*JNA j I ,J SK A TRST, četrtek 7. julija 1955 Leto XI. - Št. 159 (3088) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638. 93.808, 37-338 UREDNIŠTVO: DL. MONTECCHI «. «, III. IMl. — TELEFON »J-M* IN »4-131 — PoSml predat 559 — DPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 3» — Tel. St. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 m od 1S.-18. — Telefon 37-33* — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-»Pravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širin* 1 stolpca za vs« vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pell+co 1-11., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Podim tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozeenskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljsna, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - 7. - 375 - lzdaia Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Sestava Segnijeve tristranske vlade ne rešuje latentne politične krize Včeraj opoldne Jo Sognl predložil Gronchlju seznam ministrov, zvečer pa so člani vlade prisegli - Predaja poslov na Kvirlnalu • Negotovo zadržanje koncentracije - Danes prva meja vlade za Imenovanje podtajnikov - V sredo se bo Segni predstavil parlamentu ki nasprotuj* štiristranski vladni formuli. Na splošno torej ni mogoče izključiti novih otenaiv koncentracij* proti vladi, zlasti pa ne »usko-štvas pri raznih važnih tajnih glasovanjih v parlamentu. Na drugi strani manjkajo v vladi republikanci, kii jih je Segni vse do včeraj ponoči zaman poskušal pregovoriti. Razlogov za stališče PRI (ki je enako kot do Scelbove vlade ob njenem nastopu) je več. Poleg nesoglasij med samimi republikanci (nasprotnike sodelovanja v vladi vodi Ugo La Malfa. ki se mu zdi štiristranska formula zaradi sodelovanja liberalcev preveč desno usmerjena, politični tajnik PRI Reale se v glavnem nagiba k J.a Malfovi tezi, Pacciardi pa zagovarja vstop v vlado) je ilo tudi za nesoglasje glede ministrstva, ki bi ga republikanci dobili, če bi šli v vlado. Glavni republikanski kandidat za ministra je bil Pacciardi. ki je hotel zase eno izmed »političnih* ministrstev (notranje, zunanje ali obramba). V zunanjem ministrstvu ni bilo mogoče žrtvovati Martina, ker bi to komprumitiralo ze tako ANTONIO SEGNI (Od našega dopisnika) . RIM, ti. - Danes popoldne Je na Viminalu Scelba predal Posle novemu ministrskemu Predsedniku Antoniu Segniju, je nekoliko poprej izročil Predsedniku republike Gron-ohiju seznam svoje vlade. Zvečer ob 19. uri so novi ministri Prisegli na Kvirinalu. Prva nove vlade bo jutri opoldne; na njej bodo imenovali Podtajnike in se ukvaijall s Programsko izjavo, s katero s* bo vlad* prihodnjo sredo predstavila parlamentu. To so v kratkem dogodki današnjega dne, s katerimi se končuje dolgotrajna vladna kriza, ki se je dejansko začela že dolgo pred formalnim Scelbovim odstopom in je tra-kot pobijeta, ..»aj. v m casu IScelba ni delal dru-n!5a' 1501 reševal vlado pred za?,001?- Formalno je s tem aključeno tudi »razčiščevale* med strankami vladne-v* rentra, čeprav je seveda sakomur jasno, da se je šti-stranski sporazum o vladam programu večini spornih P.^Pšanj izognil, ne da bi jih - • Se manj pa je seveda rtovo vlado razčiščen splošni pohtični položaj v Italiji. ,frav tako nikakor ni raz '»cen položaj v sami demo-Lstjanski stranki; revolucija koncentracije« se je zaenkrat končala z verjetnim razcepom koncenlracionisti, ki s° e zdaj razdelili na »kolabo-kcioniste« in nasprotnike sodelovanja v vladi. Tako se je zadnjem trenutku število ‘*stopnikov koncentracije v *Jadi skrčilo na dva (Andre-in Gonella), ker se je • Scoca, premislil. Scoca Je minister v Pellovi Vla- di 'h velja za ožjega Pello- yega zaupnika; verjetno se Judi v tem trenutku ni -hotel izneveriti svojemu vzorniku stavilo veto proti Paeciardije-vemu imenovanju za obrambnega ministra. Republikancem so ponujali razna tehnična mi-nistrtstva, ki Pacciardija ne zanimajo in za katera bi prišel v poštev La Malfa, ki pa noče v vlado. Govori se pa še o enem vetu. Postavil ga je baje predsednik republike Gronchi proti načrtu, da se vlada poveča za nekaj novih ministrstev brez listnice. Ta ministrstva niso predvidena ne v ustavi ne v nobenem zakonu in Gron-chi je očitno uveljavil svoja pooblastila čuvarja ustanovno-sti in zakonitosti. To je v zadnjem trenutku nekoliko zmedlo ze pripravljene načrte za sestavo vlade. Dejansko v novi vladi ni ne ministrstva za državne udeležbe v gospodarstvu.ki so ga v političnih krogih vztrajno napovedovali, ne ministrstva za šport, gledališče, film in turizem, ki je bilo ze v Scelbovi vladi. Takoj po razgovoru z Gron-chijem na Kvirinalu je novi ministrski predsednik Segni izjayil: «Dal sem zagotovilo državnemu poglavarju, da bo nova vlada — da se izvede čl. 95 ustave — v najkrajšem ča- Sesiava nove vlade je naslednja: Predsednik vlade: ANTONIO SEGNI (DC) podpredsednik vlade in minister brez listnice: GIUSEPPE SARAGAT (PSDI) minister brez listnice za povezavo med vlado In parlamentom: RAFFAELE DE CARO (PLI) minister brez listnice za Sklad Juga: PIETHO CAMPILLI IDC) minister brez listnice za upravno reformo: GUIDO GO- NELLA (DC) minister za zunanje zadeve: GAETANO MARTINO (PLI) minister za kmetijstvo: EMILIO COLOMBO (DC) minister za proračun: EZIO VANONI (DC) minister za zunanjo trgovino: MATTARELLA (DC) minister za obrambo: PAOLO EMILIO TAV1ANI (DC) minister za finance: GIULIO ANDREOTTI (DC) minister za pravosodje: ALDO MORO (DC) minister za industrijo in trgovino: GIUDO CORTESE (PLI) minister za notranje zadeve: FERDINANDO TAMBRONI (DC) minister za Javna dela: GIUSEPPE ROMITA (PSDI) minister za delo in sočlalno skrbstvo: EZIO VIGORELLI (PSDI) minister za trg. mornarico: GENNARO CASSIANI (DC) minister za pošto in telekomunikacije: GIOVANNI BRA-SCIH (DC) minister za prosveto; PAOLO ROSSI (PSDI) minister za državni zaklad: SILVIO GAVA (DC) minister za promet: ARMANDO ANGELINI (DC) težko doseženi sporazum z liberalci. kontrole nad notranjim ministrstvom (in s tem nad policijo) se držijo demokristjani kot klop. glede obrambnega ministrstva ph je prišlo baje do protestnih korakov generalnega štaba in večje skupine senatorjev pod vodstvom bivšega Mussolinijevega maršala, sedaj demokristjanskega »ena-torja Mossejg, očitno zaradi Pacciardijeve protifašistične usmerjenosti, ki jo je poskušal uveljavljati tudi v personalnih zadevah, ko je bil pod De Gasperijem obrambni minister. Naj bo kakor že — de-mokristjansko vodstvo je po- su predložila zakonski načrt o ureditvi predsedstva vlade ter o številu, pooblastilih in organizaciji ministrstev, tako da bo parlament v izvrševanju svoje suverene oblasti lahko določil, kakšna naj bo organska struktura, izvršne oblasti.« Segni je se dodal, da se bo vlada trudila, da hi bili čim-prej odobren zakonski načrt o ministrstvu za šport, gledališče. film in turizem, ki je zdaj pred senatom, in da bo predložila zakonski načrt o ustanovitvi ministrstva za državne udeležbe. Kot je razvidno iz seznama ministrov, so stranke ohranile prejšnje razmerje ministrstev. Kot v prejšnji vladi, imajo tudi zdaj socialni demokrati štiri, liberalci tri ministrstva. Edina sprememba pri delegaciji PKDi V vladi je ta, da je izpadel dosedanji finančni mipieter Tremelloni, ki ga je nadomestil demokristjan Andreotti, v zameno pa so socialni demokrati dobili prosvetno ministrstvo, ki ga bo vodil Paolo Rossi, dosedanji predsednik poslanske skupine PSDI in večni socialdemokratski kandidat za vse mogoče funkcije od predsednika republike do predsednika poslanske zbornice. Pri liberalcih je Villabruno v ministrstvu za industrijo zamenjal Cortese, ki je tesneje povezan s političnim tajnikom PLI Ma-lagodijem. Govori se, da se je Villabruna umaknil iz vlade tako zaradi nesoglasij z Malagodijem kot zaradi petroleja; nasprotoval je namreč sklepu vlade, da se smejo izdajati koncesije za iskanje naftinih vrelcev, še preden bo parlament odobril ustrezen zakon. Večje so spremembe med demukristjanskimi ministri. Poleg tega, da sta v vlado prišla dva zastopnika notranje opozicije, je opazen tudi vdor mlade demukrirtjanske generacije vunjo. Med novimi ministri ima Colombo 35 let. Andreotti 36. Moro (dosedanji predsednik demokrist-janske poslanske skupine) 39. Notranji minister je postal Tambruni, ki velja za Scelbo-vega prijatelja in zagovornika njegovih metod močne roke v policijskih zadevah. Znana je Tambronijeva vloga pri urejevanju ‘Javke pristaniških delavcev' v Genovi. Doslej je bil Tambroni minister za trgovinsko mornarico. Kolikor strankam in skupinam v strankah ni bilo ustreženo z razdelitvijo ministrskih stolčkov, jih bo moral Segni poskušati zadovoljiti z razdelitvijo podtajniških mest. Vodilna odbora obeh demo-krisljanskih parlamentarnih skupin sta mu danes zvečer že predložila sezname svojih kandidatov. Popoldne je novi ministrski predsednik Segni a ostalimi demokristjansk:;ni ministri obiskal Fanfanija na glavnem sedežu Krščanske demokracije na Piazza del Gesu. Sestanku so prisostvovali tudi člani vodstva stranke. Prva reakcija izvenvladnih strank je prišla od monarhistov, in sicer Laurove skupine. Resolucija izvršnega odbora PMP govori o »novem drsenju vlade na pozicije, ki so nevarne za deželo«, kar da je posledica «napak, ki so MacMillan in Pinag o nalogi zahodnih držav na ženevski konferenci ^inay izjavlja« «la zalioilne «lr/ave ne bodo Al« v X« »evo, da bi trgovale /. Kvropo ali pa za njenim hrbtom STRASSBCRJRG, 6. — Med ^našnjo razpravo v posve-tovalni skupščini Evropskega ?v*ta o odnosih med Vzhodom 'h Zahodom sta med drugimi Kovorila tudi britanski zuna-minister MacMillan i in ,l'*ncoski , zunanji minister Antoine Pinay. MacMillan je * zvezi z ženevsko konferen-c° izjavil, da vsi, ki gredo n* konferenco, se gotovo . za-Vedajo svoje velike odgovornosti do Evrope in sveta. Do- dal je, da se bodo morale Vhodne države privaditi »dojeni elastičnosti pri manevriranju tn ne se bati novih idei. dokler bodo končni smo-tri v glavnih temeljih zava-t0vani». »Paziti moramo, je dodal MacMillan, da nas ne ^vzame občutek prezgodnje-veselja. Ohraniti moramo tavnotežje in težiti po naših ‘'botrih z isto vztrajnostjo, s *(ero »mo se jim posvetili StV: Preteklosti. Ti smotri so: 0r svobode in varnosti m "Panje na pravi mir.« latern je MacMillan izjavil. 4 si velike države ne »mejo asliti oblasti, da odločajo o ,Vropskih in svetovnih vpra- ša ial, ‘h llJih. »Velike države, je de- lahko dajo samo pobudo , organizirajo mehanizem onference, na kateri morajo ^ Potrebnem času biti ostale rzave vprašane za mnenje df- kiti udeležene. Velike ?‘zave morajo nastopati kot ',UPnice in ne kot vladajoče ll'Zave. Pri razgovorih v Ze-j0Vl i30 Položaj zahodnih dr-V v veliki meri okrepljen zavesti moralne podpore, ki jo lahko dobijo od evropskega sveta. Stališča, ki so bila prikazana med razpravami v evropski skupščini, bodo velike koristi za zahodne države.« O evropski skupščini je MacMillan izjavil, da je njena funkcija predvsem »diskutirati, ustvarjati in vplivati na javno mnenje v vseh državah članicah in v Evropi sploh in predstavljati načelo univerzalnosti«. Francoski zunanji minister Pinay je v svojem govoru med drugim izjavil, da bodo zahodne države šle v Ženevo v duhu Strassbourga. V zvezi z izjavami Hj-uščeva je Pinay dejal: »Mi ne bomo šli v Ženevo kot trgovci. V Ženevi ne bo trgovanja z Evropo in tudi ne trgovanja za hrbtom Evrope.« Zatem je Pinay izjavil, da bo enotnost Evrope vedno potrebna za mir v svetu, in je ob zaključku svojega govora omenil, kar je že izjavil v San Franciscu: »Sporazumi, sklenjeni na regionalnem področju bodo lahko odprli pot sporazumom na med-regionalnem področju z ijti mi dolžnostmi in z enakimi jamstvi. Tedaj bo morda odprta pot tudi za sodelovanje Vzhodne Evrope pri velikih načrtih Zahodne Evrope.« Ollenhauerieir razgovor z BONN, 6. — Kancler Adenauer je danes sprejet predsednik« socialno demokratske Severni Afriki. Izvedelo se je, da je Juin odstopil zaradi resnih sporov glede francoske politike v Maroku. Ministrski svet je odobril tudi načrt zakona za obnovitev izjemnega stanja v Al-žiru. V narodni skupščini pa se je danes začela razprava o ratifikaciji. francosko-tunizij-skih sporazumov. Seja je trajala samo eno uro in je bila nato odložena na petek popoldne, zato da komisija za obrambo pripravi svoje poročilo. Na današnji prvi seji skupščine so poslušali poročilo zunanjepolitičnega odbora, ki ga je jiredložil socialistični poslanec Verdier in ki priporoča ratifikacijo sporazumov brez pridržkov in brez zavlačevanja. Podano je bilo tudi poročilo finančnega odbora, ki se tudi izreka za ratifikacijo. Francoska vlada je med drugim tudi prepoved-ala vsa zborovanja in javne manifestacije na dan 14. julija, TUDI ZA MALTO bo sklicana konferenca Britanska vlada se bo posvetovala s predstavniki ostalih strank glede novega položaja otoka - Konierenca o Cipru bo avgusta? Predsednik ljudskega odbora v Beogradu Miloš Mihič izroča Nehruju diplomo častnega meščana Beograda. LONDON, 6. — Kakor javljajo agencije, bo konferenca med angleškimi, grškimi in turšimi predstavniki o Vzhodnem Sredozemlju in o Cipru verjetno avgusta v Londonu. Predstavnik Foreign Officea je namreč izjavil, da ni verjetno, da bo konferenca julija, ker mora MacMillan oditi na ženevsko konferenco skupno z Edenom. Prav tako je dejal, da ni verjetno, da bi se MacMillan takoj po Ženevi udeležil novih konferenc med zunanjimi ministri štirih velesil. Med raznimi rešitvami v zvezi s Ciprom, ki se v Londonu omenjajo, so sledeče: angleško - grški kondominij: dvojno državljanstvo za ciprske prebivalce; visoki tristranski svet, ki bi upravljal otok. Tudi V zvezi z Malto se še dalje vodijo razgovori z delegacijo tega otoka. Predsednik vlade Eden je danes v spodnji zbornici »poročil, da je vlada sklenila sklicati konferenco vseh političnih strank na kateri naj bi razpravljali o predlogu, da bi Malta imela svoje predstavnike v britan- Jugoslovansko-indijski razgovori končani s podpisom skupne deklaracije skem parlamentu. Voditelj opozicije Attlee je izjavil, da je zelo zadovoljen s tem predlogom in je priporočal naj se z njegovo izvedbo vlada požuri. Eden je ob sporočitvi vladnega sklepa o sklicanju konference izjavil, da je med razgovori malteški ministrski predsednik Mintoff predlagal tesno povezavo Malte z Združenim kraljestvom. Dodal je, tia je vlada ugodno sprejela to pobudo. »Z ustavnega stališča, je dodal Eden, se med drugim predlaga, naj bo Malta, čeprav naj ohrani svoja zakonodajno skupščino, v bodoče zastopana v angleškem parlamentu. Vlada je mnenja, da morajo vsi sektorji javnega mnenja, ki so zastopani v parlamentu, imeti možnost, da obrazložijo svoje stališče o tem. Zato predlagamo sklicanje konference, na kateri naj bi bile zastopane vse politične stranke v parlamentu, zato da se razpravlja o ustlv-nih vprašanjih, ki so povezana s temi predlogi. Konferenca naj bi bila med poletnimi parlamentarnimi počitnicami in nanjo bi morali bili povabljeni kot svetovalci predstavniki političnih strank v zakonodajni skupščini Malte.« Dokument bo objavljen obenem v Beogradu in Novem Delhiju 8. julija - Dogodki zadnjega časa potrjujejo pravilnost postavk delhijske deklaracije Tito-Nehru - Konferenca Štirih ima upanje na uspeh, če bodo štirje državniki začeli razgovore z medsebojnim zaupanjem in željo po miru - Nehrujeva tiskovna konferenca na Brionih BRIONI, 8. — Danes so se na Brionih končali razgovori, ki so se pričeli 3. julija v Beogradu, s podpieom skupnega dokumenta, ki bo objavljen istočasno v Beogradu in Novem Delhijj 8. julija. I’o vesteh iz dobro obveščenih krogov ao se ti razgovori končali s popolnim sporazumom in enotnim gledanjem na mednarodna vprašanja. Premier Nehru in predsednik Tito sta ugotovila napredek v poglabljanju indijsko-jugoslo-vanskih odnosov po delhijski deklaraciji, ki se manifestira z vrsto dogodkov, med katere spada bandunška konferenca, obiski Nehruja v Sovjetski zvezi, obisk sovjetskih državnikov v Beogradu, pod- pis avstrijske državne pogod-jih zagrešili tudi desni kro- . kj v,a potrjujejo pravil-gi v preteklosti m sedanjo- nost pQ>Uyk dflhijske dekla_ stranke Ollenhauerja, s katerim se je razgovarjal o notranji in zunanji politiki. Opazovalci so mnenja, da je Adenauer poročal Ollenhauer-ju o položaju v zvezi z nemško zunanjo politiko. Prav tako so v istih krogih mnenja, da sta kancler in Ollenhauer govorila o sporu v zvezi z zakonom o prostovoljcih. Njun razgovor je trajal devetdeset minut, ni pa bil določen noben nov razgovor. Ollenhauer je med razgovorom izjavil, da namerava njegova stranka ostati na dosedanjem stališču glede vladne politike. Medtem javljajo, da bo Adenauer začel poletne počitnice 18. julija. Odpotoval bo v Švico in se bo vrnil v Bonn 30. avgusta. V Bundestagu pa se je danes začela razprava ob prvem branju o treh načrtih zakona za nov volilni zakon, na podlagi katerega bo izvoljen tretjf Bundestag. Podtajnik v zunanjem ministrstvu Hallstein je v Bundestagu izjavil, da se namerava zvezna vlada obrniti na zahodne sosedne države in od njih zahtevati vrnitev nemških ozemelj, ki so sedaj pod nizozemsko, belgijsko, francosko in luksemburško upravo. Hajlstein je dodal, da se že več časa vodijo pogajanja o tem z Belgijo in Nizozemsko. Na. današnji seji pa je vlada razpravljala o načrtu zakona za pripravo plebiscita v Posarju, ki je bil predložen posarski dieti. Hallstein je dobil nalogo, da ugotovi, ali je načrt zakona «v sklndu z duhom in črko francosko-nemškega sporazuma o Posarju«. sti«. Zato vabi pMP »vse nacionalne in delovne sile« na sestanek, na katerem bi se dogovorili o skupni akciji »za zajezitev marksistične, dema-goške in parazitske nevarnosti«. A. P. Figi in Kreisky pojdeta v Moskvo DUNAJ, 6. — Avstrijski zunanji minister Figi in podtajnik v zunanjem ministrstvu Kreisky bosta v kratkem odpotovala z letalom v Moskvo, kjer bosta nadaljevala av-strijsko-sovjetske gospodarske razgovore, ki so se začeli 1. junija. Verjetno bosta Figi in Kreisky odpotovala konec tega tedna. Gospodarski razgovori se tičejo sklenitve trgovinske pogodbe med obema državama in plačil, ki jih Avstrija dolguje Sovjetski zvezi na podlagi državne pogodbe. Ta pogodba določa, da mora Avstrija izročiti Sovjetski zvezi 10 milijonov ton surovega petroleja v desetih letih ia za 150 milijonov dolarjev avstrijskih proizvodov v šestih letih v zameno za bivšo nemško imetje v Avstriji. Zdi se. da so med pogajanji v Moskvi nastale težave zlaeti gle^ de avstrijskega petčoleja. Grandval odide danes v Maroko PARIZ, 6. — Francoska vlada je imela danes zjutraj sejo, na kateri so obravnavali položaj v Maroku. Minister za maroške in tunizijske zadeve July je obrazložil navodila, ki jih bodo dali novemu generalnemu rezidentu pred njegovim odhodom, ki je določen za jutri. Ministrski svet je ta navodila odobril in je prepustil Grandva-lu širšo avtonomijo pri ocenjevanju političnega položaja v Maroku, ker določajo navodila splošne meje njegove akcije. Grandval bo ocenil položaj v Maroku in se bo nato vrnil v Francijo. Na podlagi njegovih zaključkov bo vlada odločala o dokončnih ukrepih. Predstavnik francoske vlade je izjavil, da je maršal Juin odstopil iz posebnega koordinacijskega odbora, ki izdeluje načrte o francoski akciji v acije. Jugoslovanski in indijski državniki so zato prepričani. da se nadaljnji napredek v razvoju in utrjevanju miru lahko doseže samo z metodo pogajanj in osebnih stikov, ki so že pripeljali do uspehov. S tega vidika s 1 letalom hru, ker vprašanje Evrope, toda mi se izogibamo izražati mnenje o evropskih vprašanjih in se vmešavati v ta vprašanja, kjer so drugi bolj zainteresirani« Dodal je, da je med bivanjem v Moskvi dobil vtis, da žele sovjetski voditelji razumno rešitev nemškega vprašanja in drugih vprašanj Vloga Združenih narodov bi se po Nehrujevem mnenju po- iz Pulja v Rim. Nenni Nehruju RIM, 6. — Pietro Nenni je poslal premieru Nehruju pred sjegovim obiskom v Rimi' naslednjo brzojavko: «Prosim Vas, gospod ministrski predsednik. sprejmite najboljše želje italijanskih socialistov ob Vašem kratkem bivanju BEOGRAD. 6. — Letne skupščine nacionalne unije železničarjev Anglije, ki bo od 9. do 15. : julija v Hastingsu, se bo udeležila tudi delegacija jugoslovanskih železničar- Sodelovanje Izrael-FLRJ na nuklearnem področju BEOGRAD, 6. — Izrael je sprejel jugoslovansko ponudbo o sodelovanju znanstvenih institutov in strokovnjakov na področju uporabe nuklearne energije v miroljubne name-j BEOGRAD. 6. Danes se je v Zadru končal kongres mednarodne federacije mladih zadružnikov, ki se ga je udeležilo okrog 300 delegatov iz 14 držav. Poleg poročila o finančnem poslovanju, proračunu za prihodnje leto in spremembi statuta je kongres sprejel več' resolucij, Potek preiskave o uporu v Argentini BUENOS AIRES. 6. Vrhovni svet oboroženih sil, ki vodi preiskavo v zvezi z dogodki od 16. junija, je objavil seznam 60 častnikov in 23 pjd-častnikov, ki se bodo morali v 12 urah javiti sodišču, da jih zasliši. Ce se ne javijo, jih bodo proglasili za upoi* nike. V seznamu so imena letalcev, ki so zbežali v Urugvaj po neuspelem poizkusu upora. Novi argentinski notranji ne. Oktobra bo obiskal Jugo- J rriinister Oscar Albrieu je izstavijo kot gost instituta v javil na tiskovni konferenci, Vinči eden izmed najaktivnejših izraelskih eksperimentalnih fizikov Saul Cohen, profesor židovske univerze v Jeruzalemu. Izrael je s svoje strani ponudil, naj bi neki jugoslovanski znanstvenik delal pri uglednem fiziku prof. Jočlu Razzahu. LONDON, 5. — Ministrski predsednik Eden je danes v spodnji zbornici izjavil, da so nedavne stavke železničarjev, pristaniških delavcev in rudarjev povzročile državi izgu. bo okoli dveh milijonov delovnih ur. da na prihodnjih volitvah «ne bo nobene ovire za svobodno igro političnih strank«. Na vprašanje nekega časnikarja, ali bo predsednik Peron stopil v stik z opozicijo, je Albrieu odgovoril: »Predsednik Peron je ponudil roko. Sedaj je naloga Argentincev, da jo stisnejo«. Na neko drugo vprašanje o aregntinskem opozicijskem tisku je novi minister izjavil, da »opozicijski listi, ki bodo zagovarjali politiko pomirjenja, ki jo želi vlada, ne bodo imeli nobene težave« Eisenhower izročil Menonu poslanico o prijateljstvu za Nehruja Menon se bo jutri srečal z Nehrujem V Londonu ■ Eisen* hotoerjeVe izjaVe o ženevski konferenci in o razorožitvi VVASHINGTON, 6. — Nehrujev posebni odposlanec Krišna Menon je danes popoldne obiskal predsednika Eisenho-tverja. Razgovoru, ki je trajal petnajst minut, sta prisostvovala ameriški državni tajnik Fcster Dulles in indijski poslanik v VVashingtonu Melita. Po razgovoru ' je Menon izjavil novinarjem, da mu je ameriški predsednik izročil poslanico o prijateljstvu za Nehruja, a katerim se' bo on sestal ' pojutrišnjem v Londonu. Menon. je dodal, da je bil »srečen, da se je lahko ponov no sestal k predsednikom Ei-senhovverjem, s katerim se je razgovarjal o vprašanjih skupnega interesa«. »Ne dvomim, je nadaljeval Krišna Menon, da bodo razgovori, ki sem jih imel v VVashingtonu, prispevali k zmanjšanju mednarodne napetosti, zlasti na Daljnem vzhodu«. Zatem je Menon izjavil: »Upati in želeti moramo, da bo poslanstvo predsednika Ei-senhovverja na ženevski konferenci imelo uspeh«, Dalje je Menon izjavil, da ne ve ali se bo v kratkem vrnil v Washington, ali če bo ponovno potoval v Peking. To bo odvisno od razgovorov, ki jih bo imel z Nehrujem v Londonu. Hurmanski ministrski predsednik U Nu, ki je sedal v New Yorku. je izjavil, da wa-shingtonske odgovorne oseb- nosti nimajo sedaj več tako negativnega mnenja glede sprejema Kitajske v OZN. Na tiskovni konferenci v New Y’orku je U Nu izjavil, da se ameriški voditelji sedaj sprašujejo o trenutku, ki bi bil najbolj primeren za ta sprejem. U Nu je mnenja, da Dulles sedaj proučuje predloge, ki mu jih je on stavil za neposredne ameriško-kitaj-ske razgovore in ki bi po njegovem mnenju lahko rešili večino še nerešenih vprašanj med obema državama. VVASHINGTON, 6. — Predsednik Eisenhower je danes na tiskovni konferenci izjavil, da nameravajo iti ZDA v Ženevo pošteno pripravljene in obrazložiti svoje stališče v duhu sprave in prijateljstva. V zvezi z izjavami Hruščeva, da Sovjetska zveza ne bo šla v Ženevo šibka, je Eis*nhower izjavil, da mu ne izhaja, da bi kateri koli funkcionar ameriške vlade kdaj trdil, da gre SZ v Ženevo šibka. »Seveda, jo dodal, priznavajo ZDA veliko vojaško moč, s katero Sovjetska zveza razpolaga v svetu. ZDA gredo v Ženevo z velikim upanjem, toda to upanje mora najti bolj oprijemljivo hrano, da bo mogoče od nje kaj pričakovati«. Predsednik je nato govoril o razorožitvi in je izjavil, da želijo ZDA najti rešitev tega vprašanja. Izrazil je mnenje, da bodo o zadevi govorili v Ženevi in da se bo lahko našla ugodna reaitev, samo ko bo zavladalo zaupanje med narodi. Na vprašanje nekega novinarja je izjavil, da ni pričakovati. da bodo na ženevski konferenci razpravljali o bistvu vprašanja nadzorstva nad oboroževanjem, čeprav se bo to vprašanje morda načelo. Toda ZDA ne bodo tedaj pripravljene sporočiti, kakšne vrste nadzorstva bi ‘prejele. Na konferenci se bo lahko določil organizem, ki bo pripravil sprejemljive formule. Ko je nato govoril o zapletenem vprašanju nadzorstva nad oborožitvijo, je predsednik izjavil, da je relativno lahko prikriti že izdelano atomsko in klasično orožje. Kar se tiče nadzorstva nad izdelovanjem, pa je izjavil, da ni mogoče z gotovostjo določiti, da se tovarne, ki izdelujejo nevojaške proizvode, ne more. jo naglo v celoti ali deloma spremeniti v orožarne. Vendar pa je s tem v zvezi ena ali druga rešitev mogoča. Omenil jv tudi medkontinentalne bombnike, ki jih je težko prikrili, in ki lahko prevažajo atomiko orožje iz ene države v drugo. »Lahko se predvideva. je dodal, prikrit preno* modernega orožja iz ene države v dru„o, toda v takem primeru bi nastal alarm in to bi pomenilo napoved vojne«. Zaključil je z izjavo, da se morajo ZDA truditi, da prispevajo k mednarodni pomiri;.!, zato dr bosta zavladala zaupanje in mir. 7. julij* 196* I :i 11 j j Danes, ČETRTEK 7. JuHJa Vilibaid, Neg od a Sonce vzide ob 4.22 in zatone pb IS.57. l>olžina dneva 15.35. Luna vzide ob 21.01 in zatone ob 6.34. Jutri, PETEK 8. julija Evgenrij, Milojka PRIMORSKI DNEVNIK MPOMIMMKI IINKVI Na danainji dan je bil teta 1893 rojen Miroslav Krleža, zna-ni hrvatski pisatelj. S SESTANKA IZVRŠNEGA ODBORA SLOV. GOSPOOARSKO-KULTURNE ZVEZE SGKZ najodločneje obsoja aretacijo biv. partizana Dekleve IzvrSni odbor je sprejel resolucijo, v kateri poudarja, da je aretacija Dekleve i nasprotju z določbami mirovne pogodbe in londonskega Memoranduma ter da predstavlja nameren poskus razvrednotenja antifašistične In domoljubne borbe Včeraj se je sestal na svoji redni seji izvršni odbor Slovenske gospodarsko - kulturne zveze in v prvi točki dnevnega reda obravnaval aretacijo bivšega partizanskega borca Igorja Dekleve. Po predsednikovi vsestranski osvetlitvi tega nezaslišanega dejanja policijskih in sodnih oblasti, je izvršni odbor sprejel protestno resolucijo, ki se glasi: Izvršni odbor SGKZ je na svoji redni seji 6. t. m. obravnaval primer aretacije Igorja Dekleve. Aretacija Igorja Dekleve, bivšega partizana in člana GAP, pod obtožbo umora dveh pripadnikov bande tistega Coi-lottija, ki Je kot oproda nemškega okupatorja strahoval in vršil zločine v našem mestu nad antifašisti in svobodolju-bi. je nezaslišano dejanje, ki razburja vso javnost. Te aretacije ni mogoče tolmačiti kot iskanje nekega zadoščenja pravici; nasprotno Je res, da jo mora vsakdo nuino sipat1" t za nameren poskus razvr Men la antifašistične In do nijubne borbe, v kateri je bilo prelite toliko plemenite krvi obeh tu živečih narodnosti. Plemenitost in pravičnost antifašistične borbe je dobila svoje formalno priznanje tudi v mirovni pogodbi z Italijo, kjer je v čl. IS izrecno določeno. da se ne sme kaznovati italijanski državljan, ki se je na kakršen koli način boril zoper fašizem in nacizem. Nadalje prepoveduje čl. S Memoranduma o sporazumu podpisanega v Londonu S. okt. 19S4, da bi se smel sodno pre-ganlati v Trstu pripadnik jug. etnične skupnosti zaradi svoje politične dejavnosti v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja. Pa tudi če ne bi bilo teh dveh določb, so bile po I. 1945 izdane amnestije, po katerih bi tudi morebitno kaznivo dejanje Igorja Dekleve v boju zoper fašizem že zdavnaj prenehalo biti tako. Nemogoče si je zamišljati, da policijske in sodne oblasti ne bi poznale teh Jasnih določb in svečano sprejetih obvez. Zato se vsiljuje nujen zaključek, da Je aretacija Igorja Dekleve bila izvršena v cilju določene politike, ki Je v preteklosti prizadejala toliko gorja našemu mestu in njegovemu prebivalstvu in da se tako uničijo sadovi antifašistične borbe, ki Je stremela za ustvarjenjem mirnega sožitja med ljudmi in posebej med Slovenci in Italijani na našem ozemlju. Izvršni odbor SGKZ najodločneje protestira proti areta-rij antifašističnega borca Igorja Dekleve in zahteva, da se takoj izpusti na svobodo in ustavi kazenski postopek proti njemu ter da se dokončano preneha s preganjanjem antifašističnih borcev. Izvršni odbor ne je nadalje strinjal z nujnostjo, da pod-VZ*me vse potrebne korake, da se z nezaslišanim ravnapjem policijskih in sodnih oblasti v Trstu proti antifašističnim in partizanskim borcem na Tržaškem seznanijo države podpisnice londonskega Memoranduma in da se opozorijo na odkrito in že ponovno kršitev svečano sprejetih obveznosti. Med ostalimi točkami dnevnega reda je tov. Drago Pahor poročal o nekaterih vprašanjih v zvezi 7. Dijaškim domom v Trstu. Med drugim je sporočil. da je socialni oddelek generalnega komisariata odobril za tekoče leto Dijaškemu domu v Ul. Buonarroti subven-rjjo 200.000 lir, torej ravno toliko kot lani. Izvršni odbor SGKZ je odobritev te subvencije naši humanitarni in vzgojni ustanovi po socialnem oddelku generalnega komisariata vzel z zadoščenjem na znanje. Hkrati pa je ugotovil, da pri tem ne gre z« neko redno podporo kot jo določa Posebni statut londonskega Memoranduma in za kakršno je zaprosila Dijaška Matica, temveč le za enkratno podporo iz socialnega fonda za določene potrebe doma. Izvršni odbor je dalje izrazil upanje, da bodo tudi druge slovenske kulturne in podobne ustanove v Trstu deležne podpor in subvencij iz javnih sredstgg kot to točno določa že omenjeni Posebni statut v točki 4, odstavku b. b) pred izpitno komisijo v Nabrežini: iz tečaja v Nabrežini; Pieri Ruger. Trobec Mirko, Žbogar Orlando, Antonič Bruna. Gruden Iva. Milič Jožica, Sardoč Danila. Terčon Anica, Trampuž Lucija. Zaccaria Helena, Zaccaria Marija: iz tečaja v Sf.. Križu; Cibic Silvan, uossutia Marmo (odlično). Sedmak Sergij (odlično). Sedmak Marija Gracija (odlično). Tretjak Dragica; privatist; Gruden Damijan. c) pred izpitno komisijo na Opčinah: Hrvatin Peter, Malalan Klavdij, Sosič Albin. Sosif I.ivij, Sosič Lucijan (odlično), Sker-lavaj Pavel (odlično). Suc Roman. Tavčar Karel, Bole Neva. Grgič Marija (odlično). Sosič Livija. d) pred izpitno komisijo v Dolini: Bernhardt Edvard. Jurjevič Albin. Maver Sergij. Pasarit Milan (odlično). Praselj Ervin, Slavec Emil, Sancin Bernard. Senica Karel, Smotlak Benjamin, Škrl Marij. Stranj Vojko, Tul Edvard, Veljak Livij, Mah- nič Fulvija (odlično), Olenik Norma (odlično), Sosič Angela (odlično). Stranj Lucijana (odlično), 2erjal Nilda (odlično). Zahvala ,,Višave" Prosvetno društvo «Višava» s Konkonela se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakor koli počastili njeno proslavo ob SO-letnici ustanovitve■. Prav posebno pa se zahvaljuje pevskim zborom: Lonjer-Katinara, »Gaj« od Banov, «Vesnaw iz Krita, dramski skupini od Banov, plesalcem iz Podlonjerja in vsem, ki so «Višavo» ob njenem jubileju obdarovali. Neroden padec V svojem stanovanju se je včeraj ponesrečila 71-letna Giuseppina Campagnolo iz Ul. Conti 44. Zavrtelo se ji je v glavi in je nerodno padla; pobila se je po nogah in si verjetno nalomila hrbtenico. Pravijo. da bo ozdravela v 20 dneh. Odprtje razstave ladijskih modelov Snoci ob 18. uri so v veliki dvorani Trgovinske zbornice svečano odprli razstavo ladijskih modelov, katero je organiziral pomorski krožek »A1-debaran«. Pri otvoritvi razstave. katero so imenovali »Zgodovina ladje«, so bili prisotni znani tržaški brodarji in pomorščaki in med njimi kapitan Guido Cosulich, dr. Bernardi, ravnatelj javnih skladišč, general Camilleri in druge osebnosti. Razstavljeni modeli prikazujejo razvoj gradnje ladij od 2.700 let pred n. št. pa do današnjih dni. Tako vidimo nn razstavi prekrasno izdelane mikromodele egipčanskih ladij, glede katerih se je vnela živahna diskusija, če so imele najprej trikotno jadro ali ne, modele ladij, •< katerimi je Krištof Kolumb odkril Ameriko in velikanske letalonosilke najmodernejše konstrukcije. Zanimiva je posebna serija modelov, ki prikazujejo razvoj podmornic od časov, ko so jih poganjali na roko pa do atomskega pogona. Med drugim je na razstavi razstavljen tudi model prve rečne ladje na paro, ki je sodelovala v ameriški borbi za neodvisnost. Posebno zanimanje pa vzbuja model moderne petrolejske ladje, ki je dovršen v vseh podrobnostih. Ladja premika samo krmilo, kabine se razsvetljujejo, žerjavi delujejo in poseben motorček poganja tudi vijake komaj meter velikega modela, ki pa je v vseh. tudi najmanjših podrobnostih enak veliki ladji, ki plove po oceanih. SKUPŠČINA VARILCEV SV. MARKA Zadovoljstvo delavcev z resolucijo obe. sveta V soboto se bodo varilci ponovno sestali • Izboljšanje določb odloka o SELAD? Včeraj ,so r.e varilci ladjedelnice Sv. Marka, ki stavkajo že 48 dni, sestali na sedežu Delsfvske ‘ zbornice. Proučili se novi položaj, ki je nastal, potem ko se je dejansko vse tržaško prebivalstvo postavilo na njihovo stran in izrazilo solidarnost z njihovo borbo. Se posebno so bili delavci zadovoljni z resolucijo tržaškega občinskega sveta, ki je točno označila sedanji položaj ih nakazala takšno rešitev spora, za kakršno so se delavci že večkrat zavzeli v teku pogajanj. Se posebno so delavci odobravali tisti odstavke resolucije, ki pravi, da ne moreta delo in proizvodnja redno potekati, če se ne spoštujejo delavska predstavništva v posameznih obratih. Dejstvo, da je občinski svet soglasno zahteval, naj oblasti porežejo vmes in dosežejo rešitev spora prekaša samo tehnično in ekonomsko plat vprašanja in zadobiva širši pomen. S tem se opozarjajo oblasti na njihovo odgovornost, saj se spor ne tiče samo delavcev in podjetja CRDA, marveč prizadeva vse tržaško gospodarstvo. Tudi Seznam maturantov ki so v poletnem roku 1955 opravili nižji tečajni izpit Drž. nižje industrijske strokovne šole v Trstu: a) pred izpitno komisijo v Rojanu: Bestiacco Gvidon, Bisiacchi Enio, Brišček Evgen, Cok Da-nimir. Daneu Marino. Fabec Franko. Fazarinc Franko, Gia-comin Enij. Godi Adrijan, Gregorič Mauro. Gustinčič Aleksander, Kapun Edvard. Keber Viktor. Kobal Ivo, Kravos Dušan, Memon Aldo, Mozetič Darij. Pavlica Pavel. Stoka Klavdij. Tarlon Sergij, Vrčon Darij. Zafuta Anton. Čepar Marija. Cerqueni Anamarija. Corda Bruna (odlično). Hebar Lilijana. Lovrečič Silva (odlično), Mrak Lilijana. Marsič Lucijana. Martelanc Marija Per-tot Tatjana (odlično). Piščanc Lidija. Pobega Anita (odlično). Poberaj Marija (odlično), Poberaj Rožica (odlično). Poli Lucijana (odlično). Samec Gra-cijel«, Veljak Valdina, Virginio Karmela. ŠIIVIIO PRIMEROV BTROŠHE PARALIZE Odbornik za zdravstvo in higieno pri tržaški občinski upravi dr. Zacchi je dal novinarjem naslednje poročilo o stanju nedavnih obolenj za otroško paralizo (poltomejite): Ugotovljenih primerov, ki ne spadajo v otroško paralizo (4 primeri raznih bolezni in 4 priušeane slinavke) 8 primeri otroške paralize, ki so popolnoma okrevali ..................6 primeri otroške paralize s paralitičnimi posledicami .... 8 primeri otroške paralize brez parali tiemh^ posledic, “ki ' p* nfto' se okrevali .... 2 primeri otrošk«--9ariJ*»» ■ ze s smrtnimi po-l sledicami ...... 8 skupno primerov 32 Iz tega sledi, da je bilo pri vseh dosedanjih obolenjih ugotovljenih 24 primerov otroške paralize. Trenutno je v bolnišnici 10 otrok. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet sprejel načrt za gradnjo novega vodovoda Občina bo zahtevala, da finansira dela država - Občinski svet bo izdelal enotno resolucijo z zahtevo po izvajanju obljubljenih gospodarskih ukrepov v korist Trsta Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je bila razprava o sklepu glede gradnje novega vodovoda, ki ga je pred časom predložil odbornik za občinska industrijska podjetja Carra. O tem sklepu, in načrtu smo v našem listu že mnogo pisali. Gre za nov vodovod, ki naj bi dal mestu dnevno 120000 kubičnih metrov vode in ki naj bi ga zgradili v 'Furlaniji v bližini Pierisa. Stroški tega vodovoda bodo po predloženem načrtu znašali nekaj nad 4 milijarde lir. Črpanje vode v Furlaniji utemeljujejo, kot smo sicer že poročali, s tem, da obstajajo v Furlaniji podzemski izvirki pitne vode, ki ima prednost pred vodo Timava. ki zahteva temeljito filtriranje in druge higienske ukrepe, ker je motna in prihaja iz kraškega področja. GIBANJE LADIJ V JULIJU Število pomorskih prog je še vedno prenizko V letu dni se tržaška mornarica ni okrepila in smo še vedno brez nekaterih nujnih zvez Kot poroča tržaška gospo- Carducci mu je nenadoma darska agencija ASTRA, bo prestregla cesto fi-letna Magda-v juliju odplulo iz našega pri- lena Sahar z Reške ceste št. stanišča skupno 93 ladij. 48. Čeprav je Kosmač takoj Skupno število odhodov bo pritisnil na zavore, je s s v er tako ostalo bistveno neizpre-menjeno, saj so v juliju preteklega leta zabeležili gkupno 92 odhodov. Ti podatki jasno govore, da se v letu dni tržaška mornarica ni-okprepila in da je ostalo naše pristanišče še vedno brez nekaterih najnujnejših zvez. Struktura odhodov ln prihodov na nekaterih prograh se je istočasno sicer izpreme-nila, vendar žal tako, da se je znižalo število ladij, ki so odplule iz tržaškega pristanišča prav proti najvaž-nejšim pristaniščem vzhodnega dela Sredozemlja, Daljnemu vzhodu itd. Redni pomorski odhodi bodo v juliju naslednji (številka v oklepaju se nanaša na število odhodov v juliju 1954): Jadran - Sicilija - Tirensko morje - Španija 8 (7), Grčija - Turčija - Sirija - Libanon - Izrael - Egipt 42 (48). Vzhodna. Zapadna in Južna Afrika 15 (11), Perzijski zaliv - Indija - Pakistan - Daljni vzhod 2 (4), Zapadna in Severna Evropa 8 (9), Severna -Amerika 7 (7), Srednja Amerika in Severni »Pacifik 7 (7), Južna Amerika 4 (2). Pomorska družba »Adriatica« iz Benetk je sklenila o-krepiti svoji progi proti Turčiji in Siriji - Egiptu. Na progo proti Turčiji bo družba dodelila poleg ladje «Barlet-ta» tudi 1360-tonsko ladjo »Vi-cenza«, ki bo odplula iz Trsta vsak drugi četrtek na progi: Trst - Benetke - Bari - Carigrad - Deringe - Izmir. Proti Egiptu pa bo odplul v četrtek 1935-tonski parnik «Loredan» na sledeči progi; Trst - Benetke - Bari (po možnosti) -Aleksandrija - Port Said - La-takia - Mersina - Candia (po možnosti) - Calamata (po možnosti) - Bari - Benetke -Trst. Oproščen šofer in obsojen pretepač Ko se je 26. 3. t.l. 52-lrtni Ivan Kosmač iz Ul. Soneini 104 peljal z motorjem po Ul. jim vozilom podrl malo deklico, ki si je pri padcu prebila lobanjo, dobila pretres mozga, nov in se pobila po čelu. Ker pri deklici niso našli nobenih dokumentov in je ni nihče spremljal, so jo identificirali pozneje, saj ni »ploh govorila. Motorista so seveda poklicali na sodišče in se je moral 13. aprila zagovarjati zaradi hudih poškodb, ki jih je dobila deklica. Javni tožilec je takrat zahteval, naj sodišče obsodi Kosmača na 2 meseca zapora in na plačilo vseh stroškov; 45.900 lir za odvetnika civilne saranke in 750.000 lir za odškodnino. Sodišče pa ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Toda javni tožilec je vložil priziv, Kosmač pa tudi. Včeraj so na kazenskem sodišču ponovno razpravljali o zadevi in sodišče je popolnoma oprostilo obtoženca. Isto sodišče je razpravljalo tudi o zadevi 58-Ietnega Alojzija Zarla od Sp. Magdalene 1304, ki je bil obtožen, da je ranil svojo pastorko Bruno Stojnič por. Biondi. Sodišče je Zarla, ki ni prišel na razpravo, obsodilo na 4 mesece in 25 dni zapora in na plačilo sodnih stroškov. Stvar se je zgodila 30. maja t. 1. ko se je Zarl vrnil zvečer vinjen domov in se je začel prepirati s svojo ženo. Z motorjem v pešca Sinoči se je 26-letni Velimir Guštin z Repentabra št. 40 peljal s svojim motorjem iz Bazovice proti Opčinam. V Pa-dričah mu je nenadoma prestregel cesto 23-letni Jože Gel-čič iz Padrič. Pešec in motorist sta zletela na cesto, ker Guštin ni utegnil tako naglo ustaviti vozila. Guštin se je pobil po nogah, toda ne hudo in bo ozdravel v 7 dneh; Gel-čič pa se je precej pobil po nogah in opraskal po rokah ter si verjetno zlomil kolk. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in bo ozdravel v dveh ali treh tednih, če ne bo komplikacij. V predloženem predlogu je bilo omenjeno tudi, da bo občinska uprava za gradnjo vodovoda zahtevala izredno državno finansiranje del na osnovi posebnega zakona iz 1950. leta, ki določa 20 milijard letno za javnokoristna dela v Srednji' in Severni Italiji in sicer na področjih, ki niso vključena v izredna finansiranja za preporod Južne Italije. Odbornik, "Cšfi rš je še posebno poudaril (e možnost finansiranja. .Jcar m gre -za resnična javnokoristna dela, ki jih občinska uprava v sedanjem gospodarskem stanju mesta ne more vzdržati. V razpravi je prvi govoril demokristjanski svetovalec dr. Harabaglia, ki je poudaril nujnost novega vodovoda za zadostno dobavo vode mestu tako za gospodinjske kot tudi za industrijske potrebe. Hkrati pa je izjavil, da je glavno vprašanje novega vodovoda. vprašanje finansiranja del. Občina si ne more naložiti tako velikih stroškov niti z dolgoročnim posojilom. Zato je poudaril, da je nujno finansiranje del z državnimi sredstvi. Svetovalec dr. Po-gassi (KP) je izrazil svoje zadovoljstvo za predložen načrt in dejal, da je končno prišel čas, da se da mestu ustrezen vodovod in da se reši to važno vprašanje o katerem razpravljajo že približno 100 let. Podal je kratko zgodovino tržaških vodovod in raznih predlogov za rešitev mestnega vodovodnega vprašanja v zadnjih 50 letih in se je popolnoma strinjal s črpanjem vode v Furlaniji in ne v Timavu. Tudi on je poudaril, da je treba zahtevati državno finansiranje za gradnjo vodovoda. Monarhist dr. Presti se je tudi izjavil za predložen predlog in seveda za državno finansiranje. Svetovalec dr. Stocca (TU) pa ni bil istega mnenja kot njegovi predgovorniki. Dejal je, da ne vidi nujnosti gradnje novega vodovoda, da občinska uprava ne more vzdržati niti ene lire stroškov, ker je že itak pasivna, da bi morali predvsem vzeti v poštev črpanje vode Timava pri Stivanu ali pa v padriški jami. Poudaril je, da so pridržki političnega značaja glede timavske vode absurdni, ker da ima Timava dovolj vode. tudi če bi na jugoslovanski strani zgradili kakršne koli naprave za izkoriščanje gornjega toka (Reke), Pri glasovanju se je vzdržal glasovanja. Demokristjan dr. Za-netti pa je ugotovil, da bo cena vode porasla, če se po gradnji novega vodovoda potrošnja vode ne bo sorazmerno povečala, ker bodo vzdrževalni stroški dveh velikih vodovodov mnogo večji kot so sedanji. Po njegovem mnenju je bil izbran načrt za črpanje vode v Furlaniji predvsem iz političnih razlogov. ker se je »Jugoslavija pokazala vedno sovražna proti Italiji in bi lahko v danem trenutku prestregla vodo Timava in bi mesto ostalo brez vode«. S to utemeljitvijo se ni strnjal niti odbornik Carra, ki je ob zaključku dejal, da je smešno misliti na takšne posledice. Svetovalec Zanetti bi moral vedeti, da je Gorica od dneva ko je stopila v veljavo mirovna pogodba odvisna od vodovoda (in ne samo od izvirov vode) na jugoslovanskem ozemlju in da niti en dan ni to mesto, ki je pod Italijo, ostalo brez. vode. Pred kratkim pa so v Beogradu podpisali dokončni sporazum, ki ureja to vprašanje v zadovoljstvo obeh strani. Zato so takšne sad brezmejnega zaslepljenega sovraštva do sosedne države. Tudi (Irugi svetovalci so v glavnem ugotovili, da trža- šaa občina ni v stanju vzdržati niti malega dela stroškov za gradnjo novega vodovoda in da je treba zahtevati državno finansiranje. Odbornik za zdravstvo in higieno dr. Zacchi, ki odgovarja tudi za higiensko nadzorstvo vodovodov in pitne vode, ki jb dobavljajo mestu iz treh obstoječih vodovod, je izjavil, da so sprejeli predlog za črpanje vode v Furlaniji predvsem iz higienskih razlogov, ker je tista voda že naravno pitna, pred glasovanjem o predloženem sklepu je odbornik Carra na kratko odgovoril na razna vprašanja in zagotovil, da bo občina zahtevala, da se nov vodovod zgradi z državnim denarjem. , Pri glasovanju je 25 Svetovalcev glasovalo za sklep in za predložen načrt novega vodovoda, 4 svetovalci so se vzdržali glasovanja, 4 svetovalci (MSIi pa so glasovali proti, češ da načrt ni ne tehnično ne gospodarsko utemeljen. V začetku seje so svetovalci postavili razna vprašanja. Svetovalec Morelli je zahteval ureditev položaja mestnih redarjev in protestiral proti izjavam, ki sta jih v pogledu tržaškega gospodarstva dala poslanca Brusasca in Schironi. Predložil je tudi svojo protestno resolucijo. Tudi svetovalec dr. Pogassi je zahteval razpravo o njihovi resoluciji glede gospodarskih ukrepov za Trst. Zupan Bartoli je predlagal, naj bi občinski svet na eni od prihodnjih »ej, takoj ko bo nova vlada potrjena, izglasoval e-notno resolucijo z zahtevami, naj spoštujejo obveznosti, ki jih je scelbova vlada prevzela do Trsta in naj uveljavijo obljubljene gospodarske u-krepe. Nato je občinski svet sprejel nekaj sklepov navadnega upravnega značaja. Prihodnja seja bo v petek. omemba demokratičnih in socialnih načel ustave je pomembna, saj se bodo delavci lahko često sklicevali nanjo, ko so ta načela v tovarnah in podjetjih mnogokrat ogrožena. Delavci imajo torej omenjeno resolucijo za pozitivno dejanje, za prvi uspeh v svoji dolgotrajni borbi, saj pomeni, da niso več osamljeni in da bo moralo vodstvo CRDA računati tudi z javnim mnenjem. Intervencija občinskega sveta, ki je izvoljen organ in predstavlja zato vse Tržačane, mora nekaj žaleči in pomeni vsekakor veliko moralno podporo. Sedaj je zato že skrajni čas. da se oblasti zganejo in pritisnejo na ravnateljstvo CRDA, da se odpove svojemu protidružbene-mu stališču, ki povzroča hudo škodo vsemu tržaškemu gospodarstvu. Na skupščini varilcev so po diskusiji razdelili stavkajočim delavcem četrti obrok pomoči. Doslej je bilo zbranih nad 4 milijone lir. Med drugimi so poslali odoboru 50.000 lir tudi uradniki podružnice plovne družbe «Italia». Sindikalne organizacije bodo organizirale rajonska javna zborovanja, da čimbolj Seznanijo prebivalstvo z borbo v CRDA. prvo tako zborovanje bo še ta teden. V soboto bo ponovno skupščina varilcev. Na tej skupščini se bodo delavci pomenili o zaostritvi stavke, če se medtem ne uresniči obljuba dr. Pa-lamare, da bo sklical prizadeti stranki, da se reši spor. Pred nekaj dnevi so sindikalni predstavniki izročili na vladnem komisariatu spomenico o zahtevah delavcev SELAD. Včeraj so šli ti predstavniki ponovno na komisariat in prosili za odgovor. Sprejel jih je dr. D’Aimico, ki pa je dejal, da ne pozna tega problema. Zato naj se sindikalni predstavniki vrnejo. ko pride dr. Palamara iz Rima. Spomenico pa vsekakor proučujejo. Po neki izjavi, ki jo je dal delavcem gospod Cessari od oddelka javnih del. pa se zdi, da bodo morda nekatere u-govorr delavcev proti novemu odloku o SEDAJ sprejeli. Seveda so to za sedaj samo ugibanja brez trdne podlage. * * # V Miljah bo v dvorani «Verdi» drevi ob 20. uri javna diskusija o »Obrambi dostojanstva delavcev v podjetjih«. Diskusijo bo vodil tajnik sindikata uslužbencev carine dr. Pappalardo. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE z. it Tr Zn Siko ozemlje —»k ------------------------------ l/elika uprizorila v n;i proštom na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 Kradel je, da bi se zabaval Prezgodaj je začel 15-letni Ermanno T. in so ga zasačili že pri prvih njegovih podvigih. V torek popoldne se je z nekim svojim znancem peljal na kopanje v Barkovlje; po dobri uri pa je zapustil svojega prijatelja in odšel v kabino. Tam je začel brskati po tujih hlačah in je ukradel 23-letnemu Angelu Dusu 200 lir in zapestno uro. Vse je spravil ,v čevlje in spet odšel na kopanje. Okrog 17. ure se je oblekel in začel pohajati po kopališču. Agentom javne varnosti, ki so bili tam v službi, se je dečkovo obnašanje zdelo nekam sumljivo in so ga vprašali, kaj tam išče. Ermanno je bil v zadregi in ni znal kaj odgovoriti. Policaji so začeli s preiskavo in so mu našli v nogavici ukradeno uro in dvesto lir. Izjavil je, da je hotel porabiti ukradeno blago za zabavo. Aretirali so ga in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. ihtite in cita}le PMmolhki dnevniki SERIJA IVEZCIOP UfA Kos železa raztrgal delavcu žilo na nogi Ker je poškodba zelo huda, zdravniki še ne vedo kdaj bo okreval Hudo se je ponesrečil med delom v bolnišnici pri Magdaleni 31-letni mehanik Giuseppe Steppini iz Istrske ulice 196. Kos železa mu je raztrgal žilo na desni nogi in to tako hudo, da zdravniki ne morejo še povedati. kdaj bo ozdravel. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek. * * * Med delom v delavnici Ace-gata se je včeraj dopoldne ponesrečil 36-letni mehanik Mario Rossi. Ko je čistil zavore nekega tramvajskega voza, si je nerodno razlil bencin, ki se je užgal in ga opekel po rokah in levi nogi. Ozdravel bo v 10 do 20 dneh. Ko je včeraj 52-letni Josip Purič z Opčin. Narodna ulica 94. delal v begunskem taborišču na račun SELADA in je dvigal težek kamen, je nerodno padel in si poškodoval ko- _ leno leve noge. Sprejeli so ga ." ran po glavi in pretresa mn* na ortopedski oddelek in pra- ganov. Ozdravel bo v desetih ugotovitve, samo ' vijo, da bo ozdravel v 20 dneh. I dneh. Prepir med begunci Prepiri v begunskih taboriščih so še vedno na dnevnem redu. Včeraj so navsezgodaj poklicali v taborišče pri Sv. Soboti agente javne varnosti, kjer je nastal prepir med jugoslovanskim beguncem Fra-njom Pucekom in Madžarom Redzapom Husajem. Ko sta bila zaposlena v kuhinji taborišča sta se začela prepirati zaradi dela. Pucek je udaril s pestjo svojega nasprotnika, Husaj se je hotel braniti, pa mu je to preprečil neki drugi begunec. Ko je bil Husaj prost je še z večjo jezo zagrabil kos zeleza in udaril Puceka po glavi. Husaja so zaprli, Puceka pa so odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek zaradi CARLO GOLDONI ..PRIMORSKE ZDMHE“ (»LE BARUFFE CHIOZZOTTE«) Ponašij dr. MIRKO RUpfeL Režija: JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Glasbena priredba: O. KJUDER. Ples: O. GORJUP. Scena: JOŽE CESAR in inž. arh. VIKTOR MOLKA Godi se v primorski vasi v starih časih. UPRIZORITVE danes 7., jutri, t., v soboto, 9. in nedeljo 10. Julija Naslednje predstave bodo najavljene po dnevnem časopisju in radiu. Pričetek ob 21. uri — konec do 23.30 ure. Pri veliki uprizoritvi na prostem sodelujeta folklorna skupina iz Brega in tamburaški zbor iz Rocola Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15 II. ter eno uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni na stadionu. Danes zvečer odpelje na predstavo poseben avtobus (La Stradale) iz Doline skozi Boršt ob 20. uri. Povratek takoj po predstavi skozi Boršt v Dolino. Danes ob 20. uri odpelje poseben avtobus (Avto-vie carsiche) iz Trebč skozi Bazovico na stadion. Povratek takoj po predstavi skozi Bazovico v Trebče. Ker je zaradi slabega vremena včerajšnja predstava odpadla, veljajo kupljene vstopnice za danes zvečer. Danes na gradu premiera „Carmen" Danes ob 21. uri bo na gradu otvoritev tradicionalne poletne operne sezone s prvo predstavo Bizetove opere «CARMEN«. Opero bo dirigiral dirigent Mario Parenti, v glavnih Vlogah pa bodo nastopili: Pia Tassmari in Roberto Turrlni, Marcella de Osma, Pietro Guelfi. Prva plesalca: Nives Poli in Fernando Zanoli, — Prvi plesalec Guido G uidi. Sodelovali bodo orkester Tržaške filharmonije, zbor in baletni korpus gledališča Verdi, prvi pod vodstvom dirigenta A-dolfa Fanfanija drugi pod vodstvom Nives Poli. ki je oskrbela tudi koreografijo. Režira Aldo Vassallo. Pri blagajni gledališča se je začela in se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo. PROSVETNO DKUSTVO ilVAN CANKAR« priredi v soboto 9. t. m. ob 20.30 na terasi v Ul. Montecchi 6 r/Wf2fff I* 14 It Slovenska poročila: 6 30, 7.45, 13 30. 14 30, 19.30 in 23.30 Hrvaška poročila: vsak dan oh 20.20. Italijanska poročila: 6.15. 12.30, 1!).0(> in 23.00. 6.40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved - napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.25 «Moulin Rouge« -poje Felicia Saoders; 7.30 7,a rlaAe žene: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 «Stfrje fantje špilaijo..«; 17.15 Jazz: 18.00 C. Saint Saens: Koncert za klavir št. 3 v Ee-duru op. 29; 18.40 Priljubljene arije; 19.15 Šport; 20.00 Melodije za razvedrilo; 20.40 Skozi bratsko Makedonijo v narodni pesnili: 21.00 Nočni simfonični koncert: J. S. Bach: Brandenburškl koncert št. 5 in 6 - F. Schubert: Simfonija št. 6 v C-duru; 22.05 Zaplešite ob naših ritmih. e> I. «• V i. s >J A 327.1 m, 202.1 m. 212.4 m Poročita ob 5.00, 6.00. 7.00. 12.30, 15.00. |7tm m 22.00 12.00 Opoldanski spored lahM in orkestralne glasbe; 13.10 Bft-drich Smetana: Moja domovina, ciklus simfoničnih pesnitev; 14.30 Modni kotiček: 14.40 Skladbe slovanskih avtorjev poje Mariborski kpmorni zbor; 15.15 Zelelt ste — poslušajte!: 16.00 Utrinki iz literature . Paul Bouseon: Kardinal: 16.20 Koncert po željah; 18.00 Domače aktualnotki; 18.10 Bela Bartok: Koncert z* orkester; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Radijskii dnevnik; 20.00 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov; 20.45 Literarni večer -Homer: Odisej iz Nausikaa: 21.15 Spored popularnih orkestralnih skladb; 22.15 «Po svetu jazza«, znameniti črnski orkestri Amerike. Tkl.KVI/.IJA 16.30 Prenos konjskih dtrk I* Nemčije; 18.00 Spored za otroke: Mosca odgovarja: 21.35 »Kočija«; 21.50 Mednarodni variete. Rossetti. Zaprto zaradi počitnic. Excelsior. 16.00: »Stražniki in tatovi«, Tofo, Fabrizi. Fenlce. 16 00: «Nevidna patrulja«, John Wayne, Anthony Quinn. Nazlonate. 16.00: »Bojna sekira«, R. Calhoun. P. Castle. Ftlodratn matico. Zaprto zaradi počitnic. Supercincroa. 16.30: »Kraljica Far Westa», R. Reagan, G. Evans. Arcobaleoo. 16.30; «Svobodna ženska«, F. Christophe, P. Cresso.v. Astra Rojan. 16.00: »Izpovedi dekleta«. G. Movre. G. Langhan. Capitol. 16.30: »Babilonska kurti-’ zana«. Rhonda Fleming. Mladoletnim prepovedsfnd. Crlstallo. 16.00: «Eno uro pred zoro« V. Lahe. F. Tone. Grattaclelo. 16.30: «Kardinal Lambertini«, N. Gray. Alabarda. 16.00: »Suženj nasilja«, R. Ryan, L. Day. Aurora. 16.30: »Krivec je med nami«, E. 0’Brlen,' J. Agar. Armonla. 16.00: »Kraljica Kristina«. G. Garbo, J. Gllbert, Arlston. 16.00: «Sanjr. Boheme«, K Gravson. Garibaldi. 16.00: «MštŠčebana». M. Vitate. A. Fernese. Ideale, 16.30; »Tolpa ponafeje-1 valcevhi, D. 0’Keefe Impero. 16.00: «Caota Diva«, A Lualdi. (Iti ‘II ltalia. 16.00: ((Zavržena«, Alberto Farnese, Helene Remy. S. Marco. Zaprto zaradi počitrtte. Kino ob morju. 16.30: »Jolanda In‘kralj sambe«, F. Astalre. Moderuo. 16,00: «S.O.S, Scotland Yard», L. Redmorid Savo ni. 16.00: «v ljhbezni se greši v dvoje«, C. Greco. Vtale. 16.00: «zrtve sovraštva in ljubezni«. M Schell Vittorio Venelo. 15.45: »Kraljica devica«, S. Graoger. Azzurro. 16,00: «Nartdnik Car-ver«, G. Montgomerv. Belvedere. Zaprto. Marconi. 16.30: ((Skrivnostna vra-ta», V. Johnson. Masslmo. 16.00: »Napad v džungli«. R. Urquhart Novo cine. 16.00: »Nagi časi«. De Sica. Odeou. 16.00: »Neron in Mesa lina«, J. Šanson. Radio. 16.00: «Napravite prostor za mušketirje«, V Šanson. Venezla. 16.00: »Odette, agent S 23», A. Neagel. Skedenj. 19.30: ((Gospodične, ne škilite za mornarji!« Kino na Opčinah. 18.00: »Sa- mota«, R. Mllland. POLETNI KINO Arena del flori. 20.30: »Samomorilno pcslansjtaz)«. T. Curtus Heston. Ponziana. 20.30: ^Neukročena rne-ašfevari aVM Vitale. Secolo. 20.30: »Diamantni k»iž«J E. Flvnn, TRSI Ul. sv Fran. čiška 20/IU. tel. 37-338 sprejemu ln-serate. male oglase, osmrtnic« m drugo od 8. do 12.30 tn od 15. do 18. ure. Mali oglasi CEMENTN1NAR - TERASER vešč Izdelovanja umetnega kamna, star 49-45 let, dobi stalno zaposlitev. Samskemu nudim stanovanje. Cihlar-Suč, Ljubljana, Vodovodna l-ll. 1] ČETRTEK, 7. julija H35 TIISI' POMTA.IA A 11.30 Lahki ork‘estri; 12.00 Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsakogar nekaj. 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Domači motivi; 13.30 Zabavna glasba; 14.00 Poje sopranistka Elisabeth Schvvariz-kopf; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Mozart: Koncert za fagot in orkester; 18.17 VVoirove in Brahmsove pestmi; 18.40 Filmska glasba; 19.00 Vivaldi: Godalni koncert — odmev; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Priljubljene melodije; 20,00 Šport; 20.05 Veseli ritmi; 20.30 Vokalni kvintet; 20.50 Svendsen: Karneval v Parizu; 21.00 Dramatizirana zgodba: Ku- ADRIA EXPRESS TRST - Ulica Ctcerone 4 tel. 29-243 IZLETI 12. - 17.8.1955 v PARIZ in na DUNAJ POČITNICE OB MORJU, V HRIBIH, OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje) pezion po 1700 lir (v ceni so všteti zdravniški pregledi in zdravstvene ureditve) Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih in tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listkov za avtobusne proge iz TRSTA v VELDEN (Vrba)- WOER-THER SEE (Vrbskojezero) - CELOVEC -GRAZ, odhodi v četrtkih in sobotah ob 7.45 TOLMEZZO - RAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 6.30 JEZERO CAVAZZO, v nedeljah ob 7.30 CANAZEI - ORTISEI, v torkih, četrtkih, nedeljah ob 6 z zvezo za •PRlMlERO, CORTINO, MOENO, MERANO. GRADEZ - dnevni odhodi ob 8.30 MILAN - dnevni odhodi ob 21 GENOVA - v ponedeljkih. sredah in petkih ob 21 COMO - CHIASSO, odhodi ob torkih, četrtkih, sobotah in v nedeljah ob 21 UDINE - dnevni odhodi ob 6.30. 7.30, 8.30 BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 TREVISO - dnevni odhodi ob 8.30 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST UL. COHI I 2 — TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. BOLEHATE P I ) T E na jetrih, na žolču, na ledvicah, na ženskih motnjah, na izčrpanostih V8|18lif*ni1?ili0 RADENSKO NARAVAO MINKItALNO VODO W»tMO*Sin DKITNTK — 3 — 7. julij« 198* so mi rck'i, prošenj za Dijaške Ma- padel 23. S. DIJAŠKEM DOMU je čuti-začela V BORBI ZA DEMOKRATIČNE n"~lj r 1 ' * "* pri nameščanju delodajalci kršijo zakon od 29. aprila 1949, ki urejuje nameščanje brezposelnih Od 8000 občinskih namestitvenih komisij so jih do sedaj ustanovili le 300 - da se tako ustvari pred--Mtna lestvica ne na podlagi * r°kovne sposobnosti in gmot-potrebe, ampak na podlagi Političnega prepričanja brez* oselnih delavcev. Tako so na. *a* številne «družbe za pro-0,0 delovne sile*, ki dobav-J* 10 delovno silo po znatno 1 Ji ceni kot jo določajo ob-Moječe sindikalne tarife, po-osto pa ce|0 2ahtevajo nagra v denarju (do 20.000 lir) 1°. da preskrbijo zaposli *v' Mnoga podjetja re obra- čajo na te »družbe* kadar po- 'r>«Jo novo delovno silo tako dela tudi FIAT, ko po-le ui* čistilke in osebje za vzdrževanje naprav, od kate-1 Jih pozneje nekaj zaposli [prejeli smo •ekonomska revija*, gla- 0 žtveze ekonomistov Slove-Ljubljana, leto VI — štev. . 1955. Uredništvo in upra- ,?• Ljubljana, Gregorčičeva 27-*• Letna naročnina za Inozem-■vo 600 din. V reviji so med 'ugimi objavljeni tudi sledeči 'Janki: Int. Roman Modic: KE-mična INDUSTRIJA V SLOVENIJI; Tone Klemenčič: U- iv °vljen JE EKONOMSKI ■INSTITUT LRS; Franjo Baš: U ZGODOVINE PREDKAPITALISTIČNE IDRIJE; Tone Hren: "LDARSTVO LR SLOVENIJE, »Nasa žena*, leto 1955, štev. • Ljubljana, Erjavčeva 12. Let-naročnina 540 din. Krojna •"■la izide štirikrat na leto. v proizvodnji. V podjetju Rhodiatoce, last Montecatini, ki je nastalo pred manj kot dvema letoma, sprejemajo delavce po »kvalifikacijskem tečaju*: po tečaju jih odpustijo z obljubo, da bodo sprejeti na delo poimensko kot kvalificirani delavci; medtent pa’ Montecatini poizveduje o njihovem političnem prepričanju;, kdor je le malo osumljen, da simpatizira 7. naprednim delavskim gibanjem, ne dobi zaposlitve. Uprava državnih železnic je zaposlila kar 30.001) ljudi s posredovanjem zgoraj omenjenih »družb*. Krajevne keramične industrije v Sasso-lo (Modena) so zaposlile 250 novih delavcev brez posredovanja namestitvenega urada, Posestvo B.P.D- v Colleferru je najelo 2000 poljskih delavcev za manjšo mezdo s pristankom urada za delo v Rimu. Z naštevanjem podobnih primerov bi mogli nadaljevati. Pri vsem tem nosi delno odgovornost tudi vlada; naj 0- menimo le, da je bilo do se- daj ustanovljenih le 300 občinskih namestitvenih komisij, k> jih zgoraj omenjeni zakon iz leta 1949 predvideva, za vseh 8000 občin; in kjer že obstajajo, se sestajajo ob osebni u-deležbi župnika in karabinjerskega marešala, tako da moremo reči, da so župnije, karabinjerske postaje in sedeži de-mokrščanske stranke postali dejanski namestitveni uradi Brez njihove odobritve je težko dobiti zaposlitev. Spričo tako nevzdržnega stanja, CGII, poziva vse delavce, da se z doslednostjo in vztrajnostjo bore za naslednje upravičene zahteve: 1. V vseh občinah naj se u-stanovijo občinske namestitvene komisije; 2. poveča naj se število delavskih zastopnikov tako v o-srednji kombiji, kakor v pokrajinskih komisijah; 3. občinskim in pokrajinskim komisijam naj se priznajo iste pristojnosti, kakor jih imajo komisije za delovno silo v poljedelstvu; 4. osrednji komisiji in po- krajinskim komisijam naj se prizna pristojnost odločanja glede prizivov delavcev in da se za pokrajinske komisije do-lcČijo turnusi in prednostna lestvica glede zaposlitve; 5- izvaja naj se načelo e-notne in obvezne name‘tjtve za vse kategorije in vedno s številčno zahtevo; 6. objavijo naj se seznami brezposelnih po prednostni lestvici in po gmotnem stanju družine brezposelnega, kakor je določeno po zakonu in kakor spada v pristojnost občinskih komisij; 7. namestitveno službo pri posebnih kategorijah naj pod nadzorstvom državnega namestitvenega urada opravljajo zainteresirane, kategorije; odpravijo naj se pogodbe na določeno dobo in notranj jetniški zakupi; 8. med stavkami naj se prekine z nameščanjem brezposelnih, da se namestitveni u-radi ne bi spremenili v stav-kokaške agencije; 9. strogo naj se kaznujejo kršilci zakona. oiiira za razuej posameznih aospoflarsieii V dosedanji praksi so v delovanju te mednarodne organizacije imeli odločilno vlogo predvsem strateški in politični interesi - Kaj sedaj, ko se v svetu uveljavlja pomirjevalni duh? Pred kratkim je prišlo do zanimivega dogodka, ki. je močilo pritegnil mednarodno pozornost. Gre za sestanek Sveta ministrov Evropske skupnosti za premojj in jeklo. Na tem sestanku, ki so se ga udeležili vsi člani omenjene skupnosti; .Franclja, Zahodna Nemčija. Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Ualija, je bil sprejet oklep, po katerem naj bi prišlo do splošne gospodarske združitve dežel-članič o-menjene organizacije. Ta sklep pa predvideva ne samo popolno odpravo vseh omejitev glede uvoza,, marveč tudi odpravo carinskih tarif in ustanovitev skupnega tržišča. Ze sam ta sklep dokazuje, da je prišlo v mednarodnih odno-ih do velikih sprememb. Doslej se je proces evropske integracije vršil po dokaj napačnih poteh, zakaj ves čas so v njem itseli odločilno vlogo strateški in politični interesi. V kolikor so prihajali do izraza tudi gospodarski inte-bili ti podrejeni stra-itičnim. Najboljši doza to je prav način, kako je prišlo do ustanovitve Evropske skupnosti za premog m jeklo. Razlogi namreč, ki so privedli do zamisli tako i-menovanega Schumanovega načrta o ustanovitvi prve nadnacionalne organizacije za pre- mog in jeklo, so bili izključno politični razlogi, v najlesnej-ši povezavi s hladno vojno, ki je nekako pred štirimi leti dosegla svoj vrhunec. Sc pred tem pa ve je Zahodna Evropa združila v strateškem pogledu, a to z ustanovitvijo Severnoatlantskega pakta, katerega osnovni smoter je bila osamosvojitev ter okrepitev zahodnoevropske vojne industrije. To zaradi tega, da bi se vsaj delno moglo zadostiti potrebam po moderni oborožitvi ti-tih zapadnoevropskih držav članic Severnoatlantskega pakta, ki se zanje smatra, da so na najbolj izpostavljenem položaju. Med 1950 in 1951 letom so se vojaški izdatki severnoatlantskih dežel podvojili. Leta 1950 so znašali 20 milijard in 208 milijonov, naslednje leto pa 42 milijard 41 milijonov dolarjev. Za to so bile potrebne ogromne količine jekla, katerega proizvodnja pa je ta ča>- stala približno n.i isti ravni kot leta 1929, medtem ko se je na splošno v svetu podvojila. Bilo je torej potrebno, če naj sp zadosti zahtevam moderne vojne industrije, da se proizvodnja jekla dvigne na višjo stopnjo, kar je v prvi vrsti odvisno od sanacije tako industrije jekla kot premoga, ki je s prvo tesno povezan. Koks DVA LETNA OBRAČUNA V SLOVENSKEM Ali se Iviaški Sloven zavedam kaj nam pomeni Dijaški dem SPOMNIMO se naših padlih Prevzel me je opojen vonj cvetočih lip, ko sem stopil na vrt Dijaškega doma v Ulici Buonarroti. Na gredicah bujno cvetejo rože. Ob kamniti mizi sedi na klopi starejši dijak. očitno maturant, in si polglasno ponavlja naštudirano snov in od časa do Čača pokuka v zvezek, ki leži odprt pred njim na mizi. Tam na koncu vrta se sprehaja drugi dijak, tudi s knjigo v roki, na klopci pod murvo je zopet tretji. Pomislil sem: ta lepi vrt in ta ,tišina sta gotovo najprimernejše okolje za pripravo na maturo. Nisem hotel motiti marljivih študentov in sem, ‘pbtritfel v stavbo Dijaškega doma, ki se mi je zazdel« nenav-adno. tiha, skoroda zapuščena. Vsa velika in živahna dijaška družina je pač odšla na počitnice, razen maturantov seveda. Zato je dom tako prazen, da je človeku, ki je vajen ob obiskih živahnega sprejema mladine, kar tesno pri srcu. To me žene, da prestopam kar preko dveh stopnic; že sem pri vratih, potrkam in vstopim. V pisarni sem dobil oba, upravnika in ekonoma. Rokujemo se, ponudita mi stol. »Kaj, vidva še nimata počitnic? Pa menda ne delata mature?* ju vprašam. «Matura je že davno za nama, a dela imava kljub temu dovolj.* mi odgovarja upravnik. »Ravnokar se ukvarjava vsak o svojim obračunom.* pojasnjuje podrobneje ekonom. »Kako, vsak s svojim?* se čudim. «Kaj ne veš, da imamo v Dijaškem domu vedno dva obračuna; enega moralnega, drugega materialnega. Ker ceni ekonom bolj materialne dobrine, sestavlja on materialni ob račun, jaz pa se ukvarjam z moralnim obračunom.* mi pra-v upravnik. «No, in kako je s tem tvojim moralnim obračunom? Gotovo misliš na šolski uspeh svojili gojencev, kaj ne?» hočem vedeti. »Točno,* mi odvrne upravnik. »Za končni uspeh naših dijakov gre. Kako je, vprašuješ? Dobro! Toda s tem sem ti povedal zelo malo ali pa nič. Veš. tudi moralne ohraču-ne je mogoče delati s številkami, da, celo najbolj verni so; bolj kot splošni izrazi »dobro*, «zadovoljivo», «prav do- bro* in podobno. Zato si me dobil pri številkah. Poglej tu! Na vseh slovenskih srednjih šolah, ki jih obiskujejo gojenci Dijaškega doma. je bilo ob koncu leta 1279 dijakov. Od teh je izdelalo razred z uspehom 613, kar pomeni 47,9 odst. Od teh dijakov je bilo gojencev Dijaškega doma 109. Od teh je izdelalo razred 58, kar da v odstotkih 53.2. Torej vidiš, da je utipeh gojencev Dijaškega doma za nekaj odstotkov boljši kot celoten uspeh vseh šol, ki jih ti dijaki ob-skujejo. Naši gojenci so prekoračili odstotek pozitivnih na obgh nižjih strokovnih šolah, na nižji gimnaziji, zlasti pa na učiteljišču, kjer je izdelala polovica naših gojencev. medtem ko je splošen u-peh na učiteljišču komaj 38 odstotkov. Od ostale polovice so bili vsi pripuščeni k maturi, razen enega edinega, ki i-ma popravljalni izpit v jeseni* Tedaj je upravnik vzel v roke »Izvestje*. listal po njem in mi Čital imena gojencev Dijaškega doma, ki so tiskani j praviš k temu? Rot javlja ameriška agen-'Ua Associeted Press, so v ^b>A že do srede junija le-l°s izdelali 4 milijone avto-Mobilov. To pomeni, da bo-«0 do konca leta, v kolikor brzina proizvodnje nadaljuje s tako naglico, v ZPA izdelali in vrgli na trgače 8 milijonov avtomobi-Joy- Leta 1950, ki je bilo po •Plosni oceni leto najvišje Proizvodnje v ZDA, je ame-Uska avtomobilska industriji 'Zdelala 3 milijone avto-Mobilov šele do konca avgusta. Poleg tega je v prvih Rctih mesecih letos ameri-co* industrija izdelala še 6-000 tovornih avtomobilov. « » * Švica je v prvih petih me-]*c'h letošnjega leta izvozi-•?-_ _ur v skupni verdnosti • -.570,000 švicarskih fran-. o v, kar je za 10 milijonov ■ 'carskih frankov več kot ]eisls'*m obdobju lanskega . 5'0Vek izloči dnevno iz • telesa okrog 300 g y°de več. kot pa jih - če v 'uv?f?no — prejme vase za- j Jedil in pijače. 'J'o štn? •* 'ega, ker se voda se-še ! !Z v.° d i k a in kisika. Na-.1:. P0 jemlje iz hrane vo- in ga fngša s kisikom ustvl ■ ' * čimer si samo vode rT»vPOtrebno količino v- rano napravi nase te- lo iz 100 g sladkorja 55 g vode, iz 100 g masti pa celo 118 g vode itd. Zraven tega pa že hrana sama vsebuje dober del tekočine. Pri pravilni prehrani zadostuje potemtakem ze manjša količina vode. Žeja, na kateri tolikokrat trpimo, izhaja v glavnem od tega. ker vnašamo v telo preveč soli. • » * Na otoku Samosu v Egejskem morju se vrše arheološka raziskovanja, ki jih o-pravlja inštitut za umetnost na newyorški univerzi. Pri tem delu so izkopali tudi roko izredne lepote. Profesorja dr. Karl Lehmann s pravkar omenjene univerze in dr. Charbonneau, upravitelj muzeja v Lonvru. si še nista popolnoma na jasnem. ali pripada ta roka Milonski veneri ali boginji, ki jo predstavlja kip »Zmaga Tlačanov*. » « » Letos so kanadski geologi začeli raziskavati s pomočjo helikopterja okrog 120 tisoč kvadratnih milj Arktike, kar brez. dvoma predstavlja največje geološko raziskovanje, ki je bilo kdaj opravljeno. Ta izredni podvig se je začel že letos 2. maja. ko se je prvi helikopter z materialom in ljudmi odpravil na izhodiščno mesto odprave. kurzivu (povprečna ocena sedem) in z velikimi črkami (povprečna ocena osem). Našteval mi je celo vrsto imen takim zadovoljstvom, da gotovo niso niti starši imenovanih gojencev bolj zadovoljni z uspehom kot je upravnik. »Kaj pa materialni obračun, ali je tudi ta tako zadovoljiv?* sem poskušal zvedeti tudi o tej plati domovega dela. »Zal ne.» upregovori ekonom Zdaj je vrsta na njem. »Moj obračun je bolj klavrn kot u-pravnikov moralni obračun. Nasprotja so vedno večja. Medtem ko se izdatki višajo z zvišanjem najemnine, s porastom cen nekaterim živilom, je plačilna zmogljivost staršev naših gojencev manjša. Prav sedaj ob zaključku šolskega leta so nekateri roditelji. ki so med šolskim letom .zgubili zaposlitev, zaprosili za znižanje vzdrževalnine, točneje za odpis dolga na vzdrževalnim, Razumljivo, da ima tudi uprava doma dolgove. Se sreča, da so naši dobavitelji potrpežljivi in da uživamo pri njih kredit. Seveda ostane obveza le obveza. Nujno je, da najdemo način, da uravnovesimo dohodke z izdatki * »Bo morala pač Dijaška Ma tiča primakniti še kak prispevek,* sem predlagal, pa sem s predlogom takoj propadel, kajti ekonom mi je zaupal, da rn Dijaška Matica zaradi mnol gostranskega delovanja mogla niti v preteklem letu izpolniti nasproti Dijaškemu domu vseh obveznosti, ki jih je z rešitvijo prošenj sprejela ob začetku šolskega leta. «ln drugih virov ni?» sem se zanimal. «So,» je povzel upravnik. »Izdatno pomoč nam nudijo slovenski rudniki in lesna podjetja, ki nas brezplačno oskrbujejo s kurivom. Tudi letos bomo dobili, kot lansko leto, izredno podporo v znesku 200 tisoč lir od Socialnega urada vladnega komisariata. S to podporo bomo dokončali obnovitev žimnic, ki smo jo začel: z lansko vladno dotacijo. Po desetih letih obstoja Dijaškega doma pa je tudi ves o-stali inventar potreben obnove in dopolnitve. Toda sredstev za obnovitev nimamo; saj nam primanjkujejo še za redno poslovanje. Vladna pomoč, ki smo jo lansko leto prvič prejeli* je vsekakor, četudi pozno, priznanje našemu delu. Vendar mislimo, da bi morala pomoč vlade našemu domu dobiti širši značaj, da ne ostane pri enkratnih izrednih podporah, ki so spričo velikih potreb zelo nizke. Menim, da imamo pravico do redne in izdatnejše podpore tudi na o-snovi določb Posebnega statuta. Tudi občinske podporne 11-stanove tržaške, kakor tudi zunanjih občin, ne bi smele ostati brezbrižne za potrebe revnih gojencev našega doma » »Vidim, da imate z obema obračunoma dovolj skrbi in da tudi vaš materialni proračun za bodočnost ni prav rožnat. Kako pa je z vpisi v Dijaški dom za prihodnje šolsko leto?* sem še želel zvedeti. »Tega vam pa še sedaj ne morem povedati,* so »Rok za vlaganje vse vrste podpor tiče poteče šele konec tega meseca. Po zanimanju ljudi, k: sprašujejo za informacije In nabavljajo tiskovine za prošnje pa sodim, da bo letos zopet dom polno zaseden in da bomo morali zopet kakega zamudnika zaradi pomanjkanja prostora odkloniti. Pri zamudnikih pač ne more odločati večja potreba, ker prav tu. pri reševanju prošenj se uveljavi pregovor »Kdor prej pride, prej melje*. Ze sprejetega gojenca, četudi je razmeroma manj potreben, ne moremo odkloniti zavoljo potrebnejšega zamudnika.* Lepo sem se zahvalil upravniku in ekonomu za zanimive nformacije, se poslovil in ju pustil, da sta nadaljevala s svojim obračunom in bodočimi proračuni. Ko sem se spuščal po strmi Ulici Buonarroti in sem preko tržaških streh gledal na morje, se mi je v glavi rodila isel; «Kdo ve. ali se tržaški Slovenci v zadostni meri zavedamo. kaj nam pomeni Dijaški dom!* —euc DIJAŠKI DOM OB DESETLETNICI JUGOSLOVANSKEGA FILMA Drugi Puljski filmski festival revija jugoslovanskih uspehov Poleg predvajanja najboljših jugoslovanskih umetniških filmov bodo na festivalu prikazali tudi triindvajset dokumentarnih filmov - Festival bo spremljala vrsta kulturnih in športnih prireditev V soboto, 9. t. m. se bo v Pulju začel drugi filmski festival, ki je največja tovrstna manifestacija v Jugoslaviji. V Pulju se že opaža bližina tega festivala, organizacijske priprave so že v zaključni fazi, Na vsakem koraku ti, da se bo v so revija najnovejših uspehov jugoslovanske kinematografije. V mnogih reklamnih kioskih so jugoslovanska filmska podjetja razstavila slike, fotografije, plakate, statistične grafikone in ostale prikaze dvojih dosedanjih uspehov. Slike filmskih igralcev, slike iz posameznih filmov opozarjajo prebivalstvo Pulja in številne turiste na najvažnejša dela jugoslovanske kinematografije- Festival se bo začel v soboto 9. t. m. s cvečano otvoritvijo. Takoj nato bo prikazan močan film režiserja Djordja Skrigina »Ona dva* (»Njih dvojica*), ki ga je domača filmska kritika ocenila kot e-nega najboljših jugoslovanskih filmov. Istega dne zvečer bodo prikazali v Areni film »Milijoni na otoku*, ki ga je režiral hrvaški režiser Bauer, izdelalo pa zagrebško filmsko podjetje »Jadran-film*. V nedeljo je na sporedu najnovejši film makedonskega filmskega podjetja «Vardar-film* »Volčja noč*, ki ga je režiral slovenski filmski režiser France Stiglič. To bo prvo pTedvajanje lega filma. V ponedeljek bodo prikazali »omnibus* ljubljanskega filmskega podjetja «Triglav» »Tri pripovedke*, v torek pa bodo prikazali film, ki ga je izdelalo beograjsko filmsko podjetje »Avala* — «Anikinini časi*. Istega večera bodo iz-, ven konkurence prikazali tudi neki francoski film. Prikazovanju francoskega filma bo prisostvoval tudi sam avtor filma. Najnovejši slovenski film »Trenutki odločitve*, ki ga je izdelal »Triglav-film* v režiji Frančiška Capa, je na programu v «>redo skupno z jugoslovanskim filmom «Dve jagodi*, ki ga je režiral Puriša Djor-djevič. V četrtek bodo prav tako prikazovali dva filma. Prvi je «Jubilej gospoda lkla*. ki ga je režiral Vatroslav Mimica, izdelalo pa podjetje »Ja-drap-film* iz Zagreba, drugi pa bo neki tuji film. Naslednji dan, v petek, je na vrsti Golikov film «Dekle in hrast*, ki ga je izdelalo zagrebško podjetje «Jadrati-lUpi*, v soboto pa nurveško-jugoslovanski film «Krvava pot* Radoša Novakoviča in Mitrovičev «Ešalon dr. M.» v produkciji Ufusa. V nedeljo 17. t. m. bodo prikazovali ameriški film v cinc-mascopu. Kot zaključek festivala bo posebna prireditev, pri kateri bodo izročene nagrade. Poleg omenjenih filmov bodo vsak dan prikazali še po dva ali tri dokumentarne filme, tako da bo v cedmih dneh festivala prikazanih skupno 23 dokumentarnih filmov. Za najbolj uspele dosežke v filmski umetnosti so organizatorji filmskega festivala v Pulju določili sledeče nagrade; za režijo umetniškega filma je predvidena prva nagrada «A-rena* v znesku 300.000 dinarjev, za režijo dokumentarnega filma druga nagrada »Arena* 100.000 dinarjev, za najboljši scenarij tretja nagrada ((Arena* 100.000 dinarjev, za na.i-boljšo fotografijo četrta nagrada »Arena* 100.000 dinarjev, za najboljšo moško vlogo peta nagrada ((Arena* 100.000 dinarjev, za najboljšo žensko vlogo nagrada mesta Pulja 100.000 dinarjev ter dve diplo- fiknsko glasbo. Razen tega bo. do razdeljene še posebne diplome onim filmom, režiserjem m igralcem, ki jih bo posebna žirija, ki bo sestavljena iz predstavnikov filmskih kritikov jugoslovanskega tiska, 0-cenila kot najboljše. V času filmrkega festivala bo še vrsta drugih prireditev ki bodo pripomogle, da bo ta velika manifestacija še bolj privlačna. Ze prvi dali festivala, v soboto 9. t. m., bo »brionska regata*, katere se 00 udeležilo 1O0 tekmovalcev. Zmagovalec regate bo dobil pokal filmskega festivala. V nedeljo zvečer bo »puljska regata* s startom in ciljem v Pulju, medtem ko bo v ponedeljek 11. t. m. start »jadranske regate*, ki bo šla od Pu lja do Dubrovnika. Razen tega bo v festivalskih dneh razstava slikarskih del «UKUM», razstava »desetlet nice jugoslovanskega filma*, razstava »Pulj skozi stoletja* nadalje folklorne prireditve v kopališču »Stoj*, tekme v ve slanju, plavanju in vvaterpoo-lu. Na rporedu je še mednarodni mladinski nogometni turnir s sodelovanjem avstrijskih in jugoslovanskih mladinskih nogometnih klubov ter zaključno tekmovanje za mladinsko prvenstvo ženskih košarkarskih klubov Hrvatske. Pričakuje se, da bo filmskemu festivalu prisostvovalo turi' večje število vidnejših filmskih umetnikov iz tujine, mert katerimi bo verjetno tudi znani italijanski režiser Vittorio De Sica. Od domačih filmskih umetnikov in režiserjev bodo prisotni vsi vidnejši umetniki in umetnice vseh domačih filmov. ki bodo predvajani na tem festivalu. Po vsem. kar smo navedli, je verjetno, da bo drugi filmski festival v Pulju velik ku- je namreč poleg železne rude najvažnejši element v proizvodnji jekla. Osnovni cilj Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki predstavlja prvo gospodarsko obliko integracije Zaparine Evrope. je potemtakem lahko samo ta. da se poiščejo primerna sredstva in način za rešitev vprašanja surovin in o-stvaritev enotnega zapadnoev-ropskega tržišča za premog in jeklo. Toda to je samo ena plat "o-menjenih strateško-političnih momentov, a ta je v našem primeru, namreč kar zadeva jeklo in premog, omogočila gospodarsko integracijo Zahodne Evrope. Obstaja še dre ga plat, ki deluje v nasprotnem smislu, se pravi, ki zavira proces integracije. Evropska skupnost za premog in jeklo je namreč organizacija z nadnacionalnim značajem. Države njene članice so, vsaj kolikor zadeva omenjeni dve ključni gospodarski panogi, prenesle svojo suverenost na določen mednarodni organ, ki je izključno kompetenten za vse, kar je kakorkoli v zvezi z jeklom in premogom. To pa pomeni, da bi vsaka razširitev integracije na istih o-snovah pomenila nadaljnje zmanjšanje kompetenc včlanjenih držav. Do tega je lahko prišlo v pogledu jekla in premoga, to iz strateških razlogov in pod pritiskom hladne vojne. Vsako nadaljnje uveljavljanje tega tipa gospodarskega združevanja, bodisi na poljedelskem ali katerem drugem področju, pa bi prej ali slej naletelo na odpor pri vseh zapadnoevropskih vladah. Tako je zadnji čas prak-tičnoA ves načrt glede gospodarske združitve Evrope zašel v slepo ulico in vprašanje je, če s* bo v novth pogojih izboljšane mednarodne situacije, popuščanja napetosti in prenehanja hladne vojne sploh mogel ohraniti pri življenju. S tem v zvezi se nam postavlja neko načelno vprašanje: ali je Evropi sploh potrebna združitev? Točneje: ali so za napredek in razvoj evropskega gospodarstva kot celote, zares potrebni neki skupni ukrepi, ki bi se z njimi postopno odpravila dosedanja evropska gospodarska razcepljenost ter ustvarilo enotno tržišče, kjer bi ne obstajale zunanjetrgovinske in devizne omejitve, kakor tudi ne diskriminacijski ukrepi, s katerimi vsaka država na svojem ozemlju skuša zaščititi svoje gospodarstvo? Brez dvoma, da bi ustanovitev skupnega1 evropskega gospodarstva, kjer bi se. vodila enotna gospodar« ska politika, pozitivno vplivala na razvoj tega gospodarstva. Toda s tem v zvezi se pred vrsto evropskih držav postavlja številno delikatna vprašanja. Kako bi se ti ukrepi integracije, v sedanjih pogojih neenakomerne razvitosti. izrazile pri manj razvitih dež.elah? In do kakšnih ovir bi sele prišlo, ko bi se med državami odpravile carinske pregraje? Trenutno se to vprašanje ne postavlja tako ostro, ker se omenjeni ukrepi integracije nanašajo na šest industrijsko razvitih držav celinske Evrope, na dežele — članice Evropske skupnostj za premog in jeklo. Pride pa nujno na vrsto, čim se v to skupnost vključijo še ostale evropske dežele. Edini napredni način, kako premostiti vse te težave, bi bil ta, da se s pomočjo posebne investicijske politike sistematično podpre razvoj gospodarstva v bolj zaostalih deželah. gele ko bi se zaradi takšne politike postopno odpravile vse dosedanje gospodarske razlike med posameznimi evropskimi deželami, bi se lahko prešlo tudi na odpravo carin in ustanovitev enotnega evropskega tržišča, ki bi imeli nanj vsi proizvajalci in potrošniki enak 'n svoboden pristop. Se ni znano, kako ho svet ministrov Evropske skupnosti za premog in jeklo skušal u-resničiti v začetku omenjeni sklep glede odprave vseh o-mejitev, ne samo kar zadeva uvoz, ampak tudi carinike tarife, in ustanoviti enotno tržišče. Morda se bo to poskušalo, kot je sicer bila tudi doslej navada v okviru Evropske skupnosti za premog in jeklo, s pomočjo določenih kompenzacijskih fondov v korist dežel, katerih gospodarstva bi bila 7. uveljavitvijo o-menjenih ukrepov oškodova- HEKTOR CAHARIJA rojen v Nabrežini 23. t. 1923 MARIO PERGAR rojen v Trstu 9. It. !*M umorjen sept. 1944 od Nemcev padel jan. 194S pri MosUrjv LEO PENTIC BORIS GRUDEN rojen v Splitu 12. 4. 1924 rojen, v Zgoniku 1*. 9. 192* padel 12.12.1944 na Hrvatskem padel 14. 19. 1944 (Gorjansko) SILVANO TOFFOI.UTTI rojen v Trstu 24. 12. 1920 rhu MILOVAN BRZAN rojen v Šmarjah 3. 3. 1923 padel 2. 10. 1943 v Istri JERMAN GERLANC rojen v Trstu 3. 8. 1945 padel 13. 3. 1944 v Istri ANTON ŽAFRAN rojen v Birmanjih 3. 5. 1914 padel 12. 3. 1945 v Suhi krajini na. Toda to bi predstavljalo samo polovično garancijo za nadaljnji razvoj evropske integracije na napi Anih osno3 vab. ker bi tako bolj zaostala področja v resnici postala samo nekakšen privesek onih, ki so bolj razvita, kar bi privedlo do tega, da bi prva samo životarila na njihov račun. Pri taksnem, v bistvu neenakopravnem stanju, ki bi se na ta način ustvarilo, pa bi bilo zaman govoriti o katerikoli napredni perspektivi v pogledu gospodarske in politične zdri^.itve Evrope. „.i »Arena* za najboljšo ko- rak naprej v razvoju jugoslo-produkcijo in za najboljšo 1 vanske kinematografije. Za izgraditev objektov mlekarske industrije v Jugoslaviji je predvideno v 1. 1955 iz investicijskih sredstev 3 milijarde in 220 milijonov dinarjev. Poleg tega zneska pa bodo porabili za izgradnjo teh objektov še 504.000 dolarjev, ki jih je odobril UNICEF. V nekaj mesecih bo začela poizkusno obratovati tovarna tekstila »Raška* pri Novem Fadu. Sedaj montirajo stroje, uvožene iz Zahodne Nemčije, Francije in Japonske. V Dolu pri Ljubuškem so odkrili bogata nahajališča belega in sivega marmorja, ki i-ma na svetovnem tržišču visoko ceno. BRUNO GERLANC rojen v Trstu 26. 6. 1912 MARCEL STANČIČ rojen v Trstu 22. 1. 1927 umorjen 21. 9. 1944 v Rižarni umrl 15. 2. 1945 v taborišču TULIJO MOLINAH1 rojen v Trstu 17. 3. 1929 umrl 8.6.1945 - posledice vojne DAVIDE VARDABASSO rojen 29. 11. 1917 padel dec. 1943 pri Komu« PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — d1- Julija 1935 GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK IZREDNA SKUPŠČINA NIITHAN.IIH KII NI IS 1.1 K KIIA V TRŽIČU Seznanili bodo oblasti in javnost s krivičnimi ukrepi v ladjedelnicah Izvršni pokrajinski oilbur izrazil svojo solidarnost z ladjedelniškinii delavci in jili pozval, naj bodo enotni Notranje komisije CRDA v Tržiču so sporočile, da so imele po predhodnem dovoljenju ravnateljstva izredno skupščino med delovnim časom zaradi ukrepa ravnateljstva CRDA od sobote 2. julija proti delavcem iz dopolnilne blagajne, ki «od ponedeljka 4. julija dalje ne smejo stopiti v tovarno*. Ukrep je bil sporočen notranjim komisijam in sindikatom brez posvetovanja ravnateljstva z notranjo komisijo kot določajo obstoječi sporazumi, Z zadnjimi naročili za gradnjo dveh ladij po 16.200 ton znašajo naročila CRDA skupno 242.000 ton, kar dokazuje še večjo krivico. Zaradi tega so notranje komisije soglasno odločile, da bodo njihove delegacije poročale prefektu, nadzorništvu za delo v Vidmu in predsedniku pokrajine odvetniku Culotu, o ostrih ukrepih v ladjedelnici. Od preiskovalne parlamentarne komisije bodo zahtevali posredovanje v ladjedelnici, da se ugotovi položaj, ki je nastal v zadnjih dneh. V Tržiču bodo notranje komisije sklicale tiskovno konferenco, na katero bodo povabile mestne, pokrajinske in parlamentarne predstavnike. Sklicali bodo tudi pokrajinski odbor notranjih komisij vseh industrij goriške pokrajine, da se določi nadaljnje ‘'tališče in da seznanijo s položajem vse javno mnenje. O svojih korakih bodo notranje komisije obvesti- 0ZR0SRCN0 TOLMAČENJE VHI.II.NKGA ZAKONA Volilna komisija neopravičeno izbrisala iz seznamov volivce Izbrisani volivci naj takoj zahtevajo na občinskem volilnem uradu ponoven vpis v sezname Večina volilne komisije v Gorici je kljub nekaterim poznejšim ministrskim okrožnicam, ki tolmačijo volilni zakon (okrožnica štev- 1.058, člen 2. od 7. oktobra 1M4V) zelo omejeno tolmačila volilni zakon, kar je dovedlo do tega, da so iz volilnih list na zahtevo volilne komisije izbrisali vse tiste volivce, ki so kadarkoli v preteklosti bili pogojno kaznovani. S tem dejanjem je volilna komisija nastopila proti duhu kakor tudi proti črki volilnega zakona m same ustave, ki priznavata volilno pravico najširšim slojem prebivalstva. Volilna pravica predstavlja eno izmed osnovnih političnih pravic. Ta pravica je bila pod fašizmom italijanskemu ljudstvu odvzeta, vendar pa ponovno priborjena s protifašistično osvobodilno borbo. Ce upoštevamo, da nas od prihodnjih upravnih volitev ne loči niti eno leto, tedaj lahko z gotovostjo ugotovimo, da predstavlja črtanje volivcev z ničevimi pogojnimi kaznimi poskus večinske stranke, da z izkoriščanjem svojega vodilnega položaja vpliva na izid prihodnjih u-pravnih volitev. Krščanska demokracija se k tem metodam zateka zaradi tega, ker so volitve od 7. junija, kakor tudi poznejši dogodki pokazali nezadržno napredovanje socialističnih in demokratičnih sil, česar demokrščanska stranka ne more preprečiti s svojo protidelavsko in protidemokratično politiko, ampak samo z administrativnimi u-krepi. Izračunali so, da je občinska volilna komisija v Gorici črtala iz volilnih seznamov okoli 120 volivce, med katerimi so tudi volivci iz slovenskega predmestja in iz mesta samega. V skladu z zakonom ima vsak prizadeti volivec pravico da do 15. novembra, to je 15 dni po dnevu, ko je župan v skladu s členom 9 volilnega zakona razobesil seznam volivcev na oglasno desko, predloži volilni občinski komisiji dokumente za ponovni vpis v seznam volivcev. Kdor je prejel obvestilo o izbrisu iz seznama vošivcev. naj takoj odide na občinski volilni urad, kamor naj ponese izjavo o amnestiji, ki jo lahko dobi na preturi, odnosno na sodišču, kjer je bila pač izrečena obsodba; predloži naj prošnjo na navadnem papirju ter priloži kazenski list. Kazenski list pa se dobi s prošnjo na navadnem papirju, 'naslovljeno na sledeči naslov; Ufficio del ca-sellario giudiziale - procura della Repubblica. Obvestilo Odbor Dijaške Matice obvešča vse, ki želijo biti sprejeti v Dijaški dom v Gorici. Sve-togorska ulica št. 42, kot notranji ali zunanji gojenci v šolskem letu 1935-56, da morajo vložiti prošnjo na posebni tiskovini, ki jo dobijo, na sedežu ZSPD v Gorici, Ul. Asco-li 1-1. najkasneje do 11. avgusta t. I. Vsa nadaljnja pojasnila prejmejo Istotam. le sindikalne organizacije ter jiti pozvale k reševanju vprašanja. Na koncu poziva sporočilo notranjih komisij delavce, naj se ukrepom ravnateljstva enot. no uprejo ter zagotavlja, da bodo na podlagi med/veznega sporazuma do kraja izpolnile svojo nalogo v obrambo pravic delavcev in proizvodnje. * * # Odločitev trži.štkega ravnateljstva Združenih jadranskih ladjedelnic, da te v dopolnilno blagajno postavi skupno 1-400 delavcev, ni izzvala hudega o-gorčenja samo med ladjedel-niškim delavstvom, ampak med vso goriško javnostjo. Tudi politične stranke so v zvezi s tem zadnjim nesramnim napadom ravnateljstva na delavce sprejele svoje stališče. Tako je izvrini pokrajinski odbor PSDi v zvezi z ravnanjem ravnateljstva CRDA izrazil svojo solidarnost z vsemi lad-jedelniškimi delavci. Zelo pazljivo zasleduje položaj, da bi lahko stranka Intervenirala, ko bo delavski razred to potreboval. Odbor poziva delavce k enotnosti. Strela ga je ubila Nevihta, ki je zajela naše mesto v torek popoldne, je n« Majnici, kjer je bila najhujša, povzročila smrt 52-let-nega upokojenca Antonia Ga-lassa iz Uorga Castello štev. 25 v Gorici. Galasso je v prvih popoldanskih urah šel na breg Soče na Majnici, kamor je dnevno zahajal, da je tamkaj nabiral pesek, ki ga je nato prodajal. Ko se je nebo stemnilo in so črni oblaki grozili z nevihto, je Galasso vzel kolo in odhitel na cesto, da bi prišel domov pred dežjem. Ko je bil na pol poti ga je zadela v tilnik strela; padel je onemogel na tla. To so opazili nekateri ljudje, ki so šli za njim in ga dohiteli z namenom, da bi mu pomagali; toda kakor hitro so se mu približali, so ugotovili, da bi bila vsa nadaljnja pomoč zaman, kajti Galasso je bil takoj mrtev. Na kraj je prišel tudi zdravnik, 'kateremu pa ni preostalo drugega, kot da je ugotovil njegovo smrt. Ko so bili izvedeni vsi zakonski predpisi, so Galassovo truplo odpeljali v mrtvašnico. NARAŠČANJE MENIČNIH PROTESTOV dokaz slabega gospodarskega stanja V letošnjem aprilu se je v qoriški pokrajini v primeri i marcem zvišala vrednost protestiranih mene zi 5 milijonov lir V aprilu letos je šlo v gori-ški pokrajini v protest 906 menic za 27,118.049 lir. Izdanih je bilo 11 nekritih čekov za 12.549.765 lir. V primeri z marcem letos se je vrednost meničnih protestov povečala za pet milijonov, v primeri s februarjem letos pa kar za celih devet milijonov lir! Številke so precej visoke in prav gotovo ne govorijo v dobro goriškemu gospodarstvu, še manj pa v dobro gospodarstvu goriških družin. Primerjava meničnih protestov med marcem in aprilom v Tržiču kuže, da se jr število meničnih protestov kakor tudi njihova vrednost nevarno povečala; to povečanje ni brez sleherne zveze s hudo krizo, ki ‘■o jo v družinskih gospodarstvih povzročili ladjedelniški delodajalci z odpusti. Med vsemi pokrajinami v državi vodi v številu meničnih protestov Lombardija z enim milijonom, sledi ji Lazio z 817.000. Skupno znašajo vsi protesti v Lombardiji 57 milijard lir, v Laziu pa 35 milijard lir. Sledijo Toscana. Čampama, Sicilija, Puglie in Venelo. Ce upoštevamo število prebivalstva, potem je na prvem mestu Lazio s 165 meničnimi protesti na tisoč prebivalcev, sledi Compania c 143. Sicilija s 131. dalje so Toscana in Puglie; Lombardija je na šestem mestu s ll>5 meničnimi protesti na 1000 prebivalcev. Rim je med vsemi italijanskimi mesti na prvem mestu s 45.000 mesečnimi protesti. MM gpi J lit ..... J It ,v' šilili PSMFf liJih »ii K Mi II II OD LE HAVRA DO PARIZA: 23 ETAP OD 7. DO 30. JULIJA Danes prva elapa Le Hatre-Dieppe Prav tako bo že danes v Dieppu na avtomobilskem dirkališču dirka na kronometer (12 km) za moštva 0UBA/X NAML/R \ D/EPPE, l ^LEHAVRE (stapvj // (CILJ) TOURS C0LMAR ZUPtCH i 'h 9 te//er3 ul c PO/TI EPS TH0N0, LES-BA/PS 8R/APC0P AV/6N0NE. M/LLAU ” K. B0RDEAUX r MO/VACO ALB/ TOULOUSE AGAUDčNS^;JAPRnNNf_ MARSEILLE S AX'L ES- THEPMčS MEDNARODNISAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI Tudi po VI. kolu Stahlberg v vodstvu Šesto kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Ljubljani je dalo naslednje rezultate: Karaklajič - Krivec remi, Wit-kowsky - Grosek remi. Per-sitz - inž. Vidmar 0:1, Milič -Bogdanovič remi, Bertok - Z. Gabrovšek remi, Puc - Ro-batsch 0:1, Pirc - dr. Paoli 1:0. Padevski - Stahlberg prekinjeno. Kieninger - Udovčič remi. Prekinjene partije:. Kieninger - Karaklajič 1:0 (brez igre) in inž. Vidmar - Witkowsky remi (prav tako brez nadaljevanja). Po tem kelu je vodil še naprej švedski velemojster Stahlberg s štirimi točkami. Pol točke manj je imel Karaklajič. za njima pa je bila petorica Pirc. Udovčič, Grosek. Puc in letošnji prvak Slovenije Gabrovšek s tremi točkami. * * * Iz Moskve javljajo, da sta velemojster Reshewsky in njegov menažer Bisno sporočila, da je definitivno dogovorjen match Reshewsky - Fuderer. ki bo ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta v New Yorku. Match bo obsegal 12 partij. Tudi ameriška mojstra Evans in Bisguier sta prav tako izrazila željo, da se srečata z dvema jugoslovanskima mojstroma. Rusinja Jermolenko rekorderka na 80 m zapr. LENINGRAD, H. — Študentka Galina Jermolenko je postavila nov svetovni rekord v teku na 80 m z zaprekami s časom 10,8. Prejšnji rekord je bil 10,9. LE HAVRE, 6. — Formalnosti pred začetkom letošnjega Tour de France so se končale danes zvečer v Razstavni palači v Le Havru. Od 130 vpisanih dirkačev je samo eden odpadel, in sicer Mirando, ki ie sedaj pri vojakih, pa ni dobil potrebnega dopusta. Namesto njego bo nastopil v moštvu Jugovzhoda Rene Genin iz Marseilla. Danes dopoldne so bili funkcionarji dirke in novinarji po Generalni transatlantski družbi povabljeni na sprejem na čezoceanski ladji Liberte. Bivši minister Courant. župan Le Havra. je izrekel dobrodošlico, odgovoril pa mu je Jnrques Goddet. ravnatelj športnega lista L’Equipe. Jutri se bo torej zače'a dolgotrajna, utrudljiva krožna dirka po Franciji. Ko' velja dostikrat pravilo prima lectio brevis, tako so organizatorji določili, naj bo prva etapa kratka: samo 102 km. Toda to b; bilo vendarle premalo, pa so zato sklenili, da bodo morali dirkači v Dieppu voziti še na tamkajšnjem avtomobilskem dirkališču v dirki za čimboliši čas, in to ne kot posamezniki temveč v moštvih. Italijansko moštvo je šlo na Tour brez Coppija in brez Nencinija. Sestavljajo ga: For-nara. Astrua. Agostino Colet-to. Monti, Benedetti. Fantini. Barozzi, Giudici, Bertoglio. Pezzi. Sedaj pred začetkom, je daleč največji favorit za končnega zmagovalca Francoz Loui-son Bobet. KINO CORSO. 17.00: »Zenska kaznilnica«, C. Johns. VERDI. 17.00: »Hrabri«. CENTRALE. 17.00: »Sin drugega«, W. Tub^A.in Amanda. VITTOR1 A. 17T5: »Otok v asfaltu«, J. Haivkins in E. Allan. MODERNO. 17.00: «Mrtveci ne govorijo«. TEKMOVANJE ZA SREDNJEEVROPSKI POKAC, UDA (Praga)-BOLOGNA 4:2 VOJVODINA-SLAVIJA 0:0 l*ovratni tekmi boata O. julija v Pragi in Hratinlavi BOLOGNA, 6. — Danes zvečer je bila prva tekma za Srednjeevropski pokal med praškim moštvom UDA in Bologno. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: UDA Praga: Paulis: Jemcy. Novak; Trnka. Pluskal. Dvorak; Razdera. Masopust. Boro-vička, Prada, Kraus. Bologna: Giorgelli; Giovan-nini, Favalli: Jensen. Greco. Ballacci; Valetniuzzi, Pivatelli. Cappello. Pozzan. Cervellati. Sodil je Jugoslovan Stefanovič. V vlažnem in hladnem vremenu se je zbralo kakih 10.000 gledalcev za zače.tek tekme ob 21.30. G ost jej so že v prvem polčasu močno 'pritiskali proti vratom domačinov, kar je dovolj zgovorno izraženo v razmerju kornerjev 9:1. Sicer je res, da je Bologna od 20’ imela moža manj, ker se je Cappello poškodoval pri trčenju s Pluskalom. Prvi gol so gostje dosegli v 10’. Dvorak je podal zvezi Masopustu. ki ni okleval, temveč mimo Giorcel-lija. ki mu je tekel nasproti, poslal v mrežo. Podobno je Giorcelliju. zagodel 13’ pozneje Prada. Sicer pa je imel vratar Bologne polne roke dela. Minuto pred koncem polčasa dosežejo gol tudi domači iz protinapada. Cervellati poda Pivatelliju. ta gre z žogo naprej in strelja neubranljivo. V drugem polčasu igra Bologna ves čas z 10 možmi. V 23’ povečajo Cehi rezultat po Par-di. Dve minuti pozneje je sodnik Stefanovič dosodil enajstmetrovko za Bologno, ki jo Pivatelli spremeni v gol. Toda v 29' je spet Masopust na vrsti, da zaključi vrsto golov, ki jo je sam začel. Prada, ki je že tudi dosegel dva gola. pa je minuto kasneje zgrešil zrelo priložnost za gol. Gostje so bili vsekakor boljši. Pokazali so mnogo bolj popolno igro z zogo pa tudi več povezanosti. » » » NOVI SAD. 6. — Nogometna tekma za evropski pokal med Vojvodino in češkoslovaškim moštvom Slavija iz Bratislave se je končala neodločeno z 0:0. Igra je bila hitra, zanimiva, toda napadi z obeh strani so bili nenevarni. Vojvodina je danes igrala slabše kot proti Romi. mnogo žonglerstva in krasnih potez gostov, prave skupne igre le ni bilo. Honver 5 uiiener sdodhiud z BUDIMPEŠTA. 6. — V današnji tekmi za Srednjeevropski pokal je Honved premagal Wiener Sportklub s 5:2 (3:2). Povratna tekma bo v soboto na Dunaju. - Dinamo (Kijev) Partizan 0:0 KIJEV, 6. — Tekma med Dinamom iž Kijeva in beograjskim Partizanom se je končala neodločeno 0:0. Botatogo Roma 3:2 RIM, 6. — Prijateljska tekma med brazilskim moštvom Botafogo in Romo, ki je bila danes popoldne na olimpijskem stadionu pred 25.000 gledalci, se je končala z zmago gostov 3:2 (2:1). Kljub odličnim igralcem v moštvu Botafogo je bila tekma monotona. Takoj v začetku je še imela Roma igro v vodstvu, toda potem so vzeli stvar v roke gostje, ki se pa niso niti preveč naprezali. Cepi av so lahko gledalci videli Mednarodna regata na Bledu v nedeljo Na Blejskem jezeru je vsak dan živahnejše. Dan za dnevom prihajajo novi tekmovalci za nedeljsko mednarodno regato. Med drugimi je prispel znani nemški skiffist Thomas Schneider. ki je bil lani najboljši na evropskem prvenstvu v double scullu, nadalje je prispela holandska skiffiska Agnes Reuter. Na jezeru je posebno v jutranjih urah in proti večeru močno razgibano. Vsi veslači izrabljajo še zadnje dneve za utrditev svojih moči. Med njimi sodijo Rusi med najbolj marljive. Že za včeraj so prireditelji pričakovali še nove goste, med njimi tudi 28-član-sko ekipo iz Romunije. Tudi domačih veslačev je na vodi vsak dan več. MOSKVA. 6. — Moštvo Milana je danes prispelo v Moskvo. Milan bo v četrtek igral proti Dinamu in 11. julija proti Spartaku. Odgovorni ureflnm STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Trsi Kiron šKiiiiHfi.i predvaja danes 7. t. m. ob 19.30 film Itallranco: Jospoiln, n KINO NA OPČINAH predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. uri Metro film: Igralci: RAY MILLAND, ' NANCY DAVIS MOTO GUZZI UVII8KI, 7.V TURIZEM IN S UD RT TOVORNIKI -15 STOTOV, PRBVKNUIVI V l‘ li I Sl J A C I 1» K Ul, O RT O oo oo oo oo URI HO R-NADOMESTNI »ELI DELMHIICA ZA POPRAVILA MOTORJEV AVTONOTOIIIENBL . RAT IIIIMIIAI, TVRDKA CREMASCOLI trst Ul. Fabio Severo IS - Telefon 38903 ALFREDO MELILLO Ulica Antonio Caccia 3 - tel. 96-032 (na vogalu Trga Stare mitnice) TRGOVINA TRST telefon 90-159 DELAVNICA Vsakovrstna kolesa: ŠPORTNA, POTNIŠKA, za OTROKE in za DIRKE SPECIALNA KOLESA ZA DIRKAČE GUME najboljših tovarn za dirke: GARDIOL - CLE-MENT - PIRELLI GUME in ZRACNICE vseh mer in to najboljših tovarn PIRELLI. MICHELIN. za kolesa in motocikle Velika izbira delov za dirkalna in turistična kolesa Predstavnik koles znamk BENOTTO - MELILLO - BIANCH1 - LEGNANO in motociklov PAR1LLA (Milan) - motorjev NSU CENE ZMERNE Proizvodi za masažo kUNTO DEL MAGOn - Macerata ARH O N iVora precizna švicarska ura o Nemirika iz berilija O Pero Nivarox O 17 rubinov o Zaščitena proti udarcem . an-timagnetična o Jeklen okrov. Izključno zastopništvo: Izredna prodajna cena 5.500 lir • •Tr .• :.y- Zaloga ur: Longer, Aureole, Lanco, Moeris, Lemama, Xaros Via C. Battisli, 14 - Tel, 36231 ~ž Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 25. Drugo poglavje. V CIRIl-METODOVI $011 • UČITELJ ADAMIČ - NOVA KATASTROFA Govoril sem že o svojem velikem zanimanju za skoraj vse živali, To zanimanje je bilo že neke vrste ljubezen, zelo egoistična ljubezen, kakor Je nasploh to čustvo velikokrat egoistično. Najrajši bi bil polovil vse, kar «leze ino grede«, iai se prav posebno tisto, kar leta. Ce se skušam vživeti nazaj v svoje takratno občutje, bi rekel, da ni bilo v tej moji ljubezni prav nič okrutnega ali sadističnega. Zlatih mimic in drugih živali nisem nikoli privezoval za nogo in Jih spuščal v zrak. Vendar sem že osvetlil nekatere okrutnosti, ki sem jih bil prisiljen zagrešiti, če sem hotel zbirati metulje s takratnimi načini in sredstvi, ki so bila nezadostna. Podobnih in še hujših okrutnosti sem pozneje zaradi svoje najrazličnejše zbirateljske strasti zagrešil še več. Ze zgodaj se je v meni pojavila želja, da bi imel doma, pravcati živalski vrt. Pri hiši pa so bile samo mačke, zajci in kokosi, ki me razen mačk prav zato niso posebno zanimale, ker so bile »domače* Po vrtu pa Je letalo razen vrabcev se vse polno raznih drugih ptičev. Po malem sem jih začel spoznavati: navadne in plave sinice, taščice, penice, kraljički. Sem pa tja je švisnila cez dvorišče postovka ali celo skobec. Slavček je čudovito gostolel, toda očem je ostal neviden. Jeseni so na »Zemljo* naletela oela krdela liščkov. Kdaj pa kdaj se je z njimi priteplo nekaj čizkov. Na Krasu sem v Jeseni videl brinovke, kotome in še kako drugo vrsto ptičev, ki sem jim pozabil ime. Otroku ni nikoli dovolj, da neko stvar, ki ga izredno zanima in ki jo ima celo rad. samo od daleč in le za trenutek gleda. Tako stvar bi hotel imeti doma, pri roki, da bi jo mogel gledati, kadar bi se mu zljubilo. Skratka: taki stvari bi hotel biti lastnik. Metuljev ne moreš imeti doma živih za daljši čas: takoj se ti obletijo in njihova življenjska doba je zelo kratka, če ga pa imaš prepariranega v škatli, se ti ohrani neiapremenjen tudi po leta in leta. Kar se ptičev in drugih višje razvitih živali tiče, bi lih bil hotel takrat imeti doma žive, v zanje kar najugodnejših prostorih. Toda za to bi bila potrebna velika sredstva in kdo bi mi Jih naj dal? Kljub temu, da Je bil oče dokaj yteiok uradnik in smo imeli hišo, sem imel zmerom občutek, da smo na moč siromašni. Vsakdo od mojih sošolcev je imel zmerom po kak krajcar, petico ali celo kronico v žepu. Jaz nikoli. Če je prav lilo kakor lz škafa, sem dobil krajcar za tramvaj, da sem se peljal v šolo. V tem je imela mama gotovo prav: oče je dajal od svoje plače premalo denarja za dom. Sicer mi tudi na misel ni prišlo, da bi bil kdaj vprašal za kake izvenšolske stvari: saj še za šolske potrebščine sem komaj izprosil. S tem sem pač tudi računal, da od doma ne bom dobil nič, in sem se s tem dejstvom zgodaj sprijaznil. Če bi si doma ne mogel omisliti živalskega vrta. pa sem si želel imeti vsaj svoj majhen muzej. V mestnem muzeju in v šoli sem videl našopane ptice in četveronozce in nekaj takega bi si hotel postopoma pridobiti tudi Jaz. Toda tudi za to bi bila potrebna sredstva, ki jih nisem imel in tudi nisem vedel, kako bi do njih prišel. Ostala je torej želja in strast, da bi kaj takega imel. Če sem videl lesti, tekati ali letati žival, sem jo ntoral ujeti in imeti. Na tak primer, bolje dogodek, me je bil pred nedavnim spomnil Boris, ko sem bil nanj ze skoraj pozabil. Dejal sem, da je bil Adamič izvrsten mladinski psiholog, skorajda detektiv za odkrivanje otroških pregreškov. Kar je kdo prepovedanega prinesel s seboj je takoj iztaknil. Nekoč se mi je le posrečilo, da sem ga bil ukanil. In celo temeljito ukanil. V šolo grede, ne spominjam se tččno, ali v Ulici San Cilino ali že na Akvedotu. je pred menoj naenkrat vzfrfotal mlad vrabček. Kar zatrepetal sem od lovskega navdušenja in takoj planil za ptičem. Vrabček je bil že toliko razvit, da je lahko že letal na krajše proge. Najbrž ga je bila mati vrgla iz gnezda, da bi se priučil letanju. Nekajkrat se mi Je srečno izmuznil, toda revček je bil bržkone i utrujen i pre- strašen, tako da mi je končno padel v šape. Kaj zdaj z njim? če bi ga nesel domov, bi gotovo zamudil šolo. Da bi ga izpustil, mi še na misel ni prišlo. Bil je pač prvi živ ptic, ki mi je prišel v roke. Bil sem tako srečen, da sem ga imel, da bi ga zlepa ne hotel dati iz rok. Nič. Prav lepo sem vrabca — ne našega Ubalda, ki bi sicer to kdaj tudi zaslužil, marveč srčkanega mladega vrabčka zavil lepo v robec in tako zavitega vtaknil v žep. Pazil sem, da mu Je ostal kljunček zunaj zavoja, da bi se siromak ne zadušil. Sirotica je bila še kar krotka, le kdaj pa kdaj je vsa zatrepetala, kakor bi jo bil polil z mrzlim curkom. V šolo sem prišel z močno utripajočim srcem. Bil sem srečen, razburjen in obenem sem trepetal pred možnostjo, da se vrabec v žepu ne bi kako izdal. Sošolcu seveda nisem nobenemu zaupal svoje skrivnosti. Kaj še! Če je bilo treba, sem znal čudovito molčati. Ne tako vrabček v žepu. Prvo uro sva z malim ujetnikom krasno prebrodila. V odmoru pa je sirotica naenkrat prav milo začivknila. »Tl! Si slisal? Ali ni začivkalo kakor mlad vrabec?* je vprašal eden izmed mojih sosedov. »Tudi meni se je zdelo*, je odvrnil drugi. Jaz sem pa mirno sedel v klopi, z eno roko listal po knjigi, z drugo pa potlačil vrabca nekoliko globlje v žep. Toda duša mi je bila kakor na natezalnici. Kaj bo, ča se debelokljunček takole oglasi med poukom? Res se je oglasil. Adamič je s svojim tenkim ušesom takoj prisluhnil. «Ali ima kdo vrabca pod klopjo?* je vprašal z nemilo-srčnim muzanjem, ki smo ga vsi dobro razumeli: če bi zasačil ptica, gorje tistemu, pri katerem *i se bilo to zgodilo. Pa se Je oglasil eden od mojih sosedov: «GOspod učitelj. Začivkalo je že prej, a se je gotovo slišalo s strehe * »Streha je previsoko*, je dejal Adamič. «Najbrz gnezdijo vrabci kje v odtočni cevi poleg okna.* Okna so bila odprta in res se je, ko smo prisluhnili, zaslišalo čivkanje prav nekje pod oknom Vedel sem iz opazovanja. da se mladiči radi oglašajo na čivkanje. Zato sem vrabcu v žepu potegnil robec tudi čez kljun. Ker človek ne more zlesti v vrabčjo kozo, bi težko odločil, kdo od naju je prestajal hujše muke. Pouka ni in ni hotelo biti konec. Toda vzdržal sem in vrabec z mano. Ko se je pouk končal, sem stekel prvi na ulico in tekel potem skoraj vso pot do doma. Med potjo, ko ni bilo nobenega sošolca v bližini sem potegnil vrabca v robcu lz žepa, mu osvobodil glavo in mu dal dihati, še Je bil živ in se Je še kar hrabro držal. Pred Fedrigovcem sem ga spet skril v žep, da bi ml ga kakšen mulo ne iztrgal iz rok (Kako je bila taka previdnost upravičena, boste zvedeli ob drugi priliki). Končno, končno sem le prisopihali domov in potegnil iz žepa svoj zaklad. «Mama, mama, Vladi je ulovil vrabca*, so klicali otroci in stekli povedat mami. »Kdaj si ga ujel?* me je vprašala mama. «Ko sem šel v šolo.* »In kje si ga imel ves čas pouka?* «V žepu. zavitega v robcu.* Ta zgodba je šla potem od ust do ust. (Nadaljevanje slediJ