GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ UREDNIŠTVO ČASOPISA »LITOSTROJ« ČESTITA VSEM SVOJIM BRALCEM IN CELOTNEMU KOLEKTIVU OB 22. JULIJU -DNEVU VSTAJE J leto n. LJUBLJANA, JULIJA 1961 ŠTEVILKA 7 TITO: POZDRAVITE KOLEKTIV VSAKEM SVOJEM REDKEM OBISKU V LITOSTROJU, PRVENCU NAŠE POVOJNE INDUSTRIJE, SEM OPAZIL VELIK POZITIVEN RAZVOJ NAPREDEK. VIDEL SEM, DA STE PRIČELI RAZEN TURBIN IZDELOVATI TUDI DIESLOVE MOTORJE IN DRUGE ZAPLETENE OD ZAČETNIH KORAKOV, KO JE NAŠA DOMOVINA POTREBOVALA TURBINE, STE NAREDILI PRECEJŠEN SKOK NAPREJ. VSEMU ~~rj KOLEKTIVU — DELAVCEM, TEHNIKOM IN INŽENIRJEM — OB VSEM TEM, KAR SEM DANES VIDEL, LAHKO SAMO ČESTITAM. VAŠI USPEHI NISO VAŽNI LE ZA RAZVOJ DOMAČE INDUSTRIJE, TEMVEČ TUDI ZA OSVAJANJE ZUNANJEGA TRŽIŠČA« ; 21. junija sta nas obiskala predsednik republike Josip Broz-Tito ___: republike Mali g. Modibo Keita — Tito je opazil, da se j tv pozitivni smeri — Pozdrav predsednika ljubljanskega sveta Marjana Jenka in predsednika DS Milana Vidmarja — - - J tovarne — G. Keita se je zanimal za črpalke, tov. Tito pa za Dieslove motorje in turbine — Navdušenje delovnega kolektiva ^koj ko so gostje izstopili iz avtomobilov, jih je v imenu Ljubljančanov pozdravil Marijan Jenko , V pripekajočem soncu se je /"e 21. junija, mimo množice li->??trojskih in drugih družin na y tokovičevi cesti in Litostrojča-v tovarni ter mimo neštetih Julijskih in jugoslovanskih za-*av, pripeljala kolona 27 avtomobilov, na čelu s predsednikom ^ in predsednikom republike Iall> gospodom Modibom Keito. ^ .Mrzlične priprave v pričakova-■-j) JU tega velikega obiska so se Ucele ze v zgodnjih jutranjih • l,ii!'a*1 *n 80 dosegle višek okoli i9 .u- ure, ko se je pred upravnim »slopjem našega podjetja začela pirati stoglava množica delav-ey iz montaže in delavcev iz administracije. Še poseben pouda-»,-k slovesnemu razpoloženju je °5, Uspevala tudi litostrojska god-'IpJS ki je pred vhodom v tovarno 1. ;eUtrudno igrala borbene in dru-1 skladbe. , p , L7tem ko smo pričakovali visoke;4 gosta, so prispeli v tovarno i.^dsednik Mestnega sveta Ljubčke Marjan Jenko, sekretar ^rajnega komiteja ZKJ Franc gečJ^Pit, sekretar sekretariata Iz-jjj ,,^nega sveta LR Slovenije inž. g >ktor Kotnik, predsednik okraj-or^/ea odbora SZDL inž. Vitja Ro-Predsednik delavskega sveta postroja Milan Vidmar, glavni lCŽ^^tor našega podjetja Ivan :®ffovšek, predstavniki družbe-1,1 in političnih organizacij in ^ogi drugi. Ut- ^'‘ribližno ob 10. uri so sponta-V klici in skandiranje Litostrojev »Tito — Keita« na začetku špalirja naznanili, da se bližata draga gosta. Med prvimi avtomobili, ki so se ustavili pred upravnim poslopjem, je bila maršalova temna limuzina, ki je imela na sprednjem delu obešeno svileno malijsko in jugoslovansko državno zastavico. Prvi je izstopil iz avtomobila maršal Tito, ki je bil oblečen v sivo obleko, za njim pa še predsednik Keita, v modri obleki. Vtem ko sta se šefa dveh izvenblokovskih držav pozdravljala z Litostrojčani, so izstopili iz svojih avtomobilov tudi člani njunega spremstva, med katerimi je bil tudi predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko. POČAŠČENI SMO Z VAŠIM OBISKOM V slavnostnem razpoloženju in ob burnem ploskanju v čast visokima gostoma je stopil k mikrofonu predsednik Mestnega sveta Ljubljane Marjan Jenko, ki ju je v imenu prebivalcev Ljubljane toplo .pozdravil. Za njim ju je pozdravil predsednik delavskega sveta Milan Vidmar, ki jima je izrekel tole dobrodošlico: »Delovni (kolektiv Titovih zavodov Litostroj v Ljubljani je ponosen, da ste si sredi svojih (visokih in odgovornih državniških poslov, ki jih opravljate v skupnem prizadevanju za napredek Vašega in našega ljudstva in Za mir na vsem svetu ter s tem za dobrobit vsega človeštva, izbrali tudi našo tovarno za kraj svoje- ga posebnega -obiska, da bi se seznanili z našim -delom, z našo proizvodnjo in našimi prizadevanji za gospodarski napredek naše države. Vaš visoki obisk, ekscelenca, s katerim ste nas danes počastili, bo ostal v trajnem spominu vsemu našemu delovnemu kolektivu, v čigar imenu Vas najtopleje pozdravljam med nami. Zahvaljujemo se za visoki obisk našemu dragemu tovarišu Titu. Vaš obisk, tovariš Tito, nam bo, kakor vselej, tudi to pot vlil novega elana v naših delovnih prizadevanjih. Pozdravljam vse visoke goste v spremstvu ekscelence .predsednika republike Mali, gospoda Modiba Keita, in Vas vljudno vabim na ogled naše tovarne z željo, da bi odnesli iz nje kar najboljše vtise.« »RAD BI GOVORIL Z LJUDMI SAM« Trenutek zatem se je gostoma približalo 15 pionirk in pionirjev osemletke Majde Vrhovniko-ve. V imenu vseh ljubljanskih pionirjev ju je pozdravila pionirka Majda Korošec, ki jima je izročila velike šopke rdečih nageljnov. Tovariš Tito je že takoj ob vhodu v tovarno izrazil željo, naj gostu lepo razkažemo tovarno, sam pa se bo že kako sprehodil po njej. Deloma mu je to uspelo, vendar zaradi hitrega obhoda tovarne ni mogel v celoti uresničiti svojega prvotnega namena. Ko so si gostje, z gospodom Modibom Keito na čelu, ogledovali maketo Litostroja, se je tovariš Tito ločil od skupine in se približal administrativnim delavcem pomožnih obratov, na levi strani vhoda v glavno poslopje. Po nekaj besedah se je priključil skupini, ki se je odpravila proti livarni sive litine. Vso pot je tovariša predsednika spremljal glavni direktor Ivan Kogovšek, g. Modiba Keita pa predsednik DS Milan Vidmar. Med potjo v livarno je Titu le-ta pojasnil, da je vodstvo podjetja sicer hotelo zadržati delavce livarne sive litine in transportnih obratov, da ostanejo na svojih delovnih mestih, vendar razburkanega in spontanega vala navdušenja ob njegovem prihodu in prihodu g. jemne sobe je tovariš Kogovšek povabil Tita še na ogled konstrukcijskega biroja, kar je gost z veseljem sprejel. V tem oddelku se je Tito razgovarjal z inženirji in tehniki ter z našim indijskim stažistom iz Bombaya, Pozdravljen v naši sredi Modibe Keita niso mogli zadržati. Kmalu potem, ko so gostje s spremstvom vstopili v livarno, je pri kalupu za 10-tonski ladijski vijak tovariš Tito zagledal Franca Črnivca, ki se ga je verjetno spomnil še od prejšnjih srečanj. Rokovala sta se, nato je po kratkem razgovoru predsednik nadaljeval pot. Obiskovalci so si ogledali še livarno jeklene litine, montažo in pločevinarno. Med potjo v spre- Gospod Modibo Keita je med razgovorom pokazal obsežno tehnično znanje ki je izrazil zadovoljstvo nad delom v naši tovarni. TITO SE JE ŠE POSEBEJ ZANIMAL ZA DIESLOVE MOTORJE IN TURBINE Med ogledom tovarne so posamezne skupine delavcev v vseh obratih navdušeno pozdravljale drage goste. Tovariš Tito se je še posebej zanimal za gradnjo Die-slovih motorjev in turbin, gospod Keita pa za vse proizvode naše tovarne, zlasti za črpalke in je pri vsem pokazal veliko razgledanost. Ko si je Tito ogledoval oddelek, v katerem montiramo turbine, mu je Ivan Kogovšek mimogrede omenil, da imamo danes vse možnosti za gradnjo največjih turbin, tudi za hidroelektrarno Djerdap. Tovariš predsednik je dejal, da bi nas morebitno naročilo za izgradnjo tega objekta uvrstilo med proizvajalce največjih turbin na svetu. Ko sta se pri kupolki v livarni sive litine srečala Tito in Modibo Keita, se je naš predsednik obrnil h gostu in rekel: »Litostroj je že stabilizirana tovarna«. Ob tej priložnosti se je s posebnim zadovoljstvom spomnil, da je leta 1947 prav on odprl kupolko in ulil državne grbe. Rekel je, da smo od tistih začetniških, še negotovih korakov naredili zajeten skok naprej. Maršal je posvetil precej pozornosti tudi naši proizvodnji Dieslovih motorjev. Ustavljal se je pri vseh fazah produkcijskega (Nadaljevanje na 2. str.) TITO: Vaša prizadevanja so stvarna »Litostroj je že stabilizirana tovarna« | (Nadaljevanje s 1. strani) procesa tega izdelka in se zanimal tudi za podrobnosti. Rekel je, da je Litostroj sposoben proizvajati še večje motorje, kot jih izdeluje. Mnenja je bil, da bi lahko pri nas delali tudi večje ladijske gredi, s katerimi bi lahko Tovariš Tito se je veselo nasmejal jn podpisal Betkino fotogra-Zijo ustregli vsem potrebam jugoslovanskega ladjedelništva. POZDRAVI V SPREJEMNIH SOBAH V sprejemnih sobah so se razgovori med obema predsednikoma, njunim spremstvom in vodilnimi delavci naše tovarne nadaljevali. Naši delavci so goste seznanili s kadrovsko problematiko, o uspešnem naročilu za HE Senj, kjer smo v hudi konkurenci uspeli dobiti naročilo mi, o obratnih sredstvih in podobno. Med kratkim premorom v razgovoru je pristopila k tovarišu Titu naša delavka-fotoreporterka Betka Tomšič in poprosila predsednika Tita, naj bi se podpisal na fotografijo, ki jo je napravila pred tremi leti, ko je zadnjič obiskal naše podjetje. Predsednik se ji je nasmehnil in brž ustregel njeni želji. Naša Betka je vsa srečna spravila sliko in nadaljevala s svojim delom. K tovarišu Titu je stopil tudi član uredništva našega časopisa in ga poprosil, da bi povedal nekaj besed bralcem našega lista oziroma poslušalcem litostrojske radijske postaje. Tudi tej prošnji se je predsednik ljubeznivo odzval. Povzetek njegovih besed je objavljen že v uvodu. Zanimiva in spodbudna je bila tudi izjava predsednika republike Mali gospoda Kelta, ki je med drugim rekel: »Litostroj je lep primer resničnega socialističnega podjetja. Visoke, svetle in lepe delavnice, red in čistoča, dokazujejo, da je socialistično podjetje mnogo Iboljše od kapitalističnega, kjer so često naravnost nevzdržni pogoji za delavce.« V spominsko knjigo našega podjetja pa je napisal: »Industrijska moč Jugoslavije je potrjena v tej tovarni, ki iz vrsto svojih proizvodov uspešno vzdrži konkurenco 'tako imenovanih kapitalističnih sil.« Gospodu Keiti smo poklonili album s fotografijami in druga manjša darila. Vtem smo zaslišali iz hodnika upravnega poslopja ploskanje in navdušene vzklike. V sprejemno sobo sta vstopili soproga gospoda Modiba Keita in Jovanka Broz s spremstvom in prisedli k svo- jima soprogoma. Jovanka Broz je bila v temnomodri obleki z všiti-mi čipkami, gospa Keita pa je bila oblečena v dragoceno nošo iz raznobarvne svile, v kateri so bile vtkane zlate nitke, na glavi pa je imela dragoceno ruto in nakit. Kmalu po njunem prihodu so vstopile v sprejemno sobo članice aktiva žena Litostroj in visokima gostjama izročile šopke dišečih nageljnov. Potem sta visoka gosta vstala in se s spremstvom podala proti avtomobilom pred upravnim poslopjem. Tik preden je limuzina obeh predsednikov krenila na pot proti Postojni in Opatiji, je pristopil k avtomobilu še glavni direktor Ivan Kogovšek, podal še enkrat roko gospodu Modibu Keiti in predsedniku Titu; le-tega je povabil, naj še obišče naš kolektiv. Predsednik Tito je dejal, da bo rad spet prišel med nas. Hkrati je tovariš Kogovšek prisrčno pozdravil predsednika Ljudske skupščine LRS Miho Marinka in tudi njega povabil, naj nas še kdaj obišče. Ob slovesu je predsednik vzkliknil: -»Pozdravite mi kolektiv.« Delavci so v gostem špalirju navdušeno ploskali in spontano vzklikali »Tito-Keita«. P. L. 0 tem in onem pred DSP Osrednji delavski svet podjetja (DSP) se je dne 30. junija iletos sestal na svoji 13. redni seji. Na dnevnem redu je 'bilo kar 11 različnih zadev, tako da se je razprava zasukala to pot o tem in K maršalu Titu sta pristopila člana našega uredništva Rešilna formula - koeficient obračanja 2 O obratnih sredstvih se govori in piše že več kot eno leto ne samo v Litostroju, pač pa tudi v vseh ostalih gospodarskih organizacijah. Zlasti pereč je problem obratnih sredstev v podjetjih z individualno proizvodnjo, kot je na primer Litostroj. Taka podjetja nimajo enakomerne realizacije, ker je le-ta odvisna od finalizaoije proizvodnje. Z rastočim obsegom proizvodnje raste potreba po surovinah in proizvodnem materialu, kot tudi po delovni sili Vse to pa zahteva večja finančna sredstva. Ko je Litostroj v letu 1958 ustvaril blagovne realizacije v vrednosti 5.300,000.000 dinarjev, je razpolagal s finančnimi sredstvi za svojo proizvodnjo in poslovanje v znesku 4.500,000.000 dinarjev. V letu 1961, ko bo podjetje predvidoma podvojilo svojo blagovno proizvodnjo, ima še vedno na razpolago samo 4.500,000.000 din, vendar ta znesek ne pomeni isto kot pred tremi leti, saj mora sedaj spričo omejitev, ki jih je banka uvedla, iz teh rednih obratnih sredstev izločiti še sredstva za potrebe uvoza. Doslej je namreč banka dajala gospodarskim organizacijam namenske kredite za nabavo deviz, kar pomeni, da ima danes podjetje pri povečanem obsegu proizvodnje dejansko manj obratnih sredstev na razpolago kot poprej. Logično je, da mora taka situacija podjetju povzročiti težave v proizvodnji. Če ni dovolj denarja, podjetje ne more pravočasno izpolniti svojih obveznosti. To se odraža v naraščanju neporavnanih računov in v težavah pri nabavi materiala in surovin za reprodukcijo. Te težave se dajo ublažiti s hitrejšo finalizaoije proizvodov, odnosno s hitrejšim obračanjem vloženih sredstev v proizvodnjo. Ta je našemu podjetju delno že uspelo, saj je svoj koeficient obračanja od 1.36 v letu 1958 izboljšalo na 1.59 v letu 1960. Nujno pa je potrebno, da podjetje doseže koeficient obračanja 2, kar pomeni, da se vložena sredstva vsaj dvakrat obrnejo. Če bi Litostroj že v tekočem poslovnem letu dosegel koeficient obračanja 2, ne bi danes razpoložljiva obratna sredstva več zadostovala za nemoteni obseg proizvodnje. Torej je bilo podjetje prisiljeno zaprositi za dolgoročno posojilo za obratna sredstva v višini 2 milijard dinarjev. S povečanimi obratnimi sredstvi in z izboljšanim koeficientom obračanja bi podjetje moralo pokrivati svoje potrebe po obratnih sredstvih pri nadaljnjem povečanem obsegu proizvodnje do zneska 12 milijard dinarjev, kot se predvideva za leto 1962. Sedaj, ko se naši najvišji gospodarski organi borijo, da bi dali našemu plačilnemu sredstvu (dinarju) stabilno osnovo, se postavljajo za posojila za obratna sredstva neprimerno strožji kriteriji kot doslej. Gospodarska organizacija, ki zahteva posojilo za obratna sredstva, mora svojo zahtevo opravičiti z racionalnim poslovanjem, da ima zogotovlje-no tržišče za svoje izdelke in zagotovljeno vnovčenje svojih ter- jatev, to je, da mora imeti likvidne odjemalce. Razen tega se zahteva, da morajo tudi podjetja sama ob zahtevi za posojilo sodelovati s svojimi lastnimi skladi. Podjetja, ki ob zahtevi za posojilo ne vnesejo svojih skladov kot lastno udeležbo, nimajo pogojev, da bi se njihova zahteva sploh obravnavala pri dodelitvi posojila za obratna sredstva. Naše podjetje razen amortizacijskega sklada nima drugih lastnih skladov. Sredstva amortizacijskega sklada so za potrebe proizvodnje že leta v naprej razporejena. Ker pa je ureditev obratnih sredstev za naše podjetje življenjskega pomena, so organi našega delavskega samoupravljanja morali revidirati sklep delavskega sveta z dne 7. aprila 1961, ki je razporedil ostanek čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1960. Po zaključnem računu za leto 1960 je podjetje ustvarilo čistega dohodka v znesku 124,000.000 dinarjev. Od tega zneska je bilo namenjeno okrog 90,000.000 za stanovanjsko izgradnjo. Čeprav je stanovanjska izgradnja prav tako pereč problem kot je regulacija obratnih sredstev, je delavski svet na svoji seji dne 30. 6. 1961 sklenil, da se iz doseženega čistega dohodka iz leta 1960 določi 100,000.000 dinarjev za obratna sredstva kot lastna udeležba in da se dotacije po prvotnem sklepu delavskega sveta preložijo na naslednje poslovno leto. To pomeni, da prvotni sklep DS ni razveljavljen, pač pa samo časovno premaknjen za eno leto. črnem iz naše tekoče problema ke. Žal je bila udeležba mekoli slabša kot na prejšnjih sejah, d1 no zaradi dopustov, delno žari službenih odsotnosti, -vendar vzočih to ni oviralo, da se ne prav resno pomenili o vsem, i je bilo na programu. Izmed obravnavanih zadev bila nedvomno najpomemibnej razprava o uporabi skladov leta 1960 za obratna sredsti y0l Skl e" ki ga je |DSP spre jel,1 ;0 sš uporabi v ta namen 100 mili jot 'enih dinarjev iz skladov podjetja, jolj ob analizi, ki smo jo slišali o P stroj c ložaju podjetja in perspektiv njegovega razvoja spričo natjuj ščajoče proizvodnje in razveseli vih naročil doma in iz tujine, n:'-p( letel na soglasno odobritev, $ ;e ( tudi že na prve -ugodne od®e’ mil zunaj, kakor je pokazal član* ^ novinarja F. Seuniga v i»Del«il( :aint dne 1. 7. :196-1 pod naslovom »F troj magaj si sam in skupnost ti iazv pomagala«. Ker je ta korak ;Qra naše podjetje zares pomernib rak objavljamo na drugem mestu liii0 kaj podrobnejših pojasnil o nje iove Z odobravanjem je DSP spre ^ na znanje poročilo predsedn* abe UO tov. Kožuha, ki je seznai>lek1 člane DSP z delom UO rv zadnji itev, času in obrava-nimi problemi, ako med katerih so libidi deležni pos4i j{ ne pozornosti finančni poloi-azv podjetja (in z njim povezano vpUožb šanje povečanja obratnih sr« :ežn< štev), uvajanje v proizvodnjo D acij vega proizvoda — 'kolenčast gredi, -za kar je že v delu po^r ben elaborat, zidanje novega P1 slopja obratne ambulante it tem povezana vprašanja, izselit družin -iz samskega doma, da bil ta na razpolago zares sai tog,o za samce itd. O vseh .teh vpt&ied šamjih je bilo -izmenjanih nejjhed mnenj tudi v razpravi pred Dukate zlasti še v zvezi z dopolnil^ ^ poročili generalnega direktorja-6 Izmed pomembnejših zadev obravnavi naj še omenimo ditev -s-prememb pravilnika o »* pendijah, o čemer poročamo tt to posebej, in sprejem predpisov °'br decentralizaciji organov sat1 1 s' upravljanja, ki -bodo začasno veljavi. V zvezi z razpravo oj kih žavnostnem -dodatku na iDrep fesu seji je DŠ-P to pot določil vre &n nost točke težavnostnega dodat >di v višini 0,48 din bruto. Nazadnje je DSP uotrdil p°t čilo generalnega direktorja o P tovanjih v tujino za prvo trim' sečje 1961 in poročilo komisije odpis osnovnih sredstev. V°° konj unkturno propagandnega ' delka na je na kratko poroča1 zadnjih obiskih v Litostroju. [ 18. junija -letos je bil na Sorški planini podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Fran-c Lesko-šek-Luka s svojo soprogo. O tem dogodku je v uredništvu pripovedoval naš gorni-k-veteran Miro Vrhovec. Okoli 10. ure dopoldne se je pred našo bajto na Sorici ustav-iil avtomobil znamke Mercedes. Iz njega je izstopilo nekaj oseb, ki jih sprva ni nihče spoznal. Šele ko so se nam približali, smo spoznali tovariša Leskoška in njegovo soprogo. Prosil je, če 'lahko Franc Leskošek-Luka z ženo tob Vršič. Med čakanjem na kostjjjiu se je z nami zapletel v živah‘|^ :?je pri nas obeduje. Povedal je, se mu mudi v dolino in nato -u pogovor, ki -ga je »povlekel« 16. -ure. Že kmalu po kosilu, iv ga ni mogel prehvaliti, sem jV variša Luko opomnil: »Vi pa "L* nes ne iboste prišli- na Vršič!« »E, kaj Vršič,« je rekel, vas je prijetneje.« In tako )e prijetni družbi preživel nekaj in obljubil, da bo med litastr5 ske planince še rad prišel. y$e hv ari 0 laboratorijskih preizkusih za vodne turbine Litostroju so z udeležbo na mednarodnih posvetovanjih dosegljive iz prvih vtisov nove konstrukcijske in projektivne zasnove na področju vodnih turbin. Po vseh dosegljivih poteh spremlja vsa zadevna dogajanja v svetu, hkrati pa ohranja v sodelovanju z Inštitutom za turbinske stroje svojo izvirnost .Vodne turbine spadajo v veli-skupino pogonskih strojev, !lo-enih od še mnogo večje in še l0lj raznolike skupine delovnih »strojev,. Slednji so nastajali iz ' ‘^obitnih enostavnih priprav, katerih so s časom nadome-'Mi ročni pogon Iz mehaničnim Posamičnim ali skupinskim —• ie do dandanašnjih avtomatizi-^ tnih velikanov, bodisi obdelo-J(( ainih »avtomatov«, poljedelskih pftonbajnov, rotacijskih tiskarskih ! ftrojev ali še mnogih drugih. Fazvoj teh strojev je korak iza frakom narekovala potreba v Faksi, ,za izpopolnjevanje pa je 0 *'reka venomer primenjati dosežke drugih tehniških pa-rjF)g, tako metalurške zaradi upo-^abe najprimernejšega materiala, Elektrotehnične zaradi čedalje zahtevnejših pogonov, kemijske in ’ dalje ali katerekoli druge, of1 'J3®3 vsakokrat potrebna. Ta ' ’ ,azvyoj se še ni ustavil, marveč Ptozivlja nadaljnji razmah, pre-azno oprt na sodobno avtomati-” Scijo. ' ist ir pl PARNE TURBINE n SO V ZATONU it 3 Med sedanjimi vrstami velikih ® jonskih strojev — in tako tudi vodnimi turbinami — se je jj^sdtem praktični razvoj, VI!l>gr( •gradnja Vl./b, blokovna gradniku KV. in XVII. bloka. Spričo tal jan obilice gradnje so nastale teža' i0 s glede finansiranja. Težave pa % j nastale tudi. v podjetju same^ai V zvezi s tem se mi zdi edin po jr pravilen sklep upravnega odtod jug in DSP Litostroja, da pribije V^e, svoja že razdeljena sredstva l|em skladih v obratna sredstva za Pni i večanje proizvodnje. Le s temlaai bomo zagotovili redno izplačitrpi plač vsem članom 'kolektiva. Sre Seveda pa izgradnja naveden objektov kljub taki situaciji J bo obstala. Dolžnost vsakega P sameznika-graditelja je, da s svj jo denarno udeležbo pripombi do čimprejšnje izgraditve svoj* ga stanovanjskega vprašanja, l V Komisija »Skrb za delavca P *u UO« je imela v letošnjem le ‘le precejšnje težave glede razdel *e s ve kvote za leto 1960 in. kv< ”‘i ODS PE za leto 1961. Skupno št javilo razdeljenih stanovanj vfkljt pid no s sobami za tekoče leto je • j°r Delež stanovanj -po -prioriteti!' “*<>; listah EE za leto 1960 pa je 1: Druga naloga, ki jo rešujei» j>dp je odselitev družin iz samskih d1 Kje: mov. Komisija »Skrb za delavk pri UO bo izpolnila sklep (CI^ iz leta 1958, da ne ibomo grad samskega doma, ampak družins* stanovanja, tako da bomo preš lili družine iz SD II. in lil stanovanja v blokih XV. in X"V Pri tem-pa je' potrebno samce. Perspektive bodočega reševanj stanovanjske izgradnje so v / da bomo s predpisi o notranji litvi dohodka -imeli več možnoV tudi za gradnjo stanovanj, ari ce mer pa moramo seveda urnost* vati pogoje in potrebe ze razi'— podjetja. V ta namen ibomo s«, stavili 'teze in snov za sestal I novih pravilnikov. V razpravi1 oih oblikovana Stališča in razprl hal; bodo podlaiga za osnutke prav1, ture niikov. Začeti pa moramo! Na* Ose varčevanja, vzajemnosti in sanjj *Vc prispevanja za -stanovanjsko- |tio gradnjo izhaja sedaj iz okolij ‘ial ne, da bo -podjetje nosilec poS>' tal vanja in da bo garantiralo za vršena vplačila. 6uštel Govori radio Litostroj LITOSTROJSKE RIBE Iz -požarnovarnostnih razlogov .imamo v našem podjetju 4 -gasilske bazene. Dva od rteh -sta za modelno tmizamo »živa«. V nj-ih je več kot sto rib, ki sta jiih vanju spustila Roman Zupanc ter Marko Stojanovič. V mirnem sožitju ži-ve v 'bazenih krapi, klini, mrene -i-n celo som. Velike so od nekaj centimetrov do 40 centri-metrov: Med nji-mi so tudi zlate ribice. Zaradi dolgega presledka med posameznimi številkami časopisa »Litostroj« se je uredništvo odločilo, da -bo izpolnilo to časovno vrzel z obdobnimi radijskimi oddajami -prek našega zvočnika. Prvo ta-ko oddajo, ki je naletela v kolektivu na živ odmev -in odobravanje, je uredništvo organiziralo prvi da-n po Titovem obisku v -naši tovarni. Reportažo, ki je delno objavljena tudi na prvi strani časopisa, sta brala ženski in moški napovedovalec. Odslej bo ob količkaj pameti1*1 nejših dogodkih ponovno gavP radio Litostroj, saj so naši zvgromno moč, ki je v silnem za-V; etu mobilizirala večino državljanov za boj. Na čelo revolucije a' So stopili tovariši, ki so se borili 1 levih vrstah socialnih demokratov še pred prvo svetovno k:;?_ojno, ustanovitelji KPJ in KPS, ^ judje, lici so občutili moč Obzna-vne, tisti, ki so se leta 1924 z orožjem v roki bojevali proti fašistični ORJUNI, ki so preživeli leta a 1929 Aleksandrovo diktaturo in c!trpeli v beograjski Glavnjači, Sremski Mitroviči, Požarevcu in v drugih kaznilnicah, tisti, ki so leta 1933 ponovno postavili skoraj uničeno Partijo na noge, trpeli v Bileči in so prav zato lahko leta 1941 zrevolucionirali široke ljudske množice. Ko so se ob zasedbi tujih sil pričeli ustanavljati v Sloveniji prvi vojni komiteji pod vodstvom KP in tovariša Tita, so patrioti že zbirali orožje in strelivo, da bi dokončno obračunali z domačo buržoa-zijo in okupatorji. Četrtega julija 1941 je politbiro CK KPJ v svojem razglasu pozval vse narode Jugoslavije, naj se »kot en mož vzdignejo in stopijo v boj proti okupatorjem, domačim hlapcem in krvnikom naših narodov.« In narod je vstal kot en mož. Slovenci smo se dvignili v poslednji boj 22. julija, ko je pod Šmarno gofo počila prva partizanska puška. Poslednji, a zmagoviti boj je terjal od nas davek, ki smo ga plačali s krvjo in življenjem naših najboljših ljudi. Rodil sem se v zaporu Vsa naša družina je takoj po rpi Okupatorjevem vdoru spoznala, e »je je njeno mesto. Povezali so it z aktivisti, pozneje pa so odrt »H tudi v partizane. Ko so Italiji feni zvedeli za našo politično pri-uj tadnost, so v onemoglem besu Mrli v našo hišo in odpeljali jhojo mater, ki je štela dneve, da me povila. Brezobzirno so jo •Speljali v ljubljanske zapore, kjer sem spomladi leta 1942 za- Mkal med mrzle betonske stene tapora. Ko so naju izpustili, me je odet •fcsla v domačo vas. Strahote, ki -cj lih je morala preživeti med voj-•o, so jo popolnoma izčrpale, n' ,Umrla je. Prav tako je bilo z oče-tiyOm. Ostal sem brez staršev. Sadilo sorodnikom in družbi se imam osijahvaliti, da sem se prebil do poči klica. pri tem pa se ne mislim 1941 sem se napotil tv Maribor na P'K, da poročam o situaciji in izvršenem delu v našem Okrožju. Pri Lu-kancu v Šeščah sem dobil primerno obleko, nataknil sem črna očala, da me ne (bi bilo mogoče takoj spoznati. Uredil sem si tudi ponarejeno izkaznico »Heimat-bunda« za primer pregleda na vlaku ali avtobusu. V Šentpetru sem vstopil zjutraj v prvi vlak. Na postaji sem med drugimi opazil <1 v a nemška uradnika, ki sta v rudniku Zabukovci v začetku maja 1941 vpisovala ljudi v »Heimatbund«. Odločil sem se za predzadnji vagon, da ne bi (bil preveč na Očeh. V jvagon iso se ipripodili študentje celjske gimnazij e. Pod vodstvom precej zagrizenega fantalina, ki je nosil na rokavu velik kljukast križ, so na komando ena-dva-tri peli tedaj modeme hitlerjanske pesmi. Dva študenta, ki jih njihove pesmi niso preveč zanimale, sta vzela karte iz torbice, se stisnila v kot in vrgla duraka. To ,je bilo dovolj, da je nadutež s kljukastim križem osorno pristopil k fantoma, jima vzel karte ter z vzvišenim glasom zakričal, češ ali mislita, da sta v Jugoslaviji in, da lahko dela vsakdo, kar se mu zljubi. Zavedata naj se, da smo v Reichu, kjer take stvari niso dovoljene. To kričanje in zmerjanje je trajalo vso pot do Celja. Treba je bilo izstopiti. Čakal sem, da je ibil vlak že skoraj prazen. Previdno sem šel skozi peron do avtobusne postaje in vprašal za 'zvezo z Mariborom. Izvedel Isem, da pelje avtobus v Maribor šele ob dvanajstih. Pet ur čakati v tem hitlerjanskem mravljišču sredi nemških uniform, mi je bilo težje kot ne vem kaj. Krenil sem proti hotelu Pošta ter pod železniškim mostom proti Teharjem. Od mestne klavnice proti mostu čez Voglajno ije prihajala večja skupina ljudi, nekateri med njimi uniformirani, glasno govoreč v nemškem jeziku, hvaleč Hitlerja in Reich. Da bi se izognil tej neprijetni druščini, sem zavil desno za skladišče za izto-varjanje vagonov. Videl sem, da sem zašel v slepo ulico, in sem se moral vrniti, da bi preko vo-glajnsikega mostu nadaljeval pot in poiskal samotnejši kotiček. Še pred mostom me je prehitela znana oseba, iki me je zelo čudno ogledovala in naposled tudi spoznala. Bila je Drobeževa iz Zabukovce, hčerka znanega hit-lerjanca, ki se je prostovoljno javil k »Werkschutzu« v Zabukovi-ci. 'Punčara je stopila k mimoidočemu pismonoši, začela kazati name in pripovedovati, kdo sem. Vedel sem, da je treba čimprej izginiti od tod, sicer bo prepozno. Obrnil sem se nazaj k železniškemu mostu in pospešil korak, kolikor sem največ mogel. Ozrl sem se in videl, da se oba silno trudita, da bi me dohitela. Pri hotelu Pošta .zavijem desno. Bila sta dobrih deset metrov za mano. Sam nisem vedel, kako se bo ‘ta stvar iztekla. Sreča je bila, da je bilo na ulicah polno ljudi, med katerimi sem za mano idočima mešal sled. Hodil sem z največjo hitrostjo in pri tem delal tako dolge korake, da so me -mimoido- $ ■ % cijo. Punčara pa je tekla sope kakih 05 metrov 'za mano, ozirajoč se po ulici, kje bi našla kakšno osebo, da 'bi me aretirala. Že sem na mostu, ki pelje proti Reta ekovi tovarni. Med ostalo množico mi naproti prihaja izredno velik in močan nemški žandar. Zdelo se mi je, da je najmanj dvakrat višji od mene. Na prsih je nosil polno nemških odlikovanj in ne vem točno, ali je imel čin kapetana ali majorja. Sicer me pa njegov čin niti ni tako zanimal. Važno mi ije ibilo le, ali bom lahko nemoteno smuknil mimo njega naprej, ali pa ga bo moja zasledovalka prej opozorila, da me zgrabi. Že sem za Re-bekovo tovarno. Na levi strani ceste na ozkem paisu njive raste koruza, pomešana s fižolom. Še par korakov in že sem lomastil med koruzo. Naenkrat sem se znašel zopet na odprtini ali bolje rečeno v iprecepu. Na eni ' V:"'V - V - • • ‘ • • 'j ' - ';v hlapec in narodni izdajalec 'r Pas je razporejal v skupini, ki stali na levi in na desni stra-?* *• Mene so razporedili med leve fe tako so me poslali v internacijo na Rab. Ne bom govoril o *P'koti, pretepanju, mrazu in dru-.(|lh strahotah, o tem so govorili J?°volj že drugi. Povedal bom le, jf Pako ismo na 'tem zloglasnem ita-J ihanskem taborišču leta 1943 .bedeli za italijansko kapitula-J •(jo lin kako I smo interniranci ^Ustanovili Ra.bsfco brigado. .Takrat, ko sta VII. ameriška in y®DI. britanska armada julija 1943 ei> tvedli desant na Sicilijo in so v rc “dnem naletu začeli prodirati I1, Proti severu, smo (pričeli dobi-Vati. na. (Rab,prve, nejasne.vesti Rabska brigada o zmagah zaveznikov. Fi-sma, ki smo jih dobivali, so bila zelo »zakamuflirana« in smo morali precej premišljevati in sklepati, da smo si ustvarili jasen pojem, kaj se je kje zgodilo. Tako šifrirano pismo je bilo n. pr. »Beli konji se lepo redijo, črni pa ne... Janez j-e šel v službo.« Po prevodu smo 'potem ibrali. Rdeča armada napreduje v redu, 'Hitler se 'umika ... Janez je odšel v hribe.« Ko >je 8. septembra 1043 Italija dokončno kapitulirala, se je to na Rabu zvedelo hitro kot blisk. Ob tej čudoviti novici smo bili kot naelektrizirani. Takoj so se .ustanovile skupine in skupinice, .ki so jih vodili najnaprednejši tovariši in navalili na karabinjerske postaje. Jaz sem sodeloval v eni izmed takih skupin in sem .zaplenil nekemu Italijančku puško. Vojaki so bili povsem 'zbegani. Za vse skupaj se je situaci- ja bliskovito spremenila. Tisti, ki so nas še zjutraj stražili in terorizirali, so ibili popoldne že raz-oroženi in v naših rokah. Že naslednje dni smo se formirali v vode in čete in ustanovili še kar dobro oboroženo »Rab-sko brigado«, ki je štela kakih 1000 ljudi. Komandant je bil neki Ljubljančan. Na Rabu srno ostali še kakih 14 dni, nato pa smo se z ladjo odpeljali v Bakar. Brez posebnih težav smo odšli na Mašim, nato pa v -Loško dolino, kjer smo se razformirali. Del ljudi je odšel takrat domov, velik del .pa se je priključil NOV in z njo dočakal zmagovitega konca. ANTON TEŽAK strani železnica, na drugi pa neko poslopje, podobno šoli, iz katere so kot norci drveli vojaki in se -postrojavali. Nisem vedel, ali je to organizirano za -hajko proti meni ali kaj. Sklonim se v jarek za železnico in se ozrem okrog sebe. Začudeno me je z -balkona svoje hiše ogledoval neki gospod, ki ije še v pižami čital časopis. Najbrž ,me je zapazil- Že, ko sem prilomastil iz koruze. Vojaka je s hitrim korakom dirjala proti mestu. Dvignil sem se iz jarka ter se pognal čez progo in čez travnik do njiv s koruzo. Kmalu 'sem prišel -do hme-ljevi-h nasadov. Tam sem se nekoliko ustavil in ozrl okrog isebe. Na glavi nisem -imel ne kape in tudi očal ne več. Po cestah je začelo drveti -polno motornih vozil, natovorjenih e vojaki in ppličijo in sem zapazil sumljivo dirkanje s -kolesi tudi po pešpoti. Zopet sem pospešil korake, držeč se hmeljevih nasadov in koruze in sem 'se ustavil šele, ko sem že videl pred seboj Zaloško graščino.Tam -sem si malo oddahnil. Pozneje sem izvedel, da so takrat mobilizirali vso policijo in velik del vojaštva za hajko proti meni, da b'i me ujeli. Preiskali, so vse njive v smeri, kamor sem izginil,- pa tudi nekaj hiš 'so pregledali. Nebo -se je stemnilo in začelo je močno deževati. Šport v delovnih kolektivih V nedeljo, dne 18. junija se je naše športno društvo udeležilo tekmovanja za prehodni pokal Tovarne dekorativnih tkanin Štore v Ljubljani, na katerem so sodelovali — balinarji, odbojkarji, strelci in šahisti iz Litostroja, TDT Štore, Ljubi jana - tr ansp ort a in Unitasa. Skoraj v vseh panogah so imeli naši tekmovalci enakovredne nasprotnike in so si prehodni pokal obdržali le z največjo borbenostjo. Pregled rezultatov: I. mesto Litostroj — 95, II. mesto TDT — 76, III. mesto Ljubi jana-transport — 75 in IV. mesto Unitas — 64 točk. Prireditev je brezhibno organizirala sindikalna podružnica podjetja tovarne dekorativnih tkanin ob izdatni pomoči uprave. V izredno lepem vremenu se je tradicionalno tekmovanje, ki je trajalo več kot 4 ure, končalo s podelitvijo nagrad zmagovalnim ekipam. Škoda, da se prireditve pod geslom »Šport v delovnih kolektivih« ni udeležila niti ena ženska ekipa, če že zaradi drugega ne, vsaj iz propagandnih razlogov. Tudi naši strelci so s 403 krogi zasedli I. mesto pred podjetjem Ljubljana-transportom s 395, TDT 343 in Unitasom s 117 krogi. Šahisti v sestavu obeh Kačičev, Zemljariča in Tomažina niso imeli resnejših nasprotnikov in so z lahkoto osvojili 1. mesto. Unitas so premagali z rezultatom 8 : 0. Srečanje imed Ljubljana-transportom in TDT se je končalo s 6 : 2. Balinarji so premagali moštvo Ljubljana-transporta s 13:12, TDT pa z rezultatom 13 :2 in s tem osvojili 1. mesto. Boj med Ljubljana-transportom in Litostrojem je bil posebno zanimiv pri rezulttau 13 :10 za Ljubijana-transport, kjer je igralec Litostroja z lepim udarcem rešil svojo ekipo poraza. Ljubljana-transport je premagal Unitas s 13 : 5. Po zmagi nad moštvom Unitas z 2 : 0 se je odbojkarska ekipa Litostroja srečala v finalu s šesterico TDT Štore, s katero pa je izgubila s tesnim rezultatom. Pomembni sklepi Poletje in njegove bolezni Na zadnjem zasedanju je občinski ljudski odbor Ljubljana-Šiška sprejel več odlokov in pravilnikov, ki bodo verjetno še bolj poživili njegovo delo. Tako je bil sprejet odlok o ustanovitvi sklada za komunalne investicije, čigar sredstva so: komunalni prispevek, anuitete od kreditov, ki se dajejo iz sklada proti vračilu, dotacije iz občinskega proračuna, posojila in drugi prispevki. Sredstva sklada se uporabljajo za finansiranje komunalnih investicij v okviru programa investicij, ki jih določa upravni odbor sklada v soglasju z občinskim ljudskim odborom. Nadalje je bil sprejet odlok o povračilu stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi na delo in z dela in pravilnik o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga občinski ljudski odbor. S-e določitev potrebne pomoči je-'bi j* p- la izvoljena posebna komisija. Kljub tako velikemu stana vanjiskemu fondu pa stanovanj njem boln: Na t no a sko vprašanje še daleč ni rešeni y ^ Zato bo moral občinski Ijuds* odbor in 'tudi. podjetja na terito' eni < rojst riju občine v še večji meri zagradi toviti. zadostna sredstva za grad’ dnjo družinskih stanovanj. S-e ŠAH ialo smer »iški s Poro lili bij j Šahovski dvoboj na osmih de* lhit skah med ŽELEZARNO JESENI' ^ CE in LITOSTROJEM, odigrali s dne 4. junija na Jesenicah, se )č ^ . končal z rezultatom 4 :4. Za efci LUcu. IZ, icrz.UA ta LUIIl *± . <±. ZjU 0 , tVul/v po Litostroja so igrali: Jože f1 avt Alojz Kačič, 'Stane (Zemljarič m Vinko Tomažin, Valentin Jereti i 8 na, Ivan Škrlin, Branko Verč 8 „ Znano je, da različni poletni časi prinašajo tudi različne bolezni. Prav bi bilo, da se seznanimo z nekaterimi izmed njih, saj se tako izognemo marsikateri nevšečnosti. Kot nam zimski čas prinaša različne prehladne bolezni, gripo in podobno, tako smo v poletnem času ogroženi od različnih nalezljivih črevesnih bolezni, sončarice, opeklin in podobno. Vzemimo kot primer črevesna obolenja. Teh je bilo v naši ambulanti v mesecih maj—junij kar 133, kar je zelo veliko. Začeli so se letni dopusti, pritisnila je vročina, pred nami so razna potovanja, izleti in tako dalje ter hkrati s tem nastajajo večje možnosti za obolenja. Črevesne bolezni so različne: od najlažjih drisk pa do najtežjih tifusniih obolenj. Povzročajo jih različne vrste bakterij in bacilov; za njih neverjetno hitro razmnoževanje -ustvarja toplo-sončno vreme idealne pogoje. Kako pa 'pravzaprav pride do okužbe s temi boleznimi? Najpomembnejši vzroki -so: okuženi prehrambeni artikli ali voda, dotik z okuženo zemljo ali z bolnikom, okuženim s temi boleznimi, ali prenašanje okužb z različnimi muhami. Od živil je najbolj nevarno meso, mesni izdelki in mleko. iS kuhanjem seveda odstranimo nevarnost. Če pa prekuhane pustimo dolgo stati, posebno v zatohlih, nezraenih in toplih prostorih, potem je kuhanje -zaman, ker se živež ponovno okuži. Vodovodne vode so v -glavnem kontrolirane in niso vzrok pogostim obolevanjem. Večja nevarnost je pni 'Uporabi voda iz različnih vodnjakov, -studencev in potočkov, v katerih pri pregledu najdemo navadno na tisoče bakterij na 1 cm3. ' V 'poletnih mesecih so muhe veliki sovražniki -našega zdravja, Njihove noge, krilca in celo telo so pokriti -z milijoni nevidnih sovražnikov — bakterij. Te lahko prenašajo povsod in na velike razdalje. Ustavijo se na mrhovini, na smetiščih, raznih iztrebkih in pri tern pobiralo povzročitelje bolezni-. Potem se usedejo na žlico, kruh, sadje, solato in -drugam in puščajo nevidne kužne delce, katere žrtev postane uživalec take hrane. Naše roke so po različnem delu ali opravilih prav -tako pokrite z najrazličnejšim okuženim materialom. Če jih- pred jedjo ne umijemo, prenesemo to na hrano, ki jo uživamo, in s tem odpremo okužbi pravo pot. \ Znaki, po katerih spoznamo te bolezni, so -nam več ali manj že znan-i. Kratko po okužbi ali po malo daljši dobi '(nekoliko -ur do- tri tedne) nastopijo prv-i znaki. Največkrat so to bolečine v .trebuhu, bruhanje in dri-ske; večkrat nastopa tudi višja temperatura (do 40 stopinj), žeja, splošna utrujenost. Nastopi še mnogo drugih znakov, ki jih zdravstveno osebje presoja in vrednoti. Našteti znaki zadostujejo bolniku ali njegovi okolici, da presodi, ali je bolezensko stanje takšno, da je tre- ba -poklicati zdravnika. To tudi večina bolnikov naredi, čeprav jih je določen odstotek, ki se zanesejo na lastne izkušnje in na lastno znanje. In kakšna je zaščita? Živila čimprej predelajte s kuhanjem. Ne hranite jih -v zatohlih, nezraenih -prostorih. Tudi za krajši čas ne. Zaščitite jih pred muhami kot — najhujš-imi prenašalci kužnih -klic. Sadje, zelenjavo in drugo povrtnino, ki jo uživamo surovo, je treba oprati večkrat pod tekočo vodo. Pre-d vsakim obrokom hrane operite roke pod tekočo vodo-: to velja tudi po uporabi sanitarnih pro-strov. Kuharice, servi-rke i-n -drugo kuhinjsko osebje mora imeti popolnoma zdrave roke, najmanjši gnojni izpuščaji lahko okužijo hrano -in' bolezen je-tukaj. Ker je tudi voda lahko okužena posebno na raznih studencih in potokih, je ne -uživajte, dokler se ne prepričate, da je zdrava. Če druge ni, jo prej prekuhajmo. To so kratka navodila, ki jih je treba dosledno upoštevati, če se hočemo obvarovati vseh nezaželenih posledic. Glede zdravljenja je najbolje, če poiščemo strokovno pomoč. Zelo važno je, da se držimo navodil, posebno glede načina prehrane. Nepravilna prehrana podaljšuje trajanje bolezni, povzroča veliko trpljenja bolniku i-n lahko preide v kronično Obolenje. Glede prehrane med boleznijo naj veljajo naslednja pravila: Prvi dan ne uživajte nobene hrane; za žejo pijemo večkrat nekaj nesladkanega čaja. Drugi dan zaužijemo v obrokih razen čaja nekaj -prežgane juhe ali juhe z dobro prekuhanim rižem. Glede sončnih opeklin, ki ko se že začele pojavljati, naj -povem -tole: Koža, ki ni bila vajena sonca, je zelo občutljiva. Zato je osnovno pravilo pri -sončenju — previdnost. Sončiti se začnimo počasi. Občutljivi, -nesončeni koži zadostuje tiudi 20 minut sončenja, da pride do opeklin prve stopnje. Zato prvi dan ne več kot 20' -minut na -sonce, nato lahko podaljšujete ta čas za 6 do 10 .minut na dan, dokler koža ne dobi temne barve. Takrat smo mnogo bolj zavarovani, čeprav -tudi to cesto ne drži in opekline nastanejo še po 10 do /12 dneh sončenja. Kožo, ki ni vajena sonca (zlasti kožo blondinca) je najbolje namazati z znanimi zaščitnimi maščobami. Pomoč naj bo kot pri drugih opeklinah. Osnovno pravilo pri opeklinah od sonca je, da postopamo z njo kot z. odprto rano. Takšne dele telesa navadno pokrijemo z 'gazo ali podobnim. Ce imamo kakšno znano sredstvo proti opeklinam (Jecoderm n. pr.), jih lahko pokrijemo z rahlo plastjo mazi-la, sicer pa poiščemo strokovno pomoč. Dr. Ljubinko Mijatovič ŠE VEC STANOVANJ V občini Šiška jei 3470 stanovanjskih hiš. Iz .poročila Sveta za stanovanjske zadeve ObLO Ljubljana-Šiška je razvidno, da je naša občina ikar precej naseljena. V družbenem upravljanju je 306, v zasebnem upravljanju pa 3164 stanovanjskih zgradb. Poslovnih prostorov je v združeni občini 755, od tega v družbenem 221, v zasebnem upravljanju pa 534. Skupna vrednost stanarine je' 16,940.000 dinarjev, najemnine za poslovne prostore pa 7,600.655 dinarjev. Vsega’ skupaj je v občini sedem stanovanjskih skupnosti. Za pregled njihovega dela in ugotovitev finančnega stanja ter Andrej Utroša. Za Litostroj Šjj. igrala uspešno Ivan Škrliri i”16 L Branko Verč. Remi 'so igrali Alojz Kačič, iStahe 'Zemljarič, V» lenti-n Jeretina in Andrej Utroša Nerešen rezultat proti močr ekipi Jesenic je za našo ekip pravzaprav uspeh. H-i Zmagovalec brzotumirja v me 'Hizi ___ • - - i- - ri~: i t t : i _ _ m d- §d'l seou juniju je bil Vinko Tomaži) Anton Suw» NAŠI JUDOISTI zg c ...Sen Na povabilo »Partizana« ,rija Spodnje Šiške je Judo klub Lij Se ,] tostroj sodeloval s člani in pi°|?a&s nirsko ekipo pri športni akade JiVj miji v Šercerjevem domu. Aplavi jrecj ki so ga poželi, dokazuje, da S* tri ; nalogo izvedli dobro. Posebn* je. i prisrčni so bili najmlajši judo' isti, ki jim bomo v prihodnje p°' v za svetili še več pozornosti. ii in PO USPELIH TEKMOVANJIH — TRENING OB MORJU Sedem naših najboljših -dvigaj cev je izkoristilo svoj letni d°‘ pust na intenzivnem treningu FieSi, 'kjer so imeli tudi prnpl gandni nastop. V .tem času so člane Litostroja, ki bodo letoval v Fiesi, /postavili 'igrišče za o-d-boj') ko in rusko kegljišče, za kar i služijo posebno priznanje kolek' tiva tovarne. Tretji dan pa razen omenjenega še -nekaj prepečenega kruha, dobro prekuhano pasirano sadje (olupljeno kot kompot), nekaj pire krompirja i-n podobno lažjo hrano. Od četrtega /dneva do enega tedna naj bo hrana bogata e vitamini /in kalorijami, vendar naj bo tudi laže prebavljiva. Do sončarice -pride, če smo predolgo na soncu; ta čas je različen za razne ljudi. Otroci i-n rekonvalescenti so posebno občutljivi, prav tako plešasti lj-udje in blondinci. Zato je težko določiti čas, ki ga lahko prebijemo na koncu brez nevarnosti. Na to je potrebno misliti, preden gremo za dlje časa na sončenje. Znaki te bolezni so: sla-bo počutje, dostikrat bruhanje, glavoboli, piskanje v ušesih, povišana temperatura, pordečen obraz, omotica, neravnovesje pa tudi -nezavest, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Na ta način obolelo osebo je treba čimprej odstraniti s sonca v hladnejše -zračne -prostore. Dovajanje umerjeno razhlajenih tekočin je primemo pni obilnem bruhanju, pa tudi nekaj soli v primerni obliki; mrzli obkladki ali celo led na glavo in zgornji del telesa, polsedeči položaj, dokler ne pride zdravnik; ta pomoč zadostuje. PRIŠLI Marjan Kovačič, Rudolf Veber, Matija Zu-pančič, Niko Vujoševič, Ivan Torkar, Alojz Škufca, Anton [Kovač, Ivan Kladnik, Ladislav Dejanovoč, Jože Čadonič. Franc Cesnik, Stanislav Popek, Henrik Car, Milenko Primec, Ivan (Bošnec, Gabrijel Trpine, Mladen Vidakovič, Jožef Veršec, Janez Kovač, Štefan Graj, Savin Bučar, Jožef Budna, Janez Kalan, Jože Šketa, Marija Vidrih, Alojz Jun tez, Jože Kukec, Aleksander Stergar, Alojzij Perko, [Marjan Be-vc, Ivan Prijatelj, Marjan Logar, Anton Belega, Ivan -Pustoslenšek, Franc Poljanec, Jožef 'Nemec, Ivan Brinjevac, Vinko Godec, Alojzij Petek, Janez Zakrajšek, Andrej Oblak, Janez Prelesnik, Simo V-ignjevič, Peter Duj-movič, Drago -Sevču-k, Milan Momčn-lovič, Alfred Svenšek, Ivan Mežan, Franc Zgonc, -Franjo Cerovec, Ana Pečar, Mijo Kranjec, -Mirko Zubovič, Milorad Cvijanovič, Janez Ropret, Stefan Žižek, Jožef Poljanec, Anton Hane, Djordje Vukovič, Alojz Filip, Males Globočnik, Rudi -Malavašič, Milan Pirker, Ignac Horvat, Bojan Krečič, Franc Drnač, Janez -Nose, Bogomir Voj e, Vincenc Špacapan, Jožef Kopač, Jožef Arčon, Viljem Lukner, Ivan Vodeb, (Veli-mir Paiačkovič, Marija Vrhovec, Ljubomir Paiačkovič, Milenko Paiačkovič, Franc Stotič, Mirko Korptč, Radiisia.v Petrovič, Jožica Mupič, Anton Trbanc, Stana Mauer, -Direiuter Anastasov, Alojzija Osredkar, Marjan Denič, Fra/nc Kramža-r, Uroš Kos, Frančiška Bož-nar, Alojzija -Setničar, Alojz -Debenc, Vojislav Belivakovič, Jože Vidrih, Albin Knapič, Stefan Cestar, Alojzij Lah. ROJSTVO Dne 25. VI. ije irodila dečka zdravnica naše obratne ambulante Maro-lt-Gomišček Marica. Iskreno čestitamo! Albin Vi/potnik-Strgar da bi po obisku v naši tovariš napisal tudi o Litostroju člane*1 v enem izmed časopisov, ki zastopa, kakor je to storil 1 kranjski »Iskri«. ie t žrai OJ, TA VOJAŠKI BOBEN Iz Splita se nam je oglasil Janez Marinček, ki 'služi vojaški rok na rušilcu »Split«. V pismu prisrčno pozdravlja strugarje z 11. ipolja in mojstra Petka. Mornar Marinček de pred kratkim spremljal 'tovariša Tita po državah Zahodne Afrike. Prekl- el Večalo •Hi ogrc i'°rr isi aš Iz Jastr ebanskega nam tj e pisal Milan Cuk, iki celotnemu kolektivu čestita ob 14. juliju ,— Dnevu borca t— in nam želi mnogo uspehov. t ZAHVALA Celotnemu kolektivu Pločeviname in Kovačnice se :za prejeta darila in čestitke ob isvoji poroki Iskreno zahvaljujem. 'METKA POLAJNAR PRIZNANJE 17., 18. VIL italijanski film Sleparija 19., 21. VIL ameriški barvni film ./j-,, Mačka /na -vroči -pločeV1 =u ■nasti strehi / 6ue francoski barvni fU%ar Slepi potnik . ameriški barvni vistav1, *> slon -film Trije vrači J16 T Slovenski film Na svdhjc; 'zemlji , (L Ameriški barvni v ista vi u-Sion film Ljubezen dj-ori Morningster », 31. VII. — i i 1. VIII. italijanski film Izzivanj, 3. VIII, francoski barvni cinerA scope film Lepotica ' cigan ' 6. VIII. ameriški barvni ci-nert18 scope film Trapez 8. VIII. nemški film Polikuška 9., 10. VIII. ameriški mm Vrnitev življenje 22., 23. VIL 24., 25. VIL 26., 27. VII. 28., 30. VII. 2., 4., 7„ »i ile N »aši JVi ODŠLI Anton Bregar, Angela Holc, Radovan Milič, 'Vincencij Jeglič, Matija Tršinar, Marija Lavrič, -Danijela Eržen, Andrija Nemec, Aleksander Ver-tič, Vlado Matkovič, Nikola Podre-barac, Ivan Rožnik, Izidor Klančar, Anton Skvorc, Franjo Cerovec, Matilda Štrukelj, Marija Repovž, Anton Trbanc, Franc Bobnar, Bogdan Ugov-šek, Janez /Škarja, Mihael Tanjšek. ; POROKA Dne 17. VI. se je poročil Mijo Pata-sta — Iskreno čestitamo! 1 Joseph C. Peters, beograjski dopisnik »Newsweek« in časopisnega koncema »McGraw-HiII World News«, ki izdaja 42 različnih publikacij, nas je nedavno zaprosil za redno pošiljanje naše- • ga časopisa. Seveda smo tej želji ustregli. V svoji zahvali je ameriški novinar zapisal med drugim: »Prejel sem štiri izvode Vašega časopisa in sem jih z zanimanjem prebral. Kot star novinar Vam lahko samo čestitam k odličnemu urejevanju.« Hkrati nam v svojem dopisu zagotavlja, da bo poskrbel za izmenjavo našega časopisa s podobnimi ameriškimi časopisi, in izraža željo, 11., 13. VIII. ameriški barvni cinelfl8 §e. scope film Kavboj M' 14., 15. VIH. italijanski film Odn’5'^ In ljubezen ' Hift ftov Cenjene obiskovalce obveščamo, ^hik bodo predstave ob nedeljah in ipraA nikih v juliju in avgustu de ob 5 + $'Či ^1 sta FRANC HRIBAR 5. julija je umrl naš upokojen6/, Franc Hribar. Rodil se je 14. j8,."6 nua-rja 1893 v Ljubljani, pri n je bil zaposlen kot kovinostrugarji v obdelovalnici od 21. decembtk% 1948. Svojcem pokojnega iskren' sožalje! —* Inž. MARKO KOS Od Rima do Kalkute Komisije za planiranje družin biSe prav tako ukvarjajo z olajšanjem porodov. Gradijo majhne bolnišnice s . posteljami otročnic. Na ta način hočejo znižati izredno veliko umrljivost dojenčkov. V tem je nemara paradoks: na toi strani se bore za zmanjšanje g /ojstev ,na drugi strani se bo za-igo radi večje zdravniške nege >pove-:a°1 čalo število dojenčkov. Vendar ne smemo pozabiti, da sloni ta zdravniški pokret na človečnosti. S tem, si pridobe zaupanje mater pri teodu, uh bodo tudi laže pritegnili k skupnim naporom za izboljšanje zdravstva — ne samo jvP itrok, ampak tudi mater. Če se ra0no število rojstev skrčilo na število tako imenovanih želenih ali hotenih otrok, se bosta socialni j, Moža j in zdravje žena in otrok avtomatično dvignila. Torej je dlj isti, kakor ga zasledujemo s lem gibanjem pri nas. Za širjenje zdravstvene prosve-uporabljajo oblasti predvsem film, ki je v Indiji zelo razširjen. V predfilmih sem videl več prikazov o varovanju pred spolnimi boleznimi in o negi zob. Prikazano je bilo to z zelo drastičnimi slikami, ki so za evropski okus prehude, na primer slike ogabnih zobnih gnojenj itd. Indijcem hindujska vera predpisuje, da si morajo vsako jutro očistiti zobe z brezovo paličico, ki jo morajo po proceduri popolnoma uničiti ter na koncu razgrizti, da se očisti ustna duplina. V Delhi sem se vrnil hitreje, kakor je trajala vožnja na jug: do Hydera,bada sem letel z malo »Dakoto« :tri ure — nizko pod oblaki, nad nepregledno ravnino. Hyderabad je sedež enega izmed najbogatejših maharadž v Indiji. Mesto je lepo, polno širokih cest, dvorcev in templjev. Od tam sem letel še tri ure s štiri-motornim »Visoountom« do Delhija. Ne, Indij si res ni majhna! V centrali Bhakra Dam Hidrocentrala Bhakra Dam je bhzu pokrajinskega mesta Nan-Sal severno New Delhija, 530 km Po cesti. Nangal leži v dolini reke ‘htlej, ki je pritok Indusa. Sutlej zgovori Satlidž) priteka izpod .. semtisočakov okrog Nanda De-. 'ija (7820m) s področja Sv. jezer, r »e prevali prek prelaza Shipki l t?5® v višini 4700 m in nato v HlvKh skalnih soteskah. predere s« ?redgorie Himalaje ter se izlije wi Nangalu v ravninsko področ-1 )e- Prav kjer zapušča pot po skal- , •nunaiaje ter se izlije wi Nangalu v ravninsko področ-ie, Prav kjer z «Lh soteskah, so zgradili Indijci y. zadnjih letih največji in najviš-" jez na svetu, ki izajezuje rečno 'Odo v jezeru, dolgem 115 km in rf '':rokem 5 km. Njegove divje vo-~e> ki jih v glavnem napajajo ledeniki iz osrčja Himalaje in He-a' “nove planote v Tibetu, so skozi 1°' 'se leto precej konstantne in prav 1najbolj vročih sušnih mesecih 5 Režejo svoj najvišji vodostaj, .j 'ar je za Indijo posebno drago-a." ‘eno, ker vse vode v nižinskih 3.1' kočih predelih v tem času upa-:a' iejo. ^ Centrala ima strojno poslopje ?a vsakem bregu; leva strojnica . stoji, vtem ko se na gradnjo I *esne šele pripravljajo. Ko bo I -entrala zgrajena, ibo deset tur-B Po 150.000 KM dajalo skupno ■ ^oč 1,120.000 KW. Največja in- ■ teska centrala je nekak nacio-■jbalni spomenik, ki ga pokažejo ^'sak emu obiskovalcu-državniku tujim delegacijam. Vse, kar rjjlH6 tu zgrajeno, je izrednih, prav grandioznih mer. V svetovni teh-jijpčni literaturi, kjer velike firme »f oglasih prikazujejo svoje najlažje izdelke, se ime Bhakra Dam 'd'!° pogosto omenja: japonski /*tachi se ponaša i >>se najejte mesa. Tam ga ne ' Tam so .vegetari’. Naj vam 8am?« »Ali res? Kaj pa tem jedo?« 1}.. »Lečo. Čapati. Curd (neko kislo ji »lekoj!« mi je odvrnil. ,s Nisem ga ubogal. Predstavniki •aše rase so uboge'strežaje po-,®e-m uverili, da živimo samo od ‘ftekov in dunajskih zrezkov. To d*wbolj, ker Indijci mesa ne jedo. Pfveda to ni res. Toda res je, da preskrba z mesom še danes *°vsem nemogoča zadeva. Dobi ® koštrunovo meso, piščanci in *be. Za goveje, telečje ali svinj-meso pa v dva in pol mili j on-pSm Delhiju ni nobenega omrež-5? mesnic. Krave so svete, pra-,‘N nečisti. Tisoče krav umira ob l^tah po več dni in nihče se jih ® usmili. V mestu, ki je polno Neposlaništev, diplomatov in Vrhovih družin, konzulatov in trgovskih predstavništev, ^J^Pujejo meso vsi pri enem sa-nl r,em mesarju v starem Delhiju. 8To si je vredno ogledati,« so mi rekli gostitelji, »kot edini ostanek prastarih časov. Čez nekaj let te edinstvenosti ne bo več mogoče videti, tudi če bi za to plačali. — Vendar je samo za močan želodec! Z mnogimi ogledovalci smo imeli potem na ulici težave!« Mesar je na dvorišču umazanih hiš v starem Delhiju; zunaj na betonu so roji muh na krvavih odpadkih. V mesnici sedi mesar na vzvišenem podiju, okoli njega je razstavljeno meso ali pa visi na kljukah, od koder jih kar sede meče predse. Reže s posebno tehniko: nož drži med prsti leve noge, a z rokami spretno vodi bedro, da vam odreže kotlete. Kljub temu je pri delu hiter in točen. Če je treba sekati, z boso nogo pridrži meso in udari z nekakšnim ihandžarjem. Povsod je polno muh. Sanitarne ali veterinarske inšpekcije tu ni. Meso je zelo poceni, menda zato, ker ni povpraševanja. Za dve rupiji (okrog 230 din) ga dobite več kilogramov. Seveda ga je itreba doma temeljito Izprati. Odpotovali smo v udobnem ameriškem vozu našega predstavnika. Cesta proti Ambali je asfaltirana in skoraj popolnoma ravna. V vseh vaseh so bile na cesti množice ljudi, ker so bili tedaj prazniki Pudža, ki jih praznujejo v veselju, plesu in trušču, kar po več dni. Čakali smo in gledali sprevod godbenikov, našemljenih ljudi s črno premazanimi obrazi. Vsi so bili razigrani. Pokale so rakete in ognji so goreli ob cesti. Nekatere naselbine so bile brez luči. Prstene kolibe, podobne krtinam so se nizale druga ob drugi. krono z rezljanimi okraski, kjer spravljajo prtljago. Večkrat smo se morali ustaviti ob nizkih prehodih s pregrado, kjer je policija pregledovala vozila. Prestopili smo mejo države Delhi in prešli v Punjah, zato je treba cariniti blago, alkoholne pijače je treba naznaniti. Vsa mesta so starinska in umazana, hiše so samo ob glavni cesti, kjer je nešteto nekakšnih štantov. Takoj za hišami so že jarki in mlafcuže, po katerih čofotajo bufali. Pokrajina je povsem ravna, revna trava pokriva planjavo. Ob cesti so v nedogled drevesa z ogromnimi krošnjami, ki dajejo kaj prijetno senco. Ob kraju ceste je polno povoženih živali, zlasti psov, na tudi kravo sem videl umirati, ki ni še poginila, ko smo se vračali. Ob truplih so čepeli nemi črni mrhovinarji, velike ptice z ujedovskim kljunom, ki očistijo trupla v nekaj dneh do belega okostja in z ostrimi kljuni razsekajo še tako debelo kožo bivola. Dohitevali smo^kolone visokih enogrbih velblodov-, ki so privezani drug na drugega in počasi stopajo ob robu ceste. V Punjabu so zelo razširjeni, kajti tu je že puščavsko področje. V Indiji je povsod polno mrhovinarjev in ujed, kajti mrhovine je na pretek, čeprav je prebivalstvo zelo gosto naseljeno. Po hišah so sedeli nešteti mrhovinarji celo v Delhite. Na hotelskem balkonu so lepo čepeli drug poleg drugega, puste umazanorjave barve, z zakrivljenimi hudobnimi kljuni, mnogokrat močno razcefrani zaradi medsebojnih bojev. Prijatelj mi je pripovedoval o strašni bitki, ki je izbruhnila med njimi nekega avgustovskega dne. Cele jate so se spopadle nad mestom, ptiči so padali mrtvi na ceste, a boja ni bilo konec, ker so priletele vsaki strani nove in nove jate na pomoč. Bilo je na tisoče jastrebov in boj je trajal pet ur. Vzroka za to nenavadno vojsko ni bilo mogoče uganiti... V daljavi so se pokazale gore, predhodnice Himalaje. Kljuib temu je bilo ozračje še vedno in celo bolj soparno. Iznenada smo zapeljali z navadne deželne ceste na lepo križišče z obrabljenimi pločniki, asfaltiranimi izogibali-šči in pisanim policajem pod rdečim dežnikom. Nato so se vrstila na ravnini pravokotna cestišča, odcepi in križišča, da si je bilo povsod samo grmovje in trava, kamor se je videlo. Čuden prizor! Dospeli smo v svetovno znano pandžabsko prestolnico Čandigar. Bivša prestolnica Pan-džaiba je Lahore, toda po delitvi Indije leta 1947 je pripadla Pakistanu. Zato so Indijci zgradili novo prestolnico pod obronki Himalaje, ki so jo imenovali Čandigar. Ravnino so razdelili v pra- Prizor iz Kalkute Zenske z glinastimi lonci na -glavah so se gnetle ob mlaki med kočami. Polno nagih -otrok je tekalo sem in tja. V kolibah so skozi nizke luknje, ki jih imajo .za vhod in dimnike, brleli drobni ogenjčki. Dohitevali smo tovornjake, ki imajo značilno indijsko obliko: kabina je lesena in ima na vrhu strehe nekakšno visoko razširjeno vokotne parcele, asfaltirali ceste in pločnike. Sedaj dopolnjujejo prazne prostore s stavbami. Mesto bo zavzemalo ogromen kompleks z velikimi parki, kajti vro-čina je v tej kotanji pod -hribi neznosna. Hiše so na redko posejane med velike travnate pasove. Prispeli smo v center, ki je napravil name čudovit vtis. Ne verjameš, da si v Indiji. Načrte za vse stavbe so zaupali slavnemu francoskem arhitektu Cour-bisieru. Zato so stavbe supermoderne. Vse stoji na stebrih, kot bi viselo v zraku. Stene so usločene, strehe valovite ali v obliki paraboloi-dov ali drugačnih podobnih oblik. Parlament pokrajinske vlade je šestnadstropno poslopje, prav tako kino. Nastanili smo se v hotelu sredi širnega travnatega polja. Sobe so bile moderne, z odprtimi balkoni, vendar se nisem v njih nič kaj dobro počutil, ker je bila vročina neznosna, klimatizatorjev pa ni. bilo. Nekaj smo pojedli v jedilnici, nato smo se -spravili vkup in Lasje pri vseh so črni, obrazi ozki in izraziti, podobni našim južnim ljudstvom iz goratih predelov. Sikhi so postavni ljudje, med vsemi najlepši v Indiji, polt jim ni tako črna kot južnim Indijcem, temveč I je prosojno-bledikasta. Sikhi so zelo ponosni in vročekrvni, takoj vzkipe in zagrabijo za -meč, ki ga nosijo ob slovesnih prilikah. Na splošno se jih druge žen-ske boje, češ da imajo tako oster in prediren pogled, ,s katerim jih predrzno merijo. Za Sikhe imajo Indijci svoje ime: Sardardi. To je nekak posmehljiv vzdevek. O Sardardi jih kroži polno smešnic, kot pri nas o navihanih bedakih — Butalcih. Ribiške ladje pili viski, da mi je lil pot z las. Spati ni bilo mogoče, zato smo se odpeljali v center in tam v že precej umazanem restoranu (ni bolj žalostnega kot obupno zanemarjen moderen lokal) uničili nekaj tanduri-piščancev, ki so pa bili tako neznansko začinjeni, da smo z odprtimi usti lovili sap-o. S seboj smo imeli steklenico viskija, -s katero smo pod mizo polnili kozarce, kajti tu je bila prohibicija. Spomnil sem se slovesne večerje v reprezentančnem hotelu Ašoka v New Delhiju, ko je naš kolega vtihotapil -ood pazduho steklenico na mizo, s katero smo si polnili kozarce, ne da bi sprva ikdo kaj opazil, vendar so to kmalu zavohali. No, tu ni bil v pozni nočni uri nihče pozoren na naše početje. V neznosni vročini -ni -bilo mogoče za-snati. Kolega je odvlekel posteljo na balkon, kjer je končno utihnil. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali iz mesta -proti goram. V vaseh, skozi katere smo drveli, so se pričeli ljudje komaj prebujati. Prišli smo v osrčje domovine Sikhov. Gotovo ste jih že videli: velikane s črnimi bradami in turbani. Sikhi so najmarkantnejše ljudstvo v Indiji. Dolgo sem bil prepričan, da imajo brado, a nato sem izvedel za niihovo vero in tudi -za skrivnost njihove brade. Vera njihovega rodu jih uči, da ne smejo piti vina, da morajo v določenih dneh živeti vzdržno v vseh ozirih: pri jedi, pijači in pri ženskah, A glavni zakon jim je: nikoli se ne smejo ostriči, ker je to znamenje njihovega moštva. Tako jim že od -mladih dni pridno poganjati kocine, a -ko So tako dolge, da ne vedo kam z njimi, lasje pa jim segajo -čez ramena, si -prično svalj-kati kocine v pramene, -ki jih potegnejo ob ušesih na glavo, kjer si jih -skupno -z lasmi ooveže.io v velike vizole. Kopico las skrijete s turbanom:. Ustavili smo se v malem mestu, da smo načrpali bencin. Kmalu se je zbrala okoli nas gruča radovednežev. Bilo je smešno: sami Sikhi, od otrok do starcev. Glej, tam je še zelo mlad Sikh: gost puh mu obroblja -bled obraz, a lase ima že tako dolge, da nosi čop na glavi, zavezan z ruto v visok vozel. Tam je zopet drugi: mlad je in visok, z vranje črnimi lasmi (kot jih imajo vsi); prezgodaj je še, da bi imel lase urejene, brez turbana je, bas stopa po prahu, srajca mu visi čez pas, lasje mu v štrenah padajo čez ramena in na -prsi. Sami Sikhi, mladi, otroci, dečki in starci. Žene Sikhov nosijo bele široke hlače in bele, -zelo dolge srajce, a dkoli glave svileno ruto rdeče barve. Lahko bi vam pripovedoval zgodbice o njihovih neumnostih, toda za to ni prostora. Kliub temu prepričanju pa moramo postaviti dejstvo, da srečate Sikhe na vseh vodilnih položajih, med izobraženci, strokovnjaki in vodilnimi politiki. Njihova nošnja je sicer evropska, obdržali so samo turban kot znak svojega ljudstva in P3 — dolge lase. Vojska ima najboljše polke, sestavljene i-z samih Sikhov, ki veljajo za junake, podobne divjim Gurkom. Pot nas je pripeljala med prve griče, cesta se je vijugala ob divji reki: bil je Sutlej. Njegova voda me je presenetila. Bila je divja, hitra, svetle modrikaste barve, -polna apnenca, z vonjem po divjih gorah in snegu. Mali oglasi v trafiki Uredništvo časopisa obvešča vse člane kolektiva, da lahko odslej naprej oddajajo male oglase, zahvale, osmrtnice in podobno v trafiki obdeloval-nice .in pri glavnem izhodu in v trafiki na vogalu Dja-kovičeve im Celovške ceste. Enotna cena za enkratno objavo malih oglasov je 200 dinarjev. TEHNIKA Časopis »Tehnika« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehnihčnih dosežkih. Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1.250 dinarjev Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »Tehnika«, Beograd, Kneza Miloša 7/H; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 VARČEVANJE &X VEDRILO IMPROVIZATOR TAKEGA MOJSTRA SI ŽELIMO X / Hi 1 1 4— tH * — Naš mojster vedno pravi: »Varčuj te, varčuj te!« — No, zdaj sem pa začela varčevati tudi jaz 1— namesto z desetimi prsti bom odslej tipkala le iz dvema. In varčevala bom toliko časa, dokler mi ne bodo zvišali tarifnega razreda.« »Kakšnega mojstra si želim, me vprašate?« »Da bi bil vedno prijazen in dobre volje, da bi mi dela višjih kategorij in da ne bi želim.« »Pa menda se ne boš kopal v tej mlakuži?« »Ja, vso zimo so nam obljubljali, da se bomo že poleti lahko kopali v novozgrajenem bazenu, pa še zdaj ni iz ite moke kruha. Dotlej, ko bo zgrajeno, bom pa samo improviziral kopanje.« dajal vedi ^0 skrival svojega znanja. Takega i 1 use vrs ČE JE .MOJSTER MAJHEN vih s p ŠE DOLGO NAJ GA BOLI GLAVA Mojster v orodjarni »Mej duš, naša »ta stara« tipkarica je pa od hudiča — 150 zlogov napiše v minuti«. »Kaj bi to — naša »ta mlada« pa skuha 10 'kav v 5 minutah in tak parfum uporablja, da smo vsi dedci iz sebe.« Naš mojster je uvideven mož in tako skromen in ponižen Sc kot & Poiščimo skrite rezerve dobre volje Šele pred tednom dni je prišel. Ni poznal postopkov in ni vedel, na koga naj se obrne za pojasnila. Kolegi so bili kar od kraja vsi strašno »zaposleni«. Vedel je, da mora prek začetniških težav, zato se je z vso voljo zagrizel v delo. Kljub temu mu je spodletava-lo in prav dobro je čutil posmehljive poglede tovarišev, ko je skušal priti do pojasnila o neznanem pri svojem sosedu. »Dajte, vprašajte tega in tega,« mu je suho odgovoril. »S tem se še nisem ukvarjal.« Kljub vsemu se je pregrizel Skozi začetniške težave — namesto v enem, šele v treh mesecih in ob stalnem spraševanju samega sebe: »Ali je res tako težko biti dober delovni tovariš?« Pie »se »e 91 a /e »Prav gotovo pridem! Pa glej, da boš pripravila dobro kavico, se bova lahko veliko pogovorila. Veš, prav danes sem zvedela ... hihihihi...« »Kaj praviš, to .je pa res zanimivo. Ali on že kaj ve o tem?« »Kje pa! Ti rečem, to bo še cir- kus! Da ,jo vidiš, kako hodi kot kakšna ... hihihihi... »Ali res? To me pa res zanifl' Ampak zares pridi, tako se že »Zagreb kliče.« »Te bom kasneje še enkrat P* klicala, da 'se zmeniva do konc® In res je še enkrat poklic; saj delo počaka — nadvse po*1 pežljivo; če ne... pa še popoldu ^ malo — v nadurah ... ŠELE ZDAJ RAZUMEM Dokler bo mojega mojstra zaradi preobremenjenosti z administrativnim delom bolela glava, me ne skrbi, da me bo nadzoroval pri delu STROJNIŠKI VESTNIK Bit, Poj cel Pri *0y PQ< n tej ca'; naj ha' Ta m Rje Pa: JU( Ra. tel hk Rio je ko lej Je glasilo oddelka za strojništvo inštituta za turbostroje, društva strojnih inže nirjev in tehnikov LP mi Slovenije, strojne industrije Slovenije. Prinaša aktualne članke h strojništva, pregled domače in tuj6 strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije. Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov, Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. $rc Sej an Pr. Rii spi Pr, 8 Rji Pr- *0| el Glasovi iz MOJ MOJSTER nekaterih kabin mojstrskih Šele odkar sem stopil v stranišče našega mojstra, razumem, zakaj je pri nas toliko nesreč Časopis »Litostroj« izhaja mes no (s posebnimi prilogami) v „„ kladi 4.500 izvodov — Ureja * b;, uredniški odbor — Odgovor11 05 urednik Peter Likar — Telef6’ t>s, uredništva 33-511- telefon gla', Cg nega urednika 343, odgovornem tg, 458 — Cena posamezni številki prodaji 20 din — Poštnina plač# na v gotovini — Rokopisov vračamo — Tiska tiskarna (%' »Primorski tisk« v Kopru