Antonio Calenda včeraj prvič v novi vlogi superintendanta operne hiše Verdi /8 Mladi proseški gledališčniki so se uspešno spopadli z Brechtom 1 V .M iifS IIGjjl 'f ■ ^ iH Novogoriški župan Arčon izbral dva podžupana V Boliviji od vode do mleka Primorski V Rimu odločilna vloga Slovenije SandorTence Novica, da namerava Ber-lusconijeva vlada ohraniti finančne prispevke slovenski manjšini, je zelo dobra novica. Seveda predvsem za manjšino in za Slovenijo, konec koncev pa tudi za italijansko državo. Čeprav je treba za končno oceno rimskih dogajanj previdno počakati na parlamentarno odobritev državnega proračuna, kar naj bi se zgodilo najkasneje ob začetku decembra. Razen seveda, če ne bo v tem času prišlo do vladne krize in do popolne paralize senata in poslanske zbornice. Sodeč po novicah, ki prihajajo iz Rima in včerajšnjem odločnem stališču stališču predsednika republike Napolitana, si tega nihče ne želi. Upamo, da se v slovenski manjšini ne bo sedaj začela klavrna »tekma« o tem, kdo je bolj in kdo je manj zaslužen za ohranitev prispevkov. Manjšina je ob tem zanjo življenjskem vprašanju delovala enotno in usklajeno, kar je bistvenega pomena. Največjo zaslugo, da se je italijanska vlada odločila za ohranitev prispevkov manjšini, ima nedvomno Slovenija. Ljubljana je to zahtevno nalogo poverila veleposlaniku v Rimu Iztoku Mirošiču, ki je v zadnjih treh tednih obiskal pravzaprav vse najpomembnejše italijanske politike in ministre. Ni bil sicer pri predsedniku vlade Silviu Ber-lusconiju, bil pa je pri Gian-niju Letti, ki je Berlusconijev najtesnejši sodelavec in svetovalec. italija - Kriza Parlament bo 14. decembra odločal o vladi RIM - V obeh domovih parlamenta bodo o usodi vlade premiera Silvia Berlusconija odločali 14. decembra, sta se predsednika senata Renato Schifani in poslanske zbornice Gianfranco Fini včeraj dogovorila na srečanju s predsednikom republike Gior-giom Napolitanom. V senatu bodo glasovali o zaupnici, ki jo je zahtevala vlada, v poslanski zbornici pa o nezaupnici, ki jo je predlagala opozicija. Pred tem bo parlament odobril zakon o stabilizaciji javnih financ. Na 6. strani dnevnik SREDA, 17. NOVEMBRA 2010 Št. 272 (19.979) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € poslanska zbornica - Včeraj spodbudna novica Rim ne bo zmanjšal prispevkov za manjšino Manjšinske ustanove naj bi prihodnje leto dobile 5,3 milijona evrov trst, gorica - Dijaški protest proti vladni politiki glede šolstva Danes demonstracija V Trstu demonstracija in srečanje o vprašanju šolskih stavb - V Gorici nadaljevanje zasedbe, ki se bo zaključila danes TRST, GORICA - Danes popoldne bo v Trstu skupna manifestacija dijakov višjih srednjih šol ob mednarodnem dnevu študenta, ki bo predstavljala tudi zaključek obdobja protestne zasedbe šolskih stavb proti politi- ki italijanske vlade na področju šolstva, pa tudi za spoštovanje specifike slovenskih šol. Zasedba se je na tržaških šolah zaključila že v ponedeljek, medtem ko se je na goriških šolah nadaljevala in se bo zaključila danes. Včeraj je pred sedežem Pokrajine Trst potekala manifestacija, predstavniki dijakov pa so se sestali z ravnatelji in pokrajinskimi upravitelji ter z njimi razpravljali o problematiki dotrajanih šolskih poslopij. Na 7. in 14. strani RIM - Italijanska vlada ne namerava zmanjšati finančnih prispevkov slovenski manjšini, ki bi prihodnje leto iz Rima dobila celo nekaj več podpor kot letos. To je prišlo do izraza v proračunski komisiji poslanske zbornice. Sodeč po novicah iz parlamenta naj bi Slovenci v Italiji prihodnje leto dobili iz Rima 5,3 milijona evrov (letos 5,06 milijona evrov). Vlada bo za Slovence dodelila višji prispevek Deželi Furlaniji-Julijski krajini. Zaslugo za ta ukrep nosi predvsem Slovenija z veleposlanikom Iztokom Mirošičem. Na 3. strani Slovenska vlada na robu krize Na 2. strani V Celovcu podelili Einspielerjevo nagrado Na 3. strani Na deželnem trgu dela je še oblačno Na 4. strani Denar Pokrajine Trst za izvajanje zaščite Na 7. strani Kurbanski bajram na Pomorski postaji Na 8. strani Danes se končuje zasedba goriških šol Na 14. strani Pipistrel prejel priznanje v Parizu Na 15. strani trst - V trgovini podjetja Zanutta v Ulici Carnaro Gradbeni material padel in zasul dva kupca 45-letni Slovenec umrl, drugi lažje poškodovan TRST - Včeraj je v nesreči v tržaški prodajalni gradbenih materialov umrl kupec. Pod težkim kupom lesenih plošč je na območju trgovine podjetja Zanutta (v Ulici Carnaro, nedaleč od bencinske črpalke) izgubil življenje 45-letni slovenski državljan Vlado Šturman iz Dekanov pri Kopru. Z njim je bil 37-letni D. J., prav tako Koprčan, ki si je k sreči samo poškodoval nogo in je sam poklical na pomoč uslužbence. Nesreči, ki se je ob 17.35 zgodila na odprtem, ni prisostvoval nihče drug, prvi je takoj priskočil skladiščnik. Upravnik trgovine je pozneje razložil, da je 37-letnik, ki so mu v bližnji katinarski bolnišnici dali nogo v mavec, redna stranka, kot voznik je baje zaposlen pri nekem tržaškem transport- nem podjetju. V trgovino je prihajal, ker je baje preurejal neko hišo na območju Kopra. Pokojnika ni nikoli videl. Po trditvah upravnika in uslužbencev naj bi si stranki sami postregli, ne da bi skladiščnika prosili za dovoljenje in pomoč, kar bi bilo normalno. Lesene plošče so bile na kupih in Slovenca, ki sta v kombi že spravila nekaj materiala, sta baje začela v vozilo nakladati še lesene plošče za betoniranje. Pri tem sta se celi dve vrsti težkih plošč, ki so bile položene ena na drugo, od zgoraj bržkone nagnili in zgrmeli na dvojico (foto Kroma). Pod težo je Šturman umrl, D. J. pa jo je odnesel brez težjih posledic. Vzroke nesreče bodo preverili karabinjerji, sinoči je bil na prizorišču sodni zdravnik. (af) 2 Četrtek, 18. novembra 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Pobuda Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Akcijski načrt za podporo mladim Slovencem v tujini Urad poziva vse k javni razpravi za priravo dokončne verzije strateškega dokumenta LJUBLJANA - Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je pripravil akcijski načrt za sodelovanje in podporo mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu in ob tem pozval k javni razpravi ter sodelovanju pri oblikovanju končnega strateškega dokumenta urada. Akcijski načrt podrobneje določa konkretne naloge, njihove izvajalce, pričakovane rezultate, termin-ske okvire in druge pogoje za sodelovanje z mladimi pripadniki slovenske skupnosti zunaj Slovenije. Načrt obenem vsebuje strateške usmeritve, cilje in ukrepe, ki so nastali na podlagi analize obstoječega stanja v in zunaj Slovenije. Z omenjeno analizo so skušali ugotoviti, koliko mladih pripadnikov slovenske skupnosti zunaj Slovenije je zainteresiranih za delo na področjih ohranjanja jezika in kulture ter krepitve gospodarskih in drugih stikov. Kot ugotavlja analiza, je položaj po državah, kjer živijo Slovenci, različen; ponekod je interes za sodelovanje mladih večji, drugje pa manjši, dejavnosti in udejstvovanje pa segajo od tradicionalnih druženj do povezovanja prek sodobnih internetnih in telekomunikacijskih poti. Ob tem je posebej izpostavljen interes mladih za študij v Sloveniji, za učenje slovenskega jezika in za udeležbo na poletnih šolah v Sloveniji; nekateri mladi bi si želeli tudi večje udeležbe na področju gospodarskega sodelovanja. V sosednjih državah, npr. v Avstriji, pa si želijo tudi večjega sodelovanja pri obravnavi političnih vprašanjih narodne skupnosti. Slovenija oziroma urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu izvaja vrsto ukrepov za podporo izobraževanja in učenja slovenščine, med drugim s štipendijami za dodi-plomski študij v Sloveniji, štipendijami udeležencem mladinske poletne šole, s seminarji in tečaji slovenskega jezika ter dopolnilnim poukom slovenščine v številnih državah, kjer živijo Slovenci. Glede na strateške usmeritve želi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ohraniti, okrepiti in razvijati slovensko kulturo in jezik v svetu, nadalje pospešiti sodelovanje med državami na različnih področjih ter povečati prepoznavnost Slovenije v svetu. Želi tudi podpirati povezovanje mladih v organizacije in druga inte- resna združenja, okrepiti sodelovanje Slovenije z mladimi, ki živijo v tujini, ter vzpodbuditi uveljavitev skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki vključuje območje Slovenije in območje poselitve avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Predlagani akcijski načrt bodo po objavi na spletni strani urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v nadaljevanju spreminjali in dopolnjevali skladno z novimi projekti in pobudami pristojnih državnih institucij ter organizacij Slovencev v Sloveniji ter v zamejstvu in po svetu. Svet vlade za Slovence v zamejstvu in pa Svet RS za Slovence po svetu bosta akcijski načrt obravnavala na svoji prvi naslednji seji. *Celotno besedilo akcijskega načrta za sodelovanje in podporo mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu je objavlkjen tudi na naši spletni strani www.primorski.eu. Med mladimi zamejci je razmeroma precejšen interes za študij v Ljubljani šolstvo - Razpis za šolske nadzornike Državni svet potrdil, da so bili kandidati nepravično izločeni RIM - Deželno upravno sodišče (DUS) Lacija in nato državni svet sta potrdila, da imajo slovenski kandidati za šolske nadzornike, ki so po spornih izidih predizbora v okviru razpisa ministrstva za šolstvo vložili pritožbo, pravico sodelovati v drugi fazi selekcije. Polemika je vplamtela februarja, ko so bili k pisnemu izpitu za mesti šolskega nadzornika za slovenske šole pripuščeni kandidati z raznih koncev Italije, ki po vsej verjetnosti ne izpolnjujejo pogojev. Slednjih namreč niso preverili. Februarja letos je Sindikat slovenskih šol (SSŠ) v protestnem pismu opozoril ministrstvo za šolstvo, da večina kandidatov, ki so izraz slovenskih šol, ni bila pripušče-na v k pisnemu izpitu. Razpis, ki je bil objavljen leta 2008, je obravnaval 145 nad-zorniških mest, med temi pa sta tudi dve mesti za šole s slovenskim učnim jezikom, eno za vrtce in osnovne šole, drugo za nižje in višje srednje šole. Prijavilo se je kakih osem učiteljev, profesorjev in ravnateljev šol s slovenskim učnim jezikom, od teh Odv. Mitja Ozbič pa sta predizbor v obliki testa uspešno prestali samo dve kandidatki, obe pa sta se prijavili za področje vrtcev in osnovnih šol. Ostalih 20 pripuščenih kandidatov za omenjeni mesti prihajajo iz raznih italijanskih dežel. Razpis ni izrecno upošteval zakonskih določil, kot so zaščitni zakon, šolski zakon iz leta 1973 in enotno besedilo iz leta 1994. Za nadzorniška mesta za šole s slovenskim učnim jezikom naj bi se po ustaljeni praksi in zakonih namreč potegovalo samo osebje teh šol, ki odlično obvlada slovenski jezik. Pogoje naj bi pre- verjali šele naknadno, tako pa bi se za nad-zorniški mesti za slovenske šole v glavnem potegovali ljudje, ki nimajo s slovensko šolo nobenih stikov. Februarja je ob sindikatu takoj protestiral tudi Deželni šolski urad FJK, ker pa ministrstvo za šolstvo ni ukrepalo, se je pet kandidatov pritožilo. DUS Lacija, pred katerim jih je zastopal tržaški odvetnik Mitja Ozbič, je pritožbo letos poleti sprejel, država pa je vložila priziv na državni svet (slovenske šolnike je v drugi stopnji zastopala odvetnica Maria Stefania Masini). Državni svet prvostopenjske odločbe ni postavil na glavo, priziv državnega pravobranilstva je 31. avgusta zavrnil. To pomeni, da imajo kandidati, ki so vložili pritožbo, pravico, da se udeležijo druge preizkušnje, četudi s pridržkom. Okrog razpisa in številnih prizivov pa vlada kaos. 12. oktobra so že četrtič ali petič preložili objavo datuma pisne preizkušnje, do naslednje objave naj bi prišlo 14. januarja 2011, skoraj tri leta po objavi razpisa v Uradnem listu (5. februarja 2008). (af) slovenija - Zaradi pokojninske reforme vlada na robu krize Koalicija brez dogovora o uskladitvi pokojnin, vendar DeSUS za zdaj še ostaja v koaliciji LJUBLJANA - Predsedniki slovenskih koalicijskih strank tudi včeraj niso dosegli dogovora glede usklajevanja pokojnin v prihodnjem letu. Poslanci DeSUS zato predlaganih proračunov in interventnega zakona ne bodo podprli. Stranka upokojencev sicer zaenkrat ostaja del koalicije, katere usoda pa je odvisna predvsem od njihovega ravnanja pri odločanju o pokojninski reformi. Predsedniki koalicijskih strank so se namreč včeraj pri predsedniku vlade Borutu Pahorju znova pogovarjali o odprtih vprašanjih, ki so trenutno na mizi. Ker vlada ni želela pristati na zahtevo DeSUS po polovičnem usklajevanju pokojnin, DeSUS pa zavrača vladni predlog po še sprejemljivem finančnem kompromisu četrtinskega usklajevanja pokojnin, naj poslanci DeSUS ne bi podprli predlaganega rebalansa proračuna in interventnega zakona. Tudi včeraj ni popustila nobena izmed strani. Kot je po sestanku pojasnil predsednik DeSUS Karl Erjavec, niso dosegli nobenega dogovora, zato polovične uskladitve v prihodnjem letu ne bo. Poslanci stranke upokojencev bodo zato ravnali v skladu s sklepi izvršnega odbora DeSUS in ne bodo podprli rebalansa proračuna za prihodnje leto ter proračuna za leto 2012 pa tudi interventnega zakona, ki ga danes obravnava DZ, ne. Na vprašanje, ali je DeSUS še del koalicije, pa Erjavec odgovarja: "To morate vprašati predsednika vlade." Da stranka upokojencev ostaja v koaliciji, pa je potrdil predsednik Zares Gregor Golobič. Kot pravi, ni razloga, da bi "skrajno dramatizirali vse skupaj", čeprav so razmere resne. Ključno bo po njegovi oceni glasovanje o pokojninski reformi, pri kateri Erjavec pušča stvari odprte. Ob tem je spomnil, da je bil predlog reforme na matičnem odboru v DZ potrjen brez glasu proti. "Nekaj pozitivnih sporočil je, ki kažejo na to, da ne gre za ultimate, ampak iskanje možnosti znotraj okvirov, ki jih imamo," je dogajanje ocenil Golobič. Predsednik Zares je še pojasnil, da v predlogu interventnega zakona ostaja četrtinska uskladitev, kar je po njegovih besedah dokaz, da vlada "vendarle poskuša s skrajnimi napori prisluhniti stiskam". Bolj kritična do ravnanja Karla Erjavca je bila predsednica LDS Katarina Kresal. "Res ne razumem predsednika DeSUS, da ni pripravljen na nikakršen dogovor," je dejala in dodala, da v njegovem dejanju ne vidi več pravega boja za upokojence, ampak vedno bolj politično igro. "Na kaj takega pa ne morem pristati," poudarja. Kresalova sicer upa, da bodo v DeSUS podprli pokojninsko reformo in da bodo ukrepi, ki morajo biti sprejeti, tudi sprejeti, "pa četudi brez pomoči DeSUS". Glede nadaljnje usode koalicije pa pravi, da mora ta zdržati do konca. "Ogromno odgovornost smo prevzeli in najslabše od vsega je, da se vlada zdaj razsuje," poudarja. (STA) Predsednik Desusa Karl Erjavec Palčič v Čedadu in Gorici ČEDAD - Kulturno društvo Ivan Trinko, Slovenska kulturno-gospo-darska zveza in Občina Čedad vabijo v petek ob 18. uri na odprtje razstave del Klavdija Palčiča z naslovom Prehajanja - traversamenti. Razstava bo v cerkvi Santa Maria dei Battuti v Čedadu, odprta pa bo do 12. decembra. Ogled bo od ponedeljka do petka možen od 10.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.00, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 18. ure. V ponedeljek ob 18. uri pa bodo razstavo Palčičevih del z naslovom Pripovedna prehajanja - traversamenti narrativi odprli tudi v Kulturnem domu v Ulici I. Brass 20 v Gorici. Razstava bo odprta do 12. decembra, obiskovalci pa si bodo Palčičeva dela lahko ogledali od petka do ponedeljka od 9. do 12. in od 15.30 do 18. ure kot tudi med kulturnimi prireditvami. V Librisu o slovenski pomorski identiteti KOPER - V koprski knjigarni Libris bodo v petek ob 19. uri predstavili knjigo Tvorci slovenske pomorske identitete Andreja Rahtna, Mateje Matjašič Friš in Nadje Terčon. Knjiga prinaša 18 poglobljenih biografskih študij, ki obravnavajo usodo pomorskih častnikov, ladjarjev, znanstvenikov, politikov in gospodarstvenikov, ki so s svojo dejavnostjo pomembno sooblikovali slovensko pomorsko usodo. Izšla je pri Založbi ZRC v Ljubljani kot šesti zvezek knjižne zbirke »Življenja in dela« (Biografske in bibliografske študije 4). Delo bodo predstavili Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja Sergeja Ma-šere v Piranu, Marko Pavliha s Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, Andrej Rahten iz Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU in vodja Založbe ZRC Vojislav Likar. Golobič vložil tožbo zoper Srečka Meha LJUBLJANA - Predsednik stranke Zares Gregor Golobič je včeraj na Okrožnem sodišču v Ljubljani preko svojega odvetnika Mihe Kozinca vložil zasebno tožbo zoper velenjskega podžupana Srečka Meha. Go-lobič je tožbo zoper Meha vložil zaradi storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, so sporočili iz Zaresa. Meh je namreč dejal, da je do zamenjave direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika po njegovih informacijah prišlo zato, ker podjetje Ultra, ki je v solasti Golobiča, v Te-šu ni dobilo posla. Meh je tudi trdil, da ima za svoje navedbe pričo. Komandir policijske postaje povzročil prometno nesrečo in pobegnil NOVO MESTO - V ponedeljek zvečer se je pri Dolenjskih Toplicah zgodila manjša prometna nesreča, njen povzročitelj pa je kraj dogodka zapustil še pred prihodom policistov. Policisti so 36-letnika izsledili doma, po poročanju dolenjskih spletnih portalov pa naj bi šlo za komandirja novomeške policijske postaje. Kot so sporočili iz Policijske uprave (PU) Novo mesto, se je prometna nesreča z manjšo premoženjsko škodo, ocenjeno na 50 evrov, zgodila zaradi izsiljevanja prednosti v križišču. Policisti so pobeglega kolega pridržali in mu zaradi pobega izdali plačilni nalog, zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti in povzročitve prometne nesreče pa so na sodišče naslovili obdolžilni predlog. Povzročitelj prometne nesreče je policist, zaposlen na vodstvenem delovnem mestu Policijske postaje Novo mesto, v prometni nesreči, ki se je zgodila v njegovem prostem času, pa je bil udeležen z lastnim vozilom. Ker je ravnal v nasprotju s kodeksom policijske etike in s tem kršil ugled policije, bo PU Novo mesto takoj izvedla ustrezne disciplinske ukrepe, so še sporočili iz Novega mesta. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 17. novembra 2010 3 rim - Spodbudne novice iz poslanske zbornice Vlada namerava manjšini za leto 2011 ohraniti letošnje prispevke RIM - Berlusconijeva vlada v letu 2011 ne bo zmanjšala državnih prispevkov slovenski manjšini. Ostali bodo namreč na letošnji ravni (oziroma bodo še nekoliko višji), če bo parlament v prihodnjih tednih odobril državni proračun (po novem zakon o stabilnosti javnih financ), vštevši s spremembami, ki jih je v proračunski komisiji poslanske zbornice vnesla vlada. Zbornica bi morala proračun odobriti ta teden, senat pa pred koncem novembra. Ministrski svet je za prihodnje leto namenil slovenski narodni skupnosti 2,8 milijona evrov, kar je okoli 2,3 milijona evrov manj od vsote, ki so jo manjšinske ustanove letos dobile iz Rima. V letu 2010 je manjšina dobila iz državnih blagajn prispevke v višini 5,06 milijona evrov (4,06 milijona evrov iz proračuna in milijon evrov izrednega prispevka predsedstva vlade). Minister Giulio Tremonti je torej skoraj razpolovil to vsoto. Vlada je ta predlog poslala v presojo poslanske zbornice in v resornih komisijah vztrajala pri njem. Do preobrata je prišlo v proračunski poslanski komisiji, kjer je podtajnik Giuseppe Vegas v »vseobsegajoči« vladni popravek (v it. maxi emendamento) vključil dodatnih 2,5 milijona evrov ne neposredno Slovencem in niti Furlaniji-Julijski krajini, temveč deželam s posebnim statutom. Iz tega sklada naj bi Dežela FJK, ki sicer neposredno deli prispevke manjšinam, črpala dodatni denar (ob vsoti 2,8 milijona evrov) za redno letno financiranje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Gre za dokaj splošno in megleno formalno obvezo, ki pa odraža politično voljo Ber-lusconijeve vlade za ohranitev finančnih podpor Slovencem. Takšno tolmačenje dogajanj nam potrjujejo rimski politični in diplomatski krogi. Če bo parlament potrdil obveze iz poslanske komisije, bo to sad skupnih naporov slovenske manjšine in Slovenije. Vlada Boruta Pahorja in zunanje ministrstvo sta to nelahko nalogo poverila slovenskemu veleposlaniku v Italiji Iztoku Mirošiču, ki je v zadnjem mesecu imel vrsto formalnih in neformalnih sestankov z najvišjimi italijanskimi oblastmi, začenši s podtajnikom pri predsedstvu vlade Giannijem Let-to. O financiranju slovenske manjšine in o dogajanjih v poslanski zbornici se je sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina včeraj v Rimu pogovarjala s svojim italijanskim kolegom Alfredom Mantico. Tako rekoč iz prve roke nas je z dogajanji v proračunski komisiji spodnjega doma parlamenta seznanil furlanski poslanec Demokratske stranke Ivano Strizzolo, ki je svoja stališča stalno usklajeval s senatorko Tamaro Bla-žina. Komisija je prejšnji teden zavrnila Strizzolov popravek o ohranitvi državnih prispevkov slovenski manjšini, potem pa je ohranitev prispevkov vlada vključila v svoj proračunski popravek. »V zadnjih dneh je očitno prišlo do odločilnega preobrata,« zadevo komentira parlamentarec Demokratske stranke. Iz proračunskih dokumentov kaže, da je vlada za 500 tisoč evrov tudi povišala prispevke Italijanom v Sloveniji in Hrvaški. Aktivno vlogo je v zvezi s prispevki naši manjšini igrala tudi Južnotirolska ljudska stranka na priporočilo Slovenske skupnosti. Strizzolo je v svojem posegu v parlamentarni proračunski komisiji izpostavil obveze italijanske vlade do slovenske narodne skupnosti, ki izhajajo iz zaščitnega zakona, republiške ustave in iz mednarodnih pogodb. Poslanec je omenil tudi nastajajočo evroregijo, sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo ter vlogo FJK pri zaščiti narodnih manjšin. Desna sredina je Strizzolov proračunski popravek, kot rečeno zavrnila, čez nekaj dni pa je se je vlada odločila drugače. Sandor Tence Vladni podtajnik Giuseppe Vegas Slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič Poslanec Demokratske stranke Ivano Strizzolo koroška - Einspielerjeva nagrada 2010 Dobitnik Bertram Karl Steiner Slovesna podelitev nagrade novinarju, pisatelju in prevajalcuu - Častni govornik je bil predsednik NSKS v BiH Valentin Inzko CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) sta v ponedeljek zvečer v novi Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu slovesno podelila letošnjo Einspie-lerjevo nagrado kulturnemu uredniku koroškega dnevnika Kärntner Tageszeitung, pisatelju in prevajalcu Bertramu Karlu Steinerju. Nagrado je prejel za vztrajno zavzemanje za Koroško brez meja, za nastopanje proti koroškim predsodkom ter za krepitev slovenske narodne skupnosti v smislu vseavstrijske kulture. Slavnostni govornik, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BIH in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko ga je zato v svojem govoru označil za borca z najmočnejšim orožjem, z ostrim peresom. Nagrajenec sam pa je - kot je izrecno poudaril - priznanje sprejel »v ponižnosti pred slovensko kulturno tradicijo« Koroške, ki je izvirni del te dežele. Sprejel pa jo je tudi s ponosom zaradi svoje vizije o Avstriji ali kot je dejal »mojega osebnega patriotizma, ki ga lahko imenujemo kultur- Bertram Karl Steiner, Sonja Kert-Wakounig in Valentin Inzko (od leve) v. Gotthardt ni patriotizem, ki se nanaša na celotno, pisano, večjezično Srednjo Evropo«. Ta avstrijski kulturni patriotizem se razteza od Poljske do Jadrana in od zahoda do vzhoda - španščina, italijanščina, francoščina, flamščina - vsi ti jeziki so bili avstrijski, je dejal Steiner. Nagrajenec, ki od leta 1986 živi v Celovcu, je tudi poudaril, da za osebno dobro počutje potrebuje tudi slovenski ele- celovec - Od leta 2011 spletna stran za zamejce Slovenska nacionalna TV se bolj odpira zamejstvu CELOVEC/LJUBLJANA - Vodstvo radiotelevizije Slovenije (RTVS) je včeraj na novinarski konferenci na sedežu deželnega studia avstrijske radiotelevizije (ORF) v Celovcu predstavilo nekaj pobud, s katerimi hoče slovenska nacionalka bolj vključiti v svoje programe in delovanje t.i. zamejski prostor. Povod za tiskovno konferenco, na kateri se je zbral celoten vrh RTVS na čelu z generalnim direktorjem Markom Fillijem, v.d. direktorjem televizije Janezom Lom- Janko Malle (levo) in Marko Filli v Celovcu bergerjem, direktorjem Radia Slovenija Miha Lamprechtom ter direktorjem Oddajnikov in zvez pri RTVS Miranom Dolencem, je bil sicer preklop televizijskih sporedov z analognega na digitalni signal s 1. decembrom letos, močno prisotno pa so bile tudi druge pobude, ki naj bi v bodoče izboljšale medijsko oskrbo, povezovanje, itd. med Slovenijo in zamejstvom. Tako je Janko Malle kot predsednik Komisije za programske vsebine RTV-Slo-venije, namenjene Slovencem v sosednjih državah, napovedal, da bo MMC RTV Slovenija od novega leta naprej imel spletno stran za Slovence zunaj Slovenije, ki jo bodo ti lahko tudi (so)obli-kovali. Generalni direktor Filli je ob tem še zagotovil, da nova spletna ponudba lukan ne Pomeni, da se bodo vsebine v zvezi s Slovenci pojavljale samo še tam. Nadalje je bilo na tiskovni konferenci napovedano, da se pripravljajo tudi izobraževalni programi oz. šolanja novinarjev iz zamejstva — tako iz slovenskih uredništev ORF v Celovcu kot RAI-a v Trstu. V zvezi z digitalnem preklopu 1. decembra je bilo povedano, da bo prehod na Koroškem občuten, ker v Avstriji uporabljajo kodiranje mpeg2, Slovenija pa se je odločila za mpeg4. Zato v Avstriji po 1. decembru ne bo več mogoče spremljati slovenskih televizijskih programov prek zemeljskega signala. Generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli, je zato poudaril, da je problem rešljiv samo z nakupom novega dekoderja, primernega za sistem mpeg4. Sicer pa v večjem delu avstrijske Koroške zaradi geografskih ovir zemeljskega televizijskega signala iz Slovenije sploh ni mogoče sprejemati. Ker je le v Celovcu mogoče s kabelskim omrežjem spremljati 1. program RTVS, je sprejem televizijskih programov RTVS mogoč le s pomočjo satelitov. Za to pa je potrebna posebna kartica za dekodiranje. (I.L.) ment, saj mu je avstrijska civilizacija pri srcu s svojo jezikovno raznolikostjo in univerzalnostjo. »Kdor deluje proti koroškim Slovencem, deluje proti Avstriji in proti temu se Steiner bori z najmočnejšim orožjem, s svojim ostrim peresom,« je kot slavnostni govornik večera dejal Valentin Inzko, ko je publiki v nabito polni dvorani predstavil nagrajenca. V svojih zahvalnih besedah je že 19. Einspielerjev nagrajenec Bertram Karl Steiner primerjal avstrijsko kulturo tudi s simfoničnim orkestrom, v katerem ne gre za večine ali manjšine. »Ali si lahko predstavljamo orkester, kjer glasbeniki odrečejo manjšini čelista ali flavtista pravico, da nastopi na koncertu,« se je izzivalno vprašal Steiner. Kdor koli želi utišati katerega izmed lepih starih glasov naše simfonične avstrijske kulture, najsi bodo to dunajski Čehi, gradiščanski Hrvati in Madžari in seveda naši Prakorošci, koroški Slovenci, ta se pregreši zoper Avstrijo. S tem pa se pregreši tudi zoper evropsko sedanjost in prihodnost, je nedvoumno dejal novinar, pisatelj in prevajalec Karl-Bertram Steiner, ki del svojega (omejenega) prostega časa preživlja v slovenski Istri. Predsednica Krščanske kulturne zveze Sonja Kert-Wakounig je v svojih uvodnih besedah izpostavila Steinerjeva prizadevanja za enakopravnost slovenskega jezika in Slovencev ter dobro sožitje obeh narodov na Koroškem, posebej pa njegovo »humanistično držo, ki se ne ustavi pred svojim pragom«. Einspielerjevo nagrado podeljujejo tistim, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost na Koroškem in za vsestransko sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Ime je dobila po duhovniku, profesorju slovenščine, politiku in publicistu Andreju Einspielerju, ki se je v 19. stoletju zavzemal za enakopravnost Slovencev. Bil je izdajatelj več časopisov, leta 1851 pa je skupaj s škofom Antonom Martinom Slomškom ter profesorjem Antonom Ja-nežičem ustanovil Mohorjevo družbo ter s tem tudi najstarejšo založbo na Koroškem in med Slovenci nasploh. Med prejemniki Einspielerjeve nagrade so so bili mdr. pokojni avstrijski predsednik Rudolf Kirchschläger, deželni glavar Južne Tirolske Luis Durnwalder, nekdanji rektor celovške univerze Günther Hödl in - kot prva - Valentin Inzko st. in Ernest Waldstein, predstavnika slovensko in nemško govorečih vernikov na sinodi krške škofije leta 1972. Lansko leto je nagrado prejel predsednik gospodarske zbornice za Koroško Franz Pacher. Ivan Lukan 4 Četrtek, 18. novembra 2010 GOSPODARSTVO gibanja - Odbornica Angela Brandi na predstavitvi letnega poročila o trgu dela Na trgu dela rahlo boljše, vendar kriza sploh ni končana Dežela bo tudi v letu 2011 podpirala trg dela s socialnimi blažilci in vlaganji VIDEM - Deželna uprava FJK namerava v letu 2011 izvesti mešanico ukrepov za trg dela: na eni strani gre za zaščito delavcev in njihovega dohodka, po drugi strani pa za ukrepe za razvoj zaposlenosti, je na včerajšnji predstavitvi poročila trgu dela v Furlaniji-Julijski krajini v letu 2010 napovedala deželna odbonica za delo in usposabljanje Angela Brandi. »Za načrtovane ukrepe predvidevamo zvišanje dosedanje postavke (7 milijonov evrov) v deželnem proračunu 2011 za 10 milijonov evrov, torej bo skupaj vredna 17 milijonov. Tej vsoti je treba prišteti še vladne sklade za socialne blažilce po zakonski izjemi, ki jih je potrdil minister Sac-coni in za katere je treba počakati kak mesec, da bomo vedeli, kolikšen delež pripada naši deželi,« je povedala odbornica, ki je poročilo o deželnem trgu dela predstavila skupaj z direktorjem deželne agencije za delo Domenicom Tranqullijem. Dodala je, da poleg navedenih sredstev računajo tudi na vire iz evropskega socialnega sklada, od koder naj bi FJK po predvidevanjih prejela približno 20 milijonov evrov. Predstavitev letnega poročila o trgu dela v videmskem deželnem avditoriju, ki se je je udeležilo zelo veliko ljudi, je ponudila tudi priložnost za obračun dveletja najgloblje gospodarske krize (2008-2009), za oceno učinkovitosti deželnih protikriznih instrumentov in za zaris nekaterih usmeritev za prihodnost. »Tudi v letu 2011 namerava Dežela zagotoviti socialne blažilce, socialno in javno koristne zaposlitve, vendar bo investirala tudi v delovno usposabljanje in v storitve za trg dela,« je napovedala Brandije-va. Med podatki iz poročila za leto 2010 pa je odbornica skupaj s Tranquillijem izpostavila vrnitev deželnega bruto domačega proizvoda (BDP) k rasti po dveh letih recesije (lani je upadel za 6,1%, letos pa naj bi zrasel za 1,3% do 1,9%), povprečno 514 tisoč brezposelnih v letošnjem prvem polletju (pet tisoč več glede na lansko povprečje), upočasnitev vstopanja delavcev v mobilnost v prvih devetih mesecih leta (22% glede na enako lansko obdobje) in znatno zmanjšanje uporabe dopolnilne blagajne v letošnjem septembru in oktobru (69,6% glede na enaka lanska meseca). »Gre za sicer medle znake izboljševanja razmer, kar je učinek oživljanja na področju izvoza, naročil in proizvodnje,« je dejala odbornica, za katero pa to še ne pomeni, da je kriza končana. »Njene posledice bomo čutili tudi v letu 2011, medtem ko nam italijanska situacija in politična kriza gotovo ne pomagajo pri oživljanju gospodarstva,« je sklenila Angela Brandi. Predstavitve poročila o deželnem trgu dela 2010 se je v videmskem avditoriju Dežele FJK udeležilo zelo veliko ljudi javne finance Standard&Poor's potrdila bonitetno oceno Dežele FJK TRST - Bonitetna agencija Standard&Poor's je potrdila dolgoročno oceno Antonomne dežele Furlanije-Julijske krajine na ravni A+ s stabilnim izgledom. Kot je zapisano v noti agencije, »je rating Dežele FJK zasnovan na trdnem gospodarskem sistemu in na ustrezno uravnovešenem javnofinančnem sistemu«. FJK ima kot avtonomna dežela razmeroma visoko stopnjo finančne avtonomije, podprte s široko deželno fiskalno osnovo, hkrati pa ima tudi visoko pogajalsko moč v odnosu do države. Povrhu ima po oceni agencije tudi zelo močno likvidnost in vzporedno omejen finančni dolg. Med faktorji kritičnosti pa Standard & Poor's navaja, da FJK v dveletju 2010-2012 ne bo mogla računati na visoke tekoče proračunske prihodke kot pred krizo, hkrati pa ne bo mogla znatno omejiti javne porabe, še posebno ne v zdravstvu, za katerega gre 70% proračuna. FJK in Bavarska za okrepitev sodelovanja TRST - Furlanija-Julijska krajina in nemška zvezna država Bavarska sta včeraj v Trstu potrdili skupno voljo za okrepitev bilateralnih odnosov. Priložnost je bila okrogla miza Goethe Instituta, ki so se je udeležili predsednika deželnega odbora in sveta Renzo Tondo in Maurizio Franz ter predsednica bavarskega parlamenta Barbara Stamm. Sogovorniki so poudarili potrebo po tesnejših odnosih med regijami v EU, na javni okrogli mizi pa je bilo izpostavljeno, da predstavljata FJK in Trst »vrata bavarskega gospodarstva v Sredozemlje«, kar se bo po Tondovih besedah uresničilo z razvojem projekta Unicredit za tržaško in tržiško pristanišče. Franz je ob tem izrazil upanje, da bo Trst spet postal pristanišče bavarskega gospodarstva. Kmečka zveza prireja tečaje HACCP TRST - Kmečka zveza prireja sklop tečajev za odgovorne za izvajanje samokontrole nad higieno živil po sistemu HACCP. Dežela FJK je zakonsko določila obveznosti za osebe, ki proizvajajo, pripravljajo, strežejo in prodajajo živila in med katere spadajo tudi upravitelji kmetij in družinski člani, ki jim pomagajo. Problem zadeva tudi osmičarske in kmečko-turistične obrate. Upravitelj podjetja, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje postopka HACCP, mora opraviti 8-urni tečaj s potrdilom o opravljenem tečaju. Po zakonu predvidena usposobljenost velja pet let, nakar bo treba tečaj ponoviti. Tudi družinski sodelavci in osebe, ki pomagajo pri pripravi živil, morajo opraviti krajši, 3-urni tečaj s prilagojenim programom, ki velja za dve leti. KZ vabi člane, ki še niso opravili tečaja, naj se čim prej prijavijo v njenih uradih ali po telefonu 040 362941. V Palmanovi o modi in sektorskih študijah PALMANOVA - Deželni Confcommercio in njegova skupina za modo prirejata v ponedeljek, 22. t.m. ob 10. uri v kongresnem centru San Marco v Palmanovi simpozij o modi in o davčnem instrumentu sektorske študije. Poleg deželnega vrha organzacije s predsednikom Francom Riguttijem se ga bo udeležil tudi predsednik nacionalne federacije Federmoda Renato Borghi. vino - V Nabrežini predstavitev in pokušnja vin iz kleti Vinakras Kraška vina so vse bolj cenjena Uspelo predstavitev izbora vin s slovenskega Krasa za gostince in trgovce s Tržaškega je organiziralo podjetje Velox NABREŽINA - Degustacijska klet Martina Petelina iz Nabrežine je bila v ponedeljek polna zanimanja obiskovalcev za kraška vina, ki so bila pridelana na Krasu v Sloveniji in donegovana v kleti Vinakrasa v Sežani. Tokrat sta jih ciljni skupini približno trideset gostincev in trgovcev s Tržaškega skupaj predstavila podjetji Vinakras in Velox. »Podjetje Vinakras je bilo uradno ustanovljeno leta 1947, čeprav korenine segajo v leto 1861. Danes delujemo v obliki zadruge s 235 člani. Poleg odkupa vina od domačih kooperantov (vino- Z leve Brane Gasparini, Marjan Colja, Boštjan Zidar, Boris Siega in Martin Petelin gradništvo je najpomembnejša kmetijska dejavnost na Krasu v Sloveniji), vzgajamo trto tudi sami na 50 hektarjih lastnih površin. Letno pridelamo milijon litrov vina, od katerega ima teran 70-odstotni delež. Poleg Slovenije vino prodajamo tudi na Japonsko, v Italijo in v države nekdanje Jugoslavije, zlasti v Bosno,« je sežansko vinsko podjetje predstavil njegov direktor Marjan Colja. Uvozno podjetje Velox iz Trsta vodi Boris Siega, ki je povedal: »Kot družinska firma delujemo od leta 1946. Naša glavna dejavnost je prodaja pijač na debelo, tako na Tržaškem kot tudi širše po Italiji, kjer smo zastopniki tudi za znamke Donat, Radenska in Union. Od vinarjev iz Slovenije imamo v ponudbi Vinakoper in Vinakras ter nekatere manjše vinarje. Do sedaj se je, najprej odprti, pozneje pa tudi ustekleničen, prodajal v prvi vrsti teran Vinakrasa, glede na novosti v njihovi proizvodnji pa je bil čas, da nam jih kot naši neposredni sosedje tudi sami predstavijo.« Po krizi, v katero je Vinakras zabredel leta 2005, so se odločili, da je bo- EVRO 1,3612 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. novembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 16.11. 15.11. do pogumneje uvajali novosti, saj proizvodnja in prodaja, kakršni sta ustrezali 50 let, nista več zadoščali. »Italijanskemu trgu, postopoma pa tudi domačemu, želimo poleg sodobnega terana ponuditi tudi ostala vina, s katerimi zadnja leta dosegamo tudi mednarodne nagrade, kot npr. iz prestižnega vinskega ocenjevanja Decanter v Londonu,« je prodajno strategijo opisal vodja prodaje Vina-krasa Brane Gasparini. Da se kakovost Vinakrasovih vin strmo dviguje, ima zasluge tudi enolog Boštjan Zidar, ki je prišel v podjetje leta 2008. »Tokrat smo predstavili del naše ponudbe v obliki bele Marmorne penine (letnik 2008), dveh vzorcev - klasične in posodobljene Vitovske grganje (2009), Malvazije (2009), Kraške (teranove) penine (2009), Terana prestige (2009) in Ruja - sladkega vina iz sušenega grozdja refoška (1998),« je povedal Zidar, ki ima v pripravi še eno novost - vino Vita, sladko vino iz sušenega grozdja vi-tovske. Bogdan Macarol ameriški dolar japonski jen 1,3612 113,21 1,3626 113,31 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,0355 42,3215 61 6800 9,0530 42,1962 61,5420 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntsncrU'! ti ini" U 1 ,'JOVJVJ 7,4547 0 85100 7,4541 0,84790 Ul 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ kmna ufoj 1 w 9,3753 8 1670 9,3690 8 1355 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 24,607 1 3408 24,627 1 3428 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nni" 15,6466 276,95 15,6466 276,48 1 1 lcln -0,06 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,63 h/11 IMnTCCT -1,12 +2,31 KOMPAS MTS - - mil'a kin _!.-) 1c\ PIVOVARNA LAŠKO drr7a\mdn\/Ai Mir a ca\/a 15,16 Q 1Q -5,25 PROBANKA - - CAI 1 IC 1 II IDI 1 AM A SAVA ' TERME ČATEŽ 150,14 -0,64 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 94,00 16,55 -0,90 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. novembra 2010 -2,04 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,175 88,82 1613 -0,09 -1,44 -0 19 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,447 -2,48 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,92 2,87 -2,59 -4,89 EDISON ENEL ENI 0,859 4,00 1609 -1,15 -1,36 -1 77 FIAT FINMECCANICA 13,1 -2,02 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,22 15,08 -3,61 -2,77 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,34 1045 -1,16 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,16 -9,52 -1,80 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,59 7,245 -4,57 -2,88 -1 54 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,91 5,825 12 88 -2,67 -1 83 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,81 -3,49 -1 05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,77 6,395 -0,93 TENARIS TERNA 0,99 15,54 -1,91 -5,36 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,345 0,09 7125 +0,00 -3,50 -1 99 UNICREDIT 1,71 -1,89 ■ SOD NAFTE >> ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 82,21 $ -0,16 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. novembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 859,95 +0,60 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.813,05 -1,67 FIRS, Banjaluka Raiav 1 5 Rönnrar) 900,95 1.379,01 +0,40 -0,39 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 638,58 258,61 +0,31 +0,69 BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.476,64 1.476,64 2.235,72 -0,75 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.012,72 2.092,20 -1,69 -1,84 S&P 500, New York 1.176,55 -1,77 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.235,36 6.663,24 5.690,80 -0,08 -1,87 -2,23 CAC 40, Pariz 3.762,47 -2,71 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.663,37 1.143,5 2.781,77 -1,60 -0,31 -2,34 Nikkei, Tokio 9.797,10 -0,30 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.212,10 23.693,02 2.894,53 -0,76 -1,39 -3,97 Sensex, Mubaj 19.865,14 -2,19 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 18. novembra 2010 5 O NAŠEM TRENUTKU Dilema med večinskim in proporcionalnim sistemom Ace Mermolja 55 Predmet pričujočega članka verjetno ni med tistimi, ki trenutno bralce najbolj zanima. Je pa pomemben in bi ga želel v svoji nestrokovnosti predstaviti. Izhajam iz nekaterih dejstev. Od leta 1992 se je do danes v Italiji zvrstilo devet vlad. V tako imenovani drugi republiki so vodili italijanske vlade: Amato (dvakrat), Berlusconi (trikrat), Prodi (dvakrat), Di-ni in Ciampi. Kdor govori o Berlus-conijevem času, ima prav, če misli na kulturno-politične razsežnosti, ki jih je sedanji premier "zasadil" v Italijo. To je storil politično, predvsem pa s svojim medijskim in reklamnim aparatom. Drugače je bilo predsednikov vlad kar nekaj in tudi koalicije so se deloma ali radikalno spreminjale. Danes preti nova vladna kriza, ki ima lahko različne izide, med katerimi so predčasne volitve. To pomeni, da je po premočni zmagi Berlusconi ponovno izgubil del zaveznikov (Finija, v prvem mandatu pa Bossija) in s tem tudi vladno trdnost. Po dveh letih številčno šibke Prodi-jeve koalicije se je razbila močna Ber-lusconijeva kohorta. Ne toži se mi po vitezu, vendar se mi zaporedje vlad in vladnih kriz ne zdi pozitivno za Italijo in njene državljane. Danes pomeni politična nestabilnost dodatni element za gospodarsko in finančno šibkost. Nevarnost nestabilnosti potrjuje mednarodno mnenje, efektivno pa jo dokazuje tržišče. Med prvo in drugo republiko se glede politične stabilnosti v Italiji ni kaj bistvenega spremenilo: je morda položaj slabši. Ko je bila Krščanska demokracija najmočnejša stranka, je pomenila osišče, okoli katerega so se vrtele razne koalicijske vlade. Padci vlad niso pomenili prevratov, ampak so pogostokrat samo uravnovesili sile znotraj strank in med strankami. Kontinuiteta je bila nekako zagotovljena. S prihodom Berlusconija in z novim volilnim sistemom, ki je večinski s korekturo, so prehodi iz ene vlade v drugo postali radikalnejši in travmatični. Berlusconi je bil tako na na vladi kot v opoziciji, uspelo pa mu je (to je tretji znak njegovega časa) podžigati permanentno volilno kampanjo, ki je v državi dvigala napetost. Berlusconijeve vlade niso bile sredinske, ampak desne in izrazito personalistične. Leva sredina je dvakrat prišla na oblast. Dvakrat je doživela implozijo in dvakrat požgala Prodija, ki je popeljal koalicijo do zmage. Permanentni boj in nestabilnost sta onemogočila italijanski politiki, da izvede jasen načrt za državo. Zgledna primera nenačrtovanja sta gospodarstvo in šolstvo. Ko je po dvajsetih letih druge republike očitno, da v Italiji ni bilo pogojev za mir in stabilnost, je potrebno razmisliti, če tej državi in njeni politični kulturi sploh ustreza večinski volilni sistem. Glede vprašanja se odvija ostra podtalna in prečna diskusija. Sedanji volilni zakon je nesprejemljiv, ker je bil narejen po meri Ber-lusconija, obenem pa ne daje državljanom možnosti, da izbirajo kandidate na listah, za katere volijo. Kdo bo izvoljen, odločajo vodstva strank. Zakon bi bilo potrebno spremeniti pred volitvami, vendar bosta Berlusconi in Bossi storila vse, da do te spremembe ne bi prišlo. Osebno vidim veliko težavo pri sestavljanju neke vmesne vlade, ki bi sprejemala nov volilni zakon, problem pa ostaja. Ob zakonu, ki bi bil bolj "odprt" do volilcev, pa se zastavlja problem, če je za določeno stvarnost primernejši večinski zakon, ali pa bi bilo morda pametneje narediti korak nazaj z uvedbo proporcionalnega sistema z volilnim pragom, kot ga imajo nekatere evropske države (npr. Nemčija). Kot zapisano, v Italiji večinski sistem ni pripomogel k stabilnosti. Res je, da je bil od vsega začetka ne- popoln in tak, da je celo pomnože-val število strank. Vseeno se je ustvarila neka globinska bipolarnost, ki pa je demokracijo spremenila v bojišče. Berlusconi je danes besen na Fi-nija, ker sta pred dvema letoma nastopila kot partnerja, danes pa ustvarja Fini nov pol in desni "anti-berlusconizem". Zaveznika in prijatelja sta postala nasprotnika in sovražnika. Bitka se bije na rezilu noža in do zadnjega časopisnega škandala. Prav tako je ostra konfrontacija med pozicijo in opozicijo. Nekdanja KPI je bila izvzeta iz vladne tekme, vendar so bili odnosi med KD in KPI korektnejši od tistih, ki označujejo današnjo konfrontacijo. Berlusconijeva večina je dejansko izločila opozicijo in v parlamentu je vse pomembnejše zakone zaklenila v omaro z zaupnico. Razvil se je boj, ki se je prevesil v prava sovraštva. Berlusconi prikazuje npr. možnost drugega premierja ali drugačno koalicijo brez volitev kot prevratni-ško dejanje, čeprav ustava predvideva možnost parlamentarnih sprememb. Skratka, neka drugačna koalicija od sedanje bi bila ustavno povsem korektna. Vprašanje je politično, zadnjo besedo o krizi pa ima predsednik republike, ki edini lahko razpusti parlament in senat ali pa določi novega mandatarja. Nov volilni zakon bi bil nujen. Dvomim, da bo možen. Kdorkoli pa bo jutri prišel, se bo moral dodatno vprašati, če ni morda v Italiji bolje sprejeti stvarnost in se vrniti k proporcionalnemu volilnemu sistemu, ki morda omogoča na naravnejši način strankam samostojne volilne nastope in nato sklepanje medsebojnih koalicijskih pogodb, ki se lahko v petih letih spremenijo brez predčasnih volitev. Sistem bi vrnil državi stare rituale, morda pa bi izbil določene napetosti in dramatizacije, ki jih omogoča tudi sedanji večinski volilni sistem. PISMA UREDNIŠTVU Odmor je sestavni del gledališke predstave Spoštovano uredništvo. Le besedo ali dve bi rad posvetil našemu gledališču. Že od mladih nog hodim v teater in si težko predstavljam življenje brez te tako lepe in raznolike veje umetnosti. Vendar bi bilo zgrešeno, če vidimo gledališko predstavo le z odra ali na odru. Mislim da je prav tako važno tisto, kar se dogaja zunaj. Gledališka predstava namreč ni le igra, temveč se dogaja tudi v gledališki predsobi, torej pred začetkom, ob odmoru in ob koncu. Žal odmorov skoraj ni več. To ni prav, iz več razlogov. Najprej rabi gledalec (pa najbrž tudi igralec) malo predaha, da si odpočije, posebno pri zahtevnejših delih. Če je stvar predolga, izgubiš zaradi utrujenosti koncentracijo in ne moreš več tako zbrano slediti dogajanjem na odru, ampak le čakaš da bo čimprej konec in to vsekakor ni v prid predstavi. Razen tega je teater tudi druženje in socializacija. Izmenjava mnenj v odmoru je seveda zelo pozitivna za razumevanje dela, ima pa še dodano vrednost drugega aspekta, ki je mogoče še bolj pozitiven in je tudi sestavni del gledališča. Namreč pripelje pogostokrat do predloga, da gremo po predstavi še kam! In to je družabni del NIA teatra, ki ga dela še lepšega in privlačnejšega in tega ne gre zanemarjati, kajti ljudje gredo rajši v teater, ki jih zabava tudi po končani predstavi. Odmor je torej eno izmed dejanj igre, ki se odvija v gledališču in bi ga moral režiser vključiti v celotno dogajanje kot sestavni del gledališke igre. Primož Možina STARI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Križ Križ je spadal pod opensko župnijo, kot največja vas župnije pa je ka-planija že od leta 1657 imela lastne knjige krstov in umrlih. Župnija Sv.Križa pa je nastala šele leta 1847. Viri za kriške priimke pa se najdejo tudi v raznih drugih zapisih: urbarjih be-nediktink, ki so bile lastnice dela vasi, oporokah in še mnogi drugih. Najstarejši priimki (vzdevki?) so celo iz 15. stoletja: izginuli Bachar (1445), Cero-ve^ (1486), Lisiza/Lesiza (1487), Lotach (1445), Smoch (1474), Su-pan/Zupan (1486), pa tudi še danes obstoječi Bogatez/Bogatec (1446) in Sirch/Serech/Sirk (1484). Cela vrsta se jim jih pridruži v naslednjem stoletju: Sedmach/Sedmak (1504 ), Maga-gna/Maganja (1504), Tretiach/Tretjak (1522), Stefancich/Štefančič (1525), Sulcich/Sulčič (1525), Tanze/Tan-ce/Tence (1525) in Cossutta/Košuta (1536). Zadnji značilni priimki se pojavijo še stoletje kasneje: Busin/Bi-sin/Bezin (1607), Crail/Kralj (okr. 1635), Suab/Švab (1614) in Verginel-la (1647). Drugi, na primer Guštin (1773), Simetz/Semec (1777) in Svag-hel/Švagelj (1773), se pojavijo kasneje. Poleg omenjenih se v teku stoletij za razmeroma kratka obdobja pojavljajo še drugi priimki, ki pa ne obstanejo. Marko Oblak Predstavitev pesniške zbirke Berta Pribaca KOPER- V Pretorski palači v Kopru bodo v petek ob 18. uri predstavili novo pesniško zbirko z naslovom Podobe zlodjev in svetnikov koprskega pesnika Berta Pri-baca. Poleg avtorja zbirke, rojenega 16. januarja 1933 v Sergaših v Slovenski Istri, ki je več kot 40 let preživel v Avstraliji in se je nato ponovno vrnil v rojstni kraj ter urednika založbe Vilenica Aleksandra Peršolje bosta večer oblikovala z istrsko glasbo še Triušu-petre in La porporela pod taktirko Emila Zonte. Pesmi bo recitiral tržaški igralec in pesnik Alek-sij Pregarc iz Ricmanj. (O.K.) komen - Novi župan Danijel Božič »V procese odločanja je treba vključiti mlade« V Komnu so v drugem krogu za župana izvolili 51-letnega Danijela Božiča KOMEN - V Komnu so v drugem krogu za župana izvolili 51-letnega Danijela Božiča, ki zadnje dve leti vodi Visokošolsko središče v Sežani. Sam pravi, da v vodenje občine prinaša izkušnje iz poslovodenja v javnih zavodih in gospodarskih družbah. »Dolga leta sem bil v politiki, tako da sem se nekaj stvari gotovo naučil. Nimam pa čarobne paličice, zato si bom čez štiri leta težko pripisoval kakšne velike uspehe. Procesi sprememb so namreč dolgotrajni in trajajo tudi deset let in več,« je na vprašanje, kako bo deloval kot župan, povedal Božič. Na petkovi ustanovitveni seji pa je svetnike nagovoril z besedami, da bo njegovo delovanje temeljilo na programski in ne politični koaliciji. »Upam, da se bodo trudili za skupno dobro in želim, da nekatere stvari premaknemo in postanemo boljši od drugih.« Občina Komen leži med večjimi urbanimi središči, sama pa je pravzaprav podeželska občina. Na čem lahko temelji njen razvoj? Blizu imamo zelo velike trge. Sam Trst ima več kot 250 tisoč prebivalcev in če dodamo še Tržič in obe Gorici, pridemo na 400 tisoč duš. Zato ni tehtnega razloga, da bi postali še bolj revni kot smo. To nam namreč daje možnosti, da pripeljemo denar iz teh krajev v manjše dejavnosti, od turizma, obrtništva, drobnega podjetništva, kmetijstva in podobno. Ne bi si pa želel, da bi postali urbani, pozidani in veliki, saj smo vedno živeli razpršeno in skromno. Ob velikem navalu bi lahko ostali celo brez svojega premoženja. Tega si pa ne želimo. Gospodarska dejavnost je v večji meri razvita v Komnu, drugod so posamezna manjša podjetja. Kako lahko občina spodbuja gospodarstvo? Občina ne more določati vsebin, ker so te odvisne od povpraševanja na trgu. Lahko pa spodbujamo njihov razvoj, da ponudimo poceni ali brezplačna zemljišča, odložimo plačilo najemnin, lahko se odpovemo prilivom v proračun. Ker imamo po občini postavljeno širokopasovno omrežje, nam to daje velike možnosti za razvoj tako klasičnih gospodarskih dejavnosti kot storitev. Upam, da bomo to izkoristili. Občina Komen ni na udaru gradbenih investitorjev, ki bi pozidali prostor. Koliko je smiselno širiti zazidalni prostor za potrebe domačinov? Propada nam veliko starega stavbnega fonda. Občina pri tem sicer ne more veliko narediti, lahko pa pomaga pri formalnostih, da je čim manj birokratskih zapletov, in poišče denarne vire, ki bi spodbujali ljudi k obnovi. Naša prednost je namreč ta, da nimamo blokovskih naselij in podivjanih vasi. Kot je na primer Opatje Selo, kjer je stara vas odmaknjena od vsega dogajanja. Če se nam zgodi ta ekspanzija, nas bo glava bolela še desetletja. Zato moramo skrbeti, da naši mladi ljudje ostanejo doma in da pridejo k nam mladi od drugod. Vendar ne tisti, ki želijo špekulirati. Predpisati mehanizme, s katerimi bi ljudi, ki so tu, ščitili, pa ni enostavno. Zakonodaja na tem področju je namreč zelo toga oziroma odprta. Nekatere občine pa so že ugotovile, kako se lahko razvijaš na zdrav način. Mladi, ki ostajajo v domačem prostoru, so bolj ali manj prisotni pasivno. Kako jih zainteresirati, da bi postali aktivni? Mladi so v občini zelo dejavni. V športnih in kulturnih društvih, pri gasilcih. So pa premalo pogumni za gospodarsko pobudo. Ker so brez denarja, jim bo verjetno treba pomagati. Recepta za to pa ni. Kot župan bom skušal mlade spraviti v občinske odbore, da bodo lahko vplivali neposredno. Ne moremo mi sivolasi misliti in odločati namesto njih. Zato moramo mlade vključiti v procese neposrednega odločanja, da bi na prihodnjih volitvah prišli v občinski svet vsaj trije ali štirje stari od 20 do 30 let. Ne vem, zakaj bi ti ljudje, ki so zelo izobraženi, bili manj uspešni, manj spodobni, manj pametni. Eden od obrazov občine Komen je srednjeveško mesto Štanjel s svojo graščino. Obnovo delno sofinancira država, kljub temu pa ostaja mrtvo mesto. Kako ga oživiti? Država in Evropa nista velikodušni, če občina finančno ne sodeluje. Ob sedanjih dolgovih, ki bodo pred koncem leta dosegli 3,8 milijona evrov, to ne bo enostavno. Treba je namreč priskrbeti svoj delež, treba je plačati DDV, za vse to pa se je treba zadolževati. Prenova Štanjela, ki je bila koncipirana pred 30 ali 40 leti, pa je po mojem mnenju popolnoma napačna. V Španiji in na Portugalskem je v takih primerih celotno naselje odkupila država in ga uredila v turistično središče, ki hrani vse vasi naokoli. Štanjel je namreč za občino breme. Treba je plačati vodo, elektriko, čiščenje, ogrevanje. Mislim, da v kratkem času ne bomo našli rešitve za Štanjel. Poleg tega pa je vas izpraznjena in prebivalstvo pregnano na ravnino. Potreben bo temeljit premislek, sicer je Štanjel v tem konceptu jama brez dna. Dodam naj še to, da občina sicer težav z likvidnostjo nima in da lahko plačuje vse svoje obveznosti. Kaj lahko pričakujemo na področju sodelovanja s slovenskimi občinami v Italiji? Konkretno težko karkoli rečem. Dejstvo je, da so stiki med ljudmi po odpravi meje postali bolj sproščeni in intenzivni. Ljudje obiskujejo prireditve, se srečujejo, prirejajo skupne predstavitve vin in podobno. Za občino to pomeni, da bomo morali temu slediti in morda kje prevzeti nosilno vlogo. Politično se stike težko vzpostavi. Ljudje se družijo zaradi občutka pripadnosti istemu narodu, ker smo bili prej toliko let razrezani in smo sedaj zopet skupaj. Ne gre pa samo za sodelovanje s Slovenci. Ta prostor postaja vedno bolj odprt in ti tokovi se dobro razvijajo. Za sodelovanje na politični ravni pa bo treba počakati na izide lokalnih volitev. Na vsak način pa bomo skušali poganjati naprej tisto, kar že deluje, spodbujati pa predvsem povezovanje na področju gospodarstva in kmetijstva. Irena Cunja 6 Sreda, 17. novembra 2010 ITALIJA / vladna kriza - Schifani in Fini sta se dogovorila s posredovanjem Napolitana O usodi vlade bosta odločali obe veji parlamenta istočasno To se bo zgodilo 14. decembra po odobritvi zakona o stabilizaciji javnih financ RIM - V obeh domovih parlamenta bodo o usodi vlade premiera Silvia Berlusconija odločali 14. decembra, sta se predsednika senata Renato Schifani in poslanske zbornice Gianfranco Fini včeraj dogovorila na srečanju s predsednikom republike Giorgiom Napoli-tanom. V poslanski zbornici bodo na ta dan glasovali o nezaupnici vladi, ki jo je zahtevala leva opozicija, v senatu pa bodo glasovali o zaupnici, ki jo je zahteval Berlusconi. Njegova vladna koalicija ima po ponedeljkovem odhodu štirih članov vlade, zvestih Finiju, v senatu večino, v spodnjem domu parlamenta pa manjšino. Dogovorili so se namreč, da bodo v parlamentu v začetku decembra opravili razpravo o proračunu za leto 2011 in paketu varčevalnih ukrepov. Senat bo nato 13. decembra začel razpravo o zaupnici, pri čemer bo nastopil Berlusconi, v poslanski zbornici pa bodo začeli razpravo o nezaupnici, ki sta jo vložili opozicijski Demokratska stranka in Italija vrednot. Naslednji dan bodo v obeh domovih parlamenta glasovali o zaupnici in nezaupnici vladi. Zanimivo je, da bo prav 14. decembra ustavno sodišče predvidoma objavilo svojo razsodbo o ustavnosti zakona o t. i. zakoniti zadržanosti, ki premierju jamči nekakšno začasno imuniteto pred sodnim pregonom. Razpravo o proračunu je parlament začel včeraj, do 13. decembra pa naj bi ga tudi potrdil. Glavne politične stranke so se sicer minuli konec tedna dogovorile, da bodo poslanci o nezaupnici glasovali po potrditvi proračuna. Kljub temu pa dogovor, po katerem bo parlament o usodi vlade odločal 14. decembra, ni všeč voditelju Demokratske stranke Pier Luigiju Bersaniju. »Vlada si je vzela 14 dni preveč,« je ocenil. »Dva tedna v sedanjih težkih razmerah pomenita razsipavanje z dragocenim časom,« je pristavil ob koncu srečanja s sindikalnimi in delodajalskimi organizacijami. »Cel mesec je za kupovanje parlamentarcev preveč tudi z vidika trga,« se je podobno odzval voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro. Bersani in Di Pietro sta namignila na dejstvo, da je Berlusconi začel širo-kopotezno akcijo za ponovno pridobitev večine v obeh vejah parlamenta z vsemi mogočimi sredstvi. Premier bo med drugim danes začel pravo medijsko ofenzivo z nastopom po vseh televizijskih mrežah. www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Berlusconijeva vlada je v krizi. Kaj se bo zgodilo? O Bodo volitve O Berlusconi se bo obdržal v sedlu O Izvolili bodo drugačno vlado O Me ne zanima Državni poglavar Napolitano (desno) sprejema predsednika senata Schifanija in poslanske zbornice Finija demokratska stranka Poraz na primarnih volitvah v Milanu pretresa strankine državne vrhove MILAN - Poraz na nedeljskih primarnih volitvah za določitev levosredinskega županskega kandidata v Milanu še vedno pretresa vrhove Demokratske stranke. Včeraj je s svojega položaja odstopil Filippo Penati, šef političnega tajništva strankinega voditelja Pier Luigija Bersanija. Njegov odstop je marsikdo zahteval, potem ko sta se za tak korak odločili milansko občinsko in pokrajinsko vodstvo stranke. Penati je namreč doma iz Milana in je tudi zaradi tega posebno od blizu spremljal priprave primarnih volitev, na katerih se je s 45 odstotki glasov uveljavil Giuliano Pisapia, pristaš stranke Levica ekologija in svoboda Nichija Vendole, medtem ko je kandidat Demokratske stranke Stefano Boeri zaostal za 5 točk. Penati je v odstopnem pismu, naslovljenem Ber-saniju, priznal, da je v celoti podpiral linijo milanskega vodstva stranke. Izrazil je prepričanje, da je poraz Demokratske stranke treba pripisati sorazmerno nizki udeležbi, kar sicer potrjuje, da stranka s težavo mobilizira svoje pristaše. Sicer pa je Penati mnenja, da je treba sprejeti izid primarnih volitev in čim prej začeti kampanjo za milanske občinske volitve. »Pisapia lahko premaga desnico, kar je konec koncev najpomembnejše,« je zapisal Penati, ki je pristavil, da se osebno namerava angažirati v tem smislu. rai 3 - Po televizijski oddaji Vieni via con me Saviano zbodel Maronija Po Savianovih besedah, naj bi bila v Lombardiji sogovornik 'ndranghete Severna liga RIM - Televizijska oddaja Vieni via con me je bila v ponedeljek zvečer na tretji mreži RAI deležna izrednega zanimanja, saj je oddajo gledalo dobrih devet milijonov ljudi, tj. več kot trideset odstotkov televizijskih gledalcev. Naletela pa je tudi na ostre polemike. Notranjega ministra Roberta Maronija je pošteno razkačil govor pisatelja Roberta Saviana, ki je omenil, da je eno izmed središč ekonomskih poslov kalabrijske mafije Lombardija, kjer je sogovornik družin 'ndranghete Severna liga. Oddaja, pred katero se je zaradi napovedane prisotnosti Pier Luigija Bersanija in Gianfranca Finija vnela polemika z generalnim direktorjem RAI Maurom Ma-sijem, je zabeležila skoraj dvajset milijonov stikov. Številke so rekordne. Z desetimi milijoni gledalcev naenkrat sta bila najbolj gledana prizora ravno nastop obeh politikov (Bersani in Fini sta prebrala seznam vrednot, ki so značilne za levico oziroma za desnico) in Roberta Saviana, ki s Fabiom Faziom vodi oddajo. Minister Maroni je od avtorjev oddaje in vodstva javne televizije zahteval, naj mu ponudijo priložnost za odgovor ali soočenje s Savianom v okviru oddaje. Funkcionar tretje mreže Rai Loris Mazzetti pa je to možnost odpisal, saj se lahko minister oglaša znotraj vseh programov in televizijskih dnevnikov. »Če smo postregli z lažnimi informacijami, naj se obrne na sodstvo,« je pribil. Roberto Saviano med oddajo ansa po 36 letih Oproščeni vsi obtoženci za pokol v Brescii BRESCIA - Porotno sodišče iz Brescie je včeraj oprostilo vseh pet obtožencev za teroristični napad, ki je 28. maja 1974 v tem mestu zahteval 8 mrtvih in 104 ranjene. Šlo je za udeležence demonstracije proti skrajnodesničarskemu terorizmu, ki so ga na središčnem Trgu della Loggia priredili sindikati in mestni an-tifašistični odbor. Javno tožilstvo je ob koncu preiskave, ki se je začela leta 1993, in procesa, ki je obsegalo 166 javnih obravnav, zahtevalo dosmrtno ječo za pripadnika organizacije Or-dine nuovo Delfa Zorzija in Carla Maria Maggija ter za sodelavca tajnih služb Maurizia Tramonteja in za generala karabinjerjev Francesca Delfina. Za nekdanjega tajnika post-fašistične stranke MSI Pina Rauti-ja je predlagalo oprostitev. A porotni sodniki so po enotedenskem posvetovanju razsodili, da ni zadostnih dokazov za obsodbo obtožencev. kriminal - Italijanska policija razbila dve mamilarski združbi V akciji Balkanski bojevnik včerajj več deset aretiranih v Italiji, Srbiji in Črni gori RIM/LYON/PODGORICA/LJU-BLJANA - V skupni kriminalistični akciji italijanske, slovenske in srbske policije Balkanski bojevnik so razbili mednarodno združbo in aretirali 79 ljudi v več evropskih državah, so včeraj sporočili preiskovalci. Aretacije so potrdili v Italiji, Srbiji in Črni gori, medtem ko je slovenska policija zanikala, da je do aretacij prišlo tudi v Sloveniji. Italijanska policija je razbila dve mamilarski združbi. Eno od teh, ki je delovala mednarodno in imela med drugim sodelavce v Črni gori, Srbiji in Sloveniji, je policija razbila v okviru nadaljevanja akcije Balkanski bojevnik, je v Beogradu potrdil srbski tožilec za organizirani kriminal Miljko Radisavlje-vic. Poleg osumljencev v Italiji so policisti aretirali tudi več osumljencev v Črni gori in Srbiji, vsi pa naj bi bili povezani s srbskim kraljem kokaina Darkom Šaricem. Črnogorska policija je potrdila, da so v Črni gori na podlagi mednarodne tiralice aretirali Duška Šarica iz Plevlja in dva srbska državljana Vitomira Ba-jica ter Srpka Klisuro iz Priboja, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Duška Šarica, sicer državljana Črne gore in mlajšega brata Darka Šarica, so zadržali v priporu. Policija je tudi izvedla več preiskav objektov, med drugim diskoteke Top Hill in hotela Max Prestige v Budvi. V Srbiji so v okviru skupne akcije aretirali štiri od skupno 12 ljudi, ki jih v zvezi s trgovino z mamili preiskuje italijansko tožilstvo, je v Lyonu včeraj potrdil srbski notranji minister Ivica Dačic. Gre za Zlatka Dordevica, Božidarja Kapetanovica, Gorana Zivanovi-ca in Gordano Milivojevic-Rakic. Kot je še dejal Dačic, je bila akcija proti trgovini z mamili izvedena v več evropskih državah in sicer na podlagi informacij srbskih varnostnih organov. Tanjug je še poročal, da je do aretacij v okviru omenjene operacije prišlo tudi v Sloveniji, kar pa je predstavnik policije za odnose z javnostjo Drago Menegalija za STA zanikal. Slovenska policija je sicer v okviru kriminalistične akcije Balkanski bojevnik konec maja v Sloveniji zaradi trgovanja z mamili in posedovanja orožja pridržala 14 ljudi, med njimi tudi Ljubljančana Dragana Tošica, ki ga sumijo, da je vodil slovenski del Šari-cevega narkokartela. Kot je v Milanu za novinarje povedal tožilec Piero Grasso, je policija uspela po dolgi in zahtevni preiskavi razbiti združbo, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem mamil v Italijo. Po Gras-sovih besedah je balkanska združba uspela na tržišče z mamili na območju Milana, na katerem tradicionalno prevladuje južnoitalijanska mafijska združba Ndrangheta, prodreti s konkurenčnimi cenami in dobro logistiko. Po navedbah italijanskih preiskovalcev so izdali skupno 105 tiralic, vendar pa v skupni operaciji niso uspeli aretirati domnevnega vodje združbe Darka Šarica, ki je že leto dni na begu. V okviru operacije so v Italiji in tujini zasegli skupno 3,5 ton kokaina. Pretovarjanje droge policijski posnetek TRST Sreda, 17. novembra 2010 7 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik dijaški protest - Zborovanja, manifestacija in srečanje na Pokrajini Včerajšnji dan v znamenju problematike šolskih stavb Pismo o nameri med pokrajinsko upravo in dijaki - Danes ob 14.30 demonstracija v Trstu Na tržaških višjih srednjih šolah se je zasedba sicer zaključila, protest pa se nadaljuje v drugih oblikah. Včerajšnji dan je minil v znamenju stavk, izrednih zborovanj in manifestacije, ki jo je dopoldne nekaj sto dijakov uprizorilo na Trgu Vittorio Veneto pred sedežem Pokrajine Trst, za danes popoldne pa je napovedana skupna manifestacija s povorko z začetkom ob 14.30 na Goldonijevem trgu. Včeraj pa je v ospredju bila problematika šolskih stavb. V ta namen je na sedežu Pokrajine Trst dopoldne potekalo srečanje med predstavniki dijakov, ravnatelji in pokrajinskimi upravitelji (prisotni so bili predsednica Maria Teresa Bassa Po-ropat ter odborniki za finance, javna dela in šolstvo Mariella De Francesco, Mauro Tommasini in Adele Pino), ki so tudi sklenili pismo o nameri (sicer le med Pokrajino in dijaki), ki med drugim določa periodične kontrole stanja šolskih poslopij vsakih šest mesecev, dalje periodična srečanja vsake tri mesece med pokrajinskimi odborniki, pokrajinsko dijaško konzulto in ravnatelji šol ter vsakoletno konferenco o višini in uporabi sredstev za šolske stavbe v pokrajinskem predračunu. Slabo stanje velikega dela šolskih stavb na Tržaškem (pri tem je treba omeniti, da so v pristojnosti pokrajinske uprave le stavbe višjih srednjih šol) je stara in znana zgodba. Pokrajina živi v glavnem od sredstev, ki jih prejema od države in deželne uprave, ta pa niso velika in niso namenjena le višjim srednjim šolam, ampak vsem šolam na ozemlju pokrajine, tudi tistim, ki so v pristojnosti občin. Glede tega bo Bassa Poropatova pisala deželnemu predsedniku Renzu Tondu, odborniku za šolstvo Robertu Molinaru ter vsem deželnim svetnikom večine in opozicije. Vsekakor, je dejala predsednica pokrajine, njena uprava vlaga tista »prosta« sredstva, ki ji ostanejo, prav v šolstvo. Pri tem je zlasti odbornica De Francescova poudarila, kako je uprava podvojila sredstva za redno vzdrževanje stavb (od 220.000 na 477.646 evrov), sredstva za ekonomat so leta 2005 znašala 900.000 evrov, zdaj pa znašajo dva milijona evrov, medtem ko je za triletje 2009-2011 predvidenih 22 milijonov evrov za izredna vzdrževalna dela. Odbornik Tommasini je v svojem posegu orisal nekatera že izvedena dela, medtem ko se morajo nekatera šele začeti, problem pa predstavlja tudi pomanjkanje nekakšne »tamponske« šolske stavbe, v katero naj bi se selili dijaki, ko bi prenavljali njihovo šolo. Srečanja se je udeležil tudi pred nedavnim upokojeni vodja pokrajinskih tehničnih služb William Starc, ki je poudaril, kako je bila za učinkovitejše soočanje s problematiko šolskih stavb potrebna tudi notranja preureditev tehničnih uradov, ki med drugim predlagajo zagotovitev t.i. »globalnih storitev«, ki naj vključujejo tudi preglede po šolah dvakrat letno. Zaradi izjemne dotrajanosti in neprimernosti številnih stavb pa je vprašljiva smiselnost njihove preureditve, tako da bo treba misliti na srednje oz. dolgoročni načrt gradnje višješolskih polov. Na srečanju je prišlo tudi do iskric med dijaki in ravnatelji: če so prvi opozorili na nekatere absurdne situacije (na zavodu Deledda npr. protipožarne stopnice vodijo do kurilnice) in na domnevno brezbrižnost odgovornih za varnost na šolah, pa so drugi poudarili, kako je zasedba prekinila volitve za obnovo zavodskih svetov na nekaterih šolah, ki so se tako znašle brez zbornih organov in tvegajo ko-misarsko upravo, v nekaterih poslopjih pa so ugotovili tudi precejšnjo materialno škodo. Omeniti pa velja tudi poseg predstavnika staršev, ki je opozoril na pretežen molk te komponente, ki pa mora prevzeti svoje odgovornosti v okviru zavodskih svetov in drugih zbornih organov. Ivan Žerjal Včerajšnji dan je minil v znamenju srečanja med dijaki, ravnatelji in pokrajinskimi upravitelji (desno) in dijaške manifestacije pred sedežem Pokrajine (spodaj) kroma vprašanje šolskih stavb Molinaro: Dežela in država sta Pokrajini Trst namenili precejšnja finančna sredstva Tako Dežela Furlanija-Julijska krajina kot država sta Pokrajini Trst namenili precejšnja finančna sredstva za redno in izredno vzdrževanje višjih srednjih šol. Tako je včeraj v odgovoru na trditve predsednice Pokrajine Marie Te-rese Bassa Poropat (o slednjih pišemo na drugem mestu) dejal deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro. Tako je v okviru izrednega investicijskega načrta iz leta 2003 Dežela namenila Pokrajini 4.418.098,63 evra za posege na li-cejih Petrarca in Oberdan ter na zavodih Volta, Nautico, Car-ducci in Zois. Poleg tega je deželna uprava sprejela obvezo o petnajstletnem financiranju v višini 7.639.500 evrov za vzdrževalna dela na šolskem polu Valmaura-licej Carduc-ci, na liceju Dante in šoli Manna, za triletje 2007-2009 pa je namenila 997.350 evrov za vzdrževanje stavbe zavoda Štefan in geometrskega oddelka zavoda Zois. To kar se tiče Dežele. Ministrstvo za infrastrukture in prevoze pa je odobrilo izredni načrt zavarovanja šolskih stavb, ki predvideva 2.118.735,16 evra za dela na zavodih Carli, Nautico in Volta, čemur je treba dodati še 1.500.000 evrov za dela na liceju Galilei. Poleg tega je državna blagajna za depozite in posojila namenila Pokrajini Trst petnajstletno posojilo z državnim kritjem bremen, leta 2004 pa je namenilo 846.608 evrov za vzdrževalna dela na poslopjih liceja Petrarca ter zavodov Zois in Volta, pa tudi dodatna finančna sredstva za šolske stavbe v višini preko milijona evrov. Država in Dežela sta naredili svoje, zdaj pa mora Pokrajina pojasniti, kako je uporabila omenjena sredstva in za katere prioritete, je poudaril Molinaro. pokrajina trst Skoraj 200.000€ za izvajanje v v«É zaščite Nekaj več kot 194 tisoč evrov, toliko znašajo prispevki za izvajanje določil zaščitnega zakona, ki jih je pokrajinska uprava vključila v rebalans proračuna. Pokrajinska skupščina je rebalans odobrila na zadnji seji, na kateri so nekateri svetniki desnosredinske opozicije pogledali finančnemu dokumentu pod prste, ker jim očitno prispevki za izvajanje zaščitnega zakona niso bili preveč po godu. Pokrajinska uprava je vključila v rebalans ministrski prispevek za izvajanje zaščitnega zakona, ki ji ga je posredovala deželna uprava. Le-ta znaša skupno 194.404,08 evra, od katerih se 158.904,08 evra nanaša na tekoče stroške. Pokrajinska uprava je zaposlila uslužbenko, ki sledi načrtom za rabo slovenskega jezika v javni upravi, za kar je prejela prispevek v višini nekaj več kot 66.650 evrov. Med ostalimi tekočimi stroški so omenjeni prispevek v višini 13.585 evrov za izpopolnjevalne tečaje in projekte v zvezi z rabo slovenskega jezika, nadalje skoraj 1.000 evrov za bone za kosila osebja, ki sledi projektom v zvezi z rabo slovenskega jezika. Prevajalski službi v zvezi s projekti o rabi slovenskega jezika je bil namenjen prispevek v višini 10.500 evrov, nekaj več kot 200 evrov pa za zavarovanje Inail. Prispevek v višini 15.840 evrov je bil namenjen oglaševanju na periodičnem tisku o projektih v zvezi z rabo slovenskega jezika. Nadaljnji prispevek v višini 46.700 evrov pa bo služil za izdajanje knjig in katalogov v slovenskem jeziku, vedno v okviru projektov o rabi slovenskega jezika. Pokrajinska uprava bo namestila napravo za simultano prevajanje, za kar je bilo predvidenih 20.500 evrov. 15 tisoč evrov pa bo stala namestitev večjezične institucionalne signalizacije, vedno v okviru projektov o rabi slovenskega jezika. Poleg tega je bil v novembrski rebalans proračuna vključen tudi prispevek v višini 15 tisoč evrov za vzdrževanje Glin-ščice na območju tamkajšnje pokrajinske ceste. Vodja Forze Italia Claudio Grizon je hotel izvedeti za podrobno razčlenitev prispevkov za izvajanje zaščitnega zakona, kar mu je bilo med sejo tudi pojasnjeno. Predstavnik Šcoccimarro-ve liste Paolo de Gavardo pa je vprašal, koliko znašajo prispevki, dodeljeni slovenskim društvom v zadnjih petih letih in koliko občinama Zgonik in Repen-tabor. Švetnik desnosredinske opozicije se je obregnil ob izjavo o znižanju prispevkov slovenski manjšini, ki jo je bil dal slovenski minister za Šlovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša ob nedavnem srečanju z umetnikom Bogdanom Gromom na pokrajini. Odgovorjena mu je bilo, da se je slovenski minister nanašal na državne prispevke za manjšino, ne pa na pokrajinske. De Gavardo je hotel še izvedeti, koliko znašajo prispevki za slovenska športna društva. Odbornik Mauro Tommasini mu je pojasnil, da prejemajo športna društva prispevke glede na izpolnjene pogoje, ne pa glede na pogovorni jezik. M.K. 8 Sreda, 17. novembra 2010 TRST / operno gledališče verdi - Antonio Calenda v novi vlogi Navdušene in strastne zaobljube novega ravnatelja Calenda že dolgo let vodi Stalno gledališče FJK -»Poslovilno darilo« župana Dipiazze Če bi za dosego zastavljenih ciljev zadostovala navdušenje in strast, potem bi lahko mirne duše rekli, da bo Antonio Calenda z odliko izpolnil svojo novo zadolžitev v opernem gledališču Verdi. Režiser, ki že petnajst let zelo uspešno vodi gledališče Rossetti, je nedvomno zelo podkovan strokovnjak, je pa tudi iskreno predan svojemu poslanstvu, ki ga opravlja v duhu državljanske dolžnosti. Tržaški župan Roberto Dipiazza je zelo zadovoljen s svojo izbiro in ni skrival prepričanja, da bo Calenda pravi mož na pravem mestu. Malokrat se je na tiskovni konferenci zbralo toliko ljudi: usoda gledališča Verdi je očitno mnogim pri srcu in vsi so radovedno pričakovali, kako se bo novi superintendant lotil svoje naloge. Župan Dipiazza je omenil težke okoliščine, v katerih se italijanska gledališča borijo za preživetje: tudi občinska uprava si stalno prizadeva, da bi klestila odvečne stroške, zato morata biti racionalizacija ter varčevanje vodili vsakega upravitelja. To, da bo obe največji tržaški gledališči vodila ista oseba, lahko privede do sinergije, ki bo vsestransko pozitivno učinkovala. Operno gledališče bremeni hud dolg, kar 23 milijonov evrov, in nad ustanovo visijo temni oblaki, ki lahko pripeljejo do komi-sarske uprave ali celo do zaprtja, kot se že dogaja v Genovi, Cagliariju in drugod. Župan je spomnil, da se bo kmalu iztekel njegov drugi in poslednji mandat, zato je Calendovo imenovanje nekakšno poslovilno darilu mestu, kjer igra kultura zelo pomembno vlogo. Antonio Calenda se je županu zahvalil za zaupanje ter dejal, da ga nova zadolžitev navdaja z navdušenjem, istočasno pa z obvezo, da mora županovo zaupanje upravičiti. Za seboj ima petdeset let dela na gledališkem področju, izdelal je 140 režij in vodil pred Stalnim gledališčem FJK vrsto po- prozornost Edera novi Tržaški občinski svetnik Emiliano Edera je novi predsednik občinske komisije za prozornost. Predstavnik Rovi-sove liste je bil izvoljen soglasno, z glasovi svetnikov levo-sredinske opozicije, saj predsedstvo te nadzorne komisije pripada opoziciji. Edera je prevzem mesto dosedanjega predsednika komisije za prozornost Alfreda Racovellija. Ta je predsedoval komisiji osem mesecev. Tako so se ob začetku drugega Dipiaz-zovega županskega mandata domenili predstavniki opozicije, da bi lahko v petletju izmenično vodili komisijo za prozornost predstavniki vseh levosredin-skih strank. Edera bo tako vodil komisijo do izteka mandata. Pred glasovanjem novega predsednika je vodja Severne lige v mestni skupščini Maurizio Ferrara postregel z očitnim izzivom. Pod pretvezo, da je Fi-nijeva stranka zapustila desno-sredinsko koalicijo na državni ravni, je za predsednika predlagal načelnika Nacionalnega zavezništva Antonia Lippolisa, ki je tudi pristopil k Finijevi stranki. Sam Lippolis je njegov poskus označil kot »golo pro-vokacijo«, saj je pojasnil, da ostaja Prihodnost in svoboda (Fli) v tržaškem občinskem svetu v okviru desnosredinske koalicije. Na včerajšnji konferenci je župan (v sredini) odločno branil svojo izbiro, se pravi imenovanje Calende (desno na sliki) kroma membnih ustanov. S ponosom je izpostavil dejstvo, da je v gledališču Ros-setti razmerje med javnimi prispevki in lastnimi sredstvi 3:7, kar je v Italiji pravi rekord. Izpodbil je trditve tistih, ki spregledujejo vlogo gledališča kot pro-ducenta predstav s primeri uprizoritev, ki so nastale v Trstu in zdaj gostujejo v Rimu, Milanu in drugod. Prepričan je, da so sveže ideje dragocen kapital, ki daje dobiček in obresti, zato bo skušal čimbolje izkoristiti bogat potencial gledališča Verdi - od odličnega orkestra in zbora do odrskih delavcev, sceno-grafskega laboratorija itd. - za nov po-ustvarjalni zagon, na katerega bo lahko računalo tudi gledališče Rossetti. S posebnim občutkom pričakuje pre-miero Verdijeve Traviate, ki je zgovoren primer najžlahtnejše italijanske tradicije: Verdi kot simbol združene Italije, kot nosilec glasbenih in jezikovnih vrednot, ki so izoblikovale identiteto razkosanega naroda, v magični spojini , kjer dobi beseda ob glasbi metafizične razsežnosti in presega moč, ki jo ima v gledališki umetnosti kot nosilka akcije. Iz umetnosti se rodita ponos, kolektivna družbena zavednost, gledališče je tempelj, kjer obred poteka kot obhajilo civilizacije in demokracije. Trst, ki ima v Italiji najvišje razmerje med prebivalci in gledališkimi abo-nenti, bi moral staviti na svoje kulturno poslanstvo in postati gledališko mesto tout-court. Calenda je dejal, da se dobro zaveda težkega bremena, saj ne bo lahko usklajevati umetniških problemov z bilanco, ob tem pa trdno veruje v potencial umetniških mas, ki jih bo treba še bolj ovrednotiti. Dobre ideje bodo gledališče rešile propada: geografska lega bi Trstu svetovala usmeritev v kulturo srednjeevropskega prostora, ki je v zadnjih dveh stoletjih oplemenitila svetovno zakladnico z nepre- cenljivimi umetninami. Novi ravnatelj bo imel ob strani Giuseppa Ferrazzo, bivšega komisarja v genovskem gledališču Carlo Felice in še prej predsednika (pokojne) Zveze italijanskih gledališč ETI ter funkcionarja na (pokojnem) ministrstvu za kulturo in predstave. Calenda je citiral Federica Garcio Lor-co, ki je dejal, da je mesto brez gledališč mrtvo mesto, se nazadnje zahvalil pokojnemu Oraziu Bobbiu, ki ga je prvi povabil v Trst in se zaobljubil, da bo napel vse svoje moči, da bi kulturo rešil pred opustošenjem. Tudi Dipiazza je še enkrat poudaril zgrešeno politiko, ki krči sredstva za šolstvo in kulturo ter dejal, da si je Trst kar dvakrat - leta 2005 in leta 2009 - prislužil zavidljivo prvo mesto na lestvici občin z najvišjo kakovostjo življenja, in pri tem imajo tako kultura kot socialno skrbsto in šolstvo nemalo zaslug. Katja Kralj Anonimni alkoholiki se predstavljajo Vsi, ki jih zanimajo metode krožkov Al-colisti anonimi, so danes vabljeni na informativni sestanek, ki bo ob 17. uri v prostorih Habitat Microarea na Pončani (Ul. Lorenzetti 60). Tu bo danes predstavitev delovanja, ki se v krožkih osre-dotoča predvsem na ponujanje pomoči vsem, ki bi se radi rešili nevarne zasvojenosti z alkoholnimi pijačami. ■ «v v Emergency isce nove prostovoljce Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency išče nove prostovoljce. Če bi se jim kdo rad pridružil, naj se zglasi jutri ob 18. uri v kavarni Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a). Na programu je namreč predstavitveno srečanje, na katerem bodo orisali delovanje, nato pa bo čas za solidarnostni aperitiv. Sbriglia ukrepa proti dobrodelnim goljufom »Uredili in preverili bomo poulične dejavnosti, ki so na prvi pogled dobrodelne, v resnici pa gre pogosto za goljufije.« Tržaški občinski odbornik za varnost Enrico Sbriglia je predstavil novo odredbo, s katero nočejo ovirati ljudi, ki zbirajo prostovoljne prispevke v plemenite namene. Nadzor pomaga združenjem, ki se s tem ukvarjajo, je pristavil odbornik za socialno zaščito Carlo Grilli. Odredba predvideva poostren nadzor, primerno dokumentacijo in območja, v katerih je zbiranje prispevkov prepovedano (od Trga Cavana do Borznega trga). Globa znaša 500 evrov. Poskusi vdorov v stanovanja pri sv. Vidu Iz območja sv. Vida že vrsto dni poročajo o poskusih vloma v stanovanja, kjer pretežno prebivajo starejše osebe. Ženski sta se večkrat zglasili po hišnih telefonih in poskušali vstopiti v stanovanja, da bi si ogledali stanja plinskih števcev. O nenavdnih dogajanjih je občina že obvestila sile javnega reda, hkrati poziva k previdnosti tamkajšnje stanovalce. pomorska postaja - Obhajanje eid al adha oziroma praznika žrtvovanja (kurbanski bajram) Združeni ob molitvi in sladici Imam Salim Mesbah poskrbel za molitev in pridigo - Prvi od štirih prazničnih dni se je nadaljeval z obiski pri sorodnikih ter z mesnim obrokom Pritlična dvorana Pomorske postaje je bila včeraj dopoldne nabito polna. Tukajšnja muslimanska skupnost je namreč dva meseca in pol po ramadanu praznovala eid al ad-ha oziroma praznik žrtvovanja kurbanski bajram. Štiridnevno slavje je vezano na t.i. hadž ali romanje v muslimansko sveto mesto Meko, v rojstni kraj preroka Mohameda, njegovo okolico in v Medino. »Praznik pa spominja tudi na Abrahamovo žrtvovanje, na trenutek, ko je Alah dejal Ibrahimu -Abrahamu, naj žrtvuje svojega sina. V spomin na to še danes na ta dan zakoljejo ovco ali kako drugo žival,« nas je prijazno podučil predsednik islamskega centra Saleh Igbaria. Mladi in manj mladi, otroci, moški, ženske, Afričani in Arabci, pa tudi številni Evropejci, ulični trgovci, frizerji, prodajalci in uveljavljeni raziskovalci so napolnili dvorano. Ob vstopu so se sezuli in se posedli po preprogah, ki so bile pogrnjene na tleh: moški spredaj, ženske in otroci pa zadaj. Po molitvi je imam Salim Mesbah postregel Levo verniki ob molitvi, desno pa ob mizi pogrnjeni s slaščicami kroma še s pridigo, ki je vabila k usmiljenju. »Vse je prehodno in današnji praznik je priložnost, ko se lahko vsakemu človeku, ki smo mu naredili krivico, smo bili nanj ljubosumni ali smo mu povzročili kakršnokoli bolečino, opravičimo. Prerok nas uči, da moramo spoštovati drug drugega in ohranjati uravnovešen odnos med ljudmi.« Po zadnji molitvi je bil čas za družabnost. Ženske so ob tej priložnosti spekle slaščice (slaščica velja za simbol praznika) in prav vsak je moral seči po njih. Kljub temu, da je imam v svoji pridigi opozarjal na enakost in dejal, da mora moški spoštovati žensko in jo ceniti, so bili moški in ženske ločeni tudi pri mizah. Na praznični dan navadno družine pripravijo meso - najpogosteje jagnje ali telička. To je tudi dan obiskov pri prijateljih in sorodnikih, dan voščil in veselja. »Vsakemu pa je treba nekaj prinesti, saj velja pravilo, da v goste ne prihajamo praznih rok. Takrat se spodobi obdariti ženske: nekoč smo jim nosili košare hrane, danes pa se je razširila navada, da podarimo nekaj denarja. To krepi namreč ljubezen.« V teh prazničnih dneh se veselijo tudi najmlajši, ki dobijo nova oblačila za slovesnosti. »Zabava spada namreč zraven, saj lahko gredo otroci v luna park, si ogledajo risanko v kinu in podobno,« nam je povedal gospod Salim, preden je odhitel po košček torte. (sas) / TRST Sreda, 17. novembra 2010 9 prosek - Premiera Brechtove uprizoritve v postavitvi SDD Jaka Štoka Malomeščanska svatba: gledališki podvig, vreden ogleda Amatersko gledališko skupino že več let vodi Gregor Geč - Izvirna glasba Aleksandra ipavca Člani amaterske dramske skupine SDD Jaka Štoka so priznali, da je šlo tokrat za najtežji izpit. Uprizoritev Brechtove Malomeščanske svatbe namesto lahkotnejše karakterne komedije je predstavljala izziv oz. ravno to, kar skupina pričakuje od te dejavnosti. Zato se je uigrana ekipa ponovno preizkusila v spodbudnem, neposrednem stiku s tehtnimi umetniškimi vsebinami in premiera tudi tokrat ni bila »običajna domača veselica«, temveč mali dogodek, ki je v pravem premierskem vzdušju vzbudil radovednost številne publike. V Kulturnem domu na Proseku so gledalce pričakali skrbno oblikovani gledališki listi s fotografijami iz predstave, biografijo avtorja, besedo režiserja in kostu-mografke, izjavami nastopajočih, razstava fotografij iz prejšnjih produkcij skupine, v dvorani pa vsepovsod ležeči klošarji, ki so že pred začetkom uvedli publiko v vzdušje predstave in v usmeritev režijskega branja: detajli, ki pa poudarjajo razliko med prijetnim običajem skupnega ustvarjanja in premišljenim gledališkim konceptom. Osnovna zamisel režiserja Gregorja Geča za predstavo, v kateri je sam igral na poklicnih odrih, izhaja v tem primeru iz interpretacije samega naslova, kjer nekoliko staromodni pojem malomeščanstva najde novo vsebinsko razsežnost s prikazom povsem drugačnega družbenega miljeja brezdomcev, ki so v današnjem svetu res zelo malo-meščani. Primernost tovrstnih »odmikov« od izvirnika se izkaže v ohranitvi koherence in samega smisla replik v novem kontekstu; svatba, ki zrcali krhkost čustev v postopnem razpadanju pohištva in medsebojnih odnosov svatov, ustrezno zaživi v klošarski pojedini, kjer ceneno hrano ser-virajo iz plastičnih vrečk, pohištvo sestavljajo odpadni predmeti in smetnjaki služijo kot omare. Morebitne disonance med tekstom in kontekstom pa pridobijo dodatno, skoraj poetično razsežnost spomina ali iluzije ponotranjenega pogleda. Izvirna glasbena kulisa predstave, ki jo je podpisal Aleksander Ipavec, opisuje humano dimenzijo te grenke zabave na robu eksistencialne katastrofe med utripanjem srca, melanholijo in barvito ljud-skostjo zvoka harmonike. Ritem predstave se postopoma pospeši skupaj s hitrim drsenjem navzdol dramske situacije, poroke, ki je prava polomija kot stoli svatov, ki se rušijo in škripljejo, in je razglašena kot knjige - Od jutri Niz knjižnih predstavitev v Tržaški knjigarni V Tržaški knjigarni se nadaljujejo predstavitve knjižnih novosti in njihovih avtorjev. Po odprtju nove podružnice na Opčinah, pa ti dogodki potekajo tako na tržaškem kot na openskem sedežu. Jutri bodo v prostorih v Franči-škovi ulici predstavili dvojezično publikacijo, posvečeno mirovniku Danilu Dolciju. Knjigo Non sai scegliere - Ne znaš izbirati je uredila in prevedla Jol-ka Milič. Predstavitev prirejajo v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico iz Sežane, pričetek ob 18. uri. V knjigarni na Proseški ulici 13 bodo v petek ob 18. uri predstavili roman Una mamma qualunque. Napisala ga je Daniela Scudella, policistka iz Taranta, ki z družino že več let živi v Trstu. Posebno živahno bo tudi prihodnji teden. 23. novembra bodo v Tržaški knjigarni v mestnem središču gostili Borisa Pahorja. Predstavil bo italijanski prevod Trga Oberdan, ki je pravkar izšel pri založbi Nuovadimen-sione iz Portogruara. Dan kasneje (24. 11.) bo na Opčinah predstavitev knjige Sto obrazov notranje moči, najnovejše delo domačinke Alenke Rebula, 26. novembra pa bodo v Trstu predstavili še koledar in novo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe. Posnetka z nedeljske premiere, ki je na Prosek privabila številno občinstvo kroma pesmi, ki jih svatje pojejo v absurdno ne-harmoničnem naboju, od rokovskega falzeta do samih neprimernih pesmi ob spremljavi harmonike. Igralci, za katere je kostume izbrala Betty Starc, so stalno na odru in pogosto ne govorijo, kar je zahtevalo od vsakega bolj poglobljeno pridobitev zavesti, da lik živi tudi v neizrečenih besedah mimike in telesnega izražanja. Vsak svat je uspel dobiti jasne in prepoznavne značajske poteze; med njimi se je na poseben način izkazal Igor Rebula v kredibilni kreaciji gostobesednega očeta, ki mora vedno moriti go- ste s svojimi zgodbami. Ivana Terčon je prepričljivo odigrala vlogo surove žene, ki nenehno zmerja grobega moža in se v kontrastu s situacijo skuša razlikovati s svojevrstno prefinjenostjo. Majavo zakonsko razmerje sta prikazala Nicole Starc in Jernej Bufon. Ženinova mati »en travesti« je bil Luka Starc, nevestina sestra v hormonskem razcvetu pa je bila Veronika Zu-zič. V ostalih vlogah koralne predstave so nastopili Emil Bukavec, Alex Vescovi, Jan Sossi in Ilja Bufon. Ob koncu se po mnogih strupenih napadih in preblisku perspektive varanja vendar pojavi iskra strasti med zakoncema, ki pa se kmalu prelije v novo agresijo, kar v zatemnjenem finalu zamrzne smeh, a to je vendar Brecht. Prava poročna torta je po aplavzu primerno nagradila nastopajoče, katerih trud bo poplačala tudi vrsta ponovitev predstave na Krasu in v Sloveniji. Podvig je vreden ogleda in ponovnega razmisleka o tem, da sta smisel in užitek amaterskega udejstvovanja večja, ko ponosna društvena prizadevanja zavestno obogati znanje mentorja, ki pozna svoj poklic. Rossana Paliaga Manzonijeva Zaročenca v gledališču Rossetti Gledališče Rosseti, v okviru abonmajskega sporeda posvečenega drami, vabi danes ob 20.30 na pre-miero prirejenega zapisa slavnega Manzonijevega romana z naslovom »I Promessi sposi alla prova«. Po uprizoritvah v Berlinu in milanski Scali bo tudi tržaško občinstvo doživelo uprizoritev predstave Giovannija Testorija v režiji Federica Tiezzija. Projekcija filma v palači Gopčevic V dvorani Bobi Balzen palače Gop-čevic(Ul. Rossini 4) bo ob 16.30 projekcija filma italijansko-franco-ske produkcije »La calda Vita«. Film v sklopu razstave posvečene Quarantottiju Gambiniju bo predstavil Sergio Grmek Germani. V Trgovinski zbornici o gradbenih obnovah V Veliki dvorani Trgovinske zbornice se bo jutri od 14.00 dalje odvijala konferenca o gradbenih obnovah, kjer bodo strokovnjaki gradbenega sektorja predstavili konkretne primere uspelih prenov s širšim obzirom do tematike energetskega varčevanja. De Chirico v Miramaru Od 3. decembra bodo bivše mira-marske konjušnice gostile razstavo Giorgia de Chirica. Na ogled bo sedemdeset različnih slik, akvarelov in risb velikega italijanskega metafizičnega umetnika. Ob de Chiricu bodo v Miramarskemu gradu razstavljena še dela ostalih metafizičnih umetnikov in razstava eklektičnega umetnika Fabia Maurija. Razstava bo trajala do vključno 27. februarja. Knjižne novosti v Lovat V knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra bo danes ob 17. uri zaživela Rossinijeva opera Seviljski brivec, ki jo bosta otrokom predstavili članici združenja Il trabico-lo dei sogni. Ob 18. uri pa bo ekonomistka Loretta Napoleoni predstavila knjigo Maonomics. L'ama-ra medicina cinese contro gli scandali della nostra economia. dsi - O mestu posebej s slovenskega vidika Dunaj: nekoč, danes, jutri Tokratni večer so pripravili v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom, saj so odprli tudi razstavo A. Levstka Ponedeljkov večer, ki ga je priredilo Društvo slovenskih izobražencev z naslovom Dunaj: nekoč, danes, jutri je zaživel v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom, saj so odprli tudi razstavo mag. Antona Levstka o dunajskih Slovencih. Uvodne besede je podal predsednik SSK Boris Pleskovič, ki je pozitivno ocenil sodelovanje z Levstkom in poudaril pomen ter velik odmev razstave, saj so jo poleti gostili na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, jeseni pa v Stuttgartu. Začetno pobudo je za razstavo dal dolgoletni direktor doma Korotan na Dunaju Anton Levstek, ki se je v Peterlinovi dvorani sprehodil ob panojih s fotografijami obeležij znamenitim Slovencem, ki so živeli in ustvarjali na Dunaju in podrobno razložil njihovo delovanje. Prvi del razstave opozarja na slovenske spomenike na Dunaju. Tu najdemo Trubarjev Abecednik in Katekizem, ki ju hrani Avstrijska nacionalna knjižnica, ploščo matematika, astronoma, zdravnika in astrologa Andreja Perlacha v dunajski katedrali sv. Štefana, spomenik ustanovitelja slovenske stolice na dunajski univerzi Frana Miklošiča, v glavnem avstrijskem mestu je nadalje deloval prvi dunajski škof, humanist, skladatelj in zborovodja Jurij Slatkonja, pa fizik, matematik in pesnik Jožef Stefan; na Dunaju je nekaj časa živel tudi France Prešeren in tam uril plemiške otroke v pisanju sonetov, neizbrisen pečat pa je Dunaju dal arhitekt Jože Plečnik z Zacherlovo hišo. Levstek je opomnil še na Knafljevo ustanovo, v okviru katere se je do prve svetovne vojne šolalo nad tri tisoč Slovencev, na Dunaju je živel tudi Ivan Cankar, v tamkajšnjem Deželnem zaporu pa najdemo tudi spominsko obeležje na trinajst Slovencev, Selskih žrtev, ki so jih tam usmrtili Tokrat je bil v ospredju Dunaj, predvsem z vidika Slovencev kroma nacisti. In nenazadnje Dunaj premore Korotan, ki je nastal po zaslugi in trdni volji patra Ivana Tomažiča. Po zanimivem potovanju po slovenskem Dunaju je pisatelj in pesnik Lev Detela spregovoril o literarnem Dunaju. Razmišljal je o tem, kaj pomeni Dunaj Slovencem: do konca prve svetovne vojne je bil v zgodovini slovenske književnosti prizorišče številnih pobud, obenem pa tudi središče več narodov, ki so se tam naselili in mestu pustili svoj pečat. Danes pa slovenski Dunaj premore štiri temeljna središča: Korotan, Slovenski znanstveni inštitut, Slovenski klub študentov in Slovenski pastoralni center. Sklepni del zanimivega večera je oblikovala vo-dička Mojca Gaetz, ki je orisala kulturni in glasbeni okvir velemesta ob Donavi. Dunaj je označila za središče pozitivne energije, mesto psihe (Freud je tu ustanovil psihoanalizo), in genialnega glasbenega ustvarjanja (Schubert, Heine, Mozart, Beethoven, Schubert), pa tudi za mesto negativnih sil (Hitler in Stalin). Du-najčane je opisala kot melanholične ljudi, ki težko sprejmejo tujce in zaključila z mislijo, da Dunajčani gledajo na Trst in na povezavo z morjem z velikim občudovanjem in veseljem. (met) 10 Sreda, 17. novembra 2010 TRST / šole - V petek Mednarodni dan otroka in Drevo pravic Tržaški odbor organizacije UNICEF prireja ob 21. obletnici konvencije o pravicah otrok hvalevredno pobudo. V petek bo v sodelovanju z Občino Trst ter pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Občine Dolina organiziral prireditev Drevo pravic, ki je namenjena spoznavanju otrokovih pravic. Od 9.30 do 12. ure se bodo otroci številnih vrtcev in šol iz tržaške pokrajine in Slovenije, ki so sodelovale v projektu Drevo pravic, udeležile zaključnega praznika na Trgu Cavana. Sodelovali bodo tudi učenci in dijaki OŠ M. Samsa od Domja, OŠ A. Gradnika s Cola, NSŠ S. Gregorčiča iz Doline in OŠ S. Kosovela iz Sežane. Na natečaju za izdelavo najlepšega drevesa pravic je sodelovala tudi OŠ P. Toma-žiča iz Trebč. Na Trgu Cavana bodo otrokom pomagali tudi mladi organizatorji dolinske Majence. Opensko didaktično ravnateljstvo sporoča, da otroški vrtec A. Čoka prireja v petek ob 10. uri prireditev ob mednarodnem dnevu otroka s slovenskimi in italijanskimi vrtci in osnovnimi šolami na Opčinah. milje-koper - V petek predstavitev Skupen projekt, posvečen Borisu Pahorju in Spacalu Boris Pahor-Lojze Spacal Krajine dvajsetega stoletja je nov projekt občinskih uprav iz Kopra in Milj, s katerim želita mesti ovrednotiti kulturno in umetniško dediščino skupnega obmejnega prostora. V Kopru in Miljah bodo pod skupnim naslovom Krajine dvajsetega stoletja postavili dve razstavi, ki bosta na ogled do konec januarja prihodnje leto. Kustos razstav je Franco Vecchiet. V gledališčih v obeh mestih pa bo zaživel tudi recital Moj tržaški naslov, izbor iz Pahorjevih del, ki ga je pripravila Tatjana Rojc, režiral pa Giorgio Pressburger. Nastopila bosta Lara Komar in Janko Petrovec, scenografije so delo pokojnega tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Niz dogodkov bodo obširneje predstavili v petek, od- prtje miljske razstave in prvi recital bosta vsekakor na sporedu v sredo, 24. novembra, v Mijah. »Svatba« tridesetletnikov V prvi polovici deževnega novembra so se dekleta in fantje, rojeni v letu 1980, ob pomembnem skupnem jubileju množično udeležili veselice v gostilni Kariš na Pesku. Kakor leta 2005, ko so današnji tridesetletniki v bližnji Dragi praznovali četrt stoletja obstoja, je razposajeno ozračje spominjalo na svatbo. Večera se je po podatkih organizacijskega odbora udeležilo kar 76 sovrstnikov pretežno iz tržaške pokrajine, prisotna pa je bila tudi de- legacija z Goriškega. Po »poročni torti« in skupinski sliki (vseh prisotnih objektiv žal ni mogel zaobjeti) se je zabava nadaljevala pozno v noč, saj imajo še rosno mladi udeleženci obilo energij. Nasvidenje ob prihodnji priložnosti! Včeraj danes Danes, SREDA, 17. novembra 2010 GREGOR Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 9.26 - Luna vzide ob 14.06 in zatone ob 2.39. Jutri, ČETRTEK, 18. novembra 2010 ROMAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj C, zračni tlak 1009 mb ustaljen, veter 11 km na uro vzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj C. CI3 Lekarne Do sobote, 20. novembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia- ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Maschi contro femmine«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Potiche - La bella statuina«. CINECITY - 16.00, 19.50, 22.05 »The social network«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Unstoppable - Fuori con- 20.15, 22.15 »Saw 3D«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Ti presento un ami-co«; 18.15, 22.15 »Unstoppable -Fuori controllo«; Dvorana 4: 17.45, 20.45 »Last night«; 16.20, 19.15, 22.00 »Devil«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KI NEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.15 »The social network«; Dvorana 2: 18.15, 20.20, 22.15 »Saw 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Stanno tutti bene«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Unstoppable -Fuori controllo«; Dvorana 5: 17.50, 20.00 »Uomini di Dio«; 22.10 »Maschi contro femmine«. H Šolske vesti LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča vse starše, da bo roditeljski sestanek potekal v ponedeljek, 22. novembra, za bienij in za klasično ter v torek, 23. novembra, za trienij ob 18. uri na sedežu šole. DIZ JOŽEFA STEFANA vabi vse starše na roditeljski sestanek, ki bo v petek, 26. novembra, ob 17. uri na sedežu šole - Vrdelska cesta 13/2. ¿j Čestitke trollo«; 18.00, 20.00 »Ti presento un amico«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Saw 3D«; 16.30, 19.45, 22.00 »La febbre del sabato sera«; 22.00 »Last night«; 22.00 »Maschi contro femmine«; 16.00 »Winx - Magica av-ventura 3D«; 16.00 »Cattivissimo me 3D«. FELLINI - 16.00, 20.10 »Porco rosso«; 17.30, 21.40 »Noi credevamo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 20.15 »Uomini di Dio«; 18.20, 22.15 »Una vita tranquilla«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Stanno tutti bene«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Klepe-talnica«; 16.30 »Legenda svojega kraljestva«; 17.10 »Scott Pilgrim proti vsem«; 19.20, 21.30 »Spet ti«; 16.00, 18.00, 20.00 »Gremo mi po svoje«; 22.00 »Žaga VII - 3D«; 18.30 »Piran/Pirano«. KOPER - PLANET TUŠ 16.35 »Jaz, baraba - 3D sinhro«; 16.40, 18.50, 21.00 »Žaga VII - 3D«; 16.10, 18.40, 21.10 »Socialno omrežje«; 19.25, 21.25 »Hudič«; 15.50, 18.20, 20.40 »Zamenjava«; 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Gremo mi po svoje«; 16.50, 18.55, 20.50 »Lahka punca«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The social network«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, FANTJE IZPOD GRMADE obveščajo, da bo LETNA SPOMINSKA MASA ZA POKOJNE PEVCE IN PR0ATEIJE v devinski cerkvi Sv. Duha drevi ob 19.30 S Poslovni oglasi IZKUŠENEGA KNJIGOVODJO (M/Ž) zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it KLJUČAVNIČARJA ALI STRU-GARJA ALI REZKARJA CNC (M/Ž) z izkušnjo tehničnih načrtov zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it Hip hip hura, naš prijatelj Matija dva bratca ima. SAMUELU in FILIPU mnogo razigranih dni, Damijani in Ivanu pa mirnih noči. Denise, Simon, Erik, Dean, Gaja, Bastian, Aleksander in Veronika. Dobrodošla mala SAMUEL in FILIP! Vajinega prihoda se veselita tudi Erik in Simon s starši in nonoti. Hip, hip, hura! Matija, kar dva bratca ima. FILIP in SAMUEL na svet sta prišla in našega sošolca razveselila. Vsi na OŠ A. Gradnika mu voščimo iz srca in želimo družinici, da srečna bi bila. SKD Primorec iz Trebč čestita Čezmejnemu dekliškemu pevskemu zboru KRASJE ob dosežku tako visoke nagrade na Mednarodnem tekmovanju v Toskani. Še veliko uspeha! Zveza slovenskih kulturnih društev čestita Čezmejnemu dekliškemu zboru KRASJE za prvo nagrado v kategoriji odraslih zborov na 2. mednarodnem tekmovanju »Armonia di voci« v Pienzi. Dobrodošel mali IVAN. Z Matejem, Valentino in Tadejem se veselimo vsi pri Godbenemu Društvu Na-brežina. B Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO Želez-nik, prodam. Tel. št.: 335-5387249. GOSPA srednjih let, zanesljiva in brez družinskih obveznosti išče delo kot hišna pomočnica in kot negovalka starejših ljudi. Tel. 0402171069. GOSPA SREDNJIH LET išče delo v trgovini, tovarni ali kot hišna pomočnica pri raznih opravilih v Dolini ali v Miljah. Tel. št.: 3473132910. IŠČEM teren v Barkovljah za gradnjo stanovanjske hiše. Tel. št. 3477334742. IŠČEM DELO kot varuška. Tel. št. 340-2762765. IŠČEM VELIKO PASJO UTO v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 040-383903. NA OPČINAH ODDAM V NAJEM opremljeno stanovanje: kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, kopalnica, klet in podstrešje. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 3402419295. NINTENDO Wii sports pack, limited edition, originalno pakiran, nikoli rabljen, prodam za 150,00 evrov. Vključena dodatna garancija 4 leta. Tel. 392-5769896 ODDAM v najem samostojno hišo na Proseku. Klicati od 16. do 20. ure na tel. št. 347-7126974. POŠTENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših ljudi. Tel. št. 3356445419. PRODAJAM koze Tibetanke; tel. 3347755361. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom. Te. št.: 040-228390. PRODAM intarzirano staro skrinjo, 130x60, tel. št. 338-5313529. V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) PRODAM prenosni šivalni stroj singer. Tel. št. 040-910148. PRODAM FIAT PUNTO SPORTING letnik 2000, tel. št. 345-0918084. PRODAM MOUNTAIN BIKE za 8- letnega otroka za 80,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849. PRODAM avtomobil mazda 3, 1.6 TD, črne barve, v zelo dobrem stanju. Kličite na tel. št. 328-1570366. PRODAM diatonično harmoniko ivan kapš, glas cfb, v odličnem stanju. Tel. 340-8407043. SADIKE OLJKE belica prodam po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila. V NAJEM ODDAJAMO opremljeno stanovanje na Proseku, približno 55 kv. m. s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 320-1509155. V SREDIŠČU MESTA, Park Fenice, dajem v najem box. Tel. št.: 3926166694. ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami in priporočili išče delo kot hišna pomočnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. Id Osmice BORIS PERNARČIČ ima v Medji vasi št. 7 odprto osmico. Tel. št.: 040208375. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah, Župančičeva št. 8. Tel. št.: 0481-419956. Loterija 16. novembra 2010 Bari 88 25 84 85 39 Cagliari 77 36 20 13 33 Firence 19 44 52 57 53 Genova 68 13 86 14 74 Milan 78 23 42 66 62 Neapelj 89 9 84 22 72 Palermo 2 43 62 9 46 Rim 38 72 88 3 41 Turin 24 41 70 53 33 Benetke 71 11 78 73 67 Nazionale 12 14 20 44 37 Super Enalotto Št. 137 26 38 40 66 76 81 jolly 33 Nagradni sklad 4.105.119,99 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 52.285.753,99 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 68.418,67 € 1.686 dobitnikov s 4 točkami 365,22 € 62.846 dobitnikov s 3 točkami 19,59 € Superstar 50 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 18 dobitnikov s 4 točkami 36.522,00 € 338 dobitnikov s 3 točkami 1.959,00 € 4.924 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 31.775 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 73.331 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Sreda, 17. novembra 2010 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE □ Obvest ila 40-LETNIKI bomo skupaj praznovali in se srečali v petek, 19. novembra, ob 20.30. Kdor si želi družabnosti naj potrdi svojo prisotnost do danes, 17. novembra, v popoldanskih urah na tel. št. 3471079983 (Katja) ali 338-1032624 (Elena). DRUŠTVO TIGR - TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA IN DRUŠTVO EDINOST prirejata tečaj, ki ga bo vodil prof. Samo Pahor »Kako nastopati pred oblastmi, ko govorimo slovensko«, na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6), danes, 17. in 24. novembra, ob 20.15. Prijave na tel. št. 040-274995 ali 3475469662 (Ivica). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: danes, 17. in 24. novembra: »Tiskati-natisniti«, »Ročne spretnosti«. 19. in 26. novembra: »Pravljice pri malici«, »Tovarna barv«. Info: 040-299099. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Trstu danes, 17. novembra, zaprt. ČASNIKARSKI KROŽEK MOSP in mladinska revija Rast vabita vse mlade, ki jih zanima svet javnih občil, v svojo sredo. Bi rad pisal o glasbi, športu, kinu, potovanjih, o mladinskih vprašanjih? Pridruži se novemu uredništvu Rasti in pridi na Dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 18. novembra, ob 17.30 v prostorih revije Mladike in Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3. Za informacije: rast.uredni-stvo@gmail.com in »mosp-skk« na strani Facebook. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v četrtek, 18. novembra, na predvajanje dokumentarnega filma »Sonja«, zgodbe iz časa fašizma. Prisotni bosta protagonistka, gospa Sonja Ams Kocjan, in režiserka Loredana Gec. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Corda-roli, 29) ob 20. uri. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 18. novembra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 18. novembra, predavanje o Biotski raznolikosti na Krasu. Govoril bo višji kustos Prirodo- slovnega muzeja Slovenije dr. Andrej Gogala. Predavanje bo v Razstavni dvorani ZKB v Ul. Ricreatorio 2 na Opči-nah. Začetek ob 20.30. AD FORMANDUM - Jesen na mizi: vabimo vas k vpisu na kulinarični tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18.00 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Jedilnik: bučni njoki z žajbljevim maslom in dimljeno skuto, mariniran goveji file s krompirjevo tortico s hrenom, čokoladna pita s hruškami. Vpisovanja in informacije na tel. +39-334-2825853, promo@adformandum.eu. AGRARNA SKUPNOST jusov-srenj vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov - Srenj v tržaški pokrajini na »Sejo glavnega odbora agrarne skupnosti« v petek, 19. novembra, ob 20. uri na sedežu na Padričah v sejni dvorani Špacapana. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitev gibalne terapije, ki bo potekala v društvenih prostorih v petek, 19. novembra, ob 20.00. Urnik redne vadbe je naslednji: torek ob 20.00, četrtek pa ob 17.00. Gibalno terapijo vodi mag. David Labuschange, oče metode iz Avstralije, mag. Liza Koželj in prof. Mateja Šajna. Informacije tel.:00386 4030578 (Mateja). KRD DOM BRIŠČIKI organizira za mlade od 14 do 29 let, s prispevkom Pokrajine Trst, tečaje: v petek, 19. in soboto, 20. novembra, od 15. do 17. ure yoga - 5 tibetancev, od 17. do 19. ure Tribal dance v veliki dvorani, od 16. do 20. ure v mali dvorani pa Mandale. V nedeljo, 21. novembra, 3. srečanje kuhinjskega tečaj, od 9.30 do 13.30 ter Hišna opravila (likanje, šivanje gumbov...) od 15. do 19. ure v društvenih prostorih v Briščikih 77 (Občina Zgonik). Info in vpisi 348-9876308 ali preko Facebooka. OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VIL-HARJA KOPER vljudno vabi na predavanje prof. defektologije Ksenije Funa iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož »Skrivnostno življenje otrok z di-sleksijo«, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18. uri v prostorih Odd. za mlade bralce v Verdijevi ulici 2. Predavanje je namenjeno staršem otrok z disleksijo. Spoznali boste s kakšnimi izzivi in čustvi se otrok sooča vsak dan tako, da boste lahko otroku v večjo oporo bodisi doma, kot v svetu okoli njega. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja v petek, 19. novembra, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah, večer z naslovom »Človek in živali: sobivanje?«. Zivinozdrav-nik dr. Egon Malalan bo spregovoril o našem odnosu do domačih in divjih živali. Prisrčno vabljeni! TPK SIRENA vabi na društveni sedež v petek, 19. novembra, ob 20.00 na filmski večer. Odbornik Pino Rudež bo predvajal film o potovanju po Isla Grande »Ritmi in Rum na Castrovi Kubi«. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO Občine Dolina prireja v okviru vsakoletnih božičnih dogodkov in prireditev brezplačno delavnico izdelovanja jaslic, namenjeno osnovnošolskim otrokom (z možnostjo spremstva enega odraslega za vsakega otroka), ki bo potekala ob sobotah od 16.00 do 17.30 v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Predvidena sta še dva srečanja (še 20. in 27. novembra). PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se v telovadnici nižje srednje šole v Dolini odvija tečaj Pilatesa, Pilates body tehnike ter telovadbe: ob torkih, od 18. do 19. ure tečaj za začetnice - Pilates 1.; za vse ostale pa od 19. do 21. ure ter ob petkih od 18. do 21. ure pa Pilates, Pilates body tehnika in telovadba. SKD VIGRED organizira kuharski tečaj v ponedeljek, 22. in 29. novembra, z Vesno Guštin. Informacije in prijave na tel. št. 380-3584580. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi predstavnike amaterskih dramskih skupin na sestanek, na katerem bomo predstavili 9. izvedbo Zamejskega Festivala Amaterskih dramskih skupin v ponedeljek, 22. novembra, ob 20. uri v društvenem sedežu na trgu v Mavhinjah. Za informacije pišite na cerovljemavhinje@li-bero.it. Vljudno vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na društveno večerjo v soboto, 27. novembra, ob 20.00 v restavracijo v Bri-ščike. Prisoten bo minister dr. Boštjan Zekš. Obvezna rezervacija v tajništvu, 040-299858 (tel.-fax) ali info@yccu-pa.org. do srede, 23. novembra. 50-LETNIKI! Obveščamo vas, da v soboto, 27. novembra, organiziramo zaključno večerjo v restavraciji v Kopru. Prevoz z avtobusom, prijave do najkasneje 24. novembra na tel. št.: Marinka 349-4133919 ali Nives 040226517. Vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2010/2011 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Rok za predložitev prošenj zapade 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabre-žina 102 (tel. 040-2017371). SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ zbira vloge za štipendije in podpore za akademsko leto 2010/11 do petka, 26. novembra. Razpisni pogoji na spletni strani www.sklad-toncic.org. 45-LETNIKI IZ BREGA se dobimo v soboto, 27. novembra, v Dragi. Rezervacije sprejemajo: Magdi (349-1298707), Silva (338-8867903), Elena (3395953205) in Nadja (347-5056289). Pokliči čimprej! KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 27. novembra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po zaklad v Sauris«, v soboto, 27. novembra. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel. št. 040368094 od 9. do 12. ure. MEDITACIJA - SKD F. Prešeren in učitelj yoge Goran Koren vabita na praktično delavnico meditacije z univ. dipl. psih. in yoga inštruktorjem Mihom Potočnikom, ki bo potekala v soboto, 27. novembra, od 9.00 do 12.00 v društveni dvorani v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Delavnica je namenjena začetnikom in že izkušenim. Prinesite s seboj pritlehtno sedalo (10-20cm nad tlemi). Informacije in prijave: yo-ga.koren@gmail.com, +38641-649004. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da nov tečaj telovadbe za razgibavanje in zdravo hrbtenico za gospe v zrelih letih poteka ob ponedeljkih in sredah, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo imele in naredile kaj zase. Vabljene. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici: »Slovenske ljudske pravljice«, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 1. decembra, ob 17. uri praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SEČNJA 2010/2011 NA OPČINAH - Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Op-činah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30, in nato vsak naslednji torek do najkasneje 14. decembra na upravnem sedežu v Proseški ul. 71. 0 Prireditve TRŽAŠKA KNJIGARNA, Občina Sežana in Kosovelova knjižnica vabijo v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri na predstavitev dvojezične pesniške zbirke »Non sai scegliere« (Ne znaš izbirati). Predstavitev bo v prostorih Tržaške knjigarne v Trstu. OBČINA DOLINA in TFS Stu ledi v sklopu projekta »Zlate roke - Mani d'oro« prirejata v petek, 19. novembra, ob 20.30 v Sprejemnem centru v gledališču F. Prešeren v Boljuncu okroglo mizo o primorski narodni noši. Sodelovali bodo izvedenka za noše Marta Košuta, muzejska svetovalka koprskega muzeja Zvona Ciglič, pobudnik škedenjskega etnografskega muzeja Dušan Jakomin in etnologinja Jasna Simoneta. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje Karin Lavin o poglobljenem doživljanju prostora, ki bo v petek, 19. novembra, ob 20. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini. SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v petek, 19., ob Mednarodnem dnevu otrokovih pravic, ob 20. uri predvajanje dok. portreta Otroštvo (z Alenko Rebula in Alenko Puhar, režija: Dušan Moravec, scenarij: Marija Zidar, glasba: Aldo Kumar). Večer bo povezovala Poljanka Dolhar. V nedeljo, 28., ob 17.00 gledališka predstava v tržaškem narečju Delitto al castello v izvedbi skupine Proposte teatrali. OBČINA DOLINA in TFS Stu ledi prirejata v soboto, 20. novembra, ob 20.30 v dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu zaključni večer projekta »Zlate roke - mani d'oro«. Spored: nastop otroške in odrasle dramske skupine SKD Slovenec, projekcija promocijskega dvd-ja in koncert Ženske pevske skupine Stu ledi. SDD JAKA ŠTOKA Prosek-Kontovel vabi na ponovitev igre B. Brechta »Malomeščanska svatba« (režija G. Geč, glasba A. Ipavec, kostumi B. Starc), ki bo v soboto, 20. novembra, ob 20. 30 v Kulturnem domu na Proseku. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE v nedeljo, 21. novembra, ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Na mednarodnem narod-nozabavnem večeru bodo nastopili: Alpski kvitnet, Sepp Mattlschweiger's Quintett Juchee (Avstrija), Kraški muzikanti, folklorna skupina Schuhplattler Pfunders (Južna Tirolska), trobilna skupina Alpenbrass, Betka Šuhel in Denis Novato. Organizator koncerta je Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika. Vstopnice bodo na razpolago 1 uro pred začetkom koncerta. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 21. novembra, na koncert Ženske vokalne skupine »Cappella civica« iz Trsta. Pri klavirju Cor-rado Gulin, dirigent Marco Sofianopu-lo. Začetek ob 17. uri. TFS STU LEDI in Občina Dolina prirejata v nedeljo, 21. novembra, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu: ob 16.00 v foyerju gledališča razstavo s pokušnjo starih peciv iz Brega in občine Hrpelje-Kozina, ob 17.30 v dvorani gledališča tradicionalno čezmejno srečanje folklornih skupin Čez tri gore, čez tri dole. Nastopajo: Folklorna skupina iz Brkinov, Klapa Volta iz Brtonigle in TFS Stu ledi s članicami društva F. Prešeren. Vstop prost. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v nedeljo, 28. novembra, ob 18.00 v Bazovski dom na srečanje ob 40-letnici Bazovskega doma in ob predstavitvi koledarja »Bazovica 2011. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KŠD Rojan-ski Krpan vljudno vabi na slavnostno podelitev nagrad in predstavitev antologije Mednarodnega natečaja poezije Sledi - Tracce v petek, 3. decembra, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma (Ul. Petronio, 4). KD Prosek Kontovel. V spomin na Viktorja Metelka darujejo nosilci krste 50,00 evrov za FC Primor-je ter 50,00 evrov za KD Prosek Konto-vel. V spomin na Doriana Regenta darujejo Rosana, Tatjana in Valnea z družinami 50,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Doriana Reggenteja daruje njegova družina 100,00 evrov za FC Pri-morje. V počastitev spomina gospe Olge Kalc vd. St ckler darujejo Mariucci, Vinicio in Karla 30,00 evrov za Ljudski dom v Trebčah. Ob 35. obletnici smrti Igorja Grudna daruje žena Janka z družino 200,00 evrov za KD Škamperle in 50,00 evrov za krožek Krut. Ob 5. obletnici smrti Claudija Scernija darujeta Neva in Robert 40,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob 5. obletnici smrti Claudija Scernija daruje Ada z družino 20,00 evrov za sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. V spomin na dragega Doriana Reggente-ja darujeta Neva in Oskar Grgič 20,00 evrov za cerkev na Proseku. V spomin na dragega Darkota Košuto darujeta Pierina in Milena Sirk 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Nina Blažino darujeta Albina in Ivan Gojča 20,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repentabru. V somin na Bruna Bertolina darujeta Olga in Vinko 15,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repentabru. V spomin na Olgo Kalc - St ckler daruje družina Sivitz 30,00 evrov za SKD Primorec. V spomin na prijateljico Olgo Kalc St ckler daruje Bertka 15,00 evrov za SKD Primorec. Namesto cvetja na grob Bruna Bertolina darujeta Stana in Ivan Lazar z družino 50,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. Prispevki V spomin na Doriana Regenta darujejo Ida, Nevio in Ketty z družinami 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Doriana Regenta darujeta Slava in Luciano Zaccaria 50,00 evrov za t Po dolgi bolezni nas je zapustila Justina Grča v vd. Stubel Žalostno vest sporočajo Vojka z družino in ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 19. novembra, ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Opčine, 17. novembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda t Mirno je zaspal naš dragi nono Gino (Luigi De Pasquale) Žalostno vest sporočajo žena Marta, vnukinja Tanja z Ottaviom, sin Roberto in hči Laura ter ostali sorodniki Za zadnji pozdrav bo pokojnik ležal v ulici Costalunga v petek, 19. novembra, od 10.30 do 11.40. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, 17. novembra 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Iga Grudna izrekajo profesorici Nadji Doljak iskreno sožalje ob smrti brata PAVLA. Učiteljici Sandri, hčerki Petri in sorodnikom iskreno sožalje učencev in staršev 3. razreda šole Sček iz Nabrežine Ob nenadni in boleči izgubi brata Paolota izrekamo prof. Nadji Do-ljak in vsem svojcem globoko občuteno sožalje vsi na NSS sv. Cirila in Metoda 1 2 Sreda, 17. novembra 2010 KULTURA / obletnice - Voščilo in obračun njenega dela Milici Kacin Wohinz ob njenem 80. rojstnem dnevu Ob jubileju pozornost beri zadnjega desetletja - Zgodovinarka se je vselej posvečala tematikam, ki so od blizu zadevale Slovence v Italiji Deset in osemkrat toliko: v sejni dvorani Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani so se v petek, 5. novembra, spomnili dveh obletnic, desetletnice objave dokumenta slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije in življenjskega jubileja sopredsednice omenjene komisije. Zgodovinarka Milica Kacin Wohinz je namreč dopolnila 80pomladi in njej v čast je Branko Marušič napisal in prebral sledeče: Draga Milica, spoštovani zbrani! Pred desetimi leti, natančneje 18. oktobra leta 2000, smo se zbrali na tem mestu in počastili jubilej Tvojega življenja. Voščila vseh, ki smo se tistega dne s Tabo srečali, je spremljala želja, da bi tudi v novem obdobju svojega življenja, ohranila zate značilno ustvarjalno voljo in moč. Naše želje in upanja si, kot moremo po desetih letih ugotaviti, bogato uresničila z novimi knjigam, razpravami, članki, referati, razgovori v sredstvih javnega obveščanja, z vodenjem raziskovalnih nalog in še drugem, kar tesno spremlja dnevno življenje zgodovinarja take razsežnosti, kakršna je vgrajena v Tebi. Tvoji desetletni beri, ki ima globoke korenine in temelji v predhodnem razdobju, naj bo posvečena naša pozornost. Težko bi postavili vrednostno oceno vseh sestavin tistega, kar si ustvarila v minulih desetih letih. Vsaka izmed njih je pravzaprav enakovredna in bi zaslužila posebno pozorno omembo. A zaustavimo se le pri mejnikih in zato bomo najprej pomislili na tisto, kar si vodila in soustvarjala od leta 1993 dalje kot sopredsednica komisije, sestavljene iz vrst slovenskih in italijanskih zgodovinarjev in poznavalcev. Sedem let , do sredine leta 2000 je trajalo delo komisije, kot da bi število sedem tudi v tem primeru dokazovalo svoj simbolični pomen totalnosti. Tvoj odnos do naloge, ki Ti jo je odmerila slovenska vlada in ki je bila v končni in avtorizirani obliki na slovenski strani objavljena jeseni leta 2001, kažejo Tvoje besede v časopisnem pogovoru: »Na devetih plenarnih zasedanjih smo temeljito razpravljali tako, da smo soočali poglavja dveh nacionalnih zgodovin istega prostora, strpno in z razumevanjem smo poslušali drug drugega in iskali skupne interpretacije. Dolgo je trajalo in ni bilo lahko« (Primorski dnevnik, 23. 1. 2005, št. 19). Z občutkom zadovoljstva in s ponosom se tako, Milica, oziraš na opravljeno nalogo, na sintetično besedilo, ki se pogosto ponatiskuje pri nas in pri Italijanih in se omenja v slovenski javnosti kot opomin ter opozorilo na svojevrstno ravnanje predvsem vlade naše zahodne sosede. O njem smo danes že veliko govorili. Poročilo slovenskih in italijanskih zgodovinarjev je v nekaterih svojih delih povzetek Tvoje življenjske raziskovalne teme, to je politične zgodovine Slovencev v Italiji v razdobju med obema svetovnima vojnama 20. stoletja. Tej svoji še ne povsem preorani raziskovalni njivi si ostala in še ostajaš zvesta, zavedajoč se prelomnosti časa, ki si ga obravnavala in ga še obravnavaš. Že raziskano nenehno poglabljaš, odkrivaš neznano in manj znano, rein-trepretiraš in predstavljaš domači in tuji javnosti. Z navajanjem samostojnih objav naj ostanemo le pri poglavitnih mejnikih. Po knjigi Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000 , izdala sta jo leta 2000 skupaj z Jožetom Pirjevcem in je prevod dela, ki je izšlo leta 1998 v Benetkah ter je vsebinsko širše, kot bi bilo mogoč soditi po naslovu, je pri Goriški Mohorjev izšel leta 2004 v italijanskem jeziku zbor Tvojih člankov z naslovom Živeti ob meji/ Vivere al cofine in podnaslovom Slovenci in Italijani v letih 1918-1941/ Slo-veni e italiani negli anni 1918-1941. V uvodu v knjigo, ki ga je napisal, ugledni italijanski zgodovinar, danes žal že pokojni Angelo Ara, prečitamo, kako je knjiga koristna za razmislek, »da bi razumeli dramatično in grenko preteklost, da bi ustvarili skupno zgodovino večjezične dežele, tako zgodovino, ki ne sme zaobiti nobene izmed v to deželo vkoreninjenih jezikovnih in narodnostnih sestavin in tu- Milica Kacin Wohinz je velikokrat predavala pri nas kroma di, čeravno to ni neposredna naloga zgodovinarjev, prispevali k uresničevanju boljše prihodnosti.« V tem uvodnem besedilu se zdi omembe vredna, zaradi nenavadnosti, primerjava življenjske usode Angela Are, usode človeka, ki pripada židovski skupnosti z Miličinim slovenskim poreklom, s Slovenci, ki so prav tako občutili manjšinskost v državni skupnosti, a so kljub pritiskom te skupnosti vzdržali pred asimilizacijskimi pritiski. Knjiga je med Italijani dosegla lep odmev saj je zbrala gradivo, ki so ga sicer le nekateri poznavalci zgodovine deloma poznali po predhodnih prevodih v italijanskih zgodovinskih revijah. Tretje Tvoje samostojno delo obravnavanega desetletja je obsežna monografija Primorski upor fašizmu 1920-1941 iz leta 2008. Knjigo si podpisala skupaj z Marto Verginella. Tvoj delež v knjigi z naslovom Dvajsetletni primorski upor je obsežnejši. Primorskemu antifašizmu si se že od začetka svoje znanstvene kariere posvečala. Leta 1990 je izšla monografija Prvi antifašizem v Evropi. Primorska 1925-1935. V knjigi iz leta 2008 si svoje pripovedovanje podaljšala do leta 1941 in nadaljevanje, se pravi drugi tržaški proces prepustila Marti Verginella. Knjiga iz leta 1990 je izšla v času, ko je nova slovenska demokracija začela spreminjati tudi pota slovenskega zgodovinopisja. Nenadoma je kot Herodotov ptič feniks vstalo tigrovsko gibanje, kot odkritje revizije slovenske zgodovine. Ob tem je nastajala tudi prava poplava nekritičnih obravnav in izjav tudi kot pomagalo obračunom nove demokratične politike s partizanskim uporom in totalitarizmom obdobja po drugi svetovni vojni. Tvoja opozorila v Senožečah, 1. junija 1991, naj nastajajoča mitologija o Tigru ne zamenja partizanske, so bila preslišana. Pojavili so se novi zgodovinarji primorskega anti-fašizma, ki še danes pisarijo, ne meneč se na obstoj Tvojih temeljnih objav. Tak odnos doživlja je doživela in doživlja tudi Tvoja knjiga iz leta 2008. Četrta knjiga je prevod v italijanščino Tvoje doktorske naloge, ki je z naslovom Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921 izšla leta 1972. Prevod knjige je desetletja čakal na objavo. Počakati je bilo potreba do leta 2010, da je Center za zgodovinsko in družbeno dokumentacijo iz Gradišča ob Soči ob podpori Sklada, ki nosi ime po antifaši-stu Dorčeta Sardoču - bil je eden izmed Tvojih informatorjev - jezikovno posodobljeno knjigo izdal in ji dal nekoliko zavajajoč naslov K začetkom obmejnega faš-izma/ Alle origini del fascismo di confine ter se je tako pravi/izvirni naslov znašel v podnaslovu Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921/ Gli sloveni della Venezia Giulia sotto l'occupazione italiana 1918-1921. Knjige, čeravno z veliko zamudo, odpira Italijanom pogled na razmere pri Slovencih v času italijanske vojaške okupacije, na čas, ki se je končal s podpisom rapalske pogodbe oziroma aktom aneksije. Tudi za uvodničarja v tej knjigi je bil izbran eden izmed uglednih italijanskih zgodovinarjev sodobnega veka Enzo Colotti. Njegov uvod je potrjuje Tvoja spoznanja, o Tebi pa sodi, »da je med slovenskimi zgodovinarji njene generacije najbolj poznana italijanski javnosti na območju meje med Italijo in staro Jugoslavijo, danes demokratično republiko Slovenijo.« Knjiga poleg vsega drugega dokazuje, ugotavlja Colotti, kako zgodaj in pred Italijani, so se Slovenci lotili obravnav zgodovine takoimenova-ne Julijske krajine v 20. stoletju. Med navedenimi knjigami, ki si jih podpisala kot avtorica ali soavtorica pa so posajene razprave in članki, leksikonska gesla, predstavitveni nastopi, referati in drugačne oblike stikov z javnostjo. V njih ostajaš zvesta svojim življenjskim raziskovalnim problemom: Slovenci v Italiji med obema svetovnima vojnama, razmerja med njimi in večinskim narodom, odnosi med kraljevinama Italije in Jugoslavije. In kot poznavalka si nekajkrat vsto- pila tudi v razpravo o odnosih obeh držav do preteklosti zlasti pri vprašanju nekakšnega spravnega dejanja, ki naj bi ga Italija in Slovenija, pa tudi Hrvaaška opravili. Pri teh svojih posegih je bila odločna: »Ni opravičila za italijanske in slovenske državnike, ki bi poskušali simbolno spravno dejanje 'usmerjeno k dokončnemu zaprtju mučnega poglavja skupne zgodovine' opraviti brez upoštevan izsledkov mešane zgodovinsko-kulturne komisije. Italijanski državi se zdi, kot vemo, da se je dovolj pokloniti trem simbolom nasilja v Julijski krajini« (Primorski dnevnik, 23. 1. 2005, št. 19). Razlog za tako Tvojo odločnost je bil spregled Bazovice, »prve žrtve fašistične justice«, kot enega izmed simbolov sprave. Biografske skice znanstvenikov in znanstvenic se morda zaradi nekakšne obzirnosti izognejo zasebnostim, čeravno so ta neločljivo in tesno vgrajena v razmišljanja in dejanja slehernega človeka. Zato bi bil pregled zadnjega desetletja nepopoln, ko ne bi omenili, da so odlomki iz Tvojega življenja našli mesto tudi v slovenski književnosti v odličnem romanu, v družinski kroniki Saga o kovčku (2003), ki jo je napisala Tvoja sestra Nedeljka Pir-jevec. Tudi Nedeljkina smrt leta 2003 je bila bridka sestavina tistega desetletja v Tvojem življenju, ki se mu nocoj posvečamo. Zgodbe o času, o katerem si pisala in še pišeš v zgodovinarski maniri, je Tvoja sestra Nedeljka, tudi s pomočjo pisem iz »majhnega lepenkastega kovčka za zaboji na podstrešju«, preoblikovala v literarno besedilo. Ko sem letošnjega 12. septembra na jasi pred rojstno hišo Cirila Kosmača poslušal imenitno, s spomini navdahnjeno predstavo dveh nadvse duhovitih in zgovornih bardov slovenske književnosti, akademikov in primorskih rojakov 85-let-nega Cirila Zlobca in 80-letnega Saše Vu-ge, sem pomislil, kako zaznamovani z zgodovino so ustvarjalci slovenske literarne in strokovne besede, doma ob »gluho šumeči« reki Idrijci. Kar nanizani so na njenih levih in desnih bregovih. Omenimo le nekatere izmed njih: letos umrli pisatelj Jože Felc iz Spodnje Idrije, na Reki rojeni sestri Milica in Nedeljka Kacin, letošnji stoletni slavljenec Ciril Kosmač s Slapa ob Idrijci in na sotočju Soče in Idrijce rojeni Saša Vuga. Kot, da se v reki Idrijci, ki se po besedah Cirila Kosmača, »mirno razliva od brega do brega in se sveti kakor zrcalo«, neprisiljeno, a obenem vabeče zrcali preteklost in čas, ki ga živimo. In ta Idrijca je s svojim zrcaljenjem zvabila tudi Tebe, Milica, mar ne? gostovanje v tržaškem gledališču bobbio - Sodobni ples Mvula Sungani In njegova mlada plesna skupina Kot solista sta nastopila Kledi Kadiu in Emanuela Bianchini Skupina Mvula Sungani Po letih plesne suše zadnje čase v Trstu kar dežujejo plesne predstave. Za prijeten nedeljski večer so poskrbeli v gledališču Bobbio, kjer so gostili ko-reografa Mvulo Sunganija in njegovo skupino, s katero sta plesala tudi solista Kledi Kadiu in Emanuela Bianchini. Za nekoliko zagonetno-splošnim naslovom, Ne samo bolero, se je skrival lep preplet plesnih točk, osnovanih na povsem različnih glasbenih osnovah, za katerega je tako koreografsko kot režijsko poskrbel Mvula Sungani. V Trstu smo njegove kreacije že videli, in sicer v okviru kratkih spomladanskih nizov sodobnega plesa v mali dvorani Rossettijevega gledališča. Gre za zanimivega ustvarjalca, afriško-itali-janskega rodu, ki ustvarja v Rimu, kot piše v predstavitvenem materialu in kot je razvidno iz njegovih koreografij. Kledi Kadiu, mlad albanski plesalec, je verjetno pri širšem občinstvu še bolj poznan, saj je v Italiji zaslovel z nastopom v znani televizijski oddaji. Takšen sloves je lahko dvorezen nož, ker te močno izpostavi: priznati je treba, da ga je Kadiu povsem upravičil, najprej z modro odločitvijo, da sodeluje pri kakovostnem plesnem projektu in nato s svojo interpretacijo. V predstavi Ne samo bolero ima odlične soplesalce, saj so člani Skupine Mvula Sungani v letih interpretacijsko dozoreli in vse bolj prepričljivo podajajo zamisli ustanovitelja-koreografa skupine. (bip) Solista, Emanuela Bianchini in Kledi Kadiu / KULTURA Sreda, 17. novembra 2010 13 slovensko stalno gledališče - Žepna predstava za najmlajše Zanimive zgodbe podjetnega mravljinčka Premiera igre, kije režiser Marko Sosič povzel po knjigi Marka Kravosa Majhne zgodbe iz velikega življenja Bineta Brvinca, je bila v ponedeljek v vrtcu na Colu - Junakom iz knjige daje gibe in glas igralec Luka Cimprič Bine Brvinc, po knjigi Marka Kravosa Majhne zgodbe iz velikega življenja Bineta Brvinca priredil Marko Sosič Režiser Marko Sosič Igra Luka Cimprič Vodja predstave Marko Škabar Bine Brvinc je prav simpatičen radoživ mravljinček, s katerim vsakdo rad preživi nekaj uric, tako drobne živalice, ki jih Bine srečuje na svojih potepanjih, kot še posebej bralci knjige pravljic Marka Kravosa, v kateri je glavni junak, in tudi gledalci žepne predstave, ki jo je po majhnih zgodbah iz njegovega velikega življenja letos spet postavilo Slovensko stalno gledališče. Nad podjetnim mravljincem so se navdušili tudi malčki iz vrtca na Colu, v katerem je bila v ponedeljek, 15. novembra, premiera igre, ki jo je po Kravosovi knjigi priredil in režiral Marko Sosič in v kateri nastopa Luka Cimprič. Sicer je SSG predstavo o Kravosovem junaku postavilo že pred desetimi leti z Gregorjem Ge-čem, v sedanji obnovitvi pa je precej novosti, več je scenskih elementov in tudi lutke so drugače animirane, čeprav so ohranile isti videz kot pred leti. Marko Kravos je z Binetom Brvincem ustvaril za otroke lahko dojemljiv, a značajsko bogat lik podjetnega malega junaka, nekoliko širokoustnega, a samo malo, zlasti pa po srcu dobrega in s pozitivnim pogledom na svet okoli sebe. Ob njem nastopa še vrsta drugih živalic s prav tako bogato izdelanimi značajskimi potezami, denimo spogledljiva muha Žuža, nekoliko vsiljivi in bojazljivi deževnik Motovilčnik, mračni pajek Mrežnik, modri sodnik muren Čričič in veliki medved, ki globoko spi: te nastopajo tudi v Sosičevi odrski priredbi in ohranjajo živost, ki veje iz Kravosovega izvirnika. Lutke, ki so jih ustvarile Marija Vidau, Silva Gregorčič in Luciana Schillani, odražajo optimistično gledanje na svet, ki so ga zgodbe polne, ne da bi bile pri tem osladne ali kičaste. Vrh tega resnično oživijo, ko jih Luka Cimprič potegne izza velikega senč-nika-sončnika, ki ponazarja vsa prizorišča Binetovih dogodivščin (in ki mu pri nas pravimo tudi »ombre-lon«, kot na igralčevo vprašanje odgovorijo otroci). Predstavo vsekakor odlikuje bogata komunikativnost, saj prijetni, a vse prej kot enostavni jezik izvirnika in priredbe malim gledalcem ne dela nikakršnih težav, vsaj tistim iz colskega vrtca ne, saj so zbrano gledali in poslušali vseh petintrideset minut, kolikor traja Mali gledalci so pozorno sledili dogodivščinam malega mravljinčka kroma predstava. Zasluga gre nedvomno Luku Cimpriču, ki mu je uspelo za vsak animirani lik ustvariti prime- ren glas in način govorjenja ter z zvoki in mimiko prikleniti pozornost na prikazovane zgodbe. (bov) opčine - Openska glasbena srečanja Klarinet, fagot in klavir v triu na drugem letošnjem koncertu Solo klarinetist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jože Kotar, solo fagotist orkestra Slovenske filharmonije Zoran Mitev in pianist Luca Ferrini so bili protagonisti drugega koncerta letošnje sezone Openskih glasbenih srečanj. Umetniški vodja niza je tokrat stopil na oder v vlogi izvajalca in je s poznavanjem svoje publike sestavil spored, v katerem je našel pravo ravnovesje med zapisanostjo sodobni literaturi in možnostjo posredovanja širše dojemljivega in bolj dopadljivega pogleda na sodobno, pretežno slovensko sceno. Z Glasbo Janija Goloba je trio že od prvih not vtisnil pečat energičnega izvajalskega pristopa, ki je zaznamoval vse skladbe na programu. Med izbranimi avtorji je bil štiridesetletni Vitja Avsec, ki je s svojo Gloso prikrito uglasbil Prešernove verze v desetih instrumentalnih miniaturah za klarinet in klavir. Skladba je nastala namreč kot zborovski projekt, iz katerega izhajajo recitacije brez besed, pesniški vtisi, ki predstavljajo iskanje evokativnih barv bolj kot kompozicijsko raziskovanje. Izjema v sodobnem programu je bil Patetični trio Mihaila Glin-ke, zmes klasičnih prizvokov in romantičnega vzdušja, h kateremu so izvajalci pristopili z zagnanostjo, ki je v določenih trenutkih prevladovala nad pozornostjo do bolj zbranih detajlov. Ostri govorici Ramovševe Let it be je sledila osrednja točka drugega dela programa, in sicer krstna izvedba Tria Iluzij Črta Sojarja Voglarja. Zanimiva skladba je nastala letos poleti za zasedbo oboe, fagota in klavirja, nakar je skladatelj v novi različici nadomestil oboo s klarinetom. V svojem zaporedju živahnih in bolj skrivnostnih trenutkov je skladba zahtevala od izvajalcev predvsem ritmično natančnost v oblikovanju jazzovskega utripa sodobne kontrapunktistične pisave. V sklepnem delu nastopa so glasbeniki ohranili izvajalski naboj z muzikali-čnostjo prikupnih ljudskih barv, najprej z latino vzdušjem skladbe Danzon Paquita D'Rivere, nato še s plesno eksoti-ko Cardyjeve Tzigane. Publika Openskih srečanj je odnesla s seboj živobarvne vtise solidnih izvedb slovensko-makedon-sko-italijanskega tria, glasbena doživetja v dvorani Prosvetnega doma pa se bodo nadaljevala 12. decembra, ko bo slovenski kvartet saksofonov 4SAXESS nastopil z ameriškim jazzovskim programom. (ROP) Knjigi o primorskem uporu v Ljubljani Založba Mladika Trst vabi v ponedeljek, 22. novembra, ob 10. uri v ljubljansko Društvo slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12) na predstavitev dveh knjig primorskega upora Danica Tomažič Pisma bratu v zapor in drugi dopisi ter Po domovih kraških vasi so zagorele svečke, ki jih je uredila Vera Ve-trih. Sodelovali bodo Boris Pahor, Vera Vetrih, Majda Colja in Stane Granda. Tržaški Biedermeier v rimskem muzeju Praz Trieste Biedermeier - 19. stoletje v zbirkah mestnih muzejev zgodovine in umetnosti je naslov razstavi, ki bo na ogled v muzeju Mario Praz v Rimu (Ul. Zanardelli 1) od 24. novembra do 2. maja. Slovesno odprtje bo v torek, 23. novembra, ob 18. uri. Ob tej priložnosti bodo udeležencem postregli tudi z okusnimi kraškimi kulinaričnimi dobrotami in tržaškimi sladicami (prispevek Je-rian in verige hotelov Bettoja). Bidermajer v umetnosti predstavlja srednjeevropski meščanski umetnostni slog v prvi polovici 19. stoletja (1815-1848), ki se je najprej razvil v Avstriji in Nemčiji. Gre za čas med klasicizmom in romantiko, ko sta prevladovala meščanski portret in krajina. Na včerajšnjem srečanju v tržaški palači Gopčevic je občinski odbornik za kulturo Massimo Greco opozoril na večletno dogovarjanje z rimskim muzejem Praz, ki je končno obrodilo sadove. V Rim bo romala bogata zbirka opreme in slik, ki jo hranijo mestni muzeji. Vstop je prost. Megi Uršič Calzi bo razstavljala v Kopru Univerza na Primorskem - Fakulteta za humanistične študije koper vabi v ponedeljek, 22. novembra, ob 19.30 v Foresterijo na Titovem trgu 5 v Kopru na odprtje razstave Megi Uršič Calzi Utrinki preteklosti v bodočnosti. Umetnica in predavateljica, rojena leta 1974 v Šempetru pri Gorici, danes živi in dela v Trstu. je slikarka, kiparka in ustvarja mozaike. Predstavila se je že na več samostojnih razstavah v Sloveniji, Italiji, Kanadi, Avstriji in Franciji. Razstavo bosta odprli dekanja UP Fakultete za humanistične študije Koper dr. Vesna Mikolič in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Odprta bo do 26. novembra, od ponedeljka do petka, od 10. do 19. ure. Trio je izvajal pretežno sodobne skladbe kroma Na ves glas Sono all'Osso Il Pan del Diavolo Folk'n'roll, bluegrass-punk La Tempesta, 2010 Mlada skupina Il Pan del Diavolo je prejšnji konec tedna nastopila tudi v Trstu, in sicer v sklopu glasbene turneje, s katero želi bend predstaviti svoj prvenec Sono all'Osso. Ob tej priložnosti je sicilijanski dvojici prišla na pomoč toskanska zasedba Crimi- nal Jokers. Z uro dolgim nastopom je skupina navdušila številno tržaško publiko s pristnimi rock n'roll komadi v folk omaki! Il Pan del Diavolo sestavljata mlada glasbenika: kitarist Gian-luca Bartolo in kitarist ter bobnar Pietro Alessandro Alosi. Fanta, doma iz Sicilije, sta bend ustanovila leta 2006 in se s številnimi nastopi po italijanskem otoku predstavila tamkajšnji publiki. Dve leti kasneje je skupini uspelo nastopiti na prestižnem italijanskem festivalu Italia Wave Love Festival, bend pa je prejel tudi veliko glasbenih priznanj, na primer prvo mesto na glasbenem natečaju Avanti il prossimo, nastop na pomembnem glasbenem festivalu Ypsigrock in še na Pollino Music Festivalu, kjer je skupina igrala kot predskupina ameriškega benda Gogol Bordello! Proti koncu 2008 sta fanta posnela krajšo istoimensko ploščo, leto kasneje pa posvetila daljši glasbeni turneji, v sklopu katere sta nastopila na več kot osemdesetih odrih. S pomočjo alternativne glasbene založbe La Tempesta je januarja letos izšel prvenec Sono all'Osso. Plošča vsebuje dvanajst komadov in traja malo več kot pol ure. V albumu zaznamo veliko ljubezen, ki jo Alosi in Bartolo čutita do Elvisa in Freda Bus-caglioneja; to ljubezen do rock n' rolla pa mojstrsko spajata s folk in pank ritmi, kar seveda privede do prave glasbene eksplozije! Folk komada Fara cadere lei in Pertanto uvedeta poslušalca do bluz pesmi Centauro. Plošča se nato nadaljuje s kritiko italijanskemu šolskemu sistemu Universita, »Elvis-style« komadom Blu laguna in pank intermezzom Bomba nel Cuore, ki ga dvojica igra s skupino Zen Circus. Folk pesem Il mistero dello specchio rot-to spominja na skupino Modena City Ramblers, plošča pa se nato umirjeno bliža koncu z balado Africa, nekoliko hitrejšo Ciriaco in zadnjo, tiho Scarpette a punta. Pan del Diavolo je bend, ki ima vse adute, da se v naslednjih letih uveljavi na italijanski alternativni glasbeni sceni! Rajko Dolhar / SVET Sreda, 17. novembra 2010 358 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Palaconi Občinski svet Pokrajinski svet soglasno v v« š • • • d «v v za zaščito in razvoj pnstamsca za poklon 9 r Gabrielliju Projekt»super pristanišča« priložnost, ki je ne gre zamuditi - Od dežele zahtevajo realizacijo izkopa Goriški pokrajinski svet je na ponedeljkovem zasedanju sprejel resolucijo o zaščiti in razvoju tržiškega pristanišča. Predstavniki večine in opozicije, ki so se na predlog pokrajinskega svetnika UDC Giorgia Pacorja sestali v dvorani občinskega sveta v Tržiču, so dokument sprejeli soglasno po dolgi in konstruktivni razpravi, med katero je prišel do izraza pomen pristanišča za tržiško območje in za celo pokrajinsko gospodarstvo. Skupna resolucija je nastala iz spojitve dveh dokumentov na temo pristanišča: prvega je predstavila leva sredina, drugega pa Pacor, ki je nato svojo resolucijo umaknil. V odobreni resoluciji piše, da je projekt Unicredit za veliko tržaško-tržiško pristanišče priložnost, »ki je ne gre zamuditi«, obenem pa dokument poudarja druge prioritete. »Dežela Furlanija-Julijska krajina mora čim prej uresničiti odločitve, ki jih je sprejela z zakonom z dne 9. oktobra 2009. Razlogov za dodatno zamudo pri realizaciji 12.50 metrov globokega izkopa namreč ni,« piše v resoluciji, ki zahteva od dežele FJK tudi upravljanje državnih površin v tržiškem pristanišču na podlagi zakona št. 84/1994 in odloka predsednika vlade z dne 9. februarja 2009. Resolucija ne nazadnje daje predsedniku pokrajine Enricu Gherghetti nalogo, da se zavzame za uresničitev zgoraj navedenih točk. Na ponedeljkovi seji so spregovorili predstavnik Demokratske stranke Fabio Del Bello, ki je orisal položaj tržiškega pristanišča, in svetnik Stranke komunistične prenove Alessandro Perrone, ki se je zastavil pri gospodarskih in družbenih vprašanjih, povezanih z razvojem te infrastrukture. Predsednik pokrajine Gherghetta je poudaril, da je pokrajina pripravljena na razpravo o »super pristanišču«, pred tem pa želi »razumeti, zakaj ni nikoli prišlo do predstavitve ekonomskega načrta tega projekta«. Gherghetta je še izpostavil, da v pričakovanju na pojasnila o projektu Uni-credit pokrajina zahteva izvedbo nekaterih posegov, kot je izkop, ki bodo omogočili boljše delovanje tržiškega pristanišča. Predsednik pokrajine bo na to potrebo opozoril deželo, predstavnike pakta za razvoj in prefektinjo, »saj je izkop kanala resna zadeva«. Če bi pozivi ne zalegli, je še povedal Gherghetta, bi bila pokrajina pripravljena tudi na organizacijo protestne manifestacije. Pristanišče v Tržiču altran gorica - Na zasedanju garantov Nov korak na poti do referenduma Na goriškem županstvu je včeraj zasedal odbor garantov, ki je predlagateljem dveh občinskih referendumov prižgal zeleno luč za nadaljnje zbiranje podpisov. »Prejšnji teden je goriško sodišče dosodilo veljavnost dveh naših referendumskih vprašanj, ki ju je odbor garantov pred dvema letoma po mnenju sodnikov povsem neupravičeno zavrnil. Garanti so zdaj odločitev sodnika vzeli na znanje in nam omogočili nadaljevanje postopka, ki vodi do občinskega referenduma,« pojasnjuje Renato Fiorel-li, ki je skupaj s svojim gibanjem Verdi del giorno in goriškimi radikalci pobudnik referendumskih vprašanj. »Komaj nam bodo garanti uradno sporočili svojo odločitev, se bomo lotili zbiranja podpisov, ki nam manjkajo. Ko smo vložili referendumski vprašanji, smo zbrali okrog 500 podpisov, tako da jih zdaj moramo zbrati še dodatnih tisoč,« pojasnjuje Fiorelli. »Ko bomo zbrali vse podpise, jih bomo izročili občini, o naših referendumskih vprašanjih pa bo odločal občinski svet. Do tega mora priti pred 31. januarjem prihodnjega leta, če hočemo, da bi referendum izpeljali spomladi. Seveda občinski svet naši referendumski vprašanji lahko tudi zavrne, v tem primeru pa si mora prevzeti politično odgovornost za to dejanje,« poudarja Fiorelli. »Ali želite, da bi bil občinski referendum veljaven ne glede na število volilnih upravičencev,« se sicer glasi prvo referendumsko vprašanje, drugo pa: »Želite, da bi imeli občani možnost sprožiti postopek za odobritev občinskih odlokov?« gradišče Sindikata CGIL niso pustili v CIE Delegacija sindikata CGIL Fur-lanije-Julijske krajine ni dobila dovoljenja za obisk centra za nezakonite priseljence v Gradišču. Predstavniki sindikata, ki jih je vodil deželni tajnik Franco Belci, so se včeraj srečali s predstavniki zadruge Connecting people, ki upravlja center, in županom iz Gradišča Francom Tomma-sinijem. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik sindikata policije Silp-CGIL. »Goriška prefektura in notranje ministrstvo nista dala dovoljenja za ogled notranjih prostorov centra za priseljence, ker v njem potekajo vzdrževalna dela. Motivacija se nam zdi le pretveza,« je bil kritičen Belci, po katerem je delovanje centra CIE v FJK povsem neupravičeno. gorica - Na slovenskih višjih srednjih šolah Danes zaključek zasedbe Dopoldne dijaki načrtujejo čistilno akcijo, popoldne pa se bodo odpravili na protestno manifestacijo v Trstu Slovenski dijaki v avditoriju višješolskega središča bumbaca Danes se bo tudi na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici zaključila zasedba, za katero so se dijaki po zgledu tržaških vrstnikov odločili pred enim tednom. Dopoldne bo v višješolskem centru potekala »čistilna akcija«, nato pa se bo skupina slovenskih dijakov odpravila na manifestacijo, ki jo študentsko združenje Unione degli studenti prireja ob 14.30 na Velikem trgu v Trstu. Včeraj dopoldne so slovenske dijake iz Gorice, ki so sodelovali pri protestni akciji zoper reformo ministrice Gel-minijeve, obiskali predstavniki novogoriške gimnazije. Pogovor z gosti, ki so jim izrazili solidarnost, je bil dobra priložnost za navezavo stikov, ki jih nameravajo dijaki ohraniti in gojiti v prihodnjih mesecih. Včeraj popoldne so dijaki začeli s čiščenjem stavb zavodov Ivan Cankar, Žiga Zois in Jurij Vega, ki so ju zasedli prejšnjo sredo, prespali pa so v avditoriju šolskega centra, ki ga bodo očistili danes dopoldne. »Čistilno akcijo nameravamo razširiti tudi na šolsko dvorišče, čeprav ga med zasedbo nismo uporabljali,« so povedali predstavniki dijakov, ki so vodili enotedensko okupacijo. Ob dijakih italijanskega znanstvenega in klasičnega li-ceja, ki so se za zasedbo odločili v ponedeljek, so včeraj okupirali šolski sedež tudi dijaki italijanskega tehničnega pola ITI-Fermi, na zavodu Max Fabiani pa bodo danes imeli izredno zborovanje. Tudi italijanske šole v Gorici naj bi z zasedbo zaključile danes. (Ale) Telovadnico Palaconi bi bilo treba poimenovati po Tulliu Gabrielliju. To je stališče goriškega občinskega sveta, ki je v ponedeljek zvečer izglasoval resolucijo o poimenovanju športne palače na Rojcah, ki so jo po obnovitvenem posegu ponovno odprli septembra. Za poimenovanje objekta po goriškem košarkarju in športnem delavcu, ki je bil med ustanovitelji športnega društva Arte, se je izreklo 21 svetnikov večine in opozicije, šest predstavnikov občinskega sveta pa ni glasovalo. Ob Bernardu De Santisu (Progetto Gorizia), Marku Marinčiču (Forum za Gorico) in Silvanu Primosigu (SSK) so se vzdržali tudi trije predstavniki desne sredine, in sicer odbornika Antonio Devetag in Guido Pettarin ter svetnik Franco Zotti (Severna liga). Na ponedeljkovem občinskem svetu je bilo kar nekaj posegov posvečenih vprašanju spremembe jedilnikov v vrtcih, o katerem so se kritično izrekli svetniki Franco Zotti, Marilka Koršič (SSk) in Aleš Waltritsch (Demokratska stranka). O dnevnem redu na to temo, ki ga je vložil svetnik Foruma Marko Marinčič, bo tekla beseda na prihodnji seji. De Santis in načelnik Foruma Andrea Bellavite sta spregovorila o zdravstvu, Daniele Orzan pa je opozoril na potrebo, da bi Fundacija Coronini Cronberg snovala odmevnejše projekte, ki bi lahko priklicali večje število obiskovalcev. Anna Di Gianantonio (Forum) je od župana zahtevala, naj se izreče v zvezi z globami, ki so jih pred časom mestni redarji izdali dijakom, ki so parkirali skuterje in mopede pri Neptunovem vodometu. V prejšnjih dneh se je namreč zgodilo, da so bila službena vozila vojaških oblasti parkirana pred prefekturo, mestni redarji pa v tem slučaju niso posegli, čeprav zgleda, da je občan obvestil poveljstvo. »To je krivica in slab zgled,« je povedala svetnica. Romoli je zagotovil, da bodo dogodek preverili, o preklicu denarnih kazni dijakom pa ni imel dokončnih informacij. Svetnik Ljudstva svobode Dario Obizzi je župana opozoril, da so nekateri občani, ki so lastniki zemljišč v Sloveniji, prejeli pismo slovenskega ministrstva za okolje, ki je bilo v celoti napisano v slovenščini. Svetnik je povedal, da so se prejemniki pisem znašli v težavah, ker ne poznajo slovenskega jezika, zato je Romolija povabil, naj o tem obvesti novogoriškega župana Arčona. Romoli je odgovoril, da bo no-vogoriškemu kolegu ob priložnosti predočil vprašanje, ki se sicer po njegovem mnenju ne tiče sosednje občine, zainteresirane občane pa je povabil, naj vprašajo za pomoč na goriškem županstvu, kjer razpolagajo s prevajalcem. Med temami svetniških vprašanj, ki jih je postavil načelnik DS Federico Portelli, je bilo tudi pismo goriškega upravitelja bencinske črpalke Tamoil v Ulici Lungo Isonzo Argentina. Manuel Rizzi, ki je pred približno enim letom zaprl bencinski servis, je na prefekturo, svetnika Gaetana Va-lentija, predsednika občinskega sveta Rinalda Rolda in Portellija naslovil zahtevo po odstopu goriškega župana Ro-molija. Prvi občan po Rizzijevem mnenju ni opravil svoje dolžnosti, ker mu ni olajšal ponovnega odprtja črpalke (do tega bo vsekakor vseeno prišlo 2. januarja). O pismu se župan ni izrekel. Portelli je v uvodu seje tudi predlagal, naj se občinski svet že v ponedeljek izreče o njegovi resoluciji oz. nezaupnici odbornici Silvani Romano, predlog po spremembi dnevnega reda pa je bil zavrnjen z 20 glasovi proti 17. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 16. novembra 2010 15 moš - Z dežele pozitivna vest za delavce podjetja Bertolini Zelena luč za štiri mesece izredne dopolnilne blagajne Po dva meseca za delavce iz podjetja Medeot Mario in zavoda Ospizio marino vrh - Pokrajina Jutri podpis protokola za mikrohabitat Na sedežu civilne zaščite na Vrhu bodo jutri predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic in sovodenjska županja Alenka Florenin podpisali protokol o sodelovanju za uresničitev projekta »Mikroha-bitat na Vrhu«. V okviru projekta bo pokrajina dodelila so-vodenjski občinski upravi 40.000 evrov za sanacijo radona v poslopju osnovne šole na Vrhu in hkrati za izboljšanje kakovosti življenja vrhovske vaške skupnosti. Dežela je ugodila zahteva sindikatov in zagotovila nadaljnje štiri mesece izredne dopolnilne blagajne za podjetje Bertolini Walter iz Moša, ki zadeva 72 zaposlenih. »Z odločitvijo smo nedvomno zadovoljni, čeprav smo po drugi strani zaskrbljeni, saj na obzorju zaenkrat še ni podjetnikov, ki bi bili pripravljeni vložiti svoj kapital v preporod podjetja iz Moša,« pravi sindikalist iz vrst CGIL Luciano Sartoti in pojasnjuje, da je podjetje Bertolini v zadnjih časih le prišlo do večje likvidnosti, zato pa naj bi v prihodnjih tednih v obratu potrebovali okrog 25 delavcev. Kot znano je podjetje Bertolini, ki se ukvarja s prodajo mesnih izdelkov in divjačine, zabredlo v težave ravno zaradi pomanjkanja likvidnosti, posledično pa se je naenkrat znašlo brez surovin za predelovanje. Med včerajšnjem srečanjem med deželno odbornico Angelo Brandi, predstavniki sindikatov in stanovskih organizacij so prižgali zeleno luč tudi za dvomesečno dopolnilno blagajno v Sedež podjetja Bertolini v Mošu gradbenem podjetju Medeot Mario iz Moša; ukrep zadeva 19 delavcev, ki naj bi se po dvomesečnem obdobju spet vrnili na svoje delovno mesto. Dodatna dva meseca izredne dopolnilne bla- bumbaca gajne so zagotovili tudi gradeškemu Ospizio marino, v tem obdobju pa naj bi se po besedah stečajnih upraviteljev nadaljeval upravni postopek za ponovno odprtje zavoda. ajdovščina Pipistrel prejel priznanje v Parizu Ajdovsko podjetje Pipistrel je v torek v Parizu prejelo Evropsko poslovno priznanje za področje inovacij. Gre za prestižno nagrado, o kateri odloča komisija enainpetdesetih neodvisnih evropskih strokovnjakov. Podjetje je bilo že julija v drugem krogu izbora podjetij med hudo konkurenco izbrano za enega od prejemnikov častnega traku v kategoriji inovacij, septembra pa so prejemniki traku v Londonu pred žirijo osebno predstavili svoje dosežke. Zmagovalci - najboljša evropska podjetja v posameznih tekmovalnih kategorijah, vseh je deset, so poslovna priznanja (European Business Awards) prejeli na torkovi podelitvi v Parizu. Pipistrel je vodilni svetovni proizvajalec in načrtovalec ultra-lahkih jadralnih letal s pomožnim motorjem. Med najpomembnejšimi zadnjimi inovacijami je Taurus Electro, prvo dvosedežno električno letalo na svetu. (km) gorica - Projekt mednarodne kooperacije združenja CVCS V Boliviji od vode do mleka Pri gradnji vodnjakov, hlevov in mlekarne sodeluje tudi prostovoljec iz Ronk Corrado Scropetta, sicer naše gore list Od vode do mleka. Tako se ime- nuje projekt mednarodne kooperacije, ki ga izvaja goriško združenje CVCS v Boliviji in ki sta ga finančno podprli tako dežela Furlanija-Julijska krajina kot goriška pokrajina. Včeraj so ga predstavili v pokrajinski palači v Gorici, kjer sta poleg pokrajinskega odbornika Marka Marinčiča spregovorila direktorica bolivijske fundacije Sartawi Sayariy Patricia Morales in prostovoljec združenja CVCS Corrado Scropetta iz Ronk, sicer naše gore list. Corradova mama je namreč predsednica društva Tržič Lucia Germani. »Goriška pokrajina že več let sodeluje z združenjem CVCS pri raznih projektih mednarodne kooperacije, ki so vedno zelo uspešni. Prostovoljci združenja CVCS se namreč znajo približati krajevni stvarnosti in vzpostaviti sodelovanje s krajevnim prebivalcem, ki je aktivno soudeleženo pri vseh pobudah,« je povedal Marinčič in pojasnil, da pokrajina vodi svoje projekte mednarodne kooperacije tudi v Burkini faso, Bosni-Hercegovini in na Kosovu. »Projektu, ki ga združenje CVCS izvaja v Boliviji, smo namenili 10.000 evrov, z dežele pa je prišlo še dodatnih 45.000 evrov,« razlaga Marinčič; da je bil denar v Boliviji doslej zelo smotrno uporabljen, pa dokazujejo podatki, ki sta jih med včerajšnjo predstavitvijo posredovala Scropet-ta in Moralesova. Začetek z vodnjaki »Pred sedmimi leta smo začeli z delom v pokrajinah La Paz in Potosi, ki se razprostirata na planoti na 4.000 metrih višine, kjer je erozija kmetijskih zemljišč zelo velik problem. Najprej smo začeli graditi nove vodnjake in manjše zadrževalnike vode. To je omogočilo, da smo nato začeli namakati prva kmečka zemljišča, poleg tega pa se je znižalo število okužb in bolezni zaradi umazane vode,« pojasnjuje Moralesova in poudarja, da je bil drugi korak projekta izboljšava genetskih značilnosti goveda. To je omogočilo, da se je izredno povečala količina mleka, ki ga dajejo krave. »Pred izboljšavo genetskih značilnosti goveda je vsaka krava dala po dva litra mleka na dan, zdaj pa jih da- jejo tudi do 15 litrov,« pojasnjuje Moralesova. Malice iz mlekarne Potem ko so povečali proizvodnjo mleka, so na območju občine Calamarca zgradili manjšo mlekarno, v kateri proizvajajo razne mlečne izdelke. »Kar izdelamo v mlekarni, ne nosimo v mesta, pač pa v krajevne šole, tako da otroci dobijo za malico svež mlečni izdelek, kar je nedvomno bolj zdravo,« pojasnjuje Moralesova in poudarja, da so pri vseh korakih projekta aktivno sodelovali krajevni prebivalci. »Pri vsem, kar smo zgradili, so s svojim denarjem sodelovali domačini. Tudi za organizacijo raznih tečajev z osnovami veterine so prispevali nekaj svojega denarja, tako da so razumeli pomen vsake naložbe in njeno vrednost,« poudarja Scropetta, ki se je v Bolivijo kot prostovoljec odpravil leta 2006. Od takrat preživi celo leto v tej južnoameriški državi, kjer so življenjske razmere zelo težke. Od višine se zvrti je naslov ene izmed pesmi Vlada Kreslina, obenem pa je dobra prispodoba za težave, ki jih imajo v Boliviji zaradi razredčenega kisika. »V Boliviji sem že več let, še vedno pa se občasno počutim slabo zaradi višine. Živeti in delati na tako visoki nadmorski višini je zelo težko, saj se takoj utrudiš in potrebuješ počitek,« pojasnjuje Scropetta. Dvojezična Calamarca Občina Calamarca, kjer združenje CVCS vodi svoj projekt Od vode do mleka, je po zemljepisnem obsegu primerljiva z goriško pokrajino, po drugi strani pa ima samih 13.000 prebivalcev. Po besedah Scropette je občina Calamarca primerljiva z našimi kraji tudi zaradi njene dvojezi-čnosti. »Domačini govorijo dva jezika: španščino in jezik aymara, ki ga sam ne obvladam. Sicer je v Boliviji večjezičnost zelo razširjena, če pomislimo, da v celi državi živi skupno 35 različnih etničnih skupnosti,« pravi Scropetta in opozarja, da je v Boliviji življenje težko tudi zaradi dnevnega temperaturnega razpona. »Čez vse leto imamo ponoči okrog pet stopinj Celzija pod ničlo, podnevi pa kakih 25 stopinj nad ničlo. Poleti in po- Scropetta izroča Marinčiču telovnik združenja CVCS V sušnem obdobju so vodnjaki neprecenljiv vir življenja zimi je temperatura vedno več ali manj ista, deževno obdobje pa gre od novembra do marca. V sušnem obdobju ne pade niti ena kapljica dežja, zato pa so vodni zadrževalniki in namakanje toliko bolj pomembni. Po drugi strani so za govedo potrebni hlevi, saj so v preteklosti krave pogosto poginjale zaradi nizkih nočnih temperatur,« pravi Corrado Scro-petta, ki bo v prihodnjih dneh skupaj z Moralesovo projekt mednarodne kooperacije predstavil na raznih šolah. V soboto, 20. novembra, ju bodo gostili v avditoriju slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. (dr) V mlekarni, ki so jo zgradili s pomočjo združenja CVCS, so zaposlili pet delavcev (zgoraj); z ureditvijo vodnjakov se je znižala tudi umrljivost otrok foto c.scropetta 16 Torek, 16. novembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Župan sestavlja svojo upravno ekipo Prva Arčonova podžupana Tomaž Slokar in Mitja Trtnik Tretji podžupan bo določen naknadno in bi lahko izhajal tudi iz vrst SD Tomaž Slokar (SDS) in Mitja Trtnik (Lista Roberta Goloba) sta nova podžupana novogoriške mestne občine. Župan Matej Arčon ju je imenoval v ponedeljek, včeraj pa je svojo odločitev predstavil na novinarski konferenci. Odločitev o tem, kdo bo tretji podžupan občine, je Arčon prenesel na kasnejši čas. Po njegovih besedah se lahko zgodi tudi, da bo tretji podžupan iz vrst SD, medtem ko pri izboru prvih dveh podžupanov SD-ju ni ponudil podžupan-skega mesta. »Le bivši kolegici Darinki Kozinc sem povedal, da je ne nameravam imenovati za podžupanjo,« je v zvezi s tem pojasnil Arčon. »Gre za svetniški skupini, ki sta dobili veliko podporo volivk in volivcev in sta me tudi javno podprli,« utemeljuje Arčon svoj izbor podžupanov. »Slokar se je dobro odrezal na županskih volitvah, Trtnik pa ima štiriletne izkušnje kot mestni svetnik. Glede na to, da je upokojen, bo imel čas, da mi bo pomagal pri vodenju občine in pri projektih. Kombinacija mladega in starejšega podžupana se mi zdi super,« še pojasnjuje župan. Tako 39-letni Slokar kot 64-letni Trtnik bosta podžupansko funkcijo opravljala nepoklicno. Imenovanje Tomaža Slokarja ni bilo presenečenje, svetniška skupina SDS je že pred drugim krogom županskih volitev izrazila prepričanje, da bo, glede na to, da so s petimi sedeži v mestnem svetu druga najmočnejša stranka, eden od podžupanov izhajal iz njihovih vrst. O Mitji Trtniku pa se kot o možnem kandidatu za podžupana ni govorilo. Lista Roberta Goloba je po številu svetniških mandatov resda tretja najmočnejša v mestnem svetu, vendar je bilo pričakovati, da bo podžupansko mesto prej zasedel nosilec liste, Robert Golob, ki je svoje podžupanstvo sicer napovedal v primeru zmage njihove županske kandidatke Nataše Leban. »Z Golobom sem imel razpravo na to temo. Toda glede na njegove obveznosti v službi in krajevni skupnosti Kromberk, bi imel premalo časa za pomoč pri vodenju občine,« pojasnjuje Arčon, ki med kadrovskimi spremembami v občinski upravi prednostno uvršča zamenjavo direktorice občinske uprave. Dosedanja direktorica Elvira Šušmelj ima do konca mandata še dve leti, a na svojo željo odhaja iz tega delovnega mesta, pojasnjuje Arčon. Novega človeka za to delovno mesto Ar-čon še ni izbral, ta pa teden namerava imeti razgovor z dvema možnima kandidatoma. Do poletja namerava izpeljati reorganizacijo občinske uprave. Sicer pa med prednostne obveznosti, ki se jih namerava v kratkem času lotiti, uvršča sestanek z last- niki podjetja SGP, prihodnji teden se namerava sestati z županom Gorice Ettore-jem Romolijem. »Presenetila pa me je nova sistematizacija delovnih mest, ki jo je 22. oktobra sprejel dosedanji župan Mirko Brulc. Gre za tri nova delovna mesta, za katera menim, da jih kot župan ne potrebujem: to so sekretar za mednarodno gospodarsko sodelovanje, pripravnik svetovalec na oddelku za infrastrukturo in podsekretar za kadrovske zadeve. Ta delovna mesta nameravam preklicati,« dodaja Arčon, ki se bo s podžupanoma v petek prvič sestal z načelniki občinskih oddelkov. Katja Munih Mitja Trtnik km. nova gorica - Mitja Trtnik »Zgraditi moramo industrijske cone« »Vsekakor se bo treba najprej posvetiti nastali stagnaciji v gospodarstvu. Da bi ga spet pognali, bo treba zgraditi ustrezne industrijske cone, še pred tem pa sprejeti občinski prostorski načrt, ki bo to omogočal,« našteva podžupan Mitja Trtnik prednostne naloge znotraj novogoriške občine v novem mandatu. »V ospredju so tudi ostali projekti s področja visokega šolstva, šolstva, vrtcev. Pa tudi stanovanjska problematika, to, kar nam je na tem področju v zadnjih dveh letih uspelo narediti, moramo vsekakor nadaljevati. Stanovanja pa za seboj potegnejo priliv novih, mladih ljudi, ki jih Nova Gorica potrebuje, s tem so povezana nova delovna mesta, torej se v ta ciklus povezujejo gospodarstvo, okolje in prostor, izgradnja stanovanj.« Na vprašanje, ali sta Nova Gorica in Gorica, ki sta bili v minulih letih v povezavi s prelomnimi dogodki kot je vstop Slovenije v Evropsko unijo in v schengensko območje izpostavljeni v očeh mednarodne javnosti, zamudili svojo priložnost, sogovornik odgovarja: »Mislim, da ni zamujeno, da je vsekakor čas,« in pri tem izpostavlja projekt EZTS, ki povezuje Novo Gorico, Šempeter in Gorico, »Gre za to, da je treba preseči meje. Mislim, da bo tako prišlo do povezave na turističnem in na gospodarskem in področju. Nova Gorica je navsezadnje orientirana na zahod, temu področju je absolutno treba dati velik poudarek. Odnose med novogoriško in goriško upravo komentira z besedami: »Starih odnosov ne poznam toliko, da bi jih lahko ocenjeval. Mislim pa, da glede na novo upravo, novega župana, mlade ljudi, ki glede tega nimajo političnih zavor, bodo gledali na to izključno iz vidika gospodarskega sodelovanja. Mislim, da je veliko možnosti, da se le-to odpre,« zaključuje Trtnik.(km) Tomaž Slokar k.m. nova gorica - Tomaž Slokar Prestolnica sožitja in miniaturni Berlin »Predpogoj za kakršenkoli uspešen projekt je, da se občinska uprava pregledno reorganizira,« meni podžupan Tomaž Slokar, ki med prednostne naloge v novem mandatu uvršča razvoj gospodarstva, infrastrukturnih projektov v mestu in v krajevnih skupnostih ter dokončanje nekaterih konkretnih projektov, kot je optična infrastruktura. Poudarek daje tudi sodelovanju z Gorico in poznavanju problematik, povezanih s Slovenci v zamejstvu. »Ta prostor naj zaživi kot celota, ki bo prepoznana tudi v širšem evropskem merilu,« dodaja Slokar. Na vprašanje, ali sta Nova Gorica in Gorica, ki sta bili v minulih letih v povezavi s prelomnimi dogodki, kot je vstop Slovenije v Evropsko unijo in v schengensko območje, izpostavljeni v očeh mednarodne javnosti, zamudili svojo priložnost, odgovarja: »Res je, da je že veliko časa minilo od teh dogodkov, ki bi jih bilo treba bolj izkoristiti, iz njih nismo potegnili tistega kar bi lahko, v smislu turistične promocije in gospodarskega napredka. Naš prostor, ki je zgodovinsko bogat, mora te prednosti izkoristi, postati mora nekakšna evropska prestolnica sožitja kultur in narodov. Nova Gorica je miniaturni Berlin, na teh tleh se je v preteklosti veliko dogajalo, na temu bi morali graditi.« O sodelovanju med goriško in novogoriško občino v preteklih letih meni, da je precej zamrlo, da se ni našlo skupnega jezika. »Občutek imam, da so bile ponovno vzpostavljene neke zavore. Treba se bo usesti za skupno mizo, se odkrito pogovoriti in pri tem jasno stati na svojih stališčih in razumeti tudi stališča druge strani, nato pa najti skupen jezik. Iz obojestranskega razumevanja bo treba pognati življenje v tem prostoru tako, da bo zaživel kot skupen,« zaključuje Slokar. (km) Izleti ob slovenskih rekah Revija Strade, ki jo izdaja zadruga Ar-cobaleno, je pobudnik niza izletov, med katerimi bodo spoznali nekatere slovenske reke in kraje, skozi katere tečejo. Prvi izlet bo 4. decembra; zbirališče bo ob 10. uri na Trgu Virgilio, nato pa bodo izletniki obiskali izvira Hublja in Vipave, arheološko najdišče in muzej v Ajdovščini, rimske ostaline v Hrušici in Vipavski križ. Poleg krajevnih vodičev bodo izletnike spremljali direktor revije Strade Andrea Bellavite, predsednik društva Jadro Karlo Mucci in Alessandro Asto-ne. Izlet stane 50 evrov, cena pa vključuje prevoz, kosilo in vstopnino za muzeje. Vpise zbirajo v turističnem uradu CTS v Ulici Diaz v Gorici (tel. 0481-82273). Za 18. december že načrtujejo izlet k izviru Ljubljanice, ki predvideva tudi obisk božičnic tržnic v Ljubljani in rojstne hiše Ivana Cankarja v Vrhniki. Spomladi bodo izlete posvetili odkrivanju reke Reke, Pivke, Soče in Save. Zaprli sedež šole Lipizer Obilne padavine iz prejšnjih dni so poškodovale streho poslopja, v katerem ima sedež goriška glasbena šola Lipizer. Poslopje v Ulici Don Bosco so si včeraj ogledali tehniki občine, ki so ocenili, da nadaljevanje dejavnosti v njem ni primerno. Župan Romoli bo podpisal sklep, na podlagi katerega bo vstop v sedež prepovedan do popravila strehe. Dela naj bi bila izvedena v nekaj tednih, medtem pa bo uprava poiskala začasen sedež za delovanje šole. Preventivna akcija policije V okviru petkove preventivne akcije 0,0 šofer so novogoriški policisti z alkotestom preizkusili 126 voznikov motornih vozil. Trije so imeli koncentracijo alkohola v izdihanem zraku višjo, kot to predpisuje zakonodaja, najvišja izmerjena vrednost pa je bila 0,57 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Zaradi kršitev zakona o varnosti v cestnem prometu so policisti skupno izrekli pet glob. (km) V Doberdobu o digitalni TV Bliža se odklop analogne televizije, ki jo bo povsem nadomestila digitalna televizija. O prehodu iz analogne v digitalno tehniko TV oddajanja bo drevi ob 19. uri tekla beseda na sedežu društva Jezero v Doberdobu, kjer bodo spregovorili predstavniki odbora Corecom. izlet - Društvi Jadro in Tržič v Strunjanu Sv. Martina tokrat praznovali s kakiji Martinovanje je že od nekdaj priljubljen praznik, saj je to čas, ko se zaključuje jesensko kmečko delo. Še posebej pa je ta praznik priljubljen ravno zaradi povezanosti z vinom. Legenda namreč pravi, da je sveti Martin spremenil vodo v vino in tako naj bi se tudi mošt ravno za Martinovo spremenil v vino. Tudi letos sta se društvi Jadro in Tržič odločili, da za ta praznik organizirata tradicionalni izlet v kako zanimivo slovensko vas, kjer je mogoče pokusiti žlahtno kapljico v krogu prijatelejv in ob pestrem kulturno-umetniškem, kuli-narničnem in zabavnem programu. Tokrat po krajšem postanku v Miljah in v Kopru je člane društev iz Laškega peljala na praznik kakijev v Strunjanu. Tu je v pokritem prostoru veliko ljudi kupovalo kake in najrazličnejše dobrote, pripravljene ravno s tem sadjem. Izletniki so si ogledali tudi različne stojnice z domačimi obrtniškimi izdelki ter z vini in likerji. Ob tem so jih spremljali zvoki harmonike raznih muzikantov, tako da je bilo vzdušje nadvse veselo. gorica - Drugo pravljično srečanje ŠC Melanie Klein V družbi duhcev Med jezikovno delavnico so otroci dali duška domišliji in si tudi sami izmislili pravljico n Martina Šolc pripoveduje pravljico otrokom foto m.š. 4 ( ŠC Melanie Klein je v soboto, 6. novembra, v sodelovanju z Odborom staršev Gorica in Mladinskim domom priredil drugo pravljično srečanje iz niza Po slovenskih pravljičnih poteh. Vesela in številna skupina radovednih otrok se je zbrala, da bi prisluhnila pravljičarki Martini Šolc, ki jim je tokrat postregla s pravljico o prijaznem duhcu. Otroci so se podali v skivno-stni in strah vzbujajoči svet duhcev, malih in velikih, lepih in grdih, skratka duhcev vseh vrst. Mlade udeležence je tako popolnoma prevzela zgodba o mali, a pogumni Leni; vsakič, ko se je odpravila spat, so se v njeni sobi pojavili vsakovrstni duhci, enkrat pod posteljo, drugič za zaveso ali za omaro... Nekega dne pa se je spoprijateljila z malim duhcem Bav-bavom, kateri ji je z zarotitvijo pomagal pregnati srah. Otroci so si pri priči v spomin vtisnili zarotitev, kajti vedno lahko dobro dene. Branju je sledila ustvarjalna delavnica, med katero so otroci izdelali svojega duhca in mu dali tudi ime. Zatem pa so si med jezikovno de- lavnico izmislili zabavno pravljico o duhcih. Da je bilo v zraku veselo in razigrano vzdušje, je bilo čutiti takoj. Otroci so se navdušeno prepustili ustvarjalnemu zagonu in izdelali čudovita ročna dela in povsem originalno pravljico. Pravljično srečanje se je zaključilo z delavnico »baby pain-tinga«, nad katero so se otroci še posebej navdušili. Pravljično srečanje je torej doživelo izreden uspeh, kako ne bi, saj so takšne sestavine kot prijazni in veseli duhci, čarovnice, čarovnije in zarotitve prava poslastica. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 16. novembra 2010 17 Kmečki tržnici tudi v Krminu in Gradišču Tudi Gradišče in Krmin sta dobila svojo tržnico kmetijskih pridelkov. Zveza Coldiretti je namreč pobudo »Campagna amica«, ki od marca poteka v Gorici in ki je poleti stekla tudi v Gradežu, v prejšnjih tednih razširila še na ti dve občini goriške pokrajine. V Ulici Cancelleria Vecchia v Krminu bodo kmetovalci ponujali sveže dobrote vsak petek, v Ulici Bergamas v Gradišču pa bodo stojnice prisotne ob torkih. Pobudo si je zveza Coldiretti zamislila, da bi kmetijskim podjetjem ponudila dodatno priložnost za zaslužek, predvsem pa zato, da bi zbližala kmetovalce in potrošnike, ki imajo s tem lažji dostop do kakovostnejših in bolj zdravih pridelkov. kulturni dom Gorica poslušaj V soboto, 20. novembra, ob 20.30. bo na odru Kulturnega doma v Gorici poseben večer glasbe in poezije v enem dejanju z naslovom »Gorizia ascol-ta...prima che s'alzi il vento« (Gorica poslušaj...preden se dvigne veter). Ob tej priložnosti se bodo na odru goriškega kulturnega hrama predstavili pesnik Amadeo Calligaris (avtor pesniške zbirke »Prima che s'alzi il vento«), goriški kantautor Gino Pipia ob spremljavi Sandra Buc-ciola (kitara) Pierluigija Bumba-ce (bas) in Gianfranca Mascalc-hina (klavir) ter recitator Gian-franco Ziccarelli. Sodelovali bodo tudi dijaki liceja Dante Aleg-hieri iz Gorice Giulia Valco-vich, Alessandro Fornasir, Rosella Bonamico, Rossella Prignano, Aurora Princi, Luca Brot-to in Manuel Dominko. Kulturni večer prireja društvo Panta Rhei iz Gorice v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom. Vstop je prost. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 24. novembra, ob 20.45 koncert »Briganti emigranti« Eugenia Benna-ta; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v ponedeljek, 22. novembra, ob 21. uri »Testimoni«, igrajo Giampiero Ingrassia, Cesare Bocci in Giovanni Vettorazzo; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU v petek, 19. novembra, »Suoceri sull'orlo di una crisi di nervi« Maria Scalette, igrajo Gianfranco D'Angelo, Eleonora Giorgi, Nini Salerno in Pao-la Tedesco; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: bo danes, 17. novembra, ob 20.45 koncert kvarteta Faure; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 17. novembra, ob 20. uri »Gospa ministrica« Branislava Nu-šica; predprodaja in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 27. novembra »Ac-qua«, nastopa gledališka skupina Unoteatro (za vse starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). M& Kino ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 19. novembra, ob 20.30 »No-do alla gola« Alfreda Hitchcocka, v izvedbi gledališke skupine Nautilus cantiere teatrale iz Vicenze; predpro-daja vstopnic v knjigarni Antonini na DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »The Social Network«. Dvorana 2: 16.30 »Oceani« (digital 3D); 18.10 - 20.00 - 22.00 »Potiche -La Bella statuina«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ti presento un amico«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.15 »The Social Network«. Dvorana 2: 18.15 - 20.20 - 22.15 »Saw 3D« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Stanno tutti bene«. Dvorana 4: 18.00 - 20.20 - 22.10 »Unstoppable - Fuori controllo«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 »Uomini di Dio«; 22.10 »Maschi contro femmine«. fl Razstave DRUŠTVO ARS prireja odprtje razstave Deziderija Švare z naslovom »Nenapisana pisma...« v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. O umetniku in razstavljenih delih bo spregovoril Jurij Paljk. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava koroškega umetnika Gustava Ja-nuša; do 28. novembra ob prireditvah. À Koncerti DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na orgelski koncert za Bernardko v petek, 19. novembra, ob 20. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Igrala bosta Mirko Butkovič in Eva Dolinšek. SLOVENSKA KONFERENCA SSK IN SKPD F.B. SEDEJ IZ ŠTEVERJANA vabita v okviru projekta Slovensko obrobje 2010 na Srečanje briških zborov, ki bo v petek, 19. novembra, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. Nastopili bodo MePZ F.B. Sedej (zborovodja Aleksandra Pertot), vokalna skupina Vinika (zborovodja Franka Žgavec), MoPZ Štmaver (zborovodja Nadja Kovic) in MePZ Rado Simoniti (zborovodja Patrick Quaggiato). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE prireja v soboto, 20. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici 52. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanka. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je glasbeniku Emilu Komelu ob 50-letnici smrti. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 23. novembra, ob 20.30 koncert avstrijske skupine Global Kryner. Gostovanje v Gorici sodi v okvir njihove evropske turneje; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma (ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v sredo, 24. novembra, ob 20.15 bo koncert skupine Feedback; informacije po tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 26. novembra, ob 20.45 »Il giocatore« Cherubinija, »La serva padrona« Pergolesija in »Opera giocosa italiana«; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia clas-sica« v soboto, 20. novembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista Marca Grieca; vstop prost. 9 Šolske vesti JESEN NA MIZI: Ad formandum vabi k vpisu na kulinarični tečaj, namenjen ljubiteljem kuhanja, ki bo v četrtek, 25. novembra, ob 18. uri v Dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici. Jedilni list: bučni njoki z žajbljevim maslom in dim-ljeno skuto, mariniran goveji file s krompirjevo tortico s hrenom, čokoladna pita s hruškami. Udeleženci prejmejo v dar recepte in potrdilo o obiskovanju tečaja; vpisovanja po tel. 3342825853, promo@adformandum.eu. S Izleti KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po zaklad v Sauris«, v soboto, 27. novembra; informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, ulica Montesanto, 84, tel. 0481-533495 od 14. do 17. ure. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža obvešča udeležence izleta v Strunjan, da lahko poravnajo stroške za izlet danes, 17. novembra, med 18. od 19. uro v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu; informacije po tel. 3387956855 (Erika). [H Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. 23 Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsaki petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. KNJIŽNIČNI SISTEM GORIŠKE POKRAJINE prireja srečanja za otroke z naslovom »Leggimi tanto. Leggimi forte«; danes, 17. novembra, ob 17. uri v knjižnici v Tržiču, ob 18. uri v knjižnici v Zagraju, ob 20. uri v knjižnici v Krminu. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). OKENCE ZA IZDAJO POTNEGA LISTA je po novem odprto v pritličju kvestu-re na Trgu Cavour v Gorici. Vhod bo z oširka Sant'Ilario, urniki pa ostajajo nespremenjeni (od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30). Kvestura obenem sporoča, da ne obstajajo več dosedanje knjižice potnih listov. Nadomestili so jih z novim potnim listom (poenoten model) na 48 straneh; traja deset let in občana stane 42,50 evra. Postopek za njegovo pridobitev ostaja trenutno nespremenjen. SREČANJA »BRALNE SKUPINE« na pobudo goriške državne knjižnice potekajo enkrat mesečno v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi na goriškem Travniku. Ljubitelji branja naj se prijavijo na naslov elektronske pošte bs-ison@beniculturali.it. ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 0481-1995591 in na www.mamme-papaseparati.org ali info@mamme-papaseparati.org. OBČINA DOBERDOB vabi na informativno srečanje v zvezi s prehodom na televizijski digitalni sistem danes, 17. novembra, ob 19. uri na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina tečaj »Ribe v morju in na krožniku - spoznavanje naših rib iz ekološkega in kulinaričnega vidika«. Predavanja v italijanskem jeziku bodo v petek, 19. in 26. novembra, ter v petek, 3., in v soboto, 4.decembra od 19.30 do 21.30; informacije in vpisovanje na inforogos@gmail.com ali po tel. 3334056800. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS2 obvešča, da do 19. novembra bodo zaradi posodobitve infor-matskega sistema okenca CUP poslovala s skrajšanim urnikom in sicer samo do 15. ure. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL občinska zveza Doberdob vabi člane na letno zborovanje v petek, 19. novembra, ob 15.30 v agriturizmu Kovač v Doberdobu. PD RUPA-PEČ prireja tečaj božičnih izdelkov, ki ga bo vodila poznana umetnica Patrizia Bottaz (v petek, 26. novembra, in v petek, 3. decembra); informacije in vpisovanje po tel. 0481882095 (Alma Pavletič) najkasneje do 20. novembra. V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo v soboto, 20. novembra, ob 18. uri maša v cerkvi Sv. Justa v Podgori. 0 Prireditve V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 17. novembra, ob 19. uri v okviru Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo predavanje Marie Hla-vajova »Spopadanje z družbenimi in političnimi nujnimi zadevami na področju umetnostne prakse: BAK, basis voor actuele kunst, kot študija primera«. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI prireja filmski pregled glasbenih zvrsti v šestdesetih in sedemdesetih letih z naslovom »Od travnikov v Woodstocku do cest v Bronxu«. Pred projekcijami bodo potekala tematska srečanja: v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri v goriški mediateki v Ul. Bombi 7 v Gorici »Progressive Rock. AREA in glasbeno eksperimentiranje v Italiji«, sodeloval bo Patrizio Fariselli - klaviaturist skupine AREA - International POPular Group in ustanovitelj skupine Patrizio Fariselli Project. Ob 20.45 v goriškem Kinemaxu »Pink Floyd - The Wall«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 18. novembra, ob 18.30 Paolo Maurensig predstavil svoj nov roman »L'oro degli immortali«. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA v soorganizaciji dnevnikov Il Piccolo in Primorski dnevnik ter pod pokroviteljstvom Občine Gorica prireja v petek, 19. novembra, ob 18.30 v Kulturnem do- mu v Gorici srečanje treh goriških županov z naslovom »Gorica 2020: prihodnost v kakovosti idej«. Sodelovali bodo goriški župan Ettore Romoli in bivša goriška župana Vit-torio Brancati in Gaetano Valenti. Srečanje bo uvedel pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič; povezovala bosta goriški urednik Picco-la Roberto Covaz in goriški urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak, ki bosta županom zastavljala vprašanja o perspektivah našega mesta v naslednjem desetletju. AŠKD KREMENJAK vabi v soboto, 20. novembra, ob 20. uri v večnamenski center v Jamljah na predstavitev 13. društvenega koledarja z naslovom »Naše zlate roke«. Na predstavitvi bodo organizatorji predvajali kratek film o nastajanju letošnjega koledarja, ki je posvečen domačinom, ki se ukvarjajo z umetniškim udejstvovanjem. Za klavirsko spremljavo bo poskrbela Beatrice Orlando. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v soboto, 20. novembra, ob 20.30 prireditev »Gorizia ascolta prima che s'al-zi il vento« v organizaciji združenja Panta rhei iz Gorice. 0 Mali oglasi IŠČEM SLOVAR SSKJ - DZS tel. 0481882592 ali 338-7124855. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Gianluca Rasc-hilla na glavnem pokopališču; 10.00, Claudio Faggiani (iz Vidma) v cerkvi pri Madonini, sledila bo upepelitev; 10.30, Elda Alteo iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa, sledila bo upe-pelitev. DANES V RONKAH: 11.30, Sergio Biasiol (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Giorgio Fini v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.00, Emilio Tonsig (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) na pokopališču. DANES V PIERISU: 13.30, Pietro Benes (ob 12.45 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / SVET Sreda, 17. novembra 2010 362 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu odbojka - Začetek lige prvakov Blejski ACH Volley želi spet na zaključni turnir Danes proti poljskemu Jastrzebski Wegielu - Tudi italijanski Trentino, Cuneo in Sisley Treviso LJUBLJANA/TRENTO - Danes se začenja nova sezona evropskih odbojkarskih pokalov. V najprestižnejši ligi prvakov bo tudi letos nastopal blejski ACH Volley in tri italijanske ekipe, Trentino BetClic, Bre Banca Lannutti Cuneo in Sisley Treviso. Odbojkarji ACH Volleyja želijo ponoviti uspeh iz prejšnje sezone, in sicer uvrstitev na zaključni turnir lige prvakov. Njihov prvi nasprotnik v skupini C je poljski podprvak Jastrzebski Wegiel (ob 17.30, na Slo2), za katerega igra tudi slovenski re-prezentant Mitja Gasparini. V skupini D bo Trentino, ki brani naslov evropskega prvaka, igral proti VfB Friedrichshafnu (ob 20.30 na Sportitalia 2). Sisley Treviso in Bre Banca Lannutti Cuneo, ki bosta v ligi prvakov nastopila po sezoni 2007/08, pa se bosta igrala v gosteh. Sisley Treviso se bo v skupini E pomeril s turškim Fenerbahčejem, kjer igrata Marshall in Miljkovič, Bre Banca Lan-nutti Cuneo pa bo v skupini B meril moči s španskim Cai Teruel. Slovenski odbojkarji so se na evropski pokal dobro pripravili. Z glasnimi navijači se ne obremenjujejo; po zadnjih tekmah in treningih imajo dobre občutke, čeprav se zavedajo, da imajo njihovi tekmeci eno najkakovestnejših državnih prvenstev v Evropi. »Igrajo v močni ligi, imajo odlično moštvo, igrali bodo doma, imeli bodo igralca več na terenu. Toda to je le še motiv več, da se naš klub pokaže na veliki sceni,« je dejal novi trener Blejcev Igor Kolakovic. Podobnega mnenja je tudi kapetan ekipe Andrej Flajs, blejski libero Daniel Le- ACH Volley bo letos skušal ponoviti sijajen uspeh lanske sezone, ko se je uvrstil v finale najboljšjih štirih evropskih klubov. Na arhivskem posnetku levo kapetan Andrej Flajs na tekmi proti Trentinu na lanskem zaključnem turnirju (desno Leandro Neves Vissotto) ansa wis pa nasprotnikovo moštvo dobro pozna, saj je že igral za poljsko moštvo. »Pomembno je predvsem to, da se Poljaki zelo resno pripravljajo na vsako tekmo, zato dejansko pričakujem težek boj in trdo delo. Sicer so poljska moštva običajno precej nervozna na začetku velikih tekmovanj, kot je tudi evropska liga prvakov, ker na njih izvajajo velik pritisk. To smo doživeli tudi sami na začetku lanske sezone, ko smo našo prvo tekmo odigrali prav tako na Poljskem proti moštvu Reszowa. Takrat smo imeli veliko priložnost, da jih premagamo, a nam to na žalost ni uspelo. Za- to bomo tokrat zagotovo v prednosti, če bomo dobro odigrali prvi niz. Pritisk, ki ga čutijo Poljaki, povzročajo predvsem mediji, enako velja za poljske navijače, zato je tako pomembno, da dobimo prvi niz.« V skupini C nastopajo ob Bledu in poljski ekipi še Budvanska Rivijera in Olympiacos Pirej. Prva tekma v Ljubljnai bo v sredo, 24. novembra, proti črnogorski Budvanski Rivijeri ob 20.15. V prvem delu lige prvakov se bo v šestih skupinah pomerilo 24 ekip; prvi dve uvrščeni bosta nato napredovali boj za vstop v finale četverice (Final Four). Danes se bosta uradno začela tudi pokala CEV cup in Challenge cup. V pokalu CEV Cup bosta nastopila tudi dva Goričana: Aljoša Orel s Salonitom Anhovo iz Kanala in Matej Černic s poljskim Asseco Resovia Rzeszow. V šestnajstini finala se bo Resovia danes pomerila z madžarskim Kaposvari Ro-plabda, Salonit pa bo igral v Kanalu proti aktualnim romunskim pokalnim prvakom Dinamo Bucharest. V Challenge Cupu pa bosta igrala italijanska Macerata in dve slovenski ekipi, Prva-čina in Kamnik. zimski športi Omejitev hitrosti 130 km/h na bob stezi BERLIN - Mednarodna bob zveza je sprejela omejitev hitrosti na vseh novozgrajenih bob stezah po svetu. Ta ne bo smela preseči 135 kilometrov na uro. Prav tako bo mednarodna bob zveza pregledala vse obstoječe bob steze, na katerih potekajo tekmovanja, ter priporočila večjo varnost na kritičnih odsekih. Vse te ukrepe je bob zveza sprejela kot posledico smrtne nesreče gruzij-skega sankača Nodarja Kumaritašvilija, ki se je ubil v Vancouvru le nekaj ur pred odprtjem olimpijskih iger. Oktobra je kanadsko pravosodje zaključilo ta tragičen primer in odločilo, da je bila smrt Gru-zijca splet nesrečnih okoliščin. MASKOTE - Prireditelji nogometnega evropskega prvenstva leta 2012 so v Varšavi predstavili uradni maskoti Eu-ra 2012, ki ga bosta gostili Poljska in Ukrajina. To bo parček, ena maskota bo oblečena v barve ukrajinske, ena pa v barve poljske zastave, obe pa bodo krasili štrleči lasje.Maskoti so predstavili na slavnostni prireditvi, na kateri so nastopili tudi plesalci, pokazali pa so tudi animirani filmček, v katerem sta se maskoti borili za žogo. Imeni maskot bodo izbrali navijači z glasovanjem prek spleta. NBA - Slovenski košarkarski re-prezentant Goran Dragic je ponoči onstran Atlantika v severnoameriški košarkarski ligi NBA za zmago Phoenixa proti Denverju (100:94) dal en koš ter v statistiko vpisal še asistenco in skok. Phoenix je na domačem parketu vknji-žil šesto zmago, tretjo zaporedno.Dra-gic je bil na parketu celih 14 minut, v tem času pa je porazno metal (1-6), zgrešil je tudi dva meta za tri točke ter izgubil eno žogo. Tudi moštvo se ni prav najbolj izkazalo po sijajni zmagi proti Lakers so takrat z razdalje metali le 4-20. nogomet - Danes prijateljska tekma Slovenija na koprski Bonifiki KOPER - Slovenska nogometna reprezentanca se bo danes v Kopru še zadnjič letos predstavila ljubiteljem nogometa na sončni strani Alp. Izbranci Matjaža Ke-ka bodo igrali prijateljsko tekmo proti Gruziji, dvoboj pa se bo začel ob 20.45. V slovenskem taboru napovedujejo resen pristop in zmago.Slovenska vrsta bo prvič po letu 2001 igrala na Bonifiki. Takrat je izgubila z 0:2 proti Urugvaju, tokrat pa bo tekmec malce manj nogometno ugleden, kljub temu pa so navijači takoj razgrabili dobrih 4000 vstopnic za dvoboj na prenovljenem objektu v Kopru, tako da bo vzdušje spet primerno nogometni evforiji, ki traja vse od uvrstitve na letošnje svetovno prvenstvo. »Prav je, da smo prišli na Obalo, da bodo tudi tu ljubitelji nogometa videli našo ekipo. Imamo obveznost do reprezentance, do naše filozofije, do navijačev, da tudi na prijateljski tekmi igramo tako, da bomo potrdili naše dosedanje uspehe in pokazali, da niso bili slučajni,« je na novinarski konferenci v Kopru dejal Kek. Slovenija, trenutno 15. reprezentanca sveta, in Gruzija, 75. na lestvici Mednarodne nogometne zveze, sta se doslej merili trikrat: v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2000 je Slovenija doma zmagala z 2:1, v gosteh pa igrala 1:1, leta 1994 pa so Slovenci na prijateljski tekmi na Malti gruzijske tekmece ugnali z 1:0. Seznam igralcev Slovenije: vratarja Samir Handanovic (Udinese), Jasmin Handanovic (Empoli); obrambni igralci Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chie-vo), Branko Ilic (Lokomotiva Moskva), Bojan Jokic (Chievo), Matej Mavrič Rožič (KSV Superfund), Marko Šuler (Gent); vezisti Armin Bačinovic (Palermo), Val-ter Birsa (Auxerre), Andraž Kirm (Wisla Krakow), Dalibor Stevanovic (Vitesse), Josip Iličic (Palermo), Robert Koren (Hull City), Aleksander Radosavljevic (Den Haag); napadalci Zlatko Dedic (Bochum), Zlatan Ljubijankic (Gent), Milivo-je Novakovic (Köln), Tim Matavž (Groningen), Nejc Pečnik (Nacional). U21 - Prijateljska tekma: Hrvaška -Slovenija 2:1. Italija nocoj v Celovcu proti Romuniji CELOVEC - Italijanska nogometna reprezentanca bo danes v Celovcu na Koroškem igrala prijateljsko tekmo proti Romuniji. Selektor Cesare Prandelli ne bo imel na razpolago poškodovanega Marc-hisia. Ne bo niti Cassana, ki ga je Samd-poria izključila iz moštvenega izbora. Tekma se bo začela ob 20.30 in jo bodo predvajali po Rai 1. Nogometna selekcija do 21. leta starosti pa go igrala proti Turčiji. Francozi odklonili 3 milijone evrov LONDON - Triindvajset članov francoske nogometne reprezentance se je po sestanku s predsednik njihove nogometne zveze odpovedalo finančni nagradi za uvrstitev in nastop na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Gre za tri milijone evrov, ki jih bo zveza zdaj namenila razvoju amaterskega nogometa. » »Ibra« nogometaš leta STOCKHOLM - Napadalec Milana Zlatan Ibrahimovic je bil na Švedskem že petič izbran za najboljšega nogometaša leta. Laskavi naslov mu je prvič pripadel leta 2005, po letu premora pa nato od leta 2007 do letos vselej. naš pogovor - Nekdanji igralec Udineseja in trener Padove Alessandro Calori: »Mlajši so s psihološkega vidika šibkejši« Njegovo ekipo smo letos v Trstu že videli na delu, v ponedeljek pa se je Alessandro Calori vrnil v Trst, da bi številnim prisotnim trenerjem in sodnikom predaval ravno o sistemu igranja Padove. Calori se je po uspešni karieri - bil je tudi dolgoletni član in kapetan Udineseja - odločil za treniranje. Že drugo leto po odločitvi, da prestopi breg in od igranja preide na treniranje, mu je takratni predsednik Triestine Flavia-no Tonellotto zaupal mesto trenerja. Calori takrat ni še opravil trenerskega izpita, tako da mu je stal ob strani Adriano Buffoni. Par Calori-Buffoni pa ni zdržal dolgo, saj ju je Tonellotto že po tretjem krogu brez pravih razlogov »odstrelil«. S Calorijem se je pogovor začel prav s spomini na tisto, sicer kratkotrajno, tržaško obdobje. Ko smo omenili takratnega predsednika se je Calori nasmehnil in odgovoril: »Ja, spomini so kar živi, saj je bil predsednik res posebnež. Šlo je vsekakor za drugo izkušnjo kot trener in mislim, da smo med poletjem in tudi v tistem začetku sezone dobro delali. Prepričan sem, da, ko naju ne bi predsednik zamenjal, bi lahko bili v tisti sezoni dokaj uspešni. Res mi je bilo žal. Morda pa je na odločitev predsednika vplivala moja mladost in tudi njegove skromne izkušnje na čelu nogometnega kluba.« Sledile so številne bolj ali manj uspešne izkušnje na C in B-ligaški ravni v San Benedettu del Tronto, Avel-linu in nazadnje Portogruaru, ki je postala prava odskočna deska, saj ste ta mali klub popeljal do B-lige. Letos ste se odločil, da odidete v Padovo. Zadovoljen sem z opravljenim delom, saj začenjam zaznavati znake, da so tudi igralci le razumeli, kaj točno od njih Alessandro Calori na arhivskem posnetku, ko je še treniral Triestino zahtevam. Pričeli so delati, kot je treba, tako da sem prepričan, da bomo naše stanje na lestvici še izboljšali. Po kom se zgledujete pri vašem trenerskem poslu? Mislim, da je vsak trener nekaj posebnega, tako da poskušam v moj način dela in sistem igranja vključiti vse tiste izkušnje, ki sem jih nabral najprej kot igralec in nato v letih treniranja. Seveda so ključnega pomena podrobnosti, ki so ti jih posredovali nekdanji trenerji, nato vsakdo naredi zmes teh elementov s popolnoma osebnimi dodatki. V primerjavi z obdobjem, ko ste vi igrali, v čem so se najbolj spremenili igralci oziroma nogometni svet? Mislim, da je postal vse bolj pomemben odnos z igralci. Spremenila se je mentaliteta mladih, ki so po mojem mnenju s psihološkega vidika nekoliko bolj šibki. Karakterno niso zreli, kot smo bili mi pri enaki starosti. Mislim, da jih je treba spremljati in jim moraš stati ob strani s psihološkega vidika. Torej prevladuje vse bolj lik tre-nerja-psihologa? Mislim, da ni več aktualen lik navadnega trenerja, ki je skrbel le za taktiko in tehniko igralcev, ki je med tednom vadil izključno situacije na igrišču, sheme in pilil tehniko. To ostaja seveda pomembna komponenta, a vse bolj moraš biti tem mladim ob strani, jim tudi dajat kak nasvet in jim prisluhniti, ko je to potrebno. Italijanske ekipe so v Evropi vse bolj v težavah. Tudi s fizičnega vidika so v podrejenem položaju celo v primerjavi s klubi iz drugorazrednih nogometnih držav. Odvisno je od telesne priprave in tudi mentalitete. Inter je osvojil naslov evropskega prvaka, ko so igralci dosegli pravo mentalno zrelost. Prej je isto veljalo za Milan. Res je, da je v prvem delu kar nekaj presenetljivih rezultatov, a ko gre zares, ko pride na dan prava mentaliteta, se za naslov borijo vedno ene in iste ekipe. Gradnja zmagovite ekipe je dolg proces, ki se ga ne da improvizirati. (I.F.) / ŠPORT Sreda, 17. novembra 2010 19 gorsko kolesarstvo - Nabrežinski član kluba Bike 2000 iz Trevisa Leghissa osvojil še drugo letošnjo lovoriko Po Pokalu Treviso je zmagal še na Jesenskem pokalu v Venetu Nabrežinski kolesar Christian Leghissa je v nedeljo uradno zaključil letošnjo nadvse uspešno sezono. Pred časom je namreč osvojil Pokal Treviso, v nedeljo pa je zmagal še na Jesenskem pokalu Veneta. 32-letni član kluba Bike 2000 iz Trevisa je zmagal tudi na zadnji preizkušnji v kraju Rottanova di Cavarzere. V sprintu je premagal drugouvrščene-ga Nicolo Terrina, ki pa je bil skoraj brez možnosti za pokalno zmago, saj je imel Leghissa skoraj neulovljivo prednost. »Dodal bi še, da sem poleg dveh pokalov, zasedel tudi drugo mesto v pokalu Serenissima, ki pa letos ni bil v mojih načrtih,« je dejal Christian, ki bo decembra polagal izpit za zahtevni in prestižni trenerski tečaj CONI v Rimu. Letos je namreč Leghissa pri svojem klubu tudi treniral mladince in U23. »Za mano je kar zahtevna sezona, saj sem bil zaposlen na dveh frontah. Kot tekmovalec sem bil uspešen, dobro pa je šlo tudi z mojimi varovanci, ki so osvojili nekaj dirk. Tako bo tudi v prihodnji sezoni. Hkrati bom treniral in tudi tekmoval,« načrtuje Leghissa, ki bo po krajšem aktivnem počitku kmalu začel priprave na novo zahtevno sezono. »Kolesarji malo ali sploh ne počivamo. Zdaj me čaka kak teden treningov v bazenu, v naravi in v telovadnici, nato pa znova na kolo,« je še dodal nabrežinski kolesar, ki bo novo sezono začel z mednarodno kolesarsko dirko v Massi Marittimi v To-skani. »To bo že zadnjo nedeljo februarja. Do takrat pa bo treba pre-kolesariti že veliko kilometrov.« Leghissa je letos zmagal na šestih dirkah. »Lahko bi jih bilo več, saj sem na eni dirki prepustil prvo mesto moštvenemu kolegi. Na začetku sezone pa nisem bil v najboljši formi, saj me je še mučila lanska poškodba. Šele maja sem lahko dobro treniral in bil stoodstotno pripravljen,« nam je o letošnji sezoni še povedal Leghissa. Christian Leghissa z moštvom po nagrajevanju in med nedeljsko dirko atletika - Hitra hoja Fabio Ruzzier četrtič osvojil Pokal Alpe Jadran Z zmago v Jarunu pri Zagrebu, na osmi in zadnji preizkušnji Pokala Alpe Jadran, je lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier (prvi od leve na spodnji sliki) na razdalji 5 kilometrov na cesti osvojil končno prvo mesto. Ruzzier (25:32) je bil v hrvaški prestolnici za več kot minuto boljši od hrvaškega hitrohodca Mija Ja-gatica (26:37). Na tretje mesto pa se je uvrstil Novomeščan Darko Cerovšek (27:06). V ženski konkurenci je zmagala bosanska hitrohodka Meliha Mulaha-lilovic (26:59). Nastopilo je petindvajset tekačev iz petih različnih držav (Avstrije, Slovenije, Italije, Hrvaške in BiH). Ruz-zier, ki je branil barve atletskega kluba Koper, je tako v zagrebškem Jarunu zmagal na vseh dosedanjih petih izvedbah. Zmagal pa je tudi na vseh dosedanjih izvedbah mednarodnega pokala Alpe Ja- dran, ki ga organizirajo že četrtič. Ruz-zier je na letošnjih osmih tekmah dosegel šest zmag. Na Dunaju ni nastopil, ker je tekmoval v članskem svetovnem pokalu v Mehiki, v Sežani pa ga je premagal mlajši Tržačan Wruss. Lonjerski hi-trohodec je zbral 306 točk, drugouvrš-čeni Vladimir Vršeč jih je na koncu imel 276. Tretji je bil avstrijski hitrohodec Hermann Strieder z 263 točkami. Ruzzier pa še ni končal sezone. 18. decembra bo na novem atletskem stadionu v Kopru poskusil izboljšati svetovni rekord v enourni hitri hoji v kategoriji M55, ki zdaj znaša 11 km in 920 m. V prihodnji sezoni se bo po Pokala Alpe Jadran pridružila še Madžarska. Preizkušenj bo torej devet. Pokal se bo začel že 12. februarja z dvoransko tekmo na 3 km na Dunaju. (jng) Fabio Ruzzier v akciji nogomet Nocoj Juventina v Štandrežu in Primorje v gosteh Juventina bo nocoj (ob 20. uri) v Štandrežu, v zaostalem srečanju 9. kroga promocijske lige, gostila Union Martignacco. Tekmo so namreč pred kratkim preložili zaradi slabega vremena in premočenega igrišča. Tekma je pomembna, saj imata obe moštvi po 15 točk na lestvici. Pri Juventini bodo danes odsoten Favero, ki je bil izključen na sobotni tekmi z Vesno. Nocoj (ob 20.30) bo stopilo na igrišče tudi proseško Pri-morje. V Koprivnem bodo rde-če-rumeni igrali zadnje srečanje deželnega pokala za 2. amatersko ligo proti Piedimonteju. Obe ekipi sta že izpadli. □ Obvestila JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na društveno večerjo v soboto, 27. novembra, ob 20.00 v restavracijo v Briščike. Prisoten bo minister dr. Boštjan Žekš. Obvezna rezervacija v tajništvu, 040-299858 (tel.-fax) ali info@yccupa.org. do srede, 23. novembra. ŠZ OLYMPIA sporoča, da bo 19. novembra 2010 ob 19.00 v Slovenskem športnem centru »Mirko Špacapan« v Gorici, potekala predstavitev odbojkarskih ekip. SK DEVIN začenja letošnjo zimsko sezono in prireja trodnevni OPENDAY od 10. do 12. decembra 2010 v Toblachu. Informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za novoletne praznike od 26. decembra 2010 do 2. januarja 2011 na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348 1334086 (Erika). Športna šola na Kokoši Pred kratkim je bila na sporedu prva od pobud, ki jih bo Športna šola Trst v letošnji sezoni organizirala poleg redne športne vadbe v telovadnici. Na sporedu je bil jesenski pohod na Kokoš nad Bazovico, namenjen otrokom od prvega leta starosti vse do osnovnošolcev. Predšolski otroci, ki pri Športni šoli Trst vadijo ob sobotah zjutraj, so si pot krajšali z raznimi pesmicami in gibalnimi igrami, osnovnošolci pa so ubrali daljšo pot in po-bliže spoznavali naravo in možnost orientacije v njej. Na vrhu sta se skupini združili in na vrsti so bile različne tekalne igre, lovljenja in skupna zabava. Poleg redne športne vadbe bo naslednja pobuda Športne šole Trst »Sobota na snegu«. Takrat bodo malčki v telovadnici pridobljene gibalne spretnosti lahko uporabili v drugem okolju, in sicer na snegu. 20 Torek, 16. novembra 2010 ŠPORT / košarka - Pogovor z jadranovcem Mauriziom Cohenom V Venezueli igral nogomet, v Trstu pa izbral košarko Deset let živel v Caracasu -»Razveselilo me je, ko so me izbrali, saj sem vedel, da navadno izbirajo pripadnike manjšine« Jadranovo ekipo je letos dopolnil 29-letni Maurizio Cohen, ki se je rodil v Caracasu. Košarkar z večletnimi izkušnjami v B1-ligi se je po lanski sezoni v Ravenni odločil, da se vrne v Trst: »Vrnil sem se zaradi službenih obveznosti. Oče, ki vodi podjetje, je potreboval pomoč.« Zakaj si izbral ravno Jadran? Oni so me izbrali. Dal sem jim svojo razpoložljivost, oni pa so nato pristali na ponudbo. Klub poznam že dolgo let, saj sem v mladinskih prvenstvih večkrat igral proti Jadranu in drugim slovenskim ekipam. Jadran je bila tudi edina tržaška ekipa v državni C-ligi; nižjo ligo pa sem izbral tudi zaradi manjšega števila treningov. Po hujši poškodbi gležnja so mi svetovali, naj zmanjšam število treningov. V B1-ligi sem namreč treniral dvakrat dnevno. Kako si se znašel v novi ekipi? Zelo dobro. Povsem drugače je, ko se pridružiš ekipi, kjer se igralci tako dobro poznajo in igrajo že več let skupaj. Občutki so zelo prijetni; še nikoli jih nisem doživel. Po štirih zmagah ste doživeli tri poraze. Kako si razlagaš? Na prvih štirih tekmah smo imeli zelo dobre odstotke meta, kar nam je dalo dodatno samozavest. To pa se ni ponovilo na zadnjih dveh tekmah, ko žoga ni hotela skoz obroč. To je bilo ključno za poraza, saj drugih razlik v naši igri ni bilo. Zdaj moramo reagirati. Le z vestnim delom bomo lahko še napredovali. Kako pa ocenjuješ tvoje nastope? Nisem zadovoljen s svojimi nastopi. Še vedno se nisem ujel, sam pa ne vem zakaj. Sem že odigral dobro, vendar nisem še pokazal vsega, kar zmorem. Verjamem, da bo čas naredil svoje. Lahko torej' pričakujemo še kaj več? Seveda. Prav gotovo. Prvič igraš v slovenski ekipi. Tako je. Vsekakor sem že prej poznal igralce in klub, saj sem - kot sem že povedal - igral v mladinskih kategorijah v Trstu. Igranje v taki ekipi je velika motivacija: razveselilo me je, ko so me povabili v ekipo, saj sem vedel, da navadno izbirajo slovensko govoreče igralce. Nasploh smo dobra klapa in po- čutim se zelo dobro. Edinole mi je žal, da še nisem poplačal ekipe z dobro igro. Ali si opazil kaj razlik med Jadranom in ostalimi klubi? Ne. Z organizacijskega vidika ni razlik. Zelo me veseli, da veliko vlagajo v mlade igralce in ne zanemarjajo mladinskega sektorja, kot se navadno dogaja v višjih ligah. Je razlika med B- in C-Iigo velika? Glavna razlika je v tem, da so igralci v B1-ligi fizično boljši, saj trenirajo dvakrat dnevno, s tehničnega vidika pa ne opažam velikih razlik. KoIiko sIovenskih besed si se že naučiI? Številke, pa tudi vse glavne košarkarske izraze, ki jih uporabljamo na treningih in tekmah. Se kaj družiš z ostalimi soigralci? Seveda. Včasih gremo na pizzo na Pesek ali pa v Bunker v Nabrežino. Spoznal sem kraje, kamor prej nisem zahajal. In to je zelo pozitivno. Rodil si se v Caracasu. Kako to? Deset let sem živel v Caracasu: mama je napol Italijanka, oče pa je Egipčan, ki se je preselil v Venezuelo. Tam sta se spoznala in se poročila. Ko so se začeli nemiri, se je oče prvi preselil v Trst. Potem ko je dobil službo, smo se preselili še ostali. Načrtovali smo, da bo to samo začasna rešitev, nato pa smo se odločili, da ostanemo v Trstu. Se še kdaj vrneš v Venezuelo? Navadno sem tam vsako leto preživel nekaj tednov. Nazadnje sem bil leta 2007, ker sem zadnja poletja preživel doma, saj sem začel spoznavati področje, kjer sem zaposlen. Si igraI košarko že v VenezueIi? Ne, tam sem igral nogomet. Ko sem se preselil sem še naprej nekaj časa igral nogomet, preizkusil sem se v jadranju in veslanju, šele nato sem izbral košarko. Začel sem v rekreacijskem središču Stuparich, nato pa sem igral pri Poggiju, Stefanelu in Pallacansteru Trieste. Govoriš špansko? Seveda. Osnovno šolo sem obiskoval v Caracasu. Doma včasih se še pogovarjamo v španščini, sicer pa v italijanščini. Ko smo se šele preselili, smo se prisilili, da bi se pogovarjali v italijanščini, da bi se jezika naučili. Veronika Sossa Maurizio Cohen, rojen v Caracasu, 31. 3. 1981, je v prejšnjih sezonah igral v Ravenni (B2), Firencah (B1), Porto Torresu (B1), Casalpusterlengu (B1) ter še v Ragusi (B1) in Gorici (B1). Letos igra pri Jadranu, kjer je doselj dosegel 63 točk: največ proti Spilimbergu, in sicer 20 kroma košarka - Drž. U19 Jadranovci izgubili po podaljšku Corno - Jadran ZKB 77:75 po podaljšku (18:10, 38:33, 53:50, 68:68) JADRAN: Škerl 4, Ban 24, Dellisanti 12, Floridan 22, Bernetič 11, Daneu 2, Longo, Moscati, trener Walter Vatovec. PON: Dellisanti. TRI TOČKE: Ban 5. Jadranovi mladinci so v Rožacu v prvem krogu povratnega dela tesno izgubili po podaljšku. Na prvi tekmi proti Cornu so bili zmagali za točko z Berne-tičevima prostima metoma ob izteku srečanja, tako da si je nasprotnik (zelo solidna ekipa, Binutti 26 točk) tokrat ob uspehu zagotovil tudi ugodno koš razliko v medsebojnih obračunih. Po slabem začetku (14:2 za Corno) so gostje stalno zasledovali domačine, igrali pa so dokaj dobro, tudi glede na odsotnosti koristnih igralcev, kot sta Batich in Sacher. Podaljšek so jadranovci izsilili z Banovo trojko v zadnji sekundi, v dodatnih petih minutah pa so ostali v igri kljub peti osebni napaki Dellisantija in poškodbi Škerla, torej z dvema kadetoma na igrišču. Pri izenačenem izidu 75:75 so imeli celo zadnjo žogo za zmago, vendar so jo izgubili in gostitelji so na drugi strani dosegli odločilni koš. Ostali izidi 10. kroga: Sistema Por-denone - Cordenons 85:63, Pallacanestro Trieste - Venezia Giulia Muggia 78:54, Roraigrande - Falconstar, Snaidero prost. Vrstni red: Pallacanestro Trieste 18, Sistema Pordenone 14, Snaidero 12, Corno 10, Jadran ZKB in Falconstar 8, Ve-nezia Giulia Muggia 4, Cordenons in Ro-raigrande 2. Prihodnji krog: Jadran ZKB - Snaidero. atletika - Tatjana Grgič in Urška Daneu po newyorškem maratonu »Sprostilni tek« »Že od daleč lahko ugotoviš, kdo je dan prej pretekel maraton. Tekači hodijo po stopnicah, kot da bi namesto nog imeli deščice lesa,« v smehu pove Urška Daneu, Openka, ki je pred devetimi dnevi pretekla maraton v New Yorku. »Bilo je prekrasno,« je jasno in zelo nazorno opisala petindvajsetletnica, ki živi v Milanu, vzdušje, ki je prevladovalo na ne-wyorških ulicah. Navijanje celega mesta je prevzelo tudi Tatjano Grgič s Padrič, ki je prav tako odpotovala čez lužo in uspešno pretekla (že drugič v tem letu!) maraton: »Enkratno je bilo in zelo je prijetno, ko te na progi spodbuja toliko ljudi. Otroci ti kar naprej ponujajo petko, sicer pa mladinska košarka - Prvenstvo U13 Na uvodni tekmi Breg boljši od Kontovela V goriški skupini bo igral tudi Dom, ki bo nastope začel naslednji Breg - Kontovel 97:83 (30:21, 51:44, 82:57) Breg : Stefančič 4, Baldassi 40, Biagi, Šva-ra 12, Bandi, Brzan, Tul 14, Rossi 4, Andreuzza 8, Kosir 9, Macor, Gregori 6. Trener: IKadnik. Kontovel: Grgic 4, Ciuch 4, Tercon, Fur-lan, Ferfoglia 15, Daneu 18, Cettolo 16, J. Zi-darich , S. Zidarich 23, Vrabec, Zavadlal 3, Grassi. Trener: Rogelja. Včeraj se je začelo košarkarsko prvenstvo za igralce pod 13. letom starosti. V tržaški skupini bosta nastopali Breg in Kontovel, v goriški pa Dom (prvo tekmo bo igral v ponedeljek, 22. novembra). V prvem krogu prvenstva je bil na vrsti že slovenski derbi, v katerem sta se pomerila Breg in Kontovel. Zmagali so domači igralci, tekma pa je bila zelo izenačena. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni; zaključil se je z rahlim vodstvom brežanov. Odločilna pa je bila 3. četrtina, ko so si brežani z zelo dobro obrambo priigrali 24 točk prednosti (delni izid 30:13). V zadnji četrtini so se kontovelci skušali približati, a so domači igralci obdržali prednost. Verjetno bi bil rezultat tesnejši, če se ne bi poškodoval Kontovelov Brežani so bili v igralec Samuel Zidaric (na koncu 23 točk), ki uvod nem s rečanju je sicer na koncu stopil spet na igrišče. Pri bre- prepričljivejši žanih je bil najboljši Rafael Baldassi s 40 točkami, teden kroma te med tekmo spremlja tudi glasba lokalnih bendov in glasno navijanje.« Tatjana, 45 let, profesorica športne vzgoje in trenerka plavanja pri ŠK Bor, je razdaljo pretekla v času 4:23,12, Urška, 25 let, ki je zaposlena v Milanu na področju investicijskega bančništva, pa v času 4:19,37. Tatjana je pohvalne besede namenila predvsem organizaciji, ki je bila brezhibna. Startala je v drugi izmeni v zeleni skupini. Zaradi množične udeležbe tekači startajo v treh izmenah, v vsaki pa so tekači porazdeljeni glede na čas še v tri podskupine (oranžno, zeleno in modro). Vsaka podskupina preteče prvih osem kilometrov po svoji trasi, nato pa se vsi tekači združijo v Brooklynu na osmem kilometru. Tatjana je startala v drugi izmeni ob 10.10 (najhitrejši so startali ob 9.40) v zeleni skupini, Urška pa v tretji ob 10.40 v oranžni skupini. Obe sta iz hotela startali zelo zgodaj, tako da sta bili na startu že okrog 6.00. »Tekači so na start čakali na različne načine. Nekateri so s sabo prinesli tudi spalke, kjer so se greli. Vsi pa smo imeli na voljo topel čaj in hrano,« je dejala Tatjana. Zgodnje jutranje ure so bile v nedeljo, 7. novembra, hladne. Urška je le nekaj minut pred startom določila, da bo tekla s kratkimi hlači in v kratki majici: »Noge sem si namazala s posebno mastjo, da me ne bi preveč zeblo, v žepih pa sem imela polno energetskih gelov,« je povedala 25-letnica, ki je prvi del trase pretekla v pričakovanem času, drugi del pa nekoliko počasneje. »Vsekakor sem zelo zadovoljna,« je poudarila Urška, ki je maraton pretekla prvič. »Krize pri 35 kilometru nisem imela, edinole sem začutila nekaj bolečin v hrbtu in v nogah. Na zadnjem delu v Central parku je vsekakor tako živo, da je skoraj nemogoče, da bi se ustavil.« Če med tekom krize ni imela, pa je le-ta nastopila tik po cilju: »Po cilju smo vsi morali pešačiti kar 45 minut. To je bilo še najhujše.« Kljub množični udeležbi, ni prerivanja. Tatjana je zato newyorški maraton preimenovala v sprostilen tek: »Vsi tečejo zelo spoštljivo, nihče se ne preriva. Tako je bilo vsaj v moji skupini, ne vem pa, kako je v drugih podskupinah, kjer so profesionalci.« Organizacijski stroj newyorškega Tatjana Grgič kroma Urška Daneu maratona pripravi vrsto spremljevalnih prireditev. Med temi je tudi tek prijateljstva, ki starta pred palačo Združenih narodov in se zaključi v Central parku. Dan pred maratonom se je krajšega teka udeležila tudi Tatjana: »Vsak tekač teče s svojo zastavo ali pa z majico države, na cilji pa si tekači majice in zastave izmenjuješ.« Enkratno doživetje je obe tekačici spodbudilo, da bosta še naprej tekli. Tatjana bo morala prisilno nekaj časa mirovati, ker ima vnetje ahilove tetive, Urška pa bo dvajset dni počivala, nato pa bo odločila, kako naprej: »Seveda bom še tekla, odločiti le moram, kam bom šla. Zanimiv se mi zdi maraton v Berlinu, pa tudi v Londonu, Parizu in Barceloni. Naslednji cilj je, da pretečem pod štirimi urami.« (V.S.) / SVET Sreda, 17. novembra 2010 21 bruselj - Srečanje finančnih ministrov območja evra Zasedanje evroskupine pred resnim problemom Irske Van Rompuy: EU se pri premagovanju dolžniške krize bori za preživetje BRUSELJ - Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je včeraj v Bruslju opozoril, da se Evropska unija pri premagovanju dolžniške krize bori za preživetje. »Smo v krizi preživetja,« je poudaril. Ob tem je posvaril, da si moramo skupaj prizadevati za preživetje območja evra, saj bo le v tem primeru preživela tudi Evropska unija. Van Rompuy, ki je sicer prepričan, da bo unija to krizo uspela premagati, je bil včeraj gost v razpravi, ki jo je pripravil bruseljski inštitut European Policy Center. Predsednik Evropskega sveta je ob tej priložnosti jasno poudaril, da krize, ki se je začela z »grško krizo«, še ni konec. »Samo preberite današnje časnike,« je dejal. Ti so pred včerajšnjim zasedanjem evroskupine osredotočeni na velike fiskalne težave Irske in Portugalske. Prva naj bi bila pod pritiskom, naj zaprosi za pomoč držav v območju evra, medtem ko druga sama pravi, da bo to morda morala storiti, in to le pol leta po tem, ko je unija morala priskočiti na pomoč Grčiji. Irska se nagiba k temu, da bi privolila v evropsko pomoč svojim bankam in se tako izognila finančnemu reševanju celotne države, je včeraj iz neimenovanih virov izvedel irski časnik Irish Independent. Irski premier Brian Cowen je že zanikal, da naj bi država zaprosila, ali se nagibala k prošnji za evropsko pomoč. S pristankom na injekcijo bankam bi finančni minister Brian Le- nihan po navedbah časnika pripomogel k umiritvi tečaja evra in pomiritvi trgov. Irski premier Brian Cowen je še v ponedeljek vztrajal, da Irska ne daje nobene vloge za finančno pomoč državi, se pa s partnerji konstruktivno pogovarjajo o tem, kako čim bolje podpreti finančno in bančno stabilnost. Danes je te besede v nastopu pred irskim parlamentom ponovil tudi premier Brian Cowen. »Irska ni vložila nobene prošnje za zunanjo pomoč,« je dejal in pri tem pisanje o tem, da se država nagiba k sprožitvi mehanizma za stabilnost evra pa je po poročanju tujih tiskovnih agencij, označil za »netočno in neinfor-mirano«. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je včeraj v Bruslju povedal, da bo zasedanje evroskupine osredotočeno na resen problem irskega bančnega sektorja in da pričakuje podporo držav v območju evra pri reševanju tega problema.«Z Evropsko centralno banko, Mednarodnim denarnim skladom in irskimi oblastmi si prizadevamo za rešitev resnega problema irskih bank. Pričakujem, da bo evroskupina ta prizadevanja podprla,» je dejal komisar. »Ne gre za preživetje evra, gre za resen problem bančnega sektorja na Irskem,» je še poudaril Rehn ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov držav v območju evra. (STA) Komisar Rehn un predsednik Evroskupine Juncker ansa v. britanija Odškodnine zapornikom iz Guantanama LONDON - Velika Britanija bo nekdanjim zapornikom v ameriškem taborišču za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi, ki britanskim varnostnim silam očitajo, da so sodelovale oziroma niso preprečile njihovega mučenja v tujini, izplačala visoke odškodnine. Odločitev Londona, da kakim desetim nekdanjim zapornikom - vsi so prebivalci ali državljani Velike Britanije in zaradi sodelovanja britanskih agentov pri njihovem mučenju v tujini civilno tožijo vlado -izplača odškodnine je britanski pravosodni minister Ken Clarke uradno razkril včeraj popoldne v spodnjem domu parlamenta. Do izplačila visokih odškodnin - ena od njih naj bi celo presegla milijon evrov -bo prišlo po dolgotrajnih pogajanjih. Vlada se je odločila, da se raje poravna in plača, kot pa da se zaplete v dolgotrajna sojenja, na katerih bi lahko bili razkriti tajni dokumenti. velika britanija - Številka dve v vrsti za krono Princ William leto poročil s Kate Middleton in princ William se bo prihodnje svojo zaročenko Kate LONDON - Britanski princ William in njegovo dekle Kate Middleton sta zaročena, so včeraj sporočili iz britanske kraljeve palače. Par se bo poročil prihodnje leto spomladi ali poleti v Londonu, poročajo tuje tiskovne agencije. Zaročila sta se prejšnji mesec med potovanjem po Keniji, princ William pa je za dovoljenje za poroko zaprosil tudi očeta Middletonove. Po poroki bosta živela v severnem Walesu, kjer bo princ William, sicer drugi v vrsti za britansko krono, nadaljeval služenje v britanskem kraljevem letalstvu (RAF). Iz urada Williamovega očeta, prestolonaslednika princa Charlesa so sporočili, da je princ nad sinovo zaroko navdušen. Princ William je prvi sin britanskega prestolonaslednika in pokojne princese Diane. Tudi britanski premier David Cameron je po besedah njegove tiskovne predstavnice "navdušen" in zaročencema želi vse najboljše. Vodja opozicijskih laburistov Ed Miliband pa je ocenil, "da jima bo celotna država želela vso srečo". Princ William in Middletonova sta stara 28 let, spoznala pa sta se pred osmimi leti, ko sta študirala na univerzi St. Andrews na Škotskem. Leta 2007 sta zvezo za krajši čas razdrla. Ugibanja o morebitni zaroki pa se v javnosti pojavljajo že več let. Britanski princ William je, ko je junija praznoval 28. rojstni dan, dosegel starost, ki si jo je nekoč postavil kot spodnjo mejo za poroko s svojo dolgoletno spremljevalko. Že pred leti je namreč dejal, da se ne namerava poročiti, dokler ne bo star 28 ali celo 30 let. (STA) ansa EU za zdaj brez proračuna BRUSELJ - Pogajanja o proračunu Evropske unije za prihodnje leto, prva po uveljavitvi lizbonske pogodbe, so propadla. V Evropski komisiji to dejstvo globoko obžalujejo in pravijo, da bodo takoj začeli pripravljati nov predlog. V Evropskem parlamentu pa obžalujejo, da je le nekaj držav "zaprlo vrata" pred dogovorom. Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe imata svet, ki združuje države članice, in Evropski parlament enakovredno vlogo pri sprejemanju letnega proračuna unije. Evropska komisija je konec aprila predlagala dejanska plačila v višini 130,1 milijarde evrov oziroma 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU, kar je 5,9 odstotka več kot letos. Evropski parlament je predlagal podobno kot komisija, medtem ko so države članice v prvem branju izglasovale manjši obseg teh sredstev. Ker so se stališča parlamenta in sveta razhajala, se je v skladu z lizbonsko pogodbo konec oktobra začel 21-dnevni spravni postopek. Proti 5,9-odstotnemu zvišanju se je več držav, med njimi Slovenija, zavzelo tudi na vrhu unije konec oktobra. Te države so poudarile, da je 2,9-odstotno zvišanje zgornja meja. Evropski parlament je bil pripravljen sprejeti "skromno zvišanje", če bi v zameno dobil razne politične koncesije, in sicer sodelovanje v razpravi o evropskem davku in na vsaki stopnji priprave naslednjega večletnega proračuna. Vendar so temu nasprotovale nekatere države članice, po navedbah virov so bile te države Velika Britanija, Švedska in Nizozemska. Turčija želi del poveljstva nad protiraketnim ščitom ANKARA/TEHERAN - Turčija želi v zameno za svoj pristanek k postavitvi pro-tiraketnega ščita, ki ga v Evropi načrtuje zveza Nato, poveljstvo nad nekaterimi deli ščita. ZDA od Turčije kot članice Nata želijo, da gosti del radarske obrambe v okviru ščita in da podpre ta vseevrop-ski projekt. Kot je namreč po poročanju turških časnikov izjavil premier Recep Tayyip Er-dogan, "je pomembno, kdo vodi poveljstvo". "Če želite ta sistem namestiti pri nas, potem nam mora pripasti tudi poveljstvo. Sicer nanj ne moremo pristati," je bil jasen Erdogan. Turčija je glavna ovira pri doseganju dogovora znotraj Nata glede protiraketne obrambe, ki bo ena osrednjih tem petkovega vrha zavezništva v Lizboni. Kot soseda Irana namreč noče, da se ta navede kot specifičen razlog za postavitev ščita, in generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v ponedeljek zatrdil, da bo ta zahteva izpolnjena. Zunanje ministrstvo v Teheranu je medtem sporočilo, da je oblasti v Ankari seznanilo s svojimi pomisleki in zadržki zaradi možnosti, da Turčija sprejme ponudbo, da v okviru sistema protiraketne obrambe Nata na svojem ozemlju gosti del radarjev. (STA) kriminal - Rusko zunanje ministrtvo ostro protestiralo Tajska Washingtonu izročila razvpitega ruskega trgovca z orožjem Viktorja Buta BANGKOK - Tajska je včeraj ZDA izročila razvpitega ruskega trgovca z orožjem Viktorja Buta. "Trgovca s smrtjo" so po poltretje leto dolgi sodni in diplomatski sagi včeraj iz Bangkoka s posebnim letalom in v spremstvu ameriških predstavnikov odpeljali proti ZDA. V Moskvi so v odzivu izročitev označili za nezakonito. Buta, nekdanjega pilota sovjetske vojske, so v Bangkoku aretirali marca 2008, ko naj bi skušal prodati večjo količino orožja kolumbijskim gverilcem Farc, ki so bili v resnici ameriški agenti. V ZDA mu po izročitvi grozi dosmrtna ječa, saj je obtožen terorizma, ker naj bi s floto transportnih letal prodajal orožje številnim skupinam in tako pomagal pri podpihovanju spopadov v Afriki, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Sam trdi, da je vodil zgolj letalsko transportno podjetje. Bangkok je dalj časa okleval, ali naj 43-letnega Buta preda ZDA, ključnemu in zgodovinskemu partnerju, ali ugodi Rusiji, trgovinskemu in strateškemu partnerju, ki si je prizadevala, da se prijeti vrne domov. Tako Moskva kot Washington naj bi v zvezi z Butom izvajala velik pritisk na vlado tajskega premiera Abhisita Vejjajive. Tajsko pravosodje je avgusta odločilo, da bodo Rusa zaradi obtožb o terorizmu izročili ZDA. A postopek izročitve Viktor But ansa se je zavlekel, saj je Washington v začetku leta v zvezi z Butom -prav v strahu, da s prvo ne bo uspešen - odprl še eno obtožnico, in sicer zaradi pranja denarja in poneverb. Sodišče v Bangkoku je nato presodilo, da za ta drugi primer ni dovolj dokazov, kar je tudi odprlo pot za Butovo izročitev. Njegova obramba se je nato še enkrat pritožila, a brez uspeha. Njegov ruski odvetnik je včeraj izročitev označil za "nezakonito", a je priznal, da odločitve, potem ko bo But pristal na ameriških tleh, ne bo več mogoče izpodbijati. Da je izročitev ZDA "nezakonita" in da zanjo ni "racionalne razlage", je sporočilo tu- di rusko zunanje ministrstvo. Pri tem so v Moskvi poudarili, da "ni nobenega dvoma, da je nezakonita izročitev Buta posledica političnega pritiska brez primere, ki so ga ZDA izvajale na tajsko vlado in pravosodje". Na ruskem zunanjem ministrstvu so izrazili obžalovanje, da so tajske oblasti popustile tujim političnim pritiskom. Kot so dodali, nameravajo "sprejeti potrebne ukrepe, da bodo Butu, ruskemu državljanu, zagotovili pravice". Ruski konzul v Bangkoku Andrej Dvornikov pa je kritiziral tudi tajen potek izročitve. Kot je dejal, se je vse zgodilo zelo hitro, na tajen način, kar ga čudi. But, ki govori šest jezikov, naj bi sicer "kariero" začel s preprodajanjem orožja, ki je po razpadu Sovjetske zveze preplavilo črni trg. Pri tem se je dolgo časa uspešno izogibal sankcijam ZDA in ZN, orožje pa naj bi med drugim prodajal libijskemu voditelju Moamerju Ga-dafiju in nekdanjemu liberijskemu predsedniku Charlesu Taylorju. But naj bi bil tudi navdih za film Gospodar vojne (2006), v katerem se soočita Nicholas Cage kot Jurij (But) in Ethan Hawke kot prizadevni ameriški agent. (STA) haiti - Zaradi kolere V spopadih med protestniki in pripadniki mirovnih sil ZN najmanj dve smrtni žrtvi PORT-AU-PRINCE - V spopadih na severu Haiti-ja, ki so v ponedeljek zaradi epidemije kolere izbruhnili med pripadniki mirovnih sil ZN in haitijskimi protestniki, sta umrla dva človeka, več kot 20 pa jih je bilo ranjenih. Hai-tijske oblasti so medtem sporočile, da je kolera terjala več kot tisoč smrtnih žrtev, več kot 16.700 ljudi pa so hospi-talizirali. Pripadniki modrih čelad so se v ponedeljek v več mestih na Haitiju spopadli s protestniki, ki trdijo, da so kolero v državo prinesli nepalski vojaki, ki delujejo v misiji ZN. Jezni demonstranti so zabarikadirali več cest, zažigali vozila in se s pripadniki sil ZN zapletli v strelske obračune. Misija ZN na Haitiju (Minustah) je priznala, da je blizu mesta Cap-Haitien enega človeka v samoobrambi ubil njen pripadnik. Misija ZN, ki na Haitiju šteje 12.000 mož, je začela preiskavo o dogodku, a hkrati poudarila, da je njen pripadnik deloval v samoobrambi. Na ulicah Cap-Haitie-na je bil po navedbah policijskih virov ubit tudi mlad Hai-tijec, navaja francoska tiskovna agencijah AFP. V spopadih je bilo ranjenih najmanj šest pripadnikov sil ZN, po poročanju haitijskega radia Metropole pa tudi najmanj 14 Haitijcev. Nasilje je v ponedeljek najprej izbruhnilo v mestu Cap-Haitien in ga povsem ohromilo, nato pa se je razširilo še na bližnje kraje. Razmere so se po trditvah misije ZN v ponedeljek popoldne umirile. (STA) PRIMORSKIKIRIKI VSAKO JUTRO NA VAŠEM DOMU Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2011, darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2010 vsako jutro na dom prejemali brezplačno! Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8_št. računa: Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: doo: T44 V 05040 02208 000001136670 T48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: Zadružna kraška banka št. računa: T80 O 05484 02200 004570422289 T56 P 03018 02200 010570002197 T34 R 08532 64560 000000019102 T71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici APrimorski r dnevnik ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu i/ Zadruga / RADIO IN TV SPORED Torek, 16. novembra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Avtomobilske dirke 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 6.30 6.45 9.35 10.00 10.55 12.00 14.00 14.10 14.40 16.35 17.00 18.50 20.00 20.15 22.55 0.30 1.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 10.55, 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Unomattina Aktualno: Linea verde meteo verde Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Cerimonia di consegna delle insegne di Cavaliere dell'Or-dine »Al merito del lavoro« Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) Dnevnik in gospodarstvo Aktualno: Bonta loro Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) Dnevnik - Parlament Glasb.: Lo Zecchino d'oro (v. V. Maya) Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) Dnevnik Nogomet: Italija - Romunija, prijateljska tekma Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) Nočni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sottovoce ^ Rai Due 6.00 Glasb. odd.: Top of the pops 2010 7.00 Risanke 8.00 Variete: L'albero azzurro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 0.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 0.50 Talent show: Extra Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Sex and the City (kom., ZDA '08, r. M. Patrick, i. S.J. Parker) 23.45 Variete: Stracult 0.45 Dok.: Rai 150 anni - La storia sia- mo noi 1.55 Reparto corse ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (16. 11. 2010) Vodoravno: omama, Ira, kamen, Ron, orehovina, Švab, Nanos, La, Atila, Skupek, ime, R. Z., lokativ, nrav, ara, animacija, V. A., A. N., delator, ekonomija, Ene, cirilica, mik; na sliki: Luka Švab. 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Charlie's Angels Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Film: Grand Hotel Excelsior (kom., It., '82, r. Castellano-Pipolo, i. A. Celentano) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Il fuggitivo (triler, ZDA, '93, r. A. Davis, i. H. Ford) Film: Nightwatch (triler, ZDA '98, r. O. Bornedal, i. E. McGregor) Nočni dnevnik in Pregled tiska 12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 17.05 18.55 19.35 20.30 21.10 Canale S 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.05 18.50 20.30 21.10 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) 14.05 Resničnostni show: Grande fratello Pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostnio show: Uomini e donne Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 2.00 Variete: Striscia la notizia Film: La vita e bella (dram., It., '97, r.-i. R. Benigni, N. Braschi) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Dok. Wild - Oltrenatura 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.00 Variete: Zelig Off 1.30 Variete: Pokermania ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Mukko Pallino 9.00 Aktualno: A casa del musicista 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Dok.: Splendori d'Italia 11.25 Dok.: Cavallo... che passione 11.50 Šport: Super Sea 12.50 Variete: Incontri ravvicinati 13.10 23.40 Variete: Attenti al cuoco 14.05 Aktualno: ...Attualita 14.35 Aktualno: Videomotori 16.00 Aktualno: Hard Trek 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La provincia ti informa 20.00 Športne vesti 20.05 Glasb. odd.: Musica, che passione! 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 23.35 Dnevnik Montecitorio LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.25 12.30 13.55 16.00 18.00 18.55 21.10 23.55 1.10 1.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.45 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 3.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Dr. Oz Show Aktualno: Life Film: Il terrore corre sul filo (triler, ZDA, '48, r. A. Litvak, i. B. Stanwyck) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Advennture Inc. Nogomet: Argentina - Brazilija Aktualno: Exit - Uscita di sicurezza Variete: Victor Victoria Aktualno: Prossima fermata Aktualno: La 25a ora (T Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.) 10.35 Zlatko Zakladko (pon.) 10.50 Igr. nan.: Šola na Sončavi (pon.) 11.20 Dok. odd.: Naravni parki Slovenije 11.50 Dok.: Totalni gambit (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.20 Prisluhnimo tišini (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanke: Maks in Rubi; Milan; Kra- vica Katka 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 0.40 Turbulenca 18.25 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.10 Film tedna: Dve ljubezni 22.00 Žrebanje lota 22.15 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Omizje (t Slovenija 2 9.00, 1.20 Zabavni infokanal Infokanal Otroški Infokanal Nad.: Strasti, 27. del Spet doma (pon.) Hri-bar (pon.) Knjiga mene briga (pon.) Glasbeni večer Babilon.si (pon.) Mostovi - Hidak (pon.) Črno beli časi Jastrzebie: odbojkarska tekma lige prvakov, Jastrzemski - ACH Volley Bled, prenos Koper: nogometna prijateljska tekma, Slovenija - Gruzija, prenos Gregor Strniša: Driada, Tv priredba predstave AGRFT 6.30 7.00 8.00 10.50 10.20 13.00 13.50 14.10 16.10 16.25 17.00 17.25 20.00 22.50 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 15.30 Nautilus 16.00 Biker explorer 16.30 Zaigramo si Tv - glasbena oddaja 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.35, 0.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Alpe jadran 20.40 Nogomet: prijateljska tekma Slovenija - Georgija, prenos 22.50 In orbita - glasb. oddaja 22.25 Artevisione Magazin 23.55 Iz arhiva po vaših željah Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje 15.50 Odbojka: Interliga, Salonit Anhovo - OK Mladost Kaštela 18.00 Mavrica 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Objektiv 23.30 Videostrani Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Psihološka obzorja; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Lev Nikolajevič Tolstoj -Kreutzerjeva sonata; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorništvo skozi stoletja (prip. Igor Antič); 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classica-mente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 17. novembra 2010 TRST / jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla Fronta, ki je preteklo noč prešla našo deželo se je sedaj premaknila nad Balkan. Trenutno se nahajamo v sredini obširnega območja nizkega pritiska s hladnejšim in manj vlažnim ozračjem. <\Jutri zvečer bo našo deželo od jugozahoda jf^dStL,/!,». prešla hitra fronta. V severnem Sredozemlju je plitvo ciklonsko območje, nad našimi kraji je vremenska fronta. Z jugovzhodnim vetrom k nam priteka vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.33 Dolžina dneva 9.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.06 in zatone ob 2.39 BIOPROGNOZA Danes bo vremenska obremenitev postopoma slabšala, vendar ne bo povsem ponehala, saj bodo najbolj občutljivi še imeli težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 15,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.25 najnižje -26 cm, ob 7.43 najvišje 49 cm, 14.47 najnižje -46 cm, ob 20.32 najvišje 22 cm. Jutri: ob 1.52 najnižje -25 cm, ob 8.04 najvišje 51 cm, 14.50 najnižje -53 cm, ob 21.03 najvišje 25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............9 2000 m............0 1000 m............8 2500 m...........-3 1500 m............3 2864 m...........-5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 8/11 CELOVEC O 7/10 TOLMEČ O 6/14 TRBIŽ O 4/10 O 6/8 KRANJSKA G. 8/10 S. GRADEC CELJE 8/12 O VIDEM o O-3 7/16 O PORDENON 8/15 ČEDAD O 8/15 O N. GORICA O TRŽIČ 7/10 _ O KRANJ O LJUBLJANA 9/12 POSTOJNA O 6/11 „ KOČEVJE . O J ČRNOMELJ MARIBOR o 9/11 PTUJ O M. SOBOTA O 9/11 N. MESTO 9/12 O ____ ZAGREB 8/12 O > REKA 12/15 ^NAPOVED ZA DANES Ob obali bo vreme spremenljivo. Pojavile se bodo lahko kratkotrajne plohe, z možnostjo razjasnitve. Po vsej deželi bo večinoma oblačno z zmernimi padavinami. Vreme se bo proti večeru izboljšalo, pojavila pa se bo lahko megla v nižinskem pasu. Padavine bodo čez dan postopno ponehale, oblačnost se bo deloma trgala. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, najvišje dnevne od 8 do 12, na Primorskem do 15 stopinj C. TOLMEČ O 5/13 o GRADEC 5/12 CELOVEC O 3/9 TRBIŽ O _ 0/6 1/8 O 0/6 KRANJSKA G. VIDEM O 6/15 O PORDENON 7/14 ČEDAD O 7/14 o TRŽIČ 4/10 o KRANJ o 5/9 S. GRADEC CELJE 6/13 O MARIBOR O 6/12 PTUJ O M. SOBOTA O 5/13 O N. GORICA O LJUBLJANA 7/11 POSTOJNA O 6/9 KOČEVJE O N. MESTO 7/12 O ZAGREB 7/13 O Jutri bo po vsej deželi prevladovalo spremenljivo vreme z možnostjo lokalnih padavin in razjasnitev. Proti večeru se bo pojavilo oblačno vreme z močnimi padavinami ali celo plohami. Ob obali bo pihal jugo, v gorah pa bo snežilo nad približno 1000 metri. -N REKA 9/14 (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne bodo predvsem na zahodu krajevne plohe. V noči na petek se bo prehodno lahko dež pojavljal tudi drugod. V petek bo spremenljivo oblačno, predvsem na zahodu bodo občasno še manjše padavine. Ponekod bo pihal jugozahodnik. Mercator Ponosni smo, da vas lahko razvajamo, najboljši sosed Jogurt sadni, 1,3% m.m., 160 g Ljubljanske mlekarne, Ljubljana Redna cena market: 0,56 EUR Redna cena hipen 0,53 EUR Še veliko drugih izdelkov po ugodnih cenah boste našli v letaku na www.mercator.si in v naših prodajalnah: MERCATOR CENTER KOPER Dolinska c. 1a, Koper (smer Pula) Odprto: od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure sobota od 8. do 21. ure nedelja od 9. do 15. ure MERCATOR CENTER NOVA GORICA Industrijska c. 6, Kromberk Odprto: od ponedeljka do sobote od 9. do 21. ure nedelja od 9. do 15. ure MERCATOR CENTER KOPER II Kolodvorska c. 4, Koper (smer Center) Odprto: od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure nedelja od 8. do 13. ure