Slovin na Kosovu
Večji hlebec kruha
Z obiranjem grozdja so pričeli na valovi-tem Kosovu, na področju socialistične repub-like Makedonije ali točneje v Dakovici, prav na praznik trgatve — 7. oktobra, kjer so se mladinci in mladinke, združeni v delovnih brigadah, zaobljubili, da bodo združili svoje mlade delovne moči in vsi kot eden uresniče-vali delovne obveze.
Praznika trsatve so se udeležili predstav-niki SOZD SLOVIN Ljubljana s svojimi po-slovnimi partnerji, predstavniki slovenske vinogradniške skupnosti ter predstavniki ISkupščine občine Ljubljana-Šiška in Krajev-ne skupnosti Miian Majcen, na povabilo de-lavcev SOZD AGR0KOŠ0V0.
Poslovno-tehnični odnosi med SLOVINOM in AGROKOSOVIM potekajo že dve desetletji in lahko trdimo, da se iz leta y leto uspešneje razvijajo in poglabljajo v obojestransko zado-voljstvo. Za primerjavo služi podatek, da je trgatev iz leta 1977 na Kosovu za Slovin po-rnenila 1.000 vagonov vina, seveda pa je bil začetek poslovno-tehnionega sodelovanja skromnejši. Tako je leta 1961 Slovinkot ku-pec prevzel le 200 vagonov vina. Takšen koli-činski porast ni le posledica čvrstih tradicio-nalnih poslovnih vezi med Slovinom in vino-
gradniki ter kletarji Agrokosova, pač pa do-kazuje hiter razvoj vinogradništva in istočas-no povečanje kletnih kapacitet Agrokosova.
SLOVIN ima z AGROKOSOVIM pogodbo o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelova-nju, ki vsebuje poleg kupoprodaje vsakolet-nih določenih 'količin vina tudi skupni nastop v izvozu za Zahodno Nemčijo in predvsem strokovno-tehnološko izmenjavo sodobnih do-šežkov v telmologiji vina in vinogradništva.
Ob toplam sprejemu so predstavniki Agro-kosova gostom z ogledi velikih plantaž grozd-ja in proizvodnih Kapacitet prikazali, da je danes na Kosovu pot do pristnega vina prav-zaprav dolga in težka, pa vendar krajša in manj naporna kot včeraj, da se napredku časa tudi v tem nerazvitem predelu Jugosla-vije ni moč upirati niti v :pogledu starih vin-skih kleti, ki so jih zamenjale novejše, popol-nejše. To pa je razveseljujoče, kajti prav to dejstvo potrjuje resnico q bogati tradiciji vinogradništva po vsej naši domovini, ki se vse bolj širi na podlagi izpopolnjenega načina predelave grozdja in velike zasluge pri takš-nem napredku ima prav gotovo SLOVIN.
Tako je modernizacija kletnih kapacitet eno izmed osnovnih vodil Slovina, ki prek poslovno-tehničnega sodelovanja, ne samo z Agrokosovim, pač pa tudi drugimi delovnimi organizacijami, dokazuje, da republiške in nacionalne meje niso in ne bodo ovira za vse tesnejše poslovno-tehnično sodelovanje, s tem pa pripomore k razvitosti še ne dovolj raz-vitih področij Jugoslavije, med katere sodi tudi socialistična avtonomna pokrajina Ko-sovo.
Na podlagi takšnega sodelovanja pa se tudi delavcu tega področja veča hlebec kruha.
Anita Ogulin