Št. 78. V (jorici, v soboto dne 30. septembra TJ05. Jjetniis: VII. fzhaja vsa1- torek in soboto ob 11. ui i predpoldne za mesto tor oL 3. uri pop. za doželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan proj ob ß. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan cololotno 8 '\, polletno 4 Kin čotrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskili ulicah in L <>- ban na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. GORICA (Ijtttramje izdanje.) I Uredništvo in upraynistvo se I nahajata v «Narodni tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in narodnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veökrat tiskajo, raČu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Manišič). Državni zbor. Ministerski predsednikbaron Gautsch je svoječasno rekel, da skliče državni zbor šele meseca novembra, in le v slučaju, ako bi razvoj ogerske krize zahtpval, da skliče državni zbor že poprej. Ker so razmere na Ogerskera vedno kritičnejše in se je posebno zadnji čas položaj na Ogerskem skrajno poostril, zdelo se je potrebno baronu Gantscho, da je sklical državni zbor že na dan 26. t. m. v svrho, da zavzame tudi naš parlament neko stališče, kako varovati pravice in koristi tostranske državne polovice nasproti ne- nasitnim Madjarom. Prva seja poslanske zbornice bila je torej v torek. Ker se je govorilo in pisalo o nekem posebno energičnem na- stopu socijalnih demokratov proti mini- sterskema predsedniku baronu Gaatscho, katerega dolže, da je vplival na cesarja, da ne dovoli uvedbe splošne in enake volilne pravice na Ogerskem, bile so pri prvi seji galerije radovednega občinstva prenapolnjene. Ali radovednost se ni po- sebno izplačala, kajti raznn nekoliko kričanja in psovk od strani socijalnih demokratov na naslov barona Gantscha, ko je ta stopil v zbornico, ni bilo ta dan v zbornici kake večje nesreče. Ko je predsednik otvoril sejo in je omenil Bmrti poslanca Bärnreitherja, ter nazna- nil, da sta položila poslanca Tambosi in Malfatti svoja mandata, dal je besedo barona Gantscha, ki je podal to-le izjavo y imenu vlade: Najprej je predstavil ministerski predsednik zbornici nova dva voditelja trgovinskega ministerstva grofa Auer- sperga in naučnega ministerstva barona Bienertha, potem je pa nadaljeval: Dne 8. julija t. 1. je zbornica skle- nila resolucijo, naj vlada skliče državni zbor, ako bode potrebno vsled ogerske krize. Že opetovano sem pojasnil stališče vlade. Kar je prejänja vlada sklenila z Ogersko, to hoče sedanja vlada lojalno izvräiti. Toda isto lojalnost bode zahte- vala od ogerske vlade. Mi ne dovolimo nobenih novih koncesij. Vsak čaa pa smo pripravljeni dovoliti revizijo na- godbe iz 1. 1867. Do 1. snšca morajo biti nstavno odobrene trgovinske pogodbe Ako jih kriza na Ogerskem prepreči, bode avstrijska vlada znala braniti ko- risti Avstrije in zbornici predložila po- godbe. Ako bi delegaciji za 1. 1906 ne dovolili skupnih državnih troškov, bode vlada zbornici predložila poseben zakon glede avstrijskega prispevka. Navzlic raznim oviram so trgovinske pogodbe z Rusijo, Bolgarijo, Švico in Srbijo zagotovljene in morajo stopiti v veljavo s 1. 8ušcera 1906. V oktobru bodo zadnje obravnave. Upanje je, da se v istem času zagotove trg. pogodbe tndi z Italijo, Ramanijo in Belgijo. Ker so me zadnje dni napadali razni listi glede splošne volilne pravice na Ogerskem, hočem tudi v tem oziru odkrito povedati svoje mnenje. Dotična poročila niso resnična. Odločno zanikam, da bi bil vplival glede splošne volilne pravice na Ogerskem. Moje staliäce je, da se ne vtikam v aotranje razmere na Ogerskem. Ravno tako odločno bi se uprl, ko bi se Ogri vtikali v naäe no- tranje stvari. More pa nastati situacija, ko avstrijski ministerski predsednik ne sme molčati. Te pravice si ne dam od nikogar vzeti. Moja naloga torej ni, da bi tukaj govoril o razžirjenju volilne pravice na Ogerskem. Kar pa se tiče Avstrije, izjavljam, da nisem nasprotnik razäirjenju volilne pravice na najSirši podlagi. To sem vedno zagovarjal in to hočem dokazati tudi glede češkega dež. zbora. Ves raz- voj v Evropi teži razširjenjem volilne pravice. Soc. organizem zahteva, da se novi, Siräi sloji ndeležujejo ustavnega življenja. Toda so tndi ovire in težave. Zagotovilo moramo imeti, da postavimo trdno in trajno podlago naSim narodnim razmeram. Upoätevati moramo kultnrne razmere v naši državi, ki so se razvile v zgodovini. Ko bi v Avstriji vpeljali splo- šno in enako volilno pravico, bi meha- nično načelo števila odločevalo o stvareh, ki se po svoji naravi odtegujejo taki odločitvi. Kar se pri nas zgodi, se mora potom ustave. Vsaka sila le omaje pravno varno8t za cele rodove. Ako se kdo danes veseli, da se njemu na korist krši pravica, kdo mu je porok, da se jutri ne krši proti njemu ! Nedavno sta bila imenovana nova voditelja trgovinskega in naučnega mi- nisterstva. Razni časniki so takoj ugibali, kaj to pomeni. Izjavljam, da ta prememba v kabinetu ne izpremeni političnega kurza vlade. Staliäce vlade je in ostane, kakor sem to pojasnil dne 24. prosinca. Vlada se ni nagnila na nobeno stran, vse dotične govornice so le domnevanja ali sumničenja. Vlada hoče v ugodnem trenotku zbornici predložiti jezikovni zakon. To je vlada obljubila in to tudi stori. Dotlej pa se morajo nradniki ravnati po zako- nih in naredbah. Navzlic temu pa do- biva vlada vsak dan pritožbe od vseh narodnosti v Avstriji. To zahteva naravni razvoj in zato imamo v Avstriji tekoče jezikovno pravo. Pantha rhei. Te raz- mere so nezdrave, že neznosne. Vlada sama želi, da se napravi red. Dobil sem tekom poletja mnogo pritožeb. Vlada je Btrogo preiskovala in reäevala pritožbe. Vlada je že izvräila načrt, po ka- terem naj se podržavijo posamezne za- sebne železnice. Dne 1. avgusta so dotične želez. uprave dobile povabila, da naznanijo svoje pogoje. Prva je odgo- vorila cesar Ferdinandova severna železnica. Upanje je, da se to važno vpraäanje ugodno reäi za državo. Ob enem se bode izvršila reorganizacija v želez. ministerstvu, kakor to zahtevajo potrebe prometa in narodno polit. oziri. Že dne 21. junija sem obljubil, da hoče vlada zahtevati 25 milijonov kron za visoke sole. Načrt je gotov in bode še v tem zasedanju predložen zbornici. Kar pa se tiče novih univerz ali fa- kultet, o tem bode sklepal le parlament. Vea politični razvoj v Avstriji je odvisen od razmer na Češkem. Vlada hoče pospeäevati mir in spravo med Čehi in Nemci. Češki deželni zbor bode imel v kratkem priliko, da pripravi vsaj premirje. To zasedanje bode kratko. Nato se zbero dež. zbori. Koncem novembra ae zopet snide državni zbor in imel bode priliko zborovati do konca junija ali začetka julija. Meseca julija bode državni zbor razpuščen in nove volitve bodo v drugi polovici septembra in prvi polo- vici oktobra. Ne prikrivam pa, da je to vladni načrt, ako državni zbor dovoli državi, kar potrebuje : Drž. proračun, trg. pogodbe, prispevek za skupne drž. stroške in vojaške novince. Ako se to ne zgodi, bode vlada preje volilce po- klicala na volišče. Naj Be torej ublažijo nasprotja. S tem bodete ustregli državi, ustavi in Ijudstvu. Vlada bode storila 8vojo dolžnost. Govor ministerskega predsednika je bil od večine poslancev vsprejet z odo- bravanjem. Poslanec dr. Gross je pred- lagal, naj se o vladni izjavi otvori raz- prava, kar je bilo soglasno vsprejeto. Nato je finanöni minister dr. Kosel po- jasnil državni proračun za 1. 1906. Prvi, ki je dobil besedo in ki je otvoril debato o vladni izjavi je bil znani grof Stern- berg, ki je ostal še do danes zvest svoji vlogi ter je razveseljeval tudi v torek poslance in poslušalce. Omeniti je še, da je bilo v torkovi seji stavljenih več nuj- nih predlogov, med njimi oni socijalnih demokratov, ki predlagajo, da izreče po- slanska zbornica ministerskemu predsed- niku barona Gautschu grajo, ker je delal na to, da se na Ogerskem ne uvede splošna in enaka volilna pravica, in oni dr. Šusteršiča in tovarišev, zadevajoč upeljavo splošne in enake volilne pra- vice. — V torkovi seji je v imenu ital. kluba predlagal post. dr. Rizzi, naj se dene z dnevnega reda vladni zakonski naört glede ustanovitve ital. pravne fakultete, ki je bil enoglasno vsprejet. Ako bo ital. poslanci zadovoljni s tem, da se jim ne da raje nič, nego fakulteto v Roveretu, zakaj bi ne bili s tem zadovoljni tudi drugi poslanci. V sredo pa je bila druga seja, v kateri se je nadaljevala debata o vladni predlogi. V sredo je posl. zbor- nica nadaljevala razpravo o izjavi barona Gautscha. Prvi govornik je bil dr. Lecher. Posl. Lecher rekel je, da je nekaj öud- nega, ako se ministerski prodsednik za- dovoljuje le s proračunskim provizorijem. Govornik dvomi, da bo ministerski pred- sednik mogel držati svojo obljubo in LISTEK. Kazen za greh. Povest: Spisal Janko B r a t i n a. (Konec.) In ona sama? Ravno taka je, taka, kot njena mati. Otrok tu je njen, njena kri se pretaka po njegovih žilah, a ona ga ne mara, ga noče. Ubiti ga hoče, za- daviti. Da, zadaviti telesno ; a bolje je, kakor bi ga duäevno zastrupila, kakor so njo. Oče njen, kje je sedaj ? Spi in sanja, ne ve, kaj je nocoj s hčerjo, ne ve, kam je prišla. On bi jo morda reäil, ona da ga ni hotela. Materi je verovala vse, njej je zaupala, očeta sovražila, ker ji ni pustil vsega, kar je hotela. Brata ima doma, ga ni sedaj; sam Bog vedi, kje je, že dolgo ni bilo slišati o njem ; ali morda ne bo preklinjal svoje sestre, ko pride domov in zve, kaj se je zgo^ilo. Morda je ne bo. Saj ni samo ona kriva, ni samo ona zaslužila, da bi ae kamen vrglo na njo — — — Otrok je zajokal, njegov glaa je bil tako neprijeten, votel. Pepca se je zdramila, stresla Be je in zopet ji je prišel Gričar na misel. — Tega mi ne boš prinesla za doto, sliäala je äe vedno in zdelo ae ji je, da je imel prav. Čemu bi redil ta nestvor, čemu bi si kvaril življenje s tem otrokom? Čemu bi si ga ona? Proö ž njim, saj ni vreden da živi. In nohti so se ji stegnili kakor mački, doteknila se je otrokovega telesa in jih zapičila v mehko kožo. Kakor bi bil velikan pred njo se ji je zdelo, ki jo hoče zadaviti. Otrok je rastel in rastel, tiste tope, oči so bile kakor dve veliki ploäöi in gube na sivkastem 1 obrazu so bile kakor od dežja razorana | cesta. — j — Proč, proö, od mene se poberi. In stegnila je prate, doaegla je ve- \ likanu tje do vratu in stisnila z obema ¦ rokama Divje in krčevito so se zasadili 1 nohti v velp kožo — I Stresla ae je pri tem, kakor megla \ se je nekaj dvignilo od nje in v rokah f je začutila otrokovo truplo. Bilo je že t hladno in arce je že nehalo biti. j Zunaj je postajalo svitlo, noö se je Že umikala dnevu. Pepca je pograbila I mrtvega otroka, tresla ga je sem in tja, potem pa drvila doli v sobo, kjer je 1 spala mati. 1 — Na, tu ga imate; tu imate, kar Bte hoteli, tu, vzemite ga, mrtev je — in zakričala je in skočila skozi vrata. Stara Korenovka je planila iz po- stelje, a ko je zagledala na tleh mrtvega otroka, ae ji je zdelo, da se vse podira nad njo. To, kar je ona storila nekdaj, to je danes hči; in ona je kriva vse te nesreče. Ona, samo ona! Kakor nora je skakalo po sdbi, Koren je vstal in začel tolažiti in miriti besno ženo. — Preč pojdi, preč. Ti ne veš, kar jaz vem. Tudi če veš, ne veä tako kot jaz. Ali ga ne vidiš tu, ga ne vidiš ? Mrtev je, vidiš, in jaz sem ga zaduäila, jaz. Glej, še imam nohte krvave, ker so bili zapičeni v njegovo meao. Vidiä, tu, glej 1 — In zatulila je in zopet začela be- sneti gori in doli. Pamet se je Korenovki zmeäala, povsod je videla le kri in krvave otročje vratove. Pepca je med tem tekla po vasi; nekateri bo zrli za njo, drugi pa hiteli jo prijeti in pripeljali so jo nazaj domov. Kmalu Be je pomirila, ker ni več videla mrtvega otroka. XI. Drugi dan so Korenovko, ki je äe vedno besnela in tulila, odpeljali v no- rišnico, Pepco pa so odvedli orožniki v zapor. Bila je bleda inmršava;od očetaae jepoBlovila kratko, a vendarljubeznjivo.— Vi niste niČ krivi oče, vi ste nedolžni. Odpustite mi, dejala je in podala sta si roke. Hudo je bilo očetu, a oko njegovo je bilo suho. Kmet nima navade točiti potokov solza, pri katerih Be navadno nič ne misli. Zatravnikar, kateri mi je razlagal vso stvar bolj natanko, mi je tudi po- vedal, da so Pepco obsodili na tri leta ječe, katero je z udanostjo prenesla. Stara Korenovka je umrla v noriänici, pri Ko- renovih pa gospodari sedaj sin in stari Koren z veselim srcem pestuje vnuke in vnukinje, katerih je že precejšno ätevilo.» Pepca ni priäla domov. Nekje v mestu je dobila službo in nič se ne ve več o njej. — Tako je, videte, modroval je äe Zatravnikar. Poäteno in pametno živeti, storiti svojo dolžnost in ogibati se greha, to nam bodi merilo za naäe življenje. Če kazen ne pride danes, pride jutri, a verujte mi: pride gotovo in nobeno ne- poäteno dejanje ne bo ostalo neka- znovano. pravočasno podati zbornici predloge za alnčaj carinake ločitve od Ogerske. Go- vornik označuje sedanjo ogersko krizo kakor plemeniiaško republiko,v katerini kralj drngo, nego nekak uglednejigrof. Ple- roenitaška republika je pa za moderno državo nerabljiv stroj, in smatrati ae ¦ mora kakor patrijotično delo, ako je bilo cesarju nasvetovano, naj uravna državno življenje na Ogerakem na mo- derni podlagi in upošteva ono veliko maso naroda, ki mu daje vojaštvo in ki vzdržuje državne finance. Poslanec Pernerstorfer je kritiziral program ministerskega predsednika, ki ni T sedanji državni krizi spravil na dan niti ene vstvarjajoče misli. Gautsch, ki daje vedno prednost intereBem dinastije, je s svojim nastopom proti sploäni vo- lilni pravici, kar skuša Gautsch atajiti, nahaJ8kal delavstvo proti dinastiji. Govorila sta Še poslanca Ofner in dr. Tavčar. Med govorom dr. Tavčarja je bila abornica takorekoč prazna, le kakih deset poslancev bilo je v zbornici, ko jedr. Tavčar govoril. Koga bodo pa tadi zanimali pogreti „Narodovi" članki, dr. Tavčarjivi sterotipni napadi na lju- bljanskega škosa ter drnge jednake ekepek- toracije? Na koncu svojega govora bavil se je nekoliko tudi z vseučiliščnim vpra- äanjem. Polezimiral jt namreč proti iz- javam ministerskega predsednikaGantscha, čea, da se zamore nove visoke šole ustanovljati samo zakonodajnim potom. Ob tem pogoja bi bila slovenska visoka šola odvisna od privoljenja Nemcev. Slovenßki narod se pa ne odpovo UBtanovitvi slovenskega vseučilišča. Na- to je bila razprava pjretrgana in prihodnja seja je bila odločena za včeraj. D o p i s i. Iz Šempasa. — Kakor pri vseh strokab, tako so tudi naäi cerkveni pevci pričeli ätrajkati. In moram reči, da ne brez razloga. Naši cerkveni pevci, kakor je častitim bralcem iz dopiaa predlansko leto že znano, ne dobivajo nobene place, a jim povzroča vsem veliko trnda. Po- sebno vaje za cerkveno petje, kojih imajo 60—80 na leto in traja vaaka po 2—4 ure, zahtevajo dosti truda. In akoravno izmučeni od poljskega dela, dobajajo redno k vsem vajam, ker imajo za to po- aebno veselje. Ker se ni že nekaj let v Šempaau gojilo narodnega petja, pričeli go se pred kakimi šestimi meseci učiti raznn cerkvenega tudi narodno petje. Že predlansko leto je napravil naä organist proänjo na stareäinstvo, da bi se ma dovolila prosta bira tnršice in ne je v slučaju ugodne rešitve iate, zavez&l nabrano blago med cerkvene pevce v drugi obliki razdeliti. Proänja pa je bila, ker so se nekateri atareäini, koji so bili takrat v manjšini, vedoč, da ne zmagajo, od seje odstranili in je bila ista vsled tega nesklepčna, zavernjena. Že takrat so ae čatili cerkveni pevci razžaljene in t>o hoteli odnehati s cer- kvenim petjem. Da bi pa imeli če že ne telesnega vsaj malo daševnega užitka za avoj trud, so prosili, da bi se jim dovolilo prirediti b pomoöjo tukajänjega bralnega draätva, h kojemn bi pristopili isti kot ndje, majhno veselico. Ker se jim še to iz raznih razlogov ni dovolilo, napravili so proänjo na tak. stareäinstvo, da bi jim isto podelilo za letos izvanredno pod- poro v znesku 40 kron. Bilo je to v seji dne 24. tega meseca na dnevnem redu. Pri tem pa so se pokazali nekateri sta- rešine, ki se zovejo „ta modre", kojih je tadi večina, koliko raznmejo prav za prav o tej atvari. Še ni prišlo do tozadevne razprave, so že pričeli „ta modri" kri- Lati oziroma rjoveti tako, da ko je nekdo hotel stvar nekoliko pojasniti, se ga ni moglo niti razumeti. Pri tem so se naj- bo\] odlikovali oni, ki mislijo, da so Bog ye kaj, ker se jim je podelila cast, da so bili izvoljeni stareäinom in bi bili naj- raje žapani. Pri tem pa moram reöi, da imamo tndi trezno misleče starešine, koji bi bili zadovoljni, ako ne popolnoma, tfsaj deloma ugoditi prošnji. Ali vsled rjovenja drugih ni priälo niti do razprave te točke. Žaloatno, da ne znajo bolj čaatno obravnavati raznih točk dnevnega redal Vsled tega štrajkajo pevci naprej, in Šempas, tako velika vas, nima cer- kvenih pevcev. Žalostno! Seveda, „ta modrih" se to prav nič ne prime. Le ubogi organist se mi smili, ker Be ravno sedaj, ko si je z velikim trudom napravil dober pevski zbor, mora napenjati na koru. Sicer pa je njegova dolžnost samo orglati in ne peti. Vendar po dobroti tudi poje. A tudi on ne bo dolgo, ker mora že sredi oktobra oditi k vojakom in njemu tako priljubljeno stvar, gojitev petja, koja ni lahka, zapustiti. Vse eno pa upamo, da se tudi zgoraj omenjena zadeva kmalu uredi in da bo novi organist z ravno isto, ali še vesijo vnemo opravljal svojo službo, in upošte- vaje Gregorčičeve besede: „Ne le kar veleva komu stan, ampak kar mož more storiti, tudi to je dolžan" izročil srečno domu vrniväemu se organistu, kar mu iz area želimo, številnejši in še bolj iz- vežban pevski zbor. V to pomozi Bog! Prijatelj petja. Politiöni preglecL Državnl proračun za leto 1906 je v torkovi seji državnega zbora pred- ložila vlada drž. zboru. Izdatki za leto 1906 so proračunjeni na 1.819,042.210 kron, dočim so za 1. 1905 bili proraču- njeni 1.780,801.322 K, dohodki so pa proračunjeni na 1.822,027.401 dočim so zal. 1905 bili proračunjeni z 1.782,376.055 kron. Prebitek znaša 2,985.191 kron. StroSki državnega zbora so se zvišali za 33.125 kron, skupni stroški državnega zbora so za 1. 1906 proračunjeni na 2,457.840 kron, gosposke zbornice pa na 122.300 kron. Silno ao se zviäali Btroäki za zadeve notranjega miniaterstva, namreč za 2,292.680 kron. Stroški mini- sterstva za deželno brambo so večji za 1,353.218 kron, za äolstvo so proraču- njeni večji izdatki za 2,068.600 kron. ToČka „finančno ministerstvo" je višja za 11,673.241 kron, trgovako ministeratvo zahteva 5,433.026 K več, večinoma za poštne in brzojavne urade, železniako ministerstvo zahteva 12,387.270 kron več, poljedelsko ministerstvo pa samo 2,400.000 kron več, pri penzijah je za- računjeno 1,992.570 kron več. Italljanskl državni poslancl. Klub italijanskih državnih poslan- cev je imel zadnje dni na Dunaju zapo- redoma več sej. Nekateri nemški liati so prinesli vest, da nameravajo vsi italijan- ski poslanci zapustiti državni zbor, ne da bi položili svoje mandate. Tržaški „Piccolo" je pa izvedel, da se je taka misel v italijanskem klubu sicer spro- žila, da se ni pa v tem pogledu še ni- česar sklenilo in da se bo o tem äele takrat sklepalo, ko se bodo poslanci prepričali o mnenju svojih volilcev v tem pogledu. Kriza na Ogerskem. Da dela sedanji položaj, v katerem se nahaja kriza na Ogerskem mnogo pre- glavice vsem onim, ki se pačajo s poli- tiko, to je popolnoma umevno. Ni se torej čuditi, ako se pečajo danes s to zadevo vsi listi ter ako polnijo svoje predale z raznovrstnirni ngibanji. Najna- ravnejše pa je, da se z ogersko krizo pečajo v prvi vrsti Madjari in da pri- rejajo po ogerskih mestih, posebno pa v Budimpeäti vsakovrstne demonstra- cije. Vse demonstracije naperjene ao se- veda proti Dunaju in proti onim sveto- valcem, ki ao, po mnenju Madjarov, sve- tovali cesarjn, da je nastopil proti vodi- teljev ogerskih opozicijakih strank na način, ki je že znan našim čitateljem in katerega smo opisali v zadnji ätevilki naäega lisla. Nekateri madjarski listi žu- gajo kar naravnost z revolucijo, kar ostane pa najbrže le pri žuganju. Sedaj se govori, da izda prihodnje dni celo ogerska koalicija neki manifest na mad- jarski narod, kalerega bode sklenila na jutrašnjem volilnem ehodu v Budimpešti in v katerem bode pozvala Ogre, da branijo svoje pravice, katere hoče Dunaj poteptati, ako bode treba tadi z orožjem v roki. Le socijalni demokratje nočejo trobiti v rog kohlirane opozicije. Ti ji nasprotno delajo sitnosti in ovire kjer le morejo. Tako so n. pr. v sredo priredili hrupno demonstracijo proti zhatopnikom opozicijskih strank ter razbili mnogo oken na palači, v kateri se zbirajo ti ogerski voditelji. Prišlo je med njirni in med vročekrvnimi dijaki do krvavih spo- padov, pri katerih so mladi fantje težko občutili trde delavske pesti. Ranjenih je bilo kakih 40 dijakov. Taki in jednaki nastopi bodo na Ogerskem äe delj časa J na dnevnem redu. — Tudi o nadaljnih korakih od strani krone se mnogo piäe in govori. V sredo je prišel na Danaj grof Fejervary, katerega je cesar vapre- jel ob jedni uri popoludne v avdijenci, ki je trajala nad poldrugo uro. Mnogi hoöejo vedeti, da namerava krona zopet potrditi sedanje miniBterstvo z grofom Fejervaryjem na čelu. Grof Fejervary bi dobil nalogo, da razpusti državni zbor ter da razpiše nove volitve in sicer na podlagi splošne in enake volilne pravice. Drugi pa pravijo, da namerava cesar po- klicati na krmilo grofa Khuen-Hederva- ryja, ki bode istotako razpustil drživni zbor in izvedel nove volitve. Ako bi prišla vsled novih volitev v državni zbor večina poslancev, ki bi bili istega mne- nja in istih nazorov, kakor so poslanci sedanje večine, potem bi naš cesar od- stopil ter prepuatil prestolonasledniku, nadvojvodi Francu Ferdinandu, da on napravi na Ogerskem red in mir. Pa, kakor rečeno, vse te vesti nimajo naj- brže nobene resnične podlage in so zgolj le časnikarska ugibanja, katere smo za- bilježili tudi mi, vršeč svojo časnikarsko dolžnost. Mnogo se govori tudi o tem, da bode več ogerskih polkov uže v naj- krajšem časa premeščenih v tostransko državno polovice, ter da se poäljejo na Ogersko naši polki in posebno pa hr- vatski. Koliko da je tudi na teh govori- cah resničnega, dokazala bode bodočnost. Gotovo pa je le jedno, namreč, da danes prav za prav že nikdo ne ve, kak konec bode imela ogerska kriza. Splošna moblllzaclja? Gla8ilo graäkih socijalnih demokratov „Arbeiterwille" priobčuje iz zaneäljivega vira vest, da so dobili zgornještajerski občinski uradi raznovrstne tiskovine in spise za slučaj nenadne mobilizacije. Libt sodi, da je naperjena mobilizacija proti Madjarom, a skoro gotovo so to le priprave za vsak slučaj, kakor ae je v tem oziru tudi pri nas že vse na novo uredilo. Anglesko časoplsje o ogerski krizi. „Daily Telegraph" piže : Cesar Franc Jožef, ta spoštljivi vladar, stoji pred naj- hujäo krizo v celem svojem dolgem in slavnem vladanju. Nikakor ni vseh teh težav provzročil sam. Noben državnik ne dela tako neprestano in pridno kakor on za blagor vseh delov avoje države. Se postaviti za sodnika med njega in ogerski narod bi se za Angleže gotovo ne spodobilo, ki gojL za cesarja Franca Jožefa čuvstva lojalitete in hvaležnosti, za Kossuthove patrijote pa aimpatije. Ako se pa vendar ne najde naglo sredstvo za odpravo krize, lahko razburkajo av- stro-ogerske težkoče vso osrednjo Ev- ropo. Nato potop. Kaj pa po potopu ? Se8tanek Tlttonlja z Biilowom. V četrtek sešlt sta se v kopališču Baden-Baden italijanski minister za zu- nanje zadeve Tittoni in nemäki kancelar grof Biilow. Italijanski listi sicer pravijo, da ta sestanek nima politicnega namena. Temu pa ne vernje nikdo, kajti taki goapodje se ne vozijo po navadi tako daleč brez vsakega namena. Omenjena dva ministra bavila se bodeta gotovc tudi z avstrijskimi zadevatni, kajti znano je pač vsakemu, da prežita Nemčija in Italija že zdavnaj na svoj plen. Češka deputacija na Francoskem. V četrtek zjutraj je dospel v Pariz praški župan dr. Srb s češko deputacijo, ki se udeleži odkritja spomenika Ivana Luksemburškega. Deputacijo je vsprejelo odposlanstvo občinskega sveta. Krutostl nemsklh vojakov v nemski Južno-zapadni Afrlki. Dunajska „Zeit" poroča iz Kapstadta (v južni Afriki) naatopno : List „Arguskt je priobčil senzacijonelna poročila, potrjena od Burov, o krutostih, ki ao jih poče- njali nemški vojaki v nemški južno-za- padni Afriki. Glaaom navedenega poročila so nemäke čete postrelile in obesile črne ženske in otroke pod pretvezo, da ao izvräevali vohunstvo. Več črncev je bilo obeäenih in dokler so še dihali, ao bili poatreljeni. V enem samem dnevu je bilo obešenih 25 Črncev, eden za drugim. Ranjence, mesto da bi jih negovali, so jih postreljali. Bari sami, ki bo jih Nemci najeli kakor voznike, ao prisiljeni, da morajo maräirati v prvih vrstah. Svedsko-norveaka kriza poravnana. Med ävedßkimi in norvežkimi dele- gati v Karlstadu se je doseglo sporazum- Ijenje s pogojem, da se vse preporne točke, ki se tičejo neodvisnosti in ne- dotakljivosti obeh dežel, predlože mirov- nemu razaodišča v Haagu. Dogovor velja za doset let ter ae vedno znova obnovi na deset, ako se od katere strani vsaj dve leti poprej ne odpove. Na meji med obema deželama se določi nevtralna zona v širokosti 16 km. Na tej zemlji se mo- f rajo odstraniti vse utrdbe in pristanišča. Grško-rumunskl spor. Rumnnski odposlanec v Atenah, Papini, je v pondeljek dospel v Carigrad. Obiskal je v apremstvu rumunskega od- poslanca pri turški vladi Lahovary-ja, velikega vezirja, kateremu je, kakor po- roča „Franks. Zeitung", podal obäirna pojasnila o grako-rumunskem sporu, ka- terega turška vlada pazljivo zasleduje, ker se vzroki istega vrše na njenem ozemlju. Diplomatične zveze med Bakp- reštom in Atenarni niso sicer Še defi- nitivno prekinjene, marveč bo, kakor se od kompetentne strani zatrjuje, vsled intervencije Avstro-Ogerske, le začasno suspendirane. Srbsko vseučllišče v Belgradu ae otvori na slovesen na^in v prisotnosti kralja Petra dne 15. oktobra. Kakor poroča „Albanija", se ustanovi na vse- učilišču ludi stolica za arnavtski jezik. Za profösorja tega jezika bo imenovan Žorž Meksi, sedaj docent na univerzi v Atenah. Angleško-japonakl dogovor. Japonski odposlanec Vikomt Hijaši, je izjavil nasproti zastopniku „Reuter- jevega biro", da tvori nova angležko- japonska pogodba močno obrambo proti novi vojni. To je tudi namen pogodbe. Mi ne bomo mogli reči, da je zagotovljen trajen mir, toda mi bomo zamogli reči, da je za več let zagotovljen počitek. Povsod naj razumejo, da ni ta pogodba na noben način kako pretenje. Car v Rimu? Kakor javljajo iz Rima, se vräe med italijanskim in ruakim dvorom zaapna pogajanja glede potovanja carja Nikolaja v Rim. Witte v Petrogradu. Witte dospel je v Petrograd v če- trtek zjutraj. Na kolodvoru je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je Witteja burno pozdravila. Prlhodnjl ruski mlnlsterskl predsednlk. Kakor poročata ruska lista „Novoje Vremnja" in „Rus" je že danes gotovo, da postane Witte ministerski predsednik. Prihodnje rusko ministerstvo sestavljeno bode, po zatrdilu omenjenih liatov, tako- le: Predsednik ministerstva bode Witte, ki bode objednem tudi voditelj minister- stva za notranje reči ; liaančni minister postane Romanov; pravosodje dobi baron Šolaki; zunanje zadeve bode vodil nada- Ije groi LamsdorJT; poljedelatvo bode vo- dil Sukumlinov; vojni minister bode Rö- diger; minister mornarice bode Birilev; učni minister postane Troubetskov; pro- kurator av. Sinode postane Šelemetiev. Kltajska protestlra proti mlru. Kitajska je vložila pri japonski ka- kor tudi pri ruski vladi protest proti dvema točkama rusko-japonske mirovne pogodbe. V mirovni pogodbi je namreč določeno, da morajo ruske in japonske vojne čete v dobi 18 mesecev zapustiti Mandžurijo. Kitajski se zdi ta doba pre- dolga in pravi, da bi zadostoval za ta namen 9-mesečni rok. Ravno tako se zdi Kitajski ätevilo vojakov, ki ostane v Mandžuriji, da varuje ondotne železnice, preveliko, in zahteva, da se isto zmanjäa. Domače in razne novice. Komur tice! — Z današnjo številko dovršili smo tretje četrtleije t. 1. Pregledovaje svoje knjige pa smo nušli, da je še dosti naših gg. naročnikov, ki niso poravnali na- ročnine za tekoče leto in nekateri celo za prejšnja leta. Prosimo torej dotičnike, da se nas vendar uže en- krat spomnijo ter nain blago vole" zaostalo naročnino kmalu poslati. Obnem tudi prosimo naše prijatelje in somišljenike, da blagovolc naš list širiti ter nam novih narocnikov pridobiti. Upravništvo. t Josip Ži^kar, dekAU na Vidmu ob Savi. — Naše slovenske brate na Stajerakem zadela je huda nesreča, izga- bili ao namreč jednega svojih najboljäih sinov, državnega in deželnega poslanca, prečastitega gosp. Josipa Žičkarja, ki je v sredo na Dunaju po kratki in rnačni bolezni izdahnil svojo plemenito dužo. ßlagopokojnik je äe v nedeljo dne 24. t. m. praznoval v svoji farni ce^kvi sv. Ruperta cerkvanje, v pondeljek pa se je podal v državni zbor, a že v aredo nt ga bilo več med živimi. Dekan Žičkar je bil šele v petdeaetih letih in vedno övrst, zdrav in delaven. Bolehati je začel äele pred kakimi 3 meseci na zltttenici. Iskal je aicer leka pri zdravnikih in na Sla- tini, a to ga ni oviralo, da ne bi ne- prestano delal na duänopastirskem polju kakor dekan in župnik, na političnem poljn kakor deželni in državni poslanec in kakor predsednik političnega draštva „Sava", na gospodarskem poljn kakor predsednik po njem osnovane posojilnice. DelRven je bil tndi v šolskih, občinskih in raznih hnmanitarnih stvareh. Ranjki je bil rojen v vasi Gorica .pri Rajhenbargu. Po dovršenem bogoalovju je služil na raznih mestih kakor kaptan, veliko let kakor vikar in katehet v Celju, kjer je bil Slovenstvn v veliko podporo in od koder se je preselil kakor žapnik v Vitanje, v ta zelo ponemčeni trg ob Pohorju. Tukaj je za alovenako red ve- liko htoril, posebno z uatanovitvijo po- sojilnice. Z Vitanja se je bil preselil blagi ranjki na dobro dotirano videmsko faro, na Kateri ma je bil poverjen tudi de- kanal. Žičkar je bil štajerski deželni in državni poslanec, kateri mesti je za- vzemal kacih 10—12 let. Kakor rodoljub in politik je vestno izvrševal poverjene ma dolžnosti. Ceravno je inael doma posla dovolj, vendar ni zarnudil nobene aeje deželnega ali državnega zbora, h kalerim se je moral daleč voziti. In kakor posla-nec je rad in navduäno skrbel za slovenski narod. Ob vsaki priliki se je potegnil za kulturne in narodne pra- vice Slovencev v obče, pa ludi posa- mičnih okrajev, občin, oseb itd. Koliko nujnih predlogov, koliko interpelacij je stavil ! ! Koliko oseb se je zateklo k njemu, ko so Be jim godile večje ali manjše krivice, da je branil vse, bodisi v parlamento, bodisi na osrednji ali de- žeini vladi ali pri deželnem odbora in drogod !! Kako je doma vedno študiral razne nadloge, ki tarejo ta in tam äta- jerske Slovence! Kako rad in temeljito se je poučeval poprej o vsem, predno se je kakor narodni zagovornik potegnil za to in ono 1 Blagopokojnika dičile so sploh naj- lepäe lastnosti. Bil je rodoljub v pravem pomenu besede in povsem nesebičen človek. Da je bil ranjki cist in nesebičen patrijot, dokaz temu je tadi to, da si ni kupičil posvetnega blaga, da je marveč svoje dohodke porabil v veliki meri za to, da bi bil potom dobre politike pri- pravljal pot štajerski Sloveneem do bolj- šega knltarnega blagoatanja in narodnega napredka. Blag in hvaležen mn torej spomin med vsemi Slovene; in večna luč naj mn 8veti! Umrl je v Ljubljana trgovec z biči, g. Jožef Umek, ki je bil zaradi svoje originalnosti jako znan Ljubljančanorn. Za glavnega dediča je postavil baje avo- jega knjigovodjo Ivana Podlesnika, kate- rema je zapastil hišo in znatno svoto denara. Napravil je pa tadi več dragih legatov. Pokojnik je bil doma s Krasa, ako ae ne motimo iz Brestovice. Za „SolskI Dora" je prejelo uprav- ništvo „Gorice" : Domorodec 10 K ; za- časni klnb „Črnega Petra" na Srpenici 18 K. Hvala! Državni poslanec dr. Gregorčič je vložil interpelacijo, katero je podpisal tndi poslanec in deželni odbornik d r. Verzegnaasi, radi odloka finančnega miniaterstva z dne 21. avgasta t. 1., 8 katerim ae kmetom posredno prepove- dnje kuhati žganje iz fig. Zdi se, da vladni goapodje, ki so provzročili oni odiok, ne ločijo surovih od suhih lig, in da so imeli zadnje v mislih, ko so sestavljali ono naredbo. Za sipavaki okraj na Kranjskem je ta odlok po pri- zadevanjn poslanca Žitnika, ki je bil takrat na Danaju, za letoa razveljavljen. Nadejarno se, da isto se zgodi tadi za •Goriško vsled stavljene interpelacije in prošenj, katere so prizadeta županatva po deželnem odbora poalala visoki vladi. .Radi bi videli, da bi ae to h i t r o zgo- dilo, ker čas za kahanje je že ta I Dr/avna poslanca dr. Verzegnassi In dr. Gregors č sta vložila interpela- cijo radi brambenih del ob Idriji na ita- lijanski meji. 0 tej svtari interpeliral je .poslanec Jakončič že pred leti v deželnem zboru. Vladni zaatopnik je bil takrat v svojem odgovoru dal nekoliko upanja, da ae vlada za stvar kaj pobrini. Ali od naše atrani se ni zgodilo nič, ined- tem ko nm laäki beneäki strani postavlja- jo brani, ki odvračajo reko na avstrijsko 8tran od Golegabrda do Dolenje, kjer je voda že mnogo svetä odnesla ta priäla celo do ceste, ki pelje iz Mirnika v Do- lenje, tako da je v temi prav nevarno hoditi ali voziti po nji. Je pač skrajni čas, da pogledajo državne oblasti z enim oöesom tadi na naše obmejne kraje ter da nam pomagajo po vzglodu sosednje države. Državna poslanca dr. Gregoržič in Autonelli sta izročila železniškemu ministerstvu proänjo briskih in aosednjih furlanskih občin, naj bi vlada s svojim mogočnim nplivom na to delala, da pre- meni južna železnica sedanje postajališče ˇ Moäi v popolno postajo za osebni in blagovni promet. Enako prošnjo eo po- slale omenjene obcine tadi obratnema vodstva jažne železnice. Kdorkoli pozna na$e kraje in težavnosti prometa za vsakovrstno blago, mora priznati nujno potrebo, da se napravi naprošena po- Btaja. Upamo, da tudi visoka vlada se o tem prepriča ter da na njen pritisek se tadi jažna železnica ne bo mogla dalje uatavljati splošni želji briskega in so- aednjega farlanskega prebivalstva. Časnikarskl glasovi o spreniem- bah pri kraiijski deželni vladi. — „Politik14 poroča z Danaja o odpokli- canja barona Heina: Odpoklicanje de- želnega predsednika kranjskega barona Heina z njegovega dosedanjega mesta bo v tabora katoüäkih konservativnih Slo- vencev vzbadilo največje zadovoljstvo. Znano je, da je bila pod dr. pi. Körber- jem zaman stavljena zahteva, odpoklicati barona Heina in da je postala obsitruk- cija v kranjskem deželnem zbora per- manentna, ker se ni ugodilo tej zahtevi. Brez dvoma bo sedaj deloval kranjski deželni zbor. „A gramer Tagblatt" piSe : Kranjski deželni predaednik, baron Hein, ki je toliko zagreäil pri Slovencih, je slednjič vendar äel. Imenovan je za aekcij. šefa v avstrijskem notranjem mi- nister8tva, kar je značilno, ker bivši namestniki, ako ne gredo v pokoj, na- vadno obsede na ministerskem sedežu. — Kot lek za to rano je dobil baron Hein veliki križ Franc Jožefovega reda. „Niirodni Li s t y", glaailo Mlado- čehov, piaejo o novem kranjskem deželnem predsednika, da je baje popolnoma ztno- žen slovenščine ter pravijo o odatopu barona Heina : Baron Hein je bil ad peraonam v III. činovnem razreda. Nje- govo imenovanje za sekeijskega äefa torej ne pomenja zanj nobenega gmot- nega dobička ; pač pa je to brez dvoma viden odstop pred večletno obatrakcijo slovenske katoliške stranke kranjske v deželnem zbora. Preko mrtvega trapla bar. H -ina preide ta stranka očividno k navadni opoziciji. Tadi „Slovenaki Narod" po- avetil je ti spremembi uvodni članek. Med dragim piäe ta list, da je vlada bar. Heina poalala za to na Kranjako, da osnuje na Kranjakem zvezo med kleri- kalci in med Nemei. To trdi „Slovenski Narod". Kako resnična pa da je ta nje- gova trditev, dokazaje pač najbolj zveza kranjakih liberalcev z Nemci, zveza, ki v reanici obatoji in jo ne more torej nikdo utajiti. 0 kranjskem deželnem zboru poročajo „Tagespožti" Nemci iz Ljubljane: Kranjaki deželni zbor ne bo sklican 10. oktobra in sicer zaradi osebne izpre- membe v predaedništva kranjske deželne vlade. Če se skliče deželni zbor pozneje, je odvisno od pogajanj novega deželnega predaednika s klerikalci zaradi prene- hanja obatrukcije. Stranki večine zabte- vata prej ko slej, da ne pričneta prej z razpravami posameznih „klerikalcem" ljubih predlogov, dokler se ne reäi pro- račan in ne pripastita izločitve obstrak- cije od slačaja do alačaja. Najdeni ukradeni denar. — Ka- kor smo zadnjič poročali, so zaprli v Gorici trgovskega pomočnika Artara De- rosaija, ki je ukradel iz zapaäcine po- kojne gospe Martinelli hranilno knjižico tukajänjega „Monta", na katero je bilo vloženih 6000 K, kateri znesekje Derosai pri „Monta" tadi vzdignil. Policija pre- iskala je ponovno Derossijevo stanova- nje, da bi našla ukradeni denar, a ni ae ji posrečilo. V aredo podala sejesodna komisija zopet na stanovanje Derossi- jevo ter začela vse na drobno preiako- vati. Prevrgli in preiskali so vse, ali de- narja le ni bilo. Ko so hoteli že oditi, pade sodnema slugi Grbeca na am, naj bi se preiskale tadi podobe, ki so visele na stem*. Med podobami se je nahajala tadi slika M. B. na platna, ki je bila pričvrščena na deako. Ko je sluga po- tipal aliko, je zapazil, da ae med platnom in med deako nahajajo neki papirji. In res, bil je tu denar, katerega so iskali. Našli so 5580 K. Nezvesta služkiuja. — V sredo so zaprli neko Marijo Kenda iz Volč, ki je svoji gospodinji, pri kateri je alužila, odnesla nekaj penla in pa srebrno uro, vredno 25 K. Nesreča pri delu. — 16-letni Josip Mrak iz Lrjčnika padel je z odra, ko je nosil malto v Podgori, kjer zidajo neko njvo hiäo. Poäkodoval se je tako hudo, da ao ga morali prenesti v tak. bolnišnico. Pevsko in tambnraško društvo „St. Andrez' v Št. Andrežu bo imelo v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. svoj asta- novni občni zbor ob 3. uri popoladne v prostorih g. Franca Paäkalina. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikapripravljav- nega odbora. 2. Volitev stalnega odbora. 3. Doiočitev udnine. 4. Določitev drašt- vene sobe in caaopisov. 5. Razni pred- logi. K obilni adeležbi uljudno vabi za- čaani odbor. V centralnem seineniAču prične se šolsko leto pnhodnjo nedeljo 1. okto- bra se sv. mašo ob 8. uri. Kazenska razprava dr. Stanič- Wcrk. — Dne 22. janija t. 1. vršila ae je pred tržaškim porotnim aodiščem na zatožbo dr. Staniča kazenska razprava radi razžaljenjn časti potom tiska prot» Janeza Werka, lastniku in izdajatelja, ter Viktorja Benussiju, odgovornema ared- nika Ü8ta „II Gazzettino". Omenjena raz- prava je bila zvršena z oprostitvijo obeh imenovanih obtožencev. Proti tej raz- sodbi je pa tožitelj odvetnik dr. Staniö vložil pritožbo ničnoati. Najvišji aodni dvor je tej pntožbi agodil ter razveljavil razsodbo, odredil, da ae ima v stvari vršiti nova razprava in določil za to novo razpravo goriško porotno aodiš' e. „Bralno in pevsko društvo" v Vel. Žabljah priredi dne 8. oktobra ob 3. in pol uri popoludne v dvorani gosp. Job. Paljk „Prešernovo veselico" a slede- čun programom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Pesem „Pre^ernu", A. Nedved, poje meäani zbor. 3. Slavnostni govor. 4. „Strunam", K. Mašek, poje mešani zbor. 5. Deklamacija „Prešerna", A,škerc. 6. Dvoapev „Sarafan" s apremljevanjem glasovirja. 7. Deklamacija „Neiztrohnjeno sree", Fr. Preäeren. 9 Igra „Jedna se mora omožiti". 10. Samoapeva „Dekliäka tožba" in „Rožmarin", H. Volarič a aprem- Ijevanjem glasovirja. 11. Prosta zabava. Odbor. Nesrcca na lovu. — Ko je 20- letni posestnikov sin Jakob Osebek iz Sreblja pri Tolminu te dni na lovu sprožil puäko, odtrgal mu je strel vse prste leve roke. Prepeljali so ga v bolnico. Toča. — Kakor nam poročajo, padala je v pondeljek zjutraj toča na Vitov- ljah, po delu občine Osek in Šempas, in je napravila tam mnogo škode. Zlobno poškodovanje. — Včeraj je nekdo v Reicbovem hlevu hudo po- äkodoval jednega konja, ki je last gosp. Kovačiča od Sv Lucije. Napravil je konju na hrbtn oziroma na plečih kakih 20 cm dolgo rano z nožem. Živinozdravnik na- pravil je na rani äestnajst äivov. Voznik g. Kovačiča ostati je moral zaradi tega v Gorici. Z1i se, da ao podivjancu, ki je to storil baje iz maščevanja, na aledu. Yesellca pevskoga In tambura- škega društva „Podgora", ki se ni mo- gla zaradi slabega vremena vršiti v ne- deljo, vršila se bode jutri. Ilaznašanje pisem. — Od jutri naprej raznaäala se bodo pisma mesto ob 7. uri zjutraj ob 8. Tatvina. — 27. t. m. po noči vlomili so neznani uzmoviči v podružno pro- dajalnico kraha g. Karola Draščeka, na- hajajočo ae na Kornju h. St. 4. Priäli so v prodajalnico z veže, torej od zadej. Odšli ao pa skozi sprednja vrata, ki vo- dijo na ulico. Odnesli so kakih 100 K denara. Vodstvo podružnice družbe sy. Cirila in Metoda v Kobaridu naznanja, da bo letni občni zbor prihodnji četrtek dne 5. oktobra v občinski dvorani ob 2. uri popoludne. Treščilo je. — V ponedeljek jutro, nekaj malo preden je sv. jutro zvonilo, treäöilo je na Vojščici v zvonik. Neareče ni poaebne, le v vznožju zvonika zruäen je precej zid in od ene Btrani preluknjan. V cerkvi ni neareče. Če je bil cerkvenik le 10 rninut prej zvonil, ga je bilo ubilo. Zopet sola, v blisku in gromu le malo zvoniti 1 Zmešnjavav Italljauskemtaboru. — V ital. taboru vlada sedaj velikanska zmešnjava. Poslanska zbornica na Danaju je dovolila Italijanom v torek oni „nič", katerega so zahtevali njih zastopniki. To je pa Italijane še bolj razdražilo, in zdaj oglašajo ae po raznih ital. ^liatih ljudje, ki pravijo, da ital. zastopniki niso zamogli večje neumnosti napraviti nego je bila ona v torkovi seji zbornice, kajti vsak pameten clovek ve, da vendar nekaj je le nekaj, a nič da ni niČ. Vsled tega izgubili so ital. državni poslanci, kakor se po domače pravi, glavo, in sami ne vedo, kaj bi počeli. Jeden tržaških državnih poalancev izrazil se je v četrtek zvočer naaproti neki oaebi, da so tržaški poslanci že položili svoje mandate, ker se ne čutijo nikakor aposobne za vpri- zoritev obstrukcije, katero od njih za- htevajo njih volilci. Kakor poroča da- našnji „Piccolo", je od ätirih trzaäkih državnih poslancev pa le jeden sam položil mandat, in ta bil je Scaramanga. Oni poslanec pa, ki se je v četrtek izrazil, da je tudi on položil svoj mandat, pa tega ni storil in se je skesal, iz Cesar je razvidno, da je položaj tržaških državnih poslancev sličen položaju mahe v močniku. (irozna nevihta v Cclju. — V pondeljek okolo 11. ure dopoludne je bila v Celju grozna nevihta a točo, de- belo kakor golobja jajca. S streh so začele padati opeke, cele kose streh je vihar odtrgal in metal na ulice. Škoda v mestu je velika, še huja je v okolici. Po vinogradih je vae pobito in razbito. Takega viharja najstareji ljudje v Celju ne pamtijo. Profesor Josip Stritar — častni občan Ijnbljanski. — V aredo je ime- noval ljubljanski mestni svet prolesorja in pisatelja slovenakega, g. Joaipa Stri- tarja, Ijubljanskim častnim občanom. — Profesor Stritar bo prihodnje leto praz- noval svojo 70-letnieo. Ljubljana za Kalabrijo. — Ob- Činski zastop Ijabljanskega mesta je so- glaano dovolil 500 kron podpore za pre- bivalatvo v Kalabriji, ki je bilo prizadeto po potreau. Slovenci v Gradcu. — V nedeljo, dne 1. okt. priredi slovensko krščansko izobraž. druätvo „Domovina" v Gradcu veselico z gledališko predstavo „Kateri bo", nadalje petje in tamburanje laat- nega zbora, šaljiva pošta in razuovr stne zabave. Ker se v Gradcu redkokedaj kaj sličnega priredi, je pričakovati obilne udeležbe. Vsi graški Slovenci se najn'jud- neje vabijo. Lokal „Zum wilden Mann", Jakominigasse št. 3. Pos ii em an ja vredno povelje je izdal poveljnik 15. avatrijskega armad- nega zbora fcm. pl. Albori. V poveljn poziva častnike, naj z vojaškimi novinci, ki niao vajeni vojaäkega življenja, lepo in z največjo potrpežljivostjo postopajo. Pozor! — Takozvani Kaldejci krožijo vnoviČ po latri, ter pobirajo rai- lodare. Žendarmerija jim je ?ia petami, ker do zdaj so bili vsi taki gostje spo- znani za najhujše sleparje, dast ao aku- šali izkazati se s priporočilom jeruzalem- skega patrijarha. DuhovSčino opozarjamo, da ne ame noben taji državljan po Av- atriji pobirati milodarov, ako nima v to dovoljenja notranjega miniaterstva, mi- sijonarji pa vrh tega dozvolo rimske propagande. Kakao. — Kakor uöi izkuänja, ni redovito uživanje kakovske pijače zdravju nikakor tako v prid, kakor so pogostoma mislili doslej. Ker ima v sebi često jako veliko tolače (čaaih nad 50%), provzroča kakao motenje v prebavi, da čutimo že- lodec nenavadno natlačen, da smo ne- navadno hitro siti, da imamo manj slasti do jedi in da nas peče zgaga. Črealovita snov, ki jo ima v 8ebi (kaka- orot), provzroča vrhutega lenoat v čre- vesu, pogostoma celo trajno zaprtost. Da se zaprečijo te neprilike, pošilja staro- znana sirma Ivan Hod pod imenom rkandol-kakao:; na trg izdelek, ki je najboljšega okuaa in zaradi teiesne združitve s sladom jako lahko preba- ven ter naposled dokaj cenejši od vseh drugih kakaovskih vrst. Ta združitev s sladom, cigar lastnosti, tolikanj drago- cene za zdravje, se priznavajo čira- dalje splošneje, zmanjšaje tolščatost tako izdatno (po analizi preizkaševali^ca na Dunaju z dne 21. oktobra m. 1. 19 33%), da se sme kandol-kakao resnično označiti kot malotolšč in jako hasniv vsakemu organ'zmu. Ker ima obenem izredno mnogo živilnih snovi, je kandol-kakao v mnogih primerih važno živilo, zlaati za odpravljanje nervoznih dispozicij, ma- lokrvnosti itd. Kdor je vajen kakaovsk© pijače, temu se izvestno hitro prikupi kandol-kakao tako, da ga bo redno rabil, ker vstreza vsem zahtevam. — Kandol kakao ae že dobiva v vseh trgo- vinah s specerijskim blagom, vendar je treba paziti natanko na ime Ilotl in zahtevati izrečno kandol-kakao. Odprto pismo vsem velecenjenim gg. krčmarjem bovškega okraja. Velec. gg. krčmarji-tovariši ! Resničnost pregovora, da „nehva- ležnost je plačilo sveta- je moral — hočeŠ nočeš ^— že marsikateri zemljan bridko okusiti. Ceravno vem, da nisem niti prvi niti zadnji med takimi nesreč- nimi zemljani, Vam hočem vendar stvar, za katero se gre^ nekoliko obäirneje po- jaaniti. Širijo se namreČ glaaovi, da sem jaz kriv, da nam ni še izplačal gosp. Goriup dogovorjenega zneska, kakor tudi, da pobirajo užitnino na vino in meso (inančni organi, dočim bi jo lahko mi aami pobirali. Koliko je na tem resnice, oziroma kako krivično je tako očitanje, boste lahko sami spoznali iz sledečih podatkov: Predlinskim, kakor se še dobro epominjate, smo se zbrali vsi krčmarji bovškega okraja, da ae dogovorimo, kako iztirjati od g. Gorinpa, našega najemnika užitnine na vino in meso, več let za- stani dogovorjeni znesek. Na tern sestanku 8te pooblastili g. Domicijana Huber, raene in g. Antona Strausgitl, da ukrenemo vse, kar bo mogoče. da se dotiöni znesek resnično iztirja. Za leto 1898 odpadli znesek 300 11. smo iztirjali, oziroma dvi- gnili iz poštne hranilnice, ter razdelili med prizadete krčmarje, a za 1. 1899 in 1900 dogovorjeni znesek 600 fl. in za nadaljna tri leta zastani znesek 900 fl. ni še iztirjan. Pa kdo je temu kriv? Morda jaz, kakor se mi drzne nekdo zlobno očitati? Ali niste videli, da mi je začel g. Anton Strausgitl že tu na se- stankn očitno nasprotovati? In kakor takrat, tako je tndi potem, ne da bi naju podpiral, donledno vse podiral, kar sva jaz in g. Haber v tem oziru ukrenila. Slednjič je tndi g. Domicijan Huber z nekim svojim podpisom, katerega ni bilo mogoče prečitati, zakrivil, da g. Goriup ni smatral resnim naše tirjatve, tako da ni dal na to niti odgovora. Bil sem torej popolnoma osamljen, in da se ni iztirjal od g. Goriupa več let zastani znesek, ne pade na me, kakor vidite iz navedenega, niti najmanjša krivda. Z ozirom na to, da nam ni hotel g. Goriup izplačati dogovorjenega zneska, se je odposlala okrožnica vsem krčmarjem bovškega okraja s pozivom, da odpovemo g. Goriupu pobiranje užitnine ter da jo prevzamemo v svoje l-tstno področje. Da bi se mogel ta namen, kakor je bila aplošna želja, v resnici doseči, me je stalo, kakor Vam je dobro znano, ogrom- nega denarja in veliko zamade časa. In kakšno plaČilo sem prejel za ves svoj trad, za vse svoje žrtve v prid sploinemu blagru? Nesramno očitanje, da sem jaz kriv, da se ni iztirjal dotični znesek od g. Goriupa, in grdo podtikanje, da sem jaz kriv, da nismo dobili pobiranja uži- Inine v lastno področje. Hvala lepa za tako plačilo! In če pomislite, da sem, Čeravno osamljen, zvestno izvräeval meni poverjeno nalogo in celo vkljnb temu, da so mi ponnjali od izvestne atrani lepo nagrado s pogojem, da molčim, tedaj lahko Phmi razvidite, kako krivično so me napadli. Nadejaje se torej, da boste to po- jasnilo blagohotno npoätevali, ae bilježim najodličnejšim gpoätovanjem Vam zvesto udani Josip Fon, krčmar. Bovec, 25. septembra 1905. Rojöhi! hupujte narodni holeh Jolskega Dornn4'. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . . K 294 — do 300 — „ Portorico . . „ 260 — „ 280 — „ Santos . . . „ 200 — „ 230 — Slakdor.....„ 80— „ 86— Otrobi debele . . „ 1250 „ 1450 drobne . . „ 12— „ 1360 Petrolij v sodu . . „ 42-— „ 43— „ zaboju . „ 13*— „ 13 50 M o k a ogerska: št. 0 K 29— št. 1 K 28— št. 2 K 27— „ 3 „ 26-, „ 4 „ 25-20, „ 6 „ 2340 St. 6 K 22-20. Na prodaj je glasovir v prav dobrem stannu. Oglasiti se je na Solkanski cesti št, 15. = ,, ¦ . ......, ._=• | Kdor ljubi Itakuo in čokolado, tcmii iiodi priporoeeii: * Ivan© Hoff a ki imti najmaDJ toläee v set>i, je torty najlaže prc- baven, ne provzror.a nikoli zaprtosti in je ob imjbolj- šeni okunu izrudno poceni. Pristoii srtino •/. imenom v Ivan Hoff \ in z lovjo vai'stvuno znamko. (J Zavojipo'AkgOOvinarjev 7 » . >/« . so » l?P Dobiva se povsod. W V ^^ ^^ 30-35 panjev ple- menjakov in jeden voz („škalir") za prevoz istih so na prodaj. s Obrniti se je do AI. g \ Verč, nadučitelja v | i Kanalu. ö Štev. 988. Razglas. Da se napravi potrebni red na tukajšnjem pokopališču, sklenilo je lukajšnje občinsko starešinstvo v svoji seji dne 4. decembra 1904, da se morajo odpraviii do konca tega leta vsi nagrobni spomeniki in vse ograje z grobišč, katera so uže nad 10 let stara in za katera ni bil odkupljen prostor. To v znanje in ravnanje vsem prizadetim domačinom in plujcem. Po preteku določenega časa, 31. de- cembra 1905, izvrši to občina Sol- kan, dotični pa izgube pravico do spomenikov in ograj. Županstvo Solkan, 28. avgasta 1905. Mih. pl. Batistič, župan. Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v Gtorici ulica Vetturini št. 3. >^V V>r' -W ^W ^V >^«^ >^V yy ^TW >#*^ 5bnnn in Se veß se nrUII lahko zasluži. Tvrdka za domače delo s pletalnimi stroji išče osebe obojega spola s pletanjem * na naših strojih. Priprosto in I hitro domače delo za celo I leto. — Posebne izobrazbe ^,^^^ ni treba. Oddaljenost ne škodi; delo da tvrdka. Turdha za edomač delo s pletalnimi stroji Tfios. H. Whittich 8 Com. PRAGA Petersko predmestje 7—433 Trst Via Campanile 13—433. Anton KuštPin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča častiti duhovšČini in slavnemu občinslvu v mestu in na deželi bvojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko ät. 0, 1, 2,8,4, 6. Ve« vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od lji kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice ŽnideršiČ & ValenčiO v II. Bistrici. Žve- plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz MajdiČevega mlina v Kranju in z Jochmann-orega t AjdoraČini. Vse blago prve Trate. Iv. Culot avtoriz. hamnosešhi mojster ulica Sv. Antona št. 16, Gorica priporoča sl. občinstvu za bližajoči sc vcrnih duš dau svojo bogato zalogo Faznovrstuik nagrobnih spomenihov priprostik in finih. Cene jako nizke. OC= W rsj N ¦— >«si ¦ . s "cö II Priporoča svojo zalogo raz- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitpo, dobro in po eeni. Za vsako uro 1-letna garaneija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških eenah, a ne kakor posredovalei. Anton Ivanov Pečenko Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristuih \ belih in črnih vin iz lastnih in drugih i priznanih vinogradov; plzenjskega piva : >prazdroj« iz sloveče češke >Meščanske pi- | vovarne«, in domačega žganja I. vrstc v : stoklenicah, kojcga pristnost se jamči. ' Zaloga ledu katerega se oddaja le na ; debolo po 50 kg naprej i Vino dostavlja na dom in razpošilja \ po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m m m m m m ^O mizar in v iesni trgovec v Poäpri, ja vogln novep železnišfeeaa mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) ter podružnica za Soilim mostom jri Pevmi Trgige tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrNtnega trde- gn in mekhega lesa domacega in tnjega, veliko zalogo pohišt- j va, vinskih poHod, Htiwkalnic itd. Wittmann Feliciental, p. Tu- cholka v Galiciji, spričrje, daje nje- gova soprog-a o- krevala od težke bolezni vsed rabe zeleznatega vma G. Piccoli-ja, dvornega založniha Nj. 5vetosti in le atja v Ljubljani. Pollitrska ateklenica stane 2 K in se vna- nja naročila izvršujejo z obratno pošto. ' Cudouitost! 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura z lepo verižico, točna, /. 2-letnim jamstvom; izborna latorna ^la- gica s 25 krasninii slikami, zelo zabav- na; 1 elegantna zaponka najnovejši t'a- - klo v zaklopnici, 20 reči za pisalue po- trebšsiino in 200 kosov raznih reči za doinačo rabo. 325 kosov z uro, katera je sama toliko vredna, se dobi proti poštncmu povzetju za 2 gld. 10 kr. od zaloge S. Kohane, Krakuvo st. 16. Za nepristojeno se denar vnio, Veliko k. nnlivalniVi i^i«i>m Vydrova tovarna hranil. Praga VIII. izdelnje in priporoča: Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka „Vydra". Juhne kon8erve (grahove, lečne, gobove inriževe). Oblati(specijalit6ta: „Dessert dšlicat" in maBlenioblati). Šumeči limonadni bomboni „Ambo". Dišava za pecivo „Bahtin". XAPRAV1TE POSKUS! Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 v in poštnina. „Narodna Tiskarnn" izvršujc vsa v ti8karsko stro- ko spadajoča dela in sicer lično in točno. .CentPfllno posojilnica pegistPDOana zadruqa Q Gorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9. Po8ojuje svojim članora od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°j0, na vknjižbo pa po 5°|0 z l j8 upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena.