Iz celega sveta. Ogromen hrast so posekali na Francoskem. Deblo je dalo 22 kubičnih metrov drv, veje pa 23 kubičnih metrov. Z velikim trudom so ga spravili na voz in 9 konj ga je vleklo iz gozda. Miljarda. Eliia milijarda kron v zlatu tebta 322.500 kg in obsega 17 kubičnib metrov. Ko bi se to zlato raztegnilo v dvobnožioo, bi se lahko celo zemeljsko oblo opasalo ž njo okrog ekvatorja in še bi je ostalo. Ko bi se komadi po 20 frankov položili drug poleg drugega, bi dobili 1050 km dolgo zlato črto; ko bi se pa nalagali drug vrh drugega, bi dosegli višino 33.000 metrov. Da bi dvignili kup zlata v vrednosti «ne milijardo, bi bilo treba 6000 močnili mož. Iz tega zlata bi se dalo vliti 22 kipov v naravni človeški velikosti. — V srebru tehta ena milijarda 6 milijonov kilogramov in obsega 477 kubičnih metrov. Ce bi se okrog In okrog ekvatorja napravil srebrn pas, bi bil 4 mm debel. Iz tega srebra bi se dalo napraviti 636 kipov v človešld naravni velikosti. Ako bi so botolo z železnico prepeljati za eno milijardo zlata, bi bilo treba 33 vagonov, za srebro pa 500 vagonov, ki bi stali v dolžini 3 km. Imenlton osel. V Iranooskem obmorskem mestu Brest se nabaja otroško zavetišfie, v katero se sprejemajo otroci mornarjov, gasilcev, orožnikov in delavcev vojne mornarice. Zavetišče nosi ime cesarice Evgenije, ki ga je ustanovila, in ljudovlada je ta naslov spoštovala in obranila. V tera zavetišču imajo osla, ki nosi iz občinske kuhinje brano za otroke. Ime mu je Odisej. Odiseja pozna cel Brest in Odisej vživa tudi to predpravico, da sme v arzenal (orožarno) vojne inornarlce, kamor nobeno drugo živo bitje — razven uslužbenoev In straže seveda — stopiti ne sme. Na dvorišču se namreč nahaja majhna trata in ondi se sme Odisej pasti. Nedavno pa so je Odiseju nelcaj neljuboga pripetilo. Pri orožniški straži v orožarni je *imel službo mlad častnik, ki mu razmere še niso bile znane. Tu vidi mirnodušno prihajati nekega osla, ki se tebi nič meni nič poda skozi glavna vrata na dvorišče. Na svojo veliko grozo in začudenje je častnik tudi videl, kako se straža niti zmenila ni za žival in jo pustila skozi. Razjarjen skoči častnik k straži in zavpijel zakaj se ne drži predpisov. Vojak mu ves zmeden odgovori, da je ta osel državni uradnik. ,,To jo cesaričin osel, gospod porofinik." Castnik se še bolj razljuti in pravi, da je Francija republika in ne pozna nobene cesarioe. Narekoval je stražniku ostro kazen, Odiseja pa so neuljudno zapodili iz orožarne. S tem pa Odisejeva stvar še ni bila izgubljena. Zavzel se je zanj neki stražraojster in rekel, da ima Odisej svojo staro pravioo do paše v orožarni zapisano Črno na belem v nekem starem odlokn poraorskega poveljnika. Sli so in premetali cel kup starih spisov ter nazadnje res našli dotični spis iz 1. 1892. S tem je dobil Odisej zopet svojo pravico nazaj in se je laliko zopet mirno pasel po dvorišču orožarne. V vodnjaku utonil. 291etni I. Stokelj v Planini na Kranjskem je svojega lTletnega brata Edvarda na verigi spustil v 6 m globoki doma6i vodnjak, v katorera jo stala voda skoro 3 m visoko, da bi dvignil vedro, ki je bilo padlo v vodnjak. Pri spuščanju se je pa veriga utrgala in Stokelj, ki ni znal plavati, je utonil v vodnjalcu. Papežev lekarnar, brat Prosdocimo, je ona najznačilnejših prikazni med vatikanskim dvornim osobjem, in uživa popolno zaupanje sv. Očeta. Je to vesel star možiček, ki samo ene vrste ljutii na svetu ne mara, namreC Casnikarjev. Kakor hitro se kak časnikar pokaže v lekarni, takoj ga brat Prosdocimo na sicer prljazen, toda možat način, odpravi skozl vrata, ko je pa zunaj, mu v pomirjenje zakliče prijazen: ,,Na svidenjo!" Do pred dvema lotoma je bila vatikanska le- karna nameščena v prostorib, ki so bili naravnost s ceste dostopni. Posledica je bila, da so prišli radovedneži v lekarno kaj malega kupit, potem pa pri stranskih vratih smuknili na vatikanske bodnike in dvoriŠ5a, se potikali povsod okrog po poslopjib in prodrli dOvStikrat do stopnic, ki peljejo naravnost pred papeževe sobane. Končno se je dan na dan nateplo toliko radovednib ljudi po vatikanskih hodnikih, da je bilo od sile. Tedaj je pa kardinal Merry del Val temu odlofino napravil konec s tem, da je brata Prosdocima z njegovimi steklenicami, škatljicami in drugimi lekarniškimi pripravami premestil v druge, manj Izpostavljene prostore. Za večjo varnost so pa tudi tu postavili pred vrata švicarje s belebardo (čelado). Smrt pod vozom sena. Kmet Josip Miličič iz Lindarja na Primorskem je prišel, ker so se mu voli splašili, tako nesrečno pod voz sena, da so rau kolesa zmeSkala eno nogo in roko in ga tudi sicer precej poškodovala. Ko so ga hoteli spraviti v boluišnico v Pulj, je revež umrl že med potom v vlaku. Najjvečji lovec na slone v sedanjeik Casu, Anglež Jaraes Suterland, se je te dni iz Konga vrnil na Angleško. Angleški listi ga silno slave. V zadnjih 12 letih je v vzkodni nemški, portugalski in v britski osrednji Afriki ustrelil 488 slonov. Suterland pravi, da noben lov ni tako razburljiv in nevaren kakor lov na slone. Poceni dopust. Predsednik: ,,Vi ste izostali 4 tedjie, ne da bi bili prosili dopusta. Kako to opraviCujete?" — Pisar: ,,Prosim, gospod predsednik, dandanes mora biti človek varčen in jaz sem si mislil (ako-le: Ce prosiš za dopust, te stane 1 K, če pa ne vzameš dopusta, boš samo kregan in to ne stane nič." Zakonska sloga. Jože: ,,Že 20 let sva z ženo sktipaj, pa še nikoli nisva bila ene misli; le enkret, ko je gorela hiša, sva botela oba naeokrat pri vratih na prosto!"