Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman TCljil: Za celo leto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za oetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 ki-. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja triatopna j)etit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsalc dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^tev. 03. V Ljubljani, v sredo 23. aprila 1884. Letixili XII. Fiiiciklika sv. očeta Leona XIII. častitljivim bratom patrijarliom, prvalcom, nadšlio-fom in škofom vesoljnega Icatoliškega sveta, hi imajo milost in svežo s apostoljshim sedežem. Častitljivi bratje! Pozdrav in apostoijsici blagoslov! Ko je bil človežki rod „po zavidljivosti satana" od Boga, stvarnika in delivca nebeških darov, nesrečno odpadel, se je v dve različni stranki razdelil, kojih prva se vedno za resnico in krepkost, druga pa za nasprotje krepkosti in resnice bojuje. Prva je kraljestvo božje na zemlji, namreč cerkev Jezusa Kristusa in kdor ji hoče biti srčno vdan, mora Bogu in njegovemu edinorojenerau Sinu iz cele duše in po vsem radovoljno služiti; druga je kraljestvo satanovo, v čegar oblasti so vsi tisti, ki se po izgledu svojih voditeljev in prvih starišev branijo pokorščine večnobožjira postavam in mnogo brez Boga, mnogo pa naravnost proti Bogu poskušajo. To dvojno kraljestvo, ki je podobno dvema državama z nasprotnimi napori je Avguštin bistro videl in popisal in temeljne vzroke obeh z izrazno kratkostjo v naslednjih besedah navedel: „Ljubezen dvoje vrste porodila je dvoje raznih kraljestev: posvetno namreč sebičnost celo do zaničevanja božjega; nebeško pa ljubezen božja do zaničevanja samega sebe. — Obe kraljestvi bojevali ste se med saboj vedno z raznim orožjem in na razne načine, če tudi ne vedno z enakim ognjem in srditostjo. V današnjem času so se pa menda pristaši hudobne stranke med seboj zarotili do skrajnosti bojevati se pod vodstvom in podporo jako razširjenega in spretno osnovanega društva prostozidarjev (framasonov). Kajti, ne da bi kaj prikrivali svoje načrte, upirajo se na najbolj predrzen način božjemu veličanstvu, njih napad je brez prikrivanja na pogubo katoliške cerkve obrnjen in sicer iz namena, da bi krščanske narode popolnoma oropali dobrot, ktere jim je pridobil odrešenik Jezus Kristus. Zdihujoč nad tako nesrečo žene nas božja ljubezen, da k Bogu zakličemo: „Glej, tvoji sovražniki so se oglasili in tisti ki te sovražijo, dvignili so glavo. Hudobijo kovarili so si zoper tvoje ljudstvo in hudo zoper tvoje svete. Eekli so: pridite, da jih razkropimo." Y očigled nujne nevarnosti, silnega in trdovratnega zatiranja krščanskega imena, smatramo si za svojo dolžnost, opozoriti na nevarnost, označiti nasprotnike, ter so njihovim nakanam in zvijačam po mogočnosti ustavljati, da se ne bodo na vselej pogubili tisti, kterih zveličanje je nam izročeno, in da se kraljestvo Jezusa Kristusa, čegar varstvo smo prevzeli, ne le samo ohrani in nepoškodovano ostane, temveč se tudi na vse strani razprostirati prične. Rimski papeži. Naši predniki, so skrbno čuvajoč nad izveličanjem krščanskega ljudstva hitro spoznali sovražnika, ki se je dvignil iz temne zarote, kaj da je hotel, ter so v bodočnost vidoč kneze in narode svarili, da se ne zapletejo v pripravljene zvijače in nastavljene jim zapreke. Prvi je nevarnost ovadil Klemen Xn 1. 1738, Benedikt XIV je pa njegove ukrepe potrdil in obnovil. Za njima je hodil Pij VII in Leon XII je pa vse dekrete poprejšnjih papežev zbral v apostolski ustavi „Quo graviora", ter jih je za vselej veljavne proglasil. V ravno tem smislu izrazili so se Pij Vin, Gregor XVI, prav pogosto pa Pij IX. Ko se je namreč naprava in duh framasonov iz izvestnih znamenj, iz sodnijskih preiskav, po ob-javljenji njihovih postav, po običajih in njihovem razlaganji, kakor tudi po izpovedi podučenih objavila, se je ravno ta apostolski stol javno izrekel, da framasoni nimajo pravičnega obstanka, ter so ravno tako krščanstvu kakor državi pognbljivi. Zarad tega je pod takimi kaznimi pristop k temu društvu prepovedal, kakor so jih cerkev le malokdaj grešnikom nasproti poslužuje. Zarad tega dolžili so članovi framasonske zveze, misleč, da bodo na ta način oslabili nasledke te obsodbe po svojem zaničevanji ali jih po svojem obrekovanji zmanjšali, Eimske pa- peže, da so krivično odločevali ali pa vsaj mejo pravičnosti prekoračili. Na ta način skušali so v resnici spoštovanje in tehtnost apostolskih ustav Klemena XII, Benedikta XIV, ravno tako Pija VII in Pija IX vničiti. Toda tudi v oni zvezi se ni manjkalo takih, ki so proti svoji volji pripoznali, da Eimski papeži v oziru na nauk katoliške cerkve in cerkvene pokorščine popolnoma opravičeno postopajo. V tem smislu strinjalo se je mnogo knezov in državnikov s svetim stolom, ter so se potrudili, da so framasone ali pri sv. stolu naznanjali, ali pa so jih sami po svojih postavah obsojevali, kakor v Holandiji, Avstriji, Švici, na Španjskem, Bavarskem in Savojskem in po drugih krajih Laškega. (Dalje prih.) Katoliška cerkev v zediiijeiiih državali severne Amerike. V listu 87. in 88. dne 16. in 17. t. m. smo govorili, da je v zedinjenih državah severne Amerike popolnoma verska prostost, da se država peča za notranjo vredbo verstev, in da je tudi katoliška cerkev tam svobodna. Kakor znano so se v te države selili kristjanje raznih ver: puritani, kvekarji, kalvincl, ki pa so po večem s sabo prinesli iz starega sveta sovraštvo do katolikov. Kako pa je vendar prišlo do tega, da je katoliška cerkev tam svobodna ? Vzrokov za to je mnogo, in katoliški pisatelji v severni Ameriki vidijo v teh okolnostih prav posebno božjo previdnost. Ko so se Amerikani bojevali za svojo neodvisnost, dobili so največ pomoči od katolikov; katoliški naseljenci so dajali vzgled požrtvovalnega domoljubja, katoliški Indijanci so bili na njih strani; na stotine Poljakov in na tisoče Ircev je hitelo v Ameriko, da se pod zastavo svobode bojujejo zoper trdosrčne Angleže; Francosko in Španjsko je dalo denarja, vojakov in ladij in njih diplomatija je posredovala LISTEK. Osodepolni zajec. (Po naravi pripoveduje Vr. Prochiizka.) jČudovita tišina je vladala nad pokrajino, kakor je to mogoče le v času temne noči, ko iz oddaljenih vasi čuješ samo votlo lajanje psov, ali pretrgane odmeve človeškega glasu, o kterih brzo dvomiš, ali si jih v resnici zaslišal. Taka tišina! — in bil je vendar smehljajoč predpoldan nekega najlepših jesenskih dni. To molčanje v prirodi je včinilo, da je mladi pohajovalec po drevoredu se v sredi pota vstavil in pogledal nekako začuden okrog sebe. Ni slišal druzega, kakor odmev svojih korakov in to ga je predramilo iz zamišljenosti, da bi se prepričal, a 11 v resnici koraka v naseljenem kraji. Priroda je bila enaka onemu detetu, ki jo na pol dremaje pri krdelu belih gosi s čutilom popolne blaženosti se ogrevalo. Kakor globok dolgi oddušek, zapihljal jo vetrič po drevoredu, in preminil brez sledu, kakor nasmehljaj na lici; le ponekje se še trese listek nii veji, podoben težko čakajočemu mladiču pri kraji gnjezda, ki hrepeni poleteti v neznani svet. In zopet je tiho. Ta čudna, globoka tišina, ki privablja srcu nekako tesnoto in tlači trepalnice v spanec! Na temnozeleni planjavi, ki so jo delale koru-nova stebla, zagugal se je venec belih cvetov in čez ogroblje, preko brazde se raztezajoče, je previdno pokukala glava zajčeva. Poostren sluh, in zvedave oči niso se dvignile iz skrivališča nad potrebo, da bi pregledale ravno podolgasto dolino z velikim delom ceste, čije konec je požiral gost gojzdič z jelšami in gabrovjem zarasten. Žvekaje polagoma kakor sladkosnedec perje svežega in krhkega graha, čegar seme je po nekakem naključji semkaj došlo, postal je zajec nekoliko pri tem delu in srpo gledal na ktero stran; le kakor vsled spomina, pomignil je enkrat, dvakrat s čeljustmi ali ovohaval z nosnicami. Bilo je pa tudi na kaj gledati. Nebo je bilo podobno velikemu morskemu zrkalu, po kterem so so spreletavale včasi lastovko, na pogled majhne, kakor roj komarov, ali pak plavalo važno sivo krilo sokola, kakor osamljeno jadro čolnarjevo na širokem morju. Ne visoko nad glavo je, brenčal tenko zvoneč glas music v neprestanem plesu, in komaj korak dalje od zajca začel je velik zelen kobiličnjak, viseč na krompirjevem steblu, tako presunljivo čvrčati, da se je zajec od strahu zganil in mlado tenko grahovo luskino z grahom iz zob spustil. Kakor od zavisti začel je tam nekje pri meji peti tudi čvrček, in hitro za njim drugi. „Ej kakšna godba!" mislil si je zajec in sklopil ušesa, a še rajši se skrčil v brazdo. Mala jašarica je plazila okrog in otepaje z vitkim truplom pogledala nekolikokrat z zbadljivimi očmi na zajca, ki je nehote nogo vmikal. „Kaj pa ta tukaj hoče?" padlo mu je na um in dvignil je glavo iz brazde, da bi pogledal, kam neki ta čudna stvarca leze. Sem od meje se je oglasila zaspana pesem dekleta, ktere ni bilo videti, in vsled teh glasov je prenehal krik kobilic in čvrčkov. Veliki čmrlj, žolto pasast kakor husar, vsedel se je na cvet osata s trušom in tako silo, da se jo ves osat zagugal in nekoliko malih čmrljev preplašenih raz cvetja odletelo. — Zajec si je vgriznil zopet novo stebličje v žvečilo. Ojstro bučenje na zemlji ga je zopet vznemirilo. Sklonil jo glavo in videl zanimiv prizor: Osa je sedela kakor požrešen ropar na premaganem trotu, ter pikala in grizla ga, kar je največ mogla. Njegovo brenčljivo jadikovanje družilo se je z besnim krikom strastnega morilca. Šum in obramba napadenega je polagoma potihovala. Osa se mu je zagrizla v krilo pri korenini in nagi« ^ jo sem in tje, trgala mu je ven iz oprsja, na korist ameriških natielbin. Sovražniki uaselbiuam, izvzemši Kanado, so bili tvidi sovražniki katoliški cerkvi: nestrpna protestantovška Anglija, nekteri poganski indijanski rodovi, podkupljeni po Angležih," potem pa tudi vojaki, ktere so prodali Angležem deželni grof Hesenski, vojvoda Brunsviški in drugi manjši protestantovski knezi. Precej ob zafetku vojske je prihitel v Ameriko Lafajrette in ž njim mnogo francoskih častnikov, ki so \Vashingtonu ponudili dlan in pamet. Pri gehe-ralnem štabu in pri zemljerovcih, kjer je posebno manjkalo sposobnih moči, so ameriški zvezi neizmerno mnogo koristili. Francoska vlada je pospeševala to izselovanje, pa je tudi poslala 1 milijon frankov za vojskine potrebe, odprla je naselbinam pristanišča in podpirala kupčijo. Francosko je prvo priznalo nezavisnost zedinjenih držav z izjavo 6. svečana 1778, Amerikanom se je že to dozdevala velika zmaga in Washington je zarad tega napovedal javne molitve. Kmalo potem je poslalo Francosko novo pomoč v denarjih, da celo vojno in brodovje in je tudi Španjsko v to nagovorilo. Sicer dobro vemo, da to se ni zgodilo iz verskih nagibov, ne države, niti posamezni niso mislili na vero, bilo je to vse le politika kaj pak! in koristo-lovje. A častniki in vojaki imeli so vero, akoravno niso bili morda dobri katoliki, držali so se vendar verskih običajev, to so videli protestantje in potem vse drugače sodili o katolikih, ktere so poprej le zaničeli. Pri vojakih so bili vojaški duhovni, vojaki so hodili k sveti maši, pokopavali so svoje mrtve po katoliški. Vabili so k tem slavnostim krajevne gosposke, že zavoljo lepšega niso mogle tega odrekati. Tako so se puritani privadili počasi maliko-vavstva papistov. Izvrstna disciplina tujih vojakov je dopadala, tako pripovedujejo z začudenjem, da francoski vojaki potovaje 300 angleških milj po sa-donosnih krajih niso vzeli le jednega jabelka po sili. Primerjaje to z obnašanjem Angležev, ropaželjnih Indijanov in Hesov, manjšalo se je sovraštvo do katolikov. Katoliški Irci so se boja za nezavisnost severne Amerike vdeleževali tako zelo, da so jim še 20 let pozneje, ko so prosili za osvobojenje pri angleški vladi, očitali njih obnašanje v ameriški vojski in pod to pretvezo jim odrekli njih pravično prošnjo. Prvi boj je bil na morji 11. maja 1775 pod po-veljništvom 0'Brien-a, katoliškega Irca, ki so ga podpirali štirje bratje. Najslavnejši vodja brodovja in tako rekoč njega začetnik je bil Irec Barry. Ko se je vojska pričela, naselbine niso imele niti jedne vojne ladije. Kongres je kupil 1. 1776 več trgovskih bark, Barry jih je oborožil in bil prvi poveljnik temu malemu brodovju. Barry, bivši častnik pri trgovskem brodovji, je zmagal v več manjših bitvah. Pozneje je oborožil veliko fregato „Aliance"; Ame-rikanci še sedaj pomnijo nje ime. Ko mu je pozneje angleški general Howe, da proda to barko, ponujal 15.000 lib. šterlingov in poveljništvo angleške redne ladije, zavrnil je Barry z nejevoljo to ponudbo. Drug odličen častnik zvezne armade, general Štefan Mojlan, je bil tudi Irec. Bil je častnik pri konjiči, nihče mu ni bil jednak, razen Poljaka, grofa Pulaškega, ki je padel v bitvi; kongres je njemu postavil spomin. Vsi ti možje: 0. Brien, Barry,Mojlan, Pulaški in drugi, so bili odlični katoliki, ki so med prote-stanstovskimi tovarši vestno opravljali verske dolžnosti. Katoliški prebivalci so pozabili krivico, ktero so jim bili prizideli njih sodržavljani in so se brez ozira žrtvovali za domovino. Posebno sta so med temi odlikovala Karol in John Carrol. Kabl Carrol iz čarroltona je dosegel, da je bila Maryland prva država, ki je priznala katolikom njih pravice. Precej ko je bila razglašena nezavisnost 4. julija 1776 je država Maryland odpravila postave, ki so izključevale katolike javnih služeb in je izvolila Carrola za svojega zastopnika na kongresu, v kterega je vstopil 2. avgusta 1776. Bilo je v tem zboru mnogo mož, ki so se odlikovali po svojih dušnih darovih in so si mnogo zaslug pridobili za domovino, vendar jih je Carrol nadkriloval. Med vojsko je bil Cariol Carroltonski, tako imenovan po svojem posestvu Carroltonu član vojaškega odseka, ki je imel poglavitno skrbeti za srečen izid vojske. O njegovih zaslugah se posebno pripoveduje to-le: Mnogo njegovih tovarišev jo delalo na to, odstaviti Washing-ton-a in izročiti vrhovno poveljništvo generalu Ho-raciju Grates. To bi bila gotova nesreča za vse. Ko je to prišlo poslednjič javno v razgovor, stopil je Carrol kvišku in je spregovoril samo te-le besede: „Ako odstavite generala Washingtona, odpovem se jaz." No, to je bilo dosti, nihče ni več govoril o tem. Leta 1788 je ostavil kongres, namesto njega je prišel stričnik Daniel; postal je senator v Maryland, pozneje pri zveznem zboru in se je 1. 1801 v 63. letu starosti umaknil v zasebno življenje. On je odličnih mož v tem času jedini, kterega so celo obrekovalci na miru pustili. Na svojem posestvu Carroltonu je opravljal dobra dela in med drugimi vstanovil kolegij St. Karel, iz kterega je prišlo več duhovnikov. Ko so zvezne države 4. julija 1. 1826 praznovale petdesetletnico objave o nezavisnosti, slavili so v mnogih pesmih še žive podpisovalce te zanimive izjave: John Adams, Tomaž Jeflferson in Kari Karrol. Na večer tega slovesnega dneva je bil Karrol jedini, ker Adam in .Jefterson sta umrla tega dne. Umrl je 14. septembra 1. 1832, vse je žalovalo po njem. Nekaj poprej se je ozrl na svoje življenje nazaj in je to v kratkih besedah izrazil rekoč: Živel sem 96 let, zmirom sem bil zdrav, bil sem bogat in imovit in vse sem skusil, kar ljudje morejo komu dati, javno priznanje, spoštovanje iu slavo. Ka pa me sedaj najbolj tolaži, je to, da sem vedno izvrševal dolžnosti svoje vere. Ni bilo tedaj mogoče, zatirati še dalje vere takih mož, ki so bili za domovino toliko zasluženi. Ko je tedaj ^Vashington povzdignjen v prvosednika sprejel voščila katoliškega duhovenstva in drugih katolikov, rekel je: Prepričan sem, da Vaši sodržavljani ne bodo nikdar pozabili rodoljubnega dejanja, s kterim ste se vdeležili v vojski za neodvisnost in za vstanovljenje ljudovlade, niti ne bodo prezirali važnih dejanj, ki jih je storilo katoliško prebivalstvo. Krilo se je sklonilo kakor odlomljeno in čez trenutek odpadlo. Eopar se je lotil druzega. Poleg teh bo-rilcev gomazil je po ogonu navzgor mravljinec, noseč manjšega vjetega mravljinca, ki je bil ves zvit, in grude prsti so se valile mu izpod nog tje doli k osi. „Tako malo je, pa se že bojuje. Vse na svetu se bori", pomišljeval je zajec in se obrnil v stran od borilcev, v skrbeh si za lastno varnost. Na koncu zelenega polja, pri samem drevoredu z rumenkastim ovočjem opazil je belo utico iz slame. Dva fanta, čijih eden je imel lase kakor izbeljena konopljina, sta igrala kot jezdeca, jahaje eden na drugem okolo .stavbe. Na desno je ležal mož, z lakti ob glavo podprt, med rumenimi in rudečimi kupi sadja, ter gledal v plamen, ki je oblizoval mali viseči kotlič. Žamodreli dim pomešan s piiro, dvigajoče se iz kotla in tvorečo iz vsega nekak prezvin vlažen prod, po-vznašal se je naravnost kviško, kjer se je zgubival. Za njim se je videlo vse vlažno; tudi listje in veje z žoltim ovočjem in v novo izorane brazde na strani, a belo zidovje na griču. Po cesti je prihajal s počasnim korakom neki mož. Imel je na sebi novo lovsko opravo, najlepšega troja, klobuk z repom divjega petelina, novo torbo na strani in Ie.«kečo puško čez pleča. Od daleč vzbadajoče so bile njegove visoke leskeče škornje, snegobelo perilo in naočniki, ki so se kar žarili, ako je soince vanje prisijalo. Krasen lovski pes vlekel se je na vrvi za njim po prašni cesti, svoj jezik dalječ iz gobca moleč. Pri utici snel je mož z elegantno gibčnostjo puško iz rame in stopil v zeleno krompirjevo stebličje, ki je zakrilo leskečo obutev. Zajec, naj se je tudi previdno prituknil, ni mogel vendar obrniti oči od njega. „Kake oči!" strmel je zajec — „kako se mu svetijo!" Od strahu se je skrčil k zemlji, toda radovednost ga je zbadala. Pokukal je spet. „Ne, takšne oči!" čudil se je, „kako neki vidi ž njimi!" Mož se je ustavil. Snel je naočnike in čedil jih s svilnatim robcem. Zajec je dvignil vso glavo nakviško. „Evo, čisti si jih — na kolenih — sedaj jih je zopet nasadil — eh!" Od samega str-menja je zdrevenel zajec z izbuljenim pogledom na te iskreče velike oči, ki se dajo čistiti na kolenih. Glej, sedaj je dvignil mož svoj dolgi stroj in ga nesel k glavi. Kaj je to? Kam se jo to dejalo V Bilo je videti tako dolgo, lesketajoče, a sedaj ni videti nič, nego malo črno kole.sce. (Dalje prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 23. aprila. l^otrftttje dežele. „Agramer Ztg." se pečd s sedanjim položajem v oziru na Slovane v Ein'opt, posebno pa v Avstriji in priznati moramo, če tudi je marsikaj resničnega, vendar vse ni res, kar ona piše. Bes je to, da je stališče Slovanov v Avstriji po vsem drugo postalo, kakor je bilo še pred nekaj leti. Kes je, da niso dosegli, po čemur so hrepeneli, kajti pot se jim je preprečila, po kteri so želeli svoj smoter doseči. Nikdar pa ni res, da vživajo vso prostost, ktere potrebujejo za svoj sedanji in bodoči razvoj! Tudi ni povsem resnično, da bi imela Hrvaška vlado, ktera bi ji popolnoma ugajala in bi si boljše ne želela. Da ima Hrvaška samoupravo, kakor nobena druga slovanska dežela, je resnično in smo v tem oziru Hrvate že mnogokrat zavidali. Eesnično je tudi, kar piše o Čehih in Poljakih, da vplivajo na vlado, ko bi se vlada le tudi toliko po njih ravnati hotela. Preidoč na druge Slovane resnično piše, da se jo svet tudi za podonavske kneze in kralje pečati jel, da se Bulgari prebujajo iz narodne letaržije in si prizadevajo, združiti se v jedno narodno skupino. V Eusiji godi se nekaka preosnova, ki bo narodno moč severo-slovansko ojačila. Po Bosni je vlada odpravila vladikarino, t. j. nekako desetino, ktero so morali verni pravoslavne cerkve svoji duhovščini odrajtovati. Ko je pravoslavna duhovščina ta najnovejši odlok v nedeljo v cerkvi oznanila, je množica pri službi božji neznano vesela postala. Iz tega vzroka zbrala se bo depu-tacija najbolj odličnih Srbov, ki pojde na Dunaj pred cesarja, da se mu za ta najnovejši čin cesarske milosti zahvali. Pravoslavna duhovščina se bo zarad te zgube menda iz državnega zaklada odškodovala, ako ji ta dohodek sicer po pravici gre. Vladikarine po Bosni in Hercegovini ni pa duhovščina nobenega drugega veroizpovedanja pobirala, in ravno zarad tega je ta ljudi tako grizla in je sedaj radost tolika. Tuanje d]*žaTe. Misel o shodu treh cesarjev ali bolje prihod ruskega cara na Dunaj in v Berolin zadobiva vedno trdneja tla, če tudi v tem oziru še ni čisto ničesar določenega, temveč se vse le iz gotovih znamenj sklepa, ktera se navadno pred takimi popotovanji prijavljajo. Pomenljiv je tudi slučaj, da so se tako na Dunaji kakor v Berolinu h krati začeli s to mislijo baviti, toraj mora že nekoliko resnice na tem biti. Kolike važnosti da bi bilo tako snidenje treh evropejskih mogotcev, od kterih bajt»netov je odvisno ali bo vojska ali bo mir, si pač lahko vsak sam misli, in nam pač ni potreba posebno povdarjati. Da je pa ruskemu earu Aleksandru III. v resnici na tem ležeče, da bi se mir ohranil, če tudi bi ga 10 milijonov bajonetov ne podpiralo, nam je dokaz njegov predlog o znižanji vojaštva po Evropi in sicer je Eusija pripravljena z razoroževanjem začeti, ako bi se ji tudi druge velevlasti približati hotele. In kdo ve, če morda ni ravno ta njegova želja povod bodočemu potovanji, da se bodo vladarji med saboj o tej stvari osobno dogovorili. Da si je pritrditve našega cesarja lahko svest, sklepamo iz tega, ker pod njegovo vlado Avstrija ni še nikdar vojske napovedala, temveč jo je vedno le napovedano dobila, se je morala toraj braniti. Nemški cesar Viljem I. je tudi mož dobrega srca, ko bi ne imel Bismarka poleg sebe. Kaj bo pa ta k splošnemu razoroženji rekel, je pa vse drugo prašanje. Enako tudi Francozov vest o splošnem razoroženji ni kar nič razveselila, pač pa jih je precej poparila,' kajti, ako se vresniči, jim bo s korenom vse nade na osveto populila, ktero Nemčiji že 13 let pripravljajo. Bolf/avski narod, razcepljen v tri stranke in sicer liberalno, konservativno in vladno, pripravlja se na volitve v sobranje (državni zbor), ki bodo prej ko ne na dan 8. junija t. J. Opozicija vladi že sedaj očita žaljenje ustave. CIan 137 Trnovske ustave določuje, da se morajo nove volitve v naj-skrajnem času čez dva meseca po razpuščenem so-branji razpisati in da se nova kamora v najzadnjem času štiri mesece po razpuščenji stare snide. Vsled te določbe morale bi toraj novo volitve skrajni čas na 25. februvarija biti, kamora bi morala pa na sv. Marka dan že skupaj biti. Kako se bo vlada opravičila, smo radovedni. ,,Eusskij Kurjer" se z zavidljivim očesom po Jialkami ozira, kjer se sedaj ondašnji narodi od onemoglega Turčina pričenši, pa do zbujenega Bolgara in Srba našemu prestolonasledniku klanjajo in mu navdušeno cvetje po potih sipljejo. „Eusskij mir" pripozna, da ima to popotovanje za bodoči razvoj avstrijske politike na iztoku več pomena, kakor si ga dandanes misliti zamoremo. Srbija, ktera so je z rusko pestjo oprostila turških verig, napravlja avstrijskemu prestolonasledniku sijajen sprejem in onak sprejem pripravljajo mu z rusko sabljo oproščeni Bolgari in Kumunci. Opazovajočim, tiho toda varno delovanje avstrijske politike na iztoku, zdi se nam, pravi „Russkij Kurjer" da je Eusija le zato toliko denarja za oproščenje pobalkanskih Slovanov venkaj zmetala, da bo Avstrija sedaj ondi med lizala. Eusija križem rok gleda, kako ji Avstrija ped za pedjo tla spodkopuje, kajti njej se je pripoznala pravica, da za-se propagando dela, Eusom so je to zabranilo. Avstrije navada je že od nekdaj, povsod le v gladkih rokovicah nastopiti in s tem ona več doseže, kakor drugi z ojstro sabljo ali nabito puško. Susi še sedaj ne sprevidijo, da se ravno z malimi pripomočki navadno veliko doseže, če se pošteno postopa. Eazmere med Kvirinalom in Dnnajsleim cesarsleim. dvorom so jako dobro v „Pester Lloydu" naslikane. Ondi pravi Berolinski kore-spondent, da so tiste za nekaj stopinj hladneje, kakor pa one med Kvirinalom in Berolinom, in iz tega vzroka tudi ne bomo kmalo doživeli, da bi še cesar Franc Josip v Kimski Kvirinal peljal. Kralj Humbert se je v misel zaljubil, da cesarja Franca Josipa ne mara drugje sprejeti, kakor v Kvirinalu; cesar Frane Josip je pa pripravljen kralja Hum-berta povsod drugod, kjer se mu le ljubi, obiskati, bodi si v Neapolji, v Florenci, Milanu, Benetkah, Turinu le v Eimu ne, ker dobro ve, da bi s tem žalil sv. očeta. In tako so se vsled večjih diplo-matičnih pisanj razmero med nami in Lahi nekoliko že ohladile, in se bodo še, da le pridejo v javnem mnenji zopet na ono mesto, kjer jih je Slovenec videti navajen, namreč dober prijatelj z Lahom, toda iz oči ga ne smemo spustiti, ker nam hoče škodo delati. Glede preselitve sv, o6eta iz Rima piše „Moniteur de Eome", da je pač dvojno, tako vprašanje namreč sprožiti ali pa že rešiti ga. Vprašanje o preselitvi sv. očeta je sicer odprto, kajti položaj, kakor je on sedaj v Eimu, je za sv. očeta neznosen, rešili ga bodo pa sami, določivši, kedaj se jim bo zdel ugoden čas preselitve. Glede kardinala t/rofa Ledoliovsheffa in njegove odpovedi poznanjsko-gnezenski nadškofiji toliko časnikarskih rac okoli leta, da človek že skoraj ne ve, za ktero bi prijel. Nekteri časniki so imeli vest iz Eima iz prav izvestnega vira, da se je kardinal že nadškofiji odpovedal in da so sv. oče odpoved sprejeli. ^Germanija" je pa zopet s prav gotovo novico iz »najbolj gotovega vira" svetu dokazovala, da se grof Ledohovski ni še odpovedal, toraj sv. oče odpovedi tudi sprejeti niso zamogli. Kakor se kaže, je sedaj toliko resnice na obeh novicah, da je kardinal gi-of Ledohovski" res svojo odpoved pismeno vložil, sv. oče je pa še niso sprejeli, ker se jim stališče grofa Ledohovskega silno važno zdi in sicer iz dveh ozirov. On ni le prvoboritelj za katoliško cerkev nasproti kultui'nemu boju, temuč tudi zastopnik pru-.skih Poljakov. Njegov odstop bi bil vsaj v prvem čani nenadomestljiv. Grof Ledohovski pa sam predobro pozna silno važen trenutek, ki je za katoliško cerkev sedaj-le na Nemškem nastopil. Da bi sv. očetu ne stal morda v kakošnem koli oziru na poti, umaknil se je nekoliko na stran, da ima Vatikan popolnoma proste roke. Francozi so v Hue k smrti obsodili kraljevega princa, ker se mu je dokazalo, da je hujskal Anamite h klanji kristjanov. Angleže, t. j. indiško vlado, jelo je rusko zasedanje 3Ierva bolj skrbeti, kakor so se sami nadjali. Sedaj so se jim še le oči odprle, kam da so Eusi obrnjeni. Da jim kolikor toliko preko Afganistana v Indijo pot zaprečijo, jeli so kar lepo po tihem nadaljevati svojo železnico do Quette, mesta ob južni krajini Afganistana. Dalje so sklenili z afganistanskim emirjem pogodbo, da jim bo dovolil britansko posadko v Kandarji proti primerni odškodnini. Vrh tega so pa še sklenili, da se bodo angleški vojaški inženirji v Herat podali, kjer bodo napravili trdnjavo. Tako bodo potem Afganistan na jugu od treh strani zavarovali. V KiiMri so neredi večji, kakor so bili kdaj poprej. Domačini so nad Angleži neki strašno raz-srdeni in jim žugajo, da jih bodo. Zarad tega po-dnevu in ponoči močni oddelki javnih redarjev po mestu hodijo in le še z največjo odločnostjo komaj javni mir vzdrževati zamorejo. Gordonu ne gre nič kaj prida; doli nekje ob Nilu so ga ustaši obkolili in ga nikamor z mesta ne puste. Sicer se mu pa ni bati, da bi lakote umrl, kajti zvesti mu ostali Arabci preskrbeli so njega in njegove se živežem za pet mesecev. Za čuvaje iu braniteljo so mu pa 2000 arabskih konjikov odločili. Gordon se nadja, da kakor liitro bo reka Nil narastla, se bo tudi njegov položaj zboljšal. Izvirni dopisi. Iz Kamnika, 19. aprila. Kamniški dopisnik ..Slovenskega Naroda" govori v 83. številki omenjenega lista o nekih pojedinah, ktere so bile blizu farno cerkve in so bile namenjene strategičnim načrtom za volitve v gospodarski odbor. Ker se te besedo morejo ozirati le na kosilo na pustno nedeljo, h kteremu povabi vsakteri župnik leto za letom po stari navadi cerkvena ključarja in nektere druge meščane — in ker sem tudi jaz imel čast pri onem kosilu navzoč biti, dovolite, da zavrnem neresnico, ki se nahaja v trditvi »Narodovega" dopisnika. „Narodov" dopisnik govori neresnico, ko pravi, da so bile blizu farne cerkvc pojedino, pri kterih so se delali strategični načrti za volitve, ker pri kosilu na pustno nedeljo (na ktero se morejo ozirati dopisnikove besede) ni bila izustena ne ena besedica o volitvah, kar morejo potrditi vsi gospodje, ki so bili takrat navzoči, tudi oni, ki nimajo pravice voliti v gospodarski odbor. Ker se omenjeni stavek v „Narodu" opira na samo sumničenje ali je pa pisan z zlobnim namenom, spoštovanje in zaupanje v našega prečastitega gospoda dekana spodkopati in ga kot strankarskega postaviti pred svet, kar pa on s tem še nikakor ni, da dobro hvali in ljubi, hudo pa graja in sovraži, ter vsem le pravo pot kaže: pozivljem »Narodovega" dopisnika, naj navede za svojo trditev tehtnih dokazov, drugače ga bomo imenovali tako, kakor imenujemo vsacega, ki trosi neresnico po svetu — lažnika. Ako je »Narodovemu" dopisniku res kaj za resnico, potrdi naj svoje dokaze še s svojim podpisom, kakor tudi jaz storim. Vse naj bo pa jasno in brez ozira na osebe. Omenim le še, da ni bilo od konservativne stranke, kolikor je to meni znano, nikakih posvetovanj zarad vdeležbe pri volitvah v gospodarski odbor; vsled tega je bila tudi vdeležba slaba. Drugi del »Narodovega" dopisa v prej omenjeni številki prepustim tukajšnjemu »Slovenčevemu" dopisnik,u da ga zavrne in ovrže, kar menim, da mu pač ne bo težko. Ivan Murnik, trgovce in predsednik krajnega šolskega sveta. Iz Cerkljan, 20. aprila. {Misli po požaru.) Kakor Vam bo že več ali manj znano, imeli smo na Velikonočni ponedeljek zvečer med 9. in 10. uro požar, ki je zopet svojo žrtev zahteval, in po pravici Vam povem, da bi bil morda zopet pol vasi vpepelil, kakor se je to pred tremi leti zgodilo, če bi ne bili dve brizgalnici, domača Cerkljanska in ona iz Zgornjega Bernika ob pravem času in krepko ne pritisnili. Ne morem si kaj, da bi tukaj ravno pri tej priložnosti ne omenil žive potrebe, ki se v našem okraji občuti in ktero so drugod že po ve-čem odpravili. Na pomanjkanje gasilcev mislim. Kako potrebna bi bila za celo veliko in bogato žu-panijo osnova in ustanovitev gasilnega društva, kakor ga ima recimo sosednjr Kranj, tega mi pač ni treba na dolgo in široko raztezati, jasno je samo ob sebi, kakor beli dan. Da je pa mogoče tako društvo tudi pri nas ustanoviti, sem pa zopet tako prepričan, da me ne bode nobeden predrugačil. Saj ni, da bi moralo tako osnovano biti, kakor je ono s svitlimi čelja-dami doli pri Vas v Ljubljani in tudi takih dolgih lestev bi nam ne bilo potreba, ker nimamo nič hiš, ki bi nadstropje presegale. Poglavitna stvar bi bila, da bi se gasilci privadili nekemu redu in spretnosti pri plezanji po lestvah ali pri obrambi na strehi. Dokazano je že zdavnej, da se ravno pri ognji še enkrat toliko vspeha doseže, ako vsak za svoje mesto in opravilo že ve, kakor pa če se mu mora še le odkazovati. Kolikor naše fante poznam, menim, da se ne bi branili pristopiti k društvu prostovoljnih gasilcev, in časa za poduk in za vežbanje imamo pa tudi ob nedeljah in praznikih popoludne po krščanskem nauku toliko, da ne vemo kam z njim. Ees je, da bi naprava najpotrebnišega orodja stala marsikak groš, ali mislim, da se ne motim, če rečem, da bi jih ljudje radi skupaj znosili za občekoristno napravo, ki bi tako revežu, kakor premožnemu koristila. Možje prevdarimo in sklenimo! Stvar je vsekako premisleka vredna. Iz Postojne, 20. aprila. {ElcJdrična razsvetljava v jami.) »Slovenec" je enkrat že omenjal električne razsvetljave, s ktero mislijo letošnje binkoštne praznike Postojniško jamo preskrbeti. Priprave za to so se že pričele. Ob levi strani ceste pod uhodom v jamo blizo vode jeli so kopati in staviti temelj za hišo, kjer se bo postavil elektro-motor ali pa da vam po domače povem, kjer bodo elektriko delali. Hiša in drugi za napravo električno luči potrebni stroji veljali bodo od 12 do 14 tisoč gold. Stavbo vodil bo pa nek Dunajski inženir, ki se bo te dni enkrat k nam pripeljal. Postojnci z veseljem pozdravljamo to najnovejšo okrašenje naše jame, ktera bo izvestno še več popotnikov v naše kraje privabila, kakor se je to do sedaj zgodilo. Pri intenzivnosti in magičnem lesku električne luči bo pa prekrasna jama tudi še enkrat toliko pridobila na svoji naravni lepoti, kakor je bila ona do sedaj ob medlem svitu sveč. Eazloček bo nekako tak, kakor mesečna noč in soinčni dan. Nekteri kraji, kakor n. pr. »Velika Cerkev" (Grosser Dom), bodo pa zanaprcj tudi še .s svečami razsvetljeni, ker na tem imenovanem kraji je ravno to najlepši vtis, ako se vidi naenkrat toliko luči spodaj na mestu in nad njim po dolgem koridoru. Že ob cesarjevem prihodu lansko leto so poskušali »Veliko Cerkev" električno razsvetljiti, pa moral je vsak priznati, da je veliko lepše, ako se ta kraj po stari navadi razsvetli. Konečno pa izražam še srčno željo, da bi nova luč na tisoče in tisoče obiskovalcev privabila v naše kraje občudovat prečudna dela Vsemogočnega. Vinica poleg Kulpe, 21. aprila. Belo nedeljo, to je, 20. t. m., začela jo med popoludansko službo božjo okoli 3. ure jaka nevihta, ktera je vničila vse sadno drevje, ktero bilo je v najlepšem cvetu. Padala je namreč" s početka sama suha, kot lešniki debela toča, od ktere je bilo v četrt ure vse belo, skoro 1 dm na debelo po tleh. Škode je precej včinila in sadja ne bodemo imeli nič; tudi vinski trti je znatna škoda. Danes ko Vam to pišem, pada še vedno dež in Kulpa jako raste. Bog se usmili ubozega ra-tarja, ki žalostno gleda golo drevje, ki bilo je pred malo časom, še vse v najlepšem cvetju. Drugi dopisnik od Vinice piše: Včeraj smo imeli žalibog »belo nedeljo" v dvojnem — lahko rečemo v trojnem pomenu. V cerkvenem, kakor vsako leto; v naravnem, ker vse je v najlepšem cvetji stalo, kar se le malokdaj primeri in v preža-lostnem, ker v polu treh popoludne se je vsula debela toča, ki je padala nad 20 minut. Eajski pogled je bil poprej po vrtih, polji in vinogradih, ali zdaj je vse pobito in žalostno. Drevje bilo je v najlepšem cvetji, da je srce z veseljem navdajalo, ali v hipu je veselo upanje po vodi splavalo. Sadje je proč in v vinogradih je tudi silno škode, ker je bilo trtje že zelo pognalo zavoljo poprejšnjega jako lepega vremena. Dež nam zaduje dneve zmeraj nagaja tako, da se imamo bati zelo slabe jeseni, ter smo pred tednom se še nadjali jako srečne žetve! Munderflng (Gorenjeavstrijansko), 20. aprila. {Železnice pa narodni njeni uradnilci.) Dragi »Slovenec!" Prav vrlo si se začel potegovati za narodno pravo glede slovenščine zmožnega osobja pri železnicah naše domovine. V kratkem spregovoril si o tej zadevi že dvakrat jedrnato besedo; — Bog daj, da bi ona došla do pravih ušes. — Omenil si, da se Slovenci, posebno pri Eudolfovi železnici, kaj radi prezirajo. Gorje onemu služabniku slovenske krvi, ki bi se kazal narodnega duha, naglo bi moral vzeti slovo od mile mu slovenske domovine ter »aus Dienstesriicksichten" romati na skrajno prusko mejo. ;— To se je že večkrat storilo. Čuditi se je, da slovenski narod in njegovi zastopniki tako dolgo molčijo ter puste, da se njim po omenjeni železnici, ki vsako leto tako globoko v žep davkoplačevalca sega, trdi Nemci nastavljajo, med tem ko mora obilo domačinov ravno tisti posel daleč gori med Nemci opravljati. Mislimo, da bi morala biti državna oprava oziroma narodne enakopravnosti uzor drugim železnicam. Upamo, da bodo naši državni poslanci zdaj, ko se o železnicah mnogo govori in razpravlja, tudi v tem oziru svojo dolžnost storili ter na merodajnem mestu resno besedo spregovorili. Tebe pa dragi »Slovenec" prosim, da v tej reči še kaj spregovoriš. Domače novice. (Jutri hoda poslednje dopolnilne volitve) v mestni odbor in sicer za prvi razred. Naši kandidatje so: gg. dr. Karol Blei\veis vitez Trsteniški primarij, Franc Fortuna, trgovec in hišni posestnik, Franc Peterca, podjetnik in hišni posestnik in Vaso Petričič, trgovec m hišni posestnik, če tndi se nam ni bati da bi nas nemčurji prehiteli, ker se sploh volitve ne bodo kar nič vdeležili, naj se vendar gg. volilei taiste mnogoštevilno vdeležijo. (Socijalisti v Ljubljani.) Osupnjenost jo tu pa tam brati po beli Ljubljani zarad policij.skih preiskav, ki se semtertje po hišah god4 kjer so na sumu, da so so socijalisti bratijo. Na zasežena dva imelo je redarstvo že dalje časa jako pazljivo oko in je sploh le čakalo, da se jo mera napolnila. Govori se, da so tudi pri Zeleznikarji mnogo prepovedanih tiskovin in pisanj našli, ki ga bodo neznansko kompromitirale. Posebno pazljivo oko je pa redanstvo na nektere obrtnike obrnilo. (PodoJcnico) napravijo danes zvečer gg. pevci Ljubljanske čitalnice svojemu pevovodju g. Tojtehu Valenti. Kakor čujeino, se bo ob 9. uri pričela. Gosp. Valenta stanuje na Bregu. (Pritožbe o slabih viržinijah) so v Ljubljani od dne do dne gosteje iu kakor smo se sinoči pre-svedočili", nikakor ne neopravičene. Sicer jako zmeren kadilec, ki vsak dan samo jedao popali, pri-moran je bil sinoči kupiti si jih pet od kterih jo moral štiri pokvarjene zavreči, kajti na izbero mu je bilo dano, ali naj si pljuča iz telesa izvleče, ker viržinija ne gori, ali pa naj jo zavrže. Vrh tega potrebuje se pa za tako skazo skoraj za vsako še za 2 krajcarja žveplenk. Cisto naravno se nam zdi, da bi narod za posten denar tudi pošteno blago dobiti moral. (Učiteljska služba na enomzrcdni ljudski šoli v Ambrusii) z letno plačo 450 gold. in stanovanje je razpisano do 20. maja 1884. Razne reči. — ^Politik" donaša^ novico, da bodo letošnjo jesen okoli Malega Šmarna velike vojaške vaje tretjega, t. j. slovenskega kora, ki ima svoj sedež in korsko zapovedništvo v Gradcu, po Gorenjskem. — Iz Trebiža 21. aprila posnamemo iz prijateljskega pisma, da je ondi v ponedeljek zopet za tri palce snega padlo. Prijatelj nam piše, da je med tem, ko je sneg šel, sv. Elija pritrkaval in z električno lučjo svetil. — Nadvojvoda Albrecht je obhajal v nedeljo 20. t. m. svojo petindvajsetletnico, odkar so ga v Berolinu za časa njegovega bivanja oudi imenovali za lastnika druzega iztočno-pruskega polka granatirjev. Iz tega namena prišla mu je deputacija častnikov imenovanega polka eastitat ter mu je za spomin fotogralično sliko polkovo s saboj prinesla. — Arlbrški predor. Od sv. Antona se piše v „Boten fiir Tirol und Vorarlberg", da so na velikonočno soboto zadnje skale zavrtale, v kakih 14 dneh bodo to podzidali, tudi predor pri levi strani bode gotov v kakih 14 dneh. Druzega dela bode sicer še mnogo, vendar bode predor gotov do 14. junija do dneva, ko so prvikrat lopato v tla zasadili. — Schenk je, vrnivši se v svojo celico od sodnika, ki mu je potrjeno obsodbo na smrt prebral, prosil za gospoda duhovnika, da se spove in je izrekel željo, po sv. zakramentih za umirajoče, ktere je tudi prejel. — V Bukareštu se je v cirkusu Sidoli od-krehnil tram od strehe iu je doli padel. Vsled tega pogasnile so vse svetilnice in cirkus se je vžgal. Strah med gledalci je bil nezmeren, zmešnjava pa še večja. Pet osob je mrtvih, mnogo poškodovanih. — Dober izgovor. Nočni čuvaj, v mislih, da ga gospod nadzornik menda ne bo v drugič eno noč prišel nadzorovat, kar brezskrbno zadremlje. Ali glas: „Aha! — tako spolnuješ svojo dolžnost!" — zbudi spečega čuvaja in ta ugleda svojega nadzornika v drugič v tej noči pred seboj. Urno se zbrihta zanikrni čuvaj in svest si, da brž ko ne bode vsled svoje mnogokratne zanikernosti, svojo službo zgubil, odgovori: „Gospod ! upam, da dobro! Celi Čas, namreč se trudim z besedo in postopače vabim k počitku; ker pa moja beseda nič ne izda, poskusil sem z zgledom." — Od novačenja. Eekrut stoji pod mero; in ko ga poročnik premeri, pravi „tri čevlje!" — Mladi novinec pa, ves poln muh, urno odgovori: „Gospod! ste se zmotili. Imam le dva; desnega in levega!" — Domače zdravilo. Kvaterni teden v jeseni je bilo in pri Eibovih so „trgali" in se prav zadovoljno s čebelami pohvalili. Sosedovi Lukec si pa slastno siid za satom spravlja pod kožo. In nasledek od preobilnega vživanja medii tudi kmalu pride. „Počil bom! — oh! oh! počil bom!" — zdihuje ubogi Lukec v svojih bolečinah. Vsi so v strahu, kaj bi poskusili, da bi bolniku pomagali; navadna, o taki priliki dobra zdravila ne pomagajo nič. Kar pride Urbanov Urban in pravi: „Kakor za kruh zakurite grmado v peci; in potem, ko bote peč pometli, fanta notri denite; in med .se bo iz njega izcedil, kakor se izcedi iz satovja v gorkoti!" Telegrami. Dunaj, 23. aprila. Krakovski listi javijo: Hederanajstletiii delavec lioleslav Malankievvicz rodom iz Vai-šove, poskusil je včej-aj ob času glavnega raporta j»ri redaj-stvenejii i-avnatelj-stvu v sobo ravnatelja, j)ri ktererii so bili vsi uradniki zbrani, skozi okno vreči bombo. Na{>adovalec je okno zgrešil in bomba od- skoei nazaj, pade na tla, se razpoei in na-padovalca sicer hudo poškoduje, toda za smrt pa vendar le no. V stanovanji redarstvenega ravnatelja je popokalo 50 šip. Hudodelce so prijeli in v jetniško bolnišnico prenesli. Pri njem so dobili nabasan revolver. Carigrad, 22. aprila. Prestolonaslednika obiskala sta še enkrat danes bazar v Cari-gi-adu, potem sta so pa v vojnem minister-stvu vojaške parade vdeležila. Zvečer jo bil na „Miramaru", kjer bosta prestolonaslednika prenočila, banket. Ob 2 zjutraj odpeljala sta se v Mudanijo, od koder pojdeta v Bruso. Velikanske priprave delajo se ondi za-nje. Carigrad, 23. aprila. Prestolonaslednika poslovila sta se od sultana odpeljavši se v Bruso. Rudolf se je jako toplo zahvalil za izvanredno gostoljubnost. Sultan je rekel, da bi ga vrlo veselilo, ko bi se „Miramar" nazaj grede zopet v Bosporu vstavil, da mu bo mogoče še enkrat pozdraviti prestolonaslednika. London, 23. aprila. V Kahiri so neki sklenili kolikor mogoče mnogo vojakov na noge spraviti, ktere bodo v šestih tednih v Chartum poslali, Mahdiju nasproti. Gordon pravi, da je to jako čuden način, po kterem ga je angleška vlada tako na cedilu pustila; sklenil je, da se bo vsem tistim odpovedal, ki so njega zapustili in ki so vzrok zgubo toliko ljudi, kolikor jih je Sudan pobral. Tujci. 22. aprila. Pri Mallči: Friinc Haist, kupec, s soprogo, iz Benetek. — Atlas, Hoek, Werdinger, Bing in Mandler, kupci, z Dunaja. — Braun, nadknjigovodja, iz Arada. — Anton Moritseh, drž. poslanec, iz Belaka. — Glolioenik, posestnik, iz Železnikov. — Grof Vojteli Lazansky, c. k. stotnik, iz Grundthofa. — Frane Stajer, iz Postojne. Pri Slonu: Jurij Weidlich, kupe. petovalec, iz Leipeiga. — J, Pietschman, tovarniški, ravnatelj. — Priedman, Stein in Seligmann, kupč. potovaleo, z Dunaja. — Adolf Sehlutz, fotograf, iz Belaka. Pri Južnem kolodvoru: Marka Banasehek, kupe. po-tovalec, z Dunaja. — Janez Javoršnek, zasebnik. I>unaj8ka borza. 22. aprila. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 90 kr Sreberna „ „ „ „ . . . . 81 „ 05 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 100 „ 75 „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ 45 Ogerska zlata renta . . . . 122 „ 35 „ „ . . . . 91 „ 60 „ papirna renta . . . 88 „ 40 „ Kreditne akcije . . . .160 gld. 320 „ 30 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 120 „ 60 „ „ avstr.-ogerske banke . . . 853 „ — „ „ Liinderbanke.....113 „ 10 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 575 „ — „ „ državne železnice .... 315 „75 „ „ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 212 „ 20 „ 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 124 „ — „ 4% „ „ „ ., 1860 . .500 „ 136 „ 50 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 171 „ 25 „ „ „ 1864 . . 50 „ 171 „ 25 „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 176 „ 75 „ Ljubljanske srečke . . . . aO „ 23 „ 50 „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ 19 „ 50 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 108 „ 15 „ „ ,, Ferdinandove sev. „ . . 107 „ — „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ 50 „ London.......121 ,, 45 „ Srebro.......— „ — „ Ces. cekini.......5 „ 73 „ Francoski napoleond......9 „ 64 „ Nemške marke......59 „ 45 _ Imamo jo!! Po vstrajnih študijah posrečilo se jo dr. pl. Bendenu izumiti MT pado zalasii, 'M o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da Je na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Iznmnik .je porok za brezpogojen Tspeli. (29) Steklenica velja 2 gld. a. v. Edina prava se dobi pri izumniku dr. pl. lienden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, kamor je treba denar predposlati. KaH ilaliova In Uitt so vljudno priporoča „Katoliška bukvama", ki jo bila pred polpetim letom od slovenskih rodoljubov osnovana. Bukvama opravlja in izvršuje vsa navadna bukvarniška dela; tedaj jemlje dobre in podučne spise v zalogo (se ve, kolikor ji dopuščajo okohščine); naročuje knjige vseh jezikov in iz vseli krajev; ravno tako naročuje tudi vse časopise. Posebno ima lepo zalogo molitvenih knjig, oskrbuje pa tudi vse druge po željah naročnikov. Pre-častiti duhovščini priporočamo prav lepo zalogo missalov, raznih brevirjev, bogoslovskih knjig, podobic, križev, molekov, križevih potov in vseh drugih dotičnih reči. Vsako naročilo se izvTŠuje kolikor mogoče naglo in po nizki ceni. K^itolišlcfL toiilcvavna. na stolnem trgu St. 6. „ 5000000000CJ I I I I I I I i JAKOB BELEC, I C V Šent-Vidu pri Ljubljani, se slavnemu občinstvu in preč. duhovščini priporočam za izdelovanje vseh kleparskih del. V zalogi imam cerkvene svetilnice aH stalnice v različnih slogih, z belimi ali barva-nimi šipami in po raznih cenah. Dvoje sve-tilnic iz kositarja, olep,šano z medenino, veljd 10, 12, 14, 18 gold.; iz medenine po 20, 24, 30, 32, 35, 40, 45, 50 gld.; iz tompaka 46, 52, 60 gld. in z lepo barvanimi palicami za svetilnice, ki imajo razne cene. Izdelujem svečnike za pod križeva pota, pušice za pobiranje miloščine po cerkvah; mnogovrstna močna in lepa štedllna železna ognjišča (Sparherde) vse železno in tudi vzidane z bakrenimi kotli. Močna, lepa in umetna železna vrata za cerkve in pokopališča, ograje za krstna kamna, kakor vsakovrstna v kleparski, ključar-ski, kovino tiskarski in kovaški strok spadajoča dela. Prevzamem vsakovrstna kleparska in klju-čarska stavbene dela, izdelovanje pravilnih strelovodov po najnovejšem načinu, barvanje zvonikov in streh itd. Vsako delo bodo pri meni zanesljivo dobro izdelano in kolikor mogoče po nizki ceni. (9) a. 3PIOCOLI, liomcopatlčcu In aleo-patlčcu lekar ..rri Aiifj«-;!«« v TJubljanf, na Dunajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po lOletni skušnji sledeče izhorne zdravila. Antirrheiimon, najboljše zdravilo ^n-oti prclilajonji, kostobolji, hrometi delavnih čutnic, bolečinam v križi in v jirsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Dr. Mora-vo sredstvo zoper mrzlico je na,j- bolje med vsoiiii do/.daj znanimi zdravili proti spridenju prčhajalne mrzlice. Stckleiiica 80 kr. Marija pomagaj želodečne kapljice. Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sap', ako ga na penja, ako se mu peha in ga vije, proti zelodečnemu ])rehlajenju, zlatenici, ako se komu loče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, Jetrih in proti zlati žili, in v različnih lurzlicah. Steklenica 20 kr. Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomubljevo jetrno olje proti mramorlci, rhahitisi, plačnici, kaslju itd. Steklenica 60 kr. Pastile iz sladnega ekstrakta (Mai/. lionboni) proti kašiju in prehlajenju, škatlja 10 kr. Pastilne santoninske; izkušeno zdravilo 7,0)er gliste, škatljica po 10 kr., 100 koščekov 70 kr. 1000 ko-ščekov 4 gld. BO kr. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripoiuočck proti davici (difteritis), plu