Naročnina mesečno 29 Din, za inozem-•tTo 40 Din — nedeljsko izdaja celoletno Ob Din, ca Inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ntb/UI Ček. račnn: Ljubljana 6L i0.6s0 ia i0."\4*» za inaeratet Sarajevo štv. 7505, Zagreb ttv. 39.011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 29VJ Telefoni arednlitvaj dneva« alniba 2flW — nočna 199*, 2994 ln 2099 Uhaja nak dan sjntraj, razen ponedeljka ia dneva po praznikn Rešitev brez rešitve Srca tistih Francozov, ki so po tradicijah svoje domovine, najstarejše hčerke katoliške Cerkve, vprav danes najprepričanejši glasniki sk< njegovi vrednot, so te dni čudno razdvojena. prvenstva zapadnega krščanskega duha in naj-duhovitejši branilci njegovih nenadomestljivih Varnost Francije in vsega omikanega svev-ta, ki ga ogroža bojeviti nemški nacionalizem, je prisilila njene državnike, da so v svojo obrambo ustvarili alijanco z rusko sovjetsko unijo, najhujšo nasprotnico zapada in njegove nravstvene omike ter ustroja. Da rešijo mir, so morali skleniti najtesnejšo zvezo z ono diktaturo, ki ima kot prvo točko na svojem programu revolucijo, ki naj do temelja podere dvatisočletno stavbo zapadne kulture. Zato pač ni čudno, da veselje francoskega patriotizma, ki je za čas zasigural sebi in vsej Evropi dragoceni mir, ni neskaljeno in da se bržčas tudi oni, ki so hiteli v Moskvo sklepat alijanco s Stalinovo Rusijo, dobro zavedajo, da so morali plačati za to zelo drago ceno. V enakem položaju so pa gotovo tudi vsi, ki, združeni s Fran- cijo, ne vidijo iz sedanjega zamotanega mednarodnega položaja, ki bi mogel po krivdi nemške agresivnosti dovesti do najusodnejših posledic, drugega izhoda, kakor v tem, da se je Rusija pritegnila v sistem kolektivne varnosti, dasi se je s tem nehote izzvala druga, nič manjša nevarnost: nov, skrajno ojačen poizkus komunistične internacionale, da p>o drugi poti doseže cilj kulturne in politične boljšcvizacije zapada. Brezdvoma je treba krivdo, da si je francoska diplomacija skupaj s svojimi zavezniki odločila v tej hudi dilemi za to, kar ona sama označuje za nujno zlo, pripisovati politiki hi-tlerjevske Nemčije. Saj so Nemčiji, ki so jo ves čas spremljale simpatije Velike Britanije, od Brianda dalje bile odprte vse možnosti, da se zopet povzdigne do položaja enakopravne velesile v Evropi, če bi bila hotela počakati naravnega razvoja, ki mora premagati velike psihološke ovire, potekajoče iz minule vojne, preden bi se mogla upostaviti evropska vzajemnost, ki leži v osnovi Zveze narodov, in ki bi bila ob dobri volji, potrpežljivosti io iskrenem stremljenju od obeh strani gotovo privedla do uspešnega rezultata še v dogledni dobi. Hitler-jevska Nemčija je ta razvoj z nerazumljivo gesto, ki se predstavlja kot odkrito junaštvo, je pa v resnici nepremišljen izziv skoro vsej Evropi, prekinila in je tako sama povzročila, da sedaj sovjetska Rusija v koncemu evropskih velesil zavzema tisto važno mesto, ki bi fa mo^la zavzemati ona in na katerem bi jo rancija sama gotovo rajši videla, nego zastojv nike Kremlja in Mussoliniievega Rima, kjer 60 pravkar padle zelo ostre besede, ki so v Londonu in v Parizu zbudile veliko presenečenje ... Po pravici! Zveza z ognjiščem svetovne revolucije in z italijanskim fašizmom, ki že grozi z izstopom iz Zveze narodov, ako bi Evropa ne odobrila njegovih afriških načrtov, krije v sebi nevarnosti, ki se morejo po našem prepričanju parirati le, če se Nemčija odloči za prisiop v sistem kolektivne varnosti, kakor sta si ga zamislili Francija in Anglija. V tem slučaju bi bilo najbolje preskrbljeno za nemške interese, ki jih Hitler vidi ogrožene po francosko-ruski alijanci, po Rusiji pa bi bil obenem postavljen jez eventualnim prekomernim željam italijanskega zaveznika, ki bi ne samo v Afriki, ampak tudi v Podonavju mogle priti navskriž z načeli evropskega ravnovesja. Ostati izven take vse-evropske kombinacije, ki je edino solidno jamstvo za mir, pomeni igrati se z ognjem in noben evropski državnik ne bi smel vzeti nase odgovornosti za tak usoden razvoj, če mu je res na evropskem miru, kakor Hitler z vso odločnostjo trdi. Nemčija se ne more izgovarjati, da se ne more pridružiti takemu mirovnemu sistemu, ker ji je Anglija zasigurala v njem mesto, ki je dostojno velesile, Francija pa gotovo tudi ne izključuje možnosti, da se gotove določbe mirovnih pogodb primerno prilagodijo razvoju časa in njegovih potreb. Ta proces Nemčija v svojem smislu lahko pospeši ravno 6 tem, če se ne izolira sama, kakor se sedaj, ampak če se uveljavi kot enakopraven faktor v evropskem koncernu, mesto da se trmasto sama zapre v svoj kot. V tem oziru moramo reči, da Poljska zasleduje pravilno soner. Nihče ne more in ne sme od Poljske zahtevati, da meni nič tebi nič privoli v pakt, ki bi dovoljeval rdeči armadi, da v slučaju vojske z Nemčijo koraka skozi poljsko ozemlje. Poljska dobro ve, kako 60 jo podobni pakti v zgodovini stali njeno odvisnost. Na drugi strani pa poljska politika nika kor ni proti vzhodnemu paktu in njega vključitev v vise ostale evropske pakte za osiguranje miru po medsebojni pomoči, ako se vpošteva njen poseben položaj in njeni življenjski interesi: menda v Varšavi najbolje razumejo, kaj je korist Poljske- Poljsko stališče bi bilo gotovo najboljša {»odlaga za to, da bd se mogel ustvariti vsestransko zadovoljiv vseevropski pakt, seveda, če bi narodnosocialistična Nemčija znala tako krotiti svoje preveč razvnete nacionalne instinkte, da bi vstopila v franco-sko-rusko-italijansko-angleški koncem kot peti partner. Če do tega ne pride, smo glede nadaljnega razvoja mednarodnega položaja pesimisti, ker mislimo, da bi se nasprotstva v Evropi le še poostrila, če se ne posreči Nemčije izvleči iz kota, kjer igra danes s rdečo se pepelčico. Anglija pri francosko-ruski alijanci, izvzemšl Chamberlainovo skupino, ni zraven s polnim •rcem in zaupanjem. Italija ima interese, ki niso pojiolnoma v skladu z neštevilnimi interesi zaveznikov Francije in jih ni lahko z njimi uravnovesiti v eno skupno voljo. Sovjetska neznanka krije vse polno problemov, kojih rešitev bi evropski mir ne prenesel, ako bi se Rusija ne prilagodila zapadu tako, kakor želi njena najnovejša zaveznica — to pa je težko verjetno. Nemčijo more alijanca med Parizom in Moskvo le še bolj zakrkniti. Trajne in trdne podlage za zaželjeno pomirjanje Evrope ne vi- Zaključek Lavalovega obiska v sovjetski Rusiji Kaj je dala Moskva Franciji Po Pilsudskijevi smrti nov lov na Poljsko, da pristopi k vzhodnemu paktu Moskva, 15. maja. c. Ce je včerajšnji dan Lavalovega obiska v Moskvi potekel ves v znamenju političnih razgovorov, ki naj podpro delo francoske in sovjetske diplomacije, potem je bil današnji dan od strani sovjetskih oblasti prirejen tako, da "«aj predvsem francoskim gostom pokaž? vojaško moč sovjetske Rusije. Pri tem so sovjeti pozabili samo eno majhno dejstvo. Vsi delavci v sovjetski Rusiji imajo po zakonu določeno 6 urno delo na dan. Ta določba zakona tokrat ni veljala za Lavala najbrž zato, ker je prišel v Atoskvo kot zastopnik zapadne buržuazije. Laval je moral včeraj delati 20 ur in še niso imeli sovjeti časa dovolj, da bi ga dovolj prepričali o vsem, kar jim je na srcu. V tiskarni „Pravde" do 4 zjutraj Velik sprejem s plesom v francoskem veleposlaništvu se je končal ob 2 zjutraj. Toda Lavala so nato povabili v tiskarno velikega dnevnika komunistične stranke »Pravde«, kjer naj bi prisostvoval tiskanju časnika, ki izhaja v 1 in p>ol milijona izvodov na dan. V tiskarni so mu razkazali vse moderne stroje, s katerimi lakho natiskajo 25 milijonov izvodov »Pravde« na dan. V vsej tiskarni je bik) tako organizirano, da so ob manifestaciji fran-cosko-ruskemu prijateljstvu od strani delavstva in ob razkazovanju moderne tehnike francoski gostje komaj prišli do sape. Na letališču v Kunino Dasi je šel Laval spat šele ob 4 zjutraj, so ga že zbudili ob 8. Hkrati so sklicali skupaj vse l /.n-coske časnikarje in jih naložili na avtomobile. Kam jih p>eljejo, jim niso povedali. Dolga vrsta avtomobilov z Lavalom na čelu se je odpieljala na tajno sovjetsko vojaško letališče Kunino pri Moskvi, ki je 40 km izven Moskve in kamor dosedaj še ni bil pripuščen noben inozemec. Tudi noben tuj vojaški ataše še ni smel na to letališče. Okoliško prebivalstvo se mora temu letališču izogibati v razdalji treh kilometrov. Pri vhodu na letališče je Lavala pozdravil sovjetski vojni komisar Vorošilov. Ob vhodu je bila postavljena častna četa sovjetskih vojaških pilotov in pilotinj — v sovjetski Rusiji so tudi ženske v vojaški službi — in vsi so pozdravili Lavala v glasnimi »Hura« klici. Čudovita parada 3000 letal Točno ob 9 se je nato pred radovednimi Francozi začela razvijati največja letalska parada, kar jih je dosedaj doživela sovjetska Rusija. Sovjeti so Lavalu v zraku razvili vso silo svoje modernizirane armade. Vsega skupaj se je v zrak dvignilo 3000 letal, ki so ob zaključku parade napravili v zraku izredno alegorijo. Najprej so sestavili v poletu črki FR (znaki francoske republike), nato pa 4 črke SSSR. Pod vtisom izredne tehnike so bili Francozi naravnost poraženi. Največje presenečenje zanje pa so bila velika bombna letala. Pred Lavalom se je dvignilo v zrak več eskader teh ogromnih bomb nih letal. Vsako letalo ima posadko 40 in je opremljeno s topovi in strojnicami. Nato s>o sovjetski padalci letal zopet izvedli v zraku čudovite akrobacije. Dvigniti so se v zrak 4000 m visoko, in se nato spustili na tla. Mlad padalec in mlada Novi francoski poslanik grof de Dampierre odhaja v spremstvu šefa protokola od nastopne avdijence pri knezu-namestniku dimo nikjer kakor v duhu in delu Zveze narodov, ki pa je danes okrnjena in oslabljena, tako da svojo nalogo le težko vrši. Slejkoprej smo mnenja, da v Evropi nikoli ni bilo in ne bo resničnega, kulturne vrednote ustvairjaiočega miru v smislu napredka krščanske omike in na njej sloneče demokratične družbe, če se ne posreči pomiriti med seboj francoskega in nemškega duha. V tem so si edini francoski in nemški katoliški misleci, ki niso krivi, če se to pomirjen jc danes zdi skoro nemogoče. To je velika nr.sreča ia Evropo in vso njeno kulturo. piadalka sta si celo dovolila tole izrednost: Pri padanju iz raka sla lako sijajno manevrirala, da sta prista a tik ob tribuni in med padanjem izročila Lavalovi hčerki vsak šopek cvetic. Ta vojaška parada je trajala tri ure, nato pa so Lavala odvedli v letalsko kadetnico, kjer se izobražujejo mladi piloti in mlade pilotinje. Laval si je vse podrobno ogledal in ostal pri njih nad dve uri. Pri moskovskem županu Iz Kunina se je Laval vrnil v Moskvo, kjer je bil ob 14.30 gost moskovskega mestnega sveta. Moskovski župan Oeinin je pozdravil Lavala z navdušeno napitnico, Laval pa mu je odgovoril s sledečimi besedami: »Ves sem ped vtisom izrednega sprejema, Id so mi ga priredili -wodi sovjetske unije. Zelo sem vam hvaležen. Posebno me je ganil navdušen sprejem moskovskega prebivalstva. Zahvaliti se moram posebno za navdušen sprejem, ki mi ga ie priredilo delavstvo v avtomobilski tovarni »Stalin«. Prt letalski manifestaciji sem pravkar čutil, na kaj vse lahko Francija računa pri prijateljstvu s sovjetskimi narodi. Vesel sem, da sem mogel v lepi Moskvi z Litvinovim delati za skupni id;al svetovnega miru. Mir je cilj naše politike. Prepričan sem, da bo politika sodelovanja med našim narodom in sovjetskimi narodi temelj vsemu delu za mir med človeštvom. Kljub razliki naših režimov so naši ideali skupnega d:la za mir in varnost isti in dvigam čašo na zdravje moskovskega mestnega sveta in vsemu prebivalstvu glavnega mesta, kakor tudi vsem narodom sovjetske unije.« Iz mestne hiše se je Laval malo pred 16 odpeljal v francosko veleposlaništvo, kjer je sprejel po vrsti najprej italijanskega veleposlanika, nato pa še ameriškega in poljskega veleposlanika. Angleški veleposlanik trenutno ni v Moskvi. Pač pa je sprejel Laval še romunskega in češkoslovaškega poslanika. Uspehi obiska Nova pogajanja za vzhodni pakt Goring-Laval v Krakovu ? Usp>eh Lavalovega obiska v Moskvi se lahko zaključi takole: 1. Laval je v Moskvi tudi tokrat odbil predlog sovjetske diplomacije, da naj se zveza med Francijo in Rusijo izpremeni v močan vojaški blok. 2. Laval je zopet prepričal Litvinova, da je treba organizirati Evropo v sistemu kolektivne varnosti. Zato bosta sovjetska Rusija in Francija takoj začeli diplomatska pogajanja za vzhodni pakt. Ta po- gajanja se bodo vršila običajnim diplomatskim potom. K pogajanjem za sklenitev vzhodnega pakta bodo takoj povabljene sledeče države: Nemčija, Poljska, sovjetska Rusija in Češkoslovaška, Tudi v Moskvi so ostala vrata odprta in Ha-vasov dopisnik nocoj že poroča poluradno, da se bosta v Krakovvu v soboto na pogrebu Pilsudskega sestala Goring in Laval in načela razgovore v tem smislu. Priznati pa se mora, da je za te razgovre I želja mnogo večja na francoski strani, nego na nemški strani. 3. Dalje so bili francoski gostje zelo zadovoljni nad vojaško silo, ki so jo pokaza i sovjeti. Še bolj pa so se Francozi zanimali za tako zvane moralne osnove sovjetskega režima. Francoski časnikarji in diplomatje zaključujejo, da je nemogoče razumeti utilitaristično navdušenje v Rusiji, če sc ta nc opira na globoko čustvo domovinske ljubezni in odgovornosti napram domovini, katero bo treba braniti. Stalin sam je v tej smeri zadnji čas dal že zelo značilne izjave, ko je rekel, da v obrambi sovjetske Rusije ne računa samo na komuniste, amp>ak na vse ruske držav ie. 4. Francoski jm. so tudi zelo opazili, da » Moskvi in v Rusiji komunizem danes ni več in ni isio, kar si pod komunizmom predstavlja zapadna Evropa. Boljševiki in vera Posebno zanimiv je v tem oziru razgovor dopisnika »Intransigeanta«, ki ga je imel ta snoči z enim izmed glavnih urednikov vladnih »Izvestij«. Govorila sta o stališču komunizma do religije. Ta glavni urednik mu je med drugim na ugotovitev, da je brezbožna propaganda v sovjetski Rusiji pro-padla, rekel sledeče: »Mi v sovjetski Rusiji mislimo, da je naš politični režim tisti, ki lajiko ljudem zagotovi vso možno srečo na tej zemlji. Toda mi danas že priznamo, da ni dovolj in da so ljudje, ki iščejo metafizičnih razlogov in jih ti razlogi lahko obračajo čisto drugam. Lahko vam rečem, da mi že prihajamo do sjoznanja. da ne sme biti nasprotstva med komunizmom in religijo. Seveda bo ta pot razvoj* še do'ga, vendar pa vas lahko zagotovim, da imamo danes v Rusiji že komuniste, ki so obenem tudi dobri verniki.« Ta izjava se je kmalu izvedela med navzočimi in je vplivala silno presenetljivo. Ne ve se še, v koliko je ta sovjetski publicist govoril iskreno, vendar pa dovolj jasno nakazuje, kako se sovjetski vladarji skušajo približati tistim problemom, ki so najpomembnejši za evropsko miselnost. Tako se je danes tudi izvedelo, da Stalin ni mogel dali Lavalu posebnih garancij glede rovarjenja komunistov v Franciji. Pač pa je to izrazil na drug način, ko je izrecno povdaril Lavalu, da z velikim zadovoljstvom spremlja oboroževanje Francije, kakor to izvaja sedanja francoska vlada. S tem, da se oja-čuje Francija, se ojačuje tudi Rusija. Stalin je povdaril, da se ta njegova izjava lahko javno izpove povsod proti rovarjenjem komunističnih anarhistov, ki na zapadu Evropv? ne gledajo dovolj realno. Ni izključeno, da bo ta del Stalinove izjave objavljen že nocoj v zaključnem komunikeju. Odhod iz Moskve Laval zapusti Moskvo nocoj ob 22.45. še prej bo v op>eri zopiet prisostvoval svečani predstavi ruskega baleta. V četrtek zvečer bo prišel v Varšavo, kjer bo ostal v petek, v soboto pa bo v Krakovvu prisostvoval pogrebu maršala Pilsudskega. V ponedeljek zjutraj ob 6.34 se bo vrnil v Pariz. Uradno poročilo o pogajanjih Moskva, 15. maja. c. Ob 20.15 zvečer je zunanji minister Laval povabil k sebi vse časnikarje in jim prečital uradno sporočilo o razgovorih, ki iih ie imel v Moskvi. Uradno sporočilo je zelo obsežno in obsega v bistvu sledeče stvari: Obe vladi izjavljata, da je bila ob iskreni izmenjavi misli, ki je dosegala že meje prijateljstva, ugotovljena pop>olna istovetnost mišljenja med francosko in sovjetsko republiko, kako treba doseči njun cilj, ki je mir v sistemu kolektivne varnosti. Zato sklenitev pakta med sovjetsko Rusijo in Francijo ne sme preprečiti iskanja novih garancij, da bi se zboljšalo mednarodno mirovno razpoloženje. Zato obe vladi nasvetujeta, da se sklene regionalni vzhodni pakt in da se o tem takoj začno diplomatska pogajanja po običajnem j>otu, h katerim se povabijo Nemčija, sovjetska Rusija, Češkoslovaška in Poljska. Končno izjavljata obe vladi, da ne bosta pod nobenim pogojem doj>ustili, da bi sc poslabšalo mednarodno stanje, dokier se ne bo trenotni mednarodni položaj popolnoma razjasnil. Zato je tem važnejša izjava voditelja sovjetske države Stalina, ki je francoskemu zunanjemu ministru ponovno izjavil, da pop>olnoma odobrava sedanjo francosko politiko oboroževanja v vsej tisti meri, ki je potrebna za varnost Francije. Zanimiv komentar, ki ga Pertinax pošilja v Pariz Moskva, 15. maja. c. Največja senzacija Lavalovega jx>tovajija v Moskvo je vsekakor važna izjava Stalina, ki je bila sprejeta v besedilo uradnega sporočila, ki zaključuje Lavalov obisk v Moskvi. Nikdo ni pričakoval, da bo vrhovni poglavar komunizma na tako jasen način odobril politiko oboroževanja. V kratkem času je to 6cdaj že druga Stalin iva izjava, v kateri Stalin v marsikaterem oiziru popušča od pruvoverne politike mednarodnega komunizma. Dopisnik »Echo de Parisa« pravi, dn je komunizem živel sedaj na dveh principih, ki sta se mu zdela doslej najbolj sveta. To je bil princip o zasebni lastnini in pwi o boju proti militan-stičnemu imperializmu. Kar se tiče militarizma, je sedaj Stalin na področju mednarodne poli-iike popolnoma rle^nvijiral politiko kominterne. Kar se iki t>če zasebne lastnine, pa jje Stalin izvedel že toliko pvoskusov, da je jasno, da v tem oziru ne išče več rešitve v okviru pravovernega komunizma, ampak da stremi predvsem za tem, da normalizira ruski komunizem. Vsak drugi politik bi že zdavnaj padel, če bi si dovolil takšne skoke, kakor si jih dovoljuje Stalin. Isti dopisnik sporoča, dn je računati s tem, da se bo kominterna tej Stalinovi politiki skušali upreti in da bodo nekateri inozemski komunisti gotovo poskusili, dn rešijo sedež IIL internacionale iz oportunistične Moskve. Sedaj ima Stalin na čelu kominterne svojega zaupnika Manoilskega. Ta je sedaj sklical kongres kominterne, in sicer že za mesec junij. Ta naglica se more razumeti samo nn tn način, da hoče Stalin prehiteti morebitne opo-zicionnlce in na tem kongresu presenetiti svet z enim svojih znanih govorov, katerim se jc tako težko protiviti. Stalin lahko sedaj računa tudi na podporo francoske diplomacije, kateri je sedaj mnogo nn tem ležeče, da ostane sedež kominterne v Moskvi. S tem se še ne sme reči, da bi francoska diplomacija podpirala komunizem, ampak hoče le vplivati tuko. da polilika komunizma ne bi bila več destruktivna, ampak vsaj toliko realna, kot je Stalinova v Rusiji. Isti dopisnik sporoča, da bo Litvinov že v Ženevi na tem zasedanju, ki se začne 20. maja. podpisal s Češkoslovaško slično pogodbo, kot je bila podpisana med Francijo in Rusijo. Protinemški teror v Ukrajini Berlin, 15. maja. b. Tukaj vlada veliko razburjenje radi terorja proti Nemcem, ki se je pričel v Rusiji, posebno v Ukrajini. Razburjenje je tem večje, ker so že pričeli streljati kmete v okolici Odese. Zvedeli smo. da so bili kmetje ustreljeni zato, ker so sprejeli hrano od mednarodnega katoliškega odbora, ki ima sedež na Dunaju in ki mu je pokrovitelj kardinal Innitzer. Ustreljeni kmetje so se nahajali v takem položaju, da so morali sprejeti pomoč, sicer bi biii ob življenje. Pričakuje se, da bosta nemška in avstrijska vlada protestirali, tosf15110 radi preganjanja pastorjev, ki so bili ustreljeni. Dunajska vremenska napoved. Nevarnost mrazov je minila. Vreme se bo postopoma zboljševalo. Uspeh irancoskih komunistov « Priprave za pogreb končane Medtem, ko se r. Laval ves vzhičen in očaran nad boljševiško kulturo sprehaja po Moskvi in se nad vse prisrčno rokuje s tovarišem Litvinovom, so mu pa francoski komunisti na domačih francoskih tleh pripravili presenečenje, ki ga bo nekoliko manj vesel. Kajti uspeh francoskega komunizma pri sedanjih občinskih volitvah je izredno velik. Meščansko časopisje Pariza je vse iz sebe. Vrste se dolgi članki, ki v dovolj živih barvah slikajo porast elementov, ki so proti svobodi in demokraciji, ki imajo v svojem programu revolucijo, diktaturo in teror. V Moskvi so imeli vzroka dovolj, da so Lavala kar moč slovesno sprejeli. Saj je istočasno, ko se je on izkrcaval na kolodvoru, komunistična internacionala sprejemala izredno ugodne in vesele vesti iz Francije, ln g. Laval je zastopnik vlade, ki se v glavnem opira na radikale, to je stranko, ki je s svojim šefoin Herriotom storila največ, da je prišlo do »prijateljstva« med Francozi in boljševiki in ki je tudi glavni krivec, da se je komunizem v Franciji na tak način razmahnil, knkor je pokazal pri nedeljskih volitvah. Ko bi boljševiki bili bolj odkriti, kakor sicer so, bi mogli g. Lavalu namigniti, da bo poslej lahko občudoval »komunizem na delu« kar v pariških predmestjih, kjer so komunisti gospodarji nič manj kot 40 občin! Torej si bo celo dolgotrajna pota v Moskvo lahko prihranil. Neprikrita radost, ki vlada v Moskvi in zlasti še v Berlinu radi nepričakovane komunistične zmage v Franciji, je kaj lahko umljiva. Komunizem bo po zadnjih uspehih okrepljen še drzneje dvigal glavo. In Francija bo z notranjimi boji tako zelo zaposlena, da bo težko mogla osredotočiti vse svoje sile v obrambo zunanjih svojih interesov. Da so pri zadnjih volitvah povsod tudi socialisti pod Leonom Blumom pomagali komunistom in se z njimi v njihov prid vezali, je le znamenje, da je tudi francoski socializem že popolnoma gnil in dozorel za razpad. Marksove zastave v Franciji ne vihte več socialisti, ampak je prešla v roke komunizma. Francoski komunizem bo poslej še vse odločnejše lahko nastopal tudi radi tega, ker jo ofi-eielna Francija postala zaveznik in velik prijatelj boljševikov. Naj Moskva še tako slovesno obljublja, da ne bo podpirala revolucionarnega gibanja III. internacionale, je čisto gotovo, da tudi v tem primeru ne bo držala besede. Pa tudi uradna Francija ne bo mogla nastopati proti domačim revolucionarjem tako, kot bi morala, ako si bo hotela ohraniti prijateljstvo svojega boljševiškega zaveznika. Za francoski narod, tisti, kar ga stoji izven območja združene framasonerije in komunizma, pa vstaja daljnosežno vprašanje, ali naj Be mirno pusti zaliti od boljševiškega vala, ali pa naj v tej odločilni uri mobilizira svoje moralne sile proti grozeči nevarnosti. Toda, ako se meščanstvo ogorčuje nad vdorom komunizma prav pred vrata Pariza, naj nikar ne pozabi, da je to prvi otipljivi sad zavezništva z Moskvo! — Nemogoče se je otresti vprašanja, kako je prišlo do tega, da je v Franciji naenkrat postal komunizem tako velika sila. S samo gospodarsko krizo, ki je navadno vzrok socialnih prevratov, se vsega ne da razložiti, zlasti, ker je bila Francija od gospodarske stiske med vsemi evropskimi državami razmeroma še najbolje obvarovana. Vzroki so torej drugod. Predvsem ne smemo prezreti. da že cela desetletja komunizem sistematično pripravljajo levičarske stranke, to sta v prvi vrsti Herriotova radikalna stranka in pa socialisti pod vodstvom Leona Hluuia. Ti dve stranki, ki sta v glavnem bazirali na meščanskem liberalizmu kljub vsem levičarskim geslom, sta v sedanji meni časov, ko se brezidejni liberalizem ruši na celi črti, ostali brez idej in brez privlačnosti za mase, ki sta jih vedno levičarsko usmerjali. Nehote sla si v borbenem komunizmu vzgojili svojega dediča, kakor ' so pokazale že nedeljske občinske volitve. Glavna zasluga za porast komunizma pa gre francoskemu lajicizmu in pa brezverski šoli. Od VValdeck-Rousseaujevih časov so pozitivno verni katoličani veljali za najhujše in edine sovražnike republike in domovine. Čim bolj je bil kdo radikalno in levičarsko usmerjen, boljši republikanec in patriot je bil. In tako je smel vsakdo v šolo, vsakdo je lahko vzgajal francosko mladino, samo katoliški duhovnik ni smel prestopiti šolskega praga. Lajicizem, vzgoja brez Boga, brez religije, brez krščanske morale je obhajala svoje triumfe. Mladino so vzgajli v novi veri v »večno dobro človeštvo«, pitali so jo z znanimi framasonskimi humanističnimi frazami in etiko, ki ne pozna nravnosti, združene z moralno odgovornostjo pred Bogom, ampak se v praktičnem življenju navadno istoveti z najbolj odurnim materializmom. Učiteljstvo, kateremu je velikanska večina francoske mladine zaupana, je z 80% vključena v marksistični strokovni in kulturni organizaciji. Po idejnih smernicah, ki jih ta dobiva, vodi in vzgaja mladino. Ni čuda, ako so učilnice često semenišča marksizma in komunizma, naravno, da so šolski prostori postali središča komunistične propagande po celi državi. Očetje levičarskega kartela, ki je 25 let neomejeno vladal Francijo in ima še danes odločilen vpliv na vodstvo državne politike, so z vso s^o podpirali lajicizem in učiteljstvo, ki ga je vcepljalo v mase mladine, zlasti, ker je to učiteljstvo bilo med narodom za karteliste tudi najbolj izdatna in delovna politična priprega. Danes je položaj seveda nekoliko drugačen, ker je šlo učiteljstvo v svojem levičarskem razvoju še korak daije in prestopilo odkrito v tabor komunizma, tako da politično ruši še včerajšnje svoje politične patrone. Celo Herriot je pri nedeljskih volitvah komaj še obsedel na svojem županskem stolcu v Lyonu. Posledice oficielne politične nedoslednosti bodo vedno hujše. Ni mogoče eno in isto stvar z desnico blagoslavljati, z levico pa preklinjati. Ni mogoče vezati se s sovjetskim komunizmom in mu dajati politično, finančno in celo vojaško oporo, nc da bi tako vrtoglava politika imela najusodnejše posledice tndi na domačih tleh. Varšava, 15. maja. Priprave za varšavske posmrtno svečanosti in za svečani pogreb maršala Pilsudskega se bližajo konen. Mnogo uglednih umetnikov prostovoljno sodeluje s pomočjo študentov umetniške akademije pri dekoriranju katedralo in Belvedorske pa-' lače. Iz K rakova jc prispela impozantua srebrna krsta, ki bodo vanjo položili prvega poljskega maršala. Na krakovskem Wawelu so žo izbrali mesto za poslednje bivališče maršala Pilsudskega. Maršalova krsta bo postavljena v kripti tik zraven krste kralja Jana Sobieskega, ki .je leta 1683 rešil Dunaj pred turško obsedo, krste kneza Jožefa Ponia-tovskega, ki je leta 1813 kot neusojeni poljski kralj in Napoleonov zaveznik padel v bitki pri Lipskem, in pol.jHkefra narodnega junaka Tadeja Koszcziuskega. Na željo, ki jo je maršal izrazil v svoji oporoki, bo žara z njegovim srcem postavljena v cerkev sv. KaZi-mirja v Wilnu, kjer počiva maršalova mati. Takisto na maršalovo poslednjo željo bodo njegove možgane, izročili enemu izmed posebnih zavodov medicinske fakultete univerze v Wilnu za znanstvena dela. Razen tujih delegacij, o katerih smo že poročali, se doznava. da pride v imenu britanske vojske maršal lord Cavan, bivši načelnik glavnega gencrHiiegn štaba in bivši prvi adjutant kraljfe Jurija. Nemško delegacijo bo vodil ministrski predsednik general Goring. kot zastopnik voditelja rajha Hitlerja. Razen njega bosta v delegaciji še dva generala, eden kot zastopnik vojske, drugi pa kot zastopnik letalstva in neki admiral kot zastopnik mornarice. Katoličani ob krsti maršala Varšava, 15. maja. SE..V zvezi s smrtjo maršala Pilsudskega je katoliška tiskovna agencija razposlala sledeče uradno poročilo: »Ob krsti velikega Poljaka pripogihajo glave neštete vrste naroda, da dajo poslodnjo čast temu, ki je bil voditelj naroda t usodnih trenutkih in je položil tomelje poljski, državi. Pokojni maršal, ki je imel v novi Poljski vso politično moč v rokah, je spoštoval kulturno ostalino stare Poljske in je mnogo storil za medsebojno soglasje države in Cerkve. Poznanje kulturnega poslanstva Cerkve in prepričanje, da poljska trdnjava, postavljena na vzhod, mora najti podporo in pomoč v največji moralni sili, ki jc katolicizem. To so bili brez dvo- ma tisti činitelji, ki so poleg tradicije, prinesene * družinskega doma, usmerjali velikega organita-torja nove države in so mu nalagali dolžnost, da spoštuje cerkvene pravice. O polnem raiume-vauju pokojnega maršala za cerkvene zadeve priča njegovo razmerje do konkordata. Maršal je položil veliko osebnega truda in dolge ure svojega dela, da j« ■/, zastopnikom katoliških škofov, škofom Szelaskijem; pripravljal konkordat. V času, ko mu je še zdravje dopuščalo in se je maršal udeleževal širšega javnega življenja, smo ga videli v Varšavi na katoliškem shodu in prav tako v Vilni pri kronanju čudodelne slike Matere božje Ostrobranske. Pripogibajoč čela prod veličastvom smrti, apamo, da bo difša pokojnega maršala dobila zagovornika pri Materi božji Ostrobranski, katere častilec je bil Pilsudski vse svoje življenje.« Na mrtvaškem odru drži maršal Pilsudski v svojih rokah rožni venec in podobico Matere božje Ostrobranske. Proč od Nemčije? London. 15. maja. SE. »News Chronicle« poroča. opad v vzhodni Afriki utegnil oslabiti, kar moči prisrčno zahvaliti. Tem skrbem in neprizadetim svetovalcem, ki smatrajo našo prisotnost v Evropi za nujno, odgovarjamo, da smo istega mnenja. Da bi mogli živeti v miru v Evropi, nam je potrebna popolna varnost v Afriki. Ker je Eritreja oddaljena od Rima 4000 km, Somalija pa še mnogo več, mora biti vlada previdna. Po drugi strani pa je treba povdariti, da ie število delavstva, ki je odšlo v vzhodno Afriko, morda večje od števila vojakov. Moram pa takoj jasno in svečano pristaviti in izjaviti, da bomo po potrebi jx>-slali vse naše vojake, pri tem ne bo smel nihče nastopiti kot nestrpni sodnik, da sodi o značaju in obsegu naših varnostnih ukrepov. Nihče, razen Italije, ne more biti v tej kočljiv stvari sodnik, kajti Italija v svoji dramatični in krvavi zgodovini ni pozabila izkušnje, ki jo je že enkrat doživela. Raje Dvoboj Japonska-Ameriha bi videl, da se mi očitajo nedostalki glede varnosti naših kolonij in življenja naših vojakov doma in onstran morja. Kar se tiče diplomatskega razvoja tega spora, ve ves svet, da nismo odklonili razgovorov s predstavniki abesinske vlade in da smo nedavno tega prosili v Addis-Abebi, naj tudi Abesinija daloči svoje predstavnike v odbor za pomiritev. Naša dolžnost pa r-am ne dovoljuje, da bi se vdajali prevaram, ker vemo, da je Abesinija segla po neverjetni oborožitvi in izdala priprave za mobilizacijo. V Addis-Abebi, zlasti med manjšimi poglavarji, vlada tako stanje duhov, ki preprečujejo vsak sporazum z Italijo. Kar tiče Evrope, in žalostnih možnosti, ki bi se lahko dogodile, želim pred senatom vnovič povdariti, da bomo obdržali pod zastavami letnike 1911, 1913, in 1914 in kot rezervo letnik 1912 vse dotlej, dokler bo to potrebno. Smatram, da zadošča 900.000 vojakov za našo varnost. Mobilizirani vojaki so izvrstno opremljeni in je njihova morala sijajna. Zalo lahko brsz pretiravanja rečemo, da so izredni. Vrhu tega so naše najmodernejše tvornice opremile našo vojsko s potrebnim orožjem, ker ne prikrivam, da je naša voj -a industrija delala zadnje mesece s polno paro. Opirajoč se na našo vojsko, mornarico in letalstvo, hočemo nadaljevati politiko iskrenega in potrebnega sodelovanja z vsemi evropskimi, velikimi in ma'.imi, sosednjimi in oddaljenimi državami, da ustvarimo taka ravnovesja in sporazume, brez katerih bi svet in evropska celina strmoglavila v ponor. Naša vojaška pripravljenost, ki smo ji posvetili vso svojo skrb, ne bo nikogar ogrožala, marveč bo le okrepila mir. Mussolini je končal svoj govor z besedami, da deli ta njegova izvajanja tudi senat. Senatorji so Mussoliniju priredili impozantne manifestacije. Zaenkrat manevri Washington, 15. maja. SE. »United Press« objavlja zanimive podatke o velikih mornariških vajah na Tihem morja. Manevri ameriške mornarice so se začeli s 1. majem in bodo najbrže trajali do srede junija. S 1. julijem pa začnejo mornariške vaje japonskega brodovja in bodo trajale tudi do srede avgusta. Obe brodovji bosta imeli vežbe na bojnih poljih, ki ležita drugo ob drugem. Zdi se, da bi si bili Amerika in Japonska razdelili Tihi ocean t dve polovici, ki si jih vsaka lasti en del. Pre-rezna četa med japonskim in ameriškim delom morja gre nekoliko zapadno od Havajskih otokov čez otočje »Midway« (srednja pot). Obe brodovji molčita o manevrih in njihovem podrobnostnem načrtu. Toda zdi se, da hočeta obe brodovji v prvi vrsti preizkusiti moč pomorskega lctalsva. V zadnjih letih je pomen letalstva tako narasel, da je postalo za bodočo vojno med Ameriko in Japonsko odločilnega pomena. Velika prekooccanska prometna črta, ki pelje iz ameriške Kalifornije mimo Havaj-skih otokov in Filipinov na kitajsko obalo, danes nikakor ni vci varna. Na zapadu jo lahko ogrožajo japonska letala, ki imajo svoja opiraliiča na malih severnih otokih, na vzhodu je pa pod oblastjo ameriških letal, ki imajo svoja opiraliiča na malih tihomorskih otokih. Iz tega sledi, da lahko japonska ali ameriška letala s svojih oddaljenih opirališč mimo napadejo nasprotna bro- Bombna letata nad Tihim morjem bodo odločevala dovja in jih uničijo, predno so posegla v boj. Pred vojno ni bilo ničesar braniti v Tihem oceanu. Brodovja so se po njem svobodno kretala. Danes je to drugače. Zato sta obe, Japonska in Amerika sklenili, da bosta, Amerika svoje.Aleute in Alasko, Japonska pa svoje Kurile in otok Sahalin utrdili za letalska opiraliiča. Kolikor je znano, se udeležuje ameriških manevrov okrog 500 pomorskih velikih letal, ki bodo imela nalogo izvršiti izvide in napade na velike razdalje in v najhujših vremenskih neprilikah, ker hoče Amerika vedeti, koliko sc sploh more zanašati na svoja letala. Tudi na japonski strani se bo manevrov udeležilo okrog 400 velikih pomorskih bombnikov, ki bodo imela svoja opiraliiča na japonskih otokih Hokkaido, Amori in Ominato. Najnovejše iz poteka ameriških manevrov je polet 40 velikih ameriikih bombnikov iz Kalifornije na Midway otočje, oddaljeno 2110 km od ameriške obale. Z vodstvom manevrov je to brodovje zvezano samo s šiiriranimi radiobrzojavi. Bržkone je njegova naloga »branili Midway otočje od sovražnega napada kakor tudi odbiti napad sovražnega letalstva«. Istočasno pa se nahaja drugo letalsko brodovje v Dutch Harbourju na Alaski, ki ima nalogo, da od tam »napada ameriško bojno in letalsko brodovje na M!dway otočju«. »United Press« pristavlja, da mora biti človeka «.trah pred temi pripravami za boj za iasl Tihega morja Pevski večer APZ v Belgradu Belgrad, 15. maja. m. Za nocojšnji pevski večer Akademskega pevskega zbora je vladalo v belgraj-skih krogih, predvsem slovenskih, veliko zanimanje. Največja koncertna dvorana v Belgradu, Ko-larčeva univerza, je bila polna skoro do poslednjega kotička, predvsem belgrajskih Slovencev. Navzoči so bili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti, med katerimi smo opazili prosvetnega ministra dr. Ciriča in ministra za socialno politiko dr. Marušiča ter diplomatski zbor. Vse, kar je le moglo, je prišlo na ta koncert: od najvišjih uradnikov v ministrstvih in častnikov generalnega štaba do najbed-nejših, ki si najtežje služijo svoj kruh. Veliko je bilo število naših slovenskih deklet. Na koncert so pripeljale svoje gojenke tudi častite sestre iz Zemuna. Ob ix>1 9, za kateri čas je bil napovedan koncert, je vladalo v dvorani pravo praznično razpoloženje. Nastop naših mladih slovenskih fantov v pristnih gorenjskih srajcah je zbrano občinstvo pozdravilo z navdušenjem in ploskanjem. Istotako tudi zborovega artističnega vodjo Franceta Marolta. Že po prvi jsesmi Matije Toinca, »Napojnici«, si je mladi, po mnenju tukajšnjih strokovnjakov najboljši moški zbor osvojil srca vseh poslušalcev. Pravi vihar navdušenja je izbruhnil v dvorani že po prvi pesmi in to navdušenje se ie od pesmi do pesmi stopnjevalo. Težko je reči, katera pesem je bila lepša. Vse so bile lejDe, vse so odkrivale navzočim jx>slušalcem lejx>to naše narodne pesmi, s katero je Akademski pievski zbor iz Ljubljane dosegel svoj veliki triumf. Občinstvo je burno j>o-zdravljalo tudi gdč. Anico Mezetovo, članico belgrajske opere, ki je v Maroltovi pesmi »Pojdafn u Rute« pela alt solo. Ko je pevski zbor odpel osem pesmi, je stopi! na oder zastopnik Prvega belgrajskega pevskega društva ter izročil Francetu Maroltu lovorjev venec. Zatem je pa zastopnica slovenskih deklet izročila odličnemu pevovodji šopek rdečih nageljev. Ob priliki, ko to poročamo, koncert, ki ga prenaša tudi radio, še traja. Boj s tolovaji Včeraj, v torek zvečer okoli 11 je srečala orožniška patrulja iz Starega Loga pri Kočevju na cesti blizu Smuke večjo skupino nočnih popotnikov, nekako 15 mož. Na poziv, odkod in kam gredo, so se vsi poskrili in iz grmovja začeli streljati na orožnike, ki so se tudi začeli braniti na isti način. Vendar se tolovaji niso upali spustiti se v daljši boj, ker so orožniki šli poklicat vaščane, naj pridejo s puškami na pomoč, ter so zbežali. Na mestu, kjer se je vršila nočna praska, so našli drugi dan nahrbtnik s klobasami in drugim živežem, eno čepico, kakršno nosijo jetniki, eno flobertovko in par drugih predmetov. Tolovaji so hržčas istovetni z nočnimi tatovi, i ki so pred par dnevi vdrli pri knezu Auerspergu v Soteski. Zbežali so skoroda v obsežne gozdove | Kočevskega Itoga. Ojačene orožniške patrulje jih zasledujejo. Nesreča v rudnika Požarevac, 15. maja. m. Včeraj zjutraj zarana se je pripetila v klenovaškem rudniku težka nesreča. Ponesrečil se je rudar Štefan Cvar, doma iz Sušja pri Kočevju. Pri razširitvi rova Sibirija se je odtrgala večja plast premoga ter poškodovala Cvara na nogah. C vara so ostali rudarji takoj prenesli V bolnišnico. Kljub težkim poškodbam po zdravniškem mnenju ni njegovo življenje v nevarnosti. Novi zakonski predlogi Belgrad, 15. maja. m. Kakor doznavamo iz notranjega ministrstva, se pripravljajo spremembe in dopolnitve zakona o kmntskih in mestnih občinah. Dobro informirani krogi tudi zagotavljajo, da je v izgledu revizija uradniškega zakona. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno, toplejše. Politika v Lurdu? Zadnje dni so v nekaterih narodno-socialističnih listih v Nemčiji izšli članki z gornjim naslovom. Prisrčni sprejem pafieževega legata kardinala Pa-cellija od strani oficielnih francoskih političnih krogov je izzval v Nemčiji najraznovrstnejše politične komentarje. V resnici je trdi težko, da nc bi kdo opazil zgovornega kontrasta, ki se zadnje čase kaže v odnosih med Parizom in Vatikanom ter Berlinom in Vatikanom. Kardinal Pacelli in visoki cerkveni dostojanstveniki niso našli primernih besed, da bi izrazili globok vtis, ki so ga dobili od vsega, kar so videli in slišali na francoskih tleh: Veliko in spoštljivo pozornost, ki so jo jim izkazali zastopniki francoske vlade in druge krajevne oblasti; izrazi tople vdanosti naprav sv. Stolici, ki jo je kazalo domače prebivalstvo; mogočna manifestacija katoličanov vsega sveta, med katerimi pa so vseeno prevladovali Francozi, za svetovni mir; vihar navdušenja, ki je sledil papeževim besedam po radiu in velikemu mirovnemu govoru kardinala. Razumljivo, da so dogodki v Lurdu izzvali tako v oficielnih vatikanskih krogih, kakor tudi po vsem svetu med katoličani najugodnejše komentarje. Toda prav v istem času pa prihajajo iz Nemčije čisto drugačne vesti. Od predstavnikov države se stavljajo katoliški cerkvi vedno hujše zapreke. Skoraj ni dneva, ki ne bi s svojimi dogodki potrjeval zle slutnje, da je nemški katolicizem sredi kulturnega boja. Ni dolgo, kar je bil f>o vsej Nemčiji znani msgr. Leffers obsojen na 18 mesecev ječe pod okoliščinami, ki še najbolj spominjajo na metode zloglasne čeke v sovj. Rusiji. Z ogorčenjem je svet bral tudi vest, na kako nečuven in škandalozen način so nemški fašisti postopali z mladino, ki se je vrnila v Nemčijo iz Rima, kjer je bila sprejeta pri papežu, kjer pa je istočasno, kakor svojo pripadnost h katoliški cerkvi spričala tudi svojo ljubezen do nemške domovine. Istočasno se je izvedelo za aretacijo Ildefonza Herrvveghena, benediktinskega opata iz Marije Laach, znanega litur-gičnega pisatelja. Zaprli so ga radi tega, ker je baje dal pribežališče bivšemu županu Kolna dr. Adenauerju, ki so mu nacisti stregli jx) življenju. Vsa ta preganjanja pa so le jx>edini členi v verigi sistematičnih sovražnosti tudi od strani uradnih zastopnikov države. Več kot vse drugo, jx>ve uzakonjena ukinitev katoliškega tiska v državi. Nemški episkopat je odločno protestiral proti zakonski naredbi v imenu verske svobode, ki je z konkordatom od strani države Cerkvi priznana. Toda župnijski listi, ki so protest ponatistili, so bili od pol i c i j e zaplenjeni. Ali bo Nemčiji proticerkvena politika tretjega cesarstva v korist? Ali bi ne bilo bolje, da bi se njeni voditelji okoristili z zgledom Francije, ki je pred nekaj desetletji tudi mislila, da si lahko privošči vojno stanje s katoliško cerkvijo, kamor jo je gnala framasonerija, pa je po časovnem razdobju, ki smo mu vsi priče, izmodrena krenila na drugo pot, ki ne bo samo častnejša za Francijo, ampak tudi koristnejša za njene državne interese. Toda, da ne posegamo v zgodovino. Pred nekaj dnevi ie v Rimu zborovala mednarodna organizacija tekstilnih industrijcev, kjer je 350 delegatov zastopalo 19 držav. Zborovalci so zaprosili tudi za avdijenco pri papežu, kjer ie belgijski delegat Bras-seur v imenu zveze prebral spomenico, v kateri izjavljajo, da hoče zveza svoje delo usmeriti po socialnih smernicah okrožnice (Juadragesimo anno. Na koncu je govornik izjavil, da po njih mnenju vs: narodi, ki jim je mar njih bodočnost, morajo tudi praktično priznavati prednost duhovnosti in duhovnih vrednot nad materializmom, ker bo to edina pot. ki naj pomaga človeštvu do boljše bodočnosti. Ali bi takšni glasovi mednarodnega foruma ne mogli biti tudi glasen opomin nasprotnikom krščan stva. ki je najpomembnejši voditelj duhovnosti? Tako »politiko* kakor s Francozi v Lurdu. je Vatikan tudi z Nemčijo vedno pripravljen voditi. Osebne vesti Belgrad. 15. maja. AA. V tobačni tovarni v Ljubljani so povišani za višja nadzornika v 5. skup tranc Aleš in Janko Babnik; za višje monopolske nadzornike v 6. skup. Ilugo Beltram, P. Vizjak, Pavle Lindner, Viktor Logar, Bernard Loik in Anton Petrovčič.