljega vpliva. Danes tudi opozicijonalni listi že odkrito priznavajo, da ni računati s prelomom koa-iiciie in da se letos volitve v parlament ne bodo vršilo. V tem oziru je bfla torej kritična epizoda preteklega tedna za ozdravljenje gotovih ambicij in umirjenje isvestnih prorokov celo koristna.
Preko tega pa je zanimivo in podnč-no posmatrati postanek in vzroke te epizode. Kako se je stvar odigrala? Minister notranjih zadev je odstopil. Bil je demokrat. Demokratski klub mu je nato izbral naslednika. Ko je predsednik kluba sporočil gosp. Pašiču, da so demokrati določili gosp. Pečida za notranjega ministra, se je sestal radi-kalski klub in jo sklenil, da gosp. Pečic ne sme prevzeti tega reeorta. Demokrati so smatrali ta sklep kot vmešavanje v svoje notranje zadeve, kot provokacijo s strani druge stranke ter .so ostali pri svojem. Nastal je formalen spor ki je grozil se razviti v krizo koalicije z edino možno posledico — demisijo vlade. S tem, da so demokrati odložili razčiščenje na poznejši čas, je bila kriza odložena. Gotovo je že danes, da se bo spor popolnoma poravnal.
Njega postanek pa je v najožji zvezi r. načinom, kako se pri nas razvija parlamentarni režim. Tu je treba reči, da ta razvoj ne gre pravo in koristno pot. Uveljavlja se pri nas sistem, ki v svojih nadaljnih posledicah lahko pripelje parlamentarni režim do absurda baš radi tega. kor ne vidimo, kje so mu postavljene granice.
V parlamentarnih drfavafi vladar ni prvi. temveč je šele drugi ustavni faktor. Volja večine narodnega predstavništva je volja naroda in države. V skrajni konsekvenri pomenja to, da Lma vladar le formalno pravo imenovati vlado, dejansko jo postavlja parlamentarna večina. To je na sebi zdravo — ako se ne pretirava. Pri nas smo si dosedaj še ohranili načelo, da ima kralj inicijativo vsaj pri izbiri ministrskega predsednika. Na Poljskem vidimo, da je odbor parlamenta odvzel predsedniku republike tudi že to pravico. Tam se polagoma razvijajo izrastki parlamentarizma, ki grozijo strmoglaviti poljsko republiko v silne težkoče. Na Coškem ja podobno kakor v Jugoslaviji, isto na Angleškem in na Francoskem.
NadaJjno postopanje pri sestavi vlade pa je v raznih parlamentarnih, državah različno. Povsod ima designirani ministrski predsednik formalno pravo, »ia sj sestavi kabinet Na Angleškem to pravo tudi dejansko izvršuje in si iz lastne stranke ali pa iz koalicije izbere, upoštevajoč seveda sestavo svoje večine, sodelavce - ministre po svojem preudarku. Podobno je na Nemškem. Na Češkem odločuje takozvana «petka», odbor šefov peterih strank, ki tvorijo večino. Naši opozicijonalci bi tako «pčtko> proglasili za ogabno kli-ko in njene odločitve kot nečuvene zločine proti načelu parlamentarizma.
Pri nas je, kakor na Češkem ali r.a Nemškem, koalicija edina možnost Med ministri vlada ožje razmerje, nego morda med strankami, ki so koalirane. Iz tega sledi, da morajo biti drug drugemu vsaj osebno persona gratae, ker je sicer vsako koristno sodelovanje nemogoče. Pri nae se je to od vsega početka premalo upoštevalo. Vsa&a stranka v koaliciji se je dosedaj držala principa, da je določitev 06eb, ki naj jo zastopajo v kabinetu, izključno njena stvar. To načelo je, kolikor vemo, pri sestavi Pašičevega kabineta bilo celo izrecno dogovorjeno. Radikalc-i so posebno ljubosumno pazili nanj — za sebe, napram drugim so ga opetovano prekršili. Dokler načelo stoji, tako dolgo seveda je tako postopanje, kakor smo ga videli ob priliki zadnje afere, nelojalnost in izzivanje. Toda mi menimo, da to načelo ni vzdržljivo in da je tu potrebna remedura. Strankarske razmere so žal pri nas take, da je angleška procedura pač izključena, toda najti bomo morali morda po češkem vzoru formulo, ki bo onemogočila mučne javne borbe za osebe. Take borbe zastrupljajo skupno delo ter kompromitirajo načelo parlamentarnega re-
Sim SL.
Beograd, 19. julija. (Irv.) Glede pogodbe a Italijo doznava Val dopisnik, da je sporazum dosežen samo za zadr-sko vprašanje. Glede šolstva se še pričakuje odgovor italijanske vlade. Nesporazum obstoji tudi glede vprašanja Izmenjave kronskih terjatev novih Italijanskih državljanov v lire. Minister za socijalno politiko dr. Žerjav Je ugovarjal pri ministrskem predsedniku Pa-
Sporazum z Iialifo šc ni dosežen.
ŠOLSKO VPRA^^PRTO.^ONS^^Mm NOVIH
Siča da U ee nvaievale pri tozadevnih pogajanjih med Italijo ta Jugoslavijo samo terjatve bank ta Je zahteval, da se posreduje za vse enako ta da se posebno jemlje ozlr na terjatve zadrug v Julijski Benečiji. Ministrski predsednik Je izjavil, da to stališče popolnoma odobrava in se bo pri poteku nadaljnjih pogajanj to Btallšče ovaže-valo.
Železniško vprašanje
v novem stadiju.
VLADNI KOMPROMISNI PREDLOG. - PUCELJ PREKLICAL OSTAV-KO? - MOŽNOST STORNIRANJA AMERIŠKEGA POSOJILA.
Beograd, 19. julija. (Isv.) Popoldne se je sestal min. Pucelj z min. predsednikom Pašlčem. Zatrjuje ae, da Je prišlo do kompromisa In bo min. Pucelj svojo demisijo preklical.
Parlamentarni krogi poudarjajo, da Je s uvrstitvijo kočevske in šentjanške zveze v investicijski program dosežen uspeh vsaj v toliko, da je gradba teh prog v teku prihodnjih let zaaigurana.
Beograd, 19. julija. (Izv.) V zadevi železniškega programa je situacija ostala v glavnem neiz premen jena. SKS je svoje zahteve dala vladi r pismeni obliki Vlada je pristala na to, da se po § 4 zakona o posojilu v programu imenuje poleg proge Niš-Priština tudi proga Kcčevje-Vrbovsko, toda x dostavkom, da se bo ta proga gradila iz poznejšega posojila, ako bi sedanje posojilo ne zadoščalo za ta progTam. Na prvem mestu stoji proga Beograd-Kotor, na drugem mestu izvršitev vseh železnio, imenovanih v investicijskem programu o priliki lanskega notranjega posojila, na 8. mestu proga
Sarajevo-SpUt, na 4. mestu Beograd-Pančevo. na 5. mestu pa zgoraj omenjeni progi
Sicer pa je vprašanje gradbe norih le-leznic stopilo v nov stadij zaradi tega, ker ao se Američani s posojilom začeli umikati ln groze, da se bodo eventualno poslužili 15 milijonov dolarjev. S tem zneskom ne M bilo mogoče graditi nobene nove železnice, marveč U se izvršile samo najnujnejše investicije in popravila.
PREDSEDNIK KLUBA SKS 0 INTRIGI PROTI POSL REISNERJU.
Beograd, 19. julija, (lir.) Z ozirom na vesti, ki so se lansirale preko »Slov. Naroda* in »Trgovskega lista*, kakor da bi slovenski demokratski poslanci, zlasti pa poslanec mesta Ljubljane Reisner ne storil svoje dolžnosti glede železniških zahtev v slovenskih oblastih, polaga načelnik kluba SKS g. Rajar važnost na to, da se konstatlra, da te vesti zelo obžaluje ln da z njimi niti on niti člani njegovega kluba nimajo nobene zveze.
Šefa narodne skupščine.
NADALJEVANJE RAZPRAVE O PROSVETNEM PRORAČUNU. — DEBATA O VERSKI VZGOJL - FORSIRANJE PRORAČUNSKE RAZ-
PRAVE.
Beograd, 18. julija. (Izv.) Današnja seja skupščine se je začela ob 10. dopoldne. Nadaljevala ee je debata o proračunu ministrstva prosvete. Prvi je govoril posl. Nedeljko Divac (socij. demokrat), ki je protestiral proti uvedbi verskega pouka v učni načrt za osnovne šole in zagovarjal sistem razrednega vzgajanja. Govoril je tudi o razmerah v državni tiskarni in se pritoževal, da se tiskarjem ne povišajo nagrade za nadure, vsled česar zapuščajo tiskarno.
Dr. Dežel i 6 (Jugoelov. klub) je naglašal, da je religija potrebna tudi v dobi največjega materijalizma. Obnova pozitivne religije ee je obrazovala že po vsej Evropi. Prepričan je, da se bosta katoličanstvo in pravoslavje združila v boju proti ateizmu. Končno je kritiziral politiko centralizma v pro-svetL
Dr. Roje (dem. disident) je poudarjal, da je prosvetni budžet tako obsežen, da ne more razpravljati o vsakem oddelku posebej, ker ima samo pol ure časa. Zato se hoče dotakniti samo najaktualnejših vprašanj. Obžaluje, da se je moral proračun ministrstva proevete tako prikrajšati, da ni zadoščeno niti vsem državnim ustanovam. Obsoja postopanje finančnega odbora, ker je posvečal premalo pažnje temu ministrstvu. Zna razlikovati med režimom in državo, ki p želi boljšo bodočnost Zahteva, da se amandmaji, ki jih je predložila zagrebška vlada, naknadno vnesejo v proračun.
Za njim je govoril Etbin Kristan o stanju srednjofiolaklh profesorjev ln izrazil svoje obžalovanje, da so premalo goji umetnost
Popoldanska seja narodne skupščine se je začela ob 17. Govoril je Svetozar Gjorgjevid (demokrat), ki se je posebno zavzemal za sistematično poglobitev dela na polju narodne prosvete. Zem-Ijoradnik Moskovljevid je oetro kritiziral prosvetno politiko, čefi da se vodi samo v korist vladajočih strank. Musliman dr. Hadžikadžič je očital ministrstvu prosvete, da se vzdržujejo mnoge nepotrebne fakultete, stare pa zanemarjajo in da se popolnoma zapostavljata Boena in Hercegovina. Za njim je govoril klerikalec dr. Gosar o potrebi verske vzgoje v šolah. Dokler v šolah ni moralne vzgoje, je potrebna katerakoli krščanska vera kot obligatni predmet Dalje je govoril demokrat Cubro-
Demisifa ifalifartske vlade.
vao« ^MC.y_P^o^.I^A(NEODLOCKOST DE
pim 19. julija. (Izv.) V parlamentu se fašistov, ki so postajali v zadnjih trefr Kun, iv. juuja /	—u mesecih od dno do dne bolj predrzni
in si vnovič stvorili državo v državi.
Mod ostre protivnike de Factove vlade pa je Sla tudi večina popolarov pod vodstvom dona Sturze, ki smatra situacijo za ugodno, da pride njegov* stranka v Italiji do odločujoče beseda Da je igra za vlado izgubljena, se j* pokazalo že na včerajšnji seji park menta, ko je bil z veliko večino odklonjen od vlade predlagani dnevni rod za današnjo sejo, ker ni v&ebova; razprave o notranji politiki in je bila ta razprava postavljena na dnevni red
današnje soje.	_
Ta le potekla zek> viharno. Ekspoze ae
Facte, kl Je bil obenem notranji minister, je bil zelo kratek. V ostrih kontraverzah so se spopadli nato socialisti ta fašisti Mussolini le zagrozil, da bodo fašisti preprečili vsako vlado, kl bo nastopala prot nJim.
Pri glasovanju so bili za vlado poleg fašistov le še nacionalisti ta demokratl
Sltuaclla Je skrajno zamotana, ker nima Izgledov za uspeh niti levičarska, niti desničarska kombinacija. Kriza bo zato bržčas zelo dolgotrajna.
fe vršila danes razprava o notranji politiki. Po končani debati so predloilU popolari (klerikalci) dnevni red, H izreka vladi nezaupnico. V bornem poimenskem glascjanju se je izreklo za nezaupnico vladi 2S8 poslancev, proti pa samo 103. De Pacta je z ostalimi navzočimi člani kabineta po razglašenjo izida glasovanja takoj zapustil zbornico, nakar je bila teja zaključena.
Ministri so se sestati po seji k kratkemu posvetovanju, na katerem to sklenili, da poda vlada vsled dobljene nezaupnice svojo demtsijo. Ob 7. zvečer se je zato napotil ministrski predsednik De Pacta v Kvirinal, kjer je sporočil kralju sklep vlade in ga prosti, da vzame vladi-no demisijo na znanje. Kralj st je odločitev še pridržal.
Parlament se sestane še jutri k seji, na kateri pa mu bo samo naznanjena demisijo vlade, nakar se bo odgodU, dokler se vladna kriza ne reši.
Rim, 19. julija. (Izv.) D emisija vlade političnih krogov ni presenetila. Ze dalj časa je bilo jasno, da se de Facta ne bo mogel dolgo držati Najhujši nasprotniki so mu bili socijalisti, ki so mu očitali da ne zna in tudi noče ukrotiti
Boloarski vpadi pred zvezo
narodov.
BOLGARIJA ZAHTEVA PREISKOVALNO KOMISUO. — POSKUS DIREKTNEGA SPORAZUMA.
London, 19. iullja. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski seji sveta zveze narodov so razpravljali o vprašanju pristojnosti mednarodnega delovnega biroja v poljedelskih zadevah, katero vprašanje Je povzročilo zanimivo Izmenjavo misli med Vlvianiiem ln Albertom Tbomasom. Nadalje se Je svet pečal z vprašanjem napadov bolgarskih tolp na romunska, Jugoslovanska ta grška ozemlja. Bolgari so predložili prošnjo, naj se Imenuje preiskovalna komisija, ki naj bi imela nalogo, da preišče vso zadevo na licu mesta. Bolgarski poslanik r London« Teodoro* Je
obrazložil stališče srvoje vlade ter vztrajal na tem, da se imenuje ta komisija. Rumunski poslanik Tltulescu Je pobija) ifjegova Izvajanja ter dokazoval da Imenovanje take komisije nI na mestu. Jugoslovanski ta srršld delegat ste govorila v Istem smislu. Svet zveze narodov Je sklenil pozvati Japonskega delegata grofa TshiJa v njegovi lastnosti kot poročevalca, naj še enkrat zasliši zastopnike vseia štirih Interesiranlh narodov ta Jih vpraša, ali so pripravllenl pričeti direktna pogajanja, proden izreče svjet mse narodov svojo odločites.
Borza
met uaije je govoru usuiuk™	takoj zatvorUe. Draginja seJe vsled zad-
vič, ki je tudi kritiziral nekatere po-; ° J	olačalo za ke eo-
Panika v Avstriji, j
Demonstracije pred parlamentom. — Zagreb, devize: Dunaj 0.235 — 0-25.
Blazno skakanje cen.	Berlin 18 — 19, Budimpešte 6.40 — 650.
Dunaj, 19. julija. (Izv.) Danes dopol- Bukarešta 49 — 50, MIlan 400 — 405, dne se je pred parlamentom zbralo približno tisoč delavcev vagonske tvornlce v Slmmertagu ter tvornlce mila in sveč «Apollo», da bi demonstrirali proti draginji zlasti z ozirom na današnjo povišanje krušnih cen. Delavci so se zbrali ker se Je razširila vest da se bo vršila velika demonstracija proti draginji Na prigovarjanje sodalno-demokratsklh govornikov so kljub protlagitaciH komunistov zopet odšfl. Pred parlamentom Je ostalo le nekaj radovednežev ta brezposelnih.
Ko se Je po mestu raznesla vest o nameravani demonstraciji so se trgovine
stavke v prosvetnem ministrstvu.
Seja je bila zaključena ob 20-30 in prihodnja odrejena za jutri dopoldne z dnevnim rodom: zunanje posojilo.
TRI SEJE DNEVNO.
Beograd, 19. julija. (Izv.) Popoldne so se sestali s predsednikom narodne skupščine dr. Ribarjem Ljuba Davidovič, predsednik demokratskega kluba, ln zastopnika radikalnega kluba Nas tis Petrovič in Andrič. Določili so novi poslovni čas v narodni skupščini za čas trajanja proračunske debato. Seje bodo vsak dan tri in bodo trajale od 9. do 12_ od 16. do 20. in od 21. do 24.
Hevslte v sovjetski
armadi«
Berlin, 19. julija- (Izv., V bol^eviški armadi je prišlo zadnje dni do krvavih revolt V vzhodni Rusiji in v Ukrajini so celi polki odstavili dosedanje so-vjete ter postavili nove protiboljševi-ške. Gre očividno za dobro pripravljeno akcijo. Gibanje vodi neki Petrov. Njegov načrt je baje, da prežene sovjetsko vlado iz Moskve.
Naj bi nedavni incident imel posledico, da se vrnemo v tem oziru na
opreznejšo pot. Pri nas, ki smo morda še za dolgo dobo navezani na sist?in koalicijskih vlad. je to ne le za danes, temveč tudi za jutri od valikega po mena.
AMUNDMANI K PRORAČUNU.
Beograd, 19. I"11!*- <Izv-) Pmančni odbor le za vsa ministrstva predložil svoje zahteve glede novih kreditov. Sprejeti so bili amandemanl, kakor so lih predlagale posamezne sekcije. Ministrstvu po-ljoprivrede Je bilo odobrenih 5 milijonov dinarjev za čiščenje rek, kmetijski šoH v Aleksinovcu 612.000 dinarjev, gospodarskim šolam na Hrvatskem 250.000 dinarjev, za popravilo oest 1 milijon. Ministrstvu trgovine ta Industrile Je bilo odobrenih 1,071.794 dinarjev za Izplačevanje honorarjev nadur v trgovskih šolah, ministrstvu za šume ln rude 5 milijonov kot obratni kapital v državnih gospodarskih podjetjih, nadalje pa 5 milijonov kot obratni kapital za državno podjetje Dobrlin-Drvar v Bosni. Ministrstvu z notranje stvari so se odobrili samo nekateri maai-§1 kredi*
povečala. Danes se ie plačalo za kg govedine 4000 — 7600 kron, za meso za pečenko 9000 Kron, za svinjsko meso 13 tisoč kron. Svinjska mast Je stala 14.000, slanina pa 1(1000 kron.
Madžarski vpad
v Burško.
Dunaj, 19. julija. (Izv.) Uradno se objavlja: Madžarske tolpe, oborožene s strojnicami in ročnimi granatami so v noči od včeraj na danes napadle ob mejni kraj Hagerdorf v južni BtsrŠkl Avstrijske čete so po dvenrnem boiu odbile napad. Avstrijska vlada je takoj po prvih vesteh o napadu ta o ustanovitvi novih madžarskih tolp storila ootrebne diplomatske korake, da prepreči vsako ponovno kalen)« miru in reda na Burš-kem.
KRALJ IN KRALJICA POSETITA BOSNO?
Beograd. 19. Iuliia. (Izv.) Kakor do-znavalo beograjski listi, bosta kralj In kraljica dne 28. t m. posetlla Illdže pri Sarajeva.
SESTANEK ZAUPNIKOV JDS V CELJU IN MARIBORU.
Beograd, 19. Julija. (Izv.) Posl dr.
Bukarešta 49 — 50, -----
London Izplačilo 379 — 380, ček 377JO, Newyork ček 84.50 — 85, Pariz 700 — 704.50, Praga 192 — 193, Sofija 51, Svfc ca 1625 — 1670, Varšava 1.55, valate: dolar 83 — 84.50, avstr. krone 0.29 — 032, levi 55, 20 K v zlatu 250, marke 30 — 21. Trg. obrtna banka 61.50. Brodska banka 81 — 85. Hrvatska eskomptna banka 162 — 166. Jadranska banka 425 — 440. Jugoslovenska banka 105 — 106. Ljubljanska kreditna banka 200 — 215. Slavenska banka 112.50 — 113 Praštediona 1150 — 1155. Pečka pučka banka 117. Slovenska eskomptna banka 169-Srpska banka 150 — 152-50. Eksploatacija drva 120. Dubrov. parob. družba 1350. Trboveliska premogokopna družba 220
Dunai, devize: Zagreb 110.47 — 110.53 Beograd 441.88 - 442.12, Berlin 78.20 -78.30, Budimpešta 2S.72 — 28.78, London 1682 75 - 1683.25, Milan 1749.70 - 1750.30. Newyork 377.44 — 377.56, Pariz 3234.5"
—	3235JO, Praga 837.40 — 837.60, Sofija 249.95 — 250.05, Varšava 691 — 695. Curih 7248.75 — 7251.25, valute: dolarji 375.44 _ 375.56, levi 241.45 — 24L55. nemške marke 78.70 - 78.80, funti 1682-25
—	1682.75, franc. franki 3219.50 - 3220.50. lire 1729.70 — 1730-30, dinarji 439.38 — 439.62, poljske marke 6.8S — 6.92, rom. lejl 224.95 — 225.06, švic. franki 7237.7K
—	7241.25, češke krone 835.90 — 836.10 madž. krone 28.87 — 28-93-
Praga, devize: Berlin 9.25 — 9.45, Curih 869 — 873, MIlan 209.75 — 211.75. Pariz 378 — 380, London 199.87 — 2015" Newyork 44.6750 — 45.1750, Beograc 52.87 - 53.87, Sofija 28.60 — 29.40, Dunai 0.0950 — 0.1350, Varšava 0.77 — 0.87 Varšava 0.77 — 0.87, Budimpešta 3.275f
—	3.3750, valate: n. marke 9.35 — 9.55 švic. franki 8.64 — 8.68, lire 206.75 -208.75, franc. franki 375 — 377, angl funti 198.87 — 200.87, dolarii 44JO — 45.10, dinarll 52.87 — 53.87, poljske mar-ke 28.60 — 29.40. avstr. krone 0.11 —

ščinl sklical za ponedeljek zaupnike demokratske organizacije v Celju in za torek zaupnike organizacije v Mariboru, kier bo natančno referiral o položaju. 13.
krone 3.2750 —- 3.3750.
Curih: Berlin 1.0750, N'ewyork 520.75 London 23.20, Pariz 44.40, MIlan 24.3? Praga 11.65. Budimpe-ia 0.3950. Zagr-V
kjer DO natančno reienrai o poiuzuju. i ivi,* j i-u...	-- —-—»-
avgusta se vrši v Celju velik zaupni shod 1.5250, Sofija 3.30, Varšava 0.09o0 Du-M mariborsko oblast	InaJ 0.0150. avstril žig. krone 0.017U
Poziv LiuDlianir
V soboto dne 22. t. m. začnelo sokol-H dnevi s prihodom sokolskega nara-iiaja v Ljubljano. Tega dne pride veliko število češkega naraščala, ki se ne tiraši velikega truda in dolge poti, da prisostvuje sokolski slavncsti naše mla-•line. Istodobno prihiti v belo Ljubljano ■okolska mladina iz vseh krajev naše države. Poživljamo vse brate in sestre, da sprejmejo našo mladino kolikor mo-ZOic prisrčno, da ji ostanejo dnevi bivanja v Ljubljani za vedno v spominu. So-kolstvu naklonjeno občinstvo prosimo, da se tudi odzove temu našemu pozivu, da bOdelule pri teh velikih sokolskih slavno-stih in da podpira v teh slavnostnih dneh Sokoistvo v vseh zadevah. Ljubljansko občinstvo prosimo, da razobesi ta dan in tadi v prihodnjih sokolskih dneh t. j. dne 'i. avgusta in 10. do 15. avgusta po vseh hišah zastave v pozdrav številnim gostom. Okrasite z zastavicami in cvetlicami o^na. Tisoči in tisoči tujcev bodo prispeli v Ljubljano, naša dolžnost pa je, da jim bivanje v Ljubljani kolikor mogoče izhodno in prijetno uredimo, tako, da odnesejo kar najlepše spomine iz našega mesta. Poživljamo vse, ki čutijo s Sokol-stvom, da žrtvujejo v teh dneh vsal nekaj ar v korist veliki ideji Sokvlstva.
Zdravo!
Z!stn! odbor Jugoslovcnskega Sokolskega Saveza. Ur. Vladimir Ravnikar, Dr. Rlko Pux, starosta.	tajnik.
ICierikaici med seboj.
Beograd, 18. julija.
liaimcre v takozvanem Jugo-dovan-fckem klubu so že nekaj časa sem zelo napote. Nasprotstvo med hrvatskimi in -Jovenskimi klerikalci ob-toji zlasti od decembra. ko je dr. Korošec hotel vstopili v vlado ter imel v tem oziru •• ;cino svojih slovenskih tovarišev na .. . oji strani. Takrat se ja hrvatska gru-boječa se za svoje pozicije na Hrvatskem, ostro posta\i!a proti temu in s pret.njo, da izstopi sicer iz kluba,
■	r.-magala oportu.iistično s trn jo. Pozneje se je situacija v klubu obrnila. Slovenski klerikalci so pričeli javno koketirati z republikanstvom in so —dno očitnejše poudarjali svoj separa-iizem, ne priznavajoč niti načelno narodnega jedinstva, medtem ko so hrvatski »pučkaši* v tem oziru ojortii-cisti. Karakteristično je, da n. pr. dr. Šimrak govori o slovenskem, hrvatskem delu jugoslovanskega naroda, rločim slovenski klerikalci strogo čuvajo svojo teorijo treh posebnih narodov.
Huda n&sprotstva se pojavljajo v klubu tudi radi socijalnopolitičnih vprašanj. Opetovano je prišlo do spopadov med Gosarjevci. ki zagovarjajo taktiko krščanskega boljševizma, in ftroso konservativnimi kmečkimi poslanci, ki seveda ne morejo razumeti, zakaj so »katoliški* možje hujši od samih komunistov. Spori so bili dosedaj poravnani na ta način, da »krščanski Bocijalisti* branijo rvoje nauke kot »program za mesta in delavce* ter zatrjujejo, da bo SLS na kmetih seveda vedno branila konservativna načela in tia zlasti ne bo dopustila, da bi se pričeli »puntati* tudi kmečki delavci, hlapci in dekle.
Silno mučne razmere v klerikalnem klubu so zavladale vsled zadeve kočevske železnice. Nekateri kranjski klerikalni poslanci grozijo z izstopom, ?,o se klub ne zavzame za to važno vprašanje. Štajerski klerikalci zopet ne kažejo nobenega zanimanja, češ, ta železnica je samo za Ljubljano! Tudi jim ne gre v glavo, da klub na eni strani vodi divjo agitacijo proti ameriškemu posojilu, na drugi strani pa naj zahteva, da se del tega posojila porabi za iomače železnice. Sedaj limaio razni
■	'->;litelji spor na ta način, da sestiv-
jo »svoj* železniški program, ki je ije mnogo lepši od vseh drugih in ka-~ega hočejo predložiti parlamentu —
ko f 5 oo glasovalo o poroJITu. Ker Je' seveda tudi tak »predlog* nekak pre-
judic za stališč« napram samemu posojilu, hočejo klerikalci zahtevati,_ da .iaj se mesto* ameriškega posojila išče — drugo.
Dr. Korošec ni hotel prevzeti odgovornosti za taktiko kluba. Ker se mu ni [»osrečilo [»oravnati spor, je vzel dopust ter se odbijal v inozemstvo, kjer ostane vsaj tako dolgo, da bo parlamentarno zasedanje zaključeno. Pred odhodom je konferiral s Stojanom Protičem, ki mu je očital, da je taktika klerikalcev mnogo kriva, ako je postala nemogoča vsaka obnovitev koalicije iz leta 1920. Protič in Korošec sta se ljuto razšla in ker se je Protič pro-šli mesec skregal tudi z Radičem, so špekulacije, ki so dolgo časa zadrža-vale razkroj v klerikalnem klubu, končno j-ropadle. Poskusi klerikalcev, se približati drugim opozicijonalmm
strankam v parlamentu, so bili brezuspešni. Republikanci, zemljoradmki in soeijalisti izjavljajo, da nočejo imeti nobenega opravka s stranko, ki je predstaviteljica na.grše reakcije in prototip politične hinavščine in nepoštenosti
Koliko le Slovanov?
v »Nar. Listy» je objavil dr. Jan Červenka zanimive statistične podatke
0	današnjem stanju Slovanov v Ev-
r°Danee jo v petih slovanskih državah 96 % (135.590.000) Slovanov, in sicer: v Rusiji 90.628.000, na Poljskem 22 mil. 600.000 v Jugoslaviji 10,162.000, na Češkoslovaškem 8,612.000, v Bolgariji 3,558.000. V germanskih državah se nahaja 2.078.000, v romanskih državah ,»a 2 080.000 Slovanov. Rusov jo 90 mil. 103.000 v Rusiji. 6.408.000 na Poljskem (vštevši Galicijo) in 434.000 na Češkoslovaškem. Poliakov je na Poljskem 16,138.000, v Rusiji 450.000, na Češkoslovaškem 166.000. Celioslova-kov je 8.037.000 v lastni državi in 111.000 v Jugoslaviji. Število Bolgarov v Jugoslaviji je težko določiti, ker je pripadnost makedonskih Slovanov sjionia. V neslovanskih državah je
1	729.000 Rusov (večinoma v Romuniji — Besarabiji - in v baltiških državah); 1,575.000 Poljakov (v Nemčiji), 897.000 Jugoslovenov (večinoma v Italiji, deloma v Avstriji in Romuniji), 770.000 Bolgarov (v Romuniji in r.a Grškem) in 461.000 Cehoslovakov (v Avstriji, na Madžarskem in v Nemčiji), oovrh tega je ves narod lužiških Srbov (105.000) ostal v Nemčiji. V neslovan-skih državah je tedaj 2 odst. Rusov, 9 odst. Poljakov, 8 odst. Jugoslovanov, 18 odst. Bolgarov in 5 odst. Cehoslovakov. Mnogo Rusov je, kakor zgoraj menjeno, na Poljskem, tako da jih je izven Rusije čez 8 odstotkov. V slovanskih državah je sedaj skupno 1(53.002.000 prebivalcev na površini 5.375.000 m4 (55 % evropske površine). Germanov je po(1 tuJ° vlado 9.2 % (12,162.000), Romanov le 0.4 %■ Iz teh številk jo razvidno, da so najsrečneje izšli iz vojne Romani. Slovani so kljub svoji zmagi tr[>eli velikanske izrube, zlasti vsled meščanske vojne v Rusiji. Nemške izgube so posledice vojnega [>oraza Nemčije.
Koliko je tedaj vseh Slovanov? Rusov jo v ruski državi 90 milijonov, v ostalih slovanskih državah 7Vz milijona, v celi Evropi 101 milijon, v azij-ki Rusiji 12!milijona, na vsem svetu 114 mil. Poljakov je v lastni državi 18 mil., v ostalih slovanskih državah i*>1 milijona, v vsej Evropi 20'/a mi!., na vsem svetu 24 milijonov. Jugoslovanov je v lastni državi 9Vi mil., v Evropi 10V2 mil., na vsem svetu 10 mil. 800.000. Cehoslovakov je v lastni državi 9 mil., v ostalih slovanskih državah 200.000, v Evropi 10 mil., na vsem svetu 11 Vs mil- Bolgarov je v Bo'gariji 3.600.000,"v ostalih slovanskih dr lavah 100.000, v vsej Evropi 4,400.000 in na
celemu svetu 400.000. Lu£ StT»v Jejsflo gosp. Bojana Protlfa, W g* v v celi Evropi in na vsorn svetu 150.000. | Beogradu imeuujejo »atojan dvow> V slovanskih državah (vštevši azij-irac*. ker ima za veako vprašanje pri-
sko Ru-ijo) je skupaj 151.900.000 Slovanov. 8,115.000 v ostali Evropi, 4 mil. 800.000 v drugih delih svota. Slovan-stvo, končuje dr. Cervenka, jo največja narodna skupina v EvTopi in samo od njega je odvisno, čc hoče opustiti svoje notranje in medsebojne spore ter zavzeti ono mesto, ki mu gre po »pravici.
-f- Sestanek zaupnikov JDS mariborske oblasti se vrši v nedeljo, dne 13. avgusta do[>oldne v Celju. Na orod-večer (12. avgusta) se vtši istotam seja oblastnega načelstva JDS.
-f Naši odnošaji z Vatikanom. Po poročilu »Riječi* bo komisija za ureditev odnošajev mod našo državo in Vatikanom sestavljena sledeče: ljubljanski škof Jeglič, djakovački škof Akša-movič, kanonik zagrebškega kaptola moasignor Stj. Koronič, ki je bil že pred vojuo [»ozvan od srbske vlade, da izreče mnenje o odnošajih Vatikana in tedanje srbske države. V komisijo prideta Še narodna poslanca dr. Andjeli-novič in dr. Hohnjec.
-f Macedonsko vprašanje ne da miru »Novemu Času*, ne prido mu |>a na misel, cla bi to vprašanje proučil, ker jo bolj komodtio udarjati z lojiarjem na levo in desno, kakor operirati z resnimi argumenti. Pravi, da Maeedonci že 50 let zahtevajo avtonomijo. To jo on nekje slišaL ni mu pa znano, da je to bilo samo geslo onih bolgarskih, ne macevlonskih krogov, ki so mi lili napraviti iz avtonomno Macodonije v okvirju Turčijo — novo vzhodno Ru-melijo, ki bi jo potem anektirali pri prvi ugolni priliki. Za »Novi Cas* je macedonsko vprašanje terra ineognita in storili bi najboljše, ko bi se z njim ne pečal in svojega [»polnega neznanja ne kazal tako javno.
-4- »informacije*. Angleška politična revija »Foreign Affairs* prinaša v letošnji aprilski številki dopis svojega dunajskega dopisnika, Madžara Folo-ra, pod naslovom »Nova zemlja, stare na[>ake. — Zatiranje narodnosti v Jugoslaviji*. Površno in šovinistično pisani članek o mukah »narodnosti* (ka terih pozna z muslimani in kueovlahl vred dvanajst) j»o<i jugoslovanskim jarmom, bo slabo poslužil svrhi te britanske revij j. ki si je (»stavila na čelo firmo: »List za mednarodni s[>orazum * -f Državo SHSBANM zahtevajo klerikalci. »Novi Cas* meni, da ni dovolj, da so Slovenci. Hrvati in Srbi državni narod, temveč zahteva iste pravice tudi za Eolgare, Arnavte, Nemce in Madžare. Le v enem slučaju bi pristali klerikalci, da se omeji krog nositeljev državne suverenosti, ko bi namreč Srbi. Hrvati, Slovenci, Bolgari. Arnav. ti, Mdlžari in Nemci sklenili, da se naj država imenuje SLS. V tem slučaju bi se zmlela celo »Novemu Času* — monarhija najprimernejša državna oblika.
-j- Kje naj se sestavljajo železniški programi? Naši klerikalci so načel.ii ljudje. Ker imamo pri na^ parlamentarni sistem, zahtevajo, 'la se celo železniški programi sestavljajo — v plenu-mu parlamenta. Pojiolnoma resno se pritožuje »Slovenec*, da ministrski svet že v naprej določa, kakšen železniški pn>grain l>o predložil narodni skupščini v odobritev, in strašno se mu zdi, <la bo večina poslancev glasovala za vladni predlog. V zadnjem času^ se opetovano pripeti, da priobčuje »Slovenec*, ki je pisan vsaj deloma za ljudi, kateri znajo nekoliko misliti, članke, ki so očividno namenjeni za »Domoljuba*.
4- »Jugoslavija* in »ugleden beograjski list». Ker ji ni za <lru:ro kot za to, da blati in obrekuje demokrate, je našla »Jugoslavija* vir za to svoje nad vse čedno opravilo in črpa iz tega vira prav pridno. Ta vir je »Radikal*, gU-
pravljeni dve teoriji: eno teorijo za£> varja, kadar je na vladi, drugo, nasprotno. pa takrat, kadar je v opori ciji. Razen tega je gosp. Protič znan kot eden največjih velesrbskih reakci jonarccv v Jugoslaviji in čisto naravno je, da si je »Jugoslavija* izbrala ravno njegovo glasilo za svoje sveto pismo. »Radikal* je ravno tako «ugl>-den* v Beogradu, kot je »Jugoslavija* uglod.ia — v Ljubljani.
-f Cehi In Nemci. Češka vlada se nahaja žo več mesecev v latentni krizi, katero razrešitev je težka, ker češka večina v parlamentu ni tako vrii-ka, da bi se mogel vzdrževati dosola nji reiira brez najširše koalicije od desne na levo. V zadnjem času se je srovorilo. da bi se dala nova vlala in nova parlamentarna večina sestaviti s pritegnitvijo zmernejših Nemcev. Proti temu je ostro nastopil ua zboru uar. dem. stranke v Horaždovicah 15. julija poslanec dr. Karel Kramar, ki je izvajal: Govorilo se je, da bi mogli vstopiti v vlado tudi Nemci. Po izkušnjah v Avstriji, jp to nekaj, česar ne razumom. Ati je vlada kurnik, v katerega uiore zle leti, kdor hoče? Vlada je voiular najvišje, kar imamo, je ohrani-teljka naše sile, straža naše bodočnosti. Ali je mogoče, da bi Nemci soleh v ministrskem svetu in vedeli o vsili važnih državnih zadevah, o vseh vojaških tajnostih, ko je vendar njibov naj^ večji interes, da oslabijo našo annauo. Tudi najlojalnejši Nemec bi ne varoval tajnosti. Kombinacije o udeležbi Nemcev na vladi so zato povsem nepremišljene. K temu pride še jezikovno vprašanje. Naši centralni uradi morajo biti češki. Ali mislite, da bi Nemec kot minister ura lovni češko? Dokler Nemci odkrito ne (»riznajo, da je to naša država tako dolgo ne moremo ž .ljinn razpravljati o možnosti -retopa ▼ vlado.*	_
nebom ln zemljo
Že od dm Ikarove bajke si človek rrizadeva, da bi osvojil zračno morje ■ sabo ter razkril njegove tajne. A le novejša dot>a nam je dala v roke redstva, s katerimi se more človek vigniti nad zemeljsko površino, in od ■obe Montgolfiersa sem je doseglo človeštvo čudovite usjHihe. Dne 21. julija , .01. se ie berlinskima fizikoma Ber--onu in Siiringu posrečilo dvigniti se svobodnem balonu v višino 10.800 rictrov, a ta rekord je v najnovejšem asu, dne 10- septembra 1921., še pre-!a.sil ameriški letalec Macrea«ly, ki se j,5 v aeroplanu dvignil v višino 12.445 metrov.
A tudi preko te največje višine, ka-tr-ro ie človek doslej dosegel, se je mo-,/!0 zanesljivo raziskovati atmosfero, in -icer z registrirnimi baloni, ki so se brez moštva še višje dvignili, se kon-f-no v izredno redkem zraku razleteli L.T g pomočjo padobrana spustili na ml jo avtomatično registrirajoče aparate ki so bili v njih pritrjeni. Na ta način se je dvignil balon do višine 87.000 metrov, do rekorda, ki ga je dospel dne 17. decembra 1912. pa-rišid" profesor Gainba s svojim registrirnim balonom. Ko sveča ravno se ie početka dvigal v zrak ta ^lon ter izrinil v višavi. Padobran z aparati so piLšli 39 kilometrov daleč od krr.ja,
kj. r se je balon dvignil v hoJi
od zrak.
že več let po raznih observatorijih, tako v Parizu. Linderbergu |>ri Berlinu, Hamburgu, Amiensu, v Toulusi in drugod.
Številni meteorologi ae bavijo skoraj izključno z važnim problemom razi-ka-vanja in proučevanja višjih zračnih plasti in tako nam je danes znano, da moramo razločevati dve v svojem bistvu [opolmma različni atmosferični [»lasti, ki pa 'e polagoma prehajaa ena v drugo. Ti dve [»lasti imenujemo troposfero in stratosfero. Prvoomenjena j(. s[»0(lnja plast, katero bi lahko označil kot meteor, atmosfero. Ta vsebuje vodeno paro in v tej se temperatura [»aro in v tej atmosferi se temperatura navzgor precej enakomerno zmanjšuje. To je plast oblakov in vetrov, katere višina [>a ie na ekvatorju večja kakor drugod. V srednji Evropi na primer sc razteza tro[>osfera 10 do 12 kilometrov visoko, na ekvatorju pa vsaj do 17 km; V tej atmosferi se [»ojavljajo oblaki različne oblike, katerih najvišji, tako-zvani »cirrus*. se v naših širinah v po-sameznih slučajih pojavlja še v višini 12 km, torej že na meji stratosfere, v kateri ni več oblakov Z merjenjem v tropičnih krajih se je dognalo, da oblaki »cirms* dosežejo včasih višino 20 kilometrov. Merjenje v večjih višinah seveda ni več zanesljivo, ker ima stratosfera že popolnoma različen značaj.
V stratosferi, kakor vse kaže, ni nič
ki r =„ i« nai on uvi-mu » —. Takoj več vodene pare torej tudi ne obla-^^ SSUoaov ae vršil kov. ki v taki višiiu ne ol^ua iz vo-
denih mehurčkov, marveč le iz majčki-nih ledenih iglic. V suatc-feri se tudi tein[>eraturi nič več ne menja; le v raznih letnih časih se (»ojavljajo neznatne razlike. Nad srednjo Evrojio na primer je merjenje docmalo v [mletn 'm času —52° C, [»o zimi —57» C. Na-sprotno pa se je v tropih, ob jezeru Viktoriu Njanza, v višini 19.300 metrov registrirala tem|»eratura —89-.0' C. najnižja tem[»eratiira. ki je bila doslej izmerjena v prosti atmosferi. V stratosferi z njenim neskončno čistim in prozornim zrakom, v katerem oblaki nikdar ne zasenčijo sobica in kjer premera ba tem[ierature nikdar ne spravi v gilanje zračnih tokov, vlada večna ti-liota in mir in r.obeuemu živemu bitju ni tamkaj obstanka.
Kje so torej skrajne meje zemeljske atmosfere? Umevno je, da se ta problem z nezadostnimi našimi sredstvi ne da rešiti.
Vkljub temu pa obstoji možnost, da s precejšnjo točnostjo izmerimo skrajno mejo. To je severna ali polarna svetloba, ako jo, kakor je to storil norveški fizik Stfirmer, z raznih krajev istočasno fotografiramo. Na ta način jc možno izračunati njeno višino in tem (»otom se je ugotovilo, da dosežejo rdeči žarki polarne svetlobe višino 80 do 200 km. dočim dosežejo zeleni žarki, ki se v ostalem strnejo s spektralno linijo kriptona. razmeroma veliko višino 375 kilometrov.
Po svelu
_ Tragična smrt češkoslovaškega generala. V nemškem selu Policze, kjer se nahaia veliko skladišče municlje, je bi! te dni po nesreči ubit od nekega stražnika general Rada. Na klic straže: »stoj. se ni ustavil, nakar je straža ustrelila in general, ki je bil smrtnonevarno ranjen, je kmalu umrl
—	Neprijeten dogodek za laškega kralja. Ruska korespondenca poroča iz Kopenhagna: Avgusta bi imel italijanski kralj obiskati carico-vdovo, mater umorjenega carja Nikolaja II, ki živi sedaj blizu Kopenhagna. Te dni pa je dobil neprijetno sporočilo. Carica-mati ic odklonila ga sprejeti, češ da ne more dati roke možu, ki jc leta 1910. v Rimu slavnostno pozdravljal in poljubljal carja Nikolaja kot svojega predragega sorodnika, leta 1922. pa v Genovi prisrčno stiskal roke — morilccm istega carja, zastopnikom sovjetske vlade.
—	Sneg v švicl v vseh švicarskih pokrajinah je hud mraz. V višinah 1500 metrov pada obilen sneg, a v višinah 2000 metrov je zapadel sneg nad pol metra visoko.
—	Zaglul paša umrl. Na otočju Sey-chelen je te dni umrl v prognanstvu bivši egiptovski minister in vodja nacionalistov ZaRlul-paša, ki ie igral v politiki Egipta proti Angliji toliko vlogo.
—	Viljcmova knjiga memoarjev izide začetkom oktobra pod naslovom »Dogodki in slike od leta 1878. — 1918.* V štirinajstih poglavjih obravnava bivši nemški bog naslednje teme: Bismark, Hohenlohe, Caprivl, Bu!ow, Ho!!>.eg, Moje delo pri upravi. — Znanost in umetnost — Moji odnošaji do cerkve. — Vojska ln mornarica. — Začetek vojne. — Papež in mir. — Sodišče in nevtralcl. — Vprašanje krivde. —■ Revolucija in pri-liodnjost Nemčije.
Sokoistvo
' Vozne ugodnosti za naraščaj. Za ves naražčaj je dovoljena četrtinsks vožnja na državnih in polovična vožnja na južni železnici. Na vstopnih postajah sc kupijo: na državn.h pol karte, oa južni cela karta: vozne listke je shraniti, ker veljajo ia vožnjo tja in nazaj. Na vstopnih postajali daj žigosati legitimacijo i na južni železnici tudi vozni ii-tek')
Nastanitev naraščaja. Spremljevalci naraščaja se opozarjajo na navoVla stanovanjskega odseka v U. Jteviiki <Zlet-ccga Vestnika*. Pri prihodih vlakov bodo navzoči na kolodvoru zastopniki star novanjskega odseka. Pripominja se, da je moški naraščaj nastanjen v L mestni deSki šoli (Komenskega ulica 19) in v učiteljišču, Rcsljeva eesta 10, žen*ki naraščaj' pa na I. mestni dekliški Soli pri Sv. Jakobu Ln na IL mestni deški šoli ob Coj/ovi cesti.
Seja prireditvenega odseka za L Jugoslovanski vsesokolski zlet se vrši v četrtek dne 20. julija ob 6. uri zvečer v zletni pisarni v Narodnem domu. Vsi člani naj se zanesljivo udeleže.
Ljubljanski Sokol poživlja ponovno brate in sestre, ki ne obiskujejo telu^aa-be in niso zapobleui pri kakem drugeza odseku, da s svojimi močmi priskočijo ua pomoč prehranjevalnemu odseku, ter s tem dokažejo, da razumevajo sokolske dolžnosti. Seja odseka se vrši v četrtek dne 20. julija ob 8. uri zvečer v restavraciji v Narodnem domu, kamor pridite sigurno in brez posebnih vabil ali prošenj. — Odbor.
Sokol IL v Ljubljani poživlja *voje člane, da se redno udeležujejo redovnih vaj, ki «.e vrše vsak četrtek ob 15. uri na realki Vežbanje v redovnih vajah ie obvezno ia telovadce in one Slane, !:i imajo kroj. Vsak član, ki obiskuje redovne vaje dobi o obisku posebno potrdilo, brez katerega ne bo nihče pripn-ščen k slavnostnemu sprevodu dne 15. avgusta 1922. Vsi bratje naj si pravočasno opremijo kroi po predpisih Saveza in si preskrbe novi trak z društvenim in župnim imenom.
Mošlcl naraščaj ljubljanskega Sobola ima skušnjo za proste vaje v petek dna 21. julija ob pol 19. uri na ietnem telovadišču v Lattennannovem drevoredu. Skušnje se morajo udeležiti tudi vsi oni, ki so odšli morda že na počitnice, a hočejo nastopiti na naraščajskem dne*u.
O jI bratje in sestre, ki so kupili preteklo nedeljo vstopnice za pokrajinski zlet žup. ki se vsled dežja ni mogel vršiti. dobe denar povrnjen, ako ga nočejo žrtvovati Sokolstvu. Denar sc dobi sar mo proti povračilu vstopnice.
Spori
Ljubljanski plivački podsavez razpisuje v nedeljo, dne 30. Julija 1932 v Ljubljani na prostoru »Ljub. športnega kluba* izbirno tekmo za tekmo za prvenstvo Jugoslavije. Spored je nastopni: I.) 200 m gospodje prsni stil, 2.) 100 m gospodje prosti stil, 3.) 100 m dame prosti stil, 4.) 100 m gospodje stransko, 5.) 100 m gospodje hrbtno, 6.) 50 m juniorji sorint, 7.) 50 m dečki do 14. Ieta. 8.) 50 m deklice do 14. leta. 9.) 1500 m gospodje sprint, 10.) •100 m gospodje prsno, 11.) 300 m dani« prosti stil, 12.) 400 m gospodje prosti stil, 13.) Štafeta 4krat 100 m gospodje prosti stil, 13.) Skoki: a. skok na glavo naprel, b. skok na glavo naprej s pregibom v zraku, c. salto naprej, d. vijak, e. sveder, f. skok na glavo nazaj, g. salto nazaj, h. delfin, i. Auerbach, i. Auerbach salvo. 14.) aaterpolo tekme. — Pismene prijave je nasloviti n3 tajnika Sava Sancina, Erjav. čeva ulica 24. do 27. t. m. Prijavnina znaša za osebo in točko 3 Din, za waterpolo in štafeto 6 Din in se mora poslati skupno s prijavo. Pravico do prijave imajo vsi v Ljubljanskem piivačkem podsavezu včla njeni klubi. Za zakasnele prijave se mora plačati dvojna prijavnina.
Kiub kulcsarjcv in motocikllstov *lti~ rija» v Ljubljeni priredi v nedeljo 23. t, m. izlet v Karunik. Pri tej priliki se vrši popoldne ob 5. na glavnem trgu Kamnika polževa dirka, katere se udeieže tudi dame. Za prvaka te polževe dirke so razpisana 3 krasr.a izvanredna darila, za katera vlada veliko zanimanje. Vabijo se vsi člani in članice kakor tudi vsi ljubitelji kolesarskega športa, da se vdeleže tega izleta in tekme. OJhod točno ob 1.30 pop. izpred kavarne »Prešeren* v Ljubljani. —
Dunajska ttcrtha v Zagrebu. V soboto in nedeljo, 22. in 23. t. m. Igra dunajska Hertha v Z"grcbu. V nedeljo igra z Gra-djar.skim, za soboto pa še ni določeno društvo, s katerim bo igrala Hertha, ki ie v prvenstveni tabeli dunajskega I. razreda na 6. mestu.
Zadnje prvenstvene tekme na Dunaju. V nedeljo so se vršile zadnje prvenstvene tekme te sezone. Izidi so bili nastopni: Admira • \VAP. 4 : 1, Ainateure r Flori;'sdorfer 2 : 2.
Madžarska : Finska: Madžarska »c dosegla v Hclsingforsu proti Finski reorc-zcntancl sigurno zmago s 5 : 1 (1 : 0).
Plavalno prvenstvo Gornjega Rena ki se je vršilo v nedeljo v Schaffhausnu -e zmagal znani dunai«ki plavač Goldemund, ki je tudi odnesel prvenstvo v avstrijskem rečnem plavanju.
Avstrijsko prvenstvo v lahki atletiki. V soboto in nedciio so se vršile na Dunaju prvenstvene lahkoatk-tlčne tekme, čijih glavne izide prinesemo v eni prihodnjih števiik.
Zadnja p.oeomrtna tekma te sezone na Punalu se je vrši'.3 včeraj in sicer sta
Prosveta
Devetstopetnajsto. Država je na predlog prosvetnega ministra kupila 300 izvodov Nušičcvega romana »Devetsto-petnajsto*, ki ga priobčuje tudi naš list. Knjige se bodo razdelile narodnim knji-žujicam in čitalnicam.
•Ljubljanski Zvon* št 7 ima nastopno vsebino: M. Murko: Sloven.-ki jezik r Jugoslaviji — Juš Kozak: Tehtnica. - 8. Kosovel: ?-a!o«tna jesenska pesem. — Spomin na Marijo. — L Lah: Angelin Hidar. — J. Svinec: Čakanje. -I. Albreht: Imel »em sem — A. Vodnik: Spokojna. — M. Pretnar: Cantus Mysti-cus. — I. Zoreč: lie; Bukovae. — A. Oe-beljak: G. Flaubert — A. Piket: Junak. — M. Pretnar: Pi^ma. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige.
Srbska Književna Zadruga je poverila prof. Ilešiču informativen spis o Slovencih, ki izide v njenih publikacijah. Knjiga bo obsegala kakih 15 di 20 tiskanih pol. Knjige Srbske Književne Zadruge so med srbskim delom našega naroda jako razširjene.
«Par nas sa Pamasa* ee imenuje knjižica, ki jo je te dni izdal K--ešin:ir Kovačič v Zagrebu. V njej parodizirani zastopniki moderne hrvatske lirike v originalnem ritmu. Zbirki je dodal karikaturist Pjer Križanifi nekaj karikatur v zbirki zastopanih pe«nikov.
Nove skladbe. E Adamič je, kakor doznavamo, zložil na besedilo raznih pesnikov 8 novih moških četverospevov. ki bodo ▼ kratkem izšli. Z. Trelovce je ujrlasbil »Dve pesni:*, kateri jc izdala igrala WAC. proti Florldsdorier. NVAC je »Zvezna	v Ljublionl	i zmaeal z 2 : 1 U) : 0).
Vsesokolski zlet
:
Prtloaa »Jtifrtr* St 169, dne 20. Iuliia 1922. \	^SSSda^ti?iA
Kamnika pa s popoldanskim vlakom št. gozapadnem konca t« ceste, je postav-; Ijam dohro m domače, počutili, fbaj 4035 ob 1624. Dolenci obeh prog se vo-,!jen dolg paviljon v obliki polk ve za bomo Slovenci menda edim vtem. oa njo x vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob;pisarne raznih odsekov. Na drugem :ne bomo prvih m najbolj ogodnos^ 14.10. Notranjci se vozijo najbolje z br-1 kraju ceste na severnozapadni strani je zahtevah zase!) Pač, pa bi telo umestno.
zovlakom št. 14, za katerega se je na-'—«----------- —^ ""«~vl«.lm odhnr kakšen
prosilo ravnateljstvo inž. žeL, da ga za znižano vožnjo dovoli.
Vsi ostali udeleženci naraščajskega dne se morajo posluževati rednih vlakov.
Vsem ndeležnikom zleta
V dnevih L jugoslovanskega v»e-sokolskega zleta bo prihitelo v Ljubljano od blizu in daleč veliko število Sokolstva in gostov. Poleg Sokolstva pridejo v Ljubljano tudi zastopniki drugih narodov, ki se udeležijo mednarodne tekme. Pri toliki množici ljudi je neobhodno potrebno, da vlada povsod red in disciplina, da se izogne vsakim neprilikam. Da bode to mogoče vzdržati, prosimo vse udeležnike zleta že sedaj, da se drže strogo navodil sokolskih rediteljev, ki bodo imeli rdeč trak z napisom na levi roki Njihovim navodilom se je brezpogojno pokoravati, četudi so med njimi mlajši člani.
Razven tega opozarjamo na sledeče odredbe: Pri sprejemu gostov na kolodvoru se mof-a občinstvo tako postaviti, da ne bo oviran dohod in izhod ? kolodvora. Na zletnem telovadišču je vsako prerivanje in beganje sem-tertja opustiti, vstop na telovadišče je pa najstrožje zabranjen. Pri vstopih na tribune naj se drži občinstvo strogo navodil rediteljem, razven tega bodo izdani glede dohodov za posamezne tribune posebni predpisi, katerih se naj vsakdo drži. Kajenje na telovadišču je pod policijsko kaznijo najstrožje prepovedano. Na tribunah mora biti mir in red. Pri gostilniških prostorih na slavnostni cesti telovadišča je najstrožje prepovedano vsako kričanje in nedostojno obnašanje. Zletni znak mora članstvo vidno nositi. Sokoli v kroju ne smejo biti na ulici v gostilni in ka^ -varni po 2. uri po polnoči, Reditelji imajo nalogo vsakega člana po tej uri iz javnih lokalov odstraniti. Med po-vorko je Sokolstvu najstrožje prepovedano kajenje, občinstvo pa prosimo, da se drži strogo navodil rediteljev ter ne ovira povorke Sokolstva z letanjam po ulicah, koder se pomika povorka.
Prosimo, da se teh navodil drži vsakdo, kajti le tedaj je mogoče, da bodo minuli zletni dnevi dostojno in v redu. Sokolstvo se mora držati strogo navodil, ki bodo izdana v posebni brošuri. Društva, zlasti načelniki društev morajo pred odhodom svoje članstvo poučiti o vseh podrobnostih.
ki ima med nafio tekmo svoje izkušnje, lahko vstopi v ob Učilnico ob poljubnem časa.
Naraščaj ski dan
dne 23. julija
Dne 23. julija se vrši L predzletni dan L jugoslovenskega vsesokolskega zleta z nastopom naše mladine. Iz vseli krajev naše drla ve pribiti naraščaj v belo Ljubljano, da manifestira za sokolske ideje. Naraščaj in deca obojega spola prihaja v Ljubljano dne 22. julija. Vodniki in vodnice posameznih žup se zglasijo takoj po prihodu v pisarni Saveza, kjer dobijo potrebna navodila. Člani spremljevalci naraščaja naj pridejo po možnosti v kroju, članice spremljevalke pa v telovadnem kroju. Dne 22. julija zvečer se vrši seja sodnikov in sodnic v zletni pisarni. Isti dan zvečer se vrši pozdravni večer češkemu naraščaju in razni koncerti.
Dne 23. julija ob 6. uri zjutraj se
prične tekmovalna telovadba moškega in Renskega naraščaja. Eno uro poprej je Ee odprta oblačilnica na telovadišču, v kateri je tudi zbirališče. Vodniki naraščaja privedejo naraščajnike v četah tako zgodaj, da bodo vsaj četrt ure pred 6. vse vrste že pripravljene za tekmo. Vodniki naraščaja eo odgovorni za to, da dobijo naraščajniki pred nastopom topel zajutrk. Tozadevna navodila dobijo ob prihodu v Ljubljano. Sodniki in sodnice se zberejo pol ure pred začetkom tekme v pisarni T. 0. na telovadišču. Pred tekmo je dovoljen vstop v oblačilnico samo tekmovalcem in njihovim spremljevalcem — češki naraščaj,
Ob 8. uri zjutraj se prično iikuSnje dece obojega spola. Vstop v obla5ilnico je dovoljen ob 7. uri. Obenem prihajajo v oblačilni«) tudi naraščajniki, ki nasto-pijo pri izkušnji in skupnih vajah, toda! ne pri tekmi. Tudi za te velja pravilo, da ne smejo prihajati posamič, temveč ▼ četah pod vodstvom svojih vodnikotv. Takoj po končani tekmi in izkušnjah dece se izvršijo izkušnje obeh naraščajev. Ob 1L uri dopoldne je pričetek iz-prevoda naraščaja. Izprevoda se udeleži samo naraščaj, moški in ženski, od 14. do 18. leta. Jugoslovenski naraščaj se utvori v predpisane redovne tvorbe ie v oblačilni cah na telovadišču, četrt uro pred odhodom, to je ob tri četrt na 11. dopoldne, pa mora biti ves naraščaj na zbirališču za izprevod, in sicer na Bleiweisovi cesti z začetkom ob Dunajski cesti in čelom proti Dunajski cesti. Točno ob 1L uri krene povorka po Dunajski cesti do glavne pošte, Aleksandrovi cesti do Narodnega doma, Blei-weisovi cesti, Rim3ki cesti do Valvasorjevega trga, Emonski in Cojzovi cesti, čez Sv. Jakoba most in po Trubarjevi ulici do Sv. Jakoba trga po Starem trgu in Mestnem trgu do magistrata, kjer je stik.
Rešilne postaje so: na kolodvoru, v poslopju kreditne banke, v poslopju policijskega ravnateljstva, v Soli na Grabnu, na magistratu. Pred magistratom napravi naraščaj stik po navodilih T. 0., potem pozdravi mesto Ljubljano. Odhod izpred magistrata se vrši v isti razvrstitvi, kakor je prispel po Stritarjevi ulici in Frančiškanskem mostu na Marijin trg, po Prešernovi ulici, Dunajski cesti do križišča z Gosposvetsko cesto, kjer je razhod. Razhod velja samo v toliko, da posamezni vodniki in vodnice s svojim naraščajem korporatirvno odidejo is izprevoda, posamezni oddelki pa naj se ne razidejo, temveč korakajo skupno h kosilu. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, naj naraščajniki tudi po mestu ne hodijo posamič, istotako naj vodniki in vodnice prevzamejo skrb, da ne bodo naraščajniki pri plačevanju ogoljufani
Popoldne ob 4. je pričetek javne telovadbe. Jugoslovenski naraščaj in deca nastopijo s svojimi zletnimi vajami zase, potem pa i vzornimi vrstami skupno s češkim naraščajem. Oblačilnica bo odprta ob 3. Naraščajnikom posamič ni dovoljen" vstop — samo v oddelkih pod vodstvom vodnikov. Pol ure pred začetkom telovadbe mora biti vsakdo na svojem mesto.
Železniški promet za naraščaj ski dan
(Navodila železniškega odseka.)
Prihod v Ljubljano 22. t. m.
Naraščaj in članstvo mariborske žape se pripelje v Ljubljano gi. kol z rednim vlakom št. 35, ki odhaja iz Maribora ob 10.05 in pride v Ljubljano ob 1421. Vlak bo primerno oiačen.
Naraščaj in članstvo celjske žape, zlasti društva iz Savinjske in šaleške doline, Celje, Laško, Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in društvo Litija, se vozi s posebnim vlakom, ki odhaja iz Celja ob 12.30 ln pride v Ljubljano ob 14.50. Vsi udeleženci teh društev se morajo brezpogojno peljati s tem vlakom.
Naraščaj ln članstvo gorenjske sokolske žape se vozi deloma (društva Bohinj, Bled, Jesenice, Javornik, Mojstrana, Radovljica itd.) z rednim vlakom št 915, ki odhaja z Jesenic ob 13.57, deloma (Kranj, Tržič in društva južno od Kranja) s posebnim sokolskim vlakom, ki odhaja iz Kranja približno ob 1520.
Kraju ua oudju j.	.... - j -— i— -----—-—- ~—
postavljen nekoliko manjši paviljon za	da sestavi pripravljalni odbor kakžep
pošto, brzojav. telefon in reditelje. V	obširnejši program tudi sa dneve po
šredi obeh paviljonov se zopet naha-	--w
jajo kupole, ki kažejo dohod v notranji del telovadišča. Na zapadni strani sve-Ičane ceste je postavljena dva metra
Odhod iz Ljubljane 23. ia 24. t m. 1 ~ji0jia ograja. Vzhodna stran končuje Gorenjska društva razun Bohinja in z ogromno steno glavne tribune, i>od Mojstrane se vračajo domov s posebnim katero se nahajajo številni bifeji. Razen vlakom, ki odhaja iz Ljubljane drž. koL j j-g^ jtoji na obeh straneh svečane (Šiška) 23. t. m. ob 21. ter vozi do Jese- ^te okoli SO mlajev z velikimi zasta-nic. Bohinj in Mojstrana se vračata 24. i vami. Ti mlaji so medsebojno vezani z t m. z rednim vlakom ob 7.	i loki zelenih vencem. Na severnem in
Vrhniikl vlak odhaja ob 22.20.	j južnem kraju 168 metrov dolge tribune
lopi Celje in Maribor ter društvo Li-, x ^cepi od svečane ceste 12 metrov tija se vračajo 24. t m. z vlakom 42 b g^-o^a z mlaji obdana cesta v notra-ob 8. zjutraj. Ta vlak vod od tega dne; telovadišča.
i£ašl? kamniškega okrožja se vrača | Notranjim	, aprt
24. t m. z rednim vlakom ob 8.10, vsa ;»P^ajo Stoi velike tnbunaOd ta se zaprt, društva ob dolenjskih progah z rednim gledalcu °^kra*« pog^ na s*me Vlakom ob 7.50. Notranjci z vlakom ob skaline naših plamm na Knm, Izbijat,
5.50, vsi z glavnega kolodvora	£ 8™1. £ ™ ^T^VlhS
Vsi ostali odeleženci odhajalo z naj- ^-tntema
mnogo reprezentativnih za domače predstavnike in tuje delegacije, a v sredi teh stop pod tremi loki s krasnimi omamenti in državnim grbom kra-V soboto dopoldne ob 9.25 prispe v j jeva loža s posebnim vhodom i« sve-Ljubljano več sto naraščaja možkega in; fa^ ceste. Na krovu, 12 metrov nad ženskega iz Češkoslovaške republike, telovadiš čem, je postavljen oder za na-
ugodnejšimi rednimi vlaki.
Prihod češkega naraščaja
Naraščaj se odpelje iz Prage v petek zjutraj ob 4.50. Naraščaj se pripelje v Ljubljano s posebnim vlakom na progi Praga-Jesenice-Ljubljana. V nedeljo 23. nastopi naraščaj pri javni telovadbi naraščaja. V pondeljek 24. zjutraj odide na Bled, odkoder se vrne zvečer direktno v Prago.
Poživljamo Sokolstvo, da »prejme COS. kar najprisrčneje. Društva ob progi Je-seniee-Ljubljana naj skrbe za dostojen sprejem naraščaja na kolodvorih.
Naraščaj potuje pod vodstvom namestnika staroste COS. brata Stepaneka in sestre načelnice COS. Mile Damala.
Zletno telovadišče
Telovadišče za I. jugoslovenski -vsesokolski zlet je zgrajeno ▼ slogu starodavnih srbskih cerkva ali zadužbLn. Stavbni odsek sokolskega Saveza je imel več vzrokov, da se^je odločil za slog, v katerem so gradili veliki vladarji slavne srbske preteklosti veličastne cerkve, katerih krasoto, skladnost in slikovitost še dandanes občudujejo domačini in tujci. Zadužbene so bile vedno glavni braniki narodne misli in so krepile tudi v najtežjih časih narodno samozavest ter bile v podporo v borbah proti dušmanom.
Na to dobo nas spominja tndi novo telovadišče. saj je naše sokolstvo glavni steber in čuvar našega državnega in narodnega edinstva. Po florisu je sokolsko telovadišče alično vsem pro-vizornim vežbališčem. V središču leži prostorna arena za proste vaje, poleg nje pa prostor za telovadbo na orodju. S polja zapirajo ta prostor štirje &—8 metrov visoke tribune z reprezentativnimi ložami, vhodi za telovadce in tel o-vadkiaje ter glasbenimi paviljoni. To je notranjost in glavni del telovadišča. Zunaj tega prostora se nahajajo vhodi z blagajnami, pisarne, pošta, brzojav, telefon, sanitetne postaje, ognjegasci, policija, bifeji, torej vse, kar je potrebno za tako velik promet.
Telovadišče ima dva vhoda, prvi je namenjen predvsem za gledalce, ki se pripeljejo, drugi pa za pešce. Vsak vhod je širok 12 metrov in razdeljen na pet. majhnih prehodov. Nad vhodom se boči kupola, na obeh straneh ob kupoli pa stojita dva 15 metrov visoka stebra, na katerih razprostirata svoja krila dva krepka, malone dva metra visoka, bela sokola. Kupola je modro-zelena. Oba glavna vhodr sta popolnoma enaka, ter ležita v isti črti na
čelni ka, poleg njega vihrajo na obeh straneh zastave inozemskih gostov. Na nasprotni strani telovadišča se nahaja tribuna za člane v krojih. Tu zraven dominirata dva velika glasbena paviljona, v vsakem je prostora za 80 glasbenikov. Med obema paviljonoma fr vhod za telovadkinja. Telovadišče je zgrajeno prav okusno in odgovarja vsem potrebam za tako slavnostne dneve, ki se bližajo Ljubljani.
Misli k sprejemu gostov
Blizu so dnevi, ko bodo v beli Ljubljani združeni slovanski Sokoli manifestirali energijo dela in duha. Mnogo se je že govorilo, pisalo in storilo za
zletu. Mnogo Čehov gre bajei v Beo-srrad. drugi v Dalmacija Za te skrbeti bi bilo odveč. Kako razumejo g06tn ljubjo in usluSnost naši rojaki z jug?, vemo tisti, ki smo se udeležili raznih kongresov v Beogradu, Sarajevu. Splitu itd. Tam so bila brezplačno na razpolago vsa prometna sredstva in brez števila ljubeznivih domačinov na u je z največjim veseljem razkazovalo lepote ia zanimivosti, svoje ožje domovine.
A mi Slovenci? Roko na srce. O priliki ženskegi kongresa, me je vprašala Srhkinja, ali Ljubljana nima kakegi muzeja? Peljala sem jo tja — a bil je
Srce me je zabolelo. In nas galerijo, naše zbirke, pokažimo ji; svetu! —<
Dalje bi bilo umestno, da se preskrl; tistim, ki ostanejo pri nas znižana vonja, ne samo xa Bled, marveč tndi za Bohinj. Mojstrano, oziroma Kranjsko goro, (Peričnik, Vrata, Triglav, Razor Prosojnik). Kamnik (Kamniško sedlo Okrešl, Grintovec. Ojstrica) itd. S ter" bi bila dana zletnikom možnost, da ■ po napornih Ljubljanskih dneh odpoči jejo v prosti prirodi ter pogledajo naš mogočne snežene planine, naše divn-vodopade in ljubka naša jezera. Kn liko bi na ta način dvignili ugled in si jaj naš© krasne Slovenije in ob «nen> bi bila to najboljša reklama za tujski promet Seveda bi se moralo dati vsaki skupini na razpolago enega ali dva Slovenca-domačina, ki naj bi bila zlet nikom vodnika in jim tudi sicer šla n.' roko pri iskanju hrane, stanovanja itd Morda bi bilo umestno pritegniti v t/, svTho tudi Planinsko društvo, ozirom < podružnice dotičnih krajev.
Pokažimo svetu, da znamo teti. tnrl i mi uslužni in ljubeznivi, žrtvujmo š" par dni po zletn, saj dobiček bo sam' naš in naše domovine.	P. A.
Kulturni pregled
Slovenci na beograjski razstavi
Mariborski umetniki so v skupini »Grohar. razstavili zase. Med deli sedmih »Oroharjevcev., ld so razstavili v dvorani III- zavzemajo gotovo kvalitativno najboljše mesto dela prot C o t i č a. čigar štiri oljnate slike se odlikujejo po sigurni tehniki in silno živahni barvenostl v impresionistični maniri. V okusu spominjajo niegove pestre jesenske krajine še nekoliko na monakovsko «Jugend» do leta 1910, istotako dekorativno v ploskev komponi-rana »Starica.. Henrika Š a n t e I je razstavila štiri dosti posrečene akvarelne študije po ženskih, narodno kostumiranih modelih, dalje »Kranjico. v olju in pastelno studijo »Portret., Vse te stvari so slikane z veKko ljubeznijo ln primernim
krajino ta štiri oljnata tihoStla, veSnom* sadje, slikano ki risano s precejšnjo por-cik> kulture, vendar mak) suho in profesorsko. Ovajc pa na noben način ne za služi toll uničujoče graje, kakor jo je b'1 napisal o njem neki dr. Šrepel zadnjič v »Narodu., ki se je na razstavi gotovo zmotil in persona. če ne pri presojanju kvalitet Petelin ima tri pokrajine v starega Maribora, ki hočejo biti v kompoziciji nekam kubistlčne ln v barvah kri čeče, vendar pa v barvah na njih nI najt" relativitetnega ravnotežja kakor pri knbi-stičnih stvareh. Nekateri detajli dajo sklepati na samouka, ki stvari ni prijel pri alfa v roke, vsiljuje se celo mnenje, da M Petelin teh stvari realistično aH Impresionistično ne bil mogel pošteno naslikat Boljši so njegovi lesorezi v neki specifič no Haecklovi kubistični maniri; »Ecce ho
kane z vefflco	m pni™	relo ta!entirana stvar
znanjem, imajo celo dosti lirične mehkobe	T*eharretovim slikam bi »
Tudi Tscharretovim slikam bi sr dalo očitati pomanjkanje znanja in okus? toda tudi pri njem preseneti pri graiiki> razstavljena bakropisna pokrajina »Spis varska ulica, z dobro rešenim probJemor senčnega.
Ljubljanski krog trpodablffloSh umetnikov ni polnoštevilno zastopan, ker Jako-
v sebi. Njena sestra Avgusta zaostaja v znanju skoro malo za njo. Razstavila ie štiri cvetlična tihožitja, ki v zasnovi niso slaba, ki pa bi jim bik) tehnično želeti večje sigurnosti. Zunaj na hodniku je obešen Janovskega »Ouslar., ki vedo beograjski kritiki toliko zanimivega Sn dobrega povedati o njem. Je zbirka minuciozno „„. „ ------------------ . ■
izdelanih raznih balkanskih narodnih noš, I pjc ln Jama nista razstavila, nekateri oči vidno samo predmetnonazornega zna-! umetniki pa so se razbežaii k drugim čaja, kakor so že slikali sredi preteklega skupinam, tako da si je na razstavi sploh
■ -.....—» « težl{0 ustvariti enotno sliko o naši nmet
nosti. Tratnik je ušel v »Proljetni salon, »Mladi, so ialanga zase, istotako kakor tudi Pilon m Jakac, ki tvorita poseta' oazo, Gojmir Kos, Kopač, Zupančeva ir Sterle pa so raztreseni okrog pri neorganiziranih. Ce so Srbi in Hrvati razstavili
stoletja bolgarski in poljski slikarji. V takih stvareh danes ne najdemo več umetniškega zadoščenja ta slikarji prepuščajo take sujete fotografom, ki opravijo stvar v imiogih ozirih (luč, anatomija) bolje kakor je napravil Janovski. Ant Ovajc ima eno realistično podrobno izdelano po-
Amerikanske pesmi
Pred nekaj dnevi smo čitali v slovenskih listih, da je izdal naš slovanski pesnik v Ameriki Ivan Zorman drugo zbirko svojih pesmi. Med tem je že dospela k nam tudi njegova knjiga, ki nosi kratek naslov »Pesmi.. (Ivan Zorman, Pesmi, Cleveland, Ohio, 1922.) Knjiga oosega 105 strani, na finem papirju, v lepi vezavi Razdeljena je na štiri dele: prvi trije deli nam kažejo pesnikovo delo zadnjih dveh let, četrti del pa tvorijo angleški prevodi iz slovenskih pesnikov. Tu so prevodi sledečih pesnikov: Prešeren: Pod oknom, Strunam, Kam?, Mornar, Nezakonska mati, Sonet (Sanjalo se mi je, da v svetem raji), Memento mori; Gregorčič: Njega ni, Pogled v nedolžno oko, Naša zvezda, Izgubljeni cvet; S. Jenko: Naprej, Samo, Jadransko morje; Fr. Levstik: Razstanek; A. Medved: Srce-zastavi ca. Roži; Zupančič: Duma, Jadra; Sil vin Sardenko: Jaz se te bom spominjala; Funtek: O mraku, Na tujih tleh. — Pred svoje prevode je dal pesnik sledečo pripombo:
»Naslednji prevodi naj služijo sot nekak donesek k morebitni poznjjšu popolnejši antologiji slovenskih pesmi v angleščini V prvi vrsti želim, da bi ti prevodi našim mladim ljudem tukaj rojenim Slovencem vsaj de'oma odkrili lepoto slovenske poezije, ki ie vredna, »la io vzljubijo..
Ta namen pesnikov mi prav z veseljem pozdravljamo. Resnica je, da se otroci naših izseljencev v Ameriki vzgajajo — kar je naravno — pod vplivom angleščine in da pogosto ne obvladajo našega pismenega jezika. Na ta način se odtujijo naši domači literaturi. V hiši se sicer govori slovensko, zunaj v javnosti pa angleško: ako to pogosto vpliva celo na starejše ljudi, ki nehote sprejemajo v govorico vsakdanja običajne ameriško angleške izraze, je to tem bolj navadno pri otrocih. Družabno in društveno življenje v večjih mestih sicer oživlja in krepi narodno zavest, ne more pa dati mladini tiste podlage, ki jo nudi narodna šola. Zato pogosto ostaja narodna zavest brez znanja jezika. Taka mladina bi potem vsaj iz angleških prevodov spoznala naše slovenske pesmi. Mislimo pa, da bi dobra antologija slovenskih pesnikov v angleščini imela pomen tudi za nas, ker bi na ta način pokazali tudi Angležem nekaj svojega. O an gleških prevodih Zorman o vih ne m o rem soditi, ker nisem vešč tega jezika. Ivan Zorman je tudi nadarjen glasb enik, pevec in skladatelj; zato je na ravno, da je izbral večinoma one pesmi, ki jih najbolj pojemo pri nas, pa menda tudi v Ameriki. Za merilo njegovih prevodov bo pač služila »Duma., ki zakteva tudi od prevajalca izrednih , zmožnosti Ako so se ti prevodi posre-' čili potem bomo oač z veseljem eriea-
kovali pesnikovo antologijo slovenskih pesmi v angleščini Ob tej priliki bi imeli željo, da bi nam pesnik, ki je dobro zmožen obeh jezikov, podal tudi zbirko angleških pesmi v slovenščini. Pa morebiti zahtevamo preveč. Na.s veseli da je pesnik, ki je v zgodnji mladosti zapustil domovino, ohranil v tujini svojemu narodu zvesto srce in da marljivo dela na našem narodno-kulturnem polju. Ustvaril si je lahen pesniški slog, ki nam kaže, da je hodil v šolo pri mojstrih našega jezika: (Gregorčič, Aškerc, Medved, Zupančič). — Najlepša pesem v tej zbirki se mi zdi »Poet. (str. 25.), s katerim se zaključuje prvi del knjige.
Kje so nade zlate, nade hitrobežne, kje mladostne rože. rože aladkonežne?
Pota so nestalna, težko je poetu — brez miru in ciljev gre po šumnem svetu.
Z mislimi, željami išče jasne ceste, išče stalne sreče. / išče duše zveste.
Takrat se oddahne duša v neizmeroo&t in srce odene v sladko se. nrešernost
Ko večerna zarja
žarke nanj razlije
in v poljani cvetni posabljenje pije, —
Stvarstvo mu šepeč-pravljice skrivnostna, bajna noč izbriše misli mu britkostne.
Prvi del knjige obsega pesmi re-fleksiv: ne lirike, iz katere odmeva zaupanje in vera v življenje Takoj v naslovni pesmi »Želje, se kaže ta misel:
Viharne koprneče želje, ki v srčnem hramu valove me včasih poneso v veselje z bridkostjo večkrat me teže.
A hujSe bodo bolečine, 6e kdaj usahne vir želja, in jamem držati spomin' iz ostarelega srca.
Pesnik se pogovarja z metuljem in a spušča v svet, ker ve,
--kako težkd, btidč
prostost je izgubiti kak6 hudo in žalostno po sili je služiti.
On čuti težke ure, ko
Z mrzlo mislijo vodnieo bolna duša se bori, težko čaka režnje poli težko čaka iasnih dni
J Vetrovi so mu »glasniki zakona neizprosnega, vsak hip sladkosti arečr.e poplačaj ura žalostna*.
Toda zato se človek ne sme odreči življenju. V »Svarilu starca, izzveni pesem tako:
O, naj mlado bi srce spoznalo kras prirode, blesk tekočih let, da se bridko kdaj ne bo kosalo, ker prezrlo je prelepi svet!
V	pesmi »Slikarju., ki slika trpečega Krista, prigovarja pesnik:
Naslikaj nam Krista veseh^a mladeniča lepega, smelega, ki bratom lahno se smej in kaže zarjo lepših dni
V	»Pomladnem jutra, čutimo pomladansko veselje:
Cvetke k nebu dvigajo glavice ko poljube solnca jim deli, jaz pa sem pozabil na krivice, ob prihodu blagodejnih dnL
; Ob slapu »Njagara. poje slovenski lesnik o sli prirode in bodočnosti življenja:
Pogled nat6 pomlaja trudna srca užiga nove silnejše moči, v prihodnje dni jim kaže solnima pou pogum v življenja delo poživi.
Zato se obrača v pesmi »Optimis-nffinit moti pesimistom, ki tožiio a ne-
sklenjeno, zakaj so se razcepili naST? Neprimerno boljši vtis bi bili Slovenci napravili, če H bili porazobesili vse svoje stvari v dveh ali treh dvoranah skupaj In tebrali izmed vsega samo dobre In srednje stvari. Tako pa je treba iskati dela naših umetnikov pri petih skupinah in že pri grafikih. Neverjetno le poleg tega, koliko trpe dobre slike v slabi okolici!
V prvi izmed obeh dvoran »Udruženja upodabljajočih umetnikov Ljubljana, vise ua desni dela Ferda Vesela, umetnika naše dobre stare garde, ki nam le ustvarila moderno. .Slovenka z majoiiko. in druge kompozicije so kakor v lahno meglico cigaretnega diina zavite slike mehkega značaja. Pred vsem zna Vesel izdelati oči, ki so često kakor žive. Tri pokrajine so očividno iz prejšnjih časov in očitujejo odlične impresionistične kvalitete. Na levi steni vise Sternenove študije, pred vsem njegova znana .Magdalena, v modrikastem molu, dalje aktna studita »Japonka. in znana študija pri svetilki Dekle s knjigo.. .Magdalena, je gotovo ena izmed najboljših del našega Stcrnena; >iikana je z resničnim znanjem in veliko -umetniško kulturo. Med vsemi deli v impresionistični maniri, ki so razstavljena v Beogradu, ne najdeš zlepa — ali pa sploh ne — kaj boljšega. Ce se odlikujejo Hrvati v primeri z nami po silnejšem zaletu jli večji čustvenosti, tedaj naši .stari, gotovo napravijo tolik vtis respektabilne-■sa znanja in tehnične eksaktr.osti, da jih kar moraš spoštovati. V drugi dvorani :ma Vavpotič štiri svoja dela, pred vsem portreta dame in deklice v zelenem, ,rV gozdu., s tipično Vavpotičevimi barvnimi, prelivajočimi se refleksi, dalje starejšo notranjščino »Piranske stolnice., povsem impresivno pojmovano studijo skupine »V težkem času. in portret, najbrž iz zadnjih časov, ki se v maniri nekam bliža skoro realističnemu slikanju. Predvsem napravi dober vtis pri Vavpo-liču dejstvo, da govore tudi roke na njegovih portretih, da so nekaj, kar nujno -pada h karakteristiki modela.
Prof. Š a n t e 1 je poslal na razstavo !:oleg treh starejših oljnatih del (.Ulica v Pazinu., »Preko mosta, in .Stari lovec.) tudi eno izmed svojih zadnjih del, • Pogled na Ljubljano*, izredno sočno-barvno delo, čudovito polno zraka in sve-/ostL
Gaspari je razstavil svojo »Mado-no» v slovenski narodni noši in zelo dekorativne, učinkovite stvari v narodnem ionu: .Legendo. (Kristus orje s hudičem). .Kosca, '.n .Ples., ki so našle v srbskih tistih obilo odmeva. K a m b i č je razstavi! en sam, v modre tone ubran akvarel »April*, Roza Klein ima pa dve rnpresivno pojmovani krajini ter en portret, splošno ne tako dobro izvedene slike.
Izmed kiparjev so razstavili pri .Ljubljani. Lojze Dolinar, Anton Sever in Drago Vahtar. Severjeve plakete so še precej šablonske in šolske, čeprav v izvedbi še dosti solidne, Vahtarjeve stvari pa so slabše. Dolinar je postavi! v razstavo Det večinoma marmornatih kipov, izmed katerih očitajo zlasti .Kralju Matjažu., -Evi. in .Študiji. Meštrovičev vpliv. Ta očitek zadene morda samo .Kralja Matjaža., ki v zasnovi in nekaterih detajlih skoro res malo spominja na »Kraljeviča Marka.. Meštrovič je tako silna osebnost, da se je prav za prav težko ubraniti njegovemu vplivu. Večjidel stoje skoro vsi hrvatski kiparji pod njegovim vplivom, vsaj v kompoziciji ali stilizaciji. Ce kdo .stilizira lase ali brke a la Meštrovič in lc si ie pridobi! tudi nikaj kompozicional-nih kreposti od njega, je še vseeno lahko veiik umetnik. Svoje čase so skoro vsi slikarji slikali a la Rubens, pa jih niso zmerjali s kopisti. Dolinarjeva »Eva. ie dobro zritmi2iran marmornat akt, otročja , iavica čisto Dolinarjeva plastična pla-
«Klub mladih, je razstavil posebej v
sklenjeni falangi na hodniku št. IV. Brata Kralj sta razstavila okrog petdeset plastik ln slik. Fran le razstavil od .Umetnika. in .Smrti genija, preko cikla »Kralja Matjaža, skoro vsa najbolj značilna dela lz svojih razvojnih faz, hoteč ponazoriti svoj razvoj. To morda Je najboli krivo, da ju v Beogradu tako slabo razumejo in cenijo, ker so s tem prišla na razstavo tudi dela, ki jih umetnika danes sama smatrata za slabša, ki pa v verigi, ki ponazorja razvoj, niso smela manjkati. Tone je razstavil po podobnih načelih kakor brat, vendar pa so našle njegove plakete .Devete dežele, in njegova dekora-tivnost v slikarstvu več pozornest! na razstavi. Poleg nekaterih srbskih kubistov sta Kralja najabstraktneiša na vsej razstavi in žal tudi najbolj literarna. Vse Se mrgoli gest pri njiju. Njuna prihodnja dela bodo gotovo že bolj umirjena in umerjena, posebno, ker se zdi, da je v njunem delovanju nastopila zadnje čase neka stagnacija, po kateri se bo najbrž uveljavilo nekaj reakcije na dosedanje stremljenje. N a p o t n i k je zastopan z dvema novobaročnima plesalkama in s studijo v lesu .Pri kopeli.. Njegove stvari imajo prihodnjost, posebno ker se v današnji plastiki kaže očitna tendenca po baročnem. Vidi se mu tudi, kako le umetniku struktura lesa somerodajna pri delu, kar je gotovo komponenta povsem modernega stremljenja po tektonizmu v umetnosti. Kosu je ekspresionizem skoro še vedno cilj, vendar pa ugajajo njegove plakete po znanju, ki je v njih in po svojih dekorativnih, monumentalnih kompozicijah. Ce bi Z u p a n ne bil razstavil svoje »Golgo-te», ki je zavita v neko mistično zelenkasto luč in kriči od krvi, izdelana je pa skrajno površno, bi napravili njegovi akvareli, ki so tehnično z .Brezo, na čelu lepši vtis. Brata Vidmarja in Mušič naj bi rajši ne bila razstavila. Ka) pomaga talent, če pa ni potrebnega znanja, brez katerega se še tako velik talent ne more uveljavti.
Pri umetnikih «Van grupa. Je obesi! svoje slike Gojmir Kos, priznan talent v portretu in dober virtuoz v tehniki sploh, svoj portret ter portreta ge Novakove, z dobro zamišljenimi potezami in psihično izrazito karakteriziranimi obrazi. 2al, da ni razstavil skupno z drugimi v »LJubljani.. Jakac in Pilon imata na hodniku cclo vrsto svojih grafik, ki so znane že iz njunih ljubljanskih razstav. Zlasti Pilona zelo cenijo v Beogradu, ker ie zc-
Neomanija
ZagrebSka revija »Kritika, prinaša U-v loče k i« članka Alfreda Moutierja v pariški »Comedii., ki v njem razpravlja o tipični in tudi pri nas razširjeni literarni bolezni: mani ji u novim. Montier piše:
To, kar me danes najbolj preseneča, je prezir (ki je morda »ad ignorance) k vsemu onemu, kar so ustvarile prejšnje dobe. Bodisi da so slikarji, muziki, pisatelji — vsi ti novodošli so, kar se tiče tradicije, podobni razposajenim in slabo vzgojenim mladeničem, ki nimajo nobene0 obzirnosti napram starejšim damam. Proti tradicijam se uporablja »amorski običaj, da se stare ljudi kot odvišne in neprijetne Trte ▼ vodo. V«k mladi umetnik, ki meni, da ima kaj povedati, inisli. da pred njim še ni bilo nič rečeno.
Danes se ue sodi o tem ali onem delu: to je dobro ali slabo. Ne, sodi se: to je staro. Ne pravijo več: ta in ta ima talent, marveč: ta je moderen — ta pa predhodnik. Mogoče. Toda predhodniki so oni. ki šele iščejo — tipajo. A vojska se boru
Ne g*e več za to, da v svoje delo iz-liješ dušo, ampak: ali si napreden nasproti sedanjemu časn ali pa si pozen. Umetnik ni veS človek, ampak ura.
Čudna doba!
Naj me nihče ne prišteva med reakci-:onarce; tndi jaz ljubim vse. kar je novega Vendar pa tudi primerjam, ko sem prečital to ali ono. In pri tem primerjanju se mi naši stari no zde ravno najslabša figura. Rade volie priznavam potrebo novega, sicer bi umetnost poginila vsled paralize in imitacije. Hvala bogu. la je vsaka doba imela svojih bojevnikov za novo. Toda v prejšu.iih časih so vsaj imeli rešpekt pred učitelji in predniki; takrat so mislili, da duševno dediščino lahko modificirajo, transformirajo. Se spoštujejo pokojnike in njihove in-tencije; nikakor pač nibo mislili, da je neobhodno potrebno pljuniti na njihov spomin.
Danes se je vse to izpremenilo. Mnogi
mladi nočejo sprejeti dediščine drugače kakor kot inventar. Drugi, ki mislijo, da so smelejši, odklanjajo nudečo se jim bogastvo in si domišljujejo. da lahko začno vse sami, ne da bi jim bila potrebna tuja pomoč. Zares, to je velika smelost, a tudi velika iluzija — iluzija
akademiji. T prvtti dvefc razredih je pomnožen pouk ▼ materinščini (nemščini), zgodovini, zemljepUju, matematiki, n.v ravoslovju in fiziki. Pri tem lahko učenec voli med latinščino aii francoščino ali razširjenim poukom ▼ matematičnih vedah. Absolventi te spIoSne nižje srednje šole se sprejmejo brez sprejemnega izpita v strokovne šole ali ▼ višjo srednjo šolo, ki obsega po francoskem vzorcu štiri tipe nadaljnje izobrazbe: 1.) oddelek za stare jezike, 2.) oddelek za moderne jezike, 3.) matematično - naravoslovni oddelek (z enim modernim tujim jezikom). 4.) nemški oddelek, i poglobljenim poukom nemškega jezika, slovstva in umetnosti in t enim modernim tujim jezikom. Oddelek prvi prevzame dosedanje humanistične gimnazije, oddelek tretji pa dosedanje realke.
Prednost te ra/poredbe leži predvsem v tem, da pade odločitev, za katero smer in s tem za kateri stan se bo učenec od ločil, šele ▼ štirinajstem iivljenskem letu in ne kakor do sedaj v desetem.
Posamezni razredi dobijo paralelne oddelke in v teh se bodo oddelili hitreje delajoči učenci od počasneje delaočih. Prvi se združijo ▼ posebnem razredu in z njimi 6e lahko učna snov intenzivneje oldeluje. med tem ko je pri slednjih profesorju -lana prilika, da individualizira in s tem doseže povoljne uspehe.
Kar se tiče udeležbe pri verskih ii-jah katerekoli konresije. je popolnoma neobvezna Direktno ali indirektno siliti k tej udeležbi — bodisi da bi pritisk izhajal od šole ali od posameznega učitelj" _ nasprotuje državnim zakonom in
šolskim odredbam in se to nikakor ne bi trpelo.
Molitev pred in po pouku je zakonito odpravljena — z ozirom na veliko me-šanost konfesij med učcnci — v resnici je bila v praksi že dolgo pred vojno v večini dunajskih in drugih srednjih šolah odpravljena
Za katoliške dijake so določene sledeče verske vaje: na leto trikratna izpo-
ved tn obfiaiilo za dijake, ki jžfc vero-
učitelj smatra in določi za primerne; od tretjega ljudskošolskega razreda naprej udeležba pri službi božji začetkom in koncem šolskega leta in med letom ob nedeljah (izvzt-inši zimski čas od 15. oktobra do 31. marca) in udeležba pri procesiji na Telovo. Poudarja se pa. da noben učenec ni prisiljen k vsem tem udeležbam in da mora vsaka kontrola ▼ tem ozira brezpogojno od pasti.
Dr. P. V. B.
Engen <P Albert je uglasbil novo opero z naslovom »Mareike von Nym-wegen» na tekst Nemca Albertija. Glasba opere posnema značaj nizozemskih narodnih motivov.
Rcktorat češke akademije upodabljajočih umetnosti v Prajri je podelil koncem letošnjega leta na splošnem slikarskem oddelku pno in drugo nagrado Jelici in Jvanki Bukovac, hčerkama pokojnega hrvatskega slikarja in profesorja na praški akademiji
Rembrandtov mlin pri Hazersyou.ie ob Renu. kjer je bi! slavni umetnik rojen, se .je podrl. Vsi bolandski list! zbirajo sedaj prispevke za restavracijo ime-noVanega mlina in Rcmbrandtove rojstne hi&e na Joedenbreestraatu ▼ Amsterdamu. Obe poslopji bo izdrzevala holanc-ska vb da kot naroden spomenik, čim se
popravita.
Sara Bernhard se je ravnokar vrmls s svoje turneje po Franciji. 84lctna rfa-rica je napravila 7000 km dobro pot. n je tekom 6 tednov nastopila v 32 mestih.
Gojenci prof. Babiča na zagrebški umetnostni akademiji so priredili dne i", julija ▼ Ullrichovtm salonu v Zagreb': razstavo svojih deL Razstavilo je pet mladih slikarjev: Tabakcvi?, Rn ttfj, Pečnik, Perič in Grdon.
Pisatelj Averčcnko, ki se sedaj nahaja v Prairi, bo na povabilo raznih korporacij predaval tudi v Brnu, Plznu, O;o-mercu. Bratislavi itd. Njegovo predavanje je bilo t Pragi vedno dobro obtekaro
Socialna politika
Nov& ureditev socialnega zavarovanja
(Na željo od raznih strani prinašamo v
------_ - ----------
ignoranta ali nespnmetneža. Nihče ee ne naslednjem pregledno poročilo reforme i-uoiiu 4CIU ttniji/ T	. I- — more oprostiti tradicij. Od vseh strani ^jega,' 60cialnega zavarovanja, čeprav
lo talentiran in zelo napreden. Profesor i prodira jo v nas — njihove blagore spre- j sm0 posamezne panoge obravnavali že S t e r I e je poslal izboren portret »Gdčne jCmamo od onega trenutka, ko prvič za- j
gledamo luč življenja, pa tudi še prej,1
Premru«, k: so gn pa, žal, obesili na pre-temen hodnik. Zupančeva ima nekje majhen akvarel, »Gozdna pot«, nekje v nekem kotu pa stoji za vratmi kakor ce-stninar R e p i č e v »Trgač., ki bi zaslužil boljše mesto. Pri grafikih ima še Fran Kopač tri malo šolske, čeprav ne s!abe risbe, Š k o d 1 a r pa dve portretni skici, ki kažeta talentiranega akademika. Istotako, če ne še bolj talentiran dijak se zdi S u b i c v svojih grafikah, ki se odlikujejo po izberm kompoziciji in obvladanju leso-rezne tehnike pa tudi po sigurni risbi. Žagar je tudi še mlad grafik-dijak, ki je razstavil nekaj dekorativnih bakroreznih vinjet, deloma koloriranih. Tudi Poljane c ni slab. Saša Š a n t e I ima dokaj lepih grafičnih del na razstavi, med njim! tudi štiri komponiste, ki so ravnokar izšli v posebni mapi, ter druge risbe in grafike, ki so večinoma znane že iz ljubljanskih razstav. Omeniti je še Tratnika, ki žal ni razstavil pri Slovencih ampak se je izgubil v »Proljetni salon.. Največ pozornosti vzbujajo njegove »Lina., «Jc!i-ca» in »Portret g L.», v pastozi neoim-presionističr.i tehniki držane, mehke in ekspresivne stvari, ki pa žal utonejo v lirušču »Proljctncga salona..
Pr! prihodnji podobni razstavi bodo
ker vsi nosimo sadove atavizma. Zato je bolje, če se odkrito naslonimo na nje. kakor da zaman in plašljivo bežimo od njih.
Kaj je tedaj novo? To je le dodajanje _ en kamen za veliko poslopje. Zato pa ne uničujmo, marveč jačnjmo in do-grajujmo! In kaj je originalnost? Nič drugega kakor: znati izkoristiti na svoj način splošno dediščino.
Treba je biti brez namena originalen — in nov brez zavesti, da hočeš biti nov.	R
r. tavita CIMU Lsumiai jeva piaaucua pia-	• »- - - -	...
stika, skoro malo baročna, zelo ljubka 1 Slovenci svoi de! gotovo enotneje aranzl-
stvarica; najboljša njegova stvar poieg 1 teh dveh pa je na razstavi gotovo »Por-tretna študija*, izborno individualizirana karakterna glava v marmorju. Dolinar se je skoro povsem oprostil imeresionizma i:i stremi po pregnantnem ekspresivnem izrazu.
popolnosti sveta in ne vidijo sreče na svetu. Pesniku je svet o »["ostrosti kta-,-an, najsi poln je nenoixilnosti3> — «ene rože, p»smi. deve čar» je zanj že čai-a zadovoljnosti.
A cvetlic in pesmi in deklet lepih je in žlahtnih sto in sto, — objokujte, pesimiste, svet, meni v njem živeti je sladko!
rali. Zarnkrat so bi!i preveč razkosani in tudi ne polnoštevilni, kakor bi bilo treba, če so hoteli na tej reprezentativni in obenem informativni razstavi ali bolje, tekmi podati sliko svoje umetnosti.
I In v?a priroda je odmevala:
Z višave snežnikov lesket je srca mladostna ozarjal, Saviče tajinstven šo[>et k ljubezni jih je nagovarjal...
Solnce, srce. vfeter. dekle, to so prijatelji pesnikovi, ki jim poje v »Prošnji*.
Pesnik Re giblje med našim prepro siim narodom, zato je naravno, da je ona p?sem posvečena tudi slovenskemu »2-odcu Tinetu*. Naš godec je slovenski družbi pač živ spomin na domovino. na pesem, ples in radost, ki živi v nii. »Godec Tine* jo ponosen na svoj poklic, veruje, da l o prvi v raju in da era bo slovenska dražba še tam nrosila ČZagodi eno>. Isto veselo življensko razpoloženje se kaže v pesmi o dedu, ki daje vnuku razne nauke.
Betežni starec s to modrostjo ni mnogo na srce mi vplival, naučil malo, nič poboljšal, on pridigal je — jaz užival.
Drugi oddelek je posvečen ljubezni in lepim spominom. Takoj pTva (Iz nekdanjih dnij) nas spominja na pesni-kova mlada leta v domovini; ko jc «ob jezeru v mraku počival* in Je pel glas flavte:
Oi, draga, zdaj zlati je čas. oi pridi- mladost hitro nune.
Ti zračnih vi=očin šepet si tajni, ki v bi g poženeš težke megle vse, razprši slutnje bede in obupa, odvrni srcu ure žalostne.
Svest si je svoje zmage, ko se po govarja z dekletom:
Dc rolj je šale. moja lepa ne brani se ljubezni rož! Boriš se. a v lhibczni borbi najtoslod izgubila boš.
Tretji eddelek obsega spomine na domovino in na nj^ne težke dni. _ Na »Vernih duš dan» slišimo tiho molitev, ki se konča:
Bodite z nami. verne duše. ki šle ste v bojni grom. v nekel, da rod. ki !>i! stoletja je na križ razpet, bi bil krivic, okov in zmot otet, in v novem, čistem žaru prerojen v življenju novem, lepšem razsvetljen.
Mnogo lepega ima svet, povsod je priroda pesniku krasna in prfja^lj*-. ima oevec novsod dovoli A sredi ve-
Reforma srednješolskega pouka v Avstriji
Tudi v Avstriji se. kot v mnogih drugih državah, reformira srednješolski pouk. Po raznih predštudijah in anketah je stvar tako daleč, da bodo s prihodnjim šols<im letom pričeli * novimi ufr nimi načrti.
Dunajski listi prinašajo prav zanimive podatke o tej reformi, katerih glavne smeri bodo tudi naše širše občinstvo zanimale, ker se tudi v naši državi pripravlja velikopotezna akcija za preustro-jitev sredniih šol, ki po svojem današnjem ustroju ne odgovarjajo popolnoma
zahtevam časa
V Avstriji se ustanove splošne nižje srednje šole po novih načrtih nemške srednje šole. Ta tip je bil ie preizkušen na avstrijskih državnih vzgojevahščih (internatih) in na dunajski terezijanski
»ele domače družbe se pesnik spominja lomov ine in srce mu »o Svetem Joštu in Bohinju sanja>.
Zakaj, o domovina, oddaljenega sina nikoli ne pozabiš, zakaj ga v radosti, v bolesti skrivnostno k sebi vabiš? Saj vem, kdor le za hip je zrl milino, veličino Tvojo, na veke v dar ti dal je dušo svojo.
OliiV	»."v I----%j
v samostojnih člankih. Vprašanje je tako važno, da se mora z njim seznaniti najširša javnost. Uredništvo.)
»Službene Kovine« od 30. maja so prinesle novi zakon o zavarovanju delavcev. (Uradni Ust št. 62.) Ta zakon ureja enotno zavarovanje za celo državo za slučaj bolezni, nezgod, starosti in onemoglosti
samo za bolezen in dalje ^i drugi. so v kateremkoli službenem razmer;., a do sedaj niso bili niti za bolezen niti za nezgode obligatorno zavarovari (kolporterii, svobodni poklici itd.. da!> vsi učenci, vajenci itd. v delavnicah r..i javnih učnih zavodih, obrtnih šolah itd.-.
Vsi zavarovanci so uvrščeni v mezdn razrede, za katere tvori osnovo zavaro vana dnevna plača. Mezdnih razredov 17 z najvišjo zavarovano mezdo Din (Dosedaj Din 20); od te zavarovane vsote je plačevati prispevke, od katerih pia čata delavec in delodajalec, na. naslov bo l
niške^a zavarovanja vsak polovico (d'
»; ....... ^
in"ureja tudf "zavarovj»je "preostalih! Za-1 sedaj delavec •/„ delodajalec ^ pri n ureja ium ^	' i„i;i.., s tem spevke na naslov nezgodnega zavaro
"ovaTko, Nemško AvSrijo ln sploh vse in ne sme	fe
dru-e nasledstvene države. Tudi druge če) ničesar odtegniti. Prispevki za nu evropske države po vojni še ni,o izdale niško in nezg^lno *avar=	. ;
bistveno novih zakonov o socialnem i* | v celot, približno TU od «vamvane^c
varovanju in so dosedanje zakone ie v najpotrebnejših točkah novelizirale. Tva-rina, katero morajo taki zakoni urediti, je silno zamotana in globoko posega v socialno in gospodarsko življenje držav. Druge države pri tem uporabljajo de-duktivno metodo. Jugoslavija pa je izvolila pot eksperiinentacije.
Od 1. julija t L se zaenkrat na novo začne izvajati samo bolniško in nezgodno zavarovanje. Druge panoge zavaro vanja. ki so pa v zakonu že urejene, se borto začele izvajati šele v letu 1!»23. Kro"- zavarovancev je za bolniško in
lavčeve dnevne plače in to za en dan Na bolniško zavarovanje odpade 5*« 'kar velja tako dolgo, dokler Statut tega ne izpremeni), na nezgodno pa po vprečno 2'!.. Za nezgodno zavarovanje je določen prispevni tarif Din S za vsakih delavcu izplačanih Din 100. Prispevki fa-bodo plačevali mesečno. Vzgled: brivek' pomočnik zasluži na dan Din 25-, nvršfe; je v 14mezdni razred, v katerem znaJn zavarovana mezda Din 24; poleg tega f-i je brivnica v svrho nezgodnega zavaro vanja uvrščena v 4 nevarnostni odst; tek. Za takega pomočnika bo torej me-
neSo^JovInle ^po^lnoma enak: sečno plačati za bolniško in nezgodne Kdorite zavarovan za bolezen, je isto-i zavarovanje Din 30 (delodaalec Dm !f £ °o z-vTmvan tudi » nezgode! Zava- delavec pa Din 14,. Za delavca, k, z,-rovan paTvikdo, ki daje svoio telesno ! služi dnevno Din 40 in je zaposlen n pr.
dutevno moč v najem na podlagi ka- pri strojnem mizarstvu ,^nev. oosto teregakoH delovnega razmerja. - Na | tek) pa bi bUo plačati mesečno pnbltznc ,,„..„ fo torci za nezgode zavarovani : Din 60.
predvsem vsf oni delavci (duševni ali V svrho nezgodnega zavarov^ : } telesni), ki so bili do sedaj zavarovani S posli (obrati) uvrščeni v nevarnostne ou-
Pesem »Izseljenci, se nam zdi lep pozdrav iz daljav, ki naj bi ga čitali mnogi, mnogi, in bi priporočali to pesem za naše šolske čitanke. — Začenja se:
0 domovina, kaj si tacrrešila? Procesija gre za procesijo... O ti, ki si tako nam draga, mila, zakaj tako je v tebi žalostno?
Glad in skrb sta gnala izseljence v
svet
In šli smo v temne Jrozde, šumna mesta, na širna pota. v zlate rudnike: v mogcine dalje polje naša cesta od New-Yorka do Kalifornije.
Visoke Koloradske so planine Njagare silne vode hvali svet. —i krasnejše naših so vrhov pečine mileiši je Peričnika šeoet...
Življenja novega se tu učimo v novosti se zamikajo oči a kmalu si spoznanje pril>orimo da brez potu medu, cekinov nL
Naši naseljenci so v tujini na dobrem plasu, ne manjka jim prijateljev, naši ljudje so marljivi in delavni. A zakaj ne izhajajo doma? Zakaj še sedaj odhajajo v tuji svet?
0	troimeni bratje, dovolj bogate so vaše gore, |H>lje in morjel Ne slutite, da ključ do dobe zlate drži ljubezni polno le srcel
Ta rod naš. ki puoari! je Slovanstvu
1	k) duliu velikanov častni roj, naj še na tleh domačih kot v pr3-
gnanstvn o bridkostih bije smrtonosni boj!
Vtopite se v ljubezen neomajno, ki vam -odila bo prežlahten safl, spojila v harmoniio. i lučio bajno, Ljubljano belo, Zagreb, Beligrai.
Takrat, o dom. se l»omo sp«t vrnili, sestali v hiši se očetovi pri Itelem kruhu srečno se združili, življenja lci>ši dan dočakali.
Dotlej, domovje drsgo. živi mirno, da nam ozdraviš od jvetežkih ran. uteši kmalu dušo večnoverno, poš|>eši srečnega sestanka dan.
Na koncu tretjega dela je ena peseio, posvečena Ivanu Ca;ikarju. in ena ruskemu t*vcu F. Šaljapinu. V pesmi Ivanu Cankarju i-ravi pf^nik, da je Cankar ustvaril Slovencem novo pismo:
Kot ti le malokdo je ljubil naš lepi dom in govorico, nikdo tako še ni boril se za v prah teptanih čast, pravico.
Globoko v duši rod bo čuval tvoj dar ljubezni in resnice, da skoro !>edni hlapec Jernej ugleda svetlo luč pravice.
Ker bodo te »Pesmi, nam težko dostopne, som navedel nekaj več verzov, iz katerih spoznamo slovensko srce pesnikovo. Naša mlada generacija tJč: že novih potij — naš amerikanski p> nik sto;»a še ^redi svojega naroda r-sledovih naših mojstrov, zato se na:? zdi tembolj znan. ljti!> in drag. Kultu--ne zveze med staro in novo domo- "".r so precej slalie. zato ras tem boii '• -seli. da se oglašajo duševni delavci, ki so vzrx-tli že na novih tleh, pa vendar še v zvestih starih narodnih tradicijah.
Da !>i nam minesel čas še mnoco novih sil iz naših vrst. Dela >o še mnm
Dr. L L.
stoike (1—100) in je ia to »varovanje plačevati od vsakih Din 100 izplačane mezde tolikokrat po 8 para, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen.
Prinosi iz naslova nezgodnega zavarovanje se imajo stekati vsi v centralno blagajne, ki bo provizorično v Zagrebu, istotako ena četrtina čistih dohotkov iz naslova bolniškega zavarovanja.
Podpore iz naslova bolniškega zavarovanja so sledeča urejene: Vsak oboleli r.avarovanee ima pravico a) na zdravniško pomoč, b) na zdravila, na obveze, zdravilne vode. kopeli in druge umetne pripomočke (očala, umetne ude itd.), c) na boleznino, ki znaša duenrno */, zavarovane mezde, t. j. pri dnevni plači Din 25 Din 16. Te dajatve so v splošnem omejene samo na 26 tednov. Za slučaj poroda: 1.) na babiško {»moč, 2.) na podporo za porodnico za dva meseca pred Ln dva meseca po porodu in ki znaša dnevno */« zavarovane mezde, t. j. pri zaslužku Din 25 Din 18, 3.) na podporo za opremo otroka, ki znaša 14kratni znesek zavarovane mezde, t. j. pri zaslužku Din 25 Din 650, 4.) na podporo dojilje t najvišjem znesku Din 3 dnevno. — Družinski člani zavarovanca (družinsko zavarovanje) pa imajo v slučaju bolezni pravico na dajatve pod a) in b) v slučaja poroda na dajatve pod 1.) 2.) 3.) in 4.), in to samo, ako sami niso podvrženi zavarovanju. V slučaju smrti zavarovanca se v našem slučaju izplača 30kratni ?zeos dnevne zavarovane mezde.
Podpore i* naslova nezgodnega zavarovanja so sledeče: 3) zdravniška pomoč, b) zdravila itd., c) boleznina in č) renta, ki se prizna za dobo trajanja nesposobnosti za delo in ki znaša pri 10(f/» invaliditeti polno zavarovano mezdo. Do sedaj samo s/3). Renta začenja 11. teden po nezgodi (sedaj peti teden), V slučaju smrtne nezgode se prizna vdovi letna renta v višini '/» zavarovane letne mezde, zakonskim, nezakonskim in adaptiranim otrokom do 16. leta letna renta po '/« zavarovane letne mezde: za dvojne sirote znaša renta "/, mezda. Pod gotovimi pogoji se prizna renta tudi staršem, bratom in sestram, vnukom in vnukinjam t višini '/» zavarovane mezde.
Izvrševanje bolniškega in nezgodnega lavarovan;a je osredotočeno v enem samem nosilcu zavarovanja: v osrednjem •uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki to zavarovanje vrši potom podeželskih okrožnih uradov. Uprava osrednjega urada in okrožnega urada je avtonomna po načelu paritete. P pore rešujejo posebna razsodišča in posebna vrhovno razsodišče.
Ako računamo v Sloveniji letno povprečno 60.000 zavarovancev, ki imajo skupno dnevno zavarovano mezdo en milijon £00 tisoč Din, bi znašali zavarovalni prispevki mesečno nad dva milijona Din. Socialno zavarovanje je del javne uprave in javnega skrbstva, zato se mora ono izvajati po načelih skrajne objektivnosti vestno in natančno.
varovatolo, slast! zavarovat**! ▼ Avstriji] sedaj veliko veČino svoja rentntkov v
_	____.	▼	«__••• ..	<MiV>n nro/Mt! ■ r\A:oh.
in one v Trstu. Delavska nezgodna za-varovalnica, ki je bila po prevratu ustanovljena v Ljubljani in ki je bila poverjena z izvajanjem nezgodnega zavarovanja na bivšem avstrijskem ozemlju, je zaradi ukinitve vsega poštnega denarnega prometa, in ker so rentniki ostali v težkih draginjskih krizah hrez rent, prevzela izplačevanja rent v Jugoslaviji bi-vajočim rentnikom. Te rente je zavarovalnica izplačevala v nominalnem znesku v jugoslovanskih kronah, ne da bi za to dobila kako kritje. Plačilni nalogi inozemskih zavarovalnic pa so se glasili na nemškoavstrijske ali nežigosane krone — tako da upravni stroški znašajo več kakor efektivna vrednost reut. Zavarovalnica v Ljubljani posreduje kot mandatarka tujih zavarovalnic med rentniki in tujimi zavodi in v imenu in na račun tujih zavarovalnic izplačuje rente — v jugoslovanskih kronah. Vso valutno diferenco (med jugoslovansko in avstrijsko ali nežigosano krono) mora ljubljanska zavarovalnica nositi iz lastnih sredstev, t. j. na škodo 3vojih lastnih zavarovancev. Dolžnost države je. da to škodo refundira.
Tako neurejeno »tanje je na Škodo domače zavarovalnice in na škodo rent-mkov, ki napram inozemskim zavarovalnicam ne morejo uveljavljati v učinkoviti meri svojih pravic. Likvidacija z av
Jugoslaviji, pa je treba urediti s posebno meddržavno pogodbo. Delavska zavarovalnica v Ljubljani si je izposlovala od pristojnega ministrstva pooblastilo, da se direktnim potom pogaja z zavarovalnico v Trstu, ki je bila s posebnim minbterijainim dekretom tudi pooblaščena voditi direktna pogajanja z ljubljansko zavarovalnico. Oba zavoda sta izdelala načrt meddržavne pogodbe, ki naj se predloži pristojnim ministrom in ki naj služi za podlago pogodbi — v zmislu člena 273 senžermanske pogodbe. Pogajanja »o zaključena in načrt pogodbe je od tržaške in ljubljanske zavarovalnice podpisan. Po tej pogodbi bi tržaška zavarovalnica z rentnimi kapi-talijami odstopila vse rentnike (vdove, otroke itd.), ki so »e ponesrečili pred 31. decembrom 1918. in ki so imeli svoje zadnje redno bivališče do 31. decembra 1921. v Jugoslaviji Rentne kapitalije izplača tržaški zavod v jugoslovanskih kronah. Interesi rentnikov so v pogodbi zavarovani in želiti bi bilo, da si vlada ta načrt osvoji To .ie zlasti še potrebno z ozirom na novi zakon o socialnem zavarovanju delavcev, ki določa, da bo osrednji urad prevzel izplačevanje rent rentnikom inozemskih zavarovalnic.
Likvidacija socialnozaivarovanih institutov bi bilo potrebno posvečati večjo pa/.njo — ker tu so ogroženi interesi
strijskimi zavarovalnicami spada v delo-1 najj>otrcbnejših. Cehi so ta vprašanja že krog likvidacijske komisije — in tu je 1 davno uredili v zavesti, da zaspanost li-dolžnoat vlade, da rešitev pospeši. Likvi-j k vidaci j ske komisije ne sme škodovati dacijo s tržaško zavarovalnico, ki ima; njihovim državljanom.
Gospodarska vprašanja
Nova izvozna carinska tarifa
V naši izvozni politiki je do sedaj za
res manjkalo konstantnosti in kontinuitete. Četudi radi priznamo, da vsled pomanjkljivosti v našem železniškem in vodnem prometu, vsled nesigurne trgovinske konjunkture, večnega laviranja evropskih valut, pomanjkljivega stanja naše statistike o potrebi in produkciji — v3c to se ne da doseči čez noč in potrebuje dobre organizacije, denarja in časa — bi se morda vendarle bilo dalo ta važen faktor v državni ekonomski politiki spraviti v enoten tir in sistem, da je bilo več enotne volje in manj razrednih interesov.
Ze prvoten sistem specifičnih izvoznih carin v srebru, namesto v zlatu (kot pri uvoznih carinah) — najidcalnejši je seveda sistem izvoznih carin po vrednosti, ki pa se pri nas iz tehničnih razlogov še ne da izvesti — se nam ne zdi pravilen. Baš ta sistem je tudi povzročil pogosto menjavanje posameznih tarirskih postavk in celo celih izvoznih tarif in ravno v tem- leži glavni vzrok nesigur-nosti v naši izvozni politiki. Izvoznim carinam, ki so določene v srebru, namreč manjka potrebne gibčnosti, da bi sc
prav lahko v korist finančne blagajne utrpi izvozno carino, ne da bi s tem bila oškodovana ali omejena sama izvozna trgovina Izvozna carina predstavlja v tem slučaju samo neznaten del, ki si ca prav lahko odtrga od znatnega lastnega dobička izvozničar.
Druga prednost nove tarife dokumentira dejst«o, da je blago, ki ga potrebuje domaČa industrija in obrtništvo, omejeno v izvozu z visokimi izvoznimi carinami. To vcl.;a posebno za razne sirovine (volno, kože, krpe, staro železo in kovine, dlako, ostanke pri klanju živine, oljnato seme, konopljo, lan, les v hlodih in razni odpadki), ki so se z malimi
dlede prepovedi uvoza. ,*e posebno važno, da ostane z ozirom na negotovost glede letošnje žetve še nadalje v veljavnosti prepoved izvoza sena, slame, muhara (vrsta trave), suhe deteljice, ovsa. živinske in sladkorne repe, sveže in suhe ter rezancev take repe brez razlike: otrobi (kakor že omenjeno) se dovolijo za izvoz, čim si bo ministrstvo za poljedelstvo osiguralo svojo potrebo za prehrano živine v zemlji. Prepovedan je nadalje izvoz kostanjevega lesa ia ta-ninsko industrijo, hrastovega lesa- v hlodih od 20 do 30 cm srednjega premera in hrastovih železniških pragov, tesanih, brez razlike, žaganih pa do 270 cm dolžine.
Izvoz strojev. Instrumentov in aparatov inozemske produkcije je vezan na predhodno odobritev ministrstva za trgovino in industrijo, da se na ta način prepreči izvoz predmetov za industrijsko produkcijo, ki »e sicer zelo težko nabavijo.
Nova tarifa je objavljena ▼ »Službenih Novinah* in je stopila z dnem objave v veljavnost; njene postavke so sledeče:
1.)	(v dinarjih za 100 kg). Pšcnlca ln rž 30.
2.)	(za 100 kg) Oves in ječmen 10.
3.)	(za 100 kg) Seno brez razlike 5.
Pripomba I (k št. 2 in 3): Zabranjeno j
je izvozili vse vrste sena in slame, bar . in suho deteljo, oves, živinsko in sladkor- . no peso, svežo in suho ter rezance od ži- ] vinske In sladkorne pese brez razlike. — | Pripomba II.: Izvoz otrob brez razlike je dopuščen, čim poljedeljsko ministrstvo za-sigura potrebne količine za prehrano živine v državi.
4.)	(za 100 kg) Opil 500.
5.)	(za kemad) Konji in kobile: a) belgijske in noriške pasme preko 3 leta starosti 400; b) žrebeta do 1 leta in od 1 — 3 let belgijske in noriške pasme 200; c) konji, kobile in žrebeta do 3. let ostalih pasem 250; č) konji za klanje 50.
Pripomba I.: Izvoz polnokrvnih konj angleške in arabske pasme le dopuščen po predhodnem odobrenju poljedeljskega ministrstva. Pripomba II.: Kot konji za klanje se smatrajo oni, ki niso sposobni za drugo uporabo. Klanje takšnih konj se bo vršilo samo pod nadzorstvom državnih veterinarjev. Konji za klanje zaklani, očiščeni in odrti so prosti carine.
6.)	(komad) Mezgi 3C0. osli 150.
7.)	(ko.uau) Ovce in koze: I. žive: a) ovce 30, b.) koze 20; II. zaklane, očlšče-
ONIkovd: zaj Tira sto vf, oreborf, lavorie-
vi, jcser.ovi in brestovi preko 30 cm srednje debeline brez ozira r.a dolžino 10: bbX Igličasti vseh vrst preko 30 cm srednje debeline in do zaključno 6 m dolžine 30; cc) ostali prosti, b) Predelan !es brc? razlike (izvzemšl železniške prage ir hrastov specijalni stavbni les) prost, c) iiu-kovi železniški pragi impregnirani in no-impregnirani 2. č) Hrastov specijalni stavbni les (hrastovi železniški pragi preko 270 cm dolžine žagan!) prost
Pripomba: Zabranjen je izvoz kostanjevega lesa, predelanega in nepredeianeg... izvzemšl palice sirove in predelane, hrastovih oblikovcev od 20 — 30 cm srednje debeline in hrastovih železniških pragov, tesanih brez razlike, a žaganih do zaključno 270 cm dolžine.
20.)	(za 100 kg) Odpadki od kavčuka 200.
21.)	(za 100 kg) Živinska dlaka: a) go veja razun dlake iz repa, konjska razLn grive in repa, kozja in svinjska razun ščetin 100; b) konjska griva in žima, goveja dlaka iz repa, zajčja in ostale ter ščet'-. 1500.
22.)	(za 100 kg) Ostanki pri klanju ir predelavi živine: a) želodci, telečji in jsj:-nječji, sveži soljeni in suhi 300; b) goveje rogovje 200; c) kosti ekslrahirane iT neekstrahirane 200; č) čreva brez razlike 100; d) parkljl, kopita, ovčji rogov; i i ocvirki 50.
23.)	Konoplja prosta.
Pripomba: Konoplja se more izvoziti samo preko carinarnic v Subotici, Berd?-nu, Mariboru, Rakeku. Jesenicah, Koprivnici, Osijeku in preko vseh glavnih carinarnic na našem Primorju.
24.)	(za 100 kg) Laneno vlakno m pre-divo 200.
25.)	(za 100 kg) Oljkini plodovi in semena 200.
26.)	(za 100 kg) Stekleni odpadki 100.
27.)	(za 100 kg) Stroji in njihov! deli, instrumenti, aparati za industrijsko »porabo, ako so izdelani v domačih tvomlcah so prostL
Pripomba I.: Kot dokaz, da so ti stroji in njihovi deli, instrumenti in aparati izdelani v domačih tvornicah, služi uvere-nje pristojne industrijske, trgovsko-obrt-ne odnosno obrtne zbornice. — Pripomba IL: Izvoz strojev in strojnih instrumentov ter aparatov inozemskega izvora je dopuščen samo po predhodnem odobrenja trgovinskega ministrstva in to brez carine.
izjemami do sedaj puščale za izvoz in	.	. .
ki so se v veliki meri izvažale v države "e '«»	ter svci« Bleso 100 ks)
z boljšo valuto, odkoder jib je naša industrija deloma morala zopet kupovati — seveda v zdravi valuti.
Domača industrija je posebno v zadnjem letu pokazala tako nenaden in uspešen razvoj in napredek, da v polni meri zasluži, da se ji tudi od strani faktorjev, ki odločajo v trgovinski in industrijski politiki vsaj indirektno pomaga. Z veseljem ugotavljamo, da so v novi tarifi izginili razni kontingenti (glede izvoza konj, ovac in oslov), ki niso predstavljali drugega, kot dediščino pro-
Likvidacija z nezgodno za varovalnimi inozemskimi institucijami
Po mirovni pogodbi ▼ St. Germainu je Avstrija dolžna odstopiti nasledstveniaa državam vse rentnike, ki na podlagi zakona o nezgodnem zavarovanju uživajo nezgodne rente. Rentne kapitalije je odstopiti v višini, kakršno je imela avstrijska krona na curiški borzi v oktobru leta 1918. To določilo je ostro in bo v praksi težko izvedljivo, ker so vse avstrijske zavarovalnice vsled visokih vojnih posojil pasivno. Tudi avstrijske zavarovalnice ne kažejo nobene pripravljenosti izpolniti to točko mirovne pogodbe, kajti še danes one izplačujejo rente rentnikom v nasledstveuih državah v nemškoavstrijskih kronah. Da so te rente sa rentnike r Jugoslaviji čisto brez vsakega gospodarskega pomena, je jasno. Ako je znašala renta prej 100 kron (in to so bile rente popolnih invalidov), pomeni ta znesek danes komaj eno krono. Zato bi bilo skrajno potrebno, da 1'kvidacijska komisija na Dunaju to % prašanje ▼ kratkem uredi da bodo rentniki, ki so bili člani sedanjih ali avstrijskih zavarovalnic, prišli do svojih Dravic.
Trianonska pogodba ima podobna določila. Za Slovenijo pridejo predvsem v poštev zavarovalnica v Gradcu in Trstu ter rudarska in železničareka zavarovalnica na Dunaju in v nekaterih slučajih i^rekmurje) tudi zemljiška blagajna v Budimpešti
Gornje mirovno določilo velja samo za Avstrijo in Madžarsko. To določilo ne
mogle prilagoditi menjajočim se svetov- j slulih izvoznic. S tega vidika se nam
*	.	1 » . . • . n a — , m.ni'iltir\ trt ■« n vitAfn anfnnn
nim tržnim cenam. Vedno menjavanje takih carin pa povzroča nesiguruost v kalkulaciji trgovca, posebno inozeuiske-ga kupca naših produktov, in odvrača takega kupca od naših tržišč.
Zgodovina naše povojne izvozne politike nam za to nudi zadostnih dokazov. Da navedemo samo slučaje, ki so pogodili ogrske ui avstrijske trgovce v /letu 1920- ko se je na meji pokvarilo na stotine vagonov žita in fižola, ker se jc nenadno povišala izvozna carina, ki niti kupec niti prodajalec z njo ni računal
Ker se torej izvozne carine, kakor že omenjeno, pri nas iz tehničnih ovir ne morejo odrejevati po vrednosti, potem jih treba določiti vsaj v zLitu s potrebnim ažijom, ki bi naj reguliral izvozne carine z ozirom na ceue blaga na inozemskih tržiščih. Azijo po naših predpisih določa sam finančni minister, in bi povišanje ali reduciranje ažija v razmerju z naraščanjem ali padanjem tržnih cen garantiralo nekako gibčnost v izvoznih carinskih postavkah, tako da bi ne bilo potrebno pogosto menjavanje samih tarifnih postavk.
Tudi nova izvozna tarifa, ki jo jo odobril ministrski svet na seji od C. t. m.. ima to načelno pomanjkljivost, da so carinske postavke fiksirane v srebru. Dati se je torej, da nove carinske postavke — vsaj nekatere — ne bodo dolgo v veljavnosti, marveč da jih bo treba menjati, čim se pojavi znatnejše metanje tržiščnih cen, ali pa, če se dvigne vrednost dinarja.
Pred vsemi dosedanjimi tarifami pa novo izvozno tarifo odlikuje to, da je bazirana — na temelju intenzivnega proučevanja od interesiranih gospodarskih
velja za nezgodno zavarovalnico v Trstu. I krogov in resornih ministrstev — na
Likvidacijo s to zavarovalnico pred vide-j edino pravilnem principu, da favorizira va člen 278. sentžennenske pogodbe, ki
pravi, da imajo likvidacijo onih javnopravnih institucij, katerih delokrog je pa novih državnih mejah raztrgan na dva dela, urediti prizadetg države same s posebnimi pogodbami. Ta člen so naši delegati v Rimu. kjer so urejevali razna vprašanja z Italijo, najbrž prezrli, ker so ureditve likvidacije socialnozavarovalnih zavodov preodkazili likvidacijski komisiji na Dunaju. Ta komisija pa za to vprašanje ni pristojna in bo morala likvidacijo z delavsko nezgodno zavarovalnico v Trstu Jugoslavija urediti sama s pogodbo z Italijo v zmislu cit. člena mirovne pogodbe.
Likvidacija socialnozavarovalnih zavodov je zelo nujna in potrebno je, da zavarovanci, ki prebivajo v Jugoslaviji, prekleio iz komoetence inozamakih u-
izvoz samo onega domačega blaga, ki ga več aii manj imamo v izobilju in ki nam v domaČem gospodarskem življenju ni absolutno potrebno. Seveda so tudi tu zadržane nekatere carinske postavke, v koliko jih tako blago z ozirom na razliko med domačimi in inozemskimi tržnimi cenami fte prenese. Morebiti se je tu cenilo preo/.kosrčno — vsaj izvozni-čarski krogi so o tem pisali obširne in neugodne kriiike, ker stoje na stališču, da se samo s forsiranim izvozom doseže ozdravljenje dinarja — 6e pa se pomisli na momentano neugoduo stanje naše valute in na izvoz v države z boljšimi valutami, se tudi za take carine najde opravičilo. Razlika med nakupno ceno v dinarjih, oziroma kronah, in med prodajno ceno v boljši valuti na inozemskih trži-ggih je namreč tako velika, da izvoznik
tudi no zdi pravilno in za moinentane priliko tudi ne oportuno, da se predvideva nanovo nekak izvozničarski sistem oledo izvoza otrobov. Glede otrobov, ki so do sedaj bili v izvozu prepovedani (zaradi pomanjkanja diuge živinske krme) jo namreč ministrski svet odredil, da se dopušča izvoz, čim bo ministrstvo za poljedelstvo osiguralo potrebno količine za prehrano durnače živine. Ne maramo se spuščati v razmotrivanje tega, ali so otrobi v sedanjem letu dobri, ko je dovolj vse ostale krme za živino, zares neobhodno potrebni za živinsko prehrano, marveč samo konstatiramo, da tak pogojni izvoz absolutno ni na mestu. Ce ministrstvo za poljedelstvo potrebuje otrobe za doiuačo potiebe. potem se naj splošno ptepove izvoz, če pa jih ne potrebuje, naj se brezpogojno dopusti izvoz. Ta neumestna omejitev izvoza bo zelo oškodovala naše gospodarstvo in že se slišijo govorice, da se bodo vagonske količine otrobov vsled sed-.nje vročine pokvarile ter se, namesto da se izvozijo v inozemstvo, pometale v vodo.
Glavne ra/like med staro in novo tarifo so sledeče: (Car. postavke veljajo za 100 kg.) Izvozna carina na pšenico in rž je povišana od 20 na SO dinarjev, na žive svinje, čez f»0 kg težke, od 150 na 200 dinarjev od komada, iia jajca od 100 na 200 dinarjev, na goveje kože od 400 ni 1000 dinarjev, telečje sirove kože od 600 na 1000 dinarjev, telečje suhe kože pa na 2000 dinarjev, na ovčje in kozje kože od 300 na 800 dinarjev, jagnječje in koz-lifje kože od 200 na 800 dinarjev, konjske kože od 100 na -100 dinarjev, na bukove železn. prage od 1 na 2 dinarja od komada, na stari baker in medenino od 150 na 500 dinarjev.
Nanovo je določena izvozna carina na zaklane in neodrte ovce, ovne. jagnjeta. koze. kozle in kozličke v znesku 20 dinarjev od komada, na svinjsko mast v znesku 150 dinarjev in na gosjo mast v zne»ku od 200 dinarjev od 100 kg, na kože divjačine in na kože domačega zajca v znesku 2000 dinarjev od 100 kg. na stari kositer in cink in njihov« legure r znesku 500 dinarjev od 100 kg, na odpadke od kavčuka v znesku 200 dinarjev. na živinsko dlako z ozirom na vrsto v znesku 100 do 1500 dinarjev, na ostan ke pri klanju živine (želodce, robove, čreva, kopita itd.) v znesku 50 do 300 dinar'ev, na laneno vlakno v znesku od 200 dlna'jev, na oljnate plode in semena v znesku od 200 dinarjev in na steklene odpadke v znesku od 200 dinarjev, na trd les v hlodih 10 dinarjev od 100 kg. na mehek iea v hlodih SO Din od 100 kfi.
50.
Pripomba: Pod ovcami ln kozami se
računajo tudi ovni in jagnjeta, jarcl in kozlički. Ovce, ovni, Jagnjeta, koze, jarci in koziiCki, zaklani a neodrti, plačajo 20 (po komadu).
8.)	(za komad) Ooveda in bivoli s teleti: l.) živi: a) buše do 300 kg 120, b) vse ostalo 250; II. zaklani: a) očiščeni in odrti brez razike kakor tudi sveže in soljcno meso 00 (za 100 kg), b) očiščeni aii neočiščeni, a neodrti aa) buše do 300 kg 120 (komad), bb) buše preko 300 kg in vse ostalo 250 (komad).
Ptipomba L: Buše žive preko 300 kg plačajo po I.) b). — Pripomba 11.: Teleta zaklana in odrta, kakor tudi sveže in soljcno telečje meso plača po II.) a). Jetra, srca, pljuča in ledvice, kadar se Izvozijo posebej, so proste carine.
9.)	(komad) Svinje: 1.) žive: a) do 50 kg prosto, b) preko 50 kg 200; II. zaklane ter sveže svinjsko meso tudi soljeno 60 (za 100 kg).
Pripomba l: Svinje žive do 50 kg se ne snujo uri izvozu mešati s svinjami preko 50 kg. Drugače se bo plačala na celokupno število svinj izvozna carina po 1.) b). Ce pa so svinje prijavljene do 50 kg, a se pri pregledu ugotovi, da so pomešane, se bo to smatralo za poskus tihptapstva, ki se bo kaznoval po I.) b). — Pripomba II.: Jetra, srca, pljuča in ledvice, ako se izvažajo posebej, so prosta carine.
10.)	(za 100 kg) Mast: a) svinjska 150, b) gosja 200.
11.)	Mesni predelki so prosti.
Pripomba: Izvoz žive in zaklane živine,
svežega in predelanega mesa ter slanine, perotnine, kakor sploh vseh živinskih si-rovin in predelkov, se more vršiti samo preko odrejenih mejnih veterinarskih postaj oanosno carinarnic in po odobrenju državnega ž.vinozdravnika, postavljenega od strani poljcdeljskega ministrstva. Od tega so Izvzete pošiljke v poštnih paketih v težim do 5 kg.
12.)	Jajca (za 100 kg) 200.
13.)	Volna (za 100 kg) 1000.
14.)	(za 100 kg) Kože sirove, suhe ali mokrosoljene in v apno položene z dlako ali brez dlake: a) Od domačih živali: 1.) goveje: sirove, mokrosoljene ali v apno položene 1000, suhe 1000; 2.) telečje: sirove, mokrosoljene ali v apno položene 1000, suhe 2000; 3.) ovčje in kozje 800; 4.) jagnječje in kozličkove 800; 5.) konjske 400. b) Od divjačine brez razlike ln od domačega za'=a (kunca) 2000.
15.)	(za 100 kg) Krpe in odpadki: a.) volneni, stari in novi ter vsi odpadki in krpe, med katenmi se nahajajo tudi volneni 6C0; b) ostali: novi in stari sortirani: laneni in konopljeni 100, bombažni beli 20, a ostali bombažni so prosti novi ln stari nesortirani 200.
Pripomba: Stare volnene krpe In odpadki brez razlike, razun pletenega blaga kakor nogavice, rute, šali itd. ako se predloži uverenje trgovinskega ministrstva, da se ne morejo predelati v državi, plačajo carino kot bombažne bele krpe in odpadki.
16.)	(za 100 kg) Staro železje 100.
17.)	(za 100 kg) Baker, kositer in stari cink ter njihove legtire 500.
18.)	Črni premog (za 100 kg) 1.
19.)	(za 100 ke) Izdelki šumarstva: a)
Narodna banka SHS
Stanje 8. julija.
Aktive: (v oklepajih spremembe napram 30. juniju) kovinska podloga 356 189.175.49 (— 1,057.809.07) Din, posojila 907,070.994.72 (+ 24,761.31), državni dolg 4„583,157.393.02 (+ 84,984.378.75), vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2„ 138,377.163. Skupaj 7,. 984,793.726.23 dinarjev.
Pasive: delniška glavnica 16.978.50C 404.700), rezervni iond 2,112.241.77 (4- 32.761.80), bankovci v obtoku 4,353. 558.530 (+ 44,909.445), razne obveznosti 954,710.916.82 (+70,232.952.19), založene domene 2.,138,377.163, saldo raznih računov 19,056364.64. Skupaj 7.,984,793.7262Z dinarja.
Drobne vesti
= Zakon o pospeševanju sadjarstva. Poljede sko ministrstvo je predložilo te dni ministrskemu evetu načrt zakona o pospeševanju sadjereje in uničevanju škodljivih živali in rastlin.
= Predavanja o zadružništvu na beograjski poljedelski fakulteti Zbor profesorjev poljedelske fakultete na beograjski univerzi je pozval Mihajla Avramovi-ea, upravnika Glavnega zadružnega st-veza, da prevzame predavanja iz zadružništva na tej fakulteti
*= Dohodki glavnih carinarnic v tretji dekadi meseca junija 1922 so znašali 25,209.201 dinar. Največje dohodke so imele nastopne carinarnice: Beogv ! 5.885.105 Din. Zagreb 4,360.371 Din, Lju-bijana 2,926.911 Din, Maribor 1,672.278 Din, Sarajevo 1.585.000 Din. Skoplje 1.275.076 Din, Novi Sad 1,092.455 Din itd. Carinski dohodki od 1. januarja do 1. julija 1922 so znašali 475,303.219 Din.
= Zlata pariteta v Avstriji 'nrerr.gm -sko razmerje za plačanje carine v zlati;) je določena od 17. do 24. julija na 6100 avstrijskih kron.
= Nova avstrijska notna banka se bo zvala Avstrijska banka. Delniška glavnica znaša 100 milijonov švicarskih frankov v delnicah pa 100 frankov. Prva emisija znaša samo 60 milijonov.
»• Izgledi na letino v RumunHl Po najnovejših poročilih, ki jih je prejelo rumunsko poljedelsko ministrstvo, je ps-dlo v Rumuniji dovolj dežja, ki je zelo popravil žito, koruzo, sladkorno peso, stročja. krompir, sadje in vinograde. Izgledi letine so v goratih pokrajinah dobri. v stari Rumuniji srednji. Na Erdelj-skem in v Bukovini se pričakuje dobrs žetev. Ce bo še nadalje ugodno vreme, se obeta izredna letina koruze.
«= Zmanjšanje diskonta v Italiji Ze-kladno ministrstvo je znižalo diskoetro postavko treh notnih bank. ki jc znašaia že dve leti 6 odst- na 5 in pol odst.
=- Znižanje diskonta v An"« i- Angleška banka je znižala dne 13. julija diskont za pol odst. na tri odst. Zadnje znižanje se je izvršilo dne 13. junija, torej komaj pred enim mesecem.
= Ameriške tvornice papirja ▼ Bolgarski. Neka ameriška industrijska skupina je kupila v Bolgarski tvornice in zemli;-) šča in bo osnovala tri tvornice par.irj . j ki bodo proizvaja!« dnevno 150 do 20C i ton nasiria
BRANISOV NUSIC:
Devetstopetnajsto
Tragedija naroda.
Smrtna ura.
V Peč nismo pribežali, da se ustavimo aK iščemo utehe, temveč da se pobrigamo za poslednje priprave v neprehodne planine. Cesar še nismo uničili v Prizrenu, je storil plamen v Peči Kajti za mestom se dvigujejo visoke neprehodne planine, kamor ne moremo z vozovi, tam so celo konji v nevarnosti, da ne zdrsnejo v prepad, celo pešec mora pošteno paziti na ozkih, v skalo vsekanih stezah. Sinoči sem zaspal pod vtisom besedi, da je pokojnik že v Prizrenu umrl in so ga prenesli semkaj samo v družinsko rakev. Te besede so mi zvenele v ušesih še zjutraj. Prišedši na ulico, sem takoj videl, da je FeC resnično podobna veliki rakvi, skozi katero begajo sence bivših ljudi. Učni vojaki, ugaslih pogledov, vsi poraščeni, so podivjani; ranjenci s svojimi steklenimi očmi so obupavali in zaman bi iskal človečanskega sledu v teh blatnih in umazanih beguncih, popolnoma predanih svoji usodi Svojega včerajšnjega prijatelja nisi mogel več spoznati
Srečal sem znanca iz prejšnjih dni, tako osivelega, da ga nisem spoznal. Z brazdami razorano lice je izpričevalo težke duševne boli, pogled je zmešano begal od predmeta na predmet, vprašanje je ponavljal, kakor da ga ni razumel in če se je prikopal do zmisla, je odgovarjal nerazumljivo m nejasno. Nihče ni prav za prav vedel, ali ostane ali odide m če je sklenil, da se poda na pot, ni se mogel odločiti za nobeno smer.
Trgovine so bile zaprte, dobro zagozdena težka vrata. Le sem in tja se je ojunačil trgovec in prodajal za težkim železnim omrežjem pasove in uzde za konje, ki so imele bajno tržno ceno. Toda ne samo pri trgovcih, na vseh vogalih se je prodajalo. Karkoli so mogli vojaki in begunci rešiti, vse je prišlo na prodaj. Državno in lastno blago se glede lastnine več
ne razlikujeta.	..	. xx . .
Na ulicah gore ognji Ljudje taboruo sredi hiš- Izvošček je razbil svoj voz, ga razsekal na polena, katere veselo oblizuje ogenj. Enako se dogaja z državnimi vozovi Cigani so se zbrali pri potoku, kjer leži razmetano sanitetno blago ogromne vrednosti Nedaleč od njih prodajajo vojaki plahte šatorov, čevlje, odeje, celo meso se lahko kupi, kajti baš je nekdo zaklal državnega vola in meri na oči in na roko kupcem.
Med to množico se pomikajo generali, narodni poslanci, voiaki, ranjenci begunci, tuja poslanstva, črnogorski žandarji, Arnavti, ki se najbolj udeležujejo kupovanja ter nosijo za majhen denar domov velikanske vrednosti
Podivjanost, rodna sestra poloma in trpljenja, se že pojavlja. Baš so privlekli čvrsto zvezanega vojaka; osem pušk je uprtih v njegove krvaveče prsi in upirajočemu se je železje razmesarilo roke do krvi Bog vi, kaj je storil? Najbrž le koga nbil. Sredi trga je kapetan ustrelil podpolkovnika za par nesramnih besed. Nihče ne ceni več ne svojega ne tujega življenja.
Polovico pota smo storili do sedaj, druga polovica bo hujša in strašnejša in premišljal sem, kako jo bodo ti ljudje, obupa joči in podivjani že sedaj, prenesli
Te skrbi so navdale vsakega, kdor je gledal te prizore in pričel razmišljati kam naj se napoti Dvoje cest vodi iz Peči v Andrijevico. Ena prek Cakora, druga preko Rogaja. Prva je težja, toda bližja. Ena kakor druga pa je kolikor toliko neprehodna" in opasna. Se tretja je na izbiro. Na Plav in Gu-smje in potem naravnost v Skader. Po tej poti redkejše hodijo.
BeconcI so tekali od enega do drugega, se posvefovafl, Snpo-
J^HS^odSe	sedla, izpraševali oblasti, kam naj se
obrnejo toda tdhče ni znal svetovati Na vseh licih je dihala rfoboka briga, preplašenost in prepast lzprašujejo domačine Ajnavte, ki nudijo le nejasne odgovore m se človek naposled £££ odločiti za eno izmed treh cest Toda s to odločitvjio Ste-di vsak kolikor mogoče ta nihče še ni krenil iz PeČL
Dočim smo se mi pehali s temi skrbmi, so se dogodki jako hitro razvijali V Djakovici so se sprijeli prebivalci in naša voiska. Na Kolašinu so divjale poslednje borbe m Avstrijci nameravajo v Berane in Andrijevico, da nam na ta način pre-sečejo vse ceste. To nas je opogumilo, da smo sklenili ze drugi dan oditi, ker drugače bi bilo prepozno.
In resnično so zjutraj preplavili ceste proti Beranim m Ca-koru Zvečer je nenadoma predramila vso Peč nenavadna vest, za katero ni nihče vedel, odkod je prišla, je osvežila naše duše in z globokimi brazdami razorana čela razvedrila.
Ta vest, prostirajoča se skozi mesto tiho in polglasno je naposled v viharju oznanila, da se bo ostanek srbske vojske ustavil in zbral v Peči ker se bo tukaj odlikovala armada, ki ponovi slavni november 1914. leta. Pričela bo ofenzivo, kateri se razbegli Avstrijci ne bodo mogli več upirati ln srbska vojska bo v obupnem poletu osvobodila Kosovo, nagnala Bolgare, da zapuste Prizren. Ce pridejo pravočasno na pomoč Francozi in Angleži bo imela ta ofenziva Bog ve kakšne posledice.
Vsi se predramimo, vse prične zopet verovati Nada je bila poslednja misel, ki je zapustila begunce, in prva, ki se je zopet
prebudila.	..	, , ,.
Kakor ponavadi se zbirajo zopet ljudje v gručah, kjer se živahno razgovarjajo o najnovejši novici, zopet oživljeni, čeprav so zjutraj sličili že mrtvecem Ljudstvo vre proti hiši, kjer prebiva poveljstvo prve armade, pazno motri skozi okna* ce niso pisarne bolj razsvetljene, kakor običajno, kar bi pač potrdilo njihove nade.	,
Štab prve armade je prebival v hiši nekega bega v eni najtesnejših pečkih ulic. Pred hišo stoje šoferji s svojimi avtomobili na dvorišču stoji majhna lesena baraka, kjer se razgovarjajo štabovi žandarji z ujetniki Nemci ki sede raztrgani mirno okoli ognja, s podplutimi obrazi, vsi prezebli V sobi poveljnika prve armade so se zbrali 16. novembra vojvode in generali poveljniki, da se posvetujejo o umiku, ki ga je odredilo vrhovno poveljstvo ter je za prvo, drugo in tretjo armado in obrambo Beograda odločena smer Peč, Andrijevica, Podgorica, Skader. Treba je sedai določiti natančni spored. Poveljniki so se odločili na tej seji da se takoj drugi dan zjutraji podado na pot, in sicer v sledečem redu: druga armada na Cakor prva armada z Obrana preko Žleba na Rožaj, tretja pa bo krila umikanje preko Rožaja.	. .
Vse popoldne so po skupni seji izdelovali poveljniki m njihovi pomočniki vsak v svoji pisarni naredbe za posamezne oddelke in niso še izvršili svojega posla, ko jih je nenadoma pozval vojvoda Mišič zopet k sebi Telegrami poročila, poizvedbe so ustvarile povsem drugo situacijo, kakršna je bila zjutraj, ko so sklepali o umiku in vsled tega se je vojvoda odločil, da jih pozove zopet k sebi na sestanek.
Vse popoldne po prvi seji je načelnik štaba izpraševal ujete Nemce, zapisoval njihove odgovore, izpopolnjeval, da čim bolj spozna stanje sovražnikove vojske. Odgovori so trdili, da so sovražnikove čete, prihajajoče s Kosova, slabe, ker so ostali močni oddelki v zasedenih mestih. Vojska sama ni dobra, izstradana je, ker niso našli toliko hrane kakor so pričakovali. Arnavti, na katere so Avstrijci povsem računali, jih niso prijazno sprejeli. Nasprotno, popolnoma ravnodušno se obnašajo napram njim, ker računajo le na kratko dobo avstrijske vlade,
taS» da a ne more računati na prehranjevanje o« strani prebivalstva; tudi morala čet stoji nizko. Istotako so maloštevfl-nost sovražnikove vojske potrdili nekateri Pečani, Arnavti, kj so zjutraj prišli iz Mitrovice, ter trdijo, da vso pot niso videli vojske, edinole posamezne patrulje.
Vojvoda Mišič je do mraka proučeval ta sporočila, študiral zemljevide sosednih in svoje oblasti ter risal po njem sovražnikove postojanke.
Baš pred letom dni, ko so Avstrijci poplavili zapadno Srbijo, je isti dan in isti mesec sedel vojvoda Mišič v neki hiši V Gornjem Milanovcu, na isti način izpraševal ujetnike in ko že nihče ni verjel več na rešitev Srbije, je sklenil ofenzivo, katera je Avstrija plačala s tolikimi žrtvami in s toliko sramoto. Morda se je vojvoda danes zavedal iste okolnosti
Tako so ga našli generali ki so se na večer zbrali s svojimi pomočniki v njegovi pisarni
pri£ell so se razgovarjati o poslednjih vesteh, o kraljevem odhodu, o umiku vrhovnega poveljstva in vlade iz Pnzrena, o bojih francoske vojske na jugu Srbije. Med pogovorom razodene Mišič svoje novice in podatke o avstrijski vojski. Potem predloži depešo, katero je prejel dopoldne iz Cetinja, kjer nemški službeni komunike objavlja, da je Nemčija že dosegla svoj cilj in se njene čete že vračajo iz Srbije. Ta drugI telegram izpopolnjuje poročilo poveljnika donavske divizije, ki sporoča vojvodi da so mu avstrijski vojaki Bosanci pripovedovali, da ne ostanejo v Srbiji ker Rusi silno napadajo.
Ko je vojvoda predložil vse te razloge, Je predlagal, da se ustavi umikanje, zbere vojske in prične z ofenzivo.
Vsi poveljniki se iznenadijo, nihče ni pričakoval, da jih je vojvoda pozval zaradi tega k sebi Strme se spogledajo m oči vseh obvise na vojvodi Stepu Stepanoviču, sedečim poleg sprevode Mišiča. Istotako občuti tudi ta, da je on poklican spregovoriti z vojvodo.	.
«Ne glede na to, ali je mogoče pričeti z ofenzivo v očigled vsem dejstvom, katere je vojvoda Mišič ravnokar obrazložil, moram prvo vprašati vojvodo: ali misli on, da je pametno v trenutku, ko zapušča kralj in vrhovno poveljstvo zemljo, prepričani da se ne more ničesar pričeti naenkrat preiti * ofenzivo.*	.
»Vrhovno poveljstvo nam je z naredbo 12. novembra prepustilo svobodno iniciativo vsem poveljnikom., brani vojvoda Mišič svoje predloge in predloži tozadevno naredbo.
»Kolikor je meni znano, je ta svoboda iniciative omejena edino na umik in nikakor je ne morem tako tolmačiti kakor jo je baš kar vojvoda Mišič. Pa tudi če se ne oziramo na odredbo, vseeno ne vidim nobene koristi v ofenzivi.
»Kakšna korist? Korist je vendar jasna. Na ta način dobimo zvezo s Solunom in lahko rešimo državno blago in državno imetje..
2e je bilo jasno, da bosta odločevala vojvoda Mišič m Stepa Stepanovič, kajti generali Jurišič in Zivkovič so le malo posegali v razgovor.
•Dobro. Sprejemam razloge, da nam ta ofenziva koristi. Verujem, da je stanje avstrijske vojske tako, kakor nam je pripovedoval vojvoda Mišič. A ne verujem, da bi bolgarska vojska bila v sličnem stanju. Čeprav so jih boji na Timoku in gi-lanski fronti zadostno izmučili, stoje vendar šele mesec dni v boju in vsa njihova sila je obrnjena proti nam. Kakor hitra pridemo na Kosovo, saj vojvoda Mišič je predlagal ofenzivo proti Mitrovici, se srečamo z Bolgari in vprašanje je, če nam ostane potem še prosta pot za umik. Naposled vprašam, zakaj ves ta poizkus?.
(Dalje prihodnjič.)
1
Testenine tudi same makarone iz tovarne ŽNIDARSIČ & VALENČIČ. Ilirska Bistrica,
se dobe povsod in jih zahtevajo vse gospodinje. ZalogaR. Bunc & dx»«gr, Ljubljana, Celje, Mariboi..
Prvovrstnega, v vseh strokah izvežbanega
2246
rgo¥Skega pomočnika
oziroma poslovodjo
išče veletrgovina z mešanim blagom v Julijski Benečiji. — Ponudbe na upravništvo „Jutra" pod „ Veletrgovina".
Zaloga vseh sokolskih potrebščin
slavnostnih in telovadnih krojev za člane, članice in naraščaj; dalje telovadnih SaVlIev ovratnikov la jahalnih odej, vse po meri. - Vsa naročila se izdelujejo J '	najtesneje v osmih dneh. Ceniki na zahtevo zastonj.
pgTEH CAPUDER, dobavitelj i. S. S.
Ljubljana, Vidovdamka cesta It. 2. 1913
Blago za prevleko diranoT ta druzega pohištral MljetCamS SUHIH
t teliti Izberi, dalje različno platno ln jute • žal,Q' p0štom	mi!
za tapataike, sedlarje i. t. d. priporoča tvrdka žajnQ m3S|Q . .	3jn 36
■ Ar	I buhann _ ...
A, I E Skaberns.
Ljubl ana, Mestni trg 10.
B
FRA N
| Liubijana, Linhartova ulica 25. »»I Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno i»§ mizarstvo, parna žaga in lesna industrija.
I S	.........
iSS
H
Telefon št. 416. Poštni čekovni zavod št 11.428.
« Parna in električna gonilna sila. —■
kupole,' o^vena o.treija, balkone, vTtai utloe, verande ter razna druga vrtna arhitektonicna dela. «7	dekorativne atrope. dekorativne atenake opaže,
vrX okuŽ ttlSovanjePin polaganje ladljakega poda. „ ' „ inAnatriiake atavbe, dvorane in raaatavne zgradbe
.-s« rt- —ss
H
kuhano „ .	-	„	..
Traplst sir la.	.	„	« Z*'-
firayer sir la .	.	„	« 33 -
od snahe Brste	od	5	feg pqps.
38- mešane stroke, zanesljiv, marljiv, se sprejme a 1. ali 15 avgustom. Plaša po dogovoru.
GVIDON KAISER, 2228
trgovec z mešanim blagom v Dravogradu.
strojno olje
ma vedno po*"nainiijib cenah r zalogi družba „Zora", skladišče „Balkau'\
Suhe gobo, lipova caetje, bri-njeiio olje in poljske pridelke
plača najbolje tvrdka	20
5IRC-RANT, KRANJ,
telef. int. št. 9, in uudi po Dajnižjih cenah na debelo sladkor, rii, olje, kavo itd.
Iščem izvežbano zanesljivo snoč za samostojno prejemanje jajc. 2225
Nastop takoj ali pozneje. — Ponndbe Frano Osat, podružnica Brežice.
ij
lesena, format 13x18, s pritiklinam:
ss ceno pro dasta.
Poizv« se pri „Strela", Anončna reklamna, pisarna, Novo mesto. 2245
224S
m jih!" 10 košarjev
ar lo veka oeata 4,	"W	'
mrnrBmnpcCgiMMPMmuM
| Ceno se proda: \
a	dobro ohranjen stroj za stan-	g
n	canje iz tovarne .Atlas", pri-	|
S	praven tako za motorni kakor	n
n	nožni pogon, plošča za stancanje.	g
□	Širina 80 cm. Zraven spadajo:	g
B	kompleten nož za stancanje št. 2	jj
g	k čevljarskim potrebščinam za	g
n	stancanie in več parov spojk	n
|	(Leisten). Kompleten Kedrov	n
B	stroj za rezanje, ostrenje in raz-	g
B	kraianje. Singrjev stroj za sed-	□
g	larje. Valjar za pranje. Vse se	H
B	nahaja pri Francu Volferlu v	g
n	Celju, Za kresijo št 5 (Slovenija).	g aniacaEiaB!33cs®!22 anc:rncrsiš
LJUBLJANA, Karlovaka oeata 4,
Zvonarska olloa 1, priporoča otroške vozičke in dvoko-leaa raznih modelov Sprejemajo se tudi popravila.	1472
Prodajalna: Stari trg 28
išče tvornica pletenin v Jagodini v Srbiji za takojšnji nastop. Zasluži se do 70 Din na dan.
Kupujem po najvišjih dneTOll* cenah:
lipovo cvetje, jedilne gobe,
JI	... ... .___„.. ..iiiA. Vnranln« Itd. 2171
kakor tudi rasUčna zdravllTa *elU6a, korenine Itd. Ponudbe ae proal aa: V. li. ROHRMANN, Ljgbljana.
iščemo delovodjo
za samostojno vodstvo mehanične delavnice.
Va razpolago ic stanovanje. Prosilci z najboljšimi priporočili in bogatimi iztašnjamiv splošnem sttoie-i elstvu naj'svoje ponudbe z navedbo p!**, sliko, potekom PH izpričeval rodbinskimi odnošaji vpožijejo na ivrdko: „Bezenioa", ljevao^oa 1	-uk» L želieza. Oaljek Iu.
Domače vesti
*	Obletnica Draškovlčeve smrti. Jutri dojKtldne se vrši, kakor smo že poročali, ▼ Beogradu slovesen parastos za. oukojnim ministrom Miloradom Ora-škovičem, ki je i. il dne 21. julija 1321 v Delnicah zavratno umorjen. Siomin-t-ke službe božje se udeleži vlada, odposlanstvo parlamenta in korporativno Demokratski klub ter predsedništvo demokratske stranke.
*	Spominska plošča dr. Kreku. Na društvenem domu v Selcih, kjer jc pokojni dr. Janez Krek preživel lepo dobo svoje mladosti, se bo vzidala v kratkem spominska plošča. Svečano '-dkritje spominske plošče se vrši dne
avgusta.
» Sklepi obrtniškega kongresa v Sarajevu. Obrtniški kongres v Saraj ivu
obsojen na 400 dinarjev ah 4 dni rapo-
ra. Seveda po nedolžnem — bodo vsaj trdih klerikalci. Sodnik Jerman j* dobil vsekako zadoščenje.
• Kocmur pred sodiščem. Povodom preiskave, ki jo je izvršila posebna komisija v ljubljanski bolniški blagajni, je ravnatelj te blagajne g. Kocmur poslal pokr. namestniku Hribarju pritožbo, v kateri napada načelnik* oddelka za soc. politiko. G. Ribnikar je vložil proti ravnatelju Kocmurju ovadbo ter tudi zasebno tožbo. Državno pravdništvo je preganjanje po § 1<M. ustavilo, ker gre za uradno korespondenco, obravnava ▼ zasebni tožbi pa »e je vršila v torek. Rav-
fiw o« orne. rrlIM" .f	- 'to, da ae je vrnil klerikalec Stare, ki je
pričel zmerjati vse navzoče t »barabami*, kar bo imel seveda priliko pri šo-
ki je našla v grmovju ustreljenega človeka, ki je ležal gotovo te več tednov tam. Identitete ni bilo mogoče dognati. V iepu mrtveca so našli tržaško »Edinost* x naslovom »Fabijančič Fran, Sv. Ivan 17. BuzeU. Ali je to naalov mrtveca, še ni znano.
•	Petošolee zastrupljen od tovariša. Iz Sabca poročajo: Vaso Zikid, dijak petega gimnazijskega razreda, je umrl nenadue smrti. Sodna, obdukcija je dognala, da je bil Zikifi zastrupljen. Sum leti na njegovega sošolca Svetislava Bugartkega, ki je bil takoj aretiran.
*	V znamenju alkohola. V nedeljo zvečer je stala večja družba možakarjev pred Slebljajevo gostilno na Igu. Ker so
dišču dokazovati. Pri volitvah, ki so 'e nato izvršile, je bilo izvoljenih s GO glasovi v odbor 10 vrlih mož-pose?tnikov, katerih imena fco nam porok, da bo podružnica vrlo napredovala.
BREZJE NA GORENJSKEM. Pretečeni teden je obiskalo par tisoč romarjev maJio božjo pot pri »Mariji Pomagaj* r.a Brezjah. Stara tradicija preprostega slovenskega ljudstva je romanje. Tudi pretekli pondeljek in torek »« je nabralo iz vse Slovenije okoli dva tisoč pobož-njakov,	t gotovo prošnjo in željo,
v veri. da jim jo bo »Marija i Brezij* priprosila pri Bogu. A kako je bjlo pre-
Objave
seimi ^u. *» -----------------bili vsi precej vinjeni, se je kmalu vnel • • rom,rii v
natelj Kocmur se je zagovarjal, da ni	med nj;mi prepir. V prepiru .e je posest-	senečenj, med
imel namena taliti g. RibniUrja, nasto-	nik Franc ftpelak tako razburil, da je v	rek, ko so po kon^n sluzbi bo j^
pil pa je dokaz resnice za trditev, da je	porabil za kol in udaril t njim No-	strpno čakal, na pnd.gaja, kljun bo
to-ne-
ticiia. naj pre{«ove uvoz onih vrst blaga," ki se proizvajajo v naši državi v ridostni množini. Končno se je kongres izjavil za to, da se jadranska železnica izpelje preko Sarajeva.
*	Površina naše države. Ravnateljstvo državne statistike je izvršilo najnovejši popis površine naše celokupna države na podlagi novih mej in albanske meje iz leta" 1013. Po tem popisu ^aaša površina: severne Srbije 49 tisoč -"0 km5, južne Srbije 45.555, Črne ror» 9.668, Bosne in Hercegovine
1.199. Dalmacija 12.727, Hrvatske in "avonije 42.534, otoka Krk in Modji-, urja.	Slovenije s Prekmurjem
i-i.245, Bačke 8712. Baranje 1214, Ba nata 9776 km3; — skupaj 276.649 km».
a Imenovanje v drža v m službi. Mirko B e z i č, absolvent tehniške fakultete v Ljubljani, ki je s uspehom položil geo-rietski izpit, je imenovan za geometrske-ga pomočnika pri katafctarski direkciji v Novem Sadu.
4 Promocija. G. Stanko Pušenjak je bil v soboto dne 15. julija 1922 na sta-rosiavni Karlovi univerzi v Pragi promo-"'.ran doktorjem vaega zdravilstva. Čestitamo!
*	Poroka. Poročil se je v Ljubljani g. I-. Groznik, sodnik, z gdč. Elzo Kastel-{••ivo iz Novega mesta. Bilo srečno!
*	Oblastni savez dobrovoljcev v Zatrt ebu namerava izdati za leto 1923 svoj Veliki nacionalni koledar »Jugoslavija*, ki ie ie letos g svojo vsebino vzbudil velik interes v vseh slojih našega naroda. Koledar za leto 1923 bo izpolnjen z najboljšimi Članki naših znanih nacionalnih in kulturnih delavcev, prinesel bo ^janamenitejše slike izza borbe za naše :-3robojenje in ujedinjenje. Kdor želi .-■glas v tem koledarju, naj se oglasi do »onea tega meseca. Naročila naj se poši-.-ajo na Savez v Zagrebu.
*	Kongres delegatov Ferijalnega saveza se je vršil — kakor smo že poro-fcii — od 12. do 15. julija v saborski uvorani v Zagrebu. Prisotnih je bilo 70 J c lega'ov it cele kraljevine, ki so zakopali nad 60 podružnic. Za tekoče leto
bil izvoljen za predsednika g. Vladimir Lapajne profesor na državni realki v Ljubljani.
*	Javna prošnja. Silen požar je dne 15. julija uničil 28 hiš na Bohinjski Bistrici. Prizadeti vaščani, ki so sedaj brez strehe in tudi brez sredstev — večinoma niso mogli rešiti prav ničesar — so potrebni takojšnje nujne pomoči. Da se bednim pogorelcem takoj priskoči na pomoč, se pomožni odbor županstva občino Bohinjske Bistrice, ki je prevzei pomožno akcijo obrača do širše javnosti r, vljudno prošnjo, naj po svoji moči polaga. Vsi darovi v denarju in naturalrah naj se pošiljajo na občinski urad na Bohinjski Bistrici. — Pomožni odbor županstva občine Bohinjska Bistrica.
*	Iz «Uradnega lista*. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objav-lia v štev. 76. zakon o proračunski dvanajstim za mesec julij 1922 ter pravilnik o postopanju a kočijaži, vozniki, tovorniki in ostalimi osebami, ki izvršujejo štalen promet med obmejnimi kraji.
*	Velika veselica v Postojni. Združena postojnska društva prirede prihodnjo nedeljo veliko veselico na prostem. Mesto
uno bo ta dan slavnostno razsvetljeno. Vstopnina k vesciici bo znatno znižana.
*	Dr. Natlačen obsojen. K naši tozadevni nedeljski notici se nam še poroča: /i-iana je pravda, v kateri je nastopil dr. •atlačen kot obtožitelj proti g. dr. Ob-Jtu. ki je pa bil na drugi instanci od obtožbe oproščen. Velik halo so dvignili klerikalci, ko je bila izrečena sodba ra prvi instanci. Prav tedaj pa je bil dr. Natlačen v preiskavi zaradi pregreška po § 104 a. k. z., ker si je dovolil očitati v vzklicnem spisu žužemberskemu sodniku g. Jermanu pristranost, in sicer na ta način, da je trdil, da je sodnik proti boljši vednosti odrekel verod toj-nost pričam, ki jih je navajal on imenom, stranke v neki kazenski pravdi, in ■•srjel dvema pričama g. i. 3 ta rja Carlija. ki ga je zastopal g. dr. Oblak. Prišlo je Jo vaklicne razprave, na kateri se je zastopnik notarjev odločno potegnil za čast ia ugled prvega sodnika in celega »od-i:iškega stanu. Vzklični senat je pod predsedstvom g. dr. Polenška odstopil zadevo drž. pravdništvu, ki je dvignilo proti dr. Natlačenu obtožbo po § 101 s. k. z. Razprava proti dr. Natlačenu, ki je brezuspešno odklanjal sodni dvor novomeški hoteč zadevo zavleči, je trajala sas dan ia » bil končno dr. Natlačen
kaj je spravila na dan preiskovalna komisija v bolniški blagajni.
•	Omejen sprejem bolnikov v ljubljansko bolnico. Da se obvaruje občinstvo, ki bi eventualno reflektiralo na sprejem v tukajšnjo bolnico, nepotrebnih izdatkov, se vso javnost, posebno pa gospode zdravnike ponovno opozarja, da je sprejem v bolnico omejen le na nujne slučaje in se drugi brezpogojno odklonijo. To je v interesu rednega.gospodarstva v zavodu, ki mora izhajati z dovoljenimi krediti. — Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani
•	Zdravstveno stanje v Ljubljani V dobi od 9. do 15. julija se j« glasom uradnega zdravstvenega izkaza v mestni občini ljubljanski narodilo 35 otrok, umrlo pa je 7 moških in 8 žensk, torej skupaj 15 oseb in sicer 5 za jetiko, 1 za možgansko kapjo in 9 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. V omenjeni dobi ni bil prijavljen noben slučaj nalezljive bolezni
•	Nunska uprava. Prejeli smo sledeči dopis: V ljubljanski mestni ubožnici nismo prej poznali arestov, če je bil kak majhen nered, je pač bilo malo karanja in stvar je bila rešena. Ali odkar so tukaj nune, je bila uvedena povsem nova uprava. Zapirajo ee zdaj stari revčki v temni luknji zaradi malenkosti, kar na povelje upravitelja Spojla. Deset let se je shajalo brez tega, ali znači nova uredba reformo v oskrbi revežev? Ljudje, ki so dolga leta pošteno Ln pridno delali naj se sedaj vsled zastarelih nunskih nazoro? zapirajo? Teh razmer mora biti konecl
•	Lesno skladišče pogorelo. Iz Karlov-ca poročajo, da je predsinočnein pogorelo skladišče »Karlovačke drvne zadruge* Požar je nastal vsled isker iz lokomotive. Zgorelo je mnogo železniških pragov in drv za kurjavo, ki so se nahajala v skladišču. Škoda znaša več milijonov.
•	Požar vsled strele. Prošlo nedeljo je strela udarila v hišo posestnika Pevca v Št. Vidu pri Grobelnem. Požarna brauiba iz Šmarja je kmalu prihitela na pomoJ ter omejila požar. Pevčeva hiša pa je pogorela do tal. Skoda je velika.
•	Eksplozija smodnika. Poročajo nam iz Beograda. Pri gradnji proge Topčidor-Mala Krena se je pripetila prošlo sobo to eksplozija premoga za mine. Delavci so prenesli 13 sodčkov eaiodnika v svoje skladišče pri tunelu. Vsled neprevidnosti se je vnel sodček smodnika- Vsltd eksplozije je bil delavec Marjan Pire iz Istre na kose raztrgan, neki d.ug delavec pa težko poškodovan. Umrl je že naslednjega dne.
•	Drobne vesti. Kapetanovi soprogi g. Danici Milanovič, roj, Piedovič, v Ljubljani je bil z okna ukraden črn svilen plašč, vreden 10.000 K. — Trije neznanci so dne 16. julija ob desetih zvečer v Hradeekega vasi z noži napadli delavca Leopoida Ušaja ter ga težko poškodovali. Oropali so ga za 1500 K. — V Vaščah pri Cerkljah so tesarji spuščali traru na ila. V istem trenutku je stopila iz veže posestnica Ivana Kropivnik, katero je tra-n tako nesrečno zadel, da je vsled težke poškodbe umrla.
•	Nezvesta lena. V Studi, v kamniškem okraju, je prod štirinajstimi dnevi nenadoma umrl Franc Omcrza. ki se je pred nekaterimi meseci vrnil iz Amerike. Vsled nenadne siniti se je med ljudstvom šušljaio, da je Omerza umrl nenaravne smrti. Sum je letel na pokojnikovo ženo, ki je še dan pred njegovo smrtjo v gostilnah "epivala v družbi svojegu prejšnjega ljubimca. Preteklo soboto s o Omerzuvo truplo izkopali in raztelesili, vsebino želodca p*, poslali na kemično preiskuševališče. ^o sodni obdukciji je bila 21 letna pokojnikova žena aretiran? in izročena okrajnemu sodišču v Kam •liku.
•	Nezgode pri delu. Mesarjev sin Franc Novljan je na »topnjicah tako ne srečno padel, da se mu je brusilno železo zabodlo med rebra. — Ivanu Berčiču. ključavničarju na glavnem kolodvoru v Ljubljani, ie odletel med delom košček železa v desno oko in mu je občutno raniL
•	Nesreča. Ivan Končan, posestnik v Dravliah. se je peljal s kolesom. Nasproti je privozila žena posestnika Carmann s konji. Ker se v nasrlici nista mogla dru? drucemu ogniti, je zadel drog voza Končana tako močno v trebuh, da je moral iskati pomoči v bolnici
•	Nesreča ali zločin? Dne 13. julija so začutili pasanti na cesti iz Planine v Rakek hud smrad iz grmovia car met-
vanjein je tudi rrmc pub'laJJ"	^ ~ "T.	v. -„■», ___„rn,
oplazil z njim Bovho po glavi Ranjene-; politične strasti v pobožnih romarjih iz ga Novaka in Bovho fco morali prepelje ! rahljajoč njih sveto versko razpoloženj bolnico. _ Kovaški vajenec Anton! v klerikalne "-karske^namene Na-
ti v
Peterca iz Zadvora, je popival v Svet-1 stopilo je še nekaj drugih govornikov, kov, gostilni pri Sv. Lenartu. K dmžbi iz vseh ust se je vsipalo na, ^poslušalce
je prisedel tudi delavec Filip Galič, ki jo bil že močno vinjen. Duhovi so postali močno razgreti in teko se je kmalu razvil prepir, ki je končal na ta način, da je Gakč sunil Peterco z nožem v glavo in ga težko poškodoval. Ranjeni Peterca je bil prepeljan v bolnico, Galiča pa so orožniki odvedli v zapor.
*	Zaradi sramotenja uradnika oddelka za soc. politiko g. Frana Herga je bil obsojen odgovorni urednik »Novega Časa*, J. Rutar na 200 Din globe ali 4 dni zapora.
*	Cestni napad. Ko se je delavec Ivan Marinko vračal z dela v mraku domov v Kožarje, ga je nenadoma napadel neki neznanec in sunil z nožem v desno prsno stran, nakar je zbežal
*	Ogromna globa. V Osijeku je kaznovala tamošnja carinarnica tvrdko Bratje llahn v Osijeku z denarno globo v znesku 20,!73.U93 K, ker je tvrdka hotela utihotapiti luksuzno blago ter podkupiti carinske organe.
*	Morilec Svečenikov spoznan normalnim. Pr poletnem pomladanskem porotnem zasedanju v Mariboru smo poročali, da sta mariborska zdravnika dr. Jurečko in dr. Mat k o spoznala ruskega begunca Mihajloviča Svečcuikova, ki je v Strni-šču zaradi ljubosumnosti ustrelil zdravnika iz Ptuja, za uinobolnega. Ker pa bta poprej tista sodna zdravnika neposredno po usodnem dejanju izjavila, da je Svečenikov popolnoma normalen iu torej odgovoren za svoje dejanje, je poslalo mariborsko okrožno sodišče Svečenikov* ▼ Ljubljano, da ga ojjazujejo tain sodni psihijatri. Ljubljanski psibijatri pa so be po daljšem opazovanju pridružiti mnenju ptujskih izvedencev in tako je bil Svečenikov te dni vrnjen mariborskemu sodišču, da stopi jeseni zopet pred poroto, ki bo v Mariboru zopet precej krvava.
*	2eparji na mariborskem trgu. V zadnjem da.su se je }>oja% ilo na mariborskem trgu veliko število žeparjev. Gospodinje se tega že zavedajo in zato denar dobro skrivajo. Bolj neprevidne pa so okoli-čanke, ki vsled tega često nasedejo tatovom. Neki Mariji Križan je bilo te dni na trgu ukradenih 2300 dinarjev in nekemu Lsidoviku Dobaju listnica s 8C kronami in raznimi listinami.
sovraštvo in kleveta na vse, kar ni
klerikalno; grdilo se je vlado, uradništvo učiteljstvo, orožnike, priporočalo pa kot edino zveličavno vero v klerikalizem. Brezje so bile dosedaj tndi klerikalcem sveta tla. S shodom pretekli torek pa je bila tudi »Marija Pomagaj z Brezij* vržena v klerikalno politično kloako. Kje ste gospodje Frančiškani, da dopuščate taka bogokletstva?
Sv. KRI2 PRI KOSTANJEV1CL Kot prizadeti davkoplačevalci zahtevamo, da se te enkrat, bilo pozitivno, bilo negativno, rešijo naše pritožbe glede lastninske pravice starega šolskega poslopja, oziroma da se že vendar ugotovi ali še sme šolsko poslopje uporabljati za druge kakor za učne namene. Sedaj je župnik kot predsednik krajr.ega šolskega »veta nastanil v njem služabnike kon-zuma, cerkovnika in svoje pastirje — vse brezplačno. Opiraje se na zakon zahtevamo, da predsednik krajnega šolskega sveta predioži javnosti račun dohodkov in troškov šolske občine v letu 1921 ter tudi račune iz piejšn.;ih let. Višja šolska oblast, ali še vedno spiši? — Več davkoplačevalcev.
• Olepšavajoča sredstva. Parfumerija »Uran*, Ljubljana. Mestni trg 11 ima v zalogi in razpošlje po pošti naslodnja izborna olepšavajoča sredstva: Ameriški llair Petrol in turški balzam za rast lasov in brk; Flocken Shampon proti prhljaju; Bloudin d'Or, ki naredi temne la-
•	Pevci pozor! Prihodnja pevska vaji
za vse ljubljanske zbore, ki so prislastil
svoje sodelovanje v skupnih pevskih nastopih ob priliki vsesokolskega zleta, se vrši v pondeljek, dne 24. t. m. v pevski dvorani Glasbene Matice vhod iz Vegove ulice in sicer za I. ln II. tenorc točno ob pol osmih, za L in II. base točno ob en četrt na devet zvečer. Ne zamudite! Koncertni odsek.
•	V vednost vpokolencem jazne zetezm-ce. Med upokojenci južne železnice se širi govorica, da je vlada razpustila društvo vpokojencev južne železnice. To pa ui resnica. Resnica je, da je vlada razpustila prvo društvo jugoslovanskih vpokojencev. S tem društvom pa društvo vpokojencev. južne železnice nima nikakega stika. Vpo-kojcncl južne železnice naj vzamejo na znanje, da društvo vpokojencev južne železnice deluje še naprej. Obenem prosi člane, kateri še niso poravnali članarine, da to čimprej store. Vse upokojence južne želcznice kateri še niso člani društva se pa opozarjajo, naj ne gledajo od stran-:, kai društvo dela, ampak vsi od prvega do zadnjega nai se društvu pridružijo, da bo tem lažje delovanje. Društvo upokojencev južne železnice v Ljubljani. Za predsednika: Iv. Salainun.
•	Slovensko planinsko društvo vabi naše slikarje in amaterfotografe, da sc udeležijo razstave planinskih slik, ki bo prirejena o priliki Vsesokolskega zleta v posebnem prostoru v Obrtni šoli. Slike se blagovolijo poslati Osrednjemu odboru do vključno 20. julija t. 1. Sploh prosi Slovensko planinsko društvo, da blagovolijo naši fotografi-amaterji zbirati olaninske slike Iz naših gorskih krajin, koder deluje naše društvo, in da odstopajo proti primernemu plačilu svoje proizvode našemu društvu, da se sistematično zberejo slike iz vseh najlepših naših krajev in se bode mogli tudi za Planinski Vestnik preskrbovati kiišeji. Društvo računa na naklonjenost amaterjev.
•	Prostovoljno gasilno društvo v Črnomlju vabi na proslavo 40 letnice, katera se vrši v nedeljo dne 23. t. m. Sprejem gc-stov ob 10. in 12. uri dopoldne na kolodvoru. Prijatelji gasilstva pridružite se te-: slavnosti in podpirajte dobro idejo gasilstva. ker to je lahko vsakomur v korist Vožnja polovična Zveza vlakov zek ugodna.
•	Izgubila se je v Ljubljani rajava listnica z večjo vsoto denarja, med tem tudi preko 100 dolarjev, v pondeljek popoldne od Študentovske do Bethovnove ulice Pošteni najditelj se prosi, da odda najdeno proti dobri nagradi na naslov: Lina Zorman. Bethovnova ulica 9 pri g. Mah-niču.
U VI 1017/22. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Fran Brozovič, novinar v Ljubljani, je kriv, da je kot odgovor-
se zlatosvetle; barva za kse vseh nians: ni urednik »Jutra* s priobčenjem član-briiantin za sijaj in mehkoto las; rožni ka »Iz dežja pod kap* i dne 4. maja sok, ki daje bledemu licu naravno rde j iy22, v katerem se osobje mestnega sta-čo barvo; krema «Zoraida» za lice, ki | novanjskega urada dolži zaničljivih laat odstranjuje tnozolce, pege, lišaje, ma- nosti. da čakajo pri uradovanju visokih ščolinost in gubančenjo kože ter s tem { napitnin, zanemaril ono paznost, pri ks-poinladi vsak obraz; alabaster-krema teri bi izostala priobčitev kaznjive vsebi-
Dopisi
TRBOVLJE. Trboveljski župnik Casl je imel v nedeljo prav nesrečen dan. Med zborovanjem Kmetijske podružnice st mu je namreč dokazalo, da — laže! To se je zgodilo pa taku-le: Trboveljska kmetijska podružnica je zborovala žt pred dobrim mesecem, a ker so takrai Merikalci z župnikom in kaplanom na če-u odklonili ponujani jim kompromi? od naprednjakov, so ti po izvolitvi pri staša duhovniške stranke predsednikoii, zapustili zbor, nakar je ostalih 21 kleri kalcefv izvolilo z vzklikom 10 svoj!" pristašev v odbor. Naši so proti nc-pra vilnosti volitve odbornikov vložili n.; jrlavno družbo ugovor, češ, po pravilih mora biti navzočih pri volitvah vsaj pe tina članov in ti morajo voliti z listki in ne z vzklikom. Kmalu nato je dobila družba od naše podružnice dopis podpi san od novega klerikalnega picJ cdnU. ■La se jc volitev vršila pravilno, da se jf volilo z listkil Sedaj so pa v Ljubljani gledali: Naprednjaki so jim pisali, da se ni volilo z listki, klerikalci pa pišojo da se je volilo z listki Kdo laže? Druž ba je vprašala za pojasnilo tudi g. iup nika Casla. in ta je poročal v Ljubljano, da « je vršila volitev nepravilno ker se ni volilo z listki. Ko so se na nedeljskem zborovanju vsi ti dopisi preči tali. se zborovalci niso dali pregovoriti, da bi ne zahtevali pojasnila, kdo da je lagal nakar je predsednik hočeš-noče-moral priznati, da je dopis res podpisal on. sestavil mu ga je pa g. župnik Casl. To je nastal vik po dvorani! Župnik, ves rdeft po obrazu, se je začel zagovarjati, da so voiilci imeli glasovnice v rokah, in to pa to. a vsa zvijača mu ni pomagala. vsak razumen človek je uvidel, da je žnpnik Casl lagal samo nekaj njegovih brihtnih ovčic teira ni hotelo uvideti, in ti — po številu 30 do 35 — so z dvema župnikoma na čelu zapustili zbnrovalnico. kiei b* » notam »borova-
proti rdečilu nosa in lic; krema in prašek za zobe, U postanejo z uporabo biserno beli; voda »Novela« za izpiranje ust iu grla: Zoroida pasta ln milo ta osebe lepe nežne polti, dajo licu večno mla^ dost; milo ln pasta za britl itd., pudri vsega sveta in najboljše kakovosti.
* Ruska Eau de Cologne je nenadkri Ijive kakovosti ?-e osem let ni bilo mogoče dobiti tako finodišeče kolotijske vode. Srednja steklenica stane 120 K, velika 200 K. Enako izborne kakovosti je milo (Kuss. Eau de Cologne Savon), komad 50 K in k r e m a z a lice (Ivuss. Eau do Cologne Crcam) zlasti za one, ki imajo mastno kožo. Za gospode zlasti prikladno po britju. Cena 00 K. Dobiva -e v parfumeriji »Uran*, Ljubljana, Motni trg št. 11.
ne tiskovine. Zagrešil je s tem prestopek po čl IIL zakona z dne 15. 10l 186^ št. 112 točke 1 in se kaznuje po ČL 5 tega zakona na £00 Din globe, v slučaju nciztirljivosti pa na 4 dni zapora, v priobčitev razsodbe tekom treh dni po pra-vomočnosti in v povračilo kazenskih stroškov. Okrajno sodišče v Ljubljan. odd. VI dne 21. junija 1922.
Odgovorni ureduik Fr. Brozovif. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d (L v LjubljanL
C
1
Vremensko
.jnhluna. 19 jnliia 1922.	_
Priporoča se špedicija
R. RANZINGER
Ljubljana — Jesenice. ^J
poročilo
Ljubljana 30« m nsd mnrieir.
Krai ooa/ovanja
Ljuliljaua Ljubljana Ljubljana /•aifreb . Bei^-rad >uuaj • , 1'raca •
luumost.
ob
Zra.-ui tlak
Zračna teuii eratura
Veter
Oblačno 0-10
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
7H.'7 7&.-4 761 6 751 3 7oH 2 757 8 755-3 7614
16-2 13-7 132 17-0 200 140 130 12-0
vzhod se*, "h. brezTetra
sapad
«t
brezretra
del. obL oblačno pol obl. yei obl. del. obl. Teč obl. del. obL
Padavine j mm i
1-0
V Ljubljani barometer nižji, temperatura nlzj »■ Soloc« rahaji ob t'25	ob 19 48.
tttn.l. M 90 ».••<!! DI.. r-	Md«IWI» S	I DI«. - Tr„o».H ®<3'"»>. aenliortn!«, B.-
9o => d*..	• »..<» i^- »•■»'*'	«
_ „.mkll>., N. .pr.Ln . u •C3««.r|« '•, •«• I* «pr«Uil|» prllot.i.. «r..mk. M »doovor.
Učenka, 2217 mlada, močna in zdrara, t': ožna slovenščine in nemščine v govoru io pisavi in ki ni ve' zečetnica, želi vstopiti v tnroriuo z mešanim, nzir. uianufakturoim blagom. Cenj ponudbe na uoravu^tvo «Jutra* pod »Učenka*.
r mestu. Vprašanje prosim aa upravo »Jutra* pod »Invalid*.
Vilgalno vrvico
(ZQudtchuurrJ nuui najceneje uvozna tvrdka L Razbor ek, Šmartno — Liti a. S!232
ELontorlst, 2^28 invalid, z večletno prakso kot faktnrist, eksped ter in s" po.-io odjs. abso'viral z odliko j Mahrovo šolo, želi nastopiti | lužbo * kaki tečii trgovini i ia
Kupi se
ali re vzame v najem ?os*il-niška koucesija v Ljubljani Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Koncesija*. 2200
Sestavo b lian o 22 il uredbo treonkih
prevzame izvežbana mo«. Na-tlov povč oprava »Jutra*.
Gospod.
35 let star, vdovec nrftz otrok, bitni posestnik in gostilničar na prometnem kraju bli-2 Ljubljane, želi v svrho že-nitve znanja z gospodično aii vdovo brez otrok v starosti nd 20 do 50 let s 100.000 do 500 000 kron premoženja v svrho iebolišanja obrati. Cenjene ponudbe pod »Srečna hod čnost* postno,ežeče Ljubljana. glavna pešta, do 1. av-' jiastakL" SB4*
Hči papeža 63
— Lukrecija Borgia
»Požurila se bom,* vzklikne Florentina, <6ex eno uro, bodite overjeni, pLe-meniU gospod, bo vse pripravljeno ... Oprostite, signore,* ee je Se enkrat obrnila k Manfredu, ko je stala ie na pra-
Sl, »ali sinem vzeti seboj važe ogrinja^ ? Potrebovala bi ga Se.* Manfred je smehljaje pritrdE, a Florentina je izginila, ko je Se enkrat žarko pogledala Alfonza.
Ko so se za njo zaprla vrata, ae vojvoda Bisellski ni mogel več premagovati. Iz oči so mu vdrle solze in 8 tihim ihtenjem se je vrgel svojemu prijatelju Manfredu na prsi
< Alfonz, razumem tvojo boL» reče Manfred in ga nežno objame, »boli te, da tako skrivaj odhajaš od Lukrecije. Toda, ako ne maraš, da postane tvoja žena nesrečna vdova, in to mogoče že jutri, potem se moraš odločiti*
Tedaj se vojvoda Bisellski vzravna in z mirnim izrazom na licu reče: »Odločil sem se.»
«Potem se ogrni s plaSčem in sledi mi, ker prej, ko odideva iz tvoje palače, tem sigurnejža sva, da Borgijcem np. bo uspela peklenska nakana.j>
»Takoj pojdem, a privošči mi Ie še par trenotkov, da napišem Lukreciji par besed v tolažbo.*
Alfonz sede za svojo pisalno mizo in z drhtečo roko napiSe vrstice: »Nad vse ljubljena Lukrecija. moja draga, oboževana žena! Ko bodo Tvoje ljubljene oči zagledale te vrstice, mene ne bo več v Rimu. Zapustil sem ga kot prezrt človek. Drugega mi ni preostajalo. Moje življenje v mestu Tvojega očeta in brata ni več varno. Dognal sem, da sta me nakanila umoriti, kakor vse Napoljce, ki bivajo v Rimu. Na proskripcijski listi stoji moje ime na prvem mestu. Ne iz bojazni, temveč
Ker nn maram Rnnljaaom neobstojnega dogodka, da bi pod morilčevim bodalom padel se* Svetega očeta, pod roko ubijalca,, katerega je vrhovni poglavar krščanstva pod kupil in plačal. Tako mi govori glas mojega srca, draga žena. V tem trenutku Ti ne morem povedati ne cilja in ne dnerva najinega zo petnega svidenja. Toda, ko bom zopet na varnem. Te bom obvestil, kje prebiva Tvoj Alfonz, hrepeneč po Tebi Takrat pridi za mano. Vem, da ne boS pomišijala niti trenutek, da se zopet snideS * menoj. O, kako težko bom gakal na tisti dan.
Ostani mi zdrava, moja Lukrecija, naj Te čuva Bog! V duhu poljubljam Tvoje ljubljene oO, Tvoja sladka usta. Blagoslavljam Te, a ne preklinjam Tvojega očeta in brata, ker blagoslavljam Tebe.
Alfonz.*
Ko je spisal pismo, mu je solza kanila na pa-ur. Manfred ga je pričel bodriti. Alfonz je zapečatil pismo ki ga položi] na pisalno mizo.
Stal je že zagrnjen v plašč, pripravljen na odhod, in Manfred je že odprt vrata, ko vzklikne Alfonz Aragonski z ginjenim glasom: »Pusti rne.^ prijatelj . . samo enkrat jo hočem Se videti. Obl tubi jam ti. da je ne bom prebudil.* Tiho se je prikradel do Lukrecijine spalnice, prisluhnil njenemu tihemu dihanju; in prevzelo ga. je tako silno hrepenenje, da je nalahno odpri vrata. Na svileni postelj je zagledal snivajočo, prekrasno ženo.
»Ostani mi zdrava, moja ljubljena soproga,* je zašepetal. »Nikoli nisem pomislil, da se bom tako poslavljal od tebe!*
Zopet je lahno zaprl vrata. Nekoliko trenutkov zatem je stal zopet ob Manfredu in preko malih stopnic, katerih se je posluževala samo služinčad, je bežal hišni gospodar iz svojega lastnega doma . . .
Uro pozneje ae je vlekel po eeeti, vodeči proti jugu, majhen voziček. Vprežena sta bila dva oslička in na vozička je bilo naloženih por vreč moke. Na vrečah je sedel mlad soljak, ki je poganjal oslička a za njim dečko, ki je bistro motril v noč in ogledoval vsako drevo, vsak grm in kamen ob centi.
Tako je odhajal h večnega mesta Alfam Aragonski, »t svetega očeta, soprog lepe, sl&vljene in močne Lukrecije, katere svatbo je šele pred par meseci v divjem veselju obhajal ve« Rim. Odhajal je. da se umakne kugi, katero so zvali Borgia . . i
»Princesa, pri nap ni navade ... ne morem vam dovoliti vstopa v spalnico svetega očeta!*
»Skof Burkhart, sveti oče je moj oče in vi nimate pravice, da branite njegovi hčeri preko njegovega praga!* »Princesa, vi vest®, kako sem vdan važi visokosti,* pričenja škof Burkhart prepričevati Lukrecijo, »toda tega, kar zahtevate zdaj od mene, vam ne morem ugoditi. Imam najstrožjo prepoved!*
»Za mene ni prepovedi. Se enkrat vas prosim, Skof. da me pustite, sicer bom postala tako glasna pred slugami, ki so tukaj zbrani, da bo sveti oče skozi zidovje razumel, kaj mu hočem povedati . . . Toda, škof Burkhart, to je nekaj, kar mora doznati samo njegova Svet06t*
Stari papežev čerem oni jar je bil žare« v veliki zadregi Kakor vsako jutro, je tudi tokrat čakal v predsobi papeževe spalnice, kdaj bodo zazvonili zvonovi in bo Aleksander VI. izjavil, da želi vstati iz postelje. Tedaj se je škof Burkhart požurfl v spalnico, sledila sta mu dva komornika, dva lakaja s pripravljenim zajutrekom za Njegovo Svetost, nadalje kuhinjski šef, ki je moral čuti pa[>eževo zapoved o dnevnem kuhinjskem redu, telesni zdravnik
in dva	dofiavnfka. 1d sta astefl-
rala pri zjutnmji molitvi Njegove Svetosti; za Aleksandra VL se je pričenjal dan.
Toda danes se je moral nenadno prekiniti stari običajni program, ker se je v predsobi nenadno pojavila Lukrecija Biskup Burkhart se je začudil, ko jo je zagledal. Lepa, mlada žena je bila smrtno bleda in tako vznemirjena, da je njeno obnašanje mefllo na blaznost. Bila je pomanjkljivo in lahno oblečena. Lukrecija, ki je sicer silno skrbela za zunanjost, je najbrž v naglici oblekla jutranjo obleko in ▼ domačih čeveljčkih gotovo v naglici odšla s doma.
Želela je, ne za povedala je, da jo takoj pustijo k njenemu očetu, s katerim je morala govoriti. Zastonj jo je biskup Burkhart opozarjal, da ee Njegova Svetost, brez izjeme, ne razgovarja z nikomur pred jutranjo pobožnostjo. Za-atoni. Lukrecija je botela do vrat one sobe' v kateri so smeli videti papeža le nekateri izbrani dvofjaniki
5Tor& 8 M tO prepir med eeremo-nijarjom in Lukrecijo poostril, da se niso znotraj nenadoma odprla vrata spalnice. Na pragu ae je pojavil sam papež Aleksander VL
Gotovo je Njegova. Svetost, zbujena. od glasu Lukrecije. ravnokar vstala iz postelje in v naglici ogrnila svoje mr-šavo staro telo x rumenim svilenim nočnim ogrinjalom.
»Cujcm glas svoje ljubljene hčerka Lukrecije,* reče papež. x glavo kimajoč pozdravom dvorjani k o v, ki so se globoko klanjali in padali na kolena. »Nekij posebnega se je moralo zgoditi, da me moja hčerka, od katere sem vajen kamo nežne ljubezni, budi rs jutranjega sna!*
»Nekaj posebnega! Res, nenavadnega!* reče Lukrecija z ostrim, skoro sovražnim glasom. »Zato prosim Vašo Svetost, da mi dovolite poseben razgovori*
(Dalje prihodnjič.)
gumijev podpetnikr
BERSON-K&UCUK, d. d. Zagreb, Wilsonov trg 7.
ES££
laansaassi
s
B
E
Delniški glavnica: 20,000.000'—
| PODRUŽNICE: I Roto usta, Rakek, Slofenjgradee Izvršuje B««w»wwi"M»,IMIg"»aa""aaa8
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. L
laBaaBaMBanBaastasuMBraiiaBMautiBranHB
■
Bez«rrni z&kJadi:
K 6,500.000-
8
Telefoni št 146, 458 \
bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavke: ESKOMPTNA isaiBca
Tiskovna za
gj|j Prešernova nlica, nasproti slam poŠte, priporoča svoje puMItocije:
Zbirka „Slovenski pisatelji".
Urednik dr. Ivan Prijatelj.
Josipa Jnrčiča zbrani spisL I. zvezek. Broš. D14'—, po pošti D 1-50 več. — II. zvezek D 14'—, po pošti D 1-50 več. — III. zvezek. (V tiskn.) Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar.
D 14-—, po pošti D 1-50 več. Dr. It. Tavčarja zbrani spisL VI. zvezek. Broš.
D 24*—, po pošti D 1'60 več. Stritarjeva antologija- U^dil dr. L Prijatelj. Broš. D 11'—, vez. D 14'—, po pošti D 1*— več.
Izven zbirke: Fr. MilčinsJci, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš.
D i3-_, vez. D 17—, po pošti D 1'— več. Anton Novačan, Veleja. Drama. Broš. D 9'—, vez.
D 13-—f p0 pošti D —-75 več. Damtr JFeigel, Tik za fronto. Broš. D 13*—, vez.
D 17-—} po pošti D —'75 več. Ante Debeljak, Solnce in sence. Pesmi. Broš. D 5'—,
vez. D 9'—, po pošti D — 50 več. Fr. Zbašntk, Pesmi. Broš. D 10-—, vez. D 14-—,
po pošti D —-50 več. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš.
j) 23-—, vez. D 28-—, po pošti D 2*— več. Dr. Iv. Lah, Noč na Hmelj niku. D 5'—, po pošti
D —'40 več. Simon Jenko, Pesmi. Vez. D —8', broš. D 5'—,
po pošti D —'50 več. Henr. Ibsen. Gospa z morja, igra v petih dejanjih.
Prevel Voj. Mole. D 15—, po pošti D —-75 več. Branislav Nušič, Zbirka za gledališki oder: Navaden človek, šala v treh dejanjih. Poslovenil Fr. Govčkar. D 6-—.
Zbirka „Prosveti in zabavi".
Igo Kaš, Dalmatinske povesti. Broš. D 5"—, vez.
D 9-—, po pošti D —-50 več. Jos. Stare, Lisjakova hči. Povest. Broš. D 5—,
vez. D 9-—, po pošti D —-50 več. Dr. E. Dolenec, Izbrani spisL Broš. D 6-—, vez.
D io*—, po pošti D —'50 več. J. Stritar, Sodnikovi. Broš. D 7'—, vez. D 11—,
Zbirka Mladinskih spisov.
Fr. Milanski, Tolovaj Mataj. II. natis. Broš. D12-—
Čika Jova- Gradnik, Pisani oblaki. Vez. D 10'—, po pošti D —'40 več.
Dr. 1. Šorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broš. D 8-—, vez. D 12-—, po pošti D — 75 več.
Cika J ova Zmaj- Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Vez. D 8'—, po pošti D — 35 več.
L JVaschtetova, Pravljice. Z barvanimi slikami. Vez. D 15'—, po pošti D — 50 več.
Zbirka Prevodna knjižnice.
F. M. Dostojevski], Besi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih D 17'—, vez. v eni knjigi D 24-—, po pošti D 2-— več.
Fdmond de Goncourt, Dekle Eliia. Broš. D7-, vez. D 11*—, po pošti D —'60 več.
Mig. Cervantes, Tri novele. Broš. D 5—, vez. D g*—. p0 pošti D — 50 več.
Anatole France, Pingvinski otok. Broš. D 12 —, vez. D 16—, po pošti D 1-— več.
Barbusse, Ogenj. Broš. D 23'—, vez. D 28-—, po pošti D 1*— več.
Andrejev, Plat zvona.Broš.D 12'—, vez.D 15'50.
tirug, Jutri. Broš. D 8'—, vez. 11'—•
A. Cehov, Sosedje in drnge novele. Broš. D 8*—, vez. D -10—, po pošti D — 50 več.
Shakespearjeva dramatična dela.
Prevel Oton Zupančič.
Sen kresne noči. Broš. D 10—, vez. D 14-—, po pošti D —'50 več.
Macbeth. Broš. D 10'—, vez. D 14—. po pošti D —"75 več.
„Pota in cilji".
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.
I. in H. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Sloveti cev. I. del, vez. D 8-—. E. del, vez. D 15'—. Za oba zvezka po pošti D 2-25 več.
m. in IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. D 22—, po pošti D 1-— več.
VII. — IX. zvezek: Dr. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Cena mehko vezani knjigi D 25'—, po pošti D 1*50 več.
X. zvezek: Stfibniy-Gloiiar, Simon Gregorčič. Broš. D 11, meh. vez. D 13-—
Zbirka političnih, gospodarskih !n socialnih spisov.
Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broš. D 5--, po pošti D —.35 več.
St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Broš. D 5*—, po pošti D —'35 več.
Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. D 2-—, po pošti D 25'— več.
Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. D 5-—, po pošti D —"35 več.
Alb. Ogris, Borba za jugoslovanske državo. Broš. D 10-—, po pošti D —-35 več.
VI. Corovid, Rasa in vera v grbski prošlosti. Broš. D 5-—, po pošti D —'35 več.
Fr. Groršič, Socijalna zaščita dece in mladine. D 10, po pošti D —-75 več.
Dr. J. ličar, Boj nalezljivim boleznim. D 13, po pošti D — 75 več.
Razne brošure.
Dr. ir. Eešič, Vežbenrea hrvatsko-srbskega jezika. D 18-50, po pošti D 1'— več.
Zakon o volitvi v občinska zastopstva. D 4-—
Zakon • zavarovanju delavcev. D 8-—, po pošti D —'50 več.
Zakon o obči npravi. Cena D 5-—, po pošti 35 para več.
Dr. Ig. Butar, Zbirka vojaških zakonov 8HS. Broš. D 10-—, po pošti D —-75 več.
Albert Sič, 0 slovenskih narodnih nošah. Cena D 3 —, po pošti D —-25 več.
Fr. Heller, Prigode gospoda Collina. D 6-—, po pošti D —'75 več.
Fr. Heller, Blagajna velikega vojvode. Broš. D 12, po pošti D —-75 več.
Claude Farrere, Gusarji. D 16-—, po pošti D17-—.
Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in pro-sveto. 1921. D 60-—. Letnik 1919: D 45*—, letnik 1920: D 45'—, po pošti D 5-— več.
po pošti D —-50 več.	- -	u.m	..
Dobivajo se vse slovenske knjige. - Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejemajo se stalni naročniki na vse publikacije ali Dobiva,o vse	samQ posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih onrokih.