Največji slovenski dnevnik
< v Zedinjenih državah >
Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v AmerikL
The largest Slovenian daily * LU < in the United States^
Issued erery day except Snodavr and Legal Holidays«
| 50,000 Readers
<31
TELEFON: 4087 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 11, 1903, ft* the Post Office at Mew York, H. Y„ under the Act of Concress of March 8,187»,
TELEFON: I87t CORTLANDT
NO 151. — ŠTEV. 151.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 28, 1918. — PETER, 28. JUNIJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL
KERENSKY V ANGLIJI
-OOO
NEKDANJI RUSKI PROVIZORIČNI MINISTRSKO PREDSEDNIK ALEKSANDER KERENSKY JE PRI j ŠEL V LONDON. — ANGLEŠKIM DELAVCEM JE REKEL, DA SE BO RUSIJA KMALU ZOPET PRI-
DRUŽILA V BOJU ZA SVOBODO. — IZ LONDONA BO ODPOTOVAL V AMERIKO. — PROSIL BO ZDR. DDRŽAVE ZA POMOČ.
-ooo-
True truncation fjlo.1 with tho post nuister at New York. N. V. on Jwno 28. r,»]H, as required l.y the* Act of October C, 1017.
London, 27. junija. — Bivši ministrski predsednik Rusijo Aleksander Kerenskv je v Londnu na potu v A-inenko. I*ri konferenci angleškega delavstva .je bila velika senzacija, ko j<* bil Keivnsky danes popoldne nepri rakovano predstavljen in je imel govor, v katerem je na-povedal, da se l>o Kusija v kratkem pridružila "v boju ::a veliko stvar svobode".
Ko so si* polegli navdušeni glasovi, ki so pozdravljali njegov prvi pojav, je rekel Kerenskv:
—	Ravnokar prihajam naravnost iz Moskve in moja dolžnost je, da kot državnik in soejalist povem vam in Marodoin celega sveta, da se ruski narod in ruska demokracija boriti proti tiranstvu.
Verujem, da, prepričan sem, da se vam bo ruski narod kmalu pridružil v boju za veliko stvar svobode. —
Koncem njegovega govora so se pojavili veliki nemiri. Nek delegat je vprašal Kerenskija, zakaj je Kerenskv prišel in koga zastopa. Predsednik je odvrnil, da mu tega bivši ruski ministrski predsednik ni zaupal in da ne ve. koga zastopa.
—	Tukaj nimamo nikake vladne naprave, — je protestiral delegat. — Ako je tukaj dovoljeno Kerenskiju, zakaj ni Troelstri(S tem je mislil na nizozemskega so-ejalista Pieter J. Troelstra, kateremu ni bilo dovoljeno, da bi prišel v Anglijo, da bi se vdeležil konference.
Predsednik je odvrnil, da staviti tako vprašanje — vprieo "takega gentleinana kot je Kerenskv", ni samo naad. temveč nesramnost. Rilo pa je več medklicev in razburjenja, ker delegat ni hotel poslušati poziva predsednika, dokler ni konferenca sprejela resolucije, ki je ml njega zahtevala, da se umakne, nakar je zapustil konferenco.
Kerenskvjev pojav pred delavstvom je bilo popolno presenečenje. Ko ga je minister brez portfeja v angleškem vojnem svetu in bivši delavski voditelj v poslanski zbornici A rt ur Henderson predstavil, je govoril rusko. Njegove pripombe so bile pri zborovanju pretolmačene. Pričel je z izrazom zahvale rekoč:
—	Zelo sem ginjen zaradi sprejema, ki je bil meni dodeljen. Nikakor pa ne sprejmem tega kot izraz simpatije do mene. To je izraz simpatije do ruske demokracije, ki se bori za ideale, ki so nam vsem tako dragi.
Bivši ministrski predsednik se je nahajal že štiri dni v Ijondonu. Držal se je v ozadju in le nekaj Rusov je vedelo za njegov prihod. Njegovo zdravje je slabo in oni, ki so ž njim govorili, pravijo, da je doživel mnogo čudovitih dogodljajev na svojem begu iz Rusije in na svojem potu v Anglijo.
Korenskvjev prihod je moral biti znan angleški vladi, kajti vsled strogih odredb glede potnih listov nobenemu tujcu ni mogoče prit i v deželo brez vladnega znanja.
Odkar je prišel, se je mirno gibal, da si ravno službeno, ko je konferiral z odličnimi Rusi v Angliji zaradi po-irebe zavezniške pomoči Rusiji.
Kerenskv namerava v teku enega ledna aH desetih dni potovati v Ameriko.
Vodja ruskega poslaništva v Londonu Nabokov je danes rekel Ass. Press, da ima misija bivšega ministrskega predsednika v Angliji in njegov obisk v Ameriki namen informirati ljudstvo teh dežel, posebno pa še uplivne Ruse o resničnih razmerah v Rusiji v namenu zagotoviti zavezniško pomoč za to deželo.
V svojem govoru z Ass. Press je rekel Nobokov:
—	Kerenskv mi je povedal, da je Rusija močan mož, ki je okreval po bolezni. Zdaj je bolj zdrava kot je bila prej. Vse, kar potrebuje, je pomoč od zunaj. Ne želi posredovanja v svojih notranjih zadevah. Ta problem bo rešila na svoj lastni način. Rotrebuje samo financijcliio in ekonomsko pomoč.	„
—	Kerenskv ni soejalni revolucjonar, temveč je ruski državljan in poživlja vse inteligentne Ruse vsepovsod v prid domovine. Posebno si želi pomoči Amerike, kajti ve, da nima sebičnih namenov in političnih pohlepov. Ne mara izraza 'intervencija', da bi se je poslužili v Rusiji. Rajši ima izraz * pomoč \ kajti ne misli, da je Rusija šla iz vojne. Trdi, da ruska fronta še vedno obstoji; da so jo Nemci in Avstrijci samo potisnili nazaj in jo IkkIo vstali Rusi zopet popravili, ko bodo ozdraveli o<? svoje bolezni.
.o
ČEHI V URALU
-OOO-
ČEHI SO SE POLASTILI SREDIŠČA URALSKEGA RUDARSKEGA OKROŽJA. — VROČI BOJI V PRODIRANJU PROTI SOVJETOVIM ČETAM. — VELJ KI KNEZ MIHAEL NAMERAVA NOVO GIBANJE. — TURKESTAN NAMERAVA ODCEPITI OD OST A LE RUSIJE. — NEMCI SE PRIPRAVLJAJO NA PRO DIHANJE PROTI SMOLENSKU.
-ooo-
True translation filed with the postmaster :u Ww York. \ Y on June 1918. as required by the Act of October 6. 1017.
Amsterdam, 27. junija. — Kakor pravi neka brzojavka.iz Moskve, ki je prišla preko Berlina, so češkoslovaške čete zavzele Ekaterinburg na azijski strani Train v sredini uralskega rudarskega okrožja.
Vrše se vroči boji.
Poročila, ki so danes pršila tu sem iz Moskve, pravijo, d a je veliki knez Mihael Aleksandrovič, mlajši brat bivšega carja Nikolaja, v Turkestanu na čelu gibanja, ki Zahteva ločitev tega ozemlja od Rusije.
Prodiranje češko-slovaških čet proti Ekaterinburgu je najbrže povzročilo zadnji korak sovjetoviJi oblasti, da so prepeljale, kakor je bil poročeno, bivšega carja Nikolaja iz tega okraja v Moskvo. Prej je bil car prepeljan iz Tobolska v Ekaterinburg.
Češkoslovaške čete napredujejo tudi v Sibiriji in preteklo noč se je iz Berlina poročalo zavzetje Irkutska po čcško-slovaškill četah pod prejšnjim ruskim vrhovnim poveljnikom generalom Aleksijevem.
London, 27. junija. — Nemci se pripravljajo na prodiranje proti vzhodu v smeri proti Smolensku. pravi poročilo Exchange Tclegrapha iz Moskve.
Kakor se glasi, je zunanji minister Oičerin poslal poslaniku Joffeju v Berlinu naslednjo brzojavko:
— Vojaške oblasti v SmoTensku poročajo, tla Nemci zbirajo velike sile. Na potu v Smolensk je nek nemški oddelek zavzel več malih vasi in zahtevali so. da se jim iz-
Nemški vojaki so izjavili, da se jim jc zapovedaln prodirati proti Smolensku. To prodiranje smatram /.a nerazumljivo.
Moskva, 27. junija. — Ameriški vicekonzul I><* Win <*. Poole se je oglasil skupno s francoskim in italjanskim poslanikom pri boljševiškem zunanjem ministru ('ič<«ri-nu zaradi češko-slovaških čet, ki se zadržujejo vsled povelja vlade. Prosili so, da se dovoli Čelio-Slovakom. tla brez motenja gredo proti Vladivostoku, kakor je bilo spočetka dogovorjeno.
Konzuli so povedali Cičerinu. da se smatrajo < Vlio-Slovaki za zaveznike in tla smatrajo posredovanje v njihovem gibanju za neprijazen čin, katerega je započela Nemčija.
Harbin, 27 junija. — Avstrijski in nemški ujetniki so v popolni oblasti Irkutska ob transisibirski železnici.
I'jetnikom zapovedujejo avstrijski in nemški častniki.
London, 27. junija. — Protiboljševiski voditelj v vzhodni Sibiriji general Semenov zopet prodira iz Sibirije proti mandžurski meji, kakor pravi neko poročilo iz Pekinga listu "Times'' z dne 22. junija.
Boljševiškim četam je bilo dano povelje, tla se takoj vrnejo v Irkutsk, da branijo sovjet v zapadni Sibiriji, kateri preti proti revolucija.
Kuehlmann bo šel |
Nemški cesar ga je ozmerjal radi njegovega -govora. — Pravijo, da je ponujal kamen mesto kruha.
True translation filed with the post master at New York, X. Y*. on .June UK 1918. as required by the Act if October C. 1017.
London, Anglija. 27. junija. — t'entral News je dobil danes iz Amsterdama brzojpavko, da je bil cesar silno jezen, ko je izvedel, kaj je govoril nemški zunanji minister von Kuehlmann ter da mu je takoj poslal brzojavko, v kateri ga je ostro pokaral. V nemški politiki je zavrelo. od-kar sta bila objavljena govora dr žavnega kanclerja Ilertlinga in zunanjega ministra.
Ameriški dopisnik Exchange Telegrapha ugotavlja, da jo nasve i toval nemški kajzer dr. von Knehl > mannu, naj resignira kot zunanji minister. To se je zgodilo tevlaj t ko si je nakopat sovrastvo jrenera-• !a Ludendorffa.
Deutsche Zeitung komentira Kuehlmannov govor. Pravi mu i(da se je vdal, da je izdajalec in i zaveznik mednarodnih socjalistov. -J London, Anglija, 27. junija. — (Poročilo Ass. Press.) —Nad go-
vorom zunanjega ministra, ki »a je imel v rajlistagu se najbolj i/ podtikajo vsled tega, ker ji1 rekel, da bodo končala to vojno j»ogaja-,ja. ne pa vojaška odločitev. Tozadevno poročilo je dospelo v London.
Dr. Gustav Stresseiuenn. vodja narodnih liberalcev, konservativcev, prof West a np in druj*i so zelo protestirali proti temu ugotovilu. Dr. Stressemann je rekel, da ima govor zelo uničujoč upliv ter ga je zunanji tajnik ponujal nemškemu narodu kot kamen namesto kruha.
Avstrijske rezerve.
True translation filed with the post muster at New York. N Y. on June 2». WIS, as required by the Act of OHober 6. 1917.
Milan, Italija, 27. juija. — A v strijska armada je imela hub preskušnjo in je bila poražena • tfKia b io bi napačno predstavljati se, da pomeni poraz <la je bil >o-vražnik popolnoma disorganiziran in postal brez vsake moči. I^ra š* ni končana. Avstrijci imajo še jip kaj kart-, s katerimi morejo ijrrati Najmaj 30 divizij se ni vdeležilo bojev in dasiravno niso tako dobre, kot one, ki so bile v boju, so vendar dovolj dobre za jedro, za poskus nove ofenzive.
Car umorjen
Zopet se 'poroča, da je bil bivši car i Nikolaj umorjen. — Stavljen pred sodišče. — Obsojen na smrt in I
vstreljen. — Njegov sin Aleksis I je umrl.	J
True translation filtri with the post J lnasrer at New York. N. Y, on June 28, 1918. as required by the Act if Oetobei-ti. 1917.
London, Anglija, 27. junija. — Današnja poročila, ki so pr.šla i> Švice in Amsterdama, prinašajo potrdilo zadnej govorice o smrti -bivšega ruskega carja.	^
1'krajinski urad v Lausanne, so- ^ jrlas.no s poročevalcem Ass. Press > v Ženevi, danes naznanja, dn je prejel potrdilo poročila, da so boljševiške oblasti v Ekaterinbur trn ]»o kratki sodnijski obravnavi obsodi!«* Nikolaja Romanovima na ^ smrt. nakar je bil vstreljen. toda ^ podrobnr-sti o t*ksekuciji ni.
Vesti iz Pariza pravjjo. da je ■ 26. junija prišla iz Kijeva v Bazel brzojavka, ki potrjuje, da so bolj- •* ševiške čete tekom umikanja iz 1 Ekatcrinburga usmrtile prejšnja, ga carja. .
Neka brzojavka iz Amsterdama } se srlasi:
"Poročila, da je bil prejšji car * Nikolaj v Ekaterinburgu umor- 1 jen, se v Moskvi naraščajoče vzdas jžujejo, kakor pravi n:ko poročilo iz tega mesta, prejeto preko Berlina. To poročilo tudi zagotavlja. 1 da moskovski listi naznanjajo, da se ne ve natančno za bivališče i prejšnjega carja.
Neko današnje poročilo "Ex , change Teleprrapha" iz Kodanja pravi, da so v Petrngradu razšrr- j jene govorice, da je pred nekaj! dnevi umrl sin bivšega carja Ni k »laja A Le k sij Romanovi«".
Washington, D. C., 27. junija ; Danes je prejel državni department iz Stockholm a poročilo, da je bi! zadnji ruski car Nikolaj Ro- ' manovic umorjen. Poslano je bilo kot švedsko časnikarsko poročilo ki, kakor pravijo sovjetj. "potrebuje potrdila.'"
PREMOG Y ARKTIKU.
Švedska je našla v arktiku pre. mog. Učenjaki pravijo, da bo zaloga premoga zadostovala 200 let.
True translation, filed with the post j master at New York, X. Y. on June 28, 1918, as required by the Act if October 6. 1917.
Stockholm, Švedska, 27. junija. Švedska premogarska ekspedicija na z ledom pokrite otoke Spitz-bergi pričakuje, da bo letos mogoča dobiti 30 tisoč ton premoga. — Podjetje financira neka tvrtlka kateri napeljujejo Brnr Granholm dr. lledren in <lr. Anteus. Prvotna ekspedicija leta 1917 je sestajala iz 130 mož, povečini rudarji iz Skane in drugih krajev Švedske.
Ceni se, da vsebujejo ta premo garska polja dovolj zalog za narod za 200 let. Nekatere žile so zlahka dostojne in se nahajajo blizu obali. Pristanišča so dobra fjordi pa so brez ledu samn nekaj poletnih tednov.
neobjavljena, pa oficijelna nemška poročila, je bilo ubitih 298 «>. seb. 464 pa ranjenih. | Največ je trpel Neumarkt, kjei 'so se razletele štiri velike bombe i Neka druga bomba je padla nx> Groenmarkt, kjer je bilo ubitih in j ranjenih 49 oseb. Neka druga ; bomba, ki je zadela neko hišo, jf (dejansko vrgla stanovalce iz hiš«-■ in ubila ter ranila ducat oseb. Naj težja bomba pa je padla v Ren o-jkoli 10 jardov proč od glavnega i železniškega mosta. | Vse informacije se strinjajo v i tem, da so imeli zračni napadi it-ničevalen učinek na nemftki ria-(rod. ki je postal zaradi zavezniških .'aeroplanov zelo plašljiv. Vesti o i napadu so navzlic oblastveArm od-jredbam. preprečiti jih, naglo širijo. Veliko število ljudij je zapu-.jstilo Kolin vsled straha pred zrač l .nimi napadi.
-j Kolinska mladitla veselo slavi ( i uspehe na fronti, starejši ljudje in i »žene pa vzdihujejo in govore: — "Prihodnji smo mi na vrsti,"
Potrtost v Nemčiji
Nemčija je vznemirjena vsled Av- 2 strije. — Vsak dan pričakujejo f poročil o revoluciji v dvojni mo- s narhiji. — Mesta ob Renu se boje v zračnih napadov, spominjajoč se napada na Kolin.
True translation filed with the post master at N«*\v York, N. Y. on June 28. n 101S. as required by the Act if October |	C. 1917.
! Haag, Nizozemsko, 27. junija. Poročevalec newyorškega lista 1 New York Times je 'prejel od ne- > kega potnika, ki je ravno prišel iz j Nemčije, zanesljive informacije 1 da je morala ljudstva zelo prizadeta vsled slabih novic Ll Avstri- r jc. jer v-^ak »lan pričakujejo, da \ hod o slišali o revoluciji. Narod | čuti. da bo moral potem *ani na- \ ložiti na svoje nime vojna hreme- , na in to je itn lo strahovi; učinek.U Zelo velika je potrtost med s srednjim stanom in v vojaških krc h glh, kajti vsakdo ve. da bo še ena j zimska kampanja, katero bo spre-j: imljala v>a mizerija. Razobešajo s*- } veliki letaki, nekateri ilustrirani U j itn gi tiskani, da bi se ljudstvo j] j navdušilo in da bi se mu pokazale,« j nemške znia^e, toda nlkdo jih več. ne ber«\ Bojazen s«' kaže, vso po v- j t sod in se pojavlja celo med razve-j sel je v an jem.	1
Sedaj je le zelo malo dovolje- . nega. da se poroča v nemških li I 4 .stih o avstro-ogrski krizi, kadar i se bodo Nemci zavedali popolnega ] 'pomena avstrijskih zmešnjav in < ponesrečene ofenzive v Italiji ■ , kakor tudi, da se nahajajo velike 1 skupine Amerikancev na zapadn J fronti, tedaj bo potrtost v veliki i meri narastla. I'paii.ie na zmago je precej padlo, kajti vsled zadhje ofenzive se je obljubljala zmaga iti mir v nekaj tednih.
Poročila iz Duesseldorfa pravijo, da se razmere naroda z vsakim dnem slabšajo. Morala naroda je zelo padla in poročilom, ki naznanjajo zmage, se več ne vrja me. Splošno se govori, da se morajo žrtvovati vsi n je v Nemčiji, da se ohranijo liohenzollernei i Kakor pravijo poročila iz Esse-j na. so se tam v velikem obsegu pojavile koze. Do zdaj je že bilo 7 smrtnih slučajev, dasiravno se je ! odredilo vse, da se bolezen zaduši. Na Nizozemskem se boje, da bi
I	ta bolezen ne prišla čez mejo in Izdane so mnoge stroge odredbe ob nizozemski meji.
i Upajo na dobro letino in dosledno tudi na povečane racije. Žit-c in krompir dobro kaže. V nekaterih krajih dežele, je še vedno precej živine, v drugih krajih pa se je svinj ere ja zelo povečala. Moka !! za kruh je mogo boljša kot je bi-
■	la lansko leto in ljudje, ki so po-
►	skusili ta kruh, pravijo, da je celo boljši kot na Nizozemskem.
V renski provinciji obratuje samo po pet od sto pekama. To pa zaradi tega, da se varčuje s kurivom i surovim materjalom. Ostali peki ki ne delajo, dobivajo kruh za svoje odjemalce od teh petiih ki delajo.
Celo belgijski otroci so prisiljeni delati na nemških železnicah.
Po vrjetnih informacijah, katere so prinesla zanesljiva poročila . iz Nemčije in po nevtralnih zagotovilih je jasno, da so zadnji zra-
■	oni napadi na Nemčijo, posebno Ijva še napadi na Ko-ILn in Mann-
^heim. imeli v zavezniškem pogle-j
■	du izboren učinek.
Pri zadnjem napadu na Kolin so padale bombe na električno že- ^
■	leznico in zgoreli trije vozovi .
-	j Več kot 140 h š je bilo hudo po-;
II	škodovainh. ali pa porušenih. Tu-, jdi železniška postaja je bila zelo poškodovana. Kakor pravijo še
-— 1
-	tvih in ranjenih ter da so vjeli
-	Avstrijci veliko število jetnikov, -j filede Col del Rosso .sektorja
pravi rimsko poročilo, da so nit 3 južnem obronku Jtaljanske patru-( t lje odrezale neko sovražniško po-
-	stojanko. vjeli 31 mož in zaplenili -dve strojni puški.
j Avstrijsko poročilo tudi ome> i i nja, da so -poskušali Italjani pre-i koračiti reko Piavo severno od >. Zenson Bend a ter da se jim je po-i -.skus »zjalovil. Poročilo pravi, da
>	jSO bili italjanski prevozni čolni -'"razstreljeni na kose".
Laška fronta
Naraščujoča Pijava zadržuje zasledovanje sovražnika. — Avstrijci poročajo o svojih uspehih.
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on June 28, 101S. as rerpdre«! hy the A«n if October G. 1017.	j
London, Anglija, 11. junija. — Rimski vojni urad j»' danes ofici-jeno sporočil, da so bojevanje normalno razvija.
To najbrže pomeni, da so Italjani zasledovali Avstrijce na vzhod-( nem bregu Piave tako daleč kot se jim je zdelo potrebno.
Ker reka Piava še vedo narašča se zdi generalu Diazn potrebno j skrbeti za to. da bi ne bile njegove <"'etc tako izolirane na vzhodnem brepii reke kot so bili Avstrijci na izolirani na zapadnem.
Neko rimsko brezžično poročile pravi danes, da je bilo pokopanih 14,000 Avstrijcev na d veli sektorjih stare fronte oh zapadnem bre-su reke.
Avstrijski vojni urad poroča da nes. da so navalili včeraj Italjani po budem opnju na Col del Rosso.
Poročilo dostavlja, da je bil napad popolnoma zlomljen, da so imeli Italjani velike izffube na mr-
Junaštvo amer. čet 1
__ i
Amerikanci so zavzeli gozd Bel- ] leau. — Sedaj so se zakopali in s pričakujejo nemškega protinapada. | - i
True translation filed with the post 2
master at New York, N. Y. cm June itS. I 1U1S, as required by the Act of October C. 1917.	j
2 ameriškimi armadami v Fran- '
ciji, 27. junija. — Važnost ameri-j ške zmage, južno od gozda oi| Torcv. severozapaduo od Chate- ] run Thierry, hitro narašča. Per- ; shiugovi možje so se sedaj zakopa- ] !i ter čakajo sovražnikovega pro- ; tinapada. Amerikanci popolnoma , kotrolirajo gozdnati obronek se. < verno od lielleau gozda, kjer imajo Nemci svojo glavno odporno ; črto. S teh v .Šin jih opazujejo , ameriši artilerijski častniki t?;- ] dirigirajo silcu ocretij na glavne , nemše pozicije, katerih sovražnik
knialo več ne bo mogel vzdržati. , •
i
Amerikanci so vjeli kakih 400 Nemcev, izmed katerih jih je biloK precej ranjenih. Vse o>;ale Neni-L ce, ki so se nahajali pri obronku, je usmrtil ameriški artilerijski za-! storni o<»enj, njihovi lastni topo-j vi. o?;?owa so se uničiti v silovitem boju mož prot/1 možu.	,
Amerikanci so izsledili vsako . strojno puško na nemški gozdnati pozic ji ter zaplenili kakih petdeset strojnih pušk. Vse to so pa hirro obrniLi proti sovražniku. ■
Bitka je trajala dvajset ur. - j Infanterijski napad je pripravilo silo obstreljevanje nemških zako-pov. Obstreljevanje se jc začelo' zgoiiaj zjutraj ter je trajala tri-i njast ur. Zatem so pa mfanteristi sktV'ili iz zakopov, tod treba je bilo sedem ur neprestanega boja predno so Nemce popolnoma prepodili z njihove obrambne črte.
Raymond S. Howeil iz Bernes-ville, ki je bil v prvi črti napredovanja je rekel v svojem opisov a nju sledeče:
Prišli smo ua neko pozicijo v odprtem gozdu. Zakopov ni bilo tam. Nemci so otvorili težak ogenj in izstrelki ki so padali krog nas ka I kor toča. Dospeli smo preko skal-' natega hriba; naši fantje >. c' smejali :ai peli neko bojno pesem. Za tem smo do^|>eli na pšenično polje. Sovražnik je streljal na nas s strojnimi puškami in drugimi iz-' strelki. Mi smo se poslužili bajonetov ter pognali Nemce v beg.
Nemci so sicer vjeli par nasiti fantov, pa so dra«-o plačali za vsakega.
Herbert L. Bartlev iz Anit-a Iowa, je pripovedoval o nekem rajenem Amerikaneu. ki je prisilil velikega Nemca, da je odšel' žnjim za a me ruško črto. Ko je doJ spel tja, je rekel Amerikanec čisto! mirno:
— Tukaj je moj jetnik.
Nemec je pon žno pritrdil ter rekel: — Ja.

GI^AS NAHODA, 23.-JUX1919.
"QLAS NARODA"
R£0ysnin P U B Irifl HI H G COMPAHT
(Slorenian Daily.) Owned and published by tfa« .(a corporation.)
FRANK SAK8EB, PrMddeat._LQUIS BENEDIK,
Do p i si
PUr* of Busine* of the corporation and addresses of above office«; 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. X. " i
Ea celo leto velja lisi m Ameriko Za celo leto ca meato New Točk $5.00 la Gmnado.—	f3JS0 Za pol leta ca mesto New York.. 3.00
Ea pol leta ................— 2.00 Za Četrt leta ca mesto New York 150
Za Četrt leta .................. 1-00 Za lnocenjstro ca meto leto...... M0
"GLAS NARODA" Izhaja v«ak dan icrzemSt nedelj tn pracnikOT.
■OLiS NARODA"
(•'Voice of the People") TitimJ every day except Sundays and Holldaya
Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Prt
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pofttljati po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejftsjtf naznani, ds hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt SU
Raw YoriP <9ty.
Telefon: 287« Cortlandt.
444
Gozd pri Belleau
True translation filed with the post master ;it Now York. N. Y. on .Tunc 2«?.
1918, as required by the Act of October G, "
Amerikanei so lahko ponosni na način boj o vanj a,
vsiimI katerega je zadnji Xomec zapustil jjozrt pri Belleau
l-'ranrosko voino porodilo imenuje to operacijo "bri-
m tem
ljantno .	w . :
V jot i h je bilo nad 2K> jetnikov. Tn ti s«) začudeni pri Tali o preiskušeni eneržiji ameriškega napada in j una št -*.a, ki si ua izvajali posamezni Amerikanei v bojih mož ]»roti možu mod jamami in kotlinami, katere so napravili izstrelki. Ameriška artilerija je trinajst ur neprestano opravljala svojo službo in to s silovitim uspehom.
Iz vsega tojja je zaenkrat dovolj razvidno, zakaj je jroneral Pershing prepričan, da to, kar so storile prvovrstne armade, garantira, da se mora storiti ve<~ vseameriškili enot, mesto da bi jih ponieševali med Angleže in Pran-eoze. —
Pi-e<lvr-erajšnjeni je minilo leto dni, odkar se je prva ameriška divizija izkreala v Franciji.
Izkušeni armadni častniki so bili mnenja, da bo vzelo meseee vežbanja. predno bi bile novodosle čete uspešno pripravljene za prvi spopad na fronti. Toda danes je v Franciji že devetstotisoe ameriških vojakov, izmed katerih jih pripada do 70 odstotkov bojnjoeim se četam.
Kar so dosegli pri Ca rt i gliv, Tauglonne, Venilly gondii, Chateau-Thierry in pri Belleau gozdu — je bilo nekaj izvanrednega.
Amerikanei doma so ponosni in navdušeni.
Zavezniki so se navzeli nove enaržije in zaupanja.
Ni torej čuda, če se obupano nemško časopisje zaletu-je v svarilo zunanjega tajnika, da konca še ne bo tako hitro in da jja bo tako lahko doseči kot bi si kdo mislil ter da bo zelo, zelo težko dosežen samo z vojaško odločitvijo'*.
Ni čuda, da Berlin v največji naglici plete laži o ameriških vojaških sposobnost ih.
Resniea je preveč žalostna, da bi bila dovoljena onstran Kena.
Jaz sem nastarejSi zdravnik-spe-cijalist za Slovence v Pittsburghu. Zdravim že več kot 38 let bolne moške in ženske. Ozdravil sem že na t isoče in tisoč-e oseb in morem tudi vas. V zdravljenju raznih borzni imam najveC-jo iskušnjo. ilabim samo najbojjsa zdravila. Imam najboljši električni stroj za preiskavanje, l»otom katerega se vidi celo vaše telo kot na dlani. K meni prihajajo ljudje od blizu in daleč, da jih zdravim. Zdravim razne bolezni uspešno 5n naglo. Govorim cisto sloven-sko Moje cene so zmerne. Znanstvena preiskava zastonj. Pridite k meni kot k prijatelju.
Urada« we: od ure zjutraj io 6. zvečer. V nedeljo samo od 10, ure zjutraj do 2. popoldn*-
UriUt are: od tf. ure zjutraj Co 6. zvečer. V nedeljo samo od 10, ure zjutraj do 2. popoldn'* | ;
POZIV!
True translation filed tvith the post master at New York. N. Y. on June 101S, required by the Act of October G, 1017.
Vsi sloveski pevci ]-/. Creator New Yorka. ka'ieri nameravajo vdeležili in peti 4. julija na slav-jnosti v Washiiigtouu, j). ('., so j vljudno naprošeni, d« se zadnje tozadevno vaje v petek 28. t. m. v Forest Palace, 811 Forest Ave., Ridgewood, L. I. (pevska dvorana "Slavca") gotovo vdeleže, ker drugače ne morejo sodelovati. — Pri tej vaji rešiti nam je različne drupe važne zadeve. Povabljen je vsak zaveden slovenski pevec brez izjeme.
Tajnik.
VOJNO VARČEVALNI DAN.
Trne translation filed with the ^os^master at New York. N. Y, 11UK. as required by the Act of October d. 1917.
on June 28,
Za uspešno izvojeVanje te -vojne so potrebne neizmerne svote denarja,
< V pa hočemo spraviti le svote skupaj, mora biti navada varčevanja vcepljena v naziranje in navade našega naroda.
Za narod te dežele je ravnotako ]K>trebno izvajati sistematično varčevanje kot je zanj jx>trebno, odpovedati se nagonu za razne koinoditete in razkošno uživanje hrane.	t
Sedanje prizadevanje, dr. bi se vsaka oseba obvezala kupovati vojno-varčevalne znamke in varčevalne znamke je najbrže a j boljše gibanje za učenje varčevanja.
Vsaka oseba v tej deželi naj smatra za svojo patrio-tično dolžnost ter za svoj privilegij varčevati ter potom varčevanja financirati to vojno.
Kupite vsak dan eno varčevalno znamko.
To vas bo privedlo na pravo pot.
Podpišite obveznico, da boste kupovali po eno. To vas bo prisililo, da se boste v svoji zavednosti držali tega sistema.
VSI NA ZBOROVANJE!
True translation fil-d with the port master at New York. X. Y. on June 28, 1(118, as required by the Act of October 6. lPt7.
V nedeljo popoldne se bo vršilo v New Yorku v Carnegie Hall veliko zborovanje.
Glavni govornik bo češki prvoboritelj profesor Ma-saryk.
Začetek ob tretji uri popoldne.
Vstopnina po 25 in 50 centov.
Pred zborovanjem se lahko dobi tikete pri Bohemian Alliance, 316 E. 72. St., New York City ter v nedeljo pri blagajni v Carnegie Hall.
Upamo, da bodo Slovenci m -J^c-IiTaai častno sa-
stop?r.L
Oženite se
Pošljite nam samo EN DCLAX in podali T»m bomo popoln Žmitraniki katalo« s natan*. mm opatom, SLIKAMI, imeni in naslovi mno-frib dzklet in nekoliko odov. ki i&čejo dobrega nI poltenega moža. Lahko »ami pišete in sklenete srečen zakon. Mi smo zmožni storiti pošteno in dovoljeno posredovanje, zato ne Sledite dolarja, ki j« posredi med vam! io ZAKONSKO SREČO.
Pilita se danes M:
RELIANCE F. CLUB Box 376	Los Angeles, CsL
Posebno blago, Mi tako ki se nnogo krat prikriva
To je razno tako blago ki se ne more dobiti p«»vsod in ga potrebuje vsak človek, bodisi star ali mlad, zdrav ali bolan, reven ali premožen. Zelo zanimiv. jrtxluf-ljiv in obsežen seznamek in <-enik i>oSlji-m brezplačno. Knjiga "Mali domači zdravnik" cena 25 centov; v zalogi imam tu«li vsa v knjigi opisana zdravila.
MATH. PEZDIB,
City Hall Station P. 0., Box 772, New York, N.XY.
VABILO na
IZLET ali PIKNIK,
aktereca priredi v četrtek dne 4. julija t. 1.
SLOV. M O X II A M COD I> A v.Johnstownu, Pa., na starem prostoru na koncu
Ohio Street. Kakor vsako leto. tako bomo tudi let<» obhajali obletnico in «ieer šesto s\ojeua obstanka.
I'rir'-Tek ob eni uri popoldne. 1 em potom vljudno vabimo vsa sosedna društva, kakor tudi po?a-nip/ne rojake in rojakinje iz mesta Johnstown in okolice, da se v obilnem številu vdeleže naše za-bavef Ob priliki takega slueaga bomo tudi mi vrnili.
Vstopnina za moške $1 za dame 10r.
Za sveža okropčila. dobri prigrizek in za vso drupo postrežbo je izvoljen odbor.
V slučaju slabša vremena se vrši zabava v dvorani društva ' Triglav" na Moxham.	%
Na veselo svidenje 4. julija!
Nesreče na lovu.
Lovec in posestnik Mnlija -Tu-van u Kra«* pri A\živali jc j>inlcl v sumi o priliki lova v pn«pnd ter n ostal mrtev.
Veleposestnik Znrc v Krnpi na -Belokranjskem j*.' >»•! na l«>v na race.. Po nesreči se i" puška iz- ^ prožila ter je zadet v pljuča o>tal na mestu mrtev.
I"
Smrtne nesreče.	j v
Miha Koren 74 let st:\r. je ur. t "\'r<nil<u blizu Si. Ju rja nri Štajer- I skern sežiir.il suho <1 račje ter j)o I lfT^ieči padci v f><jenj. kjer je zj^o- • rel.	d
V Slapa h pii Mošniku. Kranj- I sko, se je pri čiščenju puške ist;- c izprožiht 1<t uhila 14letJio Anto- v nijo Požai*.	i
NAZNANILO IN VABILO.
True translation filed with the post master at New York. X. Y. on June L'S. 1!»1S, as required by the Act of October U, 1!)17.
Due 4. julija bodo imeli Slovaki < in Poljaki v (Jracetonu. Pa., veli- « ko in lepo	1
SLAVNOSTNO PARADO. <
Po paradi pa ho zabava in ])lcs. i Oh t<*.j priliki ><i	Slovenec 1
in Hrvate ter sploh vse Jugoslo- 1 vane brez razločka povabili ter 1 prosili, da bi se vsi Jugoslovani . ž iijimi skupno vdeležili proslave največjega praznika Združenih ' držav.
Kar na^ j«* bilo skupaj, smo vsi obljubiti, da se vdcW.imo te kovnosti. kar \a.s r>a ni bilo navzočih in da še ne veste, \;'.s tem potoni vabimo vse Slovenec in Hrvate iz! Homer ('ity. Pa., in Luzerne M ine. Pa. ter okolice, da pi idete dne 4. j julija t. i. ob s. mi zjutraj na Hell Street v Homer City. Pa., ker lu-, kaj s«* skupno zberemo pod t/.v<,z<l-nato zastavo, na čelu nam griiee-, tonska irodha. katera pri:le sem-i kaj, nakar skupno odkorakamo, ■ na Oraceton.
i Tukaj torej, draui rojaki in bra . tje Hrvatje, ni razločka, katerega . društva ali stranke član si, po masi i vsi*!; se pretaka jugoslovanska! • kri, zato naj noben ne išče izpfo-j vr.ra vsak naj s«- poleže, da je Ju-J gos I o van ! Noberlen naj n» osJtanel doma. \si na ]>bi!i dne 4. julija ob 8. uri zjutraj na Hill St. v Homer t City! Pa.	John J-ras.
(28-20—0>
POZOR IGRALCI
n Dobro ohranjena 4-vrstna, dvo. p jrlasna harmonika (Lubasove^a p dela) imam na prolaj. — Cena p je $90.00.
c	ANTON MERVAR,
- 14232 Sylvia Ave., Cleveland, O. (26,27,28—6)
VABILO.
Tem potom se vljudno vabi vse člane društva sv. .Jožefa štev. fv! JSKJ. v Little Falls. N. V., cla se vsi vdeležijo piknika v nedeljo dne 30. junija. Piknik se vrši ravno na istem prostoru kot druga let-1 to je na Pink's Basin, ne pa kot je bilo sklenjeno, kajti tam so podražili za še enkrat toliko kot je bilo poročamo zadnjič pri seji.
Druš-tvo sv. Jožela prav vljudno vabi vsa ostala bratska društva in to so dr. Zavedni Slovenci št. 121 SDPZ., dr. sv. Pavla št. lis KSKJ., dr. Slovenec št. 282 SXPJ. in pa dr. Marije Pomagaj št. 121 KSKJ.. da se vsi, ako je le mogoče, korporativno vdeleže, za kar se jim že vnaprej zahvaljujemo. Obenem pa prosim, da oproste meni kot tajniku, ker nisem razposlal posebna povabila za sejo, kajti bilo j«' prepozno.
Začetek, oziroma odkorakamje bo ločno ob !>. uri dopoldne 30. junija. Spremljala nas ho tukajšnja Slov. Nar. Oodba društvene dvorane sv. -Jožefa do <lvorane Zavednih Slovencev in od tam na določeni prostor.
V slučaju slabega vremena se piknik vrši nedeljo pozneje, i Prosim vse do4ičue člane, kateri so se prijavili, da bodo opravljali raznovrstna dela. da bodo ravno tako vsi po vrsti, kakor če bi se vršil piknik, tam, kot j'* bilo sklenjeno.
Torej š»* enkrat vljudno vabimo vse Slovcnee Ln Slo\«nke tukaj in v okolici, kakor tudi iz St. Johns-ville, da nas blagovolijo posetiti. Za vso potrebno pijačo in dober pri«rizek Im> skrbel v to izvoljeni odbor.
Z bratskim pozdravom na vse Slovence Frank Masle, t«jnik.
Izmenjava njetnikov.	i: - k
True translation filed with the post master at Xew York. X. Y. on June 28, 11018, as required by the Act of October
ti, 1917.	h
I Haag, Nizozemsko, 26. juiuja. — Iz ranesljivega vira se je izvede- ^ Io. da vsa znamenja kažejo, da je . prišlo na angleško-nemški konfe- ^ renči glede izmenjave ujetnikov ^
•	do sporazuma.
j Konfereca je svoje zasedanje 7..x ^ nekoHko dni odložila, da se morejo ^ flelcjrati ]>osvetova'ri s svojimi via-> dami.	|v
--I
Posojilo Belgiji.
- |j
Trne translation filed with the post ^ master at Xew York, X. Y. on June 28, '
•	1H18, as requireil by the Act of October '
0, 1917.	1
Washington, D. C., 26. junija,	t
— Belgija je danes prejela novo	'
'posojilo 2 miljone 250 tisoč dolar-	i jev, vsleil česar znaša posojilo
Združenih držav tej deželi 122 mi-	t
Ijonov 800 tisoč dolarjev. Dose-	<
danje posojilo zaveznikom znaša	^
5 niiljard 972 miljonov T>90 tiso«"	1 dolarjev.
> —————	•
Macedonsko bojišče.
_ *>
True translation filed with the post < master at Xew York, X. Y. on June 28. It»18. as required by the Art if October . fi. 1M7.
London, Angli ja, 26. junija. — Na desnem bregu Vardarja je so-; vražnik naskočil naše postojanko severno od Majadas. Napad je i na6 ojrenj vstavil in sovražnik se < 1 je moral umaknite, še predno jr ;
•	dospel na naše črte. Ob Strumi je
i nek grški oddelek presenetil bol- ; 1 srarsko stražo.__
' Princesinja bo bolniška strežnica 1 ■
True translation filed with the po-t - master at Xew York. X. Y. on June 2S, i li»18, as require«! by the Act if Oct«»l>er j	6. 1917.
London, Anglija, 25. jumja. — 1 Hčerka kralja Jurija princesinja _- Marija bo ta teden pričela tečaj za vežbanje bolniških strežnic \ I otroški boinišniei. Princesinja bc vsak teden po <lva dni v bolnišni-p ei in bo opravljala navadna dela jo.
. -
r Bolni vojaki se vračajo.
' Trne translation filed with po«t
master at Xew York. X. Y. on June '28, ° VJ1S, as required by tho Act of October i-	6. 1917.
Wastail^rton, T). C., 27. junija Generalni zdravnik Gorgas je da-n ne* naznanil, da se je v tednu, ki t-' se je končal 21. junija, vrnilo v i- neko ameriško pristanišče rz Fran •t cije 185 bolnih m ranjenih ameri-» škili vojakov.
New Driluth, Mmn.
i (
True translation filed with the post ,
master at New York, X. Y. on June u |
1918 as required by the Act of October j 6. 1917.
Ker ravno pošiljam naročnino, sem se namenil ogla-siti se iz te naše mrzle Minnesote.
Tukaj v tej naselbini nas je malo Slovencev, ]»ar družin in nekaj samcev ter nekaj Hrvatov. Večina prebivalstva je grške narodnosti in drugih vsake vrste, kakor vrabci v žito pomešani. Kar se tiče delavskih razmer, je po voljno. Od tukaj gre spet 24. junija jire-' eejšnje število mladeničev služit; Strica Sama in veliko postopačev je vzelo slovo od mestnih ulic.
In ;j?daj končam pisanje, ker nimam časa, grem še en kozarček spit, aLi pa dva, dokler je še kaj v kleti, ker 1. julija nam zaprejo te ljube sal o o ne. "Zilaj pa pozdrav-. ljam vse zavedne Slovence in Slovenke široiti Združenih držav, posebno pa Franka Lesarja v Cleve-. iandu, Ohio.
John Sikonja,
Kansas City, Kansas.
*	M<a4okdaj j>r*ule kak dopis iz aia-
■	šega mesta in tudi jaz nimam nič
*	ka[j vesele era poročati. Kar «e moje ' osebe tiče. vsem prijateljem in 1 znancem sirom Amerike naziu.-
-	njam. da je moj brat Matija Kus
-	umrl dne 15 .t. m. v Birmir ghamu ; v Alabami. ko je bil na poti v
-	Kansas t ity. Žnlibog. da se nje-" gova volja ni izpolnila, da bi bil " dosegel svoj eiij. kajti nit lijego-i vega življenja se je poprej pretr-
-	crnla. da je izdihnil svojo dušo aned tujini narodom, oddaljen o<i
1 svojega eiija približno *HK) milj.
I	Moj ranjki brat Matija je bil
■	Tojen v vasi Travnik .št. 89. žup-a nija I>o«ki Potok na Kranjskem. £ >St«r je bil 44 ht in samec. V sta-R retr« kraju nima nič sorodnikov,
-	tukaj zapušča dva brata, eden je
II	John Rus, ki se nahaja v Ne\v-
*	berry. Mich., drugi wmi jaz tukaj
*	v Kansas City. Rajni brat je pri-
*	padal k dvema društvoma iti sicer
-	k <ln»mi sv. Petra in Pavla K. S.
-	K. Jednote in k saanostojnemu
-	društvu Tri-zla v. Njegovo truplo r je bilo pripeljano semkaj v Kan-
sas City. Pogreb se je vKil 20. t. a m. po katolišketn ol>redu.
I>fd/jjOst me veže. da se vsem sorodnikom in prijateljem, srft>ra-a torn in soseslram iz area lepo za-5 hvalim, ker so ga prišli {»okropit i-, in so se vdeležili njegovega po-
Cleveland, Ohio. 1
V naši slovenski metropoli se ^ prav dobro imamo. Dela se dobre in zasluži se. kakor kateri more. . Vreme imamo pa kljub poletju 1 precej hladno, ker venomer piha- ^ jo sem od Erijskega jezera miv.le sapiee.
Torej, kakor nalašč /-a take za- = !>ave. kakor je bila v nedeljo 2.'i. junija na domu Mr. J. V. Detnoj-zesa, kjer se Jias je zbralo lepo šte\ ilo prijateljev na povabilo ro- ^ jaka in zavednega mladeniča Mr. Alojzija Malic, da se pozabavamo in porveselimo ob priliki njegovega eotlu. In res je bilo veselo. Mr. j Špek nas je razveseljeval s svojimi poskočnieama in okroglimi po-
I	-	<■
zno v noc.
Torej hvala rojaku Alojziju za * postrežbo in gostoljubnost!
Ena navztH-ih. ^
5
Duluth, Minn. 1
K<-r se že d<»lgo čttisa ni noben 1 rojak iz naše naselbine oglasil v našem delavskem listi! (Mas Naro- 1 da, sem se jaz namenil sporočiti ( par besedi in s tem naznaniti, da 1 tudi v Duluthu nas je nekaj Slo- : vencev in d>a še nismo vsi pomrli. .
Jaz sem vpt»sien v boilershopu, kjer delamo boilerje (kotle)
Delamo devet ur na ! dan; |)lača je še precej dobra, posebno, odkar smo si vstanovili našo delavsko unijo, potom katere smo pri morali naše. delodajalce, da so nam zvišali našo plačo. Predno kot sino imeli unijo, so do- " bivali novinci v naši tovarni .'i7<-na uro. zdaj pa dobivajo po 46f na uro. Stari boilermakerji so imeli, predno je bila unija v.sta-novlieua. 53c na uro, zdaj pa imajo 70f na uro. Ali vidite, rojaki . po širni Ameriki, kaj je deLavska ! unija vredna ? Kje ste pa vi delavci in rudarji po železnem okrožju Minnesote? Vi še vedno spite spanje pravičnega in se nočete organizirati. da bi si s tem izbolj-> šali pogoj svojega življenja, am-t pak se pustite izkoriščati raznim družbam, ki vas izkoriščajo na političnem in gospodarskem p<»lju.
Politično izkoriščevanje naših rudarjev po železnem okrožju Minnesote sem opazil dne 17. junija. Omenjeni dan smo imeli po celi Minnesoti primarne volitve za ' neminiranje kandidatov za razne državne, kakor tudi okrajne \tra-- de. Najbolj huda politična bitka je bi bi za urad okrajnega šerifa 1 St. Louis okraja. Kandidat je za ' okrajnega šerifa so bili: sedanji šerif John R. MeinhiR. Frank Magic m "Walter Johnson. John Meaning je imel strogo «po*«eijo, posebno pa na želernem okrožju, ker je kompanija (Steel Trust) nape-
l
la vse svoje moči. da bi porazila i Meininga. Govori se. da vsi kom-panijski briči so n<*umorno delovali proti Mehiinuu in agitirali za * Franka Matric, to pa rato, če«, da M : '^o dopnstil kempanij-
Mok«wk, Y. U
Da-nes. 25. junija, ko je ravno 1 po dežju. *»e pet pripravil na- i pisati nekaj vrst v »Jlas Naroda. !
Veliko je bilo dela. veliko smo i obdelali ta čas, kar nisem nit- pi- I sal. Sto in tri iikre zemlje pa vse i sami. to je precej. Včasih nu jej kaj pomagal fant. ki pa mora še ; v šolo. včavih pa mi žena. In tako > smo vse lepo posedali in posadili. J da ima vsak človek, kateri vidi. ' kako lepo vse ra^te. veselje si o- l gledata. Vse lepo kaže. Z.-na vča- . si h malo potoži, pa se z«ri>et poto- ] laži. ko ji povem, da na jesen bo l plačilo za vse delo. Dolgi dnevi nam zelo koristijo. Petnajst minut do devetih se vidi delati in ko( smo pomolzli, smo šli krompir sji-j dit i; vsak večer smo ga posadili, dva bušlja in tako smo sra posa-^ idili dvajset »Mitjev. Zdaj pa pre-kopavarno plevel- Ra^no včeraj sem še ajdo vsej al. zda i pa je vse. j kar je za letošnje leto.
V nedeljo 23. junija je bil tak mraz, da smo mislili, da bo zame-dlo. pa se je vendar prekucnilo na boljše. Večkrat sem pravil otrokom kako je bilo v starem kraju včasih slabo. Pomanjkanje sem moral videti na svoje lastne oči. Ko je mati kruli pekla za družino imela je več otrok), pa je ^e otrobe presejala, da je nam spekla otroben krnil", samo da so se najedli enkrat do sitega. Tukaj pa lic vrste, kaj je slabo. Sedaj mo-: rajo sicer j^ti bolj črn kruli, pa vsega se je treba privaditi. Za ! slabim pa pride lahko tudi boljše, ali za boljšim pa tudi slabo. Vsega moramo biti vajeni ubojri trpini. ! dokler smo na svetu.
lgnaee Šulgaj. i	R. F. D.
i /.
skini bričem skozi mdarsko stav- c ko leta 191t>, da bi imeli prosto j roko. Kako prosto roko? Ali bi .
»	• . v 4 i'
kompanija rada. da bi okrajni še-j^
rii stavku joče rudarje kar žive iz
kože drl ali dopustil to storiti nje-J
• r
nim bričem.' Jn res, kakor Kaže ^ poročilo volitve, je tudi kompani-j^ 1 ja doliila svoje delavce rudarje na; svojo roko, da so glasovali v raznih mestih na železnem okrožju za'j ravno istega kandidata za šerifa J ^ kot si ga je kompanija izbrala, to'^ je za Magie-ja. Temu lep dokaz je poročilo oddanih glasov na Eve-lethu in t'hisholmu. Sie^r ne vem, koliko je slovenskih volilcev na Evelethu, vem pa, da nia CJiishol-i mn je približno 250 slovenskih vo- t 'lilcev, ki so večina rudarji, kateri'] i j si v potu svojesra obraza služijo! .svoj vsakdanji kruli. Na Evelethu! 'pa mora biti ravno toliko sloven-J-| j skill volilcev kakor na Chishobnu,'} J če iie ve«". In koliko je dobil po-!
samezni kandidat za šerifa gia-j] -sov.' Na Chisholmu je dobil Mei-j' . ning 171 glasov, Mtigie 31:1 ini i Johnson 140. Iz tega izprevklimo,'
. da nasi rudarji na Chisholmu še
.... 1 i vedno spijo. Kompanija jih še ve-j
i dno izkorišča tudi na političnem polju, kajti glasujejo ravno za > iste kandidate, m katere agitira . kompanija in njeni briči.	j
j Slovenski rudarji na Chb^holnii^ _ in Kveb^thu. kateri .ste glasovali i za Magie-ja. vprašam vas to-le: . Zakaj ste vi glasovali ravno za J y istega kandidata /a šerifa, za ka-; ; tereni je agitirala konipaniji« ? ^ Ako vam ni bil po volji sedanji j šerif Meining, zakaj j»a ni>-te frla-, so vali za .lobnsonn .' Vi ste gotovo zato glasovali za Magie-ja, ker, vam je to vaš "boss" svetoval, ali , pa zato. ker so vam to svetovali isti slovenski lahkokružneži in po-litikarji, ki pričakujejo d.ibiii po-c zicijo deputy šerifa, če bo izvo-' r Ijen Mapie. Toda ti politikarji naj k bodo prepričani, tla Maaiie ne bo u izvoljen šerifom St. Louis okraja, vsaj letos ne, to pa zato ne, ker e delavske unije v Duluthu bodo večinoma za Meininga in proti Ma-
gie-ju.	J
, Pozdravljam vse rojake po širni
j" Ameriki, posebno pa moje stare
Q znance in prijatelje na Chisholmu
) in na Hibbingu ter ostanem vaš
udani rojak Frank Loushin. r.	"
greba. Bog ittj vam poplača. Po- j sebno se zahvalim našemu č. g. | župniku Ivanu PerŠe. ker tudi Vi. dragi mi sob rat. ste mi ve1 i ko pri I pomoli, d:; je bilo telo mojega brata sem pripeljano, da ;.daj po- j ičiva iva katoliškem pokopališču. | I P.oor naj Vam poplača za trud. ka- | iterega ste imeli, ka^ti jaz Vam ne I ' moreni. Tudi Tebi. dra«i mi so-,brat John P.ižal. sc lepo zahvalim, j I ker si toliko stopinj naredil, da je | •prišlo v«e na pravo me^to.	|
I Tebi pa. pokojni bret, kličem: I jI.nhka Ti bodi tuja žemljica, ljubi I iPog bori i milosti ji v Tvoji duši. j i Počivaj v miru!
Jožef Rus. | -
Influenca v nemški armadi.
True translation filed with the post j master at Xew York. X. T. on June US.
11018, as required by the Act of October G, 1917.
| London, Anglija, 26. junija. — i Kakor pravijo poročila z nizozemske meje, je influenca epidemično nastopila ob celi nemški fronti in j zaradi te bolezni s ovirane pnpra-!ve za ofenzivne operacije. | V zadnjih dneh je razmerje mož, ' ki so bili zaradi influence poslani !v bolnišnice, naglo narasle med 'nemškimi četami in v ozadju so L'postavljene posebne bolnišnice, ki , se bodo pečale samo s to boleznijo-j Do zdaj so bili poslani v bolniš-j'nico samo bolj resni slučaji, toda j nemški vojaški zdravniki pravijo. :'da bo le težko preprečiti nadaljne ^razširjenje bolezni, dokler se tudi .!slabši slučaji ne odstranijo iz ar-! made.
i I Bolezen, ki razsaja v nemški nr--jmadi. je nove španske vrste, ki je j »'pred kratkim izbruhnila v Berlinu i- in drugih emškili mestih in se do-i meva. da so jo prinesli v zakope i vojaki, ki so se vrnili z dopustov.
-	V nemških mestih sc le s težavo
-	zdravi bolezen, ker primanjkuje -'zdravnikov in zaradi prepičle lira-j med mestnim prebivalstvom.
r>	—---
j Boljše zdravljenje za manj dentija^^Wg
j Profesor Doktor B. F. MulKn 1
I	Slovenski zdravnik-špecijalist
! 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. \
\	(Nupnti |Utm hšIi, Cetrt« yoilopje »d S»itUi«M St. Fuitc u uvii i b^b iacMM.)
--—^--—,—-----——
GLAS KAltODX 2«. JT7S. 191S.

™
—
Afera rumunske kraljice
True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on Jnne 2S, 1&18, as required by the Act of October e, 181".
Mo^cmV najbolj junaška ženska v Evropi je v sedanjem trenutku rumunska kraljica Marija.
Ko se j«* njen soprog, kralj Ferdinand, kateremu so je pretilo z izgubo prestola, udal v vse, kar so zahtevali Nemci in Avstrijci, se kraljica ni hotela spustiti v nobena pogajanja z mogočnim sovražnikom ter se mu še sedaj ustavlja iz oddaljenega kota dežele.
Bila je v resnici strašna situacija, v kateri se je nahajal kralj Ferdinand. Potem ko se mu je vzelo dve tre-lini dežele ter ubilo eno tretino mož v armadi, je bil obdan od neskončno bede in smrti. Proti njemu so se borili Avstrijci, Xemci, Bolgari in Turki, doeim so bili za njim ru-.* ki boljševiki, ki niso nikomur zvesti.
Po ruski revoluciji se je kralju pretilo z ječo od strani njegovih donmevanih zaveznikov, boljševikov, katere usode pa ga je rešila udanost njegove majhne ai*made. Na to pa so mu Avstrijci pretili, da ga bodo pognali s prestola, če ne sprejme vseh njihovih pogojev. Prestrašen vsled nevanrosti na vseh straneh je slabotno sprejel mir, ki je dejanski uničil neodvisnost Rumunske in s katerim je prelomil vse obljube, dane zaveznikom.
Prodno pa se je sklenilo ta sramotni mir, je storila kraljica Marija vse, kar je v stanu storiti človeško bitje, da ga prepreči ter je tudi pokazala, da je sklenila boriti se prav do brit koga konca.
Kralj in kraljica sta se nahajala tedaj v Jassv, — v majhnem mostu v iztočnem dolu Rumunske, kamor sta i»ribežala potom, ko je sovražnik zasedel glavno mesta Bukarešto ter dve tretini celo dežele, Mesto »Jassv je bilo napolnjeno s tisoči ranjenih in umirajočih vojakov ter s civilisti iz vseli delov dežele. LY mestu sta gospodarila lakota in kuga.
Med vsemi temi trpini pa jo bila kraljica Marija ter jo >e danes najbolj požrtvovalna delavka-usimljenka.
Ko se je kralj mudil v tem mostu, brez moči in brez pomoči, jo dobil privatno pismo od avstrijskega eosarja Karola, v katerem jo slednji rekel, da želi rešit i Ferdinandu prestol in da naj sprjeme mirovne pogoje, katere mu bo predložil avstrijski zunanji minister < 'črnin.
—	Sedaj jo ras. ko morajo kralji držati skupaj, — je pisal avstrijski vladar.
Cesar j«* premeteno pregovoril slabotnega Ferdinan-Oa. da leži edino upanje slednjega v njegovi milosti. — Kralj je sprejel urot'a i.'ernina, ki mu j<- odločno povedal. <!a mora sprejeti natančno to, kar mu nudijo Avstrijci, podpirani od Nemčije, ker bi drugače izgubil svoj ; re-stol. Ko je eul pogoje, je razpravljal kralj glede njih s kraljico in svojo družino.
—	Ti pogoji so edino upanje, da rešimo jvrestol. — je rekel Ferdinand. — Moramo jih srejoti.
Kraljica je v vseh posameznostih raztolmačilo pogoje ter rekla, da hi bilo boljše poginiti v bitki kot pa sprejeti tako sramoto. Kn jo konec 110 izprevidela. da no moro navdušiti kralja k nadaljnemu odporu, je vsklik-i.ila:
—	Pojdite in sklenite svoj nečastni mir! Dokler pa bom dihala, no bom jaz. kot ženska, nikdar privolila v mir. s katerim se izdaja naše zaveznike ter dela necast naši družini in deželi.
Kralj je odpotoval na to v Bukarešto, vesel, tla je mogel p roe iz okuženega Jassv. Njegova žena po jo ostala tam, da skrbi za ranjene, da spravi skupaj ostanke ■ v;izbite armade in da vzdrži pokonci domoljubni pogum svojega naroda.
Y	Bukarešti je sestavil kralj nov kabinet v namenu, da formalno sprejme avstro-nomške mirovne pogoje. — Dasiravno n< »navzoča v Bukarešti je kraljica Marija še nadalje pnzivala na odpor proti sovražniku. Naučila je vse svoje otroke, da so sprejeli njene principije domoljubja in lojalnosti.
Na kabinetni seii jo prestolonaslednik, kot zastopnik svoje matere, vstal ter rekel svojemu očetu:
—	Spoznam, gospod, da govorite za vlado, za armado in za precejšen del nagega naroda, a jaz govorim za kraljico ter za vsako lojalno žensko na Romunskem ko rečem, da bi bil sprejem takega miru poniževalen in nečasten in da bi vrgel senco na dosedaj še lioomadežovano zgodovino Rumunske.
Kljub temu junaškemu prost est i sta kralj in kabinet ponižno sprejela avstro-nemški mir. jx>tom katerega se je vzelo nekako tretino romunskega ozemlja, katero so jo razdelilo med Avstrijo in Bulgarsko. Vključena v ta anektirani teritorij o bila strategična ozemlja v gorah in ob Donavi, tako da bi mogle centralne sile vodno imeti Runmnsko pod mazincem. Rumunska bi moral* Midi plačat i nemogočo visoko vojno odškodnina ter se za-\ozati, «ht bo uredila v bodoče svojo trgovino po željah centralnih sil.
V	povračilo je dobila Rumunska kos Rusijo.
Kralj Ferdinand, ki je sedaj kreatura centralnih sil. jo pričel postopati po Bukarešti ter so veseliti sorazmernega luksusa po vseh tožkočah. Ohranil si je tudi navidezno avtoriteto kralja.
Njegova junaška žena pa je ostala medtem v lojalnem iztočnem delu deželo ter so mudi sedaj v Jassv. sedaj na drugih točkah, kjer se jo je potrebovalo. Odpovedala se jo svojemu strahopetnemu možu tre ga ni hotela priznati kot kralja potem ko je podpisal mirovno pogodbo.
Pisma iz notranjosti Rumunske opisujejo ne le njeno sijajno delo za ranjence, temveč tudi njeno navduše-vanje naroda, naj slednji ne izgubi upanja, da bo zopet dobil nazaj svojo neodvisnost. Ona pripoveduje ljudem, da mirovna pogodba, s katero se je prodalo njih prostost
nt
Jugoslovanska
0:
m
Katol, Jednota

in čast, i le obvezna za nje, ker so jih ni prav nič vprašalo.!
Ona zbira vojake ter jih poživlja, naj obdrže orožje' v roki ter čakajo na priliko, da udarijo po sovražniku.! Ona poživlja ranjene vjake, naj hitro izd ra v i jo, da se bo do mogli zopet boriti za svojo domovino. Vsem tem lju-j dem pa pojasnjuje, da bo gotovo prišel čas, ko bo Nem-j True translation filed with the post ,-,.ja poražena na zapadni fronti in nato bo Rumunska zo-K^.Ž pet v stanu dobiti nazaj svoja zemlja.
Mesto Jassv. ki je bilo glavno pozoršiče delavnosti kraljico, se nahaja v strašnem stanju. Bolni in ranjeni vjaki in civilisti morajo ležati na cestah, ker ni v h i šali nobenega prostora zanjo. Pogosto ležijo v oni postelji po trije vojaki. Druge pa se je položilo na mrzla tla, brez — obleke ali ogrinjala. Nikakih sredstev tudi ni bilo na razpolago za razkuženje oblek in za uničenje mrčesL
Skoro vsaki dan je prišlo par avstrijskih aeroplanov nad mesto, na katero so motali bombe, ne da bi so ozirali na bolnice in privatne hiše.
Sredi vse te bede pa so je gibala kraljica Marija, no-i ozirajoča se na nevarnost, krasna in neprestrašena. edina! oseba, ki je znala popolnoma obvladati samo sebe sredi! tega kaosa. Nosila jo hrano bolnikom na cestah, vodila i prevoz najbolj težko ranjenih v bolnice ter storila vsej kar je bilo v njeni moči, da zopet iiapravi rod. Potom njo iiili naporov so jo rešilo na tisočo življenj.
V	drugih delih dežele pa so bile razmere še slabše. I Na tisoče otrok je umiralo od lakote in možki in ženske! so jedle travo na poljih.
Kraljica Marija je živela v stalni nevarnosti za živ-1 l jen je ter pretrpela strašno tež kočo v toku zadnjih dveh' let. odkar je zmagovita armada generala Mackensena u-ničila rumunske obrambe ter se ulila preko zapadne polovice deželo.	t
V	onem času je stregla kraljica Marija svojemu na i-' mlajšemu otroku, princu Mireča, ki je bil star komaj tri leta, v njeni palači v Ootrocenu v bližini Bukarešto. Malo dote je zbolelo na logarju, ki se je razširil po Bukarešti po tolpah sestradanih, umirajočih kmetov, katere j« pognala v glavno mesto armada sovražnika.
Ko je bilo v Bukarešti že slišati grmenje nemških topov, je izdihnil mali princ v naročju svojo matere. Ko-1 maj jo imela časa pokopati tlele in že so prišli Nemci \ glavno mesto.
Kraljica je bila prisiljena bežati s poraženo rumun-sko armado ter pustiti za seboj vse svoje dragulje in oseb! no lastnino. Imela je šest otrok prod smrtjo najmlajšega. Trije mlajši izmed preživelih so zahtevali zase njeno stalno postrežbo tekom bega.
Najbolj žalostni sprevod
Ustaaovljtca leta 1898 - Inkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINNJ	#
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Conemaugh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pe«rl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida-Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN G0UŽE, Elv, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176. Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, VT- Duluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room G0r», Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK &KRABKC, Stk. Yds. Station RFD. Box 27, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo-
Društveno glasilo: " G L A S NARODA".
Moderni moloh
Piše Rev. Thomas Gregory.
True translation filed with the post muster ;it New Y.«rk. X. Y. on June 2S, 11)18, as required by the Act of Oetobei 6. 1917.
Ti
stalno postrežbo tekom bega.
Ta beg je bil zelo nevaren in konečno jo našla kralji-ca z armado zavetja v Jassv, ki loži na skrajnem severo-iztočnem kotu dežele, za Karpatskimi gorami.
Kraljica, ki jo pokazala tako brezprimemo junaštvo .jo znana kot najlepša ženska njenega stanu v Evropi. Ona je hčerka pokojnega vojvode iz Edinburgh, drugega sina kraljiee Viktorije ter velike kneginje Marije iz Rusijo, po kateri je podedovala svoj temperament. Prodno so jo zajeli vojni plameni, jo bila splošno znana radi svojoga romantičnega razpoloženja.
Nemški kajzer, k jio pokazal nekako popustljivost napram nesrečnim kraljevskim osebam v drugih deželah ;je baje odredil, da se ne smo izkazati kraljici Mariji ni kake milosti. On je sovraži s trajnim sovraštvom.
V zvezi s tem je vredno pripomniti, da določa ona izmed točk mirovne pogodbe med Avstrijo in Romunsko kazensko zasledovanje radi izdaje vseh romunskih ministrov. ki so bili v uradu, ko se je pričela vojna. Vsled tega smemo pričakovati krutega zasledovanja vseh Rumun cev, ki so bili lojalni zaveznikom in trdni v odporu proti Nemčiji, ne izvzemši junaško kraljico.
True translation filed with the post
master at New York. X. Y. on June 2S, l'.flS, us required by the Act of October 6. 1917.
\ nekem članku glede rekou-stnikcijskeara dela v Franciji piše .Mary Roos v listu ' The Survey":
"Pariz ie .središče, skozi kater « srredo vsi ubežniški vlaki s severa! v ju/na mesta in Pariz ni videl1 nobenega bolj žalostnega sprevo-d.i, Iv«»t so vrste ra/posestvavanihj ljudi, ki se vlivajo skozi pariške' po-iaje. Videti je nevrjetno stare ljudi, moške in ženske, osemdeset' in devet desetlettie, ki so odšli na-' y.aj na svoja ircii-Vna rloinovja, ker, niso imeli moči. da hi pričeli na' tujem mestu z novim življenjem.' Videti je ženske bledih, a .mirnih obrazov ter otroke, ki drhte v g! o/i vspričo kake daljne eksplozije cneiora izmed izstrelkov, katere j pošilja nemški top na veliko raz-' daljo v mesto. Ena skupina je ob-' stajjsla i/ sedeminšestdesetletuega! moža. ki je imel v varstvu dve' ženski, kojih prva je bila stara -M, 1* t. druga pa V drugi -sk lupini', je bil štirinajstleten deček. ki je vlekel za seboj preplašenega stanja očeta. tnalo sestrico in štiriletnega bratca, ki je bil še dojen-; r*ek. ko so mu Nemci vzeli mater i v pivih mesecih vojne. Oče je še vedno jetnik v Nemčiji, dočim so mater pred kratkim poslali domov in cela družina je psLšla, da se sestane ž njo pri St. Etienne.
Nekateri teli ljudi io živeli pod valom neke nemške armade in v te in ea.su niso pustili za seboj niti ene žive stvari. Marsikatera stara mali jc nosila-s seboj svojega psa ter neka družina, broječa dvanajst <jrla\. se ai i hotela premakniti, dokler se ji ni dovolilo vzeti s seboj hudi belo ko".o. Zmagoslavno se jo jc naložilo na vlak v Amiens ter j<» spravilo zopet i/ voza v Parizu, kjer je stala vsa začudena vspričo vrvenja na veliki postaji glavnega mesta. Ljudje so prinesli s seboj tudi kokoši, ki so veselo kokoda-kale.
Da se sprejme te ljudi in da se jim nudi hrane in počitka, predno so nadaljevali Mojo pot, — katere sami niso pognali, — je Ameriški Rdeči Križ organiziral .svoj pa-liski štab za pomožno službo. Strežnice v department!! za civilne zadeve so bile razdeljene v tli oddelke. Nekatere njih so bile neprestano v slu/iii nta vsaki izmed važnih železniških postaj. Pomočniki v uradih, uradniki ter steno-irt fi so se prostovoljno priglasili k delu v eni noči izmed treh v kantinah na postajah. -Strežniki spa so vršili noč in dan svoje delo ter prevažali pribešmike in njih prtljago od postaje do postaje, v bolnace ali začasna pribežališča."
za kako stvar še bolj kot za denar in materijalni napredek, — in v teiu prav posebnem času jih je r,i milijone tega mnenja, — naj bi storil kar je v njegovi moči. da prebudi zakonodajalce, državne ju narodne, k zavesti vse grozote sistema, proti kateremu se bori narodni komitej za tlelo otrok.
Ve«"-na sramota iti nečast je, da >o taki pozivi sploh potrebni. Nr-kake prilike hi ne smelo biti za take pozive.
Na nesrečo pa taka prilika obstaja in nastopiti bi morali ipo-gunnjo in odločno prav kot smo nastopili proti kohortam pruskega tiranstva.
In pol err tega kakšno dobro bo vskliio za nas, <*e porazimo kaj-zerja. dočiin dovoljujemo, da se našo lastno deželo uničuje od de-monov sebičnosti in pohlepa, ka^-teri demoni si na v-e načine prizadevajo izpremeniti semensko zrno naroda v dolarje in cente v namenu. da postanejo bogati danes ter pustijo narod poginiti jutri?
Sedanja generacija izginja in mi delamo vse, kar je v naši moči. da napravimo prihajajočo generacijo nesposobno za nadaljevanje dela, katero moramo mi kmalu odložiti.
(.'e dovolimo velikim in majhnim "kapitolom industrije", da nadaljujejo svojim delom slabljenja edinega dela prebivalstva na katerega *e morejo narod In njega naprave ozirati za nadaljni obstoj, ali pomeni to kaj drugega kot narodni samomor?
Vsak član vsake državne zakonodaje naj bi imel vedno pri srcu edino vprašanje najvišje važnosti: — Kako morem pripomoči k rešitvi otrok države iz pojrina, ki jim preti v obliki otroškega dela i Kako morem postati uspešen, da se usrauovi to žrtvovanje naših o-trok nenasitnemu roolohu?
V-ak konjrresnik naj bi si stavil isto vparšanje. — kako more lista vit i -ktem, ki bo, če ne bo n-stavljen hitro, popolnoma in za veti no, — —preje ali pozneje napravil naše otroke nesposobnim uživati neprecenljivi dar ameriškega državljanstva.
Kuehlmann bo odstopil.
True translation filed ..^htbe post
master at New York, N. Y. Y.n June 2«, 1918, as required by the Act of October U, 1017.
Bazel, Švica, 26. junija. — I? Berlina je prišla govorica, da bo nemški zunanji minister dr. Jii-ehard pl. Kuehlmann resigniral na svoje mesto.
Sovražniki Amerike
Ker odkritosrčno ljubim svojo domovino, upam iskreno, da .se ne bodo pojavile nikake stalne sla be posledice iz zadnje odločitve najviošjega sodišča glede postav, tikajoč.ih se dela otrok.
V	veČini držav liije se je -prejelo postave proti zaposlcnju dečkov in deklic v Trgovinah, delavnicah, tvornieah, mlinih, rovih in d m prod in sicer dečkov iu deklic pod gotovo starostjo in proti njih delu na kateremkoli prosto ru preko gotovih ur. Te postave ali vsaj gotovo bistvene njih se je, kot domnevani, proglasilo neustavnim. od strani najvišjega sodišča iu številni, ki so skrbno študirali predmet, Sf» zelo vznemirje. ni radi posledV take odločitve.
Kaj bi rekli o farmerju, ki bi l>orabil vso svojo koruzo, ne da bi pustil ena samo zrno za seme iz katerega naj bi vsklila nadalj-na žetev? Rekli bi mu, da je norec.
C V bi pa bila koruza v njegovi kašči dobesedno vsa. kar bi je na -vetu in če hi jo tako brezobzirno porabil, potem bi rekli ne le da je norec, temveč polejr tega tudi še. da je velik zločinec.
Za sedaj obstaja neoporečeno dejstvo, da ameriški narod hitro porablja semensko" /rno naroda -tem. da žrtvuje svoje otroke mo-lohti otroškejra dela.
V	imenovanih prodajalnah, delavnicah, tvornieah in rovih se mlade ljudi, ki predstavljajo narod bodočnosti. uničuje telesno, duševno in moralno od strani brezsrčnega moloha, kojega >.talnt krik je: — Otrok, več otrok!
Dečki in deklice od danes, ki bodo možje in žene jutri in ki bodo s svojimi telesi, možgani in čednostmi nadaljevali pleme, če se bo sploh nadaljevalo, dobivajo ^vojo kri redkejšo, oči motnejše. živčni sistem uničen, duhove zaostale in moralni značaj perverzen vsled nenaravne okoliee. v kateri se nahajajo.
Brez vsakega obotavljanja b. javljam, da ni bila še nikdar bolj sveta ali svečana dolžnost naložena kaki organizaciji kot je ona. ki pripada narodnemu komiteju za delo fytrok. To. kar je ta komitej že dosegel, jra je napravilo ljubim i vsakemu patriot ičnemu Amerikan-icti in vsakemu ljubitelju človečan-stva na zemlji in vsled tejra je I iskreno upati, da bo najvišje sodišče, če je nenameravano oviralo delo tega komiteja, ob prvi priliki zopet vzelo v pretres svojo
I akcijo.
Vsakdo izmed nas. ki veruje, da se naša veliak Amerika zavzema
GLAS NAHODA. 23. J FX. 1918.
Trw translation filed with the post
• *	master ot New York, X. Y. on Jtine. 92.
..	11'IS, as required l>y thn A<*t of Oetol»er
VARČEVANJE - poglavitna naloga...
Voditelji naše velike republike in njim na ^eiti predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi.	'
In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati.
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da im?.mo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada. S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. t	'
EVROPA JE IZČRPANA.	,	,
Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. '	/ /	'	'
' Yiani ni "rečeno, da moramo' pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri.
Stvorimo doma, tukaj na varnem, mogočno armado vojnih varčevalcev. Ta armada bo imela namen pomagati armadi na fronti v njenem pravičnem in vzvišenem boju za demokracijo sveta.
Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vpjno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo izprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji.
Voini tainik Baker pravi, da je odšlo osemsto tisoč naših fantov na fronto. — Pomagajte jim z varčevanjem do skrajnosti in s kupovanjem vojno varčevalnih
znamk, da se bodo hitro vrnili.	-
Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke.
Veliko naših revnih sodržavljanov se podvrže največjim žrtvam, da zamorejo pokazati svoj patriotizem s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk. Če se naši fantje na fronti lahko vzdrže vseh luksurijoznosti, se jih lahko tudi vzdržimo, ki smo doma.
NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajajo ljudje doma. POMAGAJTE! Štcdite in kupujte vojno varčevalne znamke!
Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih.
Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadenete
Nemca na ono mesto) kjer je najbolj občutljiv.	^	~ - *
Vsak poedinec najboljše ve, kako mu je mogoče na najuspešnejši način zvečati svoje prihranke, s katerimi bo lahko kupil varčevalne znamke. MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi *0 VOJNO. Toda aH ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI?
Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vi«do v finančnem ozira.	/	/ '
Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! —	"	T ^ ^' ^	~ T JL
Vaš delež v sedanji vojni je, kolikor mogoče producirati, kolikor manj mogoče porabiti ter posojati svoje prihranke vladi Združenih držav. Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti?	\ /V"**	** j* &
Če se zgražaš nad tem, kar delajo Nemci, pomagaj s svojimi prihranki, da bodo premagani. Slab patriot je oni, ki ne more dobiti pota, da bi se tako ekono miral, da bi zamogel kupovati vojno-varčevalne znamke. S te mbi dal vladi več denarja, dela in materijala s katerim bi lahko izvojevala zmago.
Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot sc branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti.
In če bi bila ista kazen določena za one, ki nočejo financijelno pomagati, bi bilo veliko število ljudi — ustreljenih! ^
This space contributed by "Glas Naroda".
Leta 1923 bo vsaka posamezna
c.
w. s. s.
vredna:
$5.00
Sedaj lahko kupi vsakdo
w. S. S.
za nizko ceno:
$4.17
DA:
redno izdelujemo in prodajamo
BOLGARSKI KRVNI tAJ.
Ta čisti xellicni zdravilni čaj je dobt-r r slučaju zaprtja, [K>kritega jezika, bolnega želodca, težki sapi, slabega razpoloženja po jedi, slabosti, omotice, zaspanosti, koledarjev okoli oči, vodenega pogleda.
S tem napravimo, da jetra delujejo, da čreva pravilno delujejo in Imamo popolni tek, olajša želodec In sapo, odstranjeni bodo izpuščaji, koža bo gladka. barva bo jasna in lepa. To je najboljše svetovno zdravilo za družino.
Nkatlju. ki zadostuje za eelo družino za eel i h pet meseeev, stane po poŠti j $1.10; fiest Skatelj po pošli $o.li">. To-1 ftiljatno po sprejemu zneska, ali pa po C. O. IK
Ako telite poSilja tev zavarovano pošljite l©e. reč. Naslov: Marvel Products Co., 0 Marvel Bid., Pittsburgh, Pa.
je. ako je razumel le površno, kaj ^
govori stari konjar kakor k svo- ^
jernu sodnico. Najbolje je i azu- ^
inel, da bo st:il še dva dni na sve-'
tn in da bo lahko jedel ta dva dni.
. - t kolikor ho mogel. Ker je nosil do
zdaj v sebi le neko. kakor hi lah- j
j ko rekel, izstradano pre-pri&anje.
in ken- ga j«' hotel gospodar na- ^
krat /. dobro in preobilno krmo !
spravili v drug in boljši položaj. s
ni čudo. ako jc postal eo,>ist ali .
.... 1 ... - . s sainopa^ne/. m je musirl v prvi vi-
>	T i samo na trenutek, katerega j" ^ imel pred gobcem. Užival .ie brez ^ skrbi dalje in dalje, dokler mu ni začel vsled prenapoLnjenosti na-krat radikalno upirati so napih-njeni želodce. Legel je torej sivec j in zdaj je šele v blagohotnem pre-havljanjii začel presti svoje misli, , kakor jih ni piedel nikdar prej in t
I -evedt tudi ne pozne j. Kot sivče- * va zapuščina so te misli vredne, -la jih navedem tukaj in mogoče je. da znajo zanimati tega ali j onega.
Rodil sem se v hlevu in svoji ] materi se imam zahvaliti da sem ] postal to, kar sem danes, namre i konj. kajti vsa ostala mladina, ki j f c jc rodila v istem hlevu, je 'bila . navidezno telečjega pokolenja. Brezskrbno sem skakal prve dni ipo hlc\u in če sem se že včasih preveč približa.! kateri kravi in iru : jo pokazala roge. pokazal sem ji jjaz kopita in tako so bili medsebojni računi po izreku: * Meni nič" . tebi nič!" vedno pri čistem. Na j', akšen način — ker nisem otsta1 I nikomur nič dolžen — razvil sem se že v prvi mladosti v poštenjaka. Seveda sem moral mnogokrat izkušati, kako lažnjiv je človeški izrek: "" Poštenje velja!" Kajti če | me je ta ali oni konjar brcnil in 1 sem mu s poštenjem vrnil milo za j drago, potem sem se jih vsekda" j nalezel tako. da me j«* za nekoliko [časa minila vsa poskočnost. Večkrat so me prav trdno privezali j k jaslim in gospodar ter hlapci so I bili po meni — seveda v primerni 1 daljavi, sieer bi jim dal .pobotnico 'na naslov tužne majke — da že 'naposled nisem vedel; kateremu bi j bil dal najboljše spričevalo o ročni , izurjenosti. Da so me privezali, .»gotovo ni bilo pošteno in imel sem j že drugi dokaz. da poštenje nič ne velja, da -ploh izreki nič ne .j veljajo pri ljudeh. Na podlagi takšnih radikalnih sredstev bil seru res nekaj časa mirnejši, a moja neukrotljiva narava je vsekdar (!z< pet silila na dan in tako sem n-a devet vasi okoli slovel kot divjak j in pridno sem menjaval gospodar-' ■ je. Vsak «e me je rad iznebil prav . kmalu in nobeden ni hil zadovo-I 1 jen z menoj. Kadit ega pa me vest i ni grizla nikdar, kajti kot pošte-i! lijak morem reči, da tudi j ar/, ni-j sem bil zadovoljen z nobenim go-(
>	spodarjem. ('e sem pri enem go-| Jspodarjn malokdaj j^rišel v dotiko i z bičem, imel sem zato slabo kr-
-	m o ■ če sem pri drugem imel dobre t krme v obilici, bil je zopet gospo--Jda-r tega za vrtan ega mnenja, da
-	sta konj in bič predmeta, ki si mo. -'rata biti vedno v nekem, takore-J koč občutljivemu medsebojnem i razmerju; temu gospodarju sem j moral voziti tako težke tovore, da p sem skoraj slišal, kako mi škrip--jljcjo kosti, onemu pa sicer ni bilo
-	treba voziti pretežkih tovorov, a zato me je rabil za tlako naglo in
iS mnogokrat vratolomno dirkanje, 11da sem vsled prevelikega napora ? prišel ob sapo. >1
(Dalje prihodnjič.)
r
eat ^^
COKZN /Agra
stars	i
e VHEAT ^SSP i
Žareče oglje ne speče v roko.
i
(rovoriti začneš h a primer takole: "Vsi ste že slišali o treh mladeničih v žareči peči. Dokazati \ vam hočem, da je kaj takega mo- J: goče v mali meri še danes. Ljudje so, ki so tako trdni, da jim ogenj nič ne more in k t<nn ljudem smem prištevati tudi svojo malenkost. Le glejte! Tale žareči ogelj vza- N mem v roko, a ne peče me. Ako r kdo dvomi, da bi ogelj ne bil žareč, naj bode tako prijazen in gr. -vzame v svojo roko. Prosim! Ko 1 mu je ljubo?" — Spretnež moraš * si prej dlan pomagati z mešanico ^ i/, rumenjaka, arabskega gum ja 1 (kakršnega rabiš za lepljenje) in prahu iz škroba. Mešanica se mo-ra na roki posušiti. Ogelj t7r?i? J
lahko precej časa.	'
i i
Papir nad lučjo, ki ga ne vžge.
Ako držiš navaden papir nad " gorečo svečo iu pihaš od znotraj ne bode se 1st vžgal, ker s pihanjem od vodiš toploto.
i
Grozd v steklenici.
Ta poskus potrebuje več časa * Kadar se delajo na trs ju že o-rez. dirki, pri veže se steklenico z o- ■ žjim vratom na kol in se p odstavi pod grozda e tako, da v>si ta v steklenico. Zadnja se pusti na svo jem mestu tako dolgo, dokler ni groz docela zre]. Grozd se n I reži in se ne da drugače dobiti iz posode, da se zadnja stre — Kakor z grozdom izvršiš lahko ta poskus tudi z drugim sadjem.
Papir, ki noče goreti.
Postavi na rahel ogenj nekoliko vode in v nji pokuhaj galuna, katerega prej stnlči v prah. V tn tekočino namoči večkrat pivni papir (velja tudi navadni) in ga zo pet posuši. Kadar j* suh. ne hode hotel goreti.
| Žareče oglje, ki ne prežge obca.
Cez pokrov srebrne ure napni prav močno snažen rohee. Ako položiš na rohee žareče oglje, ne bode ga prežgalo, ker gre toplota v uro.
Negorljiv les.
t Vzemi del mizarskega kleja in ga raztopi v vodi, a v drugi posodi stori tako z delom galuna. Obe tekočini pomešaj potem in s to mešanico pomaži les. Takšen les ne bode gorel, čeprav si ga mo-■ ral prej posušiti.
'J
' j Kalna voda se sčisti.
I V kalno vodo daj nekoiiko ga-jlunovega prahu in voda se takoj Usesti. Za 10—12 litrov kalne vode ^zadostuje samo žličica imenovana
L ga praška.
'
l	Greča snežna, kepa.
V snežno kepo vtakni neopa-zovan košček kafre in to vžgi. Videti bode, kakor bi gorela kepa in čeprav se bode sneg tajal, vendar bode kafra gorela naprej. i
Rudečo rožo spremeniti v zeleno J
j Roža — in naj ima barvo katerokoli — postane takoj zelena in sieer krasno selena, ako jo zmočiš s samijakovcem.
Ali ste bolni? !
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje ae na to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bo vaSe zdravje.
n Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj ▼as ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. Jaz sem v Pittsburgbu najboljši fipecljallst za moSke in sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-žarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo, imam svojo lastno lekarno, ▼ kateri se nahajajo vse vrste domačih in imortiranih zdravlL Ne bedite bejetf in pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem jeziku. En oblak vas bo prepričal, kaj morem za vas storiti. _	Imam Erlichov sloviti 60« za krvne bolezni in
ozdravim bolezni ▼ nekaj dneh. Ozdravil sem ti-tote slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, želodčne ln Jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni.
Prof. Dr. H. G. BAER,
tli SMITHFIELD ST.,	PITTSBURGH. PA.
nasproti poŠte.
• a^un " * »'	I.	m
dni. pnlastivši se svojega prestohi v Paiizu. se ni mogel Perthier. ki jc bil v onem času na Uavarskem, ustavljati hrepenenju, da se ]»ii-dmži svojemu staremu ntijatelju i!i mojstru. 1'oslal mu jc torej sporočilo z vprašanjem, čs ga hoče sprejeti. 1 ločim je Napoleon / jvespljem -sprejel vse svoje prejšnje častnike ne da bi jim očita! njih izdajstvo, — tudi ne maršali' | Nev-u. — je poslal Uerthier-ju 'sarkastičen odgovor, da privoli v j njegovo prošnjo le p»>d pogojem, če s.t<»pi pred uje^a v uniformi navadnega vojaka te.r z vsemi rodovi. katere mu je bil podelil Ln-dovik XVIII. Ko je sprejel Her thier to spi>ročih» v lSamhergu. jc bil tako u/ab»ščen, da je zapust.il svojo / no iii majhni* otr«»ke p"<l [io ali ojio pretvezo ter sc vruel ; skozi e« o izmed o!,» n gradil. Ob-1 ležal je takoj mrtev na skalah, več kol sto čevljev v ui«,!,.m.
I
! Naslovi Betthier-ja so bili potr jeni.
J Vied vplivanja kraljevskih sorodnikov vdove lieithicr-ja se je naslove slednjega preneslo na njegovega sina Aleksandra, dasirav-iKi ni posloval Še nadalje kot sii-(veren jHinc \/. Ncuchatel, katero , ezeiiilje je izročilo pruskemu j kralju in ki tvor' sedaj enega izmed kantonov švicarske repub like.
J Sin maršala Herthier-ja, Aleksander. drugi princ in vojvoda i/. \Y urama, se je pozneje poročil /. neko Ze-naidc Clary. heerkf> n«--kei»a bankirja v Marseilles. Kua ilnued s< ster njenega očeta je n-mrla kot kraljica Desirec i/. Švedske i **!' bila soproga onega niar-šafca l»ernadotte, ki je zajede! š veil ski prestol kit Karol Xl\'.. ■dočitn je bila dntga sestra kraji ji.-a iu žena kralja »Jožefa lloiia-parter, ki je živel veliko -t( v*ih> h 1 • v izgnanstva v llotdentownu, X. ■ -I., potem ko je izuubil špai.>ki ' preMol.
! '1'relji princ iu vojvoda i/- \Va-\ i yrama je umrl leta 1!H1 ter zapu-»* -ir; 1 le enega siim in dve hčeri i/, -j svojega zakona z l>ei-t>-» de Roth-i|se!iild iz t.ankhirtske veje Roth-i!«ehildov. Ta se je t»dpu\edala ži-, dovski veri ter postala katoličan--jka <rb priliki. v<» j.- postala prin-lec-inja in vojvc.dinja i/- Wagrama. i' 1> o |»rr-i| juti- leti prel njegovo i smrtjo je pokojni vojvoda .^preje-, mal od francoske vlade letno rento do $:m>.000, katero j<- poklonil -(njegovemu statemu očetu niama-ri Iti, Napoleon v priznanje za njc-^Igove zmage. To letno rento pa se i' je ]>ozneje ustavilo, kot tudi dru-> ge. katere je določilo Napoleon.
Povesti iz starega sveta
PRINC IZ WAGRAMA, O KATE REM SE POROČA, DA SE GA POGREŠA V FRANCOSKEM A VIJATIŠKEM ZBORU, JE POTOMEC BAVARSKE VLADARSKE HIŠE. — NJEGOV PRED NIK JE BIL SLAVEN GENERAL NAPOLEONA I.
Trne translation filed v!ih the postmaster at Xew York. X. Y, on .Tune 1918, as require! by the Act of October fJ. 1M17.
Vojvoda in peine iz Wagrama. ( ki je služil na fronti od pričet k a > sedanje vojne, naj prvo kot kapi- j tan v francoski infanteriji ter na-|i to kot kapitan v zrakoplovnem'x zboru, je bil oficijelno naveden i kot pogrešan. Pogrešalo se ga je več tednov ter je ali mrtev ali pa i v nemškem ujetništvu, djnsiravnoj1 so bili vsi napori, da se ugotovi • zadnje dejstvo potom prizadevanj i španskega kralja Alfonza in pred-;! sednika švic.niske republike, brez-'-uspešni.	Ji
i'c bi bil prirti splošnemu do- i mnevanju v Fi-an«?iji še vedno pri ; življenju ter jetnik v Nemčiji, se < je gotovo postojnilo ž njim z več < kot običajno olJ/irnostjo. V njegovih žilah se n- pnu-eč pretaka kri'J bavarske vladarske hiše in je pray vnuk neke princesinie iz hiše \ V i t - ( telsbaeh.
Prvi princ in vojvoda i/. Wagrama je bil Aleksander de i »črti tier. član neke družine i/. Versailles. ki je dobila plemstvo leta 17l5:i in ki jc bil najbolj slaven iz-j meti vseh generalov Napoleona
Napoleon ji dobil /a svojega ljubijenesra Hertbierja nevesto i/. kraljcvske !;rvi. iu sicer v osebi kneiriu-je Marije Bavarske, iz one veje družine Wittelsbach, kateri je pripadala tudi pokojna avstrijska eesari-a Klizabeta.
Uerthier je bil glavni junak ve like francoske zmage pri Wagra-:iu ter jc igral vodilno nlogo v ve-i čini slavnih bitk Napoleona. N i-poleo.ii jc na St. Ile.!eni, govore-' o bitki jiri Waterloo, b ije rekel : "Ah. ce bi le imel tam lieithiei-ja '"S tent je hotel reči. da bi nto-i»el ž njim. mesto z firouciiy in Ne v em. zmagati j»ri Watwloo, mesto da bi bil poražen od \Vell-ingiona.
|
Najbolj slaven izmed generalov j Napoleona I.
i
Tierthier pa jc izvršii samomor ravno tri dni. prodno se je voje-valo bitko pri Waterloo. Njegov konec je bil zelo tragičen. Po str ! moglavljenju Napoleona leta 1S14I in njegovem izgonu na <>tof^ Klbo' -e j<i Berthierja. katerega je na-j pravil Napoleon ne le princem in j knezom iz Wagrai.ui. temveč tudi; suverenim princem iz Ncuchatel.; pregovorilo od strani njegove že-j ne ter njenih kraljevskih sorodnikov v Monakovem, da zapusti stvar Napoleona ter s«* sprijazni Ludovikom XVIII. Hurbonskim, ki mu je podelil najvišje časti. Napoleona je to bolj bridko bo-
■	lelo kot katerakoli druga stvar v zvezi v. njegovim padcem. Ko jc zapustil v nasledniem letu Elbo in
nastopil svojih usodepolnih 1<k>
■	— —
Išče se
60 izvežbanih premogarjev, 8-urno delo podnevi. Staro vpeljano podjetje, ki se je pričelo 1905. Dovolj premoga za 20 let. Izvrstnp delavske in življenske razmere- Premog jc 9 čevljev visok. Se ne lomi in ni sleta. Dobri delavci zaslužijo od »lo £10 na dan. Moderne hiše s štirimi sobami z vrtovi. Stanarina $7 na inesee, vključno električno luč. Dobre šole in pripravne cerkve. V rovu se rabijo električne svetilke. Kraj: na pol pota med Uniontown in Brownsville. Pa. Vzemite poulično železnico iz Union-tovvna. ali Brownsville do Fairbanks in avtomobil do Sea-right Mine; vožnja traja pet minut. Ako sami ne morete priti, pišite po informacije, ki se vam bodo dale v vašem jeziku- Naslov: Taylor Coal & Coke Co., Uniontown, Pa.
Zanimivi poskusi
Goreči jabolčni režiji.
Razrezi jabolko na režije hi vtakni v vsakega podolga^t koš- ' ček kafre in sieer od zgoraj tako, da se zadnja ne bode videla. 1 Ako primeš režije za spoitnji konec in prižgeš kafro, videti bode kakor hi reželj gorel liki sveči.
Goreča voda.
Namoči košček belega sladkorja v vinski cvet in ga vrzi potem v kozarec, ki je do polovice napolnjen z vodo. Ako prižgeš dalj-tži košček papirja in ga podržiš nad j vodo, bode ta začela goreti. Ko ! ugasne ogenj, pusti vodo nekaj |časa stati in poskus se bode dal še večkrat ponoviti.
1
i Novec, ki se raztopi v orehovi |	lupini.
V žlici razgrevaj solitar take dolgo, da mu izpuhti vsa voda. Od tega solitra vzemi tri dele i jih dobro pomešaj ter ž inel j i z enim de-,loan žvepla in enim delom pra\ drobne in suhe žagovine. Nekaj te mešanice napolni v orehovo lupino, daj povrh mali srebrni al^ bakreni novčič, katerega stolči v valček, da ne zavzame preveč prostora. povrh pa napolni zopet pre. šuje mešanice toliko, da jo potla-j čiš in še nekoliko nakupičiš. Mešanico zažgi potem z vžigalico in ko bode izgorela do dna. imel bo-deš razstopljeno snov. lupina pa
. bode samo očrnjena. i
Kupite vetrnico sedaj.
3 m ~	*	- i - " ^. ' '
Aii se spominjate minulesa lettt. ko Je vsak'lo želel imeti električno vetrn;.f>, i«i ni bilo nkftgoCe nobene r!»i| iti ? Isto se mor''iiti pon«>viio io leto. >'-l.ij lio-rare i»ifdi.1i na to. tla l.ite v-*i 'i«o >#tlaj. *•> "-»T. ^ ,'u<_
Ojrlejtc si naš«> izložho zn rtom in irgorine in zagotovite si ono 5»» danes.
The New York Edison Company
At Your Sen Le
General Others: Ir»":ng flice and l^tli Street
Branch Office Sl>«w Rooms (or the Convenience of the Puhlic
4» Brnim	I	IU Nirn I U>2 E«»t l<9rh S-ieet
126 Delsrcrr 9tf««t [ iS'. E>>< Foth Jtrtti |	Alt	Kix>n-»
it Iitu| fiict ^ | i}fui '.J5tk Ititti	cptn a^til n.(dr.icht
Vojno varčevalne znamke se prodajajo po vseh naših uradih.
m.AS■ XATiOP 28. .TVS. Iftl^
svoje hrapave dlani ter okornih j< prstov itak ni otipal mnogo, ali g vsaj toliko ne. kolikor hi jih oti- j< pal človek bolj rahločutnega kro-'u ja. Ko <ra je še pogladil po vratu ti razveselilo se je radi tega nena- k vadnega dogodka bedni mrhi srce z tako. da je v tisti blaženi minuti k litripnilo za ee.la dva utlarea več.iii kakor v drugih navadnih minu-jk tah. —	i»
Ta Štefetov«'- dobro volj no^t jeni bila res nekaj iziednega. Sivec jejs; bil tako iznenaden. d;a sploh ni -1-jemal časa pomisliti kje bi naj ii iskai vzroke takšne viti ne št etc- s to\*£ naklonjenost i. ki je biLa tega z dne tako konjsko vidna, da je pri-šel starček četveronožec k tako n duhovitemu vzletu, da si je v »voji ii konjski bulici izsnoval oremodm li misel: "Ce.se Štefe obnaša že zu- k nanji tako, tedaj niisii tudi notra-i -nji dobro s t oboj!" Stara reva jo v bila vsled tega spoznanja cinjena ' tako, da je položila Štefetu ko^če- j no gh?vo na ramo iu v znak glo- 41 |boke ginjenosti potočila ;»o štefe-tovi suknji nekaj solz.	u
Te solze so vplivale tudi na Ste- i feta tako do srca. da si je popi*a-vil ščeiinaste brke zdaj na leti y j strani, kjer jih je štel za ničlo šte- v vilee več (ker je imela ta si ran 1 ' pred popm vljajočo roko bolj mir i; in zdaj na desni strani	j
Ker sploh ni rad govoril Štefe j in je bil v tej cad^vi res posebnež, j | naj vsled zgodovinske važnosti 1 | navedeni njegove bcse le ravne t , tako. v tisti vrsti ter v tistem ite- ; 'villi, kakor jih je izgovoril sam.li i liekol pa jc:	>
"Stara mrha ! fte> se je že mno- ' ^o komj poslovilo oti mene. a pri ' ( ^ i;t-I mora m, da .ic marsikateri iz- 1 med tvojih prednikov bii ob časni' 'neljube zadeve mogoče ali --clo go-'lS tovo vet" vreden kot ti, vendar koti« j«5tur konjar obhajam ravno pri te-j) 'bi prvikrat tisti sloves, ki )<ii pri-!' n.iš;i korist, da te ne bo jemal ko- l j njederee za ceno pod nič. ampak j izkušen konjski nnvar. katerega j' jc božja previdnost prvič prij>e- 1
l.jala v naše mestece. Noben člo a >.,.,,. . i |Veski (lnit i*i te ^icer ne -iiaral. m !
iflcj, zdaj Ti i i boš pa še s svojimi j'
j zadnjimi koraki, ki jih boš delal J
po tem božjem svetu, služil kro-''
nice. Storiti boš moral res smrt —j-
a lK)di potolaž*-u. kajti tvoja smit 1
bo častiva. Kakor junak ji Imvs gle-j
<laJ v obraz. seve<la le / -enim oče- '
som. kar pa nič ne de. če pomisliš. 1
i koliko in koliko celo slepih konj 5
i (šteje«vet. A po smrti bo« štel tako:
;mnogostransko priznanje, kakorš-j"
j nega še do zdaj .ni žel noben konj
v celi naši veliki okolici. DvJi dni .
še imaš časa. sivec, da si tvoj no-
►	| vi pat ron uredi mesnico. J*»z ta i' dneva, kolikor se da — saj ne bo
i to «<#<jMMlarju na sko«lo — in l>odi!
-	zadovoljen s svojo usodo!"	^ .1 Tako je govoril Štefe. Marsikdo -jbo vprašal, kako b^i bilo tako vzne-J i t so-ni h besed mogoče pričakovati -'od starega, malobesednega konjarja. Celo lahko je mogoče, ako
-	pomt*limo. da je po končanem igo-(
-	voru gotovo Štefetn primanjko-1 valo sape in da se človeku, ki go-1
-	vori sam s seboj in se misli neopa-.
-	zovanega. vije govorica lahko r prav gladko. Ali ga razume konj
-	ali ne, za takšno malenkost se
-	sploh ni bližal stari konjaT. Seve-|
-	da bi se bil motil pri starem siv-j . on. ako bi bil mnenja, da ga ta ne
. razume. Sivec si jc bil v svojih) i dolsrih letih občevanja k ljudmi za' !» silo priučil površno razumljen j c
-	človeške govorice. In če bi hil tudi j -.vedel Štefe. da ga razume konj.l
I vendar bi si radi lega ne bil delal j i večje množice sivih las. kakor
>	jih je že štel na glavi. Pa tudi si-l vee «.i ni radi dolurih stavkov, ka-e terih ni bil vajen ne iz ust drugih b voznikov, še manj pa iz &tefeto-l vih.. delal sive.jše dlake, kakor je j takšne *e itak imel. Z^dovolj~4 se
liko kopo sena jc Treba velikega t in prostornega podstrešja. Ni ve- i | !;ko manjkalo, da ii si ver se celo jI 'piKskočil. Privzdignil je zdaj levo t I zadnjo, zdaj d« sno pretlnjo in izo-l pet desno zadnjo nogo in da ni ve-j t jselja poskočil, bila je kriva velika j\ jPozabljivost. katera se preradajw loti sive stmosti. Naš znanec jc > l>il že dolino pozabil, da zna on. <la 'j znajo konji .>ploh skakati. No — i saj ima pa ptukočn-.*;!* it ji k veliko j so\ ražnikov na svetu, kar je co- i tevth znamenj«, da ni vredna pi-h škavesa orbha.	ji
I>a. »la — k;<r se tiče spomina,!* j.- star! sive>e rt^s na slabem. 1 !*regovor ]»ravi: "I>«il«ii lasje —i' kratka pamet!" Pri našem sivcuj je p; išel ta stavek tlo popolne ve-; ? Ijave — seveda v nekoliko drn-(> gem ptnnenn bt^sede. Da bi bil imel i sivec kratko pamet, ne morem re-'i ci: nekaternikom je bil še eelo|l preveč pameten. Tem nek a t orni- j* kom — kadar je korakal odmer- ' jjenih korakov, počasi, zamišljeno i 'jidedal v tla, prav učen jaški, ka-p jk< r bi šte! pesek — - zdel se je sko-j i raj kakor pravi modrdsiovoe. to . .je živa ]>osoda za najvišjo mero l izmerjene modrosti, oziroma pa-p jineti. Ampak da pride navedeni j < 'jl>reyovor tudi pri sivcu do velja-: '(ve. moram ga prest roj iii tako: Dolg rep. kratek spomin!7' Bil; ' je t »rej le spomin, ki je že celo1; ; fcap;i£čal našega znanea. Res ni fimcl ztlaj vtv dolge žime, kakor, 'sem omenil že začetkoma, toda za-! ' pu.M-au je spomina .si je kot nekako d'iš*-vno bolezen nalepi takrat, ko( jmn je bila griva res že dolga. Saj; ymi pa tudi ni bilo mnogo do spo-j i mina, kajti konjski spomini so v j moderni literaturi tako brez velja-; 1 ;\e. da do zdaj nobenemu še takoj -jza\ r.itnemu literatu uiti v sanjah! -Ini prišlo na pamet, izdati vs?a.j en I zvezek konjskih bukev. In ven-. dar bi bile to veliko zanimivejše,1 Jali reeiir.o ""morehiii" veliko za-j , nimivejše, kaktn- so zanimivi spisi j marsikaterega političnega piskro-' ] ve:<"a.
Kiihti sivčevi spomini i-a^eai ne« ki. erih markantnejših dogodkov so bifli ti. da je pridno menjaval |gospodarje in da jc bil drug go-'-podar odličnejši cd drugega — . j v pretepa vanju. Nadalje so biLi v » sivčevi giavi živi še splošni spo-i nnni o zlomljenih kolesih prevr-' ženih in pohabljenih vozorih, ob-j cestnih jarkih, pretesnih oprav ali. pri pod ko vanju nerodnih kovačih, i blatnih, slabih ali preveč pooutih t cestah in enakih zadevah, katere - so neljube tudi dvonožntm ljudem. kaj šele četveronožnim konjem.	j
Konjar Štefe je položil obilni i jšop sena v korito in ga je še celo1 *j razrahljal z roko. česar »e ni bil 0 i storil do zdaj nikdar. Poftem se je ^ j obrnil h konju, pogledal ga je B -prav dobrovodjno ter ga pogladil po medlih rebrih, katerih pa zbog
zobe. Pripisovali so io telesno na -'pako požrešnosti, ki i>i kot slaba t na\ada iinela stanovati tako pri-} bi i/no v sredini si včevega telesa. Toda v čast našemu znancu motam reči, tla sc je bil že davno od-vadil te ^rile strasti. A nasprotno se [»otegnem zanj, ako »rečem, da 'toliko in toliko ljudi kaže med !**meh»un >:obe. Dokazano pa je po j zoboztlravniški ii'.kušnji. da se jc j naš sivec lahko veliko bolj ]x»na-jšal > svojimi zobmi, kakor se pn-n;išaj<> nekateri IjuK^je s "svoji-ini"' ii' kateri pravzaprav niso irji-hov i.
Nekega dne je s.al sivee pred ,pniziuini jasli ter trudno kimal s težko glavo. K spanju se nikdar ni I pripravljal mnogo, ker inu je bilo treba ie malo zapreti eno oko — druiro slepo prikriti se mu ni zdelo \eč vredno. Kateri dan je ravno bil, tega ni vedel sivec. kajti konji se sjfjloh nič ne razumejo ko-jledar. Njihova prntika ima vedno i in vedno samo črno zaznamovane j , dneve.
i'a se odpro hlevna vrata in pri-j kaže .»e robata in širokopleča po-jstava starega konjarja Štefeta. o j katerem je bilo splošno ljudsko I zelo .»labo. ( elo izmišljeba reč go-|t'»vi» ni bila. Tako -iiviko >ivec že Idtdtro ni bi! odprl oči kakor dailies. kajti dozdevalo se mu je naposled, da vidi eelo še na slepo oko. Kaj pa je bile*' ; Stefe je nosil pred seboj velik '.Šop sve^ejta. pravega, poštenega prijetno tlišečega. pristnega in nepokvarjenega i?i s slamo sploh nii-pomešanega si na. Nehote se je ■postavil bolj košato in razkačeno. ! potegnil nekaj sape v se. naprei rebra iu zravnal hrbet, čes, za ve-
Sivčevi spomini
Hutnoristioia črtica.
Zamišljen je stal starček sivec >
na trhlih notah. < 'h»vek. čigar srce ]
i
ni polno zavesti, rekel bi, da je"j bil še krej)kili nog; vsakdanji 1 ljudje mi pravili seveda, da je *tal 1 radi t« ua tako trdo. ker so bili te- i Iest:i deli rji premikanje že popol- \ notea le^ni in do-hižem. Toda s puhtimo jih govori'i in recimo, da ' t je starček feicer še či-to možatojs stal na svojih štiri!;, kar je Jiepo-j/ sredno znamenje, da je hil četve- i ronožec. <Jri'. ;i na prej>ereleni vra- š tu j< bila kakor brazda polna str- t nišča ; štrlela je medio med svet in i stuvim veliko, <la jo je gotovo ^pn- ! min zapuščal že toliko, <la 1/i ne bila vedela povedati, kdo jo je bil ^ po?el. Imela j«' totej dobro vsa.'jt to. d« je zdaj v starosti niso mo-,, vi i mučiti tužni ^potnini na veselo i mladost. Iu ni to tudi nekaj .' c Koža, prej v dob r Hi letih ]»olna % n napeta, se jc znahi prilagoditi t točnsnemu od noša j a in s,* je /ve- s sto prilegale kakor bi hotela p«»- ] kazati, da jc skrajno hvaležna j svojemu krušnemu očetu, staremu ( sivcu. Kazala jc na ta načhi da ni! j i razi n m*-h. ampak da ima še tudi m nekaj zrnja v vbi. da se ie vetlnois pod njo skriva, nekaj i retega. Sc-jj. veda s<» tvorile to trdnost saimy ktisti.	i-j
Tudi rep .ie bil -e tukaj. Pravit možato se je ponušal lahko, da če-|i prav je po meni dolgo gbnia! zob j časa. ga vemlar hi mogel celo o- c glodati ali utronohiti. Ako <n > komati repo\ i tlmgih konj p<»na 1 šali z obilico, lod^/il -e jc rep na- ] šega sivea <*ivec sam se /e dav- j no ni več brigal za njegovo čast j z umnim izrekom: "Nove mctlcjj pometajo res tbdjro. a ni i stare —1[ jni -»tare smo se tudi za nekaj!" i A'sakokrat. kad:ir ga obšle tak- ! šne razkošne misli, pognal se je j po 7raku in mahal t>koli sebe. ka-jl kor bi bilo trr>ha pregnati sit) in ] st<> krvi »željnih obadov, komarjev ; in enakega mrčesa, kateremu ni.'| de bi si pošteno služil svoj \>ak-> tianji kruli, ampak se na prav ne-|j šten )ta«'in redi od icrvi in masti 1 s\njega b!iŽTijega.	i
Seveda j«* takšna navdušenost ; zavladala !«■ redkokdaj i' kazalo.s je, da je imela vsekdar slabe p<>- > s-ledice. Trudno je potem rej> ki- 1 mal >«4»itefjja in le rahlo se je dvi- -ga i tuintam ob straneh, da bi oh kolku videl ona dva koščena gii-Ji ča. Katera ni bilo opaziti v doKrih lakidrh b tih. iu o katerih je slišal govoriti htulomušne ljudi. d,i bi se na nju pra\ laITko dali obešati klobuki. No. no - in ni Ii to	,
znamenje za najnovejše moderne , novi»tarije, kateritn že ven' ne za-><b»-'tujejo Jesena in kovinasta ol»e-šala <»b stenah ?
1'otrehno se mi zdi "^e povedati, da je bil naš sivec na eno oko slep! iu da ga na drugem očesu ni rarv-j no nadlegoval blaženi bistro vid.1 'J'oda- taka napaka ni mnogo mo-j t tla mašega sivea, kajti kot tilozo* se iu veliko več brigal za I«pt>te iu vrline majke narave, in kadar! je o<lmerjenih korakov tav»4 ]io cest i. ravnal se je vedno po pre-' govoru, kateri je med brati več vtv<leu kot sto zlatov, naiui-e'-: '•Srednja pot. najboljša pot!". Kes po tem pregovoru ne pride povMvl do cilja, toda ol> križpotih.l kjer ni imel omenjeni stavek smi-' sla, razvil se je konjar Štefe kot! najboljšega in najzanesljivejšega kažq»ota iu njegov narkanten po-| tcgljaj za vajeti spravil bi bil št tako trdovratno m nepokomo. konjfiko dušo, kakivnih je ]Wf-1 iunoigo na svetil, na pravi p«»t pra-i vičnost i.
Omenim naj Še u sivčevi zima-1 njosti le neko malenkost in potem.; mislim, ho dovolj. Nekatemiki so se ti a m reč zgražali nad dejstvom da je sivec vedno in vedno kazal
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena da« 16. avgutt* Z 1908»
GLAS NARODA, 28. JUN. 1918
PODPORNA ZVEZA
Iokorporiraaa 22. april* 1909 o državi Pnb
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKU PiSdsednlk: IT AN PROSTOR. 1086 Norwood R'<L, Cleveland, Okla. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, West Newton. Pa. OlathI tajnik: BLAŽ NOVAK, 63; Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. 634 Main St, Johnstown, Pa. T Pota. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20	Street, Conemaugh, Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6602 St. Clair Are., Cleveland, Ohio.
blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box B6, Willed, Pa. 1. nadeornlk: NIKOLAJ PO V ŠE, 1 Grab St, Numrey Hill, N. H. Pittsburgh, Pa.
I. aadaornlk: IVAN GRO&ELJ, 888 R. 187tb St., Cleveland, Okie
POROTNI ODBOR: Prsdsednll porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Bait Miatral.
L porotnik: PRANO TEROPČlC, R. P. D. 8, Box 148, Fort Smith, Ari. 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb S t, Springfield, DL
VRHOVNI ZDRAVNIK f Dr. 308IF V. 0RAHEK, 843 B. Ohio St, Pittsburgh Pa*
Glava! arad: «34 Mala St, Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO: "SLAB HARODA". 82 Cortlandt Street New Tod Cttj.
Cenjena drnltva, odroma njih uradniki, «o nljndno proBenl, polUJatl Vse dopise naravnost na glavnego tajnika In nikogar drugega. Denar aaj se podle edino potom Pofitnih, Expresnlh. all Bančnih denarnih nakaznic, nikakor r« ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj M
osilovljajo: Blaž Novak, Title Trust A Qnarantee Co. Jn tako naslovljene jtoAllJaJo z mesečnim jmrofllom na naslov gl. tajnia.
V slučaja, da opazijo drnfitvenl tajniki pri poročilih glavnega taj-alka kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma n s znani Jo uradu glavnega cajnlka. da se v prihodnje popravi
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
ZA "GLAS NARODA" J. T.
in
(Xadnljevnaije.
Mnogo ljudi je bolnih. ^iLKJrSem. Dr. S. F\ MANSHIP
pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva.
Mi sirsvias as vas knoičoa, atr-vesas, krvac, Ibum
tafe, ki le km
M! NE ZDRAVIMO, AK0 SPOZNAMO, DA BOLEZEN NI OZDRAVLJIVA.
Govorimo vaš jezik
naslednik prof. dr. SLOAN-A
408 SIXTH AVENUE, SPECIALIST	PITTSBURGH, PA.
URE: dnevno od 9. do S. sveCer; ▼ nedeljo od 9.30 do 1. popeL
BBMBWBgBBBaMMHWBB
PROF. DR. MANSHIP
Nsi «.dje apna*
Ijea za zdravljene —ikifc ia iceskik keletai ia poleg ntk priprav i—I« k upeha 20-letaa •ks-•sjs, tdraviae tafi z elektrike ia Mska-aičani pripravaai, ki se daasa peitssai ed vejeikik idravai-kev ia te je asia pe-»»kasit pri sirrrtjs-aja v««k kelezsi.
Nasproti Kaufman Baers trgovine
junija v prostorih rojaka MIHE-LIČA. 4S9 Onderdonk Ave., Corner Green Ave., Ridgewoofd, L. I. Do tja se pride najlažje z De Calb
karo in se izstopi na Green Ave. od koder je potem samo en block do v esc ličnega prostora.
j Ker so se newvorski S!ovenci v i zadnjem času pričeli zanimati za
VABILO na .
VELIKO
PLESNO VESELICO.
v četrtek dne 4. julija 1918
Teden dni po pikniku, katerega se je bil udeležil Pinkerton z M iss Mamie, mi je priznal, da jo ljubi.
—	Obljubi mi Louden — mi je rekel, — da boš tudi njo tako rad imel kot. imaš mene.
—	Tako rad, praviš? — Ali se ne bojiš zanjo?
—	Ne. jaz mislim siuno, <la bi ji bil tak pi'ijatelj.
—	Toda kot prijatelju sem ti že napravil veliko sitnosti. Njej jih vendar ne smem delati.
—	Prepričan sem, da jih ji ne boš.
—	Veš, odkar zahajam na piknike, sem poslal bolj reser«.
—	Da, lahko ti rečem, da te občudujem. — Ti si možak na svojem mesni. — Pa tudi Mamie je krasno dekle, kaj no? — .7az .sam tie vem, > čem sem zaslužil to bitje.
Ko sva dospela do hiše., v kateri jo stanovala Mamie, me je Pinkerton predstavil s solzami veselja v očeh:
—	To je moj prijatelj Louden. — Upam, da ga boš rada imela. Mamie. — On je izboren elovek.
—	Vi mi nisto več tujec, gospod Dodd — je rekla deklica ter so nasmehnila. -- Moj Jim mi neprestano pripoveduje o vas.
—	J)ra«ja gospodična, ko boste mojega prijatelja še bolj poznali kot ga poznam jaz, ga boste .še bolj cenili. — -laz se imam za svoje življenje samo njemu zahvaliti.
—	Nikar no govori Londen — me je prekinil.
—	NiČ, kar je ros je ros. — Bog ve, kje be že bil. Če bi njega ne bilo1 — Njegova zasluga je. da sem sedaj v Ameriki.
Na piknik je bil prišol Tudi P;nkerton in sicer s svojo učiteljico Mi>s Mamic. Gospodična Mamie jo bila mlada lepa deklica, finih inamr in lepega obnašanja.
Ker Pinkcrto ni hotel, da bi ga poznali, sem imel le malo priložnosti govorilo iz njegovo učitelj co. Kljub temu mi jo pa pozne-jc povedal, da mo ona smatra za lepega fanta, ki jo polog tega tudi zelo zabaven in uljuden
Na teh piknikih so m>» rr> precej proslavil m se seznanil z marsikom.
In tako m' je /godilo, da sem včasih slišal za seboj vprašanje. — Kdo je pa ta 3 — In kak glas je panavadi odgovoril: — Ali ga ne poznaš --- Ali ne poznaš ravnatelja Dodda s piknikov?
Meni se jo vse še precej dopadlo. »ločim sem se zelo bal le dveh >tvari. - Prvič, mladih deklet, katerih je bilo vedno vse polno krog meno in katerim sem moral odgovarjati na stotine vprašanj; drugič sem si.' |»a bal. ker sem moral včasih nastopati tudi kot pevec.
Po sklepu sezone sva sklenila prodati stare, napolnjene ladje ter npslednjo pomlad kupiti druge.
Neko jadrnico s«-m prodal tudi delaven Spedvju. ki je rekel, da no pbo'al v kratkem času, pa ni^em mogel dobiti od njega nobenega denarja. -- 1'i^al >0111 mu torej par pisem, ker pa nisem dobil nanje odgovora, sem se sam odprav 1 k njemu.
On mi je čisto prostodušno priznal, da je ladjo prodal drugemu in sam .-.pravil denar.
To me je tako razjezilo, da sem jezno vzlikuil: Ali vte, da vas lahko to spravi v ječo?
Komaj vm pa izpregovoril to svojo grožnjo, je že planila iz so-.sodnje sobe hpedyjova žena. debela starka ter me začela prositi:
—	Pri Bogu svetem go>pod. kaj ne, da ne boste napravili kaj tak* ga? — Vi ste vendar dober človek! — Ali mi vrjamete, gospod Dodd. da ste popolnoma podobni mojemu pokojnemu bratu? — Moj mož Spedv jr- pijan . — Ali nič ne vohate, kako smrdi po žganju? — Zlodej naj ga vzame! - Vrjemite mi. Mr. Dodd, da nimava ničesar razen tega pohištva in teh akcij. — Vzaniite te papirje na račun. — Vrjemite mi, da so stali veliko denarja. Vse. kar sem si prihranila, sem dala za to. Vem, da niso sedaj vredne niti pipe tobaka, pa jih vseeno vzemite, gospod Dodd.
Pri tem mi je ponudila cel šop akcij nekega srebrnega rudnika. —
Ker >e mi je ženska smilila in kt r sem bil prepričan, da ji ne bom veliko škodoval, če vzamem te papirje, sem jih vzel in odšel domov.
Par mesecev kasneje ^om pa opazil v borzni kjigi da so se te akcije znatno zvišale, ker -o delavci v onem rudniku našli bogato žilo srebra.
Meni jo postalo tesno pri >rm. — Kmalo se je pa rodi! v mojem -rcu odločen -klep. Odpravil som so naprej sporočit Spedvjevim veselo novico.
Cela hiša je bila v velikem razburjenju. — Vsi sosedje so jim prišli kondolirat.
Gospa Spedv je sedela sredi sobe ter stokala:
—	Moj Bog. petnajst let sem delala, stradala in niti otrokom nisem dala dovolj mleka, sedaj pa moram doživeti tako strašno nesrečo. — O. moji dragi prijatelji, kako strašno sem bila neumna. Da nos bi lahko hodila v svili in škrlatu, tako pa nimam inčesar. — Sram bodi tega Dodda! — Ko sem ga prvič videla v svoji hiši, sem takoj vedela, da je hudič v človeški podobi
Jaz sent imel veliko srečo, da 1110 niso takoj o lazili.
Slednjič sem stopil k ženski ter ji povedal, pol a j sem prišel in kaj sem ji prinesel.
/ Padla mi je krog vratu ter me začela objemati.
—	O. moj dobrotn.k! — O. moj dobrotnik! — Saj sem vedela, da imate plemenito srce!
Slednjič sva se dogovorila, da bova akcije skupaj obdržala tei imela oba polovico čistega dobička.
Koncem prvega leta je stala moja blagajna takole: Z akcijami sem zaslužil pettiso*"- dolarjev, s pikniki tritisoč, s predavanji šesf-sto, moj delež pri Pinkertonovi trgovini je znašal tisoč tristo dolarjev, tni denarja, ki mi ga jo posodil stari oče, mi je ostalo še osem-tisoč dolarje"«*. Potrošil seni v prvem letu niritisoč dolarjev. — Tako sem imel vsega skupaj pribli* 110 štirinajsttisoč dolarjev.
Prav rad priznam, tla sem bil na ta svoj napredek zelo ponosen. Osemtisoč dolarjev sem naložil v banko, ostali denar je pa neprestano romal med Pinkertonovimi prsti.
Nekaj mojih dolarjvv je bilo ob mehiškem obrežju v neprestani nevarnosti, da se po tope, nekaj jih je bilo v Arizoni, nekaj pa po raznih rudokopib.
(Dalje prihodnjič.)
Proslava
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on .Inne 27. 1918, as required by tlie Act of October C. 1917.
Priprave za prvi javni nastop Jugoslovanov v New Torn in sicer skupon kot en narod, so v polnem tiru. Vsi odbori in pododbori krepko delujejo. V soboto večei je bil dobro obiskan sestanek, katerega so sklicali nazstopniki Slo^ venske Narodne Zveze, Hrvatskega Saveza in Srbske Narodne Obrane. Skoraj vsa Jugosslovan-ska društva so bila zastopana Sklenilo se je, da bodo vsa društva še ta teden sklicala svoje posebne izvanredne seje, kjer se bc določilo natančneje o celem programu parade. V torek večer, 25 junija je imel pa samo glavni odbor svojo sejo, kjer se je sklenilo, ]. da bomo imeli vsi Jugoslovani samo en Floar, to je voz s živo sliko. Vprizorila se bode ideja: Jugoslovani, Srbi, Hrvatje it. Slovenci so ohranili svetu prosve-to in krščanst vo s svojo lastno kr. v jo. Krasna d je vojka v ospredju bo predstavljala Prosveto.. Na drugem koncu vodil bode divji P a šil vsoje Turke proti tej djevoj-ki. In morda bi se mu posrečilo priti do nje, toda na sredini tega Floata stoje tri junaške djevoj-kc: Srbija, Hrvatska in Slovenija v krepkem objemu z mečem v roki in nastavljajo svoja prsa v o-brambo Prosvete. Upamo, da nam bo mestni odbor potrdil to misel.
Sklenilo ~e je dalje, da bomo imeli vsi samo eno godbo, ker bo še to težko dobiti radi prekratkega časa.
Pred jugoslovanskim oddelkom se bo nesel en čevelj širok trak črez celo vrsto z napisom: "JUGOSLAVS '. Napis bo na o-beh »straneh.
Poseben voz se preskrbi, na katerem bodo Slovenske Tambura-šice v narodnih nošah igrale Ut» tamburieo.
Poseben oddelek deklet in žena gre v narodnih nošah in rpecah. V ta namen so Slovenke že naročile tri ducate "liavb". Katero dekle ali žena bi hotela iti v paradi, p;, nima havbe. naj se priglasi in dobila j.-> bode.
Poseben oddelek malih deklic bo šel v obleki postrežnice Rdeč,e-ira križa.
V soboto zvečer ob osmi uri be pa zopet konečna seja vseh odborov srbskega, slovenskega in hrvatskega in zastopnikov vseh društev, ki se bodo udeležile parade. Tam se bo odločil red, izbral se bo maršal, način korakanja in dru 2-e velevažne zadeve. Zato bi bilo jako želeti, da bi se vsa društvu gotovo udeležila te seje po svojih zastdpnikih.
Glede Jugoslovanske Matice, ki so je ločila iu na svojo roko pripravlja in organizira svojo društva, se jo sklenilo, da se pozabi v tem trenotku na vso drugo in se ima pred očmi samo veliko misel katero ima ta parada za podlage in se zato rada pridruži v skupni nastop.
DRUŽINSKI VEČER.
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on June 25, 19IS, as required by the Act of October ti, 1917.
Navzlic hladnemu, vremenu se je piknik, ki je bil prirejen v namen, da se newyorskim pevcem saj deloma pokrijejo potni stro ški v "Washington, dobro obnesel kajti bilo je čistega dočika $128 S tc-m pa pot ne bi bila niti za polovico plačana, zato se je sklenilo, da se priredi v ta namen še en zabavni večer in sicer v soboto, 29.
+
RAVNOKAR JE IZŠEL
NOV VOJNI ATLAS * barvah,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto;
CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčer.	__
Slovenic Publishing Company
B2 CORTLANDT ST- NEW TORS.
katero pri rede društvo sv. Alojzija št. 13 JSKJ., .... .	društvo Večernica št. 13 gl>PZ.,
politično življenje našega naroda |dr. sv. Antona Pad. št. 153 KSKJ je upati, cia bodo v soboto spoznali važnots prireditve in se je bodo vdeležili.
ter
PEČE IN AVBE.
Trne translation filed with the post master at New York. N. Y.. on June 27. j 1!>18, required by the Act if October C, 1017.
V soboto ob dveh popoldne se bodo na 62 St. Marks PI. New York, N. Y., šivale peče in avbe za tiste žene in dekleta, ki se mislijo 4. julija vdeležiti patriotične parada.e Katera tedaj nima peče ali avbe, ali narodne noše, naj pritie v soboto na označeni prostor, kjer si bo lahko vsaka po navodilu drugih izdelala vse, kar potrebuje, ali pa bodo druge za njo naredile.
dr. Lue obode št. 318 SNPJ. skupno v novem Slovensko-Hrvatskem Domu na prijaznem griču Host otter. Pa.
t.lani omenjenih društev se naj snidejo pri sobratu Antonu .Mau-serju točno ob 2. i-.ri popoldne v.a premeščen je društvenih zastav v novi Dom.
Potem sledi veselica. Vstopnina za moške $1.50 iu se plača pri vhodu; žene in dekleta, kakor tudi otroci v spremstvu st arise v imajo prost vstop.
Polke in mazurke bo igrala slovenska godba i/. Yukona, Pa- Za pijačo in prigrizek bo kar najbo-{lje preskrbljeno, i (.'isti preostanek veseli-e jo od-menjen društvenemu Domu.
Ker bo to prva veselica v novem Domu, so vljudno vabljena vsa soseunja društva iz Now Derby, Homer City ter groenburške okolice, kakor tudi vsi rojaki in rojakinje ter brati Hrvati, da nas omenjeni dan v obilnem številu posetijo. Bodite uverjeni. da v enakem slučaju bomo tudi tni vam vedno pripravljeni vrniti miio za drago.
Taoro»j. rojaki in rojakinje, na plan omenjeni dan! Vljudno \abi Odbor skupnih društev.
(26-28—6)
Jaz Jožef Banič iz Hrvatskega Rroda se nahajam že dalje čas-fl v italjanskeui vojnem ujetništvu ter želim izvedeti naslove JOHNA BANIČ iz Skoejnna in FRANKA C KRN K iz Št Jerneja na Dolenjskem. Dotičnika prosim, da se mi pismeno oglasita. Naslov: Jožef Banič, lio-parto Prigionievi di Guerrn Cento, Prov. Ferrara Italia.
(27-29—61
FOOD ML WIN
THE
Kje jo moj brat FRANK PERII-NK? Doma je iz Orehovec pri ^t. Jerneju na Dolenjskem. Preti enim letom se je nahajal tu v Clevelaiulu, poletu je odšel v Pennsylvanijo in kje s»* sedaj nahaja, mi m znano. Prosim cenjeno rojake, ako kdo ve zv. njegov nasi o v. da mi blagovoli naznaniti. ali pa naj se satu zglasi, imam mu nekaj zelo važnega sporočiti. — Louis I'erhne. 7.">1S Broadw.iv S. E., Cleveland. O. (26-6—2-7
Rad bi izvedel, kje so nahaja moj brat LOJ Z K MI11FJA 1C. Doma jt* iz Babue Police pri Ložu na Notraujskeni. Slišal sem, da so nahaja nekje v Ohio. Če sam rita te vpsliee, se oglasi x\o-jemu bratu Blažu, če pa kateri Izmed rojakov ve /a njegov na-slo»v, naj mi ga blagovoli naznaniti. za kar bom zelo hvaležen. Blaž. M ihelčič. Box 46. Hibbiug, Minil.	(26-28—C j
Podpisani Leopold Turšič iz Cerknice pri Rakeku se nahajam v italjanskem vojnem ujetništvu in vljudno prosim vse rojake, prijatelje in sorodnike, da, ako jim je znano, kje se nahajajo moji bratje JOE, JACK in ED. HOFFMAN, kateri so živeli v Murray. Utah, naj mi blagovolijo poročati, za kar hočem biti zelo hvaležen. — Leopold Turšič. Prigionicro di Guerra, Ser-vigliano, Escoli Pičeno, Italia.
(27-20—6)
644 Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
Dr. L0RENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK 8PECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI
Moja stroka Je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Ju sam že zdravim nad 23 let ter imam skuSnje v vseh boleznih in ker zimm slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, čta vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju mo&kih bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Čimprej«.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in Use po telesa, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, jetrah in Želodca, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, navduho itd.
Uradne ore s«: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. are zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne — Po poŠti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime In naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa.
Nekateri dragi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko Se Is starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem.
Kad bi izvedel za svojo sestri on o LENO SCŠN1K, Pogračkova iz Smartii*a in so je omožila k O-grinu v Meliso. Nadalje bi tudi rad izvedel za dva prijatelja JOHNA Eli REN BETIG ER in JOHNA OZ IM C, podomače Jii-hav iz Črne pri Pliberku na Koroškem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za ko joga, da mi naznani, ali naj se pa sami oglasijo. — Joe Preglednik. Box 21 (i, Rillton, Pa.	(26-28—6)
IŠČE
se dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les Ln plačam zelo visoko oene za francoske doge. — Max Flelsher, 258 Lewis St.. Memphis, Tenn.
(2f>—6. do pr.)
■ ■ — .......
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznanajmo, da jil bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. Janko PMka,
ki je pooblaščen sprejemati narok, nino za "Glu Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti le večkrat prepotoval država, v katerih bo naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati da mv bodo rojaki ▼ vseh ozirik pomagali, po«bno f«, keg ima po« bujNo ISJS Sako»
tir
Izfila Je knjliica?
DVE ŠALOIGRI. '
Knjižica vsebuje d te Igri?
•ČABLIJETA ŽKNITEV In
"TRIJE ŽENINI" ter stane samo 25«.
Oni, ki nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker is-ftla je v omenjenem Rte vil o.
V zalogi imamo zopet vsaka-vrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva ixtisa in niso r ceniku označene.
Naročilom prlldBt* denar la podjite na:
I* Sloreiic PiUitliig CoRpur
C2 Cortlandt 8U Htm Tetfc. N. X k

Dro Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pc— kwt- PlttibTgk Fi
t Df.^Koior Is ttf
BrtTnttita^«
ki bu SS-lotno
prakso t —inlj»
bil atort^Sr
MTMa M, ki so Jo !■■■■! Or. pnC.
■rliok. čo lmato siosoUo ali atkv-» »O MlSM. ▼ Pta, lspodanl* taa, toUtta* o kostah. *H«tto In MMB ▼m bom krt. No SakaJtOi toliki-Ua«a m nI—
Vso sssiks lnlasol sSraria H HM|« bal »toll. Kakor kltro m ■It«. SO na proaokajo sSravSo, a« UMU, toml prMlto Ia ]m no O« hmm sope« povralL
SHnmU aH tcM kil« MSMri ▼ >l arak ta steer toss ossrasllo.
IWml atkuijt, ki »owo«l|a hm-i*tlao ▼ krita in krfetn ia naslk MB pn »rtliil«	nkwia ■ —so-
tmS«.
Rovmotlosm, »vsanjo, HWm O-tekiM«, itMIm, ikraflo I« Sroflfl k«im Mesni, ki ssstsaslo vole« as-»nt« krvi oetrartm o kntkm Smo la al »otrokao IsSatL
UrmOn* ar*: mUu »O |. ars bM-traf «o L nilir; o »otklk o« t. sjo-traj So i. poyoldao; ok arliltsk 0« L UitvJ «o t. oopoMao.
S Mto Šotam. — nWM MU. — No »oaakfto lato la Blovllkol
i-
, POUČNE KNJIGE:	RAZGLEDNICE _
L. Abnov nemško-angl. tolmač veran —.BO	Newyorske, božične, velikonočne
I Domači zdravnik mali ;—MS	in novoletne komad po	_.03
Hitri raGunar (nemško-angl.)	ducat
vezan —.50	Allium mesta New York s Ičras-
Poljedeljstvo —.50	nimi slikami	^.25 Sadjereja v pogovorita :—.23
Slov. angl. in angl. Blov. slovar $1.50	ZEMIjJEVIDl;
Veliki 3lov. ang. tolmač |2<50	Avstro-Italljanska vojna inapn	—.25
Avstro-ogrskl, veliki vezan	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE	Celi svet mali	_ io
KNJIGE:	Celi svet velild	„"25
Hipnotizem =—.^15	Evrope vezan _.50
Doli z orožjem '—.52	Vojna stenska mapa ~ "	$3.00
Dve Saloigri: "Čnrlljeva ženitev"	Vojni atlas	j_-.25
in "Trije ženini** — 2»	Vojni atlas nor __-jo
Mesija 2 zvezka r-.60	Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo.,
Pod Robom SI. Večernlcs —.30	Cai. itd. po	p—.25
Postrežba bolnikom —.50	Združenih držao malt	—JO
Trtna u5 in trtoreja —J50	Združenih držav veliki	—.25 Trojka —Združenih d rjav stenska mapa,
Vojna na Balkanu 13	* ™ na drugI strani pa celi svet $3.00
Zgodovina c. kr. pešpolka it. 17	„ , ^
s slikami	t^JSO PoIeS tu navedenih knjig imamo
Življenje na avstrijskem dvora	I* Se nekaj raznovrstnih isti sov po en
ali smrt cesarjeviča Rudolfa —.71 ali dva zvezza.
Ofsilii; Naročilom Je priložiti denarno vredaost, bol 1st t gotovini, 'poStnl nakaznici ali pofitnib znamka*. Poštnina Je pri. vseh srnah Ss vrača-
CENIK KNJIG
katero Ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPACT! 82 Cortlandt St,	New York. N. Y