Si- 139 mm gta&a i gftBflB gano ara« ga ža pada)
V Trstu, v soboto 12. avguste 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVH
aha j a, izvzemfi pondeljdt. mk m «]utn* UrednHtvo: uttcfi «v. FttnOft« Etfkegs ft. 10, I. nedtffopje. Doy »i te poKWo arelnlSb^ Nelnaktasa. eisro# s. ne sprejenujo, mko*<l sc TafaJ* fadaHtefl t.	nrednik
fttefan O o d i u t. — Lastnik tteklr*	TI«* tiskanu Edinost Naročnin«
suša U mesec L 7. « «.e**e lV»."pol leti L3X-.in c^lo leto L 50 — U tomoKi« mesečno 4	- Tefetoo nr^UNJ In	*
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računalo » fiiokoati ene kolone (72 mitu) — Oglasi trgovcev in obrtnikov *vrt po 40 cent eemtnice, is zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 30 »t beseda, majnanj pa L 2 — Oglas* naročnina In reklamacije se pošiljajo bJdmčno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sr» Frančiška Asilkega ttev. 20, L nadstropje. — Jeteton uredništva m uprave 11-tfJ
Turška razsodba
Stp-li že kedaj ćuli o tistem modrem! ki ena in poštena, če je v njem res trdne turškem sodniku, ki se je po zaslišanju volje, da bodo tudi dejanja odgovanaia be-obeh nasprotujočih si strank globoko za- sedi: da bo vlada res neizprosno postopala
mislil in potem razsodil takole: «Ti imaš | proU vsakemu nas Ust vu in prota v sakoinm-,
prav in ti imaš — tudi prav! In sedaj pojtaki bi si hotel usvajati ^^^JPJ1^^3^^ in se pobortajta tam zunaj kakor moreta?.'-
Če že ne kot tako moder, pa vsaj kot zelo previden sodnik se je pokazal :xaš
«Piccolo» v svojih razmotrivanjih o vzrokih •navskrižja med italijanskim parlamentom in javnostjo*. Razsoditi je imel v «treh be-— kakor se je izrazil: rred besedo Facte, fašistov in Gabrijela DAnnunzia. Facta ie izjavil, da je zaščita zakonov naloga edino le države. Ona obsoja vsako nasilje, pa naj prihaja od te ali one strani, in njena dolžnost je, da vspostavi normalne razmere- Nikdo drugi da nima pravice, da bi si usvojal to njeno nalogo. — Fašisti so izjavili na usta poslanca Lupija, da bode podpirali to prizadevanje vlade, če bo neizprosno nastopala proti sovražniku države, kar je treba razumeti tako, da ne bo nastopala proti fašistom, ker oni so branitelji države. Če pa ne bo tako — je izjavil poclanec Lupi — če vlada ne bo hotela slušati glasu javnosti, potem si hočejo fašisti usvojiti nalogo in dolžnosti vlade f Ta izjava se oči vidno odmika od besede Fac-tove. — Gabrijele D'Anrmnzio pa ie sporočil brzojavno, da noče veličine države, kdo/ bi se nadalje podžigal spore in s tem izpostavljal državo nevarnostim brez primere in pogubi. To D'Annunzijevo sporočilo pa se zopet bistveno razlikuje od izjave fašistov; vsebuje pa tudi obsodbo vlade, kajti neoporečno dejstvo je, da vlada ni brez krivde na tem, da so prišli spori in spopadi do tolikega razmaha po vsej deželi.	0
iMoari in previdni «Piccolo» pa je razsodil tako-le: Beseda Facte je bila jasna enostavna, odločna in poštena. Izjava Lupija je bila azrazita, kratki, pogumna, odkrita. Sporočilo Gabrijela D'Annunziia je bilo glas ljudstva, ki stavlja vse svoje zaupanje in vse svoje nade v srečno usodo naroda. Brzojavka Gabrijela D'Annunzija da ie zvenela — pravi «Piccolo» — kot todba, * težka in sladka, kot kako biblično posvarilo«.
Modri in previdni sodnik «Piccolo» je rsizsodil terej tako-le: Facta ima prav, fašist? imajo prav in D'Annunzio ima tudi prav! Prav tako kakor tisti turški sodnik. In sedaj naj se lepo pobotajo med seboj! Kako sta se pobotali tisti dve turški stran-
le državi. Pa tudi pobotanje med fašisti in Gabrijelom D'Annunzio menda ne bo lahka stvar z ozirom na njegov opomin, da izlaga državo nevarnostim in pogubi, kdor bi nadaljeval z nasilstvi!
Pa tudi tega modrega in previdnega sodnika samega obhajajo neki dvomi. Ne veruje prav, da bi se omertiene «tri besede» mog.e spraviti v pravi skladL Ne pričakuje srečne rešitve od sedanje vtede, izlasti pa ne od sedanjega parlamenta, ker ta posled~ nji da ni v gVla^i z nrižBenjem naroda. Potem, ko ss je cPiccolo* toliko trudil, da bi se kazal na vse strani dobrohotnega in objektivnega sodnika, razkriva blaga duša svojo — staro ljubezen. Rešitev vidi v novih Volitvah Pričakuje za gotovo, da nove volitve pošljejo v parlament izdatno oja-čeno fašistov sto zastopstvo. In potem Se le da prideta v soglasje parlament m javno mnenie. Potem še le da se reši «tragična kriza*, ki pretresa sedaj Italijo. Z energičnim postopanjem proti vsem prevratnim pojavom se vzpostavita ugled države in spoštovanje zakona, pride dežela zopet v normalne odnošaje.
V tem grmu tiči zajec «Piccolovih» j— želia. Fašistovstvo naj pride na površje tudi v parlamentu, ki bo potem s svojimi metodami skrbelo za mir in red v državi. Potemtakem bi Facta in D'Annunzio vendar le — ne imela prav! Ubogi Facta! Nove volitve naj prinesejo nov parlament, a ta bi utegnil prinesti novo vlado — brez Facte! Sicer pa tudi ni izključeno, da se računi modrega sodnika zmešajo. Volilna žara je kaj muhasta žena. Često se dogaja, da daia od sebe vse kaj drugega, nego so pričakovali tudi — modri sodniki. Ni izključeno, da nove volitve ne bi prinesle bistvene razlike v sestavi parlamenta. In potem? Bili bi zopet tam, kjer smo danes: v tragični krizi! Morda pa bi hotel «Piccolo», da bi se nove volitve vršile z istimi metodami, kakor so se zadnje, n. pr- pri nas v Trstu in v Istri Potem pa je «Piccoio» udarjen s slepoto na vseh svojih očeh, če misli, da pridejo v deželo — normalni odnošaji, red in zakonitost. Če pričakuje kaj takega, potem pa res prav nič ne pozna psihologije političnega življenja. Svoj ugled more Italija vzpostaviti edino-le s tem, da bo v nji zakon veljal enako za vse in da bo neiz-
ki, ne vemo! Še manje pa vemo, kako naj prosna proti vsakomur, ki si domišlja, da hi se pobotali med seboi fašisti in Facta, je nad zakonom in da je država v državi — Če je bila beseda tega poslednjega res is-j kakor je povedala beseda g. Facte.
Italija
Ovadba proti poslancu GiuntL — Socialistični poslanci grozijo, da bodo prihajali k sejam oboroženi.
RIM, 11. Tukajšnji listi poročajo, da je predsedništvo zbornice vložilo proti tržaškemu poslancu Giunti ovadbo pri državnem pravdništvu v Rimu radi napada na poslanca Canepa.
Tudi Ghintov izpad z revolverjem proti poslancu Repossi-ju je imel svoje posl2di-ce. Socialistični poslanci so sporočili pred-sedništvu zbornice, da bodo v sltJČaju, da predsedništvo ne odredi resnih jamstev protti nevarnosti s strani fašistovskih poslancev, prihajali tudi oni k sejam oboroženi ter da bodo na nasilja odgovarjali z nasiljem. Starešina zborničnih kvestoriev ie povabil vsled tega koraka socialistov k sebi tiste poslance, ki hodijo navadno k sejam oboroženi ter jih opoczoril naj se nikakor več ne pojavijo v zbornici z orožjem. Ako bi se dotični poslanci ne hoteli pokoriti temu pozivu, bo predsedništvo prisiljeno odrediti proti nrim take ukrepe, da bosta z njimi zajamčeni red v zbornici in zmernost poslancev.
Obsedno stanje v Genovi in Livornu preklicano
RIM, 11- Snoči o polnoči je prenehalo
obsedno stanje v genovski in livornski pokrajini. Oblast se ie zopet povrnila v roke krajevnih oblastev.
Jugoslavija
Značilne izjave jugoslovenskega poslanika v Atenah o vprašanju bolgarskega izhoda na morie,
EELGRAD, 11. «Srpski književni glas-
Potovnnjc italijanskega poslanik« Maaiooija
nik» objavlja daljšo razpravo jugoslovenskega poislanika jv Atenah Balugdžiča o
vprašanju bolgarskega izhodišča na morje,	udeleže zleta v Brnu, imajo po jugoslavenskih
c • ~ _ ___1*1______f J__J _ I.: ^ ___::___ •___7f»lp7fiirali nnnnlnnma nrncin
BELGRAD, 10. Javlja se, da odpotuje italijanski poslanik Manzoni nocoj na Bled. Namen njegovega potovanja je, da pozdravi kralja pred svojim definitivnim odhodom iz Belgrada. Manzoni se je včeraj osebno poslovil od vseh poslanstev v Belgradu. Ob 5. uri popoldne je obiskal Pašiča. Javlja se tudi, da bo Manzoni odšel z Bleda v Marijine Trajni, kjer se bosta sestala Pašić in Beneš. Vest potovanju Manzonija v Marijine Lažni je vzbudila v političnih krogih veliko pozornost.
' Imenovanje jngoaiovenskega poslanika
RekL
BELGRAD, 10. Za jugoslovenskega poslanika na Reki je bil imenovan dr. Miroslav Janko vič, ravnatelj političnega oddelka ministrstva vnanjih stvari.
Ministrski predsednik Beneš in vsesokolski zlet t Ljubljani.
LJUBLJANA, 11. Zletna pisarna je prejela ta-le dopis od čehoslovaškega ministrskega predsednika: ^Sprejel sem Vaše vabilo na I. jugnslovenski vsesokolski zlet, za kar se Vam in vsem jugoslovenskim sokolom iskreno zahvaljujem. Odkrito obžalujem, da sem uradno tako zadržan v Pragi, da ne morem pohiteti med Vas Sem zelo vzradoščen, da je sokolska ideja tako razširjena med Vami in da je našla tako velik odmev v Vaših vrstah. Moč in zdravje naroda, smisel za organizacijo in dolžnost daje onim, kateri korakajo za njim. Želim najboljši uspeh Vašemu delu, Vašemu zle tu in Vam vsem, k! ste združeni pod sokolskim praporom kličem iskreni bratski: Na zdar.
Odhod jugoslo venskih Orlov t Brnou
LJUBLJANA, 10. Včeraj se je odpeljalo ka-Jrih 1200 članov jugoslovenske orlovske organizacije na vseslovanski orlovski zlet Brno. Zlet se vrši pod pokroviteljstvom francoskega maršala Focha. Udeležili se bodo tega zleta številni zastopniki telovadnih organizacij iz drugih držav. Jugoslovenski orli, ki se
Spričo velikega ugleda, ki ga uživa pisec .železnicah popolnoma prosto vožnjo, čknka v iugoslo venskih političnih krogih j ^^vT^ in tudi na dvoru, se njegove izjave ne sme- j rem prayi med
jo prezreti. Balugdžič piše med drugim: j aSlovcnski Orel se bo v Brnu zavedal od-LWavno vprašanje morskih ozni (Dar- j ^	u ^ ^ y ^ ^ ^ ^^
<lanei in Bc spora) za nas ne znači direkt- l ške ^ sv^	vele važnem gibanju. Toda
nega interesa kakor za Rumunijo in Bolga- j v ravnoisti meri bo tudi črpal vzpodbude rijo, je vendar s politič. vidika važno. Za za svoje nadalpije delo v domovini. Bolj kot nas ne sine biti vse eno, kdo se bo na tem ! kdaj ga bo bodrila zavest, da ima brate po delu pod to firmo protektoria ugnezdil. .celem izobraženem sveta, ki žive in delajo Položaj Bolgarije je težak. Naredilo se bo	T
vse, da se pomaga na eni strani njenemu položaju, na drugi strani, da se osvobodi izolacije, v katero je prišla vsled svoiega nelojalnega zadržanja. Zahteva Bolgarske, da dobi svoboden pristop do Belega (Egej-fclrega) morja dobiva resno podporo pri ve-levlastih Tei upravičeni in pravični zahtevi se tudi naša država ne bo upirala.
vsi za eno samo misel, ki je veliko večja širša in višja nego vodilna misel drugih telovadnih organizacij. Kajti delokrog Orla se ne omejuje samo na narod, samo na državo, — to je še premalo — temveč objema celo krščansko družino narodov, ves svet, vse ljudi, ki streme za uresničenjem človeške družbe na temelju krščanske pravičnosti, krščanskih cialnih moralnih načeL*
Rušila
Lakota v RnsijL -
RIGA, 1L Rusko" časopisje prinaša vesti o hudi lakoti v nekaterih ruskih pokrajinah. Posebno hoda lakota vlada baje na Krimu. Tam so razmere naravnost obupne. Nad štin stotisoč ljudi trpa lakoto. Če ne pride hitro pomoč, bo postal položaj na Krimu 5e bolj obupen, posebno ker kaže, da bo letošnja letina znašala le komaj tretpno letine prešnjih let.	•■ ' - '
Poljska
Odnošaji med Po&sko m Rusijo. — Aretacija poUum£ka Filimonova.
VARŠAVA, 11. Te dni so poljska obla-stva aretirala poikovnfka Filimonova, člana ruskega odposlanstva za povračanje vojnih ujetnikov. Pri preiskavi na njegovem stanovanju so se baje našle zelo važne listine, da je polkovnik sodeloval pri vohunstvu za rusko viajdo. Odrejena je podrobnejša preiskava*
Nore volitve na Poljskem. VARŠAVA, 1L Prvi korak večje važnosti, kar jih je napravila nova vlada, se tiče novih volitev. Minister za zunanje zadeve Kamienski jih je razpisal v sporazumu z zbornico za dne 5. in 12. novembra. Za 5. novembra so določene volitve v državno zbornico, a za 12 novembra vofitve za v senat. Poslanci sedanje zbornice bodo šli na dopust v par dneh, toda pred razpustom zbornice bo v mesecu septembru Še eno zasedanje, da se rešijo nekatere name za.-deve. Z otvoritvijo nove zbornice stopi v eljavo nora poljska ustava, ki je bila sprejeta lansko leto.
Francija
Francosko časopisje a londonska konle-
PARIZ, II. listi javljajo rz Londona, da je bil četrti dan konference dan pričakovanja in posvetovanja med posameznimi delegacijami. Poincarč se je zjutraj posvetoval z Lloydom Georgeom. Italijanka delegat Gianrfmi Je HodS obiskal Doovning Street. Splošno se smatra položaj za zelo resen. Angleški m italijanski krogi vendar smatrajo, da navzkrižje v sedanjih razmerah, tudi brez ozira na francosko-angle-ške odnošaje ne more imeti nikakih političnih uspehov. Verjetno pa je na vsak način, da se bo dovolil Nemčiji moratorij tudi proti francoski volji.
PARIZ, 10. «Humanitć». glasilo komunistične stranke ljuto napada delo ministrskega predsednika Pcnncarčja v Londonu ter navaja razloge, radi .katerih njegov program ni bil sprejet. Poincardjev načrt — pravi list — je bil na prvi pogled goroetasen, ker je previde-vsi ministri, ki so prisotni v Parizu. Na seji se zadeve Nemčije. Ta načrt je bil plod nasilnega imperializma in reakcije, Id sta Nemčijo razkosali, odtujili jI Parenje in Bavarsko, kjer so francoski agenti Sirili monarhistično propagando. Francoski narodni blok je v svojem imperializmu ne utrudljiv. Na splošno francoski listi le malo verujejo v s porazom med zavezniki. «Ere Nouvehe» pravi, da bi znala Potn-ca reje v a nepopustljivost povzročiti razdor med zavezniki. Proti politiki kazenskih odredb proti Nemčiji ni samo Anglija, temveč tudi Belgija, Italija in Japonska. Toda Pom-care — pravi list dalje — je trmast človek in spričo njegovega nasprotovanja je belgijski mfeister Thennis nrneknM svoj načrt o mednarodnem posojihi. Posledice razdora bi bile za Francijo zelo Mprifatse, ker bi pomenile osam-ljevje Francije.
iezažel$»vih oseb k Akadje-Lorene. STRASBURG, 11. Danes je bil izdan seznam 500 oseb, katerih bivanje v Alzaciji-Loreni ni zaželjivo. Ukaz o izgonu bo moral biti izvršen trkom 12. t. m. Francija vstraja na svojem stalgfn v vprašanja
PARIZ, 11. Pod predsedništvom predsednika republike Milleranda se je vršila včeraj seja ministrskega sveta, katere eo se udeležili vsi ministri, ki so priotni v Parizu. Na seji se je razpravljalo o nekem poročilu ministrskega predsednika Poincarčja. Ministrski svet je poslal takoj odgovor v London. V vladnih krogih se zatrjuje, da vsebuje ta odgovor glavnem sledeče tri točke: al Francoska vlada vztraja neomajno pri pogojih, ki jih je postaviti: brez produktivnih jamstev nikakega odloga za Nemčijo, b) Ministrski svet je sklenil nadalje Poincarćju Čestitko za dose-.žene uspehe v Londonu ter neomejeno zaupanje, c) Pcincarfcju se daja popoka svoboda postopanja za dosego nadadjnih ciljev,
AnnlUa
Skrajno kođjm potoiaj t Londona.
PARIZ, 11. Agencija «Rettter» javlja, da vi seda v nekaterih krogih mnenje, da ni upati na kakšen uspeh dela za dosego sporazuma- Angleško stališče je natančno določeno in potrjeno od celega kabineta. Smatra se, da se bo konferenca prekinila, če se v zadnjem hipa pafeožaj ne izpremeni radikalno. Vsi si, seveda, prizadevajo, da bi preprečili polom, toda doslej ni upanja na kako izboljšanje.
Agencija «Havas» pa omenja francoski protinačrt in pravi da bo Poincare težko sprejel angleško rešitev, katero smatra le za izboljšanje prejšnjih plačilnih sredstev, ki ne prinaša, vsaj v prvi dobi, nikakih novih jamstev. Poizkušalo se bo vplivati na Lloyda Georgea, naj pristane na takojšnje in istočasno uveljavljenje štirih prvih Poin-carejevib predlogov, in sioer zajema dohodkov od izvažanja, sekvestra carinarnic, kontrole nad rudniki £n gozdovi Upa se, da bo mogoče doseći sporazum na tej pod-lagL
A tfleski protinačrt	___
LONDON, 11. Današnji dan je bil posvečen iskanju izhoda iz sedanjega težavnega položaja. Zagotavlja se, da je danes angleška vlada pripravila nekak protinačrt, ki se bo predložil proti Poincare-jevim predlogom. Zdi se, da so glavne točke tega protinačrta te-le: 1) Nemčiji se dovoli moratorij za plačila v gotovem do 31-decembra 1922; 2) Nemčija mora izvršiti plačila v naravi in dati tozadevna jamstva, posebno v kolikor gre za les in premog; 3) moratorij se dovoli pod pogojem, da Nemčija uvede zakon proti izvažanju kapitala. Zakon o avtonomiji državne banke, da poskrbi za konsolidacijo tekočega dolga, da omogoči odškodninski komisiji dejansko kontrolo nad njenim finančnim po-ožajem in končno da se podvrže moratoriju tiadi 26% dohodkov od izvažanja in carinarnic, toda tako, da bo odškodninska tomisija vedno lahko razpolagala s to svoto, če bi Nemčija ne izvršila svoiih obvez.
Medtem javlja agencija «Reuter» z ozirom na nujno sejo ministrskega sveta, da so se je udeležili vsi angleški ministri. Ministrski svet je sklenil zavzeti stališče, katero zastopajo angleški ministri, člani angleške delegacije na konferenci. Ministrski evet je odobril to stališče tudi v kolikor gre za poročilo odbora izvedencev in predlogov g. Poincareja. Nocoj aH jutri se bo pripravilo poročilo, v katerem bo pojasnjeno angleško stališče. To poročilo bo poslano tudi drugsm delegacijam. Smatra se, da to poročilo ne bo vsebovalo novih predlogov, ker angleško stališče je bilo točno določeno, in da se ne more storiti več nič, dokler konferenca ne (ašt "Poincarefevih predlogov, s katerimi se sedaj bavi.
Davi ie ministrski predsednik imel pogovor z belgijskim in italijanskim ministrom. Nocoj bo bržkone sprejet pri kralju. Začasno bodo ostali v Londonu vsi angleški ministri
Poincare se je tekom današnjega večera pogovarjal s Tennkom in Jasparcm-
Kralj Jurij bo odpotoval jutri v Bolton
Abboy.
Državljanska vojna na Irskem — Sporazum med južno in severno Irsko. DUBLIN, 10. Glavni štab irske armade javlja, da so vladne čete zasedle po hudi borbi z vstaši Newcaštel-West. Vladne čete so zajele veliko število vjetnikov in mnogo vojnega materiala.
Po nekem poročilu iz zanesljivega vira se v kratkem sklene sporazum med Svobodno irsko državo in Uistrom. Sestava besedila in podpis ednotme pogodbe se izvršita v Londonu.
DUBLIN, 11. Po zanesljivih vesteh se bije sedaj srdit boi okoli Corka. Vstaške čete so zasedle bližnje hrib ove in se upirajo pohodu Vladnih čet ter jim zapirajo pot po načrtu za obrambo mesta. Uradi listov «Cork-Aminer» in «Cork Costitution» so bili zažgani. Smatra se, da je zelo poškodovan tudi Kotel Victoria. Po več delih mesta je izbruhnil požar.
Mimulo sredo so videli v Corku De Valero Vozil se je v avtomobilu s puško čez rame.
Vstaši so še vedno gospodarji Gnenstow-na. Vladni uradi v tem mestu so bili popolnoma uničeni. _ .
Nemčija
Pogaianja med BerEaoan in Monakovim.
BERLIN, 11. Pogajanja med državno in bavarsko vlado so se začela. Bavarsko vlado zastopa komisija pod predsedništvom grofa Lechengelda. Smatra se, da se tekom tih pogajanj vprašanje ne bo rešilo definitivno, ker komisija ie dobHa od bavarske vlade zelo omejeno pooblastilo. Bavarska vlada je pripravljena razveljaviti svojo naredbo o zaščiti države in sprejeti tozadevni splošni zakon, ttidi pod pogoiem, da se enkrat za vselej določi <s posebnim zakonom, da se ustanovne pravice posameznih sestavnih delov nemške republike v bodoče ne smejo omejevati.
Državni predsednik seveda, noče sprejeti te zahteve, pač pa bi bil baje pripravljen podati ob zopetm otvoritvi zbornice srvečano izjavo, da se v bodoče ne smejo omejevati ustavne pravice posameznih dežel brez njihovega dovoljenja. To izjavo bi potem sankcioniral državni zbor in s tem bi bil sedanji spor med Berlinom in Monakovim poravnan. Proglas predsednika nemške republike ob obletnici proglasitve republike.
BERLIN, 11. Državni predsednik Ebert je izdal ob priliki obletnice proglasitve republike proglas, v katerem proslavlja dan 11. avgusta kot izhodišče za bodočnost nemškega naroda. Edinost, pravica in svoboda so visoka gesla — pravi proglas, ki bodo spremijevala Nemčijo na njeni trnje-vi poti, ki jo vodi nasproti boljši bodočnosti. Pod vihrajoč o črtno-rdečo-zla t o zastavo bo pesem «Deutschland, Deutschland uber alles», ki proslavlja pravico in svobodo, donela tob kot izraz nacionalistične oholosti in nadutosti, temveč kot svečam izraz našega patrioticnega čustvovanja in kot izraz žalostne resnice, da bodo še dolgo vse svečane državne obletnice dnevi skupne skrbi Res je, da mnogi rojaki zelo trpe vsled	gospodarskih posledic zadnjih
dogodkov, kakor je tudi res, da so nemške znanost, umetnost in obrt, viri njene moči, resno ogrožene,da so hode nevihte pretresle mlado nemško republiko, da so bili in so še edinost, pravo m svoboda v nevarnosti, toda vkljub temu ne bomo iz-
gubili poguma m bomo ohranili v težkih dneh vzvišene ideje, za katere živimo ter neomajno vero v rešitev Nemčije in vsega sveta iz sedanje krize. Proglas zaključuje s temi-le besedami: Živela nemška republika, nemška domovina in nemški narod! Elitenta proti protiitalijanski propagandi na /	Tirolskem*
BERLIN, 11. Francoski, angleški, itali-janski in belgijski poslanik so, kakor javljajo listi, izročili nemški vladi protestno noto proti protirtaliianskemu gibanju na južnem Tirolskem, gibanju, ki ga podpira Bavarska.
Nemško prodiranje v Rusijo. DUNAJ,' 11. Kakor poroča «Rosta», so nemški agenti predlagali sovjetski vladi, da jim prepusti avtomobilski in parobrodni promet v Petrogradu. Z nemškimi tvrdkami se vrše tudi pogajanja o popravi hiš in o napravi vodovoda v Petrogradu. Kot rekompen-zacijo zato zahtevajo nemški industrijalci koncesije za izkoriščanje gozdov v oloneški gu-bermji oziroma izkoriščanje rudnikov.
Romunska žetev. BUKAREŠT, 11. Po uradnem izkazu ru-munskega poljedelskega ministrstva pričakujejo letos 250 000 vagonov pšenice, 200.000 vagonov ječmena, 100.000 vagonov ovsa, 15 tisoč vsgcnov prosa, 20.000 vagonov zelenjavo in 500-000 vagonov koruze. Za izvoz je določenih približno 400.000 vagonov.
Vprašanje spifejema Ogrske v Zvezo narodov.
BUDIMPEŠTA, 11. Glavni tajnik Zvezo narodov je sporočil ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu, da bo vprašanje sprejema Ogrske v Zvezo na^ rodov na dnevnem redu prihodnje seje, ki se bo vršila 4. septembra, t. L
Nevtralna zona pred Carigradom. CARIGRAD, 11. Poveljnik zavezniških čet sporoča, da je prišlo med predsednikom! zavezniške delegacije in poveljnikom grške vojske v Turčiji do sporazuma glede! ustanovitve nevtralne zone med traško mejo in zono, zasedeno po zavezniških četah. Zastopnik angorske vlade je predložil zavezniškim poverjenikom protestno' noto angorske vlade proti proglasitvi avtonomije Jonije s strani Grkov.
Nemiri v Lizabonu. LIZABON, 11. Nemiri, ki so se pojavili v Lizabonu, so bili baje povzročeni vsled uvedbe dveh vrst kruha in vsled zvišanja krušne cene. Da se naredi nemirom konec, bo zakon o krušnih cenah izpremenjen.
vesti
O «črnogoxskem vprašanju« priobčuje Herman Wendel zanimiv Članek v «Prager Prcsse» Pisec se ozira uvodoma na izjavo bivšega italijanskega ministrskega predsednika Bonomija, češ da je črnogorsko vprašanje Se «odprto». Podavši nekoliko navedb iz zgodovine le male državice izreka pisec porazno sodbo o vlado^ vini zadnjega kralja Nikole. V političnem po' gledu je igral vedno — tudi med svetovno vojno — dvolično vlogo. Ob vsej ubožnosti Črno gore je postal eden najbogatejših vladarjev Evrope, dočim se je moralo do 30.000 Črnogorcev — osmina vsega prebivalstva — iskati zaslužka v drugih deželah, tudi v Ameriki. V tem je bila nekaka ententna socialna in politična revolucija proti režimu, ki pa ga plačana in podkuplpva peresa označajo kot raj. Ker tudi Črna gora strašno občuti gospodarske posledice svetovne vojne, izrabljajo to agitatorji za prejšnjo vladovino. Na stotina vagonov mora tudi danes dovažati v črno goro razna živila in poleg se je razpaslo strašno brigantstvo. Pri tem pa nosi marsikdo teh tolovajev na svoji čepici zlato uvezani «N», da s politično in legitimistično romantiko prikriva brutalnost svojega roparskega rokodelstva. Člankar prihaja do zaključka, da je črnogorsko vprašanje zgolj socialno vprašanje. Če bo gradnja cest iz železnic nudila prebivalstvu priliko za delo, če se mu odprejo večji semnji, če se mu omogoči naseljevanje v sosednji Metohiji in na Koso-vem polju, če bo zdravilna moč Časa celila hude vojne rane: potem se povrneta mir in varnost tudi v Črno Joro, In kdor bi hotel potem ob sedanjem nasprotstvu tega ozemlja, do jugoslo venske skupnosti polniti svojo skledo, si bo moral obrisati usta. Ta razvoj hI se mogel pospešiti, če bi povsod, tudi izven države SHS, prodrlo izpoznanje, da za rešitev črnogorskega vprašanja ni pristojen nikdo drugi na svetu, nego ministrstvo za socialno politiko kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nekaj opazk o javnih plesih. Iz Brega. Da
našemu ljudstvu v Julijski Krajini takozvane «šagre» grozno škodujejo .toliko moralno kolikor materijalno, da se z njimi beda le širi iti gospodarska kriza poojstruje, temu mora pritrditi vsak razumen človek. Zafo me je zelo razveselil sklep obč. odbora v Dolini, soglasno sprejet v seji dne 6. aprila L L, da se v naši občini ne sme dovoliti več javnih plesov ra-zun onih, ki se vrše po vaseh ob priliki domačega «opasila», oziroma naslednjo nedeljo. Upal sem tudi, da se bo ta sklep točno izvrševal. Kolikor mi je dosedaj znano, pa se j« n. pr. v mali vasici Log pri Ricmanjih plesalo kar dve nedelji zaporedoma. Hoteli bi vedeti, s Čigavim dovoljenjem in pod kako patronan-co? Mari ne bi zadostoval ples v Ricmanjih; če mora že tako biti?
Ob tej priliki naj mi bo dovoljeno napisati par vrstic glede takih plesov. Kakor te gori omenjeno, je sklep občinskega odbora v Dolini umesten, je pa vendar še zelo nepopoln. V dolinici občini se vrstijo plesi že od polovice junija skoro vsako nedeljo in pondeljek. Mla,-dina zahaja iz ene vasi v drugo na te plese. Vsak mesec posveča torej ta mlađana plesu po 8 dni! Četrtino vsega tako dragocenega časa. Ob današtrji splošni mizeriji in pičlem zaslužka je to naravnost uničujoče. Zraven tega je tržaška okolica v neposredni bližini, kjer se tudi vrše iagre v vsakem kraju kamor tudi zahaja naša mladina, kolikor ji ostaie. časa od plesov v domači občini.
Po mojem mnenju bi bilo najmanje, kar bi «e moralo storiti od strani naše občine, da omeji plese le na en dan ter da ne bi dovoljevala nobenih plesov v manjših vaseh. Morda bi se tudi dalo vplivati na sosednje občine, (zlasti tržaško), da bi omejile število lager ▼ svojem področju. Dalje bi bilo treba s časoma tudi skrajšati trajanje plesa. Začetek je navadno ob štirih popoldne, konec pa ob 10. ali celo ob 11. zvečer. Gostilničarji dobivajo podaljšanje «policijske ure», mladina — naša nada, naš up! — pije, vpije in pleše do črezj polnoči ter drsa domov često v jutranji zori.' praznih žepov, zaspanih oči in bledih lic, vsa! izmučena, telesno in duševno. O drugem niti ne govorim, vsak si lahko sam misli. Ampak pravim: to je odprta rana na našem narodnem telesu!
Na vse to bi mi utegnil morda kdo oporekati češ, da so tudi «naši stari tako delali*. Da, to je res, toda takrat je bilo tudi vse drugače v mnogih mnogih ozirih. Omenim naj le, da smo sedaj sploh na slabšem kot nikoli poprej, kar mi mora potrditi vsakdo.
Pozivam vse naše razumništvo., naj z vsemi svojimi močmi in svojim vplivom dela nato, da pritegnemo našo mladino k lepšim ciljem, da jo odvrnemo od škodlijvih plesov, da ji pokažemo pot navzgor, k luči prosvete. Ce je pri starejši mladini to že morda prekasno, začnimo pri mlajši. Trdno verujem, da uspehi ne izostanejo.	Prničev.
Odmevi krnskih dogodkov. Dne 6. t. m. so bili vsi mladeniči, ki so bili aretirani vsled dogodkov na Krnu, izpuščeni na svobodo. Proti trem je vložil kraljev prokurator tožbo na podlagi §§ 402, 404 Št. 9 (tatvina izvršena v družbi) kaz. zak. ter §§ 63 in 424 št. 3 (poškodba javne stavbe) kaz. zak. z uporabo §§ 54 in 55 (obtoženci, ki niso dovrišli 14 oziroma 18. leta). Ivančič in Bajt sta tožena na podlagi §§ 63 in 424 št. 3 kaz. zak. V zadevi je bilo izprašanili nebroj prič. Pravijo, da je bilo to izpraševanje precej strogo tako da se je baje neka priča jokala. Obtoženi se pritožujejo, da so bili v zaporu tepeni.
Otroška prireditev pri Sv. Jakobu. V ne-dijjo dne 13. t. m. se vrši v dvorani DKD pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo 5) otroška prireditev. Ponovi se Ribičičeva pravljična dvo-dejanka: Škratje ter ostale deklamacije in pri-zorčki, ki so bili pri prvi uprizoritvi te otroške prireditve na sporedu. Spored je kaj lep in vabljiv. Vse točke so polne prostodušne
Prihitel je na lice mesta maršal orožnikov Anton Chinese, ki je šoferja aretiral.
Nezanesljiv* Bhfkrnji Vincenca Kovacieh stanujoča v ulici Arcata št. 11 je že dlje časa opažala, da ji zmanjkuje perilo. Končno jt padel njen sum na 31 letno služkanjo Marijo Ban. ki je bila včeraj aretirana ter je priznala več tatvin v skupni vrednosti kakih 500 lir. Z ozirom na to, da ima Marija Ban malo dete je bila izpuščena na slobodo« morala pa bo odgovarati za svoje čine na sodni ji.
Slaba živci. Včeraj zjutraj je bil Treves poklican v ulico Venti Settembre, kjer je 23 letna plesalka Laura Cerva iz Zadra kakor besna kričala na nekega mladeniča ter se ni dala pomiriti. Treves je deklico odpeljal v opazovalnico za umobolne. Vzrok živčnega napada je najbrže kokaina.
DAROVI
Z Žafau G. L. Kogoj davčni uradnik iz Kobarida je, z ozirom na zahtevo |dč. učiteljice M. Furman, ker je odstopila od tožbe, izplačal naši Soli 150 L za ubožae otroke, za kar se krajni šolski svet in šolsko vodstvo srčno zahvaljujeta.
Porotna razprava radi visoke poneverbe Švicarski franki aa škodo države. Včeraj zjutraj se je razprava a"gJeškl fanti papirnati •
...	«	t.	. ' '	'	r _	(nmalkl fiintl vlatl
nadaljevala s zasUsanjem razhčnah pric. Govorilo se je večinoma o prejšnjem obnašanju obtoženca Veniera; priče ga opisujejo kot j pridnega in poštenega, a malo eksaltiranega. I Priča Paoli je pregledal knjige tvrdke Malusa j ter dognal, da je zagonetni N. N. posodil tvrdki vsega skupaj 710.000 lir, a vrnjenih da je bilo 90.000 lir Opazil je ob enem, da so lastniki tvrdke kratko pred konkurzom odtegnili iz premoženja tvrdke 40.000 lir v Škodo upnikov.
Razprava se je nato zaključila. Z ozirom na to, da bomo imeli pri tej razpravi 5 govornikov, kraljev prokurator, civilna stranka, trije branitelj, bo razsodba izrečena še-le danes. Obljavili jo bomo v jutrišnji številki.
Borzna ooroilla,
Taja valuta aa tržaškem trtfas
ogrske krone.................1.55.— 1.60
avstrijsko-nemške krone	—.05.--.0?
češkoslovaške krone •••••••	M.25.— 5S.—
dinarji..................26.50.— 27.50
lejl ■ ...........................19.25.— 20.50
marke . ..............2.70.— 2.95
dolarji.............21.70 — 21.90
francoski franki..................177 50.-178.—
...	415.—.—419.—
. . .	97.20.— 97.60
angleški funti, zlati.......105.25—107.25
nspoleoni...............84.25.— 85.—
Nali oglasi
HIŠA s štirimi prostori, kletjo in proda. Sv. M. Magd. zg. 696.
vrtom se 1521
MALO POSESTVO v Razdrtem št. 8, s hrastovim gozdom in 5 parcelami njiv, se proda. Kupec sme pasti v občinskem pašniku. 1522
POPRAVEK. V zahvali Lekan, objavljeni v dne 9. t. m. je bilo pomotoma Mihael mesto Miroslav.
štev. 186 objavljeno
SPALNE SOBE, masivne od L 1500 naprej, jedilne sobe od L 2400 naprej, kakor tudi drugo, navadno in linejše pohištvo. Skladišče pohištva via U dine 25.	1525
ORKESTRON, automatičen, v popolnoma dobrem stanju, pripraven za gostilne in plesne dvorane, prodam po ugodni ceni. Cenjene ponudbe pod «Automat» na upravništvo.
1524
Vesti z Goriškega
Avber. Kakor je bilo že javljeno, priredi pevsko-bralno društvo «Kraški vrh* v Avber ju v nedeljo dne 13. t. m. veliko narodno jubilejno slavnost ob priliki dvajsetletnice obstoja društva ter proslavi obenem petnajst-' letnico smrti Simona Gregorčiča. Tem potom razmer: nas obišče tudi naš državni poslanec dr. Wil- I. Večja hiša z dobro idočo gostilno v Pred-fan; ki bo imel slavnostni govor.	| grižah ob glavni cesti Godovič-Črnrvrh, in
Na sporedu so sledeče točke: 1. Pozdrav j zraven spadajočim gospodarskim poslopjem gostom; 2. «Naše gore», mešani zbor, poje ter njivami in travniki za rediti 2 goveda. «Kraški vrh*; 3. «Ne zveni mi», mešani zbor II. Kmetsko posestvo v Grižah, po domače
PROSTOVOLJNO se proda radi družinskih
poje «StanjeI»; 4. «Triglav»f poje moški zbor «Štorje»; 5. Slavnostni govor drž. poslanca arja Wilfana; 6. »Slovenska govorica«, mešani zbor «Tomaj»; 7. «Ljubezem in pomlad^, mo-
otroške nagajivosti in šegavosti. Posebno lepa Jki zbor od Sv. Ivana (Trst), 8. Deklamacija;
lična Ribičičeva pravljica v dveh dejanjih Škratje. Snov ji je vzeta iz narodnega pravljičnega zaklada in je obdelana s tisto mojstrsko spretnostjo, ki daje vsem takim Ribi-čičevim delom značaj ljubkosti in ličnosti. Predstava prične nepriklicno točno ob 17. uri.
MDP.
Dr. Tecilazić, specialist za otročje bolezni, se je vrnil ter ordinira od 14—16.
Sovranišče. Predavanje, ki se je imelo vršiti danes zvečer, se bo vršilo kasneje ker je morala gdč. predavateljica nepričakovano odpotovati.
Danes se bo vršilo predavanie v Sv. Križu in v Padričab.
Društvena vesli
Zveza mladinskih društev. Danes zvečer se vrši redna odborova seja v Delavskem kon-sumnem društvu pri Sv. Jakobu. Tajnik.
Iz tržaškega življenja
Hišne preiskave se nadaljujejo. Vodja faši-stov-četašev R. V. stanujoč v ulici S. Nicolo je imel včeraj hišno preiskavo ter je bil aretiran, ker se je pri njem našlo orožje in na
bomba.
Nesreča na delu. 47letni oglar Rihard Cat-taruzza je včeraj nakladal oglje na parnik. Pri tem se mu je zdrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno ključno kost. Rešilna postaja ga je odpeljala v bolnišnico.
Poskus sleparije. Pri svoji sestri Esteri, ki je cmožena s trgovcem s fotografičnimi potrebščinami, Okarjem Luzzatto, je stanoval 38 leten Henrik Visniker, Luzzatto ima dve trgovini v mestu in je slep. To poslednjo. okolnost l 0diasi;0 najkasneje do 20. t. m. na sledeči naje hotel V isniker izrabiti za sleparijo. fredl sl°v; Mladinsko društvo «Prosveta», Trst
9. «Nazaj v planinski raj», mešani zbor »Kraški vrh» in 10. «Na straži», moški zbor od Sv. Ivana (Trst).
Med točkami svira godfceno društvo «Kra ška vila» iz Sežane.
Pridite Kraševci in Vipavci, prihitite, da se spet navžijete naše mile slovenske pesrci. Začetek točno ob 15. uri.	Odbor.
Repentabor. Za nedeljo napovedano predavanje se prenese na kasneje, ker je gosp. predavatelj moral nujno odpotovati.
Pevsko in bralno društvo «Svoboda» v fva-njemgarGu priredi dne 20. t. m. veselico z bogatim sporedom. Opozarjamo na to prireditev bratska društva in vse občinstvo.
Pevsko in bralno društvo «Zarja» ▼ Koprivi izreka iskreno zahvalo vsem — z dežele in iz mesta — ki so se v tako lepem številu udeležili njegove prireditve. Najtoplejša zahvala
fr pevcem za njihov trud in požrtvovalnost, 'osebno zahvalo izrekamo pevovodji gosp. Al. Soncu, ki je prvi pripomogel do tako lepega uspeha. Hvala tudi darovalcem: neimenovani 20 lir, C. Valentič 16 lir 20 stot, D. Uk-mar 10 lir, J. Ukmar 6 lir. F. Podreka 5 lir, I. Rože 2 liri 60 stst. Slednjič izrekamo priznanje proseški godbi, ki je izvršila svojo nalogo v našo popolno zadovoljnost.
Narodni tabor t Mat en ja vasi se vrši 3. sep-
najodaljnejših
pri Jerebu, ob zgoraj imenovani cesti. Hiša je pripravna tudi za gostilno ali kako drugo obrt. Zraven spada približno 50 oralov zemlje, to je njiv, pašnikov in gozda za rediti 2 govedi.
III. Večje kmetsko posestvo v Lomeh pri črnemvrhu, obstoječe iz približno 60 oralov zemlje: njiv, pašnikov in dobro zaraščenega gozda. Redi se lahko 18 goved. Zraven spada tudi velik novozidan, trdokrit hlev Resne ponudbe naj se pošljejo na naslov: A. Primožič, Crnivrh nad Idrijo Julijska Benečija ali pa: A. Primožič, Žiri, Jugoslavija. 1523
Tržaška zadnioa delavcev
lilo is izdelovanji
za mwm u izosiovanje poasv
reg. zadruga z o. z.
Trst, Via deli' Olrao stev. 6.
PODRUŽNICI: Gorica	Monfalcone
Via Garibaldi št. 20 Via Friuli št. 614
Zaloga In delavnica malollžnili peči In Štedilnikov.
Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč i* pode
Prevzema se delo v o*®?
Ua M\m ig posojilnica i M
redistr. zadruga z neom. ur«c
vabi na svoj
dni občni zbor
ki se bo vršil
dne 21. avgusta 1922. ob 18. uri v uradnC? prostorih hranilnice.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Potrditev računskega zaključka za I. 192L
4.	Volitev načelništva in nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
IDRIJA, dne avgusta 1922. (527)	ODBOR.
Krone,
zlato, diamante, platin
10
PRSNI SIRUP za kašelj, reumazan proti trganju in druga domaČa zdravila ima vedno lekarna v IL Bistrici.	28/5
SLUŽKINJO, pridno, ki zna dobro kuhati, 25 do 35 letno, išče večja trgovska hiša na de želi. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pod «Pridna» na upravništvo. 1495
J£2AX, mlad, krepak, neoženjen, za splošna trgovska dela, se sprejme s 15. avgustom. Predlogar & Petelin, Sv. Peter na Krasu.
1503
PARNI STROJ, dobro ohranjen, s približno 20
Pečine, p
HP, kupim. Karel Kofol,
Idriji,
Slap ob 1507
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema zadnji teden od 9 do 7, Gorica, riazza Vittoria št. 4, L	1511
tembra t. 1. s prisostvovanjem	__
društev in zastopstev iz vse Julijske Krajine. POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.
Bo to tabor pa obenem prvi «Omladinski ta- ..... ...
bor v naši Krajini, ker bodo vsa Mladinska društva v Julijski Krajini zastopana z večjim številom, svojih članov. Spored bomo objavili v kratkem. Prosimo vsa ona društva, ki se še niso javila ali za nastop ali pa za soudeležbo za dan narodnega tabora v Matenjivasi, naj se
žimnice 30,
chilfoniers 220.—, ponočne omarice 50.—, žimnice iz dolge volne L 140.—, izredna prilika. Fonderia 3.	1394
kratkim je prosil svojega svaka, naj podpiše neko listino, češ, da gre za prošnjo na municipij tičočo se prodaje nekega novega blaga. Luzzatto je listino podpisal, zvedel je pa pozneje po naključju, da je dotična listina vsebovala izjavo, s katero odstopa eno svojih dveh ^trgovin svoji ženi, sestri Visnikerjevi. Ko je včeraj to predočil Visnikerju, ga je ta popadel in začel tepsti, pretepel je tudi Luzzattovega 19 letnega sina, Marcela, ki je prihitel očetu na pomeč, tako da sta oče in sin končno pobegnila iz hiše ter vso stvar prijavila varnostnemu oblastvu. Visniker je bil aretiran.
Strašna nesreča; avtomobil povozil deklico. Včeraj zvečer malo pred 7. uro je privozil zasebni avtomobil V. G. 461 po ulici Gatteri proti ulici Venti Settembre. Na voglu ulice Stuparich mu je prišla na pot neka gospodična; avtomobil je obrnil bliskoma na desno ter pri tem podrl 12 letno Ano Burlini, stanujočo v ulici Michelangelo št. 1, ki je stala na mo-stovžu ter se meila s par svojimi prijateljicami. Deklica je bila strašno poškodovana na glavi in telesu tako, da je kmalu izdihnila. Nesrečni stariši, ki so kmalu prihiteli v bolnišnico, kamor je bila deklica prepeljana, so aašli svoje dete že mrtvo.
Campo S. Giacomo 5.
Pevski zbor v Gročani priredi v nedeljo dne 13. t. m. na Pesku svojo prvo veselico na dvorišču gospe Alberti s petjem igro in plesom. Pri veselici sodeluje pev. društvo «Lipa» iz Bazovice in pevski zbor iz Vrhpolj. Začetek točno ob 16. uri. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
POZOR! Kro&e, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro* sist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. J6
Vesti z Notranjskega
Iz Idrije. Po dolgem času smo končno vendarle dobili notarja, in sicer v osebi gosp. dr. Josipa G ruso vina iz Gorice, ki ima lastno pisarno v gradu.
A
Križmančič Josipina Mahnič Ivan
poročena
t
Bazovica, 12. avgusta 1922.
Županstvo Spodnja Idrija
naznanja, da se bo vršil
dne 16. avgusta 1921 ob 9. url dopoldne prvi redni
živinski semeni
m ALBER
kupujem po najvišjih cenah.
POOfi, Via fciai M. 48 M via M

Naznjam cenj. občinstvu, da sem zopet otvo;iI
v kolodvorski ulici št. 41 na dvorišču, levo (poleg carinske posredoval« A. Grom) ter se priporočam tudi nadalje za v prejšnjem del jvanju izkazan*
mi naklonjenost.
MiLAN STUBELJ Hjubljana, Kolodvorska ulica št. 4 L
iitfitfitfftfJgtftf^ftfitfgtftffii
* FRATELU UOELLARA
Gorica - Raštelj št. 5 - Gorica
ieleznlna, steklo, porcelan In kuhinjske potrebičine
Na debelo. (44/16) Na drobno. Posebni pogoji za prodajalce.
PODLISTEK
l S. TURGENJEV:
RUDIN
(Iz ruičine prevedel Iran Vouk.)
(68)
Toda tedaj so mi začeli izpodkopavati tla, očrniii so me pred njo. Največ mi je ikodoval učitelj matematike, majhen, človek, o&ter in strupen, ki ni verjel ničesar, nekakšen Pigasov, samo veliko sposobnejši ... Da ne pozabim, ali je Pigasov še Živ?
—	Živ, in pomisli, oženil se je z malome-ičanko, o kateri gre glas, da ga tepe.
—	Prav se mu godi! No, in Natalija Alek-•ejevna, ali se ima dobro?
—	Da.
—	AH je srečna? •
—	Da.
—	Rudan je pomolčal.
—	O čem sem že govoril... da! o učete* (ju matematike. On me je zasovražil; primerjal je moja predavanja umetalnim og-ifcjem, ulovil je v zraku vsak moj ne popolnoma jasen izraz* enkrat me je celo spravil
v zadrego pri nekem spomeniku XXI« stoletja ... a kar je glavno, zavohal je mojo namero; moja zadnja milna krogijica Je trčila ob en j kot na iglo in se že razpočfla. Nadzornik, s katerim se hkratu nisva več razumela, je nahujskal proti meni ravnatelja; prišlo je do neljubega prizora; jaz nisem hotel odnehati, vzkipel sem, stvar je prišla pred oblastvo; prisiljen sem bil iti v pokoj. Nisem se zadovoljil a tem, hotel sem pokazati, da se z menoj se da tako postopati... toda z menoj so postopali, kakor se jim je zljubilo... In tako sem primoran oditi odtod.
Nastopil je molk. Oba prijatelja sta sedela s sklonjeno glavo.
Prvi ie izpregovoril Rudin.
— Da, prijatelj, — je začel: — zdaj morem reči s Koljcovom: «Kam si me privedla, mladost moja, tako st me preganjala, da ne \ em, kam dalje« ... Ali zares nisem bil prav ničesar sposoben, aH ga zares ni opravila zame na zemlji? Večkrat sem si stavil to vprašanje, pa če sem se ie tako trudil znižati svojo vrednost pred samim seboj, vendar nisem mogel zatajiti prisotnosti sil, ki niso dane vsem ljudem! Čemu ostajajo te sile neplodne. In še nekaj: ali se spominjaš dobe ,ko sva bila skupaj v(
v inozemstvu? Tedaj sem bil nadut in neiskren ... Tedaj mi ni bflo jasno, kaj sem hetel, spajal sem se s svojimi besedami in verjel v čudeže; toda sedaj prisegam ti, morem na ves glas in pred veemi izpovedati, kaj želim. Nočem prav ničesar prikriti: jaz sem popolnoma in v pravem pomenu besede dobrohoten človek; jaz sem spravljiv, se hočem prilagoditi razmeram, hočem malo, katerokoli korist Toda ne, ne posreči se maf čemu to? Kaj mi brani, da ne morem živeti in delovati kakor drugi? ... Sedaj neprestano o tem premišljujem- Komaj sem utegnil ubrati določeno pot, in se ustaviti pri gotovi točki, pa me usoda vrže proč ... Začel sem se bati — svoje usode... Čemu vse to? Razreši mi t i uganko!
— Uganko! — je ponovil Ležnjov. -r- Da, to je res. Ti si bil tudi meni vedno uganka. Celo v mladosti, ko si se včasih po »kakšnem! pfcfevredaerfr govornem izbruhu hkratu tako zanesel, da mi je srce vstrepe-talo, a potem vnovič začneš. *. no, saj veš, kaj hočemo reči... celo tedaj te nisem razumel: zaradi tega sem se tod! ohladil napram tebi... Toliko sil ie v tebi stremljenje k idealu tako vKtrasm>;.
Delniška družba — Glavnica L 5,000.000,— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU ==
Brezplačna mm clrEalaroiti naRaznit. vse Iisnine mmi menle n!:a. ta.
Corso Giuseppe Verdi — GOSS8CA — Telefon štev. 8 77 Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17 -

v im\ z lastno
E. 6RAP0LIH - GORICA (nasproti Ljittmu wtu)§
NA DROBNO — CENE. BREZ VSAKE KONKURENCE — NA DEBELO
Rožno usnja
noiboltfih tovarn.
Velika izbera kopit.
Gumijevi potipetnikl „Pirelli".
Čistilo za Čevlje „Briirin„Crea"
Ose po najnižjih cenah.
Za mimalab posebni pomiti.
49 Vla Udlne (prej BeMere) 49 Tel. 34-75 bis