PoStnfo* plačan* V gofovfal Leto m, štev. 171 Ljubljana, torek 28. Julija I93I Cena 2 Din Upravništvot Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78.180. Wten št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za Inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 8. Telef. Št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nemci bodo gradili zrakoplove bol^evikom Pogajanja med dr. Eckenerjem in zastopniki sovjetske vlade - »Zeppelincc je odplul iz Leningrada proti Severnemu tečaju Leningrad, 27. julija d. Zrakoplov J-Grof Zeppelin« je včeraj ob 11.10 start al iz Lje-ningrada k svojemu poletu v polarne kraje. Po dosedanjih vesteh poteka polet zelo povoljno in voditelji ekspedicije so prepričani, da se bodo njihova pričakovanja uresničila ter da bo dosegla ekspediciia zelo velike uspehe. Ruski profesor Samoj-lovič, ki se kot znanstvenik udeležuje poleta, je pred odhodom iz Ljeningrada poudaril, da se je že na prvem delu poleta pokazalo, da so znanstveni aparati, s katerimi je opremljen zrakoplov, naravnost sijajni in da bo s tako opremo zelo olajšano znanstveno raziskovanje. Polet bo trajal pet do šest dni; zrakoplov se bo na povratku zopet ustavil v Ljeningradu. Tudi dr. Eckener je prepričan, da uspeh ne bo izostal. Na Belem otoku (prej Franc Jožefova zemlja) bo zrakoplov pristal in bo ostal tam 20 ur, nakar bo nadaljeval pot po določenem programu. Na Belem otoku bo zrakoplov stopil v stike z ledo-lomilcem Maliginom, s katerim je, kakor poročajo zadnje vesti, že dobil brezžično zvezo. O'o priliki pristanka v Ljeningradn je Imel dr. Eckener daljšo konferenco z zastopniki sovjetske vlade. Novinarjem je dr Eckener potrdil, da gre za pogajanja o zgradbi sličnih zrakoplovov za sovjetsko Rusijo. Pogajanja so že tako daleč napredovala, da je v vseh glavnih vprašanjih že dosežen sporazum. Nemške tovarne v Friedrichshafnu bodo šle sovjetom v vsakem pogledu na roko ter jim bodo dale tudi na razpolago izvežbano tehnično osobje. Friedrichshafen, 27. julija s. Po brezžični brzojavki, ki so jo po ovinkih prejeli tukaj, je bil »Grof Zeppelin« ob 13. uri srednjeevropskega časa na točki 25 stopinj 50 minut severne širine in 48 stopinj 20 minut vzhodne dolžine nad vzhodnim spitzberškim morjem, t j. nekako sredi poti med otokom Kolgujevom in bivšo Franc Jožefovo deželo, vzhodno od No-vaje zemlje. Tudi »Nautflus« je že na potu Liondon, 27. julija AA. Danes odpotuje sir Hubert Wilkins s podmornico »Nauti-lus« na Norveško. Skušal bo prodreti do severnega tečaja. Podmornico »Nautilus« so v Devonportu popolnoma popravili in jo opremili z novim ogrodjem in periskopom. Konec tedna so podmornico preizkusili. Ostala je pod vodo dve uri in ie bila s pomočjo podvodnega signalnega aparata v zvezi z angleškim podmornikom. Odmevi bombnih atentatov v Italiji Podrobnosti o eksploziji v Napnlju — Peklenski stroj v vagonu na milanski postaji — Hudi očitki pariških protifašističnih listov proti fašizmu Rim. 27. itrfija r. Včeraj ie bilo obiavlie-nn uradno noročilo o atentatu, ki ie bil v soboto popoldne izvršen v Nasilju. Glasom uradneea komunikeja, ie eksplodirala bomba v sraierili Umberta I. v. Na puli u. Zaradi eksplozije so popokale vse šine v okolici, dočim ie poslopje le neznatno poškodovano. Tri osebe so bile lažie ranjene. Po prvi paniki, ki ie nastala do eksoloziu. so karabinjerii. poKciSski agenti in fašistični miličniki takod začeli s preiskavo. O atentatorjih še ni sledu. Galerijo so zaprli Snoči so priredili fašisti bučne denr-^tra-c e po mestu- Z zastavami so korakali po u^cah in vzklikali Mussoliuiiu in fašizmu. Fašistični listi naelašaio. da ere za novo de.ianie protifašistov. ter zatriuieio. da se fašizem ne bon terorističnih akcij svoiih nasprotnikov, ki iih bo popolnoma razgnal in uničil. Pariz. 27. iuliia r. Tu3ca?šn?i protifašistični listi poročaio W Milana, da so tudi na m lanski železniški postaji našli v nekem vagonu peklenski stroj. Vagon ie Drisoel iz Ven tirnidie. Peklenski stroi so takoi odstranili in ie oozneie eksplodiral s strahovito detonacijo. V vsei okolioi so vsled eksplozije Doookale šine. vendar oa človeških žrtev ni bilo. »Liberta« oa poroča da so ored Dar dnevi eksplodirale tri bombe v Parmi. Tukaišnii protifašistični listi ob tei priliki odločno zavračajo trditve fašističnega tiska, da so nroti fašisti izvršili atentat na cerkev Sv. Petra v Rimu. »Liberta« celo trdi. da so ta atentat naibrže izvršili fašisti sami. List primeria atentat s terorističnimi akcijami fašizma, ki iih je izvajal vse od pohoda na Rim oa do danes. Fašizem ie stalno napadal in ubiial svoie nasprotnike. sedai oa sam obsoia te metode. Ta dvoličnost se kaže tudi v vsej zunanii politiki fašizma. Dočim na eni strani poskušalo Drerrričati tuji svet, da se bori fašizem za mir. na drugi strani v I talili sami neprestano govore o vojni- X Grčiji bodo imeli predčasne volitve Volitve naj prinesejo Venizelosovi šef vlade sondira Atene, 27. julij«. AA. V političnih kro* gih govore, da želi del Venizelove stranke pod vodstvom finančnega ministra Marisa in prosvetnega ministra Papandrea forsi* rati volitve v oktobru, češ da je zdaj opo= zioija neenotna in bi Venizelova stranka pri nenadejanih volitvah utegnila dobiti absolutno večino, ki je zdaj nima. Ministra Marie in Papandrea v posebni izjavi de* mairtirata te trditve. Vendar politični kro» gi ne verjamejo temu demantiju in žele, rfn se vsi ti načrti odgode do vrnitve Ve-nizela v Grčijo. Veni zel os se vrne v sep« stranki absolutno večino — Začasni teren po deželi tembru. Atene, 27. julija. AA. Zunanji minister Mihalakopulos, ki za Venizelove odsotnosti predseduje segam ministrskega sveta, je razglasil, da bo prepotoval Grčijo, da bo tako prišel v direktne etike s prebival* stvonu Najprej pojde z letalom v svoje volilno okrožje v Pat-rasu. kjer bo imel ve« lik govor. Obenem se udeleži svečane otvo« ritve doma za begunce. Razen tega hoče obiskati Jelino, Solun in druga mesta. Po» vsod bo imel politične govore in 6e infor« miral o razpoloženju prebivalstva. Atentati na železnice v Rumuniji Bukarešta. 27. julija, g. Na železniški progi med Ploestijem in Sinajo je eksplodiralo v »č bomb. ki so povzročile precej občutno Jkodo na tovornem vlaku. Preiskava je dognala. da je bil atentat namenjen posebnemu vlaku, ki je vozil iz Bukarešte v Sinajo k poročnim svečanostim. Na delavce, ki so bili v nočnih urah pozvani na kraj katastrofe. da bi popravili pokvarjeno progo, so neznanci streljali iz teme. Orožnffci. ki so jirn biP sicer takoj za petami, jih niso mogli prijeti. BiikarHSta, 27. Julija. A A. Rador poroda: pred dvema dnevoma so bili trije atentati na železniške proge. Na postaji Buda v bližini Ploestija je eksplodirala bomba, ko je vozil mimo tovorni vlak. Eksplozija ni napravila nobene škode. Na postaji Jurga v bližini Jasija ie eksplodirala bomba pod istimi okolnostmi. Stroj je bil neznatno poškodovan- Železniška proga je bila izpodkopana na sto metrov. V bližini postaje Romeceni v Besarabiji so železniški čuvaji našli na progi železniške pragove, ki so jih nato odstranili. Več oseb je^bilo aretiranih. Redarstvo sodi, da gre za terorastično akcijo komunistov. Svetovna manifestacija za razorožitev Pariz, 27. julija, d. Pod predsedstvom lorda Roberta Cecila se je vršila na pobudo centralnega vodstva angleških rotary-klubov v Parizu konferenca zastopnikov velikih mednarodnih organizacij. Na konferenci je bilo sklenjeno sklicati sredi novembra v Pariz veliko mednarodno mani-festacijsko zborovanje za razorožitev. Na zborovanje bodo povabljeni zastopniki nad 2000 mednarodnih organizacij. Manifestacija naj bi pokazala, da zahteva ves svet razorožitev kot najbolj uspešno sredstvo za rešitev vedno hujše gospodarske krize. Bomba na jeruzalemske konzule Tjortdon, 27. julija, s. V nekem jeruzalemskem hotelu so imeli sestanek nemški, angleški in španski konzul s svojimi tajniki. Neznanec :je nenadoma vrgel skozi okno bombo, ki je napravila na šipah in opremi precejšnjo škodo. Atentat je baje v zvezi s protestno akcijo proti električni družbi iz Damaska, ki noče znižati cene električnega toka. Človeških žrtev pri atentatu ni bilo. Carinska uniia med Belgijo in Holandsko Haag, 27. julija. AA. Holandski listi poročajo, da se bodo vršila v kratkem nova pogajanja o gospodarskih m političnih vprašanjih Belgije in Nizozemske. Na prvem mestu je vprašanje carinske zveze med obema državama. Delo na zbližanju med Poljsko in Grčijo Atene, 27. julija AA. V Atene je prispela delegacija Poljakov, ki so si ogledali razna mesta in konferirali z 'Jrki v svrho dosege čim tesnejših stikov med Grčijo in Poljsko. Poljska bi rada uvažala nekatere grške pridelke, kakor na primer sadje, predvsem grozdje, Grčija pa bi v zameno naročila na Poljskem industrijske izdelke, v prvi vrsti vagone za prevoz grškega sadja in cvetja. Johnsonova odletela na Japonsko London, 27. julija s. Mis Anny Johnson se je danes na letališču Hendone z majhnim letalom dvignila za- polet v Tokio. Letalo s potniki vred zgorelo New York, 27. julija s. Veliko potniško letalo, v katerem se je vozilo poleg pilota še pet potnikov, je zaradi defekta v motorju eksplodiralo in treščilo na tla. Vseh pet potnikov in pilot je bilo ubitih, letalo pa je zgorelo. ANGLEŠKA DRŽAVNIKA V BERLINU Macdonald In Henderson sta bila sprejeta z V Nemčiji stavijo v njun obisk velikimi ovacijami — nade London, 27. julija. AA. Včeraj je bilo [ vreme tako slabo, da je ministrski predsednik Macdonald opustil nameravano potovanje z letalom v Berlin. Odpotoval je zato sinoči s kontinentalnim ekspres-nim vlakom, dočim je zunanji minister Henderson zapustil London že dopoldne. Pred odhodom je Macdonald obvestil novinarje, da bodo o finančnem položaju Evrope razpravljali ljudje, ki so določeni, da načnejo gospodarska vprašanja Evrope z zdravim razumom in stvarno. O potovanju angleških ministrov v Berlin so se dogovorili že ob priliki poseta nemških ministrov v Chequersu. Poset bi se moral vršiti pred tednom, pa so za takrat odgodili, ker se je sestala med tem konferenca sedmih držav. Zunanji minister Henderson je prispel že davi v Berlin. Pozdravili so ga nemški zunanji minister Curtius, angleški poslanik in drage odlične osebnosti. Na postaji se je zbrala velika množica, ki je angleškega ministra prisrčno pozdravljala. Nocoj priredi nemški kancelar na čast Macdonaldu in Hendersonu slavnostno večerjo. Jutri posetita angleška ministra predsednika Hindenburga, kosila pa bosta pri pruskem ministrskem predsedniku Braunu, ki je socialist in star osebni znanec obeh angleških državnikov. Berlin, 27. julija, s. Na čast angleškemu zunanjemu ministra Hendersonu, Id je dopoldne prispel v Berlin, se je vršil danes pri zunanjem ministra dr. Curtiusu sprejem, ki so se ga udeležili angleški poslanik, več članov angleškega poslaništva, državni tajnik von Biilow in več uradnikov zunanjega urada. Angleški ministrski predsednik Ram-say Macdonald je prispel popoldne ob 17.27 na kolodvor v Friedrichstrasse. Sprejema so se udeležili državni kancelar dr. Bruning, zunanji minister dr. Curtius, nadžupan mesta Berlina dr. Sahm in številni višji uradniki zunanjega ministrstva; navzoči so bili tudi angleški zunanji minister Henderson, angleški po- slanik sir Horace Rumbold in osobje angleškega poslaništva. Ves čas od izstopa iz vagona do odhoda v mesto je številna množica priredila angleškemu pre-mijerju nadvse živahne in tople ovacije. Stimson Je že odpotoval iz Berlina Berlin, 27. julija. Ameriški zunanji minister Stimson, ki je v soboto zvečer prispel v Berlin, je danes opoldne zopet odpotoval v London. Tekom včerajšnjega dne je imel daljši razgovor z dr. Bruningom iti dr. Curtiusom, ob enem pa je stopil tudi v stike z vodilnimi gospodarskimi in finančnimi krogi ter se pri njih informiral o položaju nemškega gospodarstva. • Pred svojim odhodom je bil danes dopoldne v avdijenci pri predsedniku Hinden-burgu. Nemški listi pripisujejo Stimso-novim razgovorom v Berlinu veliko važnost ter samo obžalujejo, da zapušča nemško prestolnico v trenutku, ko prihajajo angleški državniki. Berlin, 27. julija, s. Predno se je ob 13.35 odpeljal z letalom nazaj v London, je ameriški državni tajnik Stimson sprejel še zastopnike tiska ter jim podal naslednjo kratko izjavo: »Že pri pariških in londonskih razgovorih sem cešče naglasil, da imata ameriška vlada in ameriški narod popolno zaupanje v Nemčijo. Moj berlinski poset je to zaupanje le še utrdil. Imel sem priliko govoriti z dr. Bruningom in dr. Curtiusom ter sem prišel v stike z voditelji nemškega gospodarstva. Prepričal sem se, da je glavni vzrok nemške krize pomanjkanje zaupanje v nemško gospodarstvo. Če se to zaupanje vrne, je Nemčija rešena.« Novinarji so mu stavili še razna vprašanja, vendar pa je Stimson odklonil vsak odgovor, zasedel letalo ter se takoj odpeljal. Rezerviranost angleških listov London, 27. julija, č. Angleški tisk je zo* lo discipliniran jn le malo razpravlja o po-setu angleških državnikov v Berlinu. Samo današnji »New6 Cronicles» pišejo v uvod* niku, da se bo po6et mnogo komentiral v inozemstvu. List pravi med drugim: Gotovo se bodo našli tudi listi, ki bodo berlin« ske razgovore spravljali v zvezo z vestmi o snovanju arigleško=nemške zveze proti Franci ii. Tem je treba že v naprej odloč« no povedati, da se Anglija nikdar ne bo vezala z Nemčijo proti Franciji, a prav tako jasno pa je treba tudi povedati, da se Anglija nikdar ne misli vezati s Francijo protj Neančiji. Zanimiv nemški komentar Berlin, 27. julija. AA. Danes popoldne ob 5. je prispel na postajo v Friedrich« strasse angleški ministrski predsednik Mac« donald. Ko je stopil ministrski predsed« nik Macdonald iz vlaka, mu je priredilo občinstvo burne ovacije, ki so trajale še, ko je že dospel v spreijemndco. Za poset angleških ministrov vlada veliko zanimanje. kar se tudi zrcali v časopisju. »Lokalanzeiger« meni, da želi angleški zunanji minister Heruderson kot predsed« nik razorožitvene konference zagotoviti svogi vladi tudi notranjepolitični uspeh s tean, da doseže sporazum med Nemčijo in Francijo v vprašanju pomorskega oboroževanja. List dailje pravi, da bi 6e sporazum najlažje dosegel, če bi Nemčija usrta« vila gradnjo nove oklopnice. V zameno bi se Francija odpovedala gradnji 32.000 tonske križarke. Dobro poučeni krogi mesni j o, da bodo nemški in angleški ministri raz« pravi jali v glavnem o političnih vprašanjih. Pričakujejo, da bodo padle v kratkem po teh razgovorih va-žne odločitve. List praivi nadalje, da je ameriški državni tajnik Stimson v sviojih nedeljskih razgovorih z nemškimi ministri trdno vztrajal na ame« riškem stališču, da mora Nemčija vse s»to-riri za izboljšanje francosko^nemških odnošajev, ker je od tega odvisno trajno po« mirjenje Evrope. Francoski letalci na AvaH in Oplencu Narod je francoske zračne heroje povsod navdušeno pozdravil — Banket na francoskem poslaništvu Beograd, 27. julija, p. Francoski poslanik na našem dvoru minister Dard je priredil snoči v prostorih svojega poslaništva gala« banket na čast francoskim letalcem, ki 60 gostje naše aviijacije. Poleg vsega urad« ništva in članstva francoskega poslaništva ter vseh francoskih letalcev so prisostvo« vali slovesni večerji tudi zastopniki naše voiske in mornarice z ministrom Stanojlo« vicem na čelu. Poslanik g. Dard je pozdravil svoje rojake, izražajoč svoje zadovoljstvo, da more istočasno obuditi spomin na herojsko zavezništvo dvoje prijatelj« skih avijaciij ter napil v čast Nj. Vel. kralja Aleksandra 1.. vrhovnega šefa zmag osla v« ne jugoslovenske armade. Francoski letalci Pathe Na-tan«. Francoska vojaška misija Atene, 27. julija AA. Grška vlada ne bo ukinila francoske vojaške misije na Grškem, temveč hoče skleniti pogodbo o ustanovitvi nove francoske vojaške misije. Ta nova misija bi imela 6 članov, njen šef pa ne bi bil več general, -eraveč polkovnik. Češki protest proti nemški inozemski taksi Praga, 2 '. julija." AA. češkoslovaški poslanik v Berlinu je napravil ponovno korake pri nemški vladi v cilju ukinitve ali znižanja takse za nemške potnike v inozemstvo, ker uvedba te takse mnogo škoduje češkim letoviščem. Zdi se, da bo nemško ministrstvo za zunanje zadeve ukinilo ali zmanjšalo imenovano takso. Nase stališče do Hoovrovega moratorija London, 27. julija. AA. Odbor strokovnjakov, ki bo proučil tehnična vprašanja Hoovrovega predloga o moratoriju in ki se je sestal po konferenci ministrov, je pozval jugoslovenske strokovnjake, ki so že v Londonu, naj pojasnijo stališče kraljevske jugoslovenske vlade o vprašanjih, ki so v zvezi z izvajanji Hoovrovega načrta. Jugoslovenski strokovnjaki so izločili temu odboru spomenico s pojasnili. Odbor strokovnjakov se bo lahko iz te spomenice prepričal, kakšne posledice bi nastale za jugoslovenske državne finance iz Hoovrovega načrta. V zvezi s tem vprašanjem je šef jugoslovenske delegacije za reparacije v Berlinu dr. Mikič, svetnik ministrstva financ, 25. t. m. prisostvoval seji pododbora za blagovna naročila in tu pojasnil stališče jugoslovenske vlade o nadaljnih reparacijskih dajatvah. Podobno bodo jugoslovenski delegati pojasnili tudi ostala vprašanja. V jugoslovenski delegaciji sta še dr. Milo-rad Gjorgjevič, drugi viceguverner Narodne banke, in Radovan Matjašič, tajnik Suzora v Zagrebu. Forel umrl Montreux, 27. julija, s. Danes popoldne je v 83. letu starosti umrl slavni psi-" hiater prof. Avgust Forel. Edison odhaja v pokoj 1 London, 27. julija, g. Dopisnik »Dailv Telegrapha« v Newyorku poroča, da se namerava slavni izumitelj Edison, lri j& sedaj 87 let star, popolnoma umakniti .od svojega znanstvenega dela. Edison že nad mesec dni ni več prišel v svoj laboratorij. Zdi se, da je lahko obolel Število njegovih iznajdb znaša nad tisoč. Razoroževanje Francije Pariz, 27. julija, g. Vojni minister Ma-ginot je imel na banketu zveze rezervnih oficirjev v Arcachonu govor, v katerem je s številkami dokazal, da je Francija v zadnjih letih znižala svojo oborožitev v najnižjo mero. Znižala je aktivno službeno dobo od 3 na 2 in pozneje na 1 leto. Efekt-tivno stanje francoke armade je bilo znižano za 24 odst. Če bo mednarodna pogodba uredila pomoč za napadene države, bo Francija še bolj zmanjšala svojo oboroženo silo. V sedanjih okoliščinah pa mora Francija sama skrbeti za svojo varnost in ne more iti pod sedanje oborožitveno stanje. V Indiji umorjen angleški sodnik London, 27. julija g. Iz Kalkute poročajo, da je bil v Aliporeju sodnik Gariick danes dopoldne pri razpravi v sodni dvorani obstreljen in je kmalu po prevozu v bolnico umrl. Neki mladi Bengalec se je nenadoma vrgel proti sodniku in oddal nanj iz neposredne bližine več strelov. Atentatorja je takoj na mestu ustrelil stražnik. Kaj je bil vzrok dejanja, Se ni znano. Sprememba uredbe o davku na poslovni promet Z novo uredbo se v važnih točkah spreminja dosedanji način pobiranja davka - Uredba stopi v veljavo 1. avgusta Beograd, 27. julija, p. Minister za finance 'je v sporazumu z ministri za trgovino in industrijo, za šume in rudnike, za kmetijstvo in za promet predpisal na podlagi člena 1-zakona o skupnem davku na poslovni promet uredbo o spremembi uredb o skupnem davku na poslovni promet od 14. marca 1931 dn od 80. marca 1931. V prvi citirani uredbi se v zadnjem stavku člena 1., odst. 3. črta beseda >skupnega«. Po novem besedilu pomeni znak >—< v tarifi. da dotično blago sploh ni zavezano plačevanju prometnega davka, torej ne samo skupnega prometnega davka. Členu 8. uredbe se kot tretji odstavek doda: Kot producent v smislu stolpca 8. tarife o skupnem davku na poslovni promet, se bo, v kolikor ni v zakonu alIlirijec in velezaslužnemu pospeševalcu planinske misli na Slovenskem, velikemu Slovanu prof. dr. Chodounskemu nameravata Jugosloven-sko-češkoslovaška liga in Slovensko planinsko društvo v Ljubljani pokazati hvaležnost našega naroda tako, da_ mu na Jezerskem odkrijejo spominsko ploščo. Svečanost odkritja te plošče je določena na dan 15. avgusta t. L Tega dne se bodo na Jezerskem zbrali številni prijatelji jugo-slovensko-češkoslovaške vzajemnosti. Svojo udeležbo so že obljubile mnoge odlične osebnosti, med njimi predvsem češkoslovaški poslanik v Beogradu g. dr. Robert Flieder. Podpisani organizaciji opozarjata na to prireditev vso našo javnost Posebno pa vabimo člane bivših praških akademskih društev, zlasti najstarejše »Iliriiec, >Adrije< in »Jugoslavije«. Bodi ta dan tovariški sestanek vseh, ki so ohranili hvaležnost in simpatije ne samo do mecena dr. Chodounskega, marveč do zlate Prage in češkega naroda sploh. Združimo se tega dne na naših lepih gorenjskih tleh in pokažimo z obilno udeležbo na tej svečanosti, kako globoke, ne-razdrtižljive vezi spajajo oba naroda. Posebej še opozarjamo na to planinsko svečanost naše planince in jih vabimo, da v čim večjem številu počaste 6pomin pionirja našega planinstva. Podroben program svečanosti na Jeeer-ekem bo objavljen v listih-Jngoslovensko-češkoslo raška lipa hi Slovensko planinsko društvo ▼ Ljubljani. Ogromen železniški promet Ljubljana, 27. julija V soboto in včeraj je bilo na železniških progah pravcato vrvenje. Zunanja slika prometa je kazala, da se vršita dve veliki prireditvi. Veličastna Levstikova slavnost v Velikih Laščah in romarski shod na Brezjah sta bili prireditvi v večjem flo-gu ter so bili naši prometniki prevažanje potnikov v 4 posebnih vlakih vzorno organizirali. Pomanjkljiva pa je bila organizacija romarjev, ki so zlasti na povratku na mali postaji Otoče bili brez glave, niso imeli pravega vodstva, niso bili disciplinirani ter so silili v vagone in na vlake, ki niso bili zanje določeni. Na Otočah je bil res pravi čudež, da se ni primerila kaka katastrofa, ker se ljudje niso držali svojih vodnikov. Zvečer bi se bila ob prihodu vlaka primerila večja nesreča, ki pa so jo preprečili železničarji. Vlak bi bil namreč kmalu zavozil v skupino romarjev, ki se niso mnogo brigali za prihod vlaka. Redni jutranji vlak proti Dolenjski je v dveh garniturah iz Ljubljane vozil nad 1500 potnikov. Sploh je bila dolenjska proga v nedeljskem prometu izredno živahna. Udeleženci slavnosti so se vrnili v Ljubljano okoli 2. zjutraj. Mnogo udeležencev je prišlo iz krajev ob kočevski progi kakor tudi iz novomeškega okraja, osobito iz Metlike, Črnomlja in Novega mesta. Lahko računamo, da se je po železnici pripeljalo do 2500 oseb. Sedaj se pričenja romarska sezona za Brezje. Tam je bila včeraj velika romarska prireditev, ki so se je udeležili romarji iz raznih krajev dravske banovine. Vozili so 3 posebni viakL Največji kontingent je dala Dolenjska, namreč nad 2500 romarjev. Med dolenjskimi romarji so prevladovale pestre narodne noše iz Bele Krajine, odkoder je bilo 350 romarjev. Mnogo romarjev, nad 500, je bilo iz ribniških in kočevskih krajev. Notranjska je poslala na Brezje okoli 500 ljudt Malo romarjev se je po železnici vozilo iz Bohinja, z Jesenic in višjih krajev Gorenjske. Bilo jih je le nekaj sto. Iz Štajerske sta vozila sprva dva posebna vlaka, ki sta se v Zidanem mostu strnila. Ta vlaka sta vozila 1500 romarjev. 2e v soboto se je pripeljalo na Otoče 2587 romarjev, od teh 1550 Dolenjcev. V nedeljo je W1 na glavnem kolodvoru živahen promet. Na Gorenjsko je vozil v Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gnjiloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soba, nečistost kože na obrazu, na hrbta in prsih čermasfi tnri marsikateri katari motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Joselove« grenčice. številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčlco že deseitbtja pri odrastiih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franc Josefova« grenčtca se dobi v vseh lekarnah, drog arijah in spece-fiskih trgovinah* dveh garniturah turistovski vlak 1200 potnikov, jutranji potniški 745, opoldanski 700; močan je bil kopalni vlak (nad 1000). Večerni vlaki proti Ljubljani so bili naravnost natrpani. Samo turistovski je pripeljal 1100 turistov. Na dolenjski progi se je poleg že omenjenih vozilo popoldne tisoč oseb, a ob 4. popoldne 900, ki so se tudi večinoma peljale v Velike Lašče. Celokupno število potnikov, ki so se vozili v in skozi Ljubljano, znaša okoli 20 tisoč. Bil je res velikanski promet za sedanji pretesni glavni kolodvor in priznanje gre vsem železničarjem, ki so s spretnostjo znali obvladati vse prometne težave. Radi renoviranja prostorov je »ELITNI KINO MATICA" ZAPRT DO 31. t, m. Tragedija mladostne nezakonske matere Kranj, 27. julija. Komaj 19 let stara M. D. iz Predvora pri Kranju, edina hčerka lastnice malega posestva na periferiji blizu gozda, je rodila 4. t. m. okrog 3. popoldne žensko dete. Oče je neki hlapec iz- Predvora, ki je doma v Poljanski dolini. Mladenka, ki je bila usluž-bena v žagi pri industrijcu g. Dolencu, jo nosečnost na vse načine prikrivala. Na dan poroda je bila sama doma. Mlada mati je nesla po porodu otroka, ki ga je zavila v papir, kakih 400 m daleč v gozd. izkopala dobro ped globoko jamo in položila vanjo trupelce. Vaščani so kmalu opazili, da dekle ni več v blagoslovljenem stanu, in so jo začeli iz-praševati, kie ima otroka. Nesrečnica pa je odločno tajila porod. Orožnikom, ki so za zadevo doznali, se je naposled posrečilo razkriti vso tajnost. Mladenka je priznala, da je zakopala otroka, ki se je rodil po njeni izjavi mrtev. Orožniki so jo aretirali, otroka pa odnesli v mrtvašnico. Preteklo soboto so aretiranko -rivedli v sodni zapor v Kranju. Istega dne je komisija ugotovila, da fe bilo dete rojeno živo in normalno razvito. Možno Jfe, da je izkrvavelo, medtem ko je padla mlada mati v nezavest. Izjavila je, da je bil otrok, ko se je zavedla, že mrtev j\ da ga je zakopala, ker je hotela vso reč prikriti pred ljudmi, ki bi ji njeno nesrečo gotovo šteli v zlo in sramoto. Dete nima sicer nikakih znamenj, ki bi kazala sledove nasilnega umora. M. D. so že v soboto popoldne izpustili iz zapora, vendar se bo morala še zagovarjati, ker je zakopala otroka in ravnala vsa tako tajno. Tragična smrt delavca . Ljubljana, 27. julija. V skladišču premoga, drv in oglja tvrdke J. Pogačnik v Bohoričevi ulici št. 5 se je davi par minut pred 8. pripetila prav po golem naključju smrtna nesreča, katere žrtev je postal tam zaposleni kaznjenec Jurij Rezar, drugače 15. aprila 1904. roijleni in oženjem posestnik odnosno delavec v Gozdu, občina Križe pri Tržiču. Rezar si je zadnja leta napravil lično hišico in ima tudi nekaj zemlje. Tvrdka Pogačnik ima veliko skladišče drv v omenjeni ulici in zaposluje več delavcev, med temi tudi 4 kaznjence pod nadzorstvom jetniškega paznika. 2e več mesecev jo redno hodil ponesrečeni Jurij Rezar tja na delo ter je bil vedno zaposlen kot Žagar pri cirkulami žagi. Tudi iavi ob 730 je začel rezati bukova drva. Kot pomagača sta mu bila pridelijiena 2 kaznjenca. Zrezal je v redu že 3 m3 drv. Pričeli so se pripravljati z rezanjem 2. Wtije. CSrkularka je bila v pogonu, ko ^e je Rezar okoli 8. sklonil do tal in si hotel nekaj popraviti. Dvignil se je. V tem trenutku mu je postalo slabo, stemnilo se mu je pred očmi in omotičen je omahnil prav na sredo cirkularne mize pred drdrajočo žago, ki ga je prijela sredi vratu in mu vrat do 15 cm globoko prerezala v par sekundah. Prisotni delavci so onemeli in začeli obupno klicati na pomoč. Sami so pohiteli do Rezarja in ga potegnili od žage, toda bilo je pre-pozno.Položili so ga sicer na stran, a iz rane je brizgala kri v močnih curkih, ker je bila prerezana žila-odvodnica. Vodja vrdke g. I. Bizjak je takoj tele foniral po rešilni avto, ki pa se je mora vrniti, kajti v tem kratkem času je Rezai že umrl zaradi izkrvavljenja. O nesreči je bila obveščena tudi policijska uprava. Tja poslana policijska komisija, obstoječa iz zdravnika dr. Avramoviča in dežurnega uradnika g. Hauptmana, je . ugotovila dejanski stran. Dr. Avramovič je po konstataciji nastopa smrti odredil, da »o truplo Jurija Rezarja prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Ker nima sedaj ž njim jetniška uprava nikakega uradnega opravka, bo policijska uprava ukrenila vse za pokop, ki bo najbrže jutri popol dne asli pojutrišisjttm. Jurij Rezar zapušča žalujočo mlada vdovo z enim otrokom. Bil je obsojen na ječo zaradi tepeža in »e je že veselil svobode, kajti 11. septembra t L bi bil kazen prestal Kot delavec pri tvrdki I. Pogačnik je bil pokojnik prav marljSv in spreten. Tvrdka je ponesrečenca zavarovala zoper nezgode. Po novem zakonu o izvršitvi kazni pa je priznana primerna odškodnina sorodnikom, ki jo plača država v primeru smrtne nezgode kaznjenca pri delu. Požar je uničil domačijo škof ja Loka, 27. julija. Prijazno vasico Suho, oddaljeno dobrih 15 minut od škofje Loke, je zadela v zgodnjih jutranjih urah sobote huda nesreča, ki je vaščane tem bolj prestrašila, ker že leta in leta ni bilo v naselju tako strašnega požara kakor ta dan. Iz doslej še nepoznanih vzrokov je pri čela goreti stanovanjska hiša ge. Marice Miklavčičeve, poročene Erjavčeve, živeče v Stični. V kratkem času so se ognjeni jeziki razlezli po vsem poslopju. Zaradi silne vročine in pa zaradi vetra, ki je na vso nesrečo pritisnil, je zajel ogenj kmalu nato še gospodarski poslopji Miklavčičeve in Planinovih. Hitro na pomoč prispeli ljud-I je so komaj mogli na varno spraviti žlvi-jkl, Vaščani ao potem brž Mteli s josednja stanovanjske stavbe ln so z vso naglico spravljali opravo in druge predmete na piano, ker je zaradi vetra obstojala resna nevarnost, da se razširi ogenj tudi na sosednja poslopja. K sreči so tačas že prihiteli gasilci z vseh strani, škofjeločani, Staroločani in Svetodušani so pričeli brizgati goste vodne curke na ogenj, ki je bil prav tačas na višku svoje strašne sile. Gasilcem je uspelo ogenj omejiti in odstraniti nevarnost za sosednja poslopja. Stanovanjska hiša, hlev in pod so pogoreli do tal. Morda bi bilo mogoče rešiti kaj več, da ni nastal ogenj tako nenadno, in ob pol 3. zjutraj, ko so vsi vaščani počivali. O postanku ognja se ne ve nič gotovega. Nekateri mislijo, da je zanetila ogenj zlobna roka, ker si tudi oskrbnik g. Mi-helič nikakor ne zna razložiti, kako je moglo priti do požara, škoda je zelo velika in tem bolj občutna, ker sta bila prizadeta posestnika le delno zavarovana. Mnogo truda in medsebojne pomoči bo stalo, da si gospodarja postavita nove domove. Marijino kopališče na Prulah bo zažgano Ljubljana, 27. julija. Na Prulah stoji starodavno kopališče, (d so ga Nemci nazivali »Mprienbadenanstalt<. Ta napis je kopališče nosilo dolgo let in se ga še marsikateri Ljubljančan spominja. Kopališče je bilo namenjeno le za boljšo gospodo. Bilo je več kabin v dolgosti 2 tn pol m in širokosti kakih 75 cm. Dne 26. aprila 1918. je mestna občina od Koschiierja kupila to hišo, k: je postala pravcata podrtija. Stanovanjska beda ie prisilila siromak«, da so si poiskali ozke kabine za svoja sta-novališča. Prvotno je tu stanovalo 14 strank, a zadnji čas še 8 s 17 družinskimi člani. Največ članov je štela družina Hinka Pracnija, ki je stanoval v takem brlogu s 5 nedoraslimi otroci. V petek je mestni magistrat odredil izpraznitev hiše. Tri stranke so st poiskale privatna stanovanja, a petim strankam je mestni magistrat odpeljal vse bomo pohištvo na mestno zemljišče ob Cesti dveh cesarjev. Tu so jim ga zložili kar na prostem- Vsem revežem namerava mestna občina zgraditi zasilne stanovanjske barake. Dala jim bo brezobrestno posojilo do najvišjega zneska 10.000 Din. Okoli barak bo svet za ureditev vrta. Danes dopoldne so začeli mestni delavci na Marijinem kopališču razkrivati streho, ki meri kakih 200 kvad. metrov. Ker Je v tem starem poslopju ogromna množina raznega mrčesa, osobito stenic, ščurkov, podgan in miši, se je gospodarski urad odločfl, da se podrtija kratkomalo zažge. »Ščurki v tej podrtiji«, je dejal nadsvet Jančigaj, >s* prava rariteta. Takih eksemplarjev ni nikjer najti in dobro bi bilo, če bi jih pter vzorcev spravili v muzej. Podgane imajo tn svoje gnezdo. In stenice? 0 teh ni treba mnogo govoriti«. Poklicni gasilci bodo upoštevajoč vse po-žamo-varnostne predpise jutri ob 4. popoldne zažgali to ljubljansko zanimivost Zaradi regulacije Ljubljanice je bilo nujno, da se je ta hiša podrla. Hiše, ki jih ogenj ne užge Ljubljana, 27. julija. Te dni, ko je pritisnila strahovita vipo-čina z ono silno sušo, ki je bila pač glav^ nd posredni vzrok neštetlim požarom, si je pač marsikdo želel, da bi imel svoj dom zgrajen z gradivom, ki bi mu rdeči petelin ne bil kos. »Če bi... ko bd.... toda kako?! — Nemogoče!« In vendar je stvar ne samo mogoča, temveč celo še znatno cenejša in udobnejša, kot pa je naš navadni način zidanja in vnan je opreme naših stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Na kongresu ruskih imženijierjev, ki se je vršil te dni v Beogradu, je inž. Meier poročal o izumu ruskega inienjerja Orlovskega, ki živi sedaj kot begunec v Finski, o izumu stavbnega gradiva, ki ga ogenj ne užge. S tem gradlivom je dosegel inž. Orlovski sijajne uspehe v Nem-5SH, Avstriji in v Češkoslovaški in gaj sedaj uvajajo tudi že v Italiji. V Vzhodni Pruski sami so sezidali 250 hiš s tem gradlivom. V Avstriji je vlada gradila s tem gradivom hiše za kmete, na Češkem pa Poljedelska zveza in poljedelsko ministrstvo. Z istim gradivom si je sezidal svojo vilo tudi dr. Kari Kramar. Po poročilu inž. Meierja so stroški za stavbo z gradivom inž. Orlovskega za 20% nižja kot pa za enako stavbo z navadnim gradivom. Stavba z gradivom inž. Orlovskega s« zida takole: Napravi se temelj iz navadnega gradiva, samo tanjši in lažji, ker je vsa stavba mnogo lažja kot pa navadna. Nato se postavi leseno ogrodje hiše, ki se obloži z deskami, a" prostor med deskami se izpolni s »termolitno maso«. Ta masa se napravi iz žaganja in sesekljana slame, napoj ene s tekočino, za katere sestavino si |jie inž. Orlovski pridobil patent. Masa se strdi in vsrka tudi vso vlago iz lesenega ogrodja. Tako se zgrade vse stene in sploh vse, za kar se pri navadnih stavbah uporablja zid. Deske se naito obijejo s trstiko, ki se potem ob-meče s posebno malto, napravljeno iz apna in cementa s posebnimi dodatki, ki postane trda ko kamen. Pri poizkusih v Nemčiji in na Češkem se je ugotovilo, da ta malta vzdrži 1600 stopanj Celzija, a ko se po takem raz-gretju prebije malta, je leseno ogrodje pod njo popolnoma nepokvarjeno, nedotaknjeno. Ker so žaganje, slama in trs tika slabi prevajalci toplote, odgovarja glede na prevajanje toplote 18 cm debel zid iz takega gradiva 157 cm debelemu navadnemu zidu. Segreta soba se potemtakem zelo počasi oblaja, a ravno tako ne pre- Itušča zunanje toplote: po zimi toplo, po etu hladno. In koliko se tudi prihrani pri zazidava prostora, ker nt treba debelih zidov. Strokovnjaki so končno ugotovili, da po tem načinu sezidana poslopja trajajo ravno toliko časa kot navadno zidana: do sto let, pri čemer pa imajo še posebno dobro stran, da jim potres ne more škodovati. Ker ao po izumu inž. Orlovskega zidane hiše prav posebno prikladne za kmet-ske stavbe, kjer je tudi nevarnost požar-dia mnogo večja kot pa v mestu, na drugi strani pa vse gradivo, žaganje, slama, les. izvzemši samo patentirane kemične dodatke v preobilju doma, bi bilo pač že-| leti, da se tudi pri nas začne uvajati ta Domače vesti * Izpremembe v državni služba. Imenovani sta: uradniška orioravnica Otiliia Radič za arhivsko uradnioo ori državnem zavodu za zdravstveno zaščito tr^er in dece v Ltubliani in strokovna učiteljica-urad-na pripravnica Ana Cerk za strokovno učiteljico na tehnični srednji šoli v Ljubljani. V ooliciiski službi so premeščeni: pod-narednik oodiciiskih aeentov Li ude vit Ma-carol k uoravi t>oliciie v Ljubljani oodnad-zornik policijskih aeentov Mihael Srek k predstoiništvu mestne policije v Mariboru, policijski stražnik Peter Franc k oredstoi-ništvu mestne oolicije v Marib—•: — ooliciiski stražnik Urban Krivec, ooliciiski stražniik Matija Mušica. policijski stražnik Ivan Penko. ooliciiski stražnik Edvard Peršič. oolicijski stražnik Franc Pioan. policijski stražnik Gregor Podgornik.policijski stražnik JosiD Ružič. policijski stražnik Joabim Sonc. ooliciiski stražnik Štefan špacaoan in policijski stražnik Josip Udovič — vsi k uoravi oolicije v Ljubljani: oolicijski stražnik Franc StuDar. policijski stražnik Alojzij Stooeli in policijski stražnik Alojzij Šušeli — vsi k predstoiništvu mestne policije v Mariboru. Imenovani oa so: Franio Duiec za policijskega nadstražnika ori mestni poli-ci.ji v Mariboru. Franc Glavič za oolicijskeea nadstražnika ori upravi Doliciie v Ljubliani. Zvaničnica Lucija Simonišek le premeščena k sreskemu načelneiku v Celju. * Glavna skupščina Jugoslov. učiteljskega udruženia bo 23.. 24. in 25. av?' -> v Beogradu. Prometno ministrstvo dovolilo udeležencem na vseh železnicah in oaro-brodih četrtinsko vožnjo. Znižana vožnja bo veljala od 18 do 30. avgusta. Kdor želi imeti legitimacijo. naj se takoj obrne zanio na JUU. sekcijo Ljubljana. Na dnevnem redu davne skupščine bodo Dredavania. poročila o delovanju ud ra ženi a in volitve uoravnega in nadzornega odbora. Tretji dam bo namenjen izletom na Oolenac. Ava-lo m v okolico Beograda. * Nova razdelitev srednješolskih okolišev. Na osnovi zakona o banski upravi ie odrejena naslednja izoremenjena porazdelitev okolišev o sred. šolah za real. gimnaz. v Celju: s rezi Brežice (razen občin, določenih za okoliš novomeške realne gimnazije). Celje. Gornji grad. Konjice. Laško. Šmarje ori Jelšah in dz sloveni^raške^a sreza občine Sv. Andraž pri Velenju. Spodnji Dollč. Sv. Floritian pri Šoštanju. St. Ili ori Velenju. Št Janž na Vinski gori. Koz-jak. Šoštanj mesto in okolica. Šlkate. To-polšica tn Velenje: za realno gimnazijo v Kočevju: sreza Kranj in Radovljica: — za realno gimnazijo v Kranju: sreza: Kranj in Radovljica, zsa prvo drugo in tretjo realno gimnazijo v Ljubljani: mesto Ljubljana in srezi Ljubljana okolica. Kamnik. Litija in Logatec: za klasično gimnazijo in za realčne oddelke L realne gimnazije v Ljubliani: mesto Ljubljana in srezi: Brežice. Cabar. Laško. Kamnik. Kočevje. Kranj. Krško. Litija. Ljubljana okolica. Logatec. Novo mesto in Radovljica: za realno gimnazijo v Mariboru: Maribor desni in levi breg. Prevalje. Slovenjgradec (razen občin, odreienjh za okoliš" celjske realne gimnazije); za klasično gimnazijo in za reailčne oddelke na realni gimnaziji v Mariboru: srezi Celje. Dolnja Lendava. Gornji grad. Konjice. Ljutomer. Maribor desni in levi breg. Murska Sobota. Prevalje. Ptuj. Slovenjgradec in Šmarje: za realno gimnazijo v Murski Soboti srezi: Dolnja Lendava. Ljutomer in Murska Sobota: za realno gimnazijo v Novem mestu: sreza Krško in Novo mesto in iz brežiškega sreza občine Artiče. Bizeljsko, Brežice. Globoko. Kapele. Mostec. Pišece. Pleterie. SromJie in Veliki Obrež: za realno gimnazijo v Ptuju: srezi Dolnia Lendava. Ljutomer. Murska Sobota in Ptuj: za pristojnost v šolski okoliš ie odločilno bivališče staršev. * Društvo advokatskih nameščencev kraljevine Jugoslavije. V beli dvorani Novinarskega doma v Zagrebu se je v nedeljo dopoldne vršila ustanovna skupščina Društva advokatskih činovnika kraljevine Jugoslavije, katerih je v naši državi približno 3000. Poseben odbor zagrebških advokatskih nameščencev je že dalje časa vodil akcijo za ustanovitev tega društva. V imenu akcijskega odbora je skupščino otvoril g. Ivo Majer, ki je pozdravil zbrane člane iz vse naše države in predlagal, naj se Nj. Vel. kralja pošlje vdanostni pozdrav, kar je skupščina z navdušenjem odobrila. Pravila novega društva so bila prečitana in soglasno odobrena, članarina znaša 20.— Din mesečno, vpisnina pa istotoliko enkrat za vselej Društvo odvetniških nameščencev v Mariboru, ki obstoji že od leta 1896., se pridružuje, kakor se je glasila prečitana izjava, društvu v Zagrebu in ga prisrčno pozdravlja.' Skupščina je s ploskanjem vzela na znanje izjavo tovarišev iz Slovenije. Za predsednika novega društva Je bil soglasno izvoljen Ivan Majer, za podpredsednika pa Štefan Premrl. * Usodnosti polovičnih voženj za turlsrte. Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije ie oonovno intervenirala v Beogradu za zmanjšanje števila ori skupinah po 10 oseb ki iim ie bila doslej dov"1;°na vozna olajšava, in poudarjala. da te to , število absolutno previsoko. ker ni lahko doseči tako velikih skupin turistov. Na to svoio intervencijo ie zveza oreiela naslednjo rešitev: V odgovor na Vašo ored-stavko od 4 t. m., izročeno g. prometnemu Vremensko norociln Meteorološkega zavoda v LJubHanl Številke za označbo kraja Domenilo: 1. čas ooazovania. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer m brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta Dadavin. 8. Dadavine v mm. — Temperatura: Drve številke pomenijo najvišjo. druge najnižio. 27. iuirja Ljubliana 7.. 761.0. 17.8. <56 tiho 0 —. —: 29.2. 15.1: Maribor 7. 753.8. 179. 80. tiko. 0. — —. 24.6. 13.6: Zagreb 7. 760.0. 208. 78 SSW 1. l. — _. 31.4. 20.0: Beograd 7 759.4. 22.6 68. Ni. 0.--: &31. 20.2: Sarajevo 7.. 759.2. 20.4. 72. tiho. 0. —. —. 32.6. 16.2: Skoplie 7.. 758.4. 23.6 60 tiho. 0. —. —. 35.2. 16.0: Kumbor 7.. 757.1. 23.9. 72. E 4 1. —. —. 33.6. 20.3: Solit 7.. 758.3. 24.7 55. tiho. 2. —. —. 34.5. 20.8: Rab 7.. 759.6 23.8. 64 N 2 0. —. —. 33.8. 20.1: Vk 7.. 758.4. 22.0. 58. N 10. 5. —. —. 32.6. 19.4. — Solnce vzhaja ob 4.38. zahaja ob 19.34. — Luna vzhaja ob 19.7. zahaia ob 1.29. ministru glede zmanjšanja števila oseb. katero se no točki 4. Dotniške tarife zahteva za dosego olajšav iz omenjene točke, se obveščate da ie g. minister s svojim odlokom od 20. t m. ustregel vaši orošnji v toliko, da ie odobril zmanjšanie števila oseb od desetih na šest. * Koroški rojaki in prijatelii Koroške. Danes v torek 28. t. m. ob 21. važen sesta nek v Ljubljani v restavracij; hotela Union Iskreno vabljeni vsi! — Klub koroških Slovencev. * Novi grobovi V Ptuju je preminil g. Ivan Ceh. orožniški narednik v pokoju, gostilničar in posestnik. Bil je Dovsod pri liublien in ie užival splošen ugled. Bil ie vedno uaorednega mišlienia in se je veselil vsakega naDredka naše nacionalne države. Značajnemu možu ohranimo časten spomin! — V Ljubliani ie umrl v visoki starosti 77 let g. Janez Pretnar. Pokopali ga bodo danes ob 15. — V sološnl bolnici v Ljubljani ie preminil g. Anton Božja ki ga bodo pokopali v sredo ob 15. — Umrli so v Mariboru: v 35. letu ga. Marija Fritneričeva. rojena Domi-tarjeva. soproga železničarja: 401etna žena krojaškega mojstra ga. Gizela Ločični-kova: 721etna zasebni ca ga. Ivana Ver-bičeva. rojena Medetova. in 541etna soproga čevljarskega m>p;-'ra ea. Ivana Cerna. — Pokojnikom blag SDomim. žalujočim naše sožalie! _ Tečaj za kapunjenje petelinfkov: -Glede na tečaje za kapunjenje, ki jih priredita Perutnirnarska zadruga v Ljubljani in pe-rutninarski odsek Kmetijske družbe, opozarjamo vse zanimance na naslednje prednosti, ki jih dosežemo s kapunjenjem peteli nov: l. s tem postane perutnina večja ln težja; 2. meso od kapunov je bol sočno, nežno in bolj okusno; 3. prodajna cena za ka-pune je mnogo višja; 4. zaradi boljše Izrabe krme po kapunih je proizvajanje mesa cenejše; 5. kapunjeni petelini so bolj mirni, ne hrešče in ne nadlegujejo kokoši; 6. ka-puni se lahko uspešno uporabljajo tudi kot dobre koklje za vzrejo piščet; 7. kapunov lahko na manjšem prostoru več rediš kakor druge perutnine; 8. odjem, kapunov traja skozi vse leto; 9. kapuni se lahko prodajo, ker je po njih veliko povpraševanje; io. splošna boljša uporaba odvišnih petelinov, ki bi se sicer težko dali dobičkanosneje rediti in prodati. Dalje opozarjamo udeležence tečajev, da se ravnajo točno po naslednjem: 1. petelinčki naj bodo mladi, ne preko pol kg težki pri lahkih pasmah, pri težjih pa ne preko tričetrt kg; 2. živali ne smeš 36 ur pred kapunjenjem krmiti, zadnjih 18 ur pa jim tudi ne smeš dati vode, kar živalim prav nič ne škoduje. Natančen pouk, kako je ravnati s kapuni pozneje, se bo podal udeležencem na tečajih. »KINO IDEAL" Danes ob 4., y2 8. in 9. url Velefilm visoke umetniške kvalitete: Konigsmark V glavni vlogi: Svetislav Petrovič, Jack Catelaine, Huguete DuHos * Raziskavanje starih umetnin v Šibe-niku. V šibeniku se mudi v znanstveni misiji zagrebški profesor dr. Artur Schnei-der, katerega je poslala Jugoslovanska akademija, da prouči in fotografira vse umetniške predmete omenjenega mesta, zlasti slike velike umetniške vrednosti. Razen že znanih umetnin tega historičnega mesta je odkril večje število klasičnih slik raznih umetniških šol preteklih stoletij, zlasti iz 15. in 16. stoletja. Profesor Schneider ostane še nekoliko tednov v Šibeniku. Vrnil se bo v Zagreb v jeseni in priredil predavanje o rezultatu svoje misije. * Velik vodovod v Kragujevcu. V Kra- gujevcu so se te dni pričela dela za zgradbo velikega vodovoda. V to svrho se je uredilo umetno jezero v Jošanički reki, iz katerega se bo po vodovodu dovajala voda v Kragujevac. Gradba, pri kateri je zaposlenih več sto delavcev, bo trajala dve leti. Stroški so preračunani na 40,000.000 dinarjev. Umetno jezero je oddaljeno od Kra-gujevca 12 kilometrov; dolgo bo 1500 m, globoko pa 26 m. * Zaprta v goreči MsL V soboto ponoči so prišli ored leseno hišo Stanoia Mariča v okolici Vmjačke banje neki neznanci in zahtevali. naj jim Maric odpre vrata. Marič ie to odklonil ker ie med neznanci opazil svojega sina. s katerim je živel v sooru. ker je pred leti ubil svojo prvo ženo. sinovo mater. Neznanci in njegov sin so se kmalu nato odstranili. V tem Pa ie začela goreti streha Stanoieve hiše. Gospodar je hotel pobegniti iz goreče hiše. a vrata so bila zakleniena in zabarilkadirana. Šele sosedi so rešili iz goreče hiše Stanoia in njegovo drugo ženo Zaradi uboja orve žene je bil Stanoie svoiečasno obsoien ra 20 let ječe. nedavno pa ie bil nogoino izpuščen na svobodo. Požiga osumljeni sin ie bil aretiran. K članeičn o krvavem fantovskem pretepu v metliški okolici nam piše gosp- Viktor Kure: S Kapušinom nisem živel ne v prijateljstvu ne v sovraštvu in isto tako nisem imel razmerja z njegovim dekletom. Kapušin je nadlegoval in zbadal z besedami mojega 63-let starega očeta in grozil z raznimi sirovostmi. Ko sem prišel po svojega očeta, da bi šla domov, se je pričel Kapušin vsajati tudi nad menoj in me pozivati na boj, pri čemer mi je brez povoda zadal dva udarca v obraz, nakar sem bil primoran braniti se. Ni res, da bi šel k orožnikom in se javil. O nadaljnem bo govorilo sodišče. * Nevaren vlačugar. V krafih okrog Podčetrtka se že dalje časa klati neki 48-letni invalid brez desne roke. ki nadleguje tamošnie orebivalstvo in grozi na v«se pre-tege. Te dni ie prišel tudi k županu g. Antonu Sinkoviču v Virštanju. kjer se ie izdajal za vinskega kupoa. oziroma trgovca. Ze ore? se ie tudi oglasil ori drugih posestnikih in hotel na vsak način pokušati vino. Od Sinkoviča ie zahteval orenočišče. česar pa mu župan ni dovolil, na kar mu ie klatež za grozni s požigom. France Medved. kakor se niše nevkrni pohaiač. ie nato neznano kam pobegnil in ga orožniki doslei še niso izsledili. ^ Hotni napad. Od Sv. Jurija ob Ščavni- ei nam pišejo: V petek ponoči se je vračal domov s posla posestniški sin g. Karel Budja iz Očeslavskega vrha. Mimogrede je stopil v gostilno g. Flisa v Ivanjcih. Tu je bila zbrana družba 3 godcev in nekaj kmet-skih fantov, med njimi dva Jakoba, ki so vsi skupaj pri vinu in godbi obhajali njun god. Bili so že vsi vinjeni in so se med seboj prepirali- Ničesar hudega sluteč je Budja malo posedel, vstal in zopet mirno odšel. Komaj je stopil na cesto, že je priletel za njim posestnikov sin Anton Rakuša iz Iva-nje in ga podrl na tla. Budja se je hitro dvignil in začel bežati. Rakuša pa za njim. Ko ga je sirovež dohitel, ga je ponovno vrgel na tla in ga močno potolkel po obrazu. Budja je moral iskati zdravniško pomoč pn tukajšnjem zdravniku g. dr. Sokoiovu. * zagoneten umor v Beogradu. V noči od sobote na nedeljo je bil v vili trgovca Velimira Petroviča v Beogradu izvršen zagoneten umor. Ko se je trgovec ob polnoči vrnil domov, je našel v kuhinji služkinjo Marijo Krečevo mrtvo v mlaki krvi. Policija je uvedla preiskavo. * Ciril . Metodova družba prosi svoie podružnice, da orirede razne veselice, sre-čoflove in kegljanje na dobitke. 1TO zobna pasta n a | b o 11 š a ! * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Učiteljice gospodinjskega tečaja ▼ »Mladiki« so napravile pretekli teden v četrtek in v soboto popoldne dve pou-a^ ekskurzi/. Prvič so šle gospe in gospodi5» ne v Higienski dom. Pod vodsitvom zdrav« n ka i". Tetriča 6o bile udeleženkam raz-tolmačene razne tabele in naprave v za* vode. Druga eikskuTzija v soboto je veljala proučavanju nekaterih socialnih in gospodarskih naprav, ki so v Ljubljani. Pod vodstvom mestnega fizika dr. Mavricija Rusa in raivnateljice Jerice Zemljjanove so se odpeljale učiteljice z avtobusom mesta ne občine izpred »Mladiike« v mestno za« vetišče za onemogle v Jaipljevi ulici. Poset« niče 60 si natanko ogledale kuhinjjo, ambu« laoco, parno pekarno, jedilnico, spalnice in kopalnico. Učiteljice so pokusile kruh in so dobile noib. Učiteljice so oboskale tudi pi« satelja Rada Murnika in mu izrekle v ime* nu slovanskih učiteljic pozdrave. Vidno vzradoščen 6e je g. Murnik zapletel z udeleženkama v prisrčen razgovor. V Leonišču je pričakoval ekskurzijo dr. Hebeim. V rentgenološkem oddelku zavoda so si ude* leženke ogledale razne posnetke rentgeni-ziranja. Nekaj praktičnih poizkusov so iz* vedli na Mcu mesta. Zadnja pot je veljala napravam mestne klavnice, kjer je bil iz* letnicam v vodstvo dr. Rigler. Po razsmo* tiivanju raznih vrst mesa so odšle učitelji* ce v dvorano, kjer se kofllje živina. Hladil* rrica, zmraovalnioa z zalogo rib in divja* Sine. strojni oddelek, vodovodne naprave, kondenzator za led so bili nadaljnji predmeti zanimanja in podrobnega tolmačenja, ki so ga izpolnjevale praktične demonstracije. Ekskurzija se je z najboljšimi vtisi o higienski in moderni urpra/vi mestnih podjetij končala pod noč. Prijateljski raizgovor pri Kavčiču na Pri vozu je zaključil uspel ogled. u— Počitniška kolonija ljubljanskega Rdečega križa je v nedeljo priredila v Pol* hovem gradcu akademijo, ki je uspela vsestransko zadovoljivo. Na sporedu so bile razne toSke. Kolonist Boris Zidarič je v uvodu imel kratek govor o namenu in cilju Rdečega križa. Vrstila sta se z igranjem na gosli Dušan Pavlič io gori imenovani. Na koncu se je uspešno uprizorila prav* ljična igra s petjem »Palček potepin«. Akademijo so posetili predsednik Rdeče* ga križa g. dr. Oton Fettich, g. dr. Franta Mis s soprogo, taimošnji župan in številni gosti iz Ljubljane. Kolonisti se čili in zdra« vi vrnejo v Ljubljano to soboto. n— V obvestilo vsem obrtnikom! Drevl ob 20. bo ▼ spodnjem salonu v hotelu Mi-klič prijateljski setanek obrtništva in učiteljstva, ki ta čas obiskuje merkantflni teoaj. Ker bo razgovor važen zaradi čim ožjega sodelovanja obrtništva in učiteljstva v vprašanju vzgoje obrtnega naraščaja, so vabljeni vsi gg. obrtniki, ki čutijo ljubezen in 9krb do obrtniškega naraščaja, da se tega velevažnega sestanka zanesljivo udeleže. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. u— Pevsko društvo »Slavec« poziva vse Slane in Slanice, da «e sigurno udeleže po« greba br. Ante Božja, ki bo v sredo 29. t. m. točno ob 2.30 iz mrtvašnice splošne javne bolnice. Pridite vsi in vse! Predsed* nik. u— Bol oodsraoB zalegi. V LHuM!airt so se podigane silno razpasle po raznih kanalih. iz katerih potem uhajajo v razne hiše in stavbe. Podgane so postale zadnji čas velika nadlo-ra. katero ie treba nokončati. Kako nadležne so te orenašalke raznih nalezljivih bolezni, kaže dogodek, da so se spravile celo na mestni magistrat in tam začele glodati centralno kurjavo. Na magistratu so jih sicer naposled pokončali, a gospodarski urad skupno z mestnim fizi-katom proučava vprašanje, kako napovedati podganjemu zarodu neizorosen boi. ki naj bi bil v vsakem pogledu usoešen. Najprej so proučavali dunajski sistem ookon-čavania podgan, toda ta način je zvezan z ogromnimi stroški. Treba oa bo v najkrajšem času vsekakor kaj ukreniti, da se podgane pokončajo, kar bo v splošno sanitarnem interesu mestne ofočine. u— Pevsdco društvo »Moste« v Mostah >o proslavilo svojo 30letnico z baklado in podoknioaimi v Petek 31. t. m ob pol 9. zvečer in z veselico, ki se bo vršila v nedeljo 2. avgusta ob 4. popoldne ori Erbež-niku v Mostah. Ob tej priliki bo izdalo oevsko društvo revijo pod naslovom »Mo-ščanci«. Revija se bo dobila od četrtka da-ja v trafikah in ori Erbežnlku. Na te prireditve ooozaramo že danes bratska pevska društva in prijatelje z vljudnim do vabilom u— šmaoslovo omizje v gostfhri »Pod trančo« ie darovalo za oogoreloe v Nad-esbn ori Starem trgu 1000 Din. Darovalcem naiorikrčneiša zahvala! »ooooooooooooooocmniooorjiju.n i ■ ».onoonnricirriixiij.»jua sta povozila na državnem mostu dva kolesarja slepo Marijo Ragolič, ki p« je ostala k sreči nepoškodovana. Nezgodo je zakrivila njena spremljevalka, U je šla nepravilno preko mosta. a— Tatvina denarnice. Zasebniei Mariji Ozevčan je nekdo ukradel na Glavnem trga is torbe za sadje listnico s 50 D±n_ a— Spopadi z nožem. V mariborsko bolnico so pripeljali več oklanih mladeniče*. V neki gostilni na Tržaški cesti je prišlo do prepira, v katerem je bil zasebni uslužbenec Martin Vdndiš večkrat zaboden. Njegovo stanje je precej resno. — V vinotoču P. pri Sv. Petru nad Mariborom pa je neki neznanec napadel 28 letnega Antona Laščaka ter ga zdelal z nožem. — V temni Nasipni ulici, ki meji mestno občino mariborsko od Pobrežja, pa je bil napaden okoli 22. Josip RlecH iz Pobrežja Napadalec ga je udaril s tako silo po glavi, da se Je zgrudil onesveščen na tla. Prizadejal pa mu je še nekaj sunkov z nožem v levo roko. Napadalec je bila baje ženska — Z odprtim nožem je bil aretiran 26letni brezposelni ključavničar iz Peker v Splavarski ulici, kjer se je spri z neko fantovBko dražbo. Pri aretaciji se je zelo sirovo vedel in upiral. Bil je predan sodišču. a— S tihotapstvom saharina se še vedno pečajo gotove osebe kljub opa&noeti tega posla. Tako je imelo orožništvo ia Rač ie ddje časa na sumu Leopolda Freša in njegovo ženo, da se bavita s tihotapstvom saharina Njunim poslom je posvetilo posebno pozornost in ju končno tu 41 prijelo pri tihotapstvu. Pri' patrutfiranju skozi vlak, ki odhaja iz Maribora proti Celja ob 17.25, sta se ustavila raška orožnika, komandir Hirš in Ramšek pred kn-pejem sumljive zakonske dvojice ter pregledala njuno prtljago. Našla sta 14 kg saharina. Znatno količino saharina je Imela Preševa všitega v spodnjem perilu, kar pa jo je tako odebelilo, da sta baš zavoljo tega orožnika še prav posebno vestno preiskala prtljago. Oba sta bila izročena finančnim oblastem, ki so ju obsodile na veliko globo, odnosno na leto dni zapora v primeru neizterljivosti. — Isti dan pa so zaplenili carinski organi pri neki damd med vožnjo vlaka od št. Uja proti Mariboru 2 kilograma. Bila je takoj po prihodu v Maribor obsojena na 42.000 Din globa. — Kakor nam poročajo, so zaplenili finančni kontroli organi tudi večjo količina saharina v Zidanem mostu. a— Nočni napad iz zasede. V Sp. Jakob* skem dolu je neki neznanec brez povoda napadel 191etnega posestnikovega sina Antona Kitla, ko se je vračal skozi gozd domov. Zadal mu je več sunkov z nožem v levi in desni bok. Poškodbe so bDe občut* ne dn so morali prepeljati fanta v bolnico. a— Fantovski pretep v Račah. V nedelio se i« vršila v Baumanovi gostilni v Račah orosta zabava, katere so se udeležili tudi fantje iz bližnjih vasi. Med fanti iz Rač in Podove. med katerimi vlada že staro sovraštvo. je oadlo kmalu več osovk. nakar je sledil takoi sološen oreteo. Josip Bau-man vr. Podove in Karel Peitler iz Rač sta bila ori tem težje ranjena in sta morala iskati zdravniško pomoč, več fantov oa ie odneslo lažje poškodbe. Orožniki so končno pretepače razgnali. glavna razgrajača Franceta in Josipa Pogorevca Da so aretiral? in izročili mariborskemu sodišču. Josi-oa Baumans so morali n—Hjati v bolni-oo. ker so nieeove rane težke in nevarne. a— Težka aretacija. V nedeljo zvečer sta se pričela na Glavnem ^trgu prepirati zaradi nekih čevljev v močno vinjenem stanju 19 letni pohajač Edmund Gameš in 25 let* ni klepar Rudolf Koban iz Rošpoha. Pričela sta se pretepavati, nakar je Gameš iz« vlekel žepni nož ter z n jim zamahnil pro* ti Kobanu, ki se je v zadnjem hipu umak-nik, sta jo obadva ucvrla vsak na svojo nik, sta se obadva ucvrla vsak na svojo stran. Končno se je posrečilo stražniku ujeti Kobana v Dravski ulici, kjer pa se je z vso silo npr!, tako da ga je ukrotilo ko. maj četvero stražnikov, ki so ga le z naj» večjo težavo privedli na policijo. Možak ee je ponovno vrgel na tla. Nekaj minut po«, neje je bil aretiran tudi Garneš na Glav nem trgu. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. GOSPODARSTVO Novi žitni rotim in vinogradništvo Prejeli smo: Takoj v uvodu moram poudariti, da ni namen teh vrstic dokazovati, da je bila monopolizacija trgovine z žitom nepotrebna. Naspnjhio priznavam, da je bil ukrep vlade za obstoj kmetov pridelovalcev žitaric neobhodno potreben. Razpravljati pa hočem o tgm, kako vpliva ta monopolizacija na ostale panoge kmetijstva, upoštevajoč pn tem, da bi bila cena pšenici brez vladne pomoči za 25 do 30 Din nižja nego je danes (ta razlika je dejansko še večja. Op. ur.). V dravski banovini imamo le Dravsko polje, Mursko polje in Prekmurje, kjer pridelek pšenice presega lastno potrebo pridelovalcev in je ta presežek povprečno znašal 100 vagonov, ki so jih pridelovalci prodali. Lftos pa je pridelek v teh okoliših slab tn je računati le z donosom od 7 do 8 stotov na ha, tako da bo po odbitku količin za setev ostalo komaj toliko, da se prehrani po-vsestnikova obitelj, za prodajo pa ne bo ostalo nič. V zadniih letih smo se močno usmeril na živinorejo in to v taki meri, da smo često kupovali močna krmila, kar se je pn prejšnjih cenah živine tudi izplačalo. Dobro uvedena živinoreja pa se zaradi eno^ ali dveletnega neuspeha ne sme takoj opuščati. Vloženega ie mnogo kapitala, ki bi tako šel v izgubo. Zato moramo za enkrat vzdrzafi. Stabilizacija cene pšenici nad svetovno pariteto povzroča, da bodo otrobi dražji *n^»a bo tudi cena ovsu in koruzi nekoliko vis.ia, kar bo temboli občutno, ker je pri nas mnogo okolišev, kjer so letos pridelali manj sera kakor lani, in kjer bo tudi malo otave ali pa celo nič. . , . Prizadet pa bo predvsem vinogradnik, m ▼ naši banovini v pretežni večini ne pridela dovolj žita za sebe in svojo obitelj ter mora žito "redno kupovati. Letos bo to se bolj potrebno, ker je pridelek žita bas v •vinorodnih krajih zelo slab. Leto 1929. je bilo raradi hude pozabe v zimi 1928-29 skoro 7,a vse vinogradnike pasivno. Leto 193<>-j* dalo še dovolj dobrega vina, cena pa je že v jeseni padla za 50%. Navzlic temu vidimo, da se še vedno uvaža v našo banovino dalmatinsko in banatsko vino. Bazne ta-rifame in prometne ugodnosti za naše področje ne pridejo v poštev, ker se naše vino v ostale dele države skoro ne razpošilja, medtem ko nam te ugodnosti pospešujejo konkurenco v masah pridelanih vin najod-daljenejših krajev naše države. _Letnika 1930. je še dovolj neprodanega, letošnje leto kaže dovolj dobro in skrb vinogradnika je, kam bo svoj pridelek prodal in kako bo Bftbe in svojo obitelj prehranil. Pri ureditvi prometa z žitom je torej vinogradnik precej prizadet, ker se mora dražje hraniti in ker se bo iz davčnih virov krila izguba pri izvo-u. Vinogradnik pa plača, kakor znano, najvišjo zemljarino, doenn je niegov proizvod s trošarino najtežje obremenjen. Za pridelovalce žitaric je vlada podvze-la dalekost-žtio akcijo, ki jim bo zasigurala obstoj. Tem bolj pa smejo v sedanji stiski npati tndi vinogradniki, da se bo zanje nekaj storilo. Medtem, ko se vinogradnik bon že skoro obupno za obstoj, je nemogoče, da je vino nadalje z raznimi trošarinama višje obremenjeno, kakor pa znaša izkupiček pro-rl i rentov. Da ie treba konsumno obremenitev vina znižati, so uvidele tudi druge drža ve. kjer je bilo vino prej še bolj obremenjeno kakor pri nas. Res je, da bi imele obStne in banovine, ki pobirajo največ trošarine, z znižanjem težave v svojem gospodarstvu. Toda ' položaj vinogradnikov je danes obupen, zato bo treba upoštevati dolgoletno zahtevo, da se javno finančno gospodarstvo ne sme v toliki meri naslanjati na trošarine za vino. Za vinogradništvo ni mogoča podpora v obliki kakor je žitni monopol. Paralelno z akcijo za izvoz je mogoče vinogradniku pomagati le s povečanjem domačega konsuma. Uporaba Šibkejših vin naj se in-dustrijalizira. Večji konsum pa se naj omogoči z redukciio trošarin in z njihovo zakonsko stabilizacijo, tako da bodo trošarine v v?pj državi enake. Najstrožje pa naj se nadzira promet vina. Ce se vino v restavracijah prodaja po 20, 22 in 24 Din za liter in celo cviček po 18 Din, so to nevzdržne razmere. Pomoč za vinogradnike je takoj potrebna, saj živi dober milijon prebivalstva v Jugoslaviji izključno od vinogradništva, kjer so investirane ogromne vsote narodnega premoženja- Če ne bo pomoči, bodo mase tega prebivalstva že to zimo brez hrane, plačati pa tudi ne bo mogoče vee davkov niti obresti. Propast vinogradništva pa ne bo pomenila samo uničenje velikega dela narodnega premoženja, temveč bo potegnila s seboj tudi druge stanove v vinogradniških okoliših. Položaj je resen in samo hitra pomoč bo mogla vinogradništvo rešiti. —r. Kako se bo kril deficit žitnega režima Kakor znano prinaša novi pšenični režim pridelovalcem pšenice spričo sedanjih svetovnih cen za okrog 1 milijardo Din večji izkupiček, kakor pa če ne bi bile postavljene minimalne cene. Da pa se doseže ta. efekt, bo treba kriti izgubo pri izvozu pšenice, ki bo dražje plačana kakor pa pro-, dana v inozemstvo. Višina te izgube je bila pred tedni v uradnem pojasnilu cenjena na okrog 300 milijonov Din. Kakor pa nam poročajo sedaj iz Beograda, obstojajo možnosti, da novi žitni režim sploh ne bo obremenil državnih financ. Na eni strani je pričakovati, da se bo situacija na svetovnem trgu zboljšala, ker bo pridelek Kanade slab in tudi mednarodni poljedelski urad v Rimu računa z možnostjo, da bo letošnji svetovni pridelek krušnega žita po dolgi vrsti let manjši od konsumne potrebe, tako da bo mogoče vnovčiti vsaj del ogromno naraslih starih zalog v Ameriki. Na drugi strani pa so izgledi za uveljav-lejnje preference za podunavsko žito ugodni. Z uveljavljenjem preference pri uvozu našega žita v Avstrijo, češkoslovaško, Nemčijo in Francijo, se bo izguba pri izvozu takoj zmanjšala za dve tretjini. Ostanek diference od približno 100 milijonov Din pa bo krit z dobičkom Privilegirane izvozne družbe. Ta ima kakor znano izključno pravico kupovati vojvodinsko pšenico, ki jo bo deloma Izvozila, deloma pa prodala mlinom. Pri prodaji te pšenice mlinom pa bo družba računala višjo ceno, in sicer vojvodinskim mlinom, (ki smejo mleti 40% te pšenice) za 18 Din, ostalim mlinom (ki smejo mleti le 25%) pa za 33 iDn. Ce računamo, da bo družba od 80.000 vagonov produkcijskega presežka Vojvodine izvozila 40.000 vagonov, ostalih 40.000 vagonov pa bo prodala domačim mlinom, tedaj bo znašal dobiček pri prodaji teh 40.000 vagonov domačim mlinom že pri razliki od 20 Din pri met. stotu vsega 80 milijonov Din. To razliko bo seveda plačal konsument, toda le konsument najboljše moke, dočim moka iz običajne pšenice ne bo obremenjena. Zborovanje sadnih trgovcev v Celju Celje, 27. julija. Včeraj se Je vršilo v Celju zborovanje vseh sadnih trgovcev iz dravske banovine, ki ga je sklicala Zveza trgovskih gremijev v Ljubijani na inicijativo Društva sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru. Zborovanje se je vršilo v mali dvorani Celigkega doma pod predsedstvom g. Rudot-fa Pevca iz Ormoža, ki je v svojem otvoritvenem govoru ugotovil razveseljivo dejstvo, da se je konference udeležilo proti pričakovanju prav "lepo število delegatov sadne stroke iz vseh krajev naše banovine. S tem je podana nada za uspešno delo. Po končanih otvoritvenih formalnostih je predsednik prešel takoj na dnevni red. Predočil je navzočim v kratkih potezah ogromno in težko delo, ki ga je moralo društvo sadnih trgovcev opraviti v poldrugem letu od svoje ustanovitve- Društvo se je vsestransko zanimalo za napredek sadne trgovine in njeno zaščito. Zal. v svojih akcijah ni uspelo, ker interesenti kljub v^loni niso hoteli s svojim pristopom dati društvu čvrste podlage. Ker društvo, ustanovljeno na podlagi prostovoljnega članstva, ne more izvesti vseh nalog, je sklenilo, da ustvari _ Osrednjo sekcijo sadnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani, v kateri bodo vsi trgovci sadne stroke prisilno včlanjeni. Ta ukrep je bil potreben v svrho uveljavljenja naše sadne trgovine na svetovnih tržiščih. Zvezni tajnik gosp. Kaiser je nato v daljšem govoru ilustriral položaj naše sadne trgovine na domačem trgu in na podlagi skrbno sestavljenih statistik obrazložil, kako važno mesto zavzema ta panoga v našem izvozu. Interesanlno je bilo slišati tudi, kako važen faktor je sadna trgovina na Inozemskih tržiščih, kjer se produkcija goji čisto na komercijalni podlagi. Največji napredek modernega sadjarstva, ki stremi za zboljšanjem kvalitete in povečanjem produkcije, beležimo v Ameriki, kjer je prišlo do popolnega preokreta v sadjarstvu. Ameriško sadje igra na evropskem sadnem tržišču jako važno vlogo in je najvplivnejši konkurent evropskemu sadju, tako v ceni, kakor tudi v kvaliteti. Te ugotovitve ne smemo prezreti, ker opažamo, dasiravno uvažamo iz Amerike približno le 22.489 mtc., da si ameriško blago sukcesivno prisvaja tržišče za tržiščem. Iz naše države izvažamo največ sadja v Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo. Naša tendenca mora biti. da si kot agrarna država prisvojimo sukcesivno še ostala evropska tržišča, kar bo seveda glede na Ameriko silno težavno. Zato bo treba sadni stroki v naši državi posvetiti mnogo več pažnje, kot doslej, da bo zmožna konkurence. Podani so najboljši izgledi za osvojitev trga na Poljskem, kamor uvoz z vsakim letom narašča, in pa na Danskem. Izvoz našega sadja je bil doslej odvisen le od konjunkture. Računati pa moramo na organiziran odpor inozemskih sadjarjev. Naša država je to uvidela in je sestavila pravilnik o kontroli izvoza svežega sadja, ki bo po vsej priliki stopil v veljavo že v letošnjem septembru, torej tik pred sezono. Ta pravilnik, ki je sestavljen le teoretično in ima v glavnem namen, da naše sadje pridobi v kvaliteti svetovni sloves, ustvarja pri naših trgovcih velike skrbi in odpor. Četudi je pravilnik v zamisli idealen, je vendar vidno, da ga niso sestavili prakt. strokovnjaki. Ker bi utegnil ta pravilnik v praktičnem izvajanju naši sadni stroki prej škodovati, kakor koristiti, je bilo po dolgotrajni in burni debati sklenjeno, da se pošlje k banski upravi kakor tudii k trgovinskemu in kmetijskemu ministrstvu deputacijo, ki bo obrazložila merodajnim faktorjem težnje naše sadne trgovine, ki so absolutno neskladne s pravilnikom. Da pa bo ta sklep izvedljiv, je treba ustvariti organizacijo v smislu sklepa sadnih trgovcev v Mariboru, ker le ta se bo znala uveljaviti v našem gospodarskem življenju. Sprejet je bil sklep, da tvori sedanji odbor društva pripravljalni odbor Osrednje sekcije in da se nai loti takoj dela po In-tenaijah, sprejetih na tej konferenci. = Stanje Narodne banke. Izkaz o stanju Narodne banke na dan 22. junija je v dvojnem pogledu značilen. V času, ko je finančna kriza v Nemčiji in Madžarski dosegla svojo kulminacijsko točko in ko je izzvala zapore bank in borz. torej v tretji četrtini junija, so zlate .in devizne rezerve ostale nedotaknjene in so se celo povečale sa 19 milijonov Din (za 17.7 milijona Din v podlagi dn za 1.3 milijona Din na računu ostalih deviz). Ta razvoj nam priča, da nemška finančna kriza ni imela vpliva na naše devizno gospodarstvo. PaČ pa se kaže posredni vpliv naraščanja obretne mere v sosednih državah. Navzlic povišanju diskonta od 6.5 na 7.5% se menični portfelj Narodne banke ni skrčil temveč se je povečal, in sicer za precejšnjo vsoto 68 milijonov Din. To gibanje nam kaže, da je bilo zadnje povišanje obrestne mere povsem na mestu in da bo morda v kratkem nastopila potreba za ponovni dvig diskonta, kajti povečanje meničnega portfelja mora Narodna banka v sedanji situaciji vsekakor preprečiti. Ce se na denarnem trgu dvigne obrestna mera, tedaj mora temu takoj slediti tudi Narodna banka. Povečanje meničnega portfelja je seveda povzročilo dvig obtoka in žirovnih vlog, kar je imelo nadalje za posledico, da se je zlato in devizno kritje obtoka in žirovnih vlog navzlic povečanju deviznih rezerv za malenkost zmanjšalo, in sicer od 38.2 na 38%, samo zlato kritje pa od 28.8 na 28.4%. Stanje od 22. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din: v oklepajih razlike nasproti stanju od 15. t. m.): aktiva: podi? ga 2063.5 (+ 17.8), od tega zlato 1543.2 (+ 0.4), valute 0.6 (— 6.2), devize 519.3 (+23.5): devize, ki se ne štejejo v podlago 115.9 (+1.3); posojila na menice 1357.0 (+63.0); lombard 194.8 (—0.1); začasni avans gl. drž. blagajni 100 (0): pasiva: obtok bankovcev- 4772.7 (+32.2); žirovne obveznosti 713-1 (+46.6), in sicer nasproti državi 96.5 (—18.4), po žirovnih računih 482.9 (+10.0), po raznih računih 133.7 (+55.0); obveznosti z rokom 237.0 (0). = Pobiranje davka na poslovni promet od nvoienih poštnih paketov. Kakor smo že poročali, je bil zakon o skupnem davku na poslovni promet izpremenjen glede določb o načinu pobiranja tega davka od uvožentb poštnih paketov. Po novem besedilu 4. odstavka 4. § se skupni davek na poslovni promet od uvoženih poštnih paketov pobira le Zalivala Požrtvovalnim gospodom, ki ao me rešili v nedeljo 26. VII. pri kopanju v Ratečah se najtopleje zahvaljuje hvaležna Helena Mastnak. tedaj na podlagi petkratnega zneska odpadajočih carinskih dajatev, ako uvoznik ne izroči originalne fakture ali ne prijavi vrednosti blaga ali pa če carinarnica smatra, da je vrednost po računu odn. po prijavi očividno prenizka. Ta zakonska novela je sedaj objavljena v »Službenih Novinahc od 25. t. m. in imajo torej od tega dne carinarnice uporabljati novi način pobiranja skupnega davka, na kar opozarjamo v6e uvoznike- .. _ ... _ = Slaba žitna letina v Rumunlji. Rumunija je že izdala uradno cenitev letošnje žitne letine, po kateri znaša pridelek pšenice 30.6 milijona stotov nasproti 35.6 in 28.7 milijona stotov v zadnjih 2 letih (pri tem znaša posejana površina 2.85 milijona hektarjev nasproti povprečju zadnjih 5 let v višini 3.13 milijona hektarjev). Tudi pridelek rži, ječmena in ovsa bo manjši. Izvozni presežek v pšenici se ceni na 30 vagonov in bo torej manjši nego v Jugoslaviji. = Poravnalno postopanje ie nvedeno o imovini Mirka Feldina. trgovca v Mariboru (fDoravnalni upravnik dr. Miha Stajnko. od v. v Mariboru; narok za sklepanje poravnave 10. seot.. oclasitveni rok do 5. seot.) — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. avgusta nonudbe glede dobave 1500 m strojnega peska. raznih strojev in motorjev (Fočoji so na vpogled nri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenie sprejema do 3. avgusta nonudbe glede dobave 200 metrov manesmatrovih cevi. 900 metrov vodovodnih oevi. sesalnih cevi. raznega pohištva ter gled* dobave 1 stre-lovodne naprave. — Direkoida državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 3. avgusta ponudbe glede dobave 300 komadov karbidnih rudarskih svetil ik in 1 booalme kadi. — Krekciiia državne železarne Va-reš-Maidan sprejema do 5. avgusta ponudbe glede dobave 55 pJošč črne pločevine. — Direkciia državnega rudnika Breza smetema do 6. avgusta nonudbe glede dobave 2500 kg strojnega olja. 100 kg kleia in 100 kilogramov kolofonilie. — Di rek cM a državnega rudnika Kreka, sprejema do 13. avgusta ponudbe glede dobave 4 garnitur vodokaznih armatur do 17. avgusta na glede dobave 4000 kg riža (FVedntetni oglasi s podatki so na vpogled v Zbornica za TOI. Borze 27. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Devize Newyork, Dunaj, Pariz, Praga dn Trst so nekoliko popustile, dočim sta se deviasi Curih in London dvignili. Na zagrebškem je Vojna Skoda dalje nekoliko popustila, čeprav se je ▼ Beogradu obdržala na stari vi&inL Za kašo tn julij se je trgovala po 3-58, za december pa po 365—367. Promet je bil še v 6% be-gluških obveznicah po 60, v 4% agrarnih obveznicah po 45, v 7% Blairovem posojilu po 77 in 7% Seli0< in »00< 290 — 300; >2« 270—280; »5< 250—260: >6< 225—295; >7« 180 — 190; >8< 125 — 135; sremska. slavonska >0< in >00< 270 - 280; >2« 250 do 260; >5< 240—250; >6< 220—230; »7< 170 — 180; >8« 126 — 186. Kola se menda štejejo po številu odigranih tekem v vojvodinski ligi, ki drži še največji red, sicer pa je bilo za tekmovanja po ligah porabljenih že več kot deset terminov. Tudi v desetem kolu je bil velik obrat, od vseh dvajsetih klubov sta počivala samo Ilirija in Concordija. Prineslo nam je par močnih iznenadenj. Dve sta se pripetili v naši domača ligi. Gradjanski je izbil Hajduku na njegovih lastnih tleh remis in s tem postavil na Laž legendo o nepremagljivosti Hajduka na njegovih tleh. Rezultat 1:1 'je poln uspeh za Gradjanskega, kakor je bil 3:3 za Ilirijo. Primorje je doživelo v Zagrebu tretjfi dvošfcevilčen rezultat vsega tekmovanja po ligah. Po naskoku 3:0 v prvem polčasu je uspelo Hašku, da desetkrat potrese Jančigaju mrežo. Kako se je sploh mogel dogoditi tak debakl? Zagrebška kritika ni za moštvo Primorja še tako neugodna, prej nasprotno! Tako pišejo »Novosti«, ki objavljajo že celo poročilo o tekmi, med drugim: »Borba med Haškom in Primorjem spada vsekakor med najzanimivejše liga tekme. V prvem polčasu je moštvo Primorja pokazalo, kako ae igra z elanom proti moštvu, ki je bilo več kot sigurno svoje zmage. Primorje je nastopilo v naslednji postavi: Jančigaj — Svetic, Jug U — Zemljak, So-čan, Pišek II — Jug I, Slapar, Čebohin. Erman Uršič. Kakor se vidi, je Primorje zamenjalo dva svoja igrača z rezervama. To moštvo je ves prvi polčas igralo tako sveže, da je bilo v pravem smislu ravno pravni nasprotnik, a pred golom nevarnejši. Posebno treba pohvaliti Jan cigana, ki je bil prvi polčas najboljši igrač na polju. Poleg njega treba omeniti desno zvezo Slaparja. Po nesrečnem naključju sta s« koncem prvega polčasa, sama poškodovala Zemljak in Slapar in se onesposobila za nadaljnjo igro, po polčasu je s pomočjo Haškovcev dosegla ista usoda še Juga, Sočana, Piška in Čebohina. Po tem lj» smatrati Haškovo zmago kljub izdatnosti za več kot srečko! V beograjski ligi je BSK tvojim dosedanjim zmagam pridal še eno. Ostal je edini doslej še nepremagani klub in ga ne more nihče več doseči. Sašk si je s srečno zmago utrdil pozicijo na drugem mestu in ima vse izglede, da se bo pretil v jesensko konkurenco za državno prvenstvo. Možnosti za to imata tudi še Sla vri ja in Jugoslavija, vendar bolj s tujo pomočjo kot z lastnim ude j stvovarajlem. Jugo-slavtija je zdrknila na četrto mesta, in težko da si bo še opomogla. Edino v vojvodinski ligi se vrstna red v tabeli ni nič dzpremenil. Mačva vodi vztrajno dn je čedalje bolj sigurna na prvem mestu. Ima pred seboj še dve težki tekmi: z Bačko v Subotici in s Slavijo v Osijeku. Ce samo eno teh iger odloči v svoj prid, ji tudi Bačka, edini še nevarmi konkurent, ne bo mogla do živega. Položaj v beograjski ligi BSK 7 7 0 0 41:7 14 Sašk. 8 5 0 3 21:16 10 Slavija 7 4 0 3 11:16 8 Jugoslavija 7 3 13 16:15 7 Soko 8 1 2 5 11:20 4 Jug 7 0 1 6 8:34 1 Stanje vojvodinske lige Mačva 10 9 0 1 20:6 18 Bačka 10 7 0 3 21:15 14 Vojvodina 10 <3 0 4 29:18 12 Slavija 10 6 0 4 24:18 12 Gradjanski 10 4 1 5 23:18 9 Sand 10 3 1 6 18:19 7 Obilič 10 3 0 7 18:30 6 PSK 10 1 0 9 13:42 2 Prihodnjo nedeljo igramo tekmo s Češkoslovaško v Beogradu. Zato beograjska liga povsem počiva. V naši ligi se odigra samo tekma Gradjanski : Ilirija, v vojvodinski ligi pa je spored neokrnjen: Bačka: Mačva, Vojvodina: Sand, Slavija: Obilič, PSK: Gradjanski. Igra se vedno na igrišču prvoimenovanega kluba. SK Svoboda (Ljubljana) : SK Svoboda (Tržič) 12:2 (3:0). Ob ustanovitvi tržiške Svobode je gostovalo v Tržiču v nedeljo kombinirano moštvo ljubljanske Svobode. Tekma, ka je bila ves čas odprta in do konca zanimiva in odigrana v živahnem tempu, je privabila lepo število prijateljev športa na igrišče Svobode. Tržiška Svol>oda, pri kateri se je poznalo razumljivo nervoznost prvega javnega nastopa, ima v svoji enajstorici dober in požrtvovalen materijal, ki obeta postati pod vodstvom neumornega kapetana Semeta ter agilnega odbora prav ressn nasprotnik vsakemu gostu. Do konca tekme niso klonili nasprotniku in igrali z elanom in voljo za svoj klub. Le oklevanje pred golom nasprotnika je vzrok temu, da niso dosegli višjega rezultata proti ljublj. Svobodi. Ljubljanska Svoboda je imela najboljšo moč v golmauu, zadovoljili pa so tudi vsi drugi igralci. Z»asti Janežtč je navdušil gledalce s svoj« sijajnim drb-'ingom in obvladanjem žogs. Tekmo ie vodil v splošno zadovoljstvo g. Czerny iz Ljubljane. — Predtekmo sta igrali bazenski družini Svobode z rezultatom 9 : 9. Tudi ta sekcija Svobode lepo napreduje in so doseženi goli ploJ smiselne kombinacije in požrtvovalnosti. lefcmo .'e sodil prav dobro g. Seme. — Pred začetkom nogometne tekme so se vrš.ii pozdravni govori ter predaja spom-nskih daril, :n sicer s strani ljubljanske Svobode lepa plaketa in s tržiške Svobode okusna zastavica, ter končno »ijpno slikanje in prisrčna zabava. SK Svoboda (Ljubljana). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening juniorjev, rezerve in prvega moštva. Neopravičen izostanek se bo strogo kaznoval Otvoritev novega športnega Igrišča na Jesenicah SK Bratstvo na Jesenicah je y soboto in v nedeljo priredil svoj športni dan in obenem kar najslovesneje otvoril svoijio novo urejeno športno igrišče v Kurji vasi, katero je po razsežnosti in ureditvi gotovo eno najboljših na Gorenjskem. Zanimanje za športne prireditve s strani občinstva je bilo izredno veliko. Slav-nosti so se pričele že v soboto zvečer z rokoborbami. Nastopili so trije pari, in sicer Sirec in Grobovšek (oba Bratstvo) ter Zupan in Gorjanc (oba Ilirija) tei Jekler (Bratstvo) in Prezelj (Slovan. Ljub-Liona). Zmagal je Grobovšek nad Sivcem. Zupan nad Gorjancem, Pregeij pa je porazil Jekler j a. Borba med Zupanom in Gorjancem je bila na zelo lepi višini. V nedeljo »futraj ob 6. se Je pričela kolesarska dirka na 110 km s startom in ciljem pred kolodvorom. K dirki se je priglasilo 12 dirkačev, in sicer juniorji in seniorji. 9 jih je prispelo na cilj, 3 so odstopili. Pri seniorjih je zmagal Valant (Ilirija. Ljublj.) v času 4:01:39.2, 2. Oblak (Velociped. bat.), 3. Poličar (Bratstvo) 4:01:40.2. — Juniorji: 1. Krušic (Primorje) 4:06:46, 2. Juh (Ilirija) 4:06:46.2, 3. Je-ram (Svoboda) 4:14:39. Ob 8. se jc pričel štafetni tek na 800 m skozi mesto. Na startu so se javile tri štafete. Prva je prispela na cilj štafeta Bratstva I. 1:50, 2. SK Borac (Jesenice) 1:50.2, 3. Bratstvo II 1:51. Ob 10. se je poklonilo članstvo Bratstva na jeseniškem pokopališču spominu najbolj agilnega športnika Lada Kočarja in položilo na njegovo gomilo lep venee iz svežega cvetja. Ob 11. se je otvorilo športno igrišče. Govorila sta predsednik Bratstva g. Lojze Borič in inž. Janko Janša z Bleda. Nato se je vršila nogometna tekma SK Bled : SK Bratstvo rez. z rezultatom 7:1. Ob 13. se je vršila nogometna tekma SK \Varmbad Beljak : SK Bratstvo ter končala neodločeno 1:1. Ob 14. se je pričela hazenska tekma SK Bratstvo : Svoboda (Jesenice). Zmagale so članice Bratstva s 4:1. Ob 15. se je vršila nogometna tekma med »Debelimi« in »Drobnimi«-. Zmagali so »Debeli« s 3:1. Največje zanimanje pa je vladalo za nogometno tekmo ASK Primorje (Ljubljena) : SK Bratstvo I. Tekma je nudila zelo lepo igro, pri kateri so gostje tehnično zelo nadkriljevali domačine ter jih gladko porazili z rezultatom 8 K). Tekme so potekle brez vsakih incidentov, vsa prireditev je bila lepo organizirana ter nudila pregledno ;.liko o delovanju članov Bratstva, ki so se udeležili vseh vrst tekem in s tem dokazali, da se goji šport pn tem klubu z veliko vnemo in to ▼ vseh disciplinah. Zvečer se je ob zvokih godb razvila velika ljudska veselica. Nedeljski šport v Olju. Afletifci rezerva : Olimp rezerva 4 : 0 (2 : 0). Atletiki L : Olimp L 4 : 2 (2 : 1). SK Celje : ŽSK Hermes (Ljubljana) 0 : 1 (0 : 0). V nedeljo smo imeli kar tri tefeme v Celju. Na igrišču pri Skalni kleti sta nastopili rezervni moeftvi Atlerikov im Olimpa. Igra ni bila zanimiva, ker bc je igralo brez vsa» ke volje do zmage, posebno od shrani Olimpa. V drugem polčasu eo Olimpovci popolnoma odpovedali. Sodil je g. Seidel dobro. — Nato eo je pričela glavna tekma. Videti je biila od obeh 6brani velika pre* grupacSja moštva. Atletiki so nastopili s precej spremenjeno postavo. Tudi Olimp je nastopil z novo postavo, kd se je dobro obnesla. Posebno napadalna vrsta se je iz« kaizail« v kombinaciji in je prekašala Atle« bike v prvem poilčasu. Po odmoru pa je na* padatea vrsta nekoliko popustila. Rezrrl* tat ne odgovarja poteku igre. Pravilen re« zultat bi bil neodločen. Samo po krivdi desnega branilca, ki ni bil v običajni formi, so prišli Atletiki do zmage. Sodili je g. Sve» tek strogo objektivno. — Na Glaiziji sta se srečali moštvi ZSK Hermesa Ljubljana in SK Celja. Hermes ni pokazal igre k je, da je istoveten s Semmeknarmom, ki je bil zaradi ponarejanja listin obsojen pred dr« žavnim sodiščem v Lipskem. Pomagal j« svoj čas odvesti komunista Brauna iz ječe v Moabitu pri Berlinu. Bil je več let ▼ ruskih službah in potoval po nalogu iz Mo* skve širom Nemčije, na Balkan, a tudi ▼ Francijo, Anglijo, Holandfsko m Belgijo. Pri tem se je posluževal različnih imen. Bil je ponovno tudi v Rusiji, odkoder mu je zdaj priklenkala smrt. Avtobus na tračnicah je, kakor pravijo, vozilo bodočnosti. Ta vagon, ki teče na kolesih iz gume, uporabljajo kot poizkusni voz na francoski progi pri St. Arnoultu Mumija v salonu Advokat dr. Manzini je živel v Italiji dve leti s svojo mrtvo ženo Šele Nemci so ga prisilili, da jo je pokopal Mestni zdravstveni urad Je nato odredO, da se mora mrlič pokopati. Vendar je dr. Manzini pokop tako zavlačeval, da so tme- Pred sodiščem v Diisseldorfu se je moral te dni zagovarjati italijanski advokat dr. Manzini, obenem s svojo 22-letno služkinjo Marijo Cola. Odvetnik je bil imel ženo iz Dtlsseldor-fa, živel je z njo v Genovi, kjer je vršil advokatsko prakso. L. 1928. pa mu je žena nenadoma umrla. Truplo je dal balza-mirati in ga je hranil dve leti v svojem stanovanju, ne da bi izvedele za to italijanske oblasti. Dve leti po ženini smrti je moral priti v Diisseldorf zaradi nekega dediščinskega postopka. V svoji naravnost bolestni pieteti do pokojnice pa se ni mogel ločiti od nje ln je prosil, naj bi mu Nemčija dovolila vzeti truplo s seboj, da ga pokoplje v Diisseldorfu. Hkrati je prosil oblast, naj bi mu dovolila truplo hraniti vsaj še teden dni doma, ker je najmanj sedem dni potrebno, da se postavi mavzolej. Oblasti so uvoz trupla dovolile, odklonile pa so prošnjo, da bi smel mrliča obdržati v stanovanju. Kljub temu je dr. Manzini mumificirano truplo spravil v salonu. Tatvina na tenisen Odlični člani bukareškega teniškega kluba so bili večkrat med igro na tenišču okradenL Zato si je izmislil predsednik kluba, general Jacobovici, originalen trik. Zaznamoval je svoje bankovce s posebnim znakom in jih razdelil med klubske člane, ki so jih vtaknjli v obleko, ki je ostala v garderobi. Zaradi sigurnosti so angažirali detektiva, ki je prežal na tatu. Ta se je kmalu pojavil. Ko je preiskal žepe v vseh oblekah, ga je detektiv aretiral in odve-del v prostore teniškega kluba kjer je izprva tajil tatvino, pozneje, ko so pri njem našli zaznamovane bankovce, pa je priznal dejanje. Mož je — kakor se je izkazalo pri legitimiranju — konzul Lupu, zaposlen v nekem oddelku bukareškega zunanjega ministrstva. Abeshrija odpravlja suženjstvo Iz Londona poročajo, da je poslal Ras Taafari, regent Abe6i društvo je eno najmlajših društev v nasi banovini in si je že nabavilo novo motorno brizgalno, katere slovesna blagoslovitev bo v nedeljo 2. avgusta. Omeniti moramo, da je motorna takoj po prejemu morala stopiti v ognjeni krst. Bilo je to 18. junija, ko je treščilo nekemu posestniku v poslopje v dve>-urnem oddaljenem Dobrenju- Domači gasilci so se nemudoma podali na kraj nesreče in rešili gospodarju stanovanjsko hišo. Briz-galna je delovala štiri ure brezhibno. S tem so pokazali , da je tako društvo tudi tu potrebno. Za 2. avgusta se člani prav vneto pripravljajo za sprejem odličnih gostov, ki prirede izlet v naš obmejni Št. Ilj. Vozil bo posebni gasilski vlak iz Maribora ob pol 2. uri, a St Ilja ob 9- zvečer nazaj v Maribor. S tem vlakom pridejo celokupno starešinstvo JGZ iz Ljubljane in vsi delegati. Ves Št Ilj indutrovšjcZbrezhib vŽJ -vea Ves Št. Ilj in društvo bosta s tem počaščena, ker nas prvič poseti taka velika armada priznanih delavcev na gasilnem polju. Vabimo vse domače in okoliško prebivalstvo, da pribiti ta dan na kolodvor k sprejemu m pozdravi mile nam goste I Lutkarski tečaj v Ribnici Z dovoljenjem ministrstva prosvete, odv nosno banske upra/ve v Ljubljani priredi ravnateljstvo državne meščanske šole v Ribnici za učirteljsrtvo osnovnih in meščan« skih šol desetdnevni lutkarski tečaj na dr« žavni meščanski šoli v Ribnici. Tečaj bo od 5. do 15. avgusta in bo oh« segal naslednji program: gradnja in opre« ma mobilnega lutkovnega odira, ecenična oprema in s likam je kulis, izdelovanje in oprema lutk, režiranje lutkovnih iger. V tečaju bi si vsak udeleženec izgoto-vil in opremil svoj lastni oder io bi ga po končanem tečaju kompletno pripravljenega z vsem potrebnim inventarjem za eno izmed krajših iger vzel s seboj. Stroški aa materijal bi znašali okrog 300 Din. Tečaj bo vodil g. Trošt Janko, ravnJutelj meščanske šole v Ribnici, sodelovala pa bosta s teoretičnimi predavanji gg. Boris Ored in Miran Jarc iz Ljubljane.^ Za vse udeležence, katerih število bo omeieno le na 10, kvečjemu 12, bo tečaj brezplačen. Stroški za hramo in stanovanje dnevno 40 Din. Kdor izmed učiteljev želi seznaniti se s to pri nas še malo poznano umetnostjo, ki nudi šolski mladimi toliko nekaljenega otroškega veselja, naj prijavi nepreklicno do 1. avgusta svojo udeležbo na ravnateljstvo državne meščanske šole v Ribnici na Dolenjskem, Vsi v tečaj spre* jeti prijavljenci bodo pravočasno pismeno obveščeni. > American Kola NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA OLLA" GUM..? Je bila, je ln bo najboljša Dokazano nenad-kriljiva. 249/m Uu-v^.. obstoječe iz treh sob in pritiklin solnčno na Aleksandrovi cesti se odda z 1. novembrom t. L Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9404 Gradjenje Banovinske željezničke prage Tnzla-Brčko Kraljevska Banska Uprava Drinske Banovine u Sarajevu iz tehničkih razloga pro-dužuje termin za podnašanje ponuda za gTadnju banovinske željezničke pruge Tuzla-Brčko do 1. septembra 1931. godine. IzgTaditi se Ima pruga normalnog kolo- seka Tuzla-Brčko dolinom reke Tinje u du-žini od 72.800 km. Gradjenje pruge vezano je sa finansira-ntjem Iste putem dugoročnog kreditiranji. Ponude se moraju podneti za celu prugu a ne za pojedine deonice. Ponude se imaju podneti pismeno, u zatvorenom kovertu, taksirane sa 100.— dinara Kr. Banskoj Upravi Drinske Banovine u Sarajevu do dana 1. septembra 1931. god. najdalje do 11 časova, a na gornjem rubu koverta pisati »Popuda za gTadnju željeznice Tuzla-Brčko« i predati Načelniku Tehničkog Odje-ljenja u sobi br. 191. Pre podnašanja ponude svaki ponudjač dužan je položiti na blagajni Fijjansijskog Odjeljenja Kr. Banske Uprave u Sarajevu kauciju u iznosu od 2,000.000 Dinara. U ponudi se moraju dati jedinačne cene predmerom predvidjenih radova, zatim emi-sioni kurs i interesna stopa, kao i uslovi ponudjača u granicama propisanih opštih, tehničkih i finansijskih uslova. Uz ponude koje budu podnete na kojom stranom jeziku ima biti priložen tačan prevod iste kao i priloga na državnom jeziku. Na osnovtt primljenih ponuda pristopiče se detajlnim pregovorima sa najpovoljnijim ponudjačem u svrhu konačnog sporazuma i sastava ugovora. U pogledu ocenjivanja povoljnosti primljenih ponuda kao i u pogledu ustupanja posla, nadležni faktori zadržavaju pynu slobodu. Razjašnjenje, financijski uslovi, predmer radova, situacioni plan i podužni profil željezničke trase mogu se dobiti kod Tehničkog Odjeljenja Kr. Banske uprave u Sarajevu soba br. 182 za vreme kancelarijskih časova, uz odkupninu od Din 500. —. Kr. Banska Uprava Drinske Banovine Br.V-12156/81. god. 9448 RAZPIS Direkcija rudnika Velenje, razpisuje za na dan 3. avgusta 1931 ob 1L uri dop. nabavo: pohiStva, 200 tek. met. Man-nesmamtovih cevi in 900 tek. met. črnih cevi iz kovanega železa. Pogoj se dobe pri podpisani IZ PISARNE DIREKCIJE DRŽAV. RUDNIKA VELENJE. »449 OBJAVA Podpisana blagajna objavlja, da gg. Jožef Lotrič, Lovro Pečnik in Josip Draksler, vsi iz Ljubljane niso več upravičeni nastopati kot zaupniki blagajne, kakor tudi ne v sprejemanje pristopnih izjav novih članov. V Ljubljani, dne 27. julija 1931. VZAJEMNA POMOČ reg. pom. blag. v Ljubljani. 9447 krepi In zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL Priporoča se naravni domači 228 malinovec tvrdke »Malina« d. c z. Ljubljana VII Medvedova c. št. 4. Za jugoslovenski patent št. 5557 od 1. decembra 1927 na: »VLEČNA IN UDARNA PRIPRAVA ZA ŽELEZNIŠKA VOZILA« (Zug- und Stossvorrichtung fiir Eisenbahnfahrzeuge«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na: ING. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. 9444 Obči nt Ljabljan* Kertal pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubi brat, gospod Anton previden a tolažili sv. vere mirno in Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 29. julija 1931 ob 3. mi popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. julija 1931. 9450 GLOBOKO ŽALUJOČI BRATJE IN SESTRE 9421 Obrnite se na zastopnika, da Vam raztolmači kredit, katerega Vam nudi Ford. ^Pogumen m o šereten t Ford je najboljši avtomobil za dolge vožnje. Brez ozira na prevoženo pot, je pripravljen takoj drugi dan nadaljevati vožnjo. Vprašajte one, kateri ga na cesti srečujejo... ali one, katere on prehiteva, pa Vam bodo rekli, da mora biti prihodnji njihov avtomobil FORD. AEROPLANl Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh' €eite mo/ifti oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega M posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Dtn. Pristojbina za Šifro 5.— Dm. Najmanjši znesek 10.— Dm Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, Je plačati ie pristojbino 2.— Din. PrU stoibine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Postni hranilnic* v Liublfani 11JS42. — Telefon itevilka 2492. 3492 MoUvglasi •Vas/ore m a Kh oglasov dobite takoj po izida Usta » podružnicah ,Jutra* 9 •Mariboru, 0 C«Jfss, 9 •VeeetM •■»«mtaa, 9 Tžrhovljah in na ^eMMtteafc, Ar sprejemajo tndi naročila na male oglase in inserate. 3 soboslikarske in pleskar, pomočnike sprejme takoj Viktor Urbar, Jesenice — Gorenjsko 33706-1 Gospodinjo ne preko 35 let staro boljšo osebo sprejme takoj ali pozneje samski drž. uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vajena vsega dela« — do 31. julija. 33770-1 Navijalko (spulerico) sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«. 33775-1 Čevljar, pomočnika ia boljše ši va.no delo takoj sprejme Anton Brecelj Ljubljana, Gajema ulica 2. 33785-1 Postrežnico sa jutranje ure in perilo sprejmem v Skrabčevi ul. gt. 5. 337804 Perfektno kuharico samostojno, pridno in pošteno sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33782-1 Učenko sa »trojno pletenje io trgovino, i v s> o oskrbo sprejmem. Naslov v oglas, oddeikn »Jutra«. 33761-1 Slikarja eamotitojnega, ta slikanje svile v komadih, in veščega slikanj* v .nijansah — sprejme tovarna svile Jankovi?. i Ko., Beograd — Knez M i ha.i lova 19. 33772-1 Prodajalko "m blagajničarko veščo in s kavcijo, iščem ta trgovino z živili. Plaža 1000 Din, s stanovanjem, n j trkom in večerjo. An na Siftss, Zagreb, Miha.no viče-va 26. 33760-1 Gostiln, kuharico kt bi opravljata tudi draga hišna dela. sprejmem proti dobri plači. Naslov pove oggasni oddelek »Jutra«. 33709-1 p&tnUti Fiksum In provizijo nudimo potnikom ta o bi sik privatnih strank u Ljubljano to okolico, tet e»lo Dravsko banovino. Ponndbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum tn provizija«. 27662-5 ■ iUii&ZiL, Sigurna eksistenca Tovarniške predmete, ki se jih z lahkoto razpečava, oddam agentom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Gun3tige Gelegenheit« 33823-3 2 soboslikarska pomočnika pridna., sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3367f-l Urarskega vajenca sprejme takoj nra.rs.ka delavnica v Florijanski nI k, i št. 40. 33648-1 2 mizar, pomočnika sprejmem za pohištvo takoj. Andlovlc, Sodar-ska steza 2. 33554-1 Tapet, vajenca sprejme Rudolf Radovan, Mestni trg '13. 33525-1 Vzgojiteljico veščo jezikov, samostojno sprejmem k dvema deklicama. Obširne ponudbe s sliko p»d »Otroški vrtec ali praksa.« 33523-1 Vajenca krepkega. kateri je dovršil tndi 2 razreda mehanske šole, sprejmem takoj v trgovim* mešanega blaga. Ponndbe na nai --!ov: Franc Medik, Velika Nedelja. 33516-1 Deklico za vse ki je vajena vseh hišnih dol, likanja perila, zdravo, pridno in pošteno — teT postrežnico iščem. Prednost imajo one, ki obvladajo nemščino. — Samo re-Fne refleitamttaje, ki razpolagajo g spričevali in ki refiektirajo na dobro ravnanje, plaiSo, oskrbo in trajno mesto, naj pršijo jo podrobne ponudbe s sliko -na naslov: Erna Wortmann, Sušak, poštni pretinac 30. 33345-1 Mlinarja kurjenega v valjčnem Jfifl-tiii in žagi venecijanki — iščem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33188-1 Natakarico sprejmem. Predstaviti s« je osebno. Naslov v ogia3. oddelku »Jutra«. 33791-1 Pomočnika strokovnjaka za suhe gobe in suho ter sveže sadje, potrebuje Nikola A. Jova-novič, Valjevo. 33793-1 Kuharico ki zna dobro kuhati in ki bi opravljala ostala hišna dela — kakor tudi postrežnico sprejme drnžina 2 oseb, proti predložitvi spričeval v stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dauernde Stelle 778« 33778-1 Prikrojevalca ki se dobro razume na kroje, z daljšo prakso, išče Novak, tovarna pletenin v Radovljici. 33813-1 Šoterja-mehanika samskega, zanesljivega in poštenega sprejmem k osebnemu avtomobilu. — Vsa oskrba v hiši. Poizve se v Komeoskega ulici 16. dvoriščni trakt. 33816-1 Trg. vajenca sprejmem v mannfaktarao trgovino v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 33323-1 Za ponavljane izpite in srbohrvaščino poceni instruiram. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspešno«. 33733-4 Inštruktorja ali inetroktorico ta poučevanje nemščine ižče gospodična. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh«. 33779-4 Koocesioairana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska ». 12. Zahtevajte informacije. 30616-4 Gospod z diplomo pariške univerze in dolgoletnim bivanjem v Parizu, poučuje francoščino Ponudbe na oglas., oddelek »Jutra« pod šifro »Pariš«. 33801-4 Čamernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 (Jogo • Aato) telefon 2236. Prva oblast- koneesijonLrana Prospekt 18 tastonj — pl Site ponj! 851 1000 Din dobi tisti, ki mi preskrbi kakršnokoli stalno službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno delo« 33789-2 Dekle IS let staro, ki zna tudi nemščino, želi iti k otrokom — najraje v mesto ali trg. Naslov v oglas, oddeikn »Jutra« v Ljubljani. 33763-2 Gospodična veSSa šivanja, gre šivati pletenine. Pismene ponudbe pod »September« na oglas, oddelek »Jutra«. 33758-2 Gospodična k! j« vajena vseh gostilniških del, bi šla pomagati r gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33526-2 Šofer prileten in zanesljiv, z mnogoletno prakso in najboljšimi spričevali, ki bi opravljal tudi druga dela, išče službo. Martin Zelez-nik, Šmartno pri Litiji. 33800-2 2 mizar, pomočnika iščeta službo kjerkoli v mizarski stroki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »St. 84«. 33344-2 Kuharica išfce mesto na deželi. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dežela«. 33814-2 Dekle z 8 razredi ljudske Šole, prosi kjerkoli in kakršnokoli zaposlitev, ker živi v razmerah, v katerih ni mogoče več vzdržati. Hrana in stanovanje po možnosti v hiši. Ker nima stalnega bivališča prosi interesente, da pustijo naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33821-2 Puhasto perje čisto, Sobano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo goije kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetjn L. BR0Z0VIC, ZAGREB, Ilica, 82. 22-6 JlvterrM* Manjši avto dobro ohranjen, štirisede-žen, kupim. Ponudbe pod šifro »Avto« na oglas, oddelek »Jutra«. 33769-10 Automobili Motorno kolo Nudimo priliko za nabavo cenenih voženlh avtomobilov kakor sle: di: Buick typa 1930, 6-cllin-drski, 5-sedežna limuzina, vožen 20.000 km v brezhibnem stanju kot nov, nove pnevmatike, 85.000 Din. Austro Plat, 4-cllindrskl, 6-sedežni, v dobrem voznem stanju 25.000 Din. Pontiac limuzina z dve-mi vrati, dobro ohranjen, generalno pregledan 25.000 Din. Chevrolet, 4-cilindrskl, 5-sedežnl odprt, tapeciran z usnjem, nove pnevmatike 21.000 Din. Daimler typa A D 6-cl-llndrski, 6-sedežnl, dobro z usnjem tapeciran, brez pnevmatike, 19.000 Din. Harley Davidson, 750 ccm, typa 1929, brez prikolice v brezhibnem stanju, nove pnevmatike, 16.000 dinarjev. Vprašati ln na vpogled pri tvrdki Dolenc in Tonnies, Dvorakova ul. 3, tel. 2762. 33714-10 Kupim Športni voziček dobro ohranjen kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »J. S.« 33787-7 Pisalno inizo rabljeno kupim. Ponudbe s ceno na naslov: Štirn, Mestni trg 9/H. 33444-7 Enonadstropno hišo novo, z več stanovanji in lokali za trgovino, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32690-20 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 214-20 Dvostanovanj. hišo z nekaj vrta kupimo. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 33794-20 Novozidano hišo s 4 stanovanji, radi izselitve ugodno proda Marija Srebrnjak, Kranj-Prinifkovo št. 115. 33819-20 Hiša z vrtom naprodaj. P obrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica 5. 33835-20 Brivnico dobro vpeljano, rad? družinskih razm°r ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prilika«. 33781-19 Trgovska hiša .na deželi, tik farne cerkve in banovinske ceste naprodaj. Hiša lep opremljen trgovski lokal, skladišče, 5 stanovanjskih sob, 2 kuhinji s štedilnikom, poleg hiše je nov viodnjak, drvarnica, lep zelenjadni vrt in njiva. V istem poslopju se nahaja tudi drž. po5ta. Naprodaj iz proste roke. ker je lastnik stalno v inozemstvu. Cena 100.000 Din. Potreben kapital Din 50.000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33828-20 Družabnico (ka) s kapitalom 25.000 Din. k dobičkanosnemu podjetju živežnih predmetov, išče vdova. — Garantiran čisti mesečni dobiček 5000 Din. Vloga zasigurana. Samo resne ponudbe na Anna Siess. Zagreb, Mihanoviče-va 26. 33774-16 50.000 Din posojila na drugo mesto ali 125.000 dinarjev na prvo mesto graščine na Gorenjskem Iščem proti vknjižbi ln ugodnemu obrestovanju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Varno«. 33711-16 Parcelo 600 m* veliko, pri Štadionu ob Dunajski cesti prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33767-20 Hišo ali vilo z 2 stanovanji, v mestu ali bližini kupim. Ponudbe na oglas, oddolek »Jutra« pod šifro »A. K.« 33784-20 Novo hišo dvostanovanjsko, enonadstropno, v centru Vrhnike, t. zelenjadnim vrtom in velikimi kletnimi prostori, ki so pripravni za vsakršno delavnico, ugodno prodam Voda in elektrika vpeljani. Ponudbe in vpTašnn.ia na naslov: L. Rogelj. Vrhnika. 33771-20 Hišo njivo, 5 ti po in svinjak, vse v dobrem stanju proda Ivan Sluga, Mokronog. 33621-20 Moško kolo malo Tabljeno. r električno (dinamo) svetiljko poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.«. 33829-11 Parni kotel brez lukenj, za 24O0 litrov vsebine, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem ■oddelku »Jutra«. 33777-6 Jedilne service kompl. ta 12 oseb. zelo lep, obstoječ iz 112 kom., vinski service kompl. za 9 oseb, fino kristal, bnvš. steklo, oboje še nerabljeno ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33718-6 2 hladilni omari izolirani s plutovino. povsem novi pod ceno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33710-6 Lubenice prvovrstne dobavlja na vagone uprava posestva »Črnogorci«, pošta in postaja Staro Petrovoselo, Slavonija. 33382-6 Brek za 8 oseb, 6 popolnoma novo streho, dobro obra njen proda veletrgovina M. Spreitzer v Ljubljani. 33S32-« Veliko parcelo ležečo ob državni cesti proti St. Vidu prodam. Več pove Marleta Pir-nat. Zg. šiška št. 175. 33567-20 Majhno posestvo lep sadonosnik, nekaj vinograda in travnik, ne daleč od glavne ceste, primerno za obrtnika, naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33506-20 Enonadstropna hiša i gostilniškimi lokali. 4 sobami za tujce, mesnico in drugimi gospodarskimi poslonji. kakor hlev za 40 glav živine, pod. kleti 7 vsemi nritiklinnmi. da-lie zaraščen sadni vrt. preko 1 orala travnik, kjer se letno pridela preko 5 voz mrve, njivo v najboljši legi. za 10 mirnikov posotve, in 2 zaraščena gozda, preko 6 oralov ve-Vka ugodno prodam v Št. Vidu na Dolenjskem. — V hiši se že preko 100 let izvršuje gostilniška obrt. preko 40 pa mesarija, in nekaj let trgovina. — Natančna pojasnila, ceno in nlačilne pogoje daje Mihael Omahen, Višnia gora 33452-20 Veietrgovci! V lepem letoviškem kraju na Gorenjskem prodam novo hišo, prirejeno za zalogo vina, pive in žganja. Ohrtn i list na razpolago. Ponudbe n* oglas, oddelek ».Tntra« pod šifro »D"ber tajon«. 33186-20 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuj« Rafinerija iragih kovin. Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod te Vidovdan ske eeste. pri gostilni M o »na. 70 Lepo jedilnico veliko in malo kredenco, mizo, 6 z usnjem prevlečenih stolov, veliko rezbari je, črn hrast, ngodno prodam. Na«lov v oglas, oddelku »Jutra«. 33719-12 Razno pohištvo po nizki ceni radi selitve prodam. Vprašati v Kolodvori ulici 28/U — najdalj« do 30. t. m. 33822-12 1 vagon jabolk ranih, pozneje več. vagonov zimskih jabolk, namizne in za prešo. dobavim. Soliden odjemalec naj javi ceno (ali se blago na drevju ogledal. Dopise na oglasni oddelek Jutra« pod »Podeželski trgovec«. 33518-34 Mlekarno in izkuh oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33786-19 Buffet dobro vpeljan, na zelo prometni točki prodam radi prevzetja večjega lokala. Cena zelo povoljna. Samo resni reflektanti naj s« pismeno ali ustmeno obrnejo na naslov: Šimun II-dič. Karlovac, Ul. Banija, broj 47. 33764-19 Lokal aH prostor primeren za vinotoč -dellkateso v Ljubljani Iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujen lokal«. 33675-19 Hotele, gostilne kavarne, restavracije ta v<-notoče prodaja in daje v najem poslovni ca za gostil-ničarstvo M. S. Pavlekovič. Zagreb. Hica 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 25859-19 Gostilno na račun ali v najem išče vdova srednjih let. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 02« 33802-19 Neomejeno točilno pravico oddam. Naslov v oglamero oddelku »Jutra«. 33755-17 Trgovino z mešanim blagom, na prometni točki- v letoviščar-skem kraju na Gorenjskem oddam v najem za dobo 3 let. Letni promet 500.000 Din. Prevzem zaloge ca 90.000 Din. Potreben kapital 60.000 Din.— Ponudbe pod »Staro vpeljana« na podružnico Jutra na Jesenicah. 33757-17 Trgovski lokal dober, na prometnem kraju tik farne cerkve oddam v najem. Prednost Imajo samci. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33576-17 Mlekarno z vsem inventarjem prevzamem v najem, kje v Sloveniji ali na Hrvaškem Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Mlekarna«. 33824-17 THj&sfui stajuvanfa Za dijaka starejšega srednješolca iščem čisto in zračno sobo v sredini mesta, pri dobri rodbini s popolno oskrbo in prehrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa dijaška soba«. 33806-22 Bukova drva cepljena, prv>ovrfetna kupim večjo množino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33748-15 fUmwan}a Stanovanje sobe in kuhinje oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek, »Jutra«. 33783-31 Stanovanje sobe in kuhinje, za 2 osebi. išče vdova drž. uradnika za avgust ali september. Ce je čedno, plača za par mesecev naprej. Naslov v oglasnem oddelku o-Jutra«. 33754-21 Stanovanje dam tistemu, ki mi posodi na vknjižbo 25.000 Din, proti 12 % obresti. Event. odkupi pohištvo spalnice in kuhinje. Na-slov v ogl. oddelku »Jutra«. 53759-21 Stanovanje 2 tob in pritiklin išče boljši zakonski par s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Dober plačnik 680«. 33680-21 Selitve v Ljubljani, na deželo, in obratno, prevoze vseh vrst blaga Vara oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni »Brzopromet«, avtoprevozni-ška družba, Miklošičeva c. šDev. 4. — Telefon 21-82. 33640-21 Opremljeno sobo solnčno in snažno, s posebnim vhodom, poleg tivolskega gozda oddam solidni stranki. Cesta na Rožnik 47 33607-23 Opremljeno sobo v bližini sodišča oddam boljšemu gospodu. Ogledati med 14. in 18. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 33604-23 Sostanovalca event. s hrano eprejmem v tračno sobo k uradniku Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32897-23 Sostanovalko (ca) sprejmem s hrano v Flo-rijanski alici štev. 19/TL 33804-23 Veliko sobo separirano, elegantno, mirno in zračno, v centru mesta iščem s 1. avgustom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centrum 99« 33799-23 Prazno sobo takoj oddam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 33807-23 Modroce vrhne, Ia afrik, močno bla go, po 340 Din, ti oži ji ve postelje, posteljne odeje, iimo in blago za preobleko pohištva najceneje nudi RudoU Sever, Marijin trg 2. 130-30 Lepo stanovanje trisobno takoj oddam. Naslov v kavarni »-Prešeren« 33817-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam z avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33811-31 ^ ^ ja d Prazne sobe takoj oddam v Marmonto- vi ulici št. 19. 33766-23 Skromno sobo če mogoče separirano, išče gospodična s 1. avgustom Ponudbe z navedbo cene pod »Nujno« oa oglasni oddelek »Jutra«. 33765-23 2 zvezani sobi opremljeni, solnčni, z razgledom na trg: parketirani v H. nadstropju, STedi avgusta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33790-23 Sostanovalca k solidnemu gospodu sprejmem v lepo sobo. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 33818-33 Sobo lepo opremljeno oddam. Na.»lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33796-23 POSLANSTVO Razširjati bolezen-to je naloga muhe. Pogin radi muhe se nesme potcenjevati, ko je dokazano, da ee legar širi, ako raste število muh. Z nastopom hladnega vremena preneha legar, ker zginejo muhe. Muhe prenašajo tudi druge bolezni-ubivaj jih takoj-pripravno — škropi Flit. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrtonosna a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Škropi FLIT Konve so plombirane — v Tvojo korist. Sobo z 2 posteljama in posebnim vhodom oddam Naslov pove oglas, oddelek ■Jutra«. 33820-23 Sostanovalko preprosto sprejmem po nizki ceni. Naslov v oglas, oddelka »jutra«. 33810-23 Dve lepi sobi prazni ali opremljeni, se-parirani, v sredini mesta, pripravni za pisarno, oddam. Kopalnica na razpolago. Ogledati med 10. in 12. uro. Naslov v oglas, oddeikn »Jutra«. 33815-23 Lepo sobo t vhodom ii stopnji« takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33812-23 Prazno sobo v sredini mesta takoj oddam mirni gospodični. — Vprašati na Mestnem trgu št. 24,HT. 33809-23 Nemške marke kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33570-7 Dva letoviščarja sprejmem za mesec avgjist na deželo, v prijazni kraj ob vodi. Klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33762-38 Grafolog, hirosof N. Sadlucki v Ljubljani Clta: karakter, prošlost, sadašnojst 1 budučnost. Prima svakodnevno: od 9. do 12. 1 od 2. do 7. Adresa: Ljubljana, hotel »Slon«, n. nadstr.. soba br. 64. 33559-24 »Sunce šalje...« Presrečen bom, če mi to omogočite. Planinske pozdrave! 33796-34 . Gospodična mlada, trg. naobražena, želi znanja z boljšim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Znanje«. 33795-24 Starejši samec zdrav in agilen, z najmanj 2000 Din mesečnih dohodkov, »e želi poročiti z neoporečno, ne čeiz 40 let staro naobraženio brez otrok, zmožno nemščine, z najmanj 20.000 Din gotovine. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Značaj 1931«. 33768-25 Pianino (klavir) in harmonij, tudi potreben poprave, kupim, Ponndbe na oglas, oddelek ■Jutra« pod »Triglav«. 3-3792-26 Siv&ti Mlade pse prave volčje pasme (1 psiček, 3 psičke) pet tednov stare ugodno prodam. Rodovnik na razpolago. Ponudbe na naslov: Alojzij •Kramar, Zelimlje, pošta Ig — Dolenjsko. 33456-27 Mizarski stroji skoraj novi naprodaj z v*o pripravo Sn motorjem. Do pise na naslov: >Pintar«. poštno ležeče, Ljubljana. 33657-29 Jugoslov. dukate velike in majhne, s sliko Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljice izdeluje in prodaja ovlaščena kovnica A. D. Beograd, Vojvode Mišica št. 43. Dukati imajo drž. žig: dobivajo se v vseh bankah ta menjalnicah. — Kovnica plača žigiosa-n in n ežigosam avstrijski mali d ukat 157, veliki pa 508 Din, rrvrtane iz izlteane pa po 36 Din gram — in jih tudi zamenjava sa jn-'oslovenske dukate. 363 Pletene opanke v raznih harvah dobite takoj v skladišču O. Fritsc.h Ljubljana, Dunajska c. SI 3377630 »Couch« zofa je najmodernejša sedanje dobe. — Poleg elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvostransko uporabljiva. Izdeluje jih po lastnih in danih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater, Ljubljana — Dunajska cesta 25 (vhod Dvorakova ul. S, dvorišče) 32387-30 Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulc, Gosposvetska cesta 13 (Koli-zej, poleg skladišča Alko) Sprejema tudi popravila. 31674-30 infvrrruuij* Nujno opozarjamo in svarimo vse. da gg. Glavič Stanko, Mala vas št. 50, p. Ježica in Bernik Alfred, Moste, Predovičeva ulica 9, nista več pooblaščena inkasirati ta sprejemati naročila v našem imenu. — Na omenjena je vloženih že več ovadb radi prevare in goljufije. — »Omnia«, Miklošičeva 14. 33751-31 Selitve v Ljubljani, na dežel«, ta obratno, prevoze vseh vrst blaga Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni »Brzopromet«, avtoprevozni-ška družba, Miklošičeva c. štev. i. — Telefon 21-82. 33630-37 V kopališču »Ilirije« je opazovana in znana oseba odnesla moške čevlje. Oseba se poziva, da jih dostavi ključarju kopališka — sicer bo javljena policiji. 33808-37 Pozor tpd i kolesi io kon- radi krize nemške mor-ke likvidira nemška tovarna svojo zalogo v Jugoslavij i (Ljubljana) cca 600 koles, samo prima nemški izdelek, ocarinjeno — zunanje jnufne, kompletno s pnevmatiko, mnogo pod dnevno engros ceno. — Prodaja se tudi v manjših množinah, vendar samo proti takojšnjemu plačilu. Takojšnje ponudbe blagovolite javiti na Aloma Company, Ljubljana. &451 Pristni naravni malinovec dobite pri L0VR0 SEBENIK kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezova ulica 28. 249 Notttt! Novost! Najnovel« »latinska pa« teta* železna zelo praktična složljiva postelja a tapeciranim madracom — praCtična za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-be in aočne službe. Sta« ne Din' 3M.—. RazpošU ljam postom in železni, con po povzetju., Leaena alužinska patentna zelo praktična slol-ljiv« postela s tapeciranim madracom. — Stana Di« 28C—. Poljska paletitna posle?« sloiiji va praktična za touriste. vojake in za ferijalne kolonije, Stao« Dia 359.—. Lie gestah! pralaičao t« ležanie ia sedenje. Sta-°e Di« 15».__ Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Ysi V Ljubljani.