tlrrilnistvo - upravo: Ljubljana, Kopitarjeva 1». Telelon 4001 - e jo odlikoval narednik vodnik (»orini Liiigi iz Alscna (Piaccnza) i/, tretjega letalskega roja. ki je -estreltl dva štirimotornika in eno dvoiilolurno lovsko letalo. Kralj Boris ilS. na mrtvaškem odru Dva proglasa vlade - Prestol je zasedel kralj Simeon SI. - žalovanje po vsej Bolgariji Sofija, JS. avgusta, na Rolgarskl kralj nori« 111. jo dnucs ob lS.i« umrl v kraljevi palači v Sorui. V Istem trenutku so sneli zastavo s kraljevimi znaki, ki Jc plapolala na palači. Proglasa bolgarskemu j[ narodu Sofija, 20. avgusta. rt" Tlcsodiln prvega proglasa, ki ga jo naslovil ministrski »vet na bolgarski narod, se glasi: Uulgari! NJ. Vel. kralj llorls III., naš ljubljeni vladar ZedlnltelJ Je danes, iS. avgusta 19«. po kratki niiifnl bolezni umrl v svoji palači v Sofiji, obdan od krsUev-«ke rodbine. Ogromna Je Izguba za Bolgarijo. Velikanska Je bolečina vsega bolgarskega naroda. Velikanska Je hvaleinost vsega bolgarskega naroda do velikega csr Ja /.edlnltelja. Ml vsi linnnio sveto dolžnost slediti njegovi nromnjiii volji, da bi bili zedlnjenl v delavni vdanosti do napredka zedlnjeiie llolgarlje. Večen naj usUne v I nas njegov spomin. i Drugi proglas pa pravi: nplgarll Danes, 28. avgusta »13. Je NJ-kr. Ms. princ prestolonaslednik Simeon TIr-novskl, ljubljence In nada bolgarskega na-roda. v skladu s čl. .14 lislsie zasedel prestol bolgarskih kraljev z Imenom Simeon II.. kralj Bolgarov. Zaradi mladoletno*!! NJ. Vel. kralja Simeona II. In v skladu s čl. 151 ustave prevzema ministrski »ve! vlado države do ustanovitve regentstva, kakor gn določa ustava. V tem težkem trenutku za našo državo pozivamo vso llolgare. naj «o še trdneje združijo okrog prestola NJ. Vel. Simeona II., da lil se moglo nadaljevati svetlo delo Bolgarije z vero v srečno bodočnost našega naroda lu z zaupanjem vseh Sovjet! že od 5. julija napadajo, pa nikjer niso mogli predreti ali zrahljati nemške razvrstitve — Zadnja dva dni je bilo uničenih 457 sovjetskih oklepnih vozil izpraznile mesto Taganrog. V mestu in pristanišču so bile načrtno uničene vse vojaško važne naprave. Ko so poskušali Hitlerjev glavni stan. 30. avgusta. Nemško vrhovno- poveljstvo objavlja: V težkih bilkah, ki skoro brez pre-Ftaiika trajajo na vzhodnem bojišču oi| 5. julija dalje, sc Sovjjeloiu kljub veliki številčni premoči v moštvu in gradivu ni nikjer posrečilo, da bi nemško fronto prodrli ali zrahljali. Oeruvno je sovražnik brez oziru na ležkc izgube pošiljal v borbo vedno nove oddelke (ja, kjer je I dosegel vdore, je bila vendar z ogorčenim odporom in protinapadi brezprl-ineriio sc bojujoče pehote, ki jc bila odlično podprta od drugih vrst orožja, bojna linija držana ali pa zopet zavzeta. Kjer so bili pndvzeti izniikaliii premiki, se jc to izvršilo v popolnem redu, po uničenju vseli za sovražnika važnih objektov in vedno i namenom, da sc skrajša fronta in s leni pridobe nove rezerve. Tudi včeraj jc prišlo posebno na južnem odseku vzhodnega bojišča do težkih obrambnih bojev. Popolnoma razdejan T nga 11 rog jc bil po načrtu izpraznjen. V zadnjih dveh dneh so izgubili holj-icviki 467 oklepnih vozil in H2 letal. Ob vzhodni obali Sicilije so padli nemški in italijanski letalski oddelki zbrano ladjevje v vodah pri A u -g u s t i. Uničili so dve petrolejski ladji s skupno 16 000 tonami in dve nadaljnji ladji ter težko poškodovali z bombnimi zadetki štiri tovorne ladje. Pri napadu, ki je bil ponešen daleč v zapadno Sredozemlje, so dosegla nemška bojna letala z bombami težkega kalibra bombne zadetke v polno na neki sovražni oklepnici in eni križarki. Nekaj sovražnih vznemirjevalnih letal je metalo v pretekli noči posamič bombe na zapadno nemško ozem-lje. V prostoru pri S j e v s k u se je v težkih bojih posebno odlikoval polk 31. pehotne divizije. Berlin, 30. avg. as. Mednarodna poročevalska agencija javlja, da so nemške pomorske sile v Azovskem morju južno- zahodno od Taganroga prisilile k boju 6 sovjetskih motornih topničark ter so brez lastnih izgub dve potopile. Berlin, 30. avg. as. Mednarodna poročevalska agencija javlja, da so nemške čete izva'ajoč žc dolgo časa pripravljene ukrepe za skrajšanje bojišča zadnjo noč Uspešnost nemške Berlin, 30. avg. Bitka na vzhodu šc narašča. Žarišče se nahaja na srednjem odseku, kjer so Rusi izvedli nove močne napade, katerih cilj je železniška proga Brijansk—Kijev. Napad je bil izveden na 160 km dolgi črti med krajema Sevsk in Karačev. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da popolnoma obvlada položai. Navzlic orjaški uporabi sil boljševiki niso mogli vdreti v nemški obrambni sestav. Za ceno velikih izgub so vdrli v sprednje postojanke in zasedli le nekaj manjših krajev drugotnega pomena, ki so bili vsi po določenih načrtih pravočasno izpraznjeni, tako da sovražnik ni mogel doseči nikakega strateško važnega uspeha. Neki dopisnik poroča, da je sovražnikova številčna premoč velika. Razmerje vznemirjati nemške premike, so imeli boljševiki velike izgube. Zadale so jim jih nemške zaščitnice pri obrambi, povzročila pa so jih tudi minska polja. prožne obrambo - - sil je bilo pretekle dni 1 : 10, toda zaradi tega nemške čete niso nudile povsod nič manj uspešnega odpora in so često izvajale protinapade in so sovražniku zadajale zelo hude izgube. Nemška obramba je še vedno prožna in njeni uspehi so navadno vedno večji, kakor so bili predvideni. To se je videlo pri Orlu in Harkovu in to se bo videlo tudi drugje. Sovjetski vojni stroj je podvržen tolikšnemu izčrpavanju, da bo to imelo zelo resne posledice. Če se bodo Nemci upirali tako odločno do začetka deževja, bodo posledice za Sovjcte strahotne in vrzeli v sovjetski armadi ne bo mogoče zamašiti. Važno jc — nadoljuje dopisnik — da Stalin v bodočih štirih ali petih tednih nc bo mogel doseči svojih ciljev. (»11 Piccolo.«) Portugalski pisec o italijanskem vojaku Lizbona, 2S. avgusta, as. Tednik EceliO« objavlja dolg članek o sedanjem položaju v Italiji. V članku je med drugim rečeno: »Italija je izgubila svoj afriški imperij, ki ga je častno in hrabro branila na vsakem koraku in ped za ped jo. Mi jo moramo zaradi tega s|>oštoviiti, spoštovati moramo množico njenih padlih iu pohabljenih, spoštovati junaštvo njenih vojakov v Abesiniji, v Libiji, v Rusiji in v četniški vojni v Jugoslaviji.« Pisec. tega članka Butrafuria. ki izjavlja. da je Anglofil po prepričanju, dodaja: --Ne držim s tistimi, ki dvomijo o junaštvu italijanskih vojakov, ili se Švedske ribiške ladje kršile nevtralnost Berlin, 20. avgusta ns. Dne 2."). avgusta so nemške pomorske sile, ki nadzorujejo morsko področje Skageraka, opazile v teh vodah več ribiških ladij, katere so s predpisanimi znaki pozvale, naj se odstranijo s tega področja. Ko so zvečer iste nemške edinice ugotovile, da se ribiške ladje z.opet nahajajo v nemškem odseku in ko so nemške edinice opazile, da je od 7 svetlobnih znamenj, ki so bila prejšnjo noč postavljena na tem področju, funkcioniralo samo še eno, dočim so bila ostala razdrta, so nem. edinice pričele z akcijo Ribiške ladje so opazile, da so jih nemške edinice odkrile. Skušale so se oddaljiti, toda nemški ogenj jih jo dosegel in dve izmed njih sla bili potopljeni. Nemška poluradna agencija, ki javlja o tem dogodku, naglasa, da so ribiške edinice dvakrat prekršile prepoved postajanja v morskem področju Skageraka, kje? ni dovoljeno delovati ribiškim ladjai\ DNB wi#uu»iii.i.i llia" i dalje, da so ribiške ladje premišljeno kršile predpise. Njih zadržanje ni bilo samo v nasprotju s predpisi, ki jih mora Švedska kot nevtralna država spoštovali temveč je naravnost dejanje sokrivde s sovražnikom. Šef nemške diplomatske misije v Stockholmu je za nemško vlado protestiral pri švedskem zunanjem ministru zaradi zadržanja švedskih ribiških ladij ler je dodal, da čakajo v Berlinu tla formalno opravičilo Švedske zaradi incidenta, katerega so izzvale ribiške ladje. Nemška vlada je nadalje sporočila, da bodo odslej takoj brez, opozorila napadene ribiške ladje, ki bodo kršile prepoved nahajanja v vodah Skageraka. Diplomatski sodelavec DNI! piše o tem v poročilu, ki je bilo danes zvečer objavljeno, da bo korak, ki ga je po nalogu nemške vlade storil nemški opolnomočeni minister, pojasnil švedskemu narodu nevarnost, iz.vira.jočo od brezvestnega liska, ki hujska na pustolovščine, katerih stroške mora, kakor uči izkušnja, vedno nositi narod sam. tudi ne bom pridružil tistim, ki kamenjajo grešnike, kajti v vojni vedno nekdo zmaga, nekdo pa izgubi. Ne morem pozabiti, dn «o nn žareči afriški zemlji Italijani zabeležili zmage proti Angležem tedaj, ko so bile med Nemčijo in Anglijo same letalske bitke, (ločini so Italijani sami prenagli strašno težo angleške moči, katere glavna i skrb je bila predvsem obramba Egipta \ in Rdečega morja.« Po omemlii razlogov, zaradi katerih je Italija stopila v vojno, zaključuje pisec takole: /.liana mi je tragedija naroda, ki je po zemljepisnem položaju med Gibraltarjem in' Sueškim prekopom, vem pa tudi, du so Italijani vedno delali čast svojemu rodu, opravljajoč svojo vojaško dolžnost, in duhovni skupnosti, kateri pripadajo. Kot Latinec sc ne sramujem, temveč čutim celo ponos za italijanskega vojaka. Ta je opravil in opravlja do kraja svojo dolžnost.« Pohvala berlinskemu prebivalstvu Berlin. 30. avg. ns. Nemški propagandni ministor dr. Giibbels jo Izdal na berlinsko prebivalstvo proglas, v katerem se mu za-hvnljujo za visokega duha, ki ga je pokazalo pri zadnjem terorističnem napadu nn nemško prestolnico. Število mrtvih, ranjenih in pogrešanih je bilo pri sovražnem napadu razmeroma majhno, knr so učinkovali ukrepi organov, določenih z,i pasivno obrambo ler za predhodno izpraznitev mosta na vse berlinsko prebivalstvo, ki .io s svoje strani pokazalo odločpnost hraniti prestolnico z vsein pogumom ia z vso svojo vero. Ankara, .1». avg. ns. Turški poslanik v VichrJu jo bil zaradi dosežene starostne meje upokojen in so je vrnil v Ankaro. nas Itulirarov. Živelo NJ. Vel. Simeon II.I Živela Bolgarija! Živelo bolgarsko ljudstvo! ' Oba proglasa, ki nosita datuin 28. av gusta 191.1, »i> podpisali člani ministrskega sveta ter predsednik Bogdnu Filov. Splošno žalovanje po vsej Bolgariji Sofija. 28. avgusla. tis. Vest o smrti NJ. Vel. Borisa III. je bila uradno objavljena ob 20 v trenutku, ko ko se oglasili zvonovi baziliko sv. Aleksandra Nevskega. Vest je objavil minister za tisk, lil je nato razglasil, da stopa princ prestolonaslednik Simeon po čl. :'. I bolgarske »ustave na prestol r. Imenom Simeon II. Predsednik mi:ilslr-kega sveta jo naslovil na bolgarsko ljudstvo dva proglasa, v enem sporoča smrt bolgarskemu carja Borisa III. In nastop SI menila II. nn prestol, v drugem pa, da prevzema ministrski svet na podlagi čl 151 bolgarsko ustavo oblast, dokler sc ne imenuje regentstvo. Množica je zve dela za vladarjevo smrt po 20 udarcih zvonov vseh sofijskih cerkva. Na cestah so so videli prizori globoke bolesti. Mini sirski svet jc Izdal odlok, po katerim jo bolgarski narod zavoljo smrti bulyur-kega carja v žalosti. Življenje kralja Borisa Prlne Boris Trnovski se Jo rotili dne 30. januarja 1894 v Sofiji kot sin Ferdinanda I. in princeso Marijo I.ulzo Bur-bonsko-Pnrmsko. Bolgarsko ljudstvo jc ' pozdravilo njegovo rojstvo z največjim navdušenjem. Naslov ln Ime Nj. kr. Vls Uorisa Trnovskega so mu dali na čas prestolnice stare bolgarske države Tino i ve. Mladi princ Jo pokazal že v prvih letili svojega življenja veliko ljubezen , do študija In žilav ter neupogljiv zna i Čaj. Mati, ki jI je bil Izredno vdan, mu ' jo dejala ob svoji smrti: »Ko boš ne-. kega dno kralj, poskusi bili najboljši I kralj. Ce boš liotel, da te bo ljudstvo ljubilo, moraš s svojim življenjem in z vsem svojim duhom stopili v njegovo službo. Pomni, da Jo domovina najlepša ln najsvetejša stvarnost.« Kralj Boris je uresničil na najlepši način to zadnjo materino voljo. Za vzgojo mladega princa so kar moči dobro poskrbeli. Najznamenitejše domače In tudi tujo profesorje so pozvali, da bi ga izšolati, in v tej šol! stroge discipline ln dolžnosti jo zrasel princ močan in bistroumen. V vojaško akademijo so ga. sprejeli, potem ko je obiskoval redni licealnl tečaj in je Imel priliko, da pokaže v Kvetli luči vse svoje velike umske ln nravne darove. Promo-vlral jc na pravni fakulteti in se naučil gladko vseli evropskih jezikov, v katerih se jc izpopolnil s številnimi In dolgimi potovanji v inozemstvu. Čeprav Je bil močno zaposlen, mu jo vendar uspelo dobiti časa tudi za naravna nagnjenja svojega značaja. Kot učen prlrodoslovcc Jc podaril Sofiji velikanski živalski ln botanični vrt ter naravoslovni muzej, ki obsega dragoceno zbirko črnoniorske favne in flore. Balkanske vojne leta 1012 se je udeležil kot major, med veliko vojno pa je bil član glavnega stana svojega kraljevskega očeta. Ko Je kralj Ferdinand odstopil, so ga proglasili 4 oktobra 1918 pml imenom Boris lil. z.a kralja Bolgarov. Ze v prvih letih svojega vladanja se Je izkazal kot strog ustavni vladar, ki želi spraviti politiko svojo države v sporazum z velesilami, zlasti pa z 1 talijo S spretnostjo mu Je uspelo Izogniti se sporom s sosedno Jugoslavijo, s katero so bile česte težave. S svojim odkritosrčnim značajem In svojo energijo fl je pridobil naklonjenost vse Evrope. Bil Jo častni doktor vseučilišč v Sofiji, Berlinu. Rimu ln Varšavi. Dno 25. oktobra 1930 so Jo v čarobnem okviru avetnlkovega mesta, v Assi-Flju, poročil s princeso Ivano Savojsko, četrto rojenko Italijanske vladarske dvojice. Ta poroka, ki Je pripeljala prvič na bolgarski prestol italijansko princeso, jo rodila v obeh državah, lil ft.' si bili vedno prijateljici, globoko zadovoljstvo In zalo čuti Italijanski narod danes tem večjo bolest zaradi te.'.Ui> . alosll, ki jo, zadela plemeniti bolgarski narod In njegovo kraljico. Iz tega zakona sla ko rodila dva otroka, princesa Marija I.ulza 13. januarja 19:::i In prestolonaslednik princ Simeon 16 junija 1937. Med lo vojpo Jo znal kralj Borla navzlic neizogibnim težavam privesti svojo dr.avo do politike, ki Je najbolje ustrezala koristim njegovega naroda, zavedajoč so stvarnosti trenutka ln v zavesti neizogibne usode bolgarskega naroda. Žalovanje na italijanskem dvoru Iti m, 3H. avgusta, n«. Vhular ,i>> odredil dvorno žalovanje, ki b« trajalo tri mesece, zaradi smrti bolgarskega kralja Ilorisa 111. Sofija v žalni obleki Sofija. 311. avgusta, as. Truplo kralja Borisa jo bilo vso noč od sobote na nedeljo in vso nedeljo izpostavljeno v dvorni kupoli sv. Polra ln Pavla, kjer so včeraj zjutrnj oh navzočnosti kraljevo rod ti I ne, članov civilno in vojaško hišo ler uslužbencev kraljevega thora opravili molitve zn mrtve. Na dvoru jo bilo določeno žalovanje, ki bo trajalo leto dni: šest meseeov bodo imeti strogo žalovanje, šest mesecev pa običajno žalovanje. Kraljevo truplo bodo danes tzpostnvll! v stolnici sv. Aleksandra Nevskega. kjer se bo IjudMvo laliko poslovilo od sinjega ljubijoiirga vladarja. Včeraj ob 15.30 jo v spremstvu vseh ministrov prišel v ilvorno kapelico ministrski predsednik Filov, da bi »e poklonil zein-sklni ostankom kratin Ilorisa IJI. Po letn obisku so prišli v kapelo še mnogi drugi oilličnikl. Pogreb bo v nedeljo Pogreb bo 5. septembra v stolnici svo-tegn Aleksandra Nevskega in dn tega dne lio vladarjevo truplo izpostavljeno v IcJ cerkvi. Ura pogreli« še ni določena. Mladi kralj ob mrtvem očetu Iz Sofije jo prišlo poročilo o zelo ganljivem prizoru: Včeraj zjutraj jo kraljica Ivana pospremita mladega kralja ler prin-cpz.injo Mnrijo Luizo v kapelico, k irr jn bilo Izpostavljeno truplo kralja Itorlsn. Mladi kralj Simeon so je približal /nrtvemu očetu tor ga pobožal po čelu in rekel: »Spiš, knjno ntek!« Princezlnja pn sp jo zavedala ter jela Hiteti. Kralj Simeon jo jo 7a hip pogledal tor se potem z vprašnjočim pogledom obrnil k materi kraljici. Mati pa je ostala brez besede, ker jo jo prevzeta tako huda žalost. Ko so so nekaj časa po-mutlili v kapelici, jp kraljica Ivnna prijela mladega kralja zn roko ler odšla, za njima pn jo šla prineezin.ia Marija Lulza ter venomer ihteta. Včerai pnpoblno so kralja Simeona II. ter prineezinjo Marijft I.nizo odpeljali v podeželski dvorec Ci.ni-turia. Sofija. 30. nvg. ns. Holgni-ska telegrafska agencija poroča: Sporočilo o smrti Nj. Vel. kralja tlorisa, objavljeno od pravosodnega ministra pravi, da je bila vzrok kraljeve sturli Irombosis cornorin komplicirana od otekline pljuč in vrelen. Vsi gia sovi in poročila o bolezni in smrti Nj. Veličanstva kralja, ki so ne strinjajo s podatki, navedenimi v poročita o smrti, so brez osnove ter popolnoma fautnslična. — II — Sovjeti se udeleže posvetov z Anglosasi? Stockholm, SIO. avgusla as; Zadnja novica, ki jo je objavil neki ameriški IM iz Qubecka pravi, da je Stalin izjavil, da je pripravljen na udeležbo Sovjetske Rusije na sestanku treh z. Ameriko in Anglijo. Dodajajo, da je Molotov ta pristanek že uradno sporočil ameriškemu in angleškemu poslaniku. Sedaj vsi pričakujejo tozadevnega uradnega poročila v (Jubecku in Dailv Mail je objavil novico svojega posebnega dopisnika, ki predvideva »senzacionalno novico, kot zaključek angleško-amcn-škega sestanka. Dejstvo, da jo Churchill preložil 1111 drug tedtyi govor, ki bi ga moral imeli v soboto, spravljajo v zvezo z novim političnim razvojem. -Dailv Mail se sprašuje: ali preloži-leh Churchillovega govora pomeni, da hoče počakati, ko bo laliko objavil poročilo o novi koufcrenci, ali pa naj po- meni. da ho Churchill govoril v trenutku. ko se bo pričela invazija? Kaj Churchill tako dolgo dela v Kanadi? Zakaj postavljajo tako v ospredje angleško-ameriški sporazum o novih bojih na Tihem morju? Politični krogi imajo vtis, da voditelji, ki so se sestali na konferenci, pričakujejo nekaj zelo važnega. Angleški minister za informacije je podal naslednjo izjavo: Rusija je imela že tako velike žrtve zn skupno stvar, da ji zavezniki na vsak način moramo za vsako ceno olajšali breme vojuo. Papeževa poslanica svetu Vatikansko mesto, 30. p.vg. as. V sredo, 1. septembra, oti 13.15, bo sv. oče papež, Pij XII. po vatikanskem radiu poslal svojo poslanico vsemu svetu. Papeževe besedo bo prenašala tudi IJI Ali. Po papeževem govoru bo vatikanski radio prenašal poslanice v 1 raznih evropskih jezikih. Nadškof Stepinac o nedostojni modi Z ozirom n« vedno večje novotarije v ženski modi, ki so jc pričela zadnje čase juv-Ijati po hrvaških mestih in sc je pričela širiti Že tudi v podeželje ter vzbuja splošno javno zgražanje in pohujšanje, je povzdignil svoj glas proti nemorali, ki se je pričela Širiti tudi s te straui, zagrebški nadškof dr. Stepinac ter je izdal svoji duhovščini okrožnico z uaroči-lom, da jo mora prečituti s prižuic ljudstvu in jo raztoluiačiti. Okrožnico proti nemoralni modi pričenja zagrebški nadškof z besedami: Svet menda nikdar v svoji zgodovini ni doživljal resnejših časov, kakor jih preživlja danes, 'loda, žal, moramo tudi priznati, dn ljudje nikdar niso kazali tako malo resnosti v resnih časih, kakor to opažamo danes. Nadškof tir. Stepinac zatoni opozarja vernike na svojo pastirsko dolžnost, s katero jih mora opozoriti ua te bolne pojave, ti lede modo uavaja besedo modreca iz starega zakona, ki je dejal: »Obleka na telesu, smeh in hoja Človeka kažejo, kakšen jc« Zatem pa zopet nadaljuje: »Toda, glejte, v času, ko sc rušijo v prah ecla mesta, ko se <'clc rodovitne pokrajine spreminjajo v puščavo, ko zginjHjo z zemeljske površine naj-krasnejši kulturni spomeniki človeštva, ko toliko tisoč otrok tava okoli brez očetov in mater, ko milijoni ljudi nimajo niti grižljaja hrano in umirajo od gladu, na tisoče našega ženskega sveta pozablja ua resnost časa in zapravlja čas v izumljanju neumnosti, s ka- terimi sc odrekajo lahnega ženskega ponosa in s katerimi povzročajo materialno škodo lastni družini in domovini in spruvljajo v nevarnost lastno du.šo, da ne rečem, tudi telo ravno s tem, s čemer so mislile vzbuditi občudovanje pri drugih.« Dr. Stepinac v nadaljnjih izvajanjih opozarja svoje vernike, da krščanstvo ni imelo nikdar nič proti temu, da sc ljudje, moški in ženske, dostojno in okusno oblačijo, da sc tako zaščitijo pred vremeuskimi pojavi in da lahko nastopajo v družbi. Toda moda, po kateri sega ženski »vet v zadnjem času, ni prav noben okra«, »temveč nesramnost, ln Uživanje javno morele.« Končno zagrebški nadškof naroča svoji duhovščini, naj opozori vse vernike, posebno ženske, da nihče ne bo mogel prejeti svetih zakramentov, posebno ne svetega obhajila, kdor bo pristopil k obhajilni mizi nedostojno napravljen. Posebno nc nobena ženska. »Bolje jc, da ni nobene v cerkvi, kakor pa da bi sc cerkev spreminjala v razstavni prostor Človeških neumnosti in pogubnih navad in običajev, med katere spada tudi današnja ženska moda«. BffiSa&HBHmNMflMBHUBHBft Devetdnevnlea Kristjani poznamo dvojna drla usmiljenja. Telesna ln duhovna. Prva iinajo namen, pomagati Človeku v telesni liedl. Druga pa mu hočejo pomagati v duhovni bedi. To se pravi, preganjati »moto njegovega življenja, voditi ga na prav0 pot ln pomagati mu k dobremu, lepemu In plemenitemu. Najtežje, pa najlepše duhovno delo usmiljenja Je ljubezen d0 sovražnikov, fie ljubezen dn bližnjega jc včasih težka. Človeški naravi »o upira, da lil Izkazal dobra dela tistemu, ki ga novražl. Kristjani smo dolžni, da molimo *a svoje nasprotnike po Jezusovi zapovedi. Ko je bil na križu. Je molil za tiste, ki so ga križali. Njegov zgled so posnemali apostoli In mučenel. Prvi mučeneo sv. StcTan Jc molil za svoje preganjalce. In njegovn molitev je spreobrnil« Savla v Pavla. Potem zgledu so delali prvi kristjani In za njimi vsi drugI do današnjega časa. Najhujši aovražnlk krščanstva Je dandanes brezbožni komunizem. Pri nas se skriva pod krinko partlzanstva. Dela par-tlzanstva so pri nas očitna. Pod navideznimi osvobodilnimi gesl| vodi boj proti Cerkvi In krščanstvu. Kuil božje domove, zažiga oltarje ln ruši labcrnaklje. Pobija In mori vse. ki sc odkrito priznavajo krščanstvu. Spozabil se Je tud| nad duhovniki, kar priča 18 svežih grohor. Dosedaj ne pozna zgodovina našega naroda takega zločina. Niso mn dovolj tisoči nedolžnih žrtev, ki Jih je zakrivil med našim narodom. Išče šc novih žrtev, taka le ugodne prilike, dR h| se mogel znesli nad nJim!. In prav tem največjim nesrečnim sovražnikom našega narodnega In verskega življenja, je name njena ta devetdnevnlea. Ne morda, da hI se Jim naklep ne posrečil. Devetdnevnlea Ima namen Izprositi tein sovražnikom krščanstva luč spoznanja, kako velik je zlo čin pred Bogom In narodom, za katerega so navdušujejo. Hočemo moliti zanje kakor ena družina Po Kristusovem vzgledu, da hI jI m Bog tega ne štel v greh, ampak, da bi njih zle namene obrnil v božjo slavo In odrešenje našega ljudstva. Tn devetdnevnlea Je najplemenltejše delo, ki ca moremo vršili v naših dneh. Prva sobota ae tndl uvršča v to devet-dnevnlco. Je dan. ko zndoščujemo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ona, kt ae Je Fatlml prikazala ln Izrazila željo po po-hožnostl 5 prvih sobot, nam kliče: .Zado ščujte, rešujte, duše!« Slovenci rešimo duše svojih rojakov! Vremenska napoved. St. avgusta (torek): pretežno jasno, čez dan poletna vročina (okoli 28 stopinj C.) 1. septembra (sreda): bliža a« nov deževni val, toda v sredo še najbrž jasno in vroče. I* zgodovine papirja Pomen »vodnega znamenja« Vsakdo, ki je imel kdaj ▼ rokah kak bankovec, v6 prav tako kot sleherni zbiratelj znamk, kakšnega pomena je »vodno znamenje« za pristnost in za zaščito spričo ponarejanja. »Vodno znamenje« v papirju je iznajdba zahodne kulture. Ime »vodno znamenje« se je pojavilo v Nemčiji šele po letu 1810 in pravijo, da je izšlo iz angleške besed »vvatermark«, Francozi pa iinajo za to im »filigran«. Niti v papirjih, ki so jih našli na vzhodu iz prvih stoletij po iznajdbi papirja, niti v arabskih papirjih ni nikjer vodnega znamenja. To je umljivo, zakaj kitajsko in japonsko narejanje papirja in prav tako arabsko, je uporabljalo kot sito fino spletene bambusove rogoz-nice, od katerih so odvili polo. Dokler so — od začetka iznajdbe papirja (ker je bilo pred 2000 leti in ga je iznašel kitajski dvorni uradnik Tsai Lun) in dalje uporabljali za zajemanje kašnete papirnate brozge bambusova sita, ni bilo moči nare-jati vodnega znamenja. V proizvodnji papirja zahodnih deželi pa so že od vsega začetka uporabljali kovinasta sita. Na dnu takšnega sita so mogli pritrditi kakršno koli znamenje, ki je potem pri zajemanju nastalo iz njega vodno znamenje. Pri po-makanju kovinastega sita v tekočo papirnato brozgo postane tvoreča se plast tanjša na tistem mestu, kjer je položeno znamenje, toko da je videti znamenje na posušeni poli, če jo držimo proti luči, svetlo kot voda. Kaj pravi zgodovin« o vodnem znamenju Vodno znamenje je otrok gotskega duha in znak evropskega papirja. Vodno znamenje je v listinah prvikrat omenil italijanski pravnik Bartolus de Sassofer-roto z univerze v Perugiu v Umbriji. Leta 1350. je ta učenjak izdal knjigo o znamenju v papirju, ki se po njem spozna delavnica, kjer je bil papir narejen. Najstarejše vodno znamenje izhaja iz leta 1282. in se nahaja v nekem papirju iz papirnice v Fabrianu v pokrajini Anconi ki je takrat pripadala k papeški državi. Iz Italije se je od 14. stoletja dalje razširila volovska glava kot vodno znamenje IEL ta-n KINO UNION Ljubosumnost vidi vae narobe 1 »Planinci« V glavnih vlogah: Amcdeo Nazzari ln Marlella Lotil. PREDSTAVE ob 17.30 ln 19.30. ,,L KINO MATICA 041 Vesela družabna komedija ■ lepo Hllde Kra lil v glavni vlogi Petje ln ples. FIlm ljubezni, zabave ln veselja. . »Ljubim te« Ostali Igrale!: Paul Hubschmldt, Flta Benkoft, Wll!rled Selfert PREDSTAVE ob 15, 17 in 19! ,fL KINO SLOGA v" Ljubezen, lepota, eleganca v veseli burki »Idila v Budimpešti« V glavnih vlogah: Germalno Auaaey, Osvaldo ValentI, Berglo Tofano. PREDSTAVE ob 14. 1« In 18 pO vsej Evropi, a je nato izginila in nastala «o nova vodna znamenja, tako križi, evezde, vogali, krogi, elipse; nato razna orodja: tehtnica, lok, kosa, aekira. Dalje so vodna znamenja izražala simbole cerkvene oblasti, kot: križ, škofovska palica, mitra — in posvetne oblasti, kot: krona, žezlo, meč — in še oblike iz živalstva in rastlinstva vol, konj, grozd, lilija, pa glasbila: tromba, violina — in grbi in slično. Vodno znamenje je v tesni zvezi z različnimi vrstami papirja. Novejša doba e vodno znamenje polagoma predruga-čila in je spremenila prvotni pomen. Vodno znamenje je zdaj večidel le reklama za veletrovca s papirjem, medtem ko je bilo prej kot zrcalo osebnosti jako pomembno. Uradni razglasi Novi čas zatemnitve Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja spričo odredb 6. Junija 1941 št. 41. ln 7. avgusta 1943 št 83., In uvidevajoč potrebo, da se določi nov urnik za upoštevnnje predpisov o zatemnitvi: Cl. 1. 8 ponedeljkom. 30. avgusta 1943, do novih odredb se morajo predpisi o zatemnitvi upoštevati od 21—6 zjutraj. Cl. 3. DrugI predpisi, vsebovani v odred-bi 8. junija 1941 St. 42., ostanejo noizpre-menjenl. LJubljana, 29. avgusta 194S. Visoki komisar gen. Rlecardo Molžo. Opozorilo kmetovalcem in lastnikom mlatilnic Posostnikl, ki mlatijo žito b strojem, zlasti pa oni, ki imajo mlntllnico na pogon z bencinom ali nafto, kakor tudi oni, ki mlatijo Žito s strojoui drugim kmetovalcem so opozarjajo, da se točno ravnajo po na vodilih uredbe o predpisih 7.a mlatov kino-tiisko letino 1943 z dne 20. julija t. 1. (S' list št. 58 z dno 21. julija 1913). Kdor mlati žito s stroiem, morn imeti vpisnik (knjigo oz. polo) ki gn inorn pred uporabo po trditi občinski preskrbovalni urnd. V vpis niku, ki mora irnoll oštoviljeno strani, se mora navesti: 1. imo kmetovalca, čigar last je omla čena žito: . , , 2. vrsta žltn (pšenica, ječmen, oves, rž, soržica. proso, ajda); __ 3. ime občine in selišča, odkoder je prl- dol,],k'množina omlačenega žita, dan ln ura začetka in konca mlntve vsake množino. dvoj- Razen toga Je treba navesti množino že prejetega in porabljonoga bencina oz. nnfte iu maziva. Vpisnik se voill v niku in mora hiti pisan B črnilom. Kdor prosi za naknzilo tekočega goriva, kuriva ali maziva, morn predložiti ravnateljstvu kmetijsko ln živinorejsko službo Visokega komisariata en izvod vpisnik« z vsemi zgoraj navedonlm podatki. Oddaja odrezkov živilskif nakaznic Ljubljanski mestni preskrbovalni urad ho prevzemni odrezko živilskih nakaznio 7» avgust v sobi št. 8 v Mostnem domu na Krekovem trgu 2-II po naslednjem redu: dno 2. septembra od trgoveov z začetnico A, 3. septembra B, 4. septembra C—F, 6. septembra (t in H 7. septembra 1 ln J. 8. septembra K-Kom, 9. septembra Kon do konca. 10. septembra I., U. septembra z zlogom Ma, 13. septembra Me do konca, 14. septembra N in O. 15. septembra P— 1'ir, 16. septembra I'l do konca. 17. septembra II in S, 18. septembra š in T 20. septembra U in V ter 21. septembra Z ln Z. Od pekov bo mestni preskrbovalni urad prevzemal odrezko tako, da pridejo nn vrsto 22. septembra peki z začetnicami A—J, 2.1. septembra K-O. 24. septembra P in R ter 25. setembrn S—Z. Spet opozarjamo trgovce In peke, naj odda io odrezko samo znnje določene dni, dn no bi trntill časn onim, ki bodo oddali odrezke določeni dan. Na pnsieo odrezkov. ki morajo hiti So nndnlie dvojne, jo treba na obe označit vrsto blaga ki ga predstavlja posamezni snopič, a število odrezkov in odpadajočo količino blngn jo treba napisati samo na eno pnsieo snopiča. Posebej pa opozarjamo poke, naj no lepijo odrezkov zmešano, temveč vsako vrsto odrezkov zaso, da bo mogoč hitrejši pregled in nataučnejše poslovanje. Gospodarstvo Iz eukaliptusauega lesa predejo niti za blaga pa je v Bvezi pogozdovanje z novimi dre- Španska proizvodnja umetno Izdelanega blaga se je jako povzdignila, odkar je bila ustanovljena zadruga SNIACE (Socieded Nacional Industria Aplicacio-nes Ceiulosa Espanola), kar bi s« reklo po naše: Španska družba narodne industrije za proizvodnjo blaga iz ccluloznih snovi. To podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1940. z glavnico 90 milijonov pezet, vodijo najimenitnejše španske banke. Tozadevna italijanska zadruga »Snia Visco-sa« je udeležena pri podjetju * 25 odstotki. Podjetje je podprto in zavarovano po državi. Zdaj je v Torrelavegl, v pokrajini San-tande, na prostoru 500.000 kvadratnih metrov že 70.000 kvadratnih metrov tvorni-ških poslopij najmodernejšega kova. Tu izdelujejo niti iz evkaliptusovega lesa. Vprav v santanderski pokrajini je mnogo evkaliplusovih dreves. Hkrati z izrabljanjem lesa teh dreves za tekstilno blago, Evkaliptusovo drevo ima to lastnost _ šc v večji meri kot topol —, da |ako hitro raste in da je njegov les posebno pripaven za izdelovanje celuloznega blaga. Evkaliplus je devesna vrsta, ki je najbolj razširjena v Avstraliji, dalje v Italiji in Španiji. Razlikujemo pa 160 vrst tega drevesa. Zraste do 155 m visoko in deblo je lahko do 20 m obsežno. Zatorej spada k najvišjim drevesom na zemlji. Iz slehernega hektarja evkaliptusovega gozda sc dobi na leto 2800 kg umetnih niti. Zadruga SNIACE proizvaja na leto 10.000 ton celulozne volne in prav toliko umetne svile. Za zdaj morajo še precej celuloznih surovin uvažati iz Švedske, vendar bo v 1. 1944 proizvodnja že tako urejena, da bodo zadoščale domače zaloge surovin, oziroma evkaliptusovega lesa. S tem se je Španija uspešno lotila novega področja v svojem gospodarstvu. — II — Seznami davčnih osnov trgovin s bonboni in slaščicami, gravorjev, puškarjev in trgovin'' z usnjem bodo razgrnjoni do 14. septembra t. 1., seznami davčnih osnov trgovin z manufakturo ln konfekcijo bodo pa razgrnjeni do 15. septembra t. 1.. v mestnem odpravuištvu v 111. nndstropju magistralne hiše za vodnjakom. Iz trgovinskega registra. Pri parni žagi »Gorjanci«, družbi z o. z. ata bila izbrisana oslovodja Dermastija Karel in dr. lvrzan pos.~------ ---------- Frnn, sedež podjetja pa je bil prenesen na Vrhniko. — Pri Stavbni družbi, d. d. jc bil vpisan član uprave Mihor Robert. U Zadružnega registra. Pri Splošni gospodarski zadrugi železničarjev Ljubljanske pokrajine je bil vpisan novi naziv: Zegoza, zadruga malih gospodarjev v Ljubljani. — Izbrisani so bili člani uprave Juh Leopold, Grabnar Drago in Ahčan Jože, vpisani pa dr. V račko Edvard, Kosem Drago in Boz-man Viktor. — Pri Domu cestnih železničarjev v Ljubljani sla bila izbrisana člana uprave Stefanič, Frane In Stamfelj Alfonz, vpisana pa Križman Milan ln 1'ušler Avgust. FIlm v Italiji. V lanskem letu je bilo predloženih za revizijo v Italiji 324 filmov v skupni dolžini 608 349 metrov. Od predloženih filmov je bilo 148 italijanskih s 440.551 m. nemških 70 a 142.009 m. francoskih 30 n 61.190 m, severnoameriških Zedi-njenih držav 21 s 47.144 m in 55 iz ostalih držav s 117.455. Banca nazlonale del lavoro. Namesto odstopivšega predsednika upravnega sveta te banke jo imenovan prof. Conti Rossini. ki je bil član uprave banke že od leta 1921 daljo in je bil dolgo vrsto let tudi podpredsednik njene uprave. Izprememha menitnegd aokonn n« Hrvatskem. V Zagrebu jo izšla novela k meničnemu zakonu, po katere predpisih zastarajo meničnopravni zahtevki ue več po poteku 2 let po zapadlom roku, tomveč šolo čez tri leta. Feltrlnelll, lesna tndnstrlja. d. d. Milano izkazuje za lansko loto pri glavnici 35 milij. lir 6.2 milij. lir čistega dobička in plačuje 7% dividondo. Nov« hrvatska sladkorna tovarn« v Zagrebu izkazuje za prvo poslovno loto, ki je bilo zaključeno z dnem 31. marca 1943, dosedanje grndbene stroške v Županji z zneskom 8.91 milij. kun, v Mitroviei pa a 462.296 kun pri delniški glavnici 62.5 milij. kun. Poskusi c rlžem v Dalmaciji. V Opuze-nu so začeli to mesece delati poskuse s kulturo riža. Te dni ao imeli že prvo žetev rižn. ki je po nemških časopisnih poročilih dala dobre rezultate. Vojna škod« v Srbiji. Srbski ministrski svet je izpremenil naredbo o prijavi vojno škode v nekaterih točkah. Med drugim jo podaljšan rok za prijave do 30. septombra 1943. Štajerske rajfajznovke. Iz nemških listov posnemamo o rajfajznovkah v južni marki, da jo treba smatrati gradilno delo na Spodnjem Štajerskem glede rajfajznovk za za-kiiučeno. Zvezi rajfajznovk južne marke je priključenih 722 zadrug, h katerim je treba prišteti še ti spodnještajerskih rajfajznovk. Zn rajfajznovkn na Koroškem Je bila ustanovljena posebna fcveza, ki Je imela organiziranih 289 zadrug. Nova zveza za Koroško je zučela poslovati v začolku t. 1. Zveza Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod sporoča konzu-montoin." da bodo na podlagi odrezka »804« septemberske navadne živilske nakaznice tn h ko dvignili pri tvrilkah: firegorc, Marinko, Nlklshaeher, Zadruga trgovcev. Ze-leznlčarska zadruga, Jclačln, Baliovac kg 1 (en) krompirja na osebo, iu siccr od 1. pa do 3. t. m. * Prohranjevalnl znvod sporoča, da Je cena skuti v nadrobni prodaji določena ua lir 20.10 za kg. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ rajrnjznovk Južne marke pa se je prekrstil« v Zvezo rajfajznovk Štajerska. Kova nutedba o prenosu in prevozu v NDH. Hrvaški uradni list »Narodne Novi-not je v zadnjem času objavil novo naredbo ministrstva za narodno gospodarstvo o prevozu in prenosu raznih živil. Po tej naredbi je večino živil dovoljeno pošiljati nli prenašati samo s posebnim dovoljenjem, ki gn bo izdajal državni poslovni rad za deželne pridelke v Zagreba (Zempro), »Agrnrla« nemška osrednja nabavljatnn in prodajna zadruga v Osijeku. Zajednica za promet z živino tn živinskimi proizvidl v Zagrebu, Zajednica za mlekarstvo v Zagrebu, Zajednica pridelovalcev oljčnic v Zagrebu, Zajednica za perutnino in divjačino v Zagrebu in Prodajni osrednji urad za sladkor v Zagrebu, vsaka zn svoje proizvode. Vse te ustanove bodo izdajala dovoljenja samo na osnovi po-sohuoga potrdila glavnega ravnateljstva za prehrano, odnosno oblasti, ki bodo v to po sebej pooblaščene. Brez dovoljenja je možno prenašati od lastnih zalog kot osebno prtljago do 5 kg žltnrlc In koruze, do 6 kg graha in fižola, do 20 kg krompirja, do 50 ko-nindov jajc, dva para kokoši ali piščancev ali en par rac, gosi ali puranov, do 8 kg suhega mesa, do 2 kg mrsti, do 2 kg klobas, do 2 kg slanine ln do 2 ke konzerv. Evropska industrijska in finanfna Unija, znnnn pariška holding družba, ki jo imela Bvoječasno znatne industrijske Interese v jugovzhodni Evropi, jo sklenila zvišati glavnico od 28 na 140 milij. frankov, nadalje pa fuzijo z Itannue des Pnys du Nord, ki v zvozi s tem zvišuje glavnico na 210 milijonov francoskih frankov. Nova knjiga »Slo vence ve knjižnice« Izšlo je zanimivo delo znanega pisatelja Pav!« Kellerja: MOJ JAZ NA ODDIHU Pisatelj na zanimiv način pokaže, kako nn) bi ljudje prišli do pravega oddiha, ki ga nI Iskati v brezdelju, pač pa v dopustu namenjenem času v drugačnem delu kot ga Bicer človek običajno opravlja. Spremeniti okolje in delo, to naj bo cilj dopustnika. Spis nI kaka razprava, ampak zanimiv roman, poln vedrih dogodkov tako, da bo knjiga v resnici vsakomur v največje veselje in oddih. — Naj bi ne bilo nikogar, ki si ne bi omislil te zanimivo knjige, llo-blto Jo po vsoh knjigarnah in trafikah, vezano v celoplatno, v polplatno in broširano. Partija šaha za življenje in smrt Znano je, a kakšno atrastjo včasih mnogi igrajo šah. Tedaj-pozabi igralec na vse drugo okoli sebe; cele dneve in noči bi presedel pri Igri in prestavljal ligure na šahovnici, dokler mu kakšen igraloc ne napove drugI »šah-mat«. Tako strasten šahist je bil tudi Jurij Danton, eden najhujših in najbolj krvoločnih strahovaleov prve francoske revolucije, voditelj »tretjega stanu« pri napadu na Bnstille v Parizu dne 4. julija 1789; dalje tisti, ki je 10. avgusta 1792 peljal množice v napad na Tuillerie; kot justičnl minister je bil ustanovitelj "frahovalnega polka v Parizu, čigar žrtev so poslali vsi »osumljenci«, ki so jih potem usmrtili ali enostavno na ulicah postrelill. Med »osumljenci« je bil tudi upravnik »Tlotela invalidov«, ustanove, ki jo skrbela za prehrano starih in pohabljenih bojevnikov. Gospod plemeniti Sombreuil je bil starojSl oficir, zelo zaslužen za domovino ln monarhijo, tako t vojski kot t miru. Razume se. da Je bil takšen mož revolucionarnim strahovalcem napoti, pr«v tako pa tudi, da so ga radi tega prištevali k »osumljencem«. Brž ko je prišel n« listo »osumljencev«, ki jo je dnavno izdajal justičnl minister Danton, jo ta (Dnnton) sam šel s sodrgo Jakobincev v Hotel Invalidov«, da bi upravnika pl. SombM-uila aretiral in ga izročil rablju. Ko je Danton s svojo divjo druhaljo vdrl v upravnikovo stanovanje, je ta s pipico v ustih aedel a avojo hčerko Dezi-rejo pri svoji ljubljeni Igri — pri partiji šaha. Na osnovi dolgoletne vajo je plemeniti 8ombreull prav mojstrsko razvijal to zapleteno In duhovito Igro. Njeg-,a hčerka, s katero je sameval že od s-- " svojo žene _ od Izbruha revolucije —, mu Je pri igri postala marljiva učonka, ki j« obljubljala očeta celo prekositi. Pogumna, mlada deklica nI nikoli marala izkoristiti napak svojega očeta; po drugI strani pa je njegove skrbno premišljene načrte pogosto prav mojstrsko razkrinkala, kar Je njega Bilno togotilo. Kavno ko je gospod pl. Sombreuil razvil hud napad, j^ planil v sobo strašno bled njegov stari služabnik Anton ln mu z drgetajočim g'--nn sporočil, da je pravkar vdrla na dvorišče »Hotela Invalidov« tolpa oboroženih Jakobincev a proslulim Dantonom na čelu, ki hoče zgrabiti g. upravnika in ga peljati na morišče. Tedaj pa so se že odprla vrata in vstopil Je Danton v spremstvu enega tovariša. »V imenu Narodne skupščine ste prijeti, meščan Sombreuil-« je pozval Danton upravnika. Dozir--- prestrašeno zakrlči, etopl za očetov stol in položi svoje roke na njegove rame, kakor da bi ga hotela zaščititi. Upravnik pa mirno vzame pipo iz ust, se izmuzne iz objema svoje hčerke, vstane in potem hladno vpraša: »S čim vom morem postrečl, gospodi« »S svojo osebo,« odvrne porogljivo Danton. »VI ste rojalist in osumljeni, da sto pristaš sovražnikov revolucije in v zvezi z izdajalci Francije.« »Jaz sem v teku svojega dolgega življenj« služIl dvema francoskima kraljema, katerima ecm mnogo dolžan; moja zvestoba do kralja je potemtakem samo dolžnoJt hvaležnosti. Cc ste me torej obdolžili zn izdajalca Francije, vam m-'nm povc:MI, da sem že pred 5(1. loti prollval svoJ-> kil za domovino. Nisem noben izdajalec!« Po teh besedah pozove Danton plemenitega SomhrcuMa, naj mu brez nadaljnjega sledi. »Pripravljen sem aicer ln ne upiram ee,« odvrne upravnik, »vendar imam do vas š« eno prošnjo, katero mi, upam, ne boste odbili.« »In ta jot« 6om'—»nll ee skloni če« šahovnico na mizi ln reče: »Pustite me, da d--—— to partijo šaha a svojo hčerko. Snmo nekaj potez še in Igra bo dobljona — aovražnl kralj bo mat.« S to prošnjo je upravnik zbudil v Dan-tonu, ki je*1 slovel kot atrasten šahiat, ki je cele dneve in noči preBCdel pr šahu, zanimanje za igro. Pristopil je k mizi, pogledal šahovnico tn rekel: »Hm!... Vaša partija dobro stoji, goapod ... Zelo dobro! Skakač-gambit je zelo apretno izveden ... Partijo morate dobiti... v štirih... ne, v treh potezah: mat!« »NI rest« pripomni upravnik, ki Je pri presoji svoje Igro popolnoma pozabil ti« pretečo nevarnost. »Ali ni morda moja partij« ie skoraj dobljenal V treh potezah mat. Dezirejina igra je absolutno iz-gubljenal« „ »NI rešitve!« dostavi Danton. Pri teh besedah zažari Deztrejlno obličje. Kakor po nebeškem razsvetlj ee domisli, da bi igro izkoristila za -oSltev svojega očeta. Označene tri potez« je itak že predvidela, vendar so morale po njenih rnčunih prav te voditi do zmage njene lastne igre in voditi h gotovemu matu nasprotnika. »Motite se, gospod,« ee je obr-11« sedaj k Dnntonu. »Ce bo igr« korT »JOtem jo bom dobila jaz.« 1 N« Dautouov migljaj stopijo njegovi spremljevalci v sosednjo sobo, kjer Jim postrežejo - vinom. To pa store zato, da bi partijo mirno igrali. 7-item ie Danton še enkrat skloni čez šahovnico, i.ataučno prcgloda položaj, obrne eo k Dezlrejt ter reče: »Stavim deset proti ena, vaša Igra je izgubljena.« »Ne, gospod, upam v zmago. - Hočete morda vi prevzeti partijo mojoga očeta!« »Grom ln strela!« zakrlč« Danton in pri tem udari s pestjo po mizi. »To je predrzna miaelt Ali veste kdo - jazi Jaz aem Danton, eden najboljših, če ne celo najboljši šahist v vsej Franciji. Sprej-mom vaše Izzivanje: deset proti ona, zmagam jaz!... Velja stava!« »Za kaj pa!« »Za poljub od vaših lepih ustnic.« Lahna rdečic« spreleti Dezl-ejina lica ln pri misli, da bo morda morala poljubiti tega strašnega človeka, trdo stisne ustnico. Obenem p« ji švigne kakor posmeh okoli ustnic; oči se ji zabltekajo ln v sve-b ti si zmage odgovori nesra""">žu: »Naj bo, eamo; pod pogojem, da boste tudi vi držali mojo stavo.« »Sprejme zakllče Danton. »Kakšna pa je vaša atava!« »Življenje in svoboda mojega očeta!« odgovori Dezireja ln pri tem ostro poudari vsako besedo. Z groznim pogledom premeri Danton predrzno govornico, ki je zahtevala toko plačilo za zmago. »VI Igrato previsoko, mala deklica.« jo zavrne. »Takšno stave ne sprejmem.« Z zaničljlvlm smehljajem odgovori De-zireja in stopi tik prod grozovite*-• »Ali ste naenkrat tako nestalnL da hočete svojo žo prej dano besedo nazaj vzeti!« »v zagrmi razkačeno Danton. »Nikdar ne vzamem besedo nazaj. Kar som rekel, to držim. Stava veljat Sicer pa stave jaz nikdar ne bom izgubil. Začnlvat« Zdajci upravnik, ki je pogovoru ne-voljen sledil, mahne po šahovnici, dn figure popadajo na tla. »Pridite,« se naio obrne '- "intonu, »Jaz som pri.-uvljjn iti e vami.« »Najprej morava igro dokončati. Bil sem izzvaa ln se ne muram odpovedati niti zmagoslavju uiti nagradi,« odvrue Da.iton e porogljivim nasmehom. »V vsakem primeru ln v vsčh okoliščinah bom pn jaz znnl preprečiti, da bi moja hčerka morala plačati ceno za na- grado,« pripomni raztogotenl gospod pl. Somberuil. Dezireja namigne očetu, naj se n« razburja; nakar ae usede k igri. »šah I« zmagoslavno zakričl Danton ln pri tem napravi potezo, Dezireja, ki je že v naprej videla to potezo, odgovori s svojo davno premišljeno protipotezo. Danton znova potegne, toda Dezirejl s tem ponudi priložnost, zaobrniti igro ln z mojstrsko potezo odbiti napud svojega nasprotnika. Danton uvidi, da mu grozi nevarnost. Ves se poglobi v igro, prime ae za glavo ter tako računa in kombinira. Po daljšem preudarku naredi obrambno potezo. Tedaj pa ga začne Dezireja s skaknčl in tekači tirati vedno bolj v kot. On od jeze škriplje z zobmi tn skuša vso svojo bistroumnost zastaviti v to, da bi se ubranil De-zirejinemu napadu. Kmalu sledi šah na šah s strani Dezireje in končno se ta globoko oddahne in z zmagoslavnim smehljajem na ustnicah zakliče: »Mat!« Upravnik pa, ki je tej nape' igri sledil z vso strastjo, v Istem trenutku to-gotno znkrlčl nad Dantona: »VI ste sušmar! SIcer bi te Igre ne mogli Izgubiti.« Danton VBtane, začudeno pogledu zmagovalko, rekoč: »Ne, g. uprav- " nl-Bem šušmar, ampak gospodična Dezl'i'jn je odlična šahistiuja ln — najboljša hčerka Francije. " *ei sem svojega mojstra !n držim bosodo. VI ste prosti, meščan Som« breull. Nato je šel k svojim popivajočlm tovarišem v soBedno sobo ter Jim rekel: »Kakor sem ee pravkar prepričal, Je upravnik brez krivde. On je dober patriot. Pojdite, gremo drugnm Iskat sovražnike domovine!« S pnmotnlm zadržanjem ln mojstrsko šah-lgro jn hčerka rešita očeta — upravnika, ki jo tudi v bodoče ostal svoboden, Stev. 109. »SI.0YI:M:C«, lorek, M. avgusta llW. Strun 3 Gostilna v predmestju Včasih Ima človek posebno smolo. To aein občutil zadnjič, ko je bilo hudo vroče ln sem stopal opoldne 7. Marijinega trga proti domu. Ko sva Sin s prijateljem mimo prve gostilne, sva govorila o vročini in žeji, 1'ovsem nehote sva prešla na to temo. Todn.1 sem se spomnil, da še vedno obstoja pivo, rumeno iu s penami, kl je tem bolj prijetno, čim bolj je vroče. Prišla sva do druge gostilne. Tedaj sem zgrabil prijatelja pod roko ln ga potegnil v pivski hram. V duhu sein videl prijazno dekle, ki se bo razveselilo najinega prihonh, lepo povprašala, kaj želiva in naju odvedla v hladno senco. Velika izba pa je bila prnznn in tudi pri točilnici ui bilo prijaznega dekleta. Okoliščina, da jo bilo mračno, me ni motila, pač pa so silile v nos neprijetne vonjave, ln ko so se oči privadile mračni svollobi, sem zagledal po tleh in po mizah precej tistega drobiža ,ki priča, da je tu obilna pnša za muhe in ščurke. Cez čas se je pojavila ženskn in naju precej začudeno pogledala, češ, kaj vendar želita vidva tukaj. No, prikupna res ni bila, toda kdo bi mogel pričakovati, da boš naletel povsod na prijazne ljudi. Snažna pa bi lahko bila, saj je vendar njen poklic, do streže gostom. Naročila sva mali čaši piva; misel, da bi so obrnila ter odšla drugam, je prišla prepozno. Žeja jo na mah popustila, čeprav ni bilo pivo niti boljše niti slabše kot drugod. In moram povedati, da nisem eden tistih, ki si želi samo imenitnih lokalov. Na- sprotno. v pošteni vnškl gostilni ali v navadni hribovski zidanici se počutim prav tnko dobro, kot v restavroljl prvega ra»>edo. Komaj »va okusila rumenkasto pijačo, žo vstopi nov gost. Mlnd je šo, gotovo nima kaj več od '20 let. Tudi tn naju začudeno motri. Njegov pogled je srep. Niti dober dnn no reče, pač pn naroči pijače in naju priliuljeno glodn. Očivdno Jc. da 9e ga je kaj voč nabral in da je žo opoldne okajen. Zdi sc mi, da čim lil tale človek odprl usta. bi začel izivati. Pivci so nnvndno veseljaki in zgovorni, tn pa jo samo »repo gledal in molčal. Kakor rečeno, vse je bilo v slogu vse zanemarjeno, zatohlo, mračno, neprijazno, kakor da hi imela gostilnica en sam namen — odbijati goste. Kaj še čakaš!« me jo vpraial prijatelj, ko je opazil, da si ogledujem okolje. Hudo prijazna blrtijn!« sem mu dejnl skoraj skrivnostno. »Ampak žejo le poteši; čim sem vstopil, me je minulo.« Preveč jc bilo sončtie svetlobe, ko svn se spet znašla na cesti. Bila pn je zdaj veliko bolj prijazna, svet pod vedrim nebom pa veliko lepši, čeprav hudo vroč. Oba sva so oddahnila; v to hišo pn nc litvn nikoli več vstopila, pa četudi uro hoda ne bi bilo druge gostilniee. Toda, knj bi mislil na tol Saj je v I.juliljanl toliko prijetnih lokalov s prljaiiin postrežbo, s cvetjem na mizah ali na oknih, snažnih, prezračenih in v vsakem oziru prikupnih, da ljudje ilak prepogosto pritiskajo na kljuke onih hiš, kjer imajo hladue kloti in senčnate vrtove. Koledar Torek, 31. velikega srpnna: Ilajmund JOonat, spoznavalec: Pavlin Trierski, škof. Sreda, 1. klmnvca: Egidij, opati Vere-Tia, devica; 12 bratov mučcuccv; Ana, pre-roklnja. Zgodovinski paberki 31. velikega srpana 1SS9. leta je umrl v Ljubljani Jurij Dnini,itin, eden najpomembnejših slovenskih pro-testantovskih piscev. Hodil sc jo okoli leta 1147. v Krškem, obiskoval Bohoričevo šolo, pn odšel nadaljeval študij v Nemčijo. Pod vplivom svojega zaščitnika Pr. Trubarja se jc Dalmatin še v Nemčiji pričel vadili v slovenskem pisanju. l.cia FVTŽ. je prišel v LJubljano za pridigarja, in ostal lu dn smrti. Najvažnejše Dalmatinovo delo je prevod vsegn sv pisma 1TO4. leta. Dalmatinova Biblija jc največje in najpomembnejše delo vsega slovenskega pro-teslnntizma. V njej se kaže velika pridnost in sposobnost prevajalca, ki jc še po nekaj letiti slovenske književnosti prevedel v slovenščino tnko velikansko delo Biblija je uveljavila pn Dalmatinu Kreljeve reforme in ostala v rokah •lovetiskc duhovščine še celih 200 let in uravnavala v -o slovensko pisanje, ISIS. leta je vlada v smislu zakona o u-tanovltvi vseučilišča v Ljubljani, ki ga jc dne 21. julija podpisal regent in prestolonaslednik Aleksander, imenovala prve profe gorje zn slovensko vseučilišče, nnkar so so v oktotiru mogla začeti rednn predavunja. Tako Se jo izpolnila dnvnn želja Slovencev izrečena odločno prvič leta 1848., ponnv ljnna skozi desetletja, pa vendar ni našla odprtih ušes ua Dunaju. KINO MATICA Predstave ob 15., 17. in 19. uri ob nedeljah in praznikih matineja I ob 10.30 Novi grobovi t V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Zuvršnik. Pogreb bo sredo, 1. septembra ob 3 popoldne z Zal, kapelica sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim našo iskreno sožaljel Osebne novice — Jubilej uglednega obrtnika. 50 letni co svojega življenja obhaja danes znan ljubljanski obrtnik, kleparski mojster, vo dovodni inštalater in podjetnik centralnih kurjav, g. Lovro Plčmnn. Itodom jo s Prim skovega pri Kranju. Iz malih pričetkov so jo s pridnostjo in sposobnostjo povzpel do uglednega podjetja. G Pičmanu k jubileju iskreno čestitamol — Sv. IliJ, IIj. Til, Tilcn, Tilli - Fgidlj (I. sept.) v slovenskih pregovorili. Ce llij ini- lepega dne, se lepa jesen upati sine. — Če na sv. Tila čebele rojijo dopoldne, jih uženi; pa popoldne, jili pn po svetu poženi (ali; j t It nn veji puitl!) — Do sv.. Tila čebele bero dopoldne, po sv. Tilu pa ves dan. — Kakor sv. Tilen kaže, ves mesec tnko maže. — Ka. kršno bo vreme sv, lljn kazalo, bo tudi ves mosec ostalo, — Ko oznanjajo Tilliu, oznanjajo zimo. — Til oblučen, meglen — grda. leževua jesen. — Tila čc jasno, gorko — štiri bo šc tedne vedro. I. '6a5elj. — Itekolekcija za gospode z nkmlrmskn Izobrazbo bo v sredo, i. septembru t. 1., v križankah ob 10. Drugi dan. v četrtek, bo ob 0.30 istotam skupim sv. maša. — Itekolekcija za može lu fante ho sredo. 1. septembrn. v uršiillnskl cerkvi. Spored: sreda, I. septembra, ob 19.15 sveti rožni venec, oli 19.30 govor, ob 20 litnnijr in blagoslov; v četrtek, 2. septembra, oli 6.30 sveti rožni vence, ob 6.45 govor, ob 1 sveta maša. — Dijaki In dijakinje vseh šol! Ako vam jo potrebna učna pomoč za popravni, razredni ali privatni Izpit, prijavite »i samo zn tukajšnji specialni pouk posamez nih predmetov po želji. — Posebna prlpra tudi za višjo razrede. — Skupino so ločene po predmetih in razredih! Poučujejo lo stroko vn jnki-profesorjl. Vpisovanje se vrši Šo do 5. septembra vsak dnn. Učni honorar je nizek. Informacije in prospekt dobilo pri vodstvu: Specialne strokovne In slrukeljc zn srednje In meščanske šole. Kongresni trg št. 2, II. nadstropje. — Središče mesta! — Učile se «trnjepls'a! Novi eno-, dvo-In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večornil «o prično dne 2. in 3. septembra — Desetprstna učnn metoda. — Največja modemu strojepisnica, rnznovrstni pisalni stroji. — tJčninn je zmerna. — Pouk je dopoldne, popoldno nli zvečer po želji ohl skovnlcov. — Eno- nli dvomesečni tečnj jo posebej priporočljiv ludi za dijnke-injo. — Podrobne informacijo in nove prospekte dnlo ter sprejema prijave dnevno: Trgov sko učlllšče »LTiristoTov učni zavod«. Oo inobranska 15. — V četrtek, 2. septembra, ob 7 zvečer ho v frančiškanski dvorani produkcija go jencev oddelka za deklnmncijo šolo Olu bcue Matico. Na produkciji bomo slišali recitacije posameznih pesnitev, kl jih bodo izvajali vsi gojenci, nato pu posamezno prizoru Iz različnih dramskih del, izvajanih po Istih gojenolh. Produkcij« bo zelo zo-niniivu in bo najlepši dokaz vestnega in smotrnega Scstovega vzgojnega dela, pu tudi nadarjenosti in sprejemljivosti posameznih gojencev. Na produkcijo opozarjamo. Sedeži so v predprodujl v knjigarni ■ lusbene Matice. — Dodeljevanje kuriva podnajemnikom. V svrlio dodelitve kurivu za ogrevalno do'ho od 1. oktobra IUI3 do 31. marca 1914 mora vsak podnajemnik, ki potrebuje kurivo za ogrevanje svoje sobe, Izpolniti posebno prijavo, ki jo prejme pri Pokrajinskem svetu kor-pornclj, uradu za kurivo, Beethovnova ul. "t. 10. Prijavne tiskovine se bodo raz.delje-ale podnajemnikom v času od 10. avgusta lo t. septembra. In sicer snino med popoldanskimi iirnduimi urami od 16 do 19. Izpolnjena in overjena prijava se mora vrniti uradu za kurivo najpozneje do 13. septembra, prav tako snmo med popoldanskimi uradnimi urainl. Poznejše prijave so ne bodo mogle vpnštevati in te zniniiilnlkom nakaznice ne bodo Izdajale. Ob izročitvi prijave mora vsnk prosilci- predložiti tudi najemno pogodbo in prijavnico anagrutskega urada o bivanju. Naznanila RADIO. Torek, 31. avgusta: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa. poročila v talijiinščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročilu • slovenščini — 12.45 Pesmi in nnpevi — 13 Napoved časn, pnroeiln v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M Sijanee. pisana glasba: Della Maggloro: Ko se zjutraj zbudiš, Cnslaldi: Tnninlelln. f'erin: Lepa Mn [•a. venčok narodnih. Culolta: Pesem — 14 Poročila v italijanščini 14.10 Orkester vodi dirigent Manilo — 15 Poročila v slo venščini — 17 Napoved časa. poročila v itn llianščlni — 17.15 Plošče >Ln Voce del Pn-Irono — Columhin) — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.4.1 I.nlikn glasba — 20 Poseli na oddaja z.i Sicilijo — 20.30 Napoved časa poročila v italijanščini — 20.45 Vojaške pesmi Izvaja godba kr. knrnhiujerjev. vodi dirigent Cirenei — 21.05 Koncert Ljuhljnn skeira koinorncgn dnn (A. Trost, klavir, •I. Sla.is. violina): Corelli: Sonata v D-duru op. 5 st. 1, irravc, nllogro, allegro, ndngio, allegro, Mozart: Sonata v O-duru St. 13. adngin, allegro, tonin con varlnzionl — 21.50 Kon-crt izvnja violinist Arrigo Sera lo — 22 20 Pisana glasba — 22.30 Orkester vodi dirigent Zcme — 23 Poročila v italijanščini — 23.10—23.30 Orkester vodi diri-ent Petrnlla. LEKARNE. Nočno službo Inisln lekarne: rlr. Piccoli, Bleiwelsnvn ccsta 6: dr. Hočevar, Celovška cesta 62, iu mr. Uartus Moste, Zaloška ccslu 47. Pnizvpflovnn]n Navidezno poznana o'elia, ki jo v so boto, 28. t. m., v trgovini Oslrelič ponio totnu vzela ročno torbico z večjo vsoto denarja in z dokumenti, uaj jo takoj vrne, sicer bo zasledovana. Iz Novega mesta Prcsrlltev v LJubljano. Iz Novega me sta so jo preselil v Ljubljano insgr. dr. Ui ril Ažinnn. ki jo skoraj 31 let poučeval ve ronk na novomeški gimnaziji. V Novo mesto jo prišel leta 1909 kot naslednik takrat upokojenega profesorja Marinka, ki jc bil ustanovil v Novem mestu Katoliško dru štvn rokodelskih pomočnikov (1SS6) in di jaško kuhinjo (1891). Dr. A/man mu je sle ilil no samo kot veroučltelj. ampak ludi skrbi zn Rokodelski dom in zn siromašne dijnko. Bil je etin nnjmnrknntncjšlh osebnosti v Novem mestu in je užival velik ugled no snmo zaradi svoje izredne in vso stranske izobrazbe, ninpnk tudi kot odličen učitelj, spreten organizator, duhovit in pri jelen družabnik. Pred 40 meseci gn jc bo lezcu prisilila, dn je zaprosil za upokoji tov. Bolezen se je sicer izImljSnln, vendn služIlo ni več mogel nastopili. Dno 27 gust.-i se jo preselil v Ljubljano k svoj sestri gospo Stopica. Želimo mu, iln so mu v Ljubljani nadaljuje zboljšanj« zdravstvenega slnn.in in dn preilvl prijetne dneve v krogu svojih sorodnikov iu zuuucov. ki jih ima obilno v Ljubljani. S Spod. Štajerskega Odlikovan jo bil zn jimnško zadržanje pred sovražnikom z redom železnega križca II. razreda Hcrmnu Soukup iz Ljutomera. V Mariboru sta umrla 85 letni posestnik Knrel Kiinig in 51 letni posostnik in gostil- =Mičca= 30. Spustila je trak v tolmun, da je zaplaval kot ranjen cvet po gladini in za-šepetala: »Tolmun iz noči kresne, povej, kaj naj sto-riml Kako otmem naj mu srce!« Trak se je potopil v skrivnostno globino, nad njim pa so krogi zabrncli kakor arfa: »V isti liri porojeno podari naj izgubljeno, podari naj izgubljeno...« Drhtela je gladina in drhtelo je Mičci srce. Uboga! Slišala je, a ni umela in brez sveta in tolažbe je dekle odtavala domov. ničnr Jožef Zgnjnnr iz Mute, kamor sn pro-pcljalj njegovo „ruolo in .ie Imn pokopali. Brežiške žene v Rimskih Toplicah. Te dni so brežiške žene priredile izlet v Him-ke Toplice. S seboj so prinesle razno dobrine. s katerimi so obdarovalo vojake, ki se inude tam na okrevanju. Nesreča Po neprevidnosti. Ivan Knaplč, 54 letni posestnik, jo hotel ilntl svojo lovsko | puško v popravilo. 1'eljnl so je » kolesom k svojemu bralu in tam pustil pred hišo kolo in puško. Mimo je prišel nek 15 leten ključavničarski vajenec In se r.nčel s piiJko igrati. Neundntnn »c io pu~ka sprožila, tvnn Knnpič je bil obstreljen na levem stegnu, njegov brnt pa ima prestreljeni obe nogi. Huda nesreča pri delu. 68 leten posestnik Peter Luttcnberger jo pripravljal krmo za živino. Po nesreči pa mn jo nož stro.in popolnoma odrezal desno roko v zapestju. Propeljull so ga ua gruško kliniko. Iz Hrvaško Sprememba v hrvatski vladi, nrvntskl tiskovni urad sporoča, d« jo Poglavnik iz zdravstvenih razlogov razrešil dr. Jožo Du-innndžlčn dolžnosti pravosodnega ministra ler ga stavil nn razpolago nrcdscdnlštvu vlado. Posle pravosodnega ministrstvu bn opravljal do imenovanja novega ministra podpredsednik vlade dr. Dž.cfur Kulenovlč. Novo vodstvo glavnega ravnateljstva za promet. Poglnvnlk NDII jo razrešil Josipa Markovlča dolžnosti davnega ravnatelja v gin vnem ravnnteljstvu za promet ter gn poklical na delo v državni svet. Za novega glavnega ravnatelja za promet v prometnem ministrstvu jo Imenovan Inž. Vjeko sin v Tcrček. Inž. Terčck je Bosnneo ter jc služIl pri bosa nsko-hcrcego vinski železnici, l.eta 19::.'| je bil imenovan /n železniškega ravnatelju v Zagrebu, lela 1939 pn 7a pomočnika prometnega ministra v Beogradu. Imenovanje novega državnega tajnika. S Poglnvnlkovo odredbo je imenovali Josip Pallč. šef oddelka v finančnem ministrstvu z a držnvnegn tn.inikn v tem ministrstvu. Prof. Olga Ostcrnian, uprnviteljica m ženske državno renlne gimnazije v Zagrebu, je Imenovana r.n voditeljico ženskega odseka nstnške organizncije v Zagrebu. Banialuško gledališče jo imelo v minuli sezoni 143 gledaliških predstav, in to r,l veeerilik. 23 dnevnih. U predstav zn delavce 19 za dljaštvo, 3 7,a vojaštvo. II rama za tiskih in 4 slavnostne predstave. I re.-slavo io gledalo 48.315 Hnblteljev gledališko umetnosti, pri brezplačnih predstavah jo pa bilo navzočih .1800 gicdnlccv. Iz Srbije Noti ilnvenukl grob v llengradv. V beograjski bolnišnici Je umrla gospa Jerica Zor/,"o, goslllnlč.trka in trgovka iz Llmhnjn pri Mariboru. Pokojnicn jo v zadnjem času živela v okolici fnčka ter zapušča moža lil hčerko. Na zadnji poti jo je spremila k večnemu počitku močna skupina beograjske slovenske kolonije. Nnj ji bo zemlja lahka, preostalim iskreno sožaljel ttit»»*t( Iz športa AlCIne V kinu UNBON iiiiiiitiitiiiiiititiiitiiiiiiiiiiiiiiii proseguono con gronde snccesso le replichc del film sc nadaljujejo z velikim uspehom reprhe litina -punihi: AMEDEO MAHARI MARIELLA LOTTi liti. A. VERGANO N VJ'?"* A- BLASETTP KULTURNI OBZORNIK Letošnja operna sezona Ko ob zaključku operne sezone pre- | dokaz dejstvo,_ da _ smo slišali v abon-gledujemo letošnje delo Opere, lahko ugotovimo, da je uprava izpolnila pričakovanja občinstva in držala obljube, ki jih je v začetku sezone dala. Sporeda, ki ga je začrtala, se jc skoraj do me lega držala. Eno ali drugo izmed nameravanih, a ne izvajanih delih bi si morda še želeli slišati tako zlasti Sncguročko od, Rim-ski-Korzakova, ki je bila že tako v delu, pa je čas prehitel priprave; ali tudi Verdijevega Falstjffa in Massenetjevo Manon; zlasti pa že kako delo iz novejše dobe, ki bi ves, do praga našega stoletja segajoč spored prijetno osvežilo. Pri sistematičnem in solidnem delu, ki smo ga od operne uprave vajeni, smemo pričakovati, da bo v prihodnjih sezonah tudi te vrzeli izpolnila. Kvaliteta izvajanih del ni prav nič zaostajala za preteklimi sezonami, rajši 6e je vrednost del in izvajanja še stopnjevala; pevci, dirigenti in režiserji so se po svojih najboljših močeh zavzeli za stvar, kateri služijo. Kot pri pregledu koncertov tako se tudi pri pregledu opernega dela ne moremo na tem mestu ustavljati pri posameznostih; sledi naj le nekai statističnih podatkov o 6torjenem delu. Število v abonmaju izvajanih del je doseglo običajno številko osemnajst. Po veliki večini so bila na sporedu resna operna dela (štirinajst po številu), čeprav neka-> tera od njih iz področja komične opere; operete so bile izvajane štiri, med njimi domača novost »Slepa miš«. Da je slo maju za domačo glasbeno tvornost po membno Satlnerjevo oratorijsko delo Vnebovzetje BDM. Občinstvo so posebno zajele čustveno zgrajene opere kot na primer Thais, Mrtve oči, Madame But-terfly, Sestra Angelika, Traviata; od operet pa je Zemlja smehljaja. Pa tudi izvedbe drugih del so imele močan odziv med občinastvom. Sploh je bilo občinstvo tisti bodrilni činitelj, ki je s svojo izvanredno udeležbo pri koncertih kot tudi pri opernih predstavah dajalo poguma tam, kjer bi morda ob nezanimaru is'ega nastopila malodušnost, ali je pripomoglo do izboljšanja kvalitete tam, kjer bi ob pičli udeležbi naleteli na po-vršn odelo, ali je spravilo v pogon mehanizem, ki bi mu morda grozil zastoj. Posebnih sprememb v solističnem kadru ni bilo. Vrste opernih pevk sta pomnožili sopranistka Manja Mlejnikova in altistka Elza Karlovčeva, ki sta lani samo še gostovali r.a našem odru. Gostovanj je bilo letos prilično dosti. Tako je stalno sodeloval na opernem odru rektor Julij Betetto, slišali smo pa tudi Josipa Gostiča in Zlato Gjungjenac; zlasti slednjo smo imeli priliko večkrat slišati v njenih najboljših vlogah. Na našem opernem odru je nastopila tudi vrsta slovitih italijanskih pevcev in pevk; Szntmarl hitrejši od Talosa, Veliko sen-7.aciio v madžarskem plavalnem športu po meni Tatošev poraz 1111 državnem prvenstvu Na 200 m prosto jo zmagal mladi Szntmarl s časom 2:10.8 min. Tatos ie bil 711 deselinko sekunde počasnejši. Ostali izidi so bili: 100 111 prsno Szegedl 1:11.1 111111.. 4 krat 100 111 prosto Ute 1:16.6 min.. 400 m prosto za ženske llonkn No«nk 5:59 4 min. Svrriski allfti «0 gostovali v Helsinkih nn SINI m, ki je končala 1 dvema državnima rekordoma. Sved l,IIJequist je zmagnl 1 1:10.9 min. Finec Storskruh pa je bil drugi n časom 1:50.3 min. Oba rezultata pomenila nov švedski in finski državni rekord. Ob tej priliki so prodali 12.000 vstopnic, kar je 7go-vorcn dokaz, za veliko popularnost lahke atletike v finski prestolnici. 7nr1nji rfnit mndtnrilcrna plni-nlnr-" • rasten je pomeni' drug neuspeli »a Tstosa. Na 1IH1 m prosto ga jo premagal Kiiriisl z lopo znamko 1:00.4 min.. Tnto* je bil z 1:10.6 min. drnci, junlor S7stmnry pn tretji z 1:00.7 min. V prsnem plavanju n« 200 111 Je postavil Szegedl nov madiarskl rekord 2:16.4 min. V i vedski atletiki je spet padel svetovni rekord, žo tretji v letošnjem letu. Toknit ko je posročilo Kriku F.lms.iterju, da jo postavil nov svetovni rekord v teku na &000 in zaprekami 9:03.4 min. Dosedanji rekoro je imel Fince Isohollo 7 9:03.7 min Na isti prireditvi je skočil Fllaes.son v daljino 1.39 metrov UJpcst Je zmagal ▼ velikem tekmovanju za Štefanov pokal Končno tekmu jo moral igrati 7. znamenito ennjslorlco Ferenevarosn. Prireditev je ohiskalo 211.000 prebivalcev madžarsko prestolnice. Po prvem polčasu je hll položni ua zelenem polju šo vedno nerešen Potem jo dosegel IMpest vodilni gol Iz kota Končni Izid ie hll 2:1. Poro e-voloi pravijo da je lokrnt Igral Ujpest nenavadno uspešno In da si jo po pravici za-s|trži| dragoceno trofejo Najhnl.1 znani športnik med Irrl je or-Jnškl Culngltan. olimpijski zmagovalce v metanju klndlva. Vse pn knžo. dn je rlnbll zdaj svojega enakovrednega naslednika. Poročnjo nnmreč o Iren Tlcnllonti. ki Je na atletskih tekmah v Dubilnu pognal kladivo 58.57 111 dnlcč. Tnko i» zdaj Henlion za letos najuspešnejši metalec železno krogla na vsem svetu. (ilsrln flrass je postavila v Leipzigu «1-jnjno znamko v prsnem plavanju nn 3'HI m. Preplavala Jih Jo v 2 min. U sek. in so tako približala mednarodnemu razredu moških. V KrylhoJit na Švedskem "n priredili drJnvno prvenstvo v maratonskem teku. Prireditev jo bila tem zanimivejša, ker so jo švedska atletika povzpela tekom zadnjih let nn prvo mesto v Evropi. Tokrat jo zmn-trn! v maratonskem teku (43 km) Laponeo Ollo Larsson. vrh tega pa »o je Izkazal 7. nenavadno dobrim časom 2:32.10! O švedskem mnrnlonskem prvaku beremo, da Jo 30 let star. Elektronski mikroskop v boju zoper sovražnike človeštva bila vsaj nekatera teh gostovanj nadvse poučna; pa tudi nevarnosti enoličnosti vlog se je uprava z gostovanji izognila. Operne predstave so kot dirigenti vodili Žebre, Štritol in Neiiat; no veliko število predstav, zaenkrat operetnih, more pokazati SimonitL Od domačinov se je Kot gost lepo uveljavil Hubad Samo; predstava D Albertove opere Mrtve oči, ki jo je on vodil, spada med muzi-kalno najbolj izdelane v sezoni. Dve predstavi je dirigiral tudi znameniti italijanski dirigent A. Lucon. Z opernim orkestrom smo bili v letošnji sezoni v splošnem zadovoljni; bile so seveda predstave, ki so bile, kar se tiče orkestralne strani, nekoliko šibkeje naštudi-rane; navadno so bila to muzikalno mar.j močna dela in pa predstave, pri katerih je vsled številnih ponovitev intenzivnost popustila; kadar je pa šlo zares, je pokazal orkester veliko zmogljivost. Večino opernih del je režiral Ciril Debevec, nekaj predstav Primožič. Operetne predstave je vodil Golovin, mladinske igre Maša Slavčeva. K lepemu uspehu predstav so omenjeni v veliki mer' prispevali svoj delež. Balet, ki je na ustreznih mestih nastopal do malega v vseh operah je priredil tudi nekaj samos vn'h nastopov. Omenim zlasti plese za sedmo Beethovnovo simfonijo, ki iih je po Mjasinovi zemisli za naše razmere priredil M. Kir-bos. Ostale baletne vložke kot tudi dva samostojna baletna nai', ipa je oskrbel Golovin, Rossinijev koncert kot tudi vokalno to sta bili sopranistki Malalda Favero in Liana Cortini, potem baritonista Gino ---------- , Bechi in Giuseppe Taddei; poleg teh pa instrumentalni nastopi, ki so se vršili v še madjarski tenorist Tibor Egressy. V Operi, so bili omenjeni že pri pregledu pevsko tehničnem in igralskem oziru /so koncertne sezone. M. Tome. Ko so pred 1! leti patentirali elektronski alt nttdinlkroskop, kl sta gn Iznašla raz IskovnlcH B o r r I c s In Kuska, so mislili skoraj vsi tozadevni krogi, da bo ra-zodeta tudi skrivnost najmanjših povzročiteljev bolezni, tako »vaiilh virusov, ki sn še mnogo manjši kot bacili ln kokl. To pričakovanje Je bilo tem bolj om-Ijlvo, ker virus, kot povzročitelj več nalezljivih človeških In živalskih bolezni, nI viden BkozI navaden mikroskop, pa Ima pri teh boleznih vendarle tako važno vlogo. Tako Je virus odločilnega pomena pri otroški ohromelosti, pri črnili kozah In osep-nlcalt, pri steklini, ošpicah, dnbcrcali, mum-psu, a tudi pri vnetju možganske mrene aH meningitisu In bržkone tudi pri nahodu. Prnv tako Je virus povzročitelj živalskih kug, kot so slinavka ln parkljevka in druge bolezni. »Velikost« teh bolezenskih povzročiteljev se m e r I z mllljontlnkaml m 1 I I m e t r n. Zato nI čudno, da doslej z navadnim ali svetlobnim mikroskopom, kl največ poveča 2000 krat. skoraj nI bilo mogoče nikoli videti virusov. In vendar je že leta 1932 uspelo raziskovalcema Pasehenu ln Nauckn, da sta na haniburškcm zavodu za raziskovanje Indijskih ln tropskih bolezni z navadnim mikroskopom opazila ta majcena elementarna telesca in sicer pri proučevanju črnili koz. Kar na mah Jc potem elektronski mikroskop razširil nepričakovani način možnosti zn vpad ▼ svet najmanjših manjšin. Z elektronskim mikroskopom v sedanji obliki so možno 500.(100 kratne povečave, pa tudi 8tcreoskopno slike ln celo filmski posnetki. Seveda bi bilo napak, da lil pričakovali, dn Je treba zdaj preiskati le šc bolezenske snovi, kl jlli vsebujejo vlrusovs telesca, pa ho mogočo pojasniti tudi poslednje uganke teh najbolj majccnlh sovražnikov človeštva. Spričo tega Je najhujša ta težkoča, tla sc virus — kakor navadni mikrobi — ne da gojiti na hranilnih podlagah In hranilnih tekočinah, ampak edino le v živi celici. Ta poseben pogoj živ ljcnja ovira v veliki meri proučevanje virusa. Vendar se Jo navzlic vsem težkočnm vprav t najnovejšem času posrečilo elektronski mikroskopiji doseči precejšnje uspehe pri raziskovanju teh najmanjših telesc, zlasti pa pri lskanjit povzročitelja strahotne otroške ohromelosti, kl Je zaradi svojih posledic groza vseh staršev. Od začetka raziskovanja bakterij t zadnji četrtini prejšnjega stoletja so v neštevilnlh laboratorijih spet In spet Iskali povzročitelja te zahrbtne kužne bolezni In več ko enkrat so hlll prepričani, da sn ga našli, a zmeraj sc je Izkazalo, da so bile tiste klice le dozdevne. Dukler niso s pomočjo elektronskega mikro- skopa razkrinkali virusa otroške holcznl t 1 najfinejših, nltkasto zloženih beljakovina-stili prnlclnlh v velikosti komnj stotlsočln-kc milimetra, kl so Jlli našli v nhroniclem ! živčnem tkivu ljudi, miši ln pndgan. V zdravili sosednih snoveh teli skrivnostnih ploskev niso našli virusov, pač pa so Jih I dobili v stoječi vodi umazanih mlakuž |n kanalov. To pa Je spoznanje, kl bo nemara razjasnilo način nalez.ljlvostl pogubne otroško ohromelosti In bo šo velikega praktičnega pomena. liliji / K mM DARMOL It miglior lassativo najboljše odvajalno sredtlvo t Dotrpela Je naša ljubljena mama, stara mama ln teta, gospa Marija Završnik Pogreli nepozabne pokojnleo bo v sredo, dne 1. septembra 1943, ob 3 popoldne r. Zal, iz kapelice sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, 30. avgusta 1943. T Žalujoči ostali " pivjanje l^un\ene rel^e, ki že tisočletja uničuje kitajsko Kakor poročajo japonske vesti iz Kantona, so se nasipi Rumene reke ali Huanghoja na številnih mestih porušili, pri čemur je prišlo pod vodo dvajset pokrajin in jc na milijone ljudi v nevarnosti, da utonejo ali pomrjejo od lakote. Iz Kitajske so prišla spet kaj huda poročila. Zaradi porušenja jezov in nasipov Rumene reke se je približala nesreča, ki bo imela velikanske posledice. Nasipi, ki so visoki do 15 m in debeli do 200 m, se niso dali na porušenih krajih nič več popraviti, tako da so bile obsežne pokrajine kar koj poplavljene. Najbolj je trpelo mesto Kaifcng, glavno mesto pokrajine Honan. Mesto je prepolno beguncev in je tako ko kak otok sredi besnečega morja. S tem je poslala Rumena reka, ki že več tisoč let povzroča skrbi Kitajeki, za milijone ljudi vzrok smrti. n Neizmerne številke Rumena reka je dolga od svojega, 5000 m nad morjem ležečega izvira v Tibetu, pa do izliva v zalivu Čili, 5000 km. V neštetih vijugah se vali ta veletok skozi številne pokrajine in večkrat nareja po več sto metrov visoke slapove; v pokrajini Kansu je tak slap visok skoraj 1000 metrov. V severnokitajski nižini je v reki toliko rumene ilovice, da se je v dobi tisočletij njena struga povsem zamašila z njo in se je zato smer reke večkrat spremenila. Kitajca so se morali v vseh zgodovinskih dobah najbolj brigati za to, kako bi ukrotili divjanje besnečega veletoka. In tako je razumljivo, da je vodna gladina Huanghoja časih na stotine milj daleč nad ravnino med 10 do 15 m visokimi nasipi. Če se ti nasipi samo na enem mestu porušijo, je nesreča tu. Taka nesreča, ki se skoraj vsako leto obnavlja, je tudi zdaj zadela Kitajsko. Ondi, kjer so se nasipi zdaj podrli, stoji voda več sto milj za meter visoko. Tam, kjer se je voda odtekla, je zapustila do 2 m debelo plast blata. Več sto vasi in več mest je zdaj pokopanih v tem blatu. Značilna za Huangho je rumena barva, ki izhaja od pustinjskega peska, ki ga prinašajo viharji iz notranje Azije. Velikanske pokrajine, od Pekinga do Jangcejeve doline, so pokrite z blatom, ki tvori kar celo plast brez prestanka. Usoda milijonov ljudi Doslej ni še nobena druga reka na svetu zahtevala toliko žrtev zase kot ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MHBHfc Grešniki na tehtnici Fernando Mendez Pinto, slavni portugalski pustolovec 16. stoletja, ki je v dobi 21 let prestal petkrat brodolom, je bil trinajstkrat ujet in sedemnajstkrat prodan kot suženj, je v svojih Spominih opisal tudi posebno slavnost, ki so jo obhajali v Peguju, nekem mestu v Birmi. Z velikimi tchtnicami, ki so visele na bronastih drogovih, se je dalo ondi mnogo ljudi stehtati, »deloma za to, da so izpolnili kake zaobljube, ki so jih napravili v nadlogah in boleznih, deloma pa zato, da bi jim bili odpuščeni grehi, storjeni v letu med obema praznikoma tehtanja«. Njih telo so stehtali z različnimi snovmi, ki so jih potem kot žrtev ali pokoro podarili svečenikom. Sleherni greh je moral biti stehtan s posebnim blagom. Tisti, na primer, ki so sc bili pregrešili s požrešnostjo, so bili stehtani z jajci, medom, s presnim maslom itd. Trdosrčneži, ki so bili skopi napram revežem, so zadostili za svoj greh s tem, da so bili stehtani z denarjem. Tiste, ki so bili preveč vdani grehotam razuzdanosti ,so stehtali z različnimi vrstami vin, z dišavami, s puhom in z dragocenimi bla-govi. Pravijo, da imajo ponekod tudi na Japonskem tako navado, da zadoščajo za grehe s tehtanjem. Prastara je že ta zamisel, da naj bi bila #teža telesa merilo za kako zadoščenje ali tudi odkupnino. Baje 6e je v davnih časih moral kak morilec lastnega očeta odkupiti s takšno težo zlata, kolikor je sam tehtal, in s toliko srebra, kolikor je bila dvojna teža njegovega telesa. Slič-no je pri nas, ko se kaj zaobljubimo in žrtvujemo toliko in toliko v ta in la na-emn, ali si pritrgamo denar za sveče, za reveže itd. Huangho, ki je na Kitajskem druga največja reka in je hkrati najbolj zahrbtna in skrivnostna v »carstvu sredine«. Noben jez ali nasip ne more ukrotiti besnenja Rumene reke. Če se nasipi porušijo, potem so vsi tisti ljudje v okolici zapisani smrti. Z nepojmljivo brzino se vali umaza-norjavo vodovje skozi gosto naseljene pokrajine severno- in srednje kitajske ravnine, pri čemer se ogromni deli dežele potopijo v eno samo jezero, ki se iz njega ne dviga noben grič, nobeno drevo, nobena streha. Mrtva trupla, mrhovina, hišna oprema, drevesa s koreninami, razbiti čolni — to je vse, kar po več tednov dolgo in na stotine kilometrov daleč odnašajo valovi Rumene reke. Krog 100 milijonov ljudi pa živi na porečju Huanghoja. Usoda teh 100 milijonov ljudi je povsem odvisna od divjanja Rumene reke. Ko so se pred 10 leti podrli nasipi Rumene reke, je pri Hankavu nastalo jezero, ki je tako veliko kot Dolovica Nemčije. Delovanie Mednarodnega Rdečega Križa Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi je imel doslej brodovje 14 trgovskih ladij, ki plujejo po morju pod švicarsko zastavo in ki je njih namen, da prevažajo živila in pošiljke vo^im ujetnikom in civilnim internirancem. Zdaj se je to brodovje znatno povečalo. Število poštnih pošiljk, ki jih posreduje Mednarodni Rdeči križ, se veča od leta do leta. Medtem ko je bilo v prvem letu te vojne vsak dan odposlanih po 17 tisoč pisem, je zdaj, v četrtem letu te vojne, vsak dan po 60.000 pisem. Vsega skupaj jc Mednarodni odbor doslej razposlal več ko 52 milijonov pisem. Kakšno delo je bilo treba opraviti že samo 6 to | pošto, si lahko mislimo, če vpoštevamo pri tem še vse neštete jezike, ki so v njih napisana pisma! Potrebnih je nekaj sto tolmačev, da morejo razen znanih svetovnih jezikov, razvozlati tudi druge jezike in odgovoriti na različna pisma in vprašanja. Pri tej korespondenci so važnega pomena tako zvana civilna poročila To naredbo so ustanovili šele v letih te vojne, da je omogočeno vsaj najnujnejše zasebno dopisovanje med svojci vojskujočih se držav. Pisci pisem morajo v ta namen pisati na posebne obrazce, ki jih imajo na razpolago ustanove Rdečega križa. Na obrazcih ne sme biti več ko 25 besed. Doslej je 60 dežel dovolilo pošiljatev »civilnih poročil«, in nič manj ko 80 milijonov takih kratkih pisem je odtlej šlo preko Ženeve. V smrtnih primerih vojnih ujetnikov v taboriščih ima Rdeči križ nalogo, da obvesti svojce v demo- ha, da ga — nasprotno — še pospešuje. Ncstevilni so rokopisi pesmi, romanov, dnevnikov ali skladb, ki jih prejemi ženevski Rdeči križ s prošnjo, naj posreduje objavo rokopisov. V taboriščih so nastala tudi številna znanstvena dela. Tudi ta dela so dokaz za duševno življenje, ki se razvija v taboriščih in lajša čas ujetništva. Centrala poroča tudi o gradnji taborišč vojnih ujetnikov in sicer na podlagi poročil odposlancev različnih dežel. Taborišča za vojne ujetnike in civilne in-ternirance niso vsa enako urejena. Njih zunanjost, njih ureditev in njihovi predpisi zavisijo seveda od števila ujetnikov in intcrniranccv, a ludi od podnebja in krajevnih razmer. Splošno dajejo skupaj ujetnike in internirance istih dežela, kar omogoča tudi red v taboriščih. Nekateri živijo v posebnih hotelih ali hišah in so seveda zastraženi. Drugi imajo priliko za športno udejstvo-vanje in obdelovanje zemlje. Kda) pa kdaj smejo iti tudi na kak izlet ali v kino. Otroci pa so deležni šolskega pouka, zlasti jezikovnega. Vprav na tem področju se jc obneslo posredovanje od poslancev Mednarodnega Rdečega križa iz Ženeve. pisana šara od vsepovsod Najdaljia novela na sveta Japonski pisatelj Kjoite-Bakin, kl je nekakšen japonski Dickensen, je napisal »novelo«, ki obsega 106 zvezkov in je izšla v časnikih leta 1938. Najmanjše in največje žuželke Najmanjše, do zdaj znane žuželke, so neke ose, ki merijo 0.2 milimetra, pa imajo vse organe povsem razvite. A med žuželkami je tudi polno orjakov. Tak orjak je neki nočni metul), čigar premer perutnic meri 30 centimetrov in ki živi v tropskih pokrajinah. Miniaturne ure V 16. stoletju so narejali prav majcene ure. Tako je imel ccsar Karel V. urico, ki jo je imel nataknjeno na pretancu, pa je ta urica tudi bila ure. Pa pravijo, da je imel ta cesar še manjšo urico in sicer v uhlju namesto uhana... Z letala na osla Neki nemški narednik, pilot v neki lovski četi, ki je bila na Siciliji, je v borbi s sovražnimi letali uničil vsega skupaj, kar je bil pilot, 47 letal. V poslednji borbi na Siciliji je bilo njegovo letalo težko zadeto, tako da se je moral iz višine 150 metrov rešiti s padalom. Narednik je padci na področje tako zvane »zemlje od nikogai« in si je zlomil nogo. Vendar ni obupal in se je z zlomljeno nogo snetkov je dognano, da krastača 4000 krat premakne čeljusti, ko v eni minuti zgrize glisto. To se pravi, da v sekundi 66 krat zgane s čeljustmi, Najbolj vztrajen jahač Najvztrajnejši jezdec vseh časov je bil brez dvoma Karel Veliki (742—814), ki je v dobi 46 let prejahal 80.000 km poii, torej dvakrat toliko, kot je obseg naše zemlje. * Španska ribiška mornarica Španska vlada skuša z vsemi sredstvi povečati svojo ribiško mornarico, ki je največje važnosti za prsskrbo dežele z ribami v času te vojne. Leta 1942 je imela Španska 323 ribiških ladij s skupno 5700 tonami, a v začetku leta 1943 je bilo naročenih še uadcljnih 27.000 ton bro-dovja. Leta 1942 je prodala španska ribiška mornarica 450.000 ton rib v vrednosti 900 milijonov pezet. Uš posebne vrste je tista, ki znese 150 neoplojenih jajčec, ker nima samca lz teh jajčec se izležejo krilate 'uši, pa izključno le same samice, ki od njih spet vsaka znese 20 neoplojenih jajčec. Tretje in četrto pokoljenjo teh uši sestoji spet iz samih žensk, dokler se ne izleže peti rod, ki sestoji iz moških in žensk. S.imice te pete in zadnje generacije znesejo po eno jajčece, ki je oplojeno in ki te izleže iz njega ena plazil še kakih 6 km dalje, dokler ni po j uj, ki postane matica nove petorice ro srečnem naključju zagledal osla brez go- • n ' 1 -------*------•--- spodarja. Narednik se je s težavo spravil nanj in odjahal k svojim tovarišem. Najbolj požrešna žival na svetu O krastači pravijo, da more tudi zazidana v zid živeti več let in pravijo tudi, da je najbolj požrešna žival na svetu. Njene čeljusti delujejo pri grizenju s tako brzino, da tej brzini ne moremo slediti z očmi. S pomočjo lotogralskih po- Po širnlli španskih ravninah gradijo vasi iz ilovice. V hribovskih severnih pokrajinah pa so iz kamenja in lesa. Na pobočju pogorja Cluadarraniage so celo najbornejše koče seziilano iz prav takih težkih granitnih skal, kakršno so uporabljali za palačo Kscorial. Ti vaščani živijo malo boljo kot poljedelski di-vini rajnega in jim pošlje lastnino in li-f-lavcl drugih vasi, ki so sredi velikanskih stine umrlega hkrati s sporočilom o oko liščinah smrti in o kraju in času pogreba. Ta služba sc je zdaj še na poseben nočin razširila. Centrala Rdečega križa bo svojcem poslala tudi sliko groba rajnega. Fotografija naj bi za poznejše čase pripomoglo najti grob, če bi svojci hoteli truplo prepeljati v domovino. , Poseben oddelek ženevske centrale se bavi z deli pisateljev in skladateljev ki jih pošiljajo iz taborišč vojnih ujetnikov. Izkazalo se je namreč, da tudi večletno ujetništvo ne zamori delovnega du- V domovini Kacikov Podoba španske vasi posestev, a nimajo nič svpje lastne zemlje. A za špansko pojmovanje jc laka vas bogata, a pri tem no mislijo nn socialni položaj vsoh vaščanov, nmpnk linajo v mislili občino kot celoto z dragocenim go/.dom In z nekaj kmo-ti, ki jo večidel vsega gospodarskega sveta njih last. Vsa občina vsebuje 1700 hektarjev. Od teh jo 700 hektarjev pinljevlh gozdov, kl pa niso tako gosti kot so našo smrekovo boste. Enako velika ploskev obsega kamnit-ne, z grmičjem porasle starine, kjer sc pn-sejo ovce in koze. I.c 900 hektarjev sveta jo uporabljenega za njivo in pašuike, ki so FIL0Z©F S TRNK@/v\ Kako lil sl človek razlagal mir ribičev za zabavo? Mislim, da sem upravičen za to, da lahko ribolov enkrat za vselej razkrinkam, knj dn je: dn nI neke vrste šport, nmpnk da je filozofsko lidcjstvovnnjc. l.e tisti, kdor jc tako kot jaz ogledoval te ribiče toliko časn od sprednj, od zndnj, s strani, od zgoraj ln od spodaj; kdor Jlli Jc po ure In ure. dasi med zdelianjein. neumorno opazovnl, sme knj takega Izreči. Le kdor je videl, kako ti ribiči po mnogih urnli najbolj vnetegn delovnnja mnlo po-nesd domov ln s kakšnim zadovoljnim, vprnv hlnženlm obrazom to storijo, sme Izreči tako sodbo o njih. Po ure dolgo strmeti nn eno In Isto mesto — po ure dolgo držati trnek — po ure dolgo pri tem kaditi pipo — ne meneč se za hrup okrog sobo ln zn nadležna zijala — kaj takega ne zmore Indijski faklr, to zmore samo evropski ribič. Ce bl Imeli preko tega šc kako višjo stopnjo potrpežljivosti, fe bl Imeli tako rekoč (Jaurlzan-kar brezbrižnosti — to bl mogel doseči samo kak Indijski rllilč. Siccr pa — nll so i v Indiji ribiči? Trcinalo sem potoval po tej deželi, dn lil J0 mogel tozadevno presojati. Seveda, ribolov je brez dvoma Šport — če moremo nazlvatl šport filozofsko lidej-slvovanje In vzgnjnnje k brezbrižnosti. Nemara hI morali prej razširiti meje mišljenja, dn bl smeli knj tnkcgn Izreči. Ali ste že videli kdaj kakega ribiča, kl Jc brezbrižen za roganje okoli stoječih zljnl potegnil nn suho P»r starih čevljev? In jih Je potegnil s takim Izrazom na obrazu, ko da bl hll ulovil najmanj deset funtov krapov? Z obrazom človeka, pri katerem postajajo zijala skoraj prepričana, da to niso čevlji, nmpnk dn so resnični krnplf Lo tisti, ki jc knj takega videl, s| sme lastiti sodbo o ribolovu. Loviti ribe In pustiti, da Jih drugI lovijo: to je poslednja žlvljenjskn modrost takega ribiča. Ribolov miri duha, ribolov Je hrana za živce. Kdor ribe lovi, ne greši. Mogoče kadi ln sl pusti sljntl sonce na lirhct. Vse na nJem je povcllčan mir. S sa minil ribiči li| sc dalo rajsko urediti svet. Itlhlču se dozdeva vse, knr je kaj važnega, naravnost smešno. Prevrednotenje vrednot mu postane resnica. (IL I)rcws.) Inst le nekaterih družin, tako da si večina vaščanov služi svoj kruh kot dninarji. Nekaj toh dninarjev je zaposlenih v občinskih go/.dovili, prav toliko jih pa obdelujo les v žagah, a drugI pomagajo pri bogatejših sosedih nn polju. A tudi dninarji Imajo svoj košček zemlje za krompir ln fižol in Imajo doma kokoši, kakega prašiča in največ po dve kravi. Ker leži vas 1200 m visoko, nspovn tu večidel lo krompir, borna pšenica, fižol in grah. Najbolj izdatni so pašniki, ki so razen nekaj tednov v zimi, zmeraj zeleni. Ti pašniki preživljajo vsega skupaj ?j0 krav, kar tvori največji dohodek vaščanov. Vsuk dnn odpelje avto mleko v Madrid, ki je 50 kilometrov odduljen od teh vasi. Ker imajo ljudjo najrajši olivno olje, skoraj nihče ne misli nn to, iln hi sl nnrejnl presno maslo in mast. ('udno se ti v španskih vnseh zazdi to. da se vasi ne prcživljnjo s tem, knr pridelajo, in dn vse pridelke prodnjo. Tnko prodnjnjo krompir, žito, fižol, mleko in živino. da si za denar Iz Izkupička nakupijo pri štacunarju testenin, olja, pomaranč in svežih rib. Znto je v vasi navzlic majhnemu številu prebivalstva veliko prodajaln in branjarij, kjer prodajajo vse od žebljičkov za čevlje pa do banan, in kar dve mesnici in več krčem. Vso občino vlada nokaj večjih vaških posestnikov, ki so si med seboj v svaštvu. Pač imnjo župana, a vso posle oprnvlja občinski tajnik, ki jo ludi iz isto vasi doma. Nič pa radi nc slišijo, če jih Imenuješ Kacike. To ime ima slab prizvok ln siccr zaradi mnogih gospodarskih in političnih nečednosti, ki so si jih ti domači »oblastniki« španskih vasi prej splošno naprtili. V poslednjih letih pa je pos'tal »Kncik« znradi izločitve političnih struj in zaradi strožjega državnega nadzorstva spet bolj »očak« vasi, tako da skrbi za blagor vseh družin v občini in so pod njegovo vlado vsi zadovoljni. To stn-ro špansko, udomačeno stanje je lo takrat zares slabo, kadar Kacik svojo oblast zlorablja. if dov. Zdaj se začne razmnoževanje izno-va. Vsa petorica pokoljenja uši znese jajčeca v dobi dveh let'. Največja razlika v temperaturi Največja razlika v temperaturi je bila opazovana v Verhojanskem v severni Sibiriji. Tam meri ta razlika 101.3 stopinje po Celziju. Najvišja temperatura v letu je povprečno 31.5 stopinje, najnižja pa 69.8 stopinje. Zob kot pečatnik V srednjm veku so si mnogi velikaši dali izruvati svoj podočnik, ki so ga dali. nato okovati z zlatom ali s srebrom in so ga uporabljali kot pečatnik Tako je na mnogih starih francoskih listinah opomba: »Zapečateno z zobom podočnikom samega kralja«. Uspešno zdravljenje najhujše človeike bolezni — raka Rdeči križ v Bcrgenu je lani podaril bolnišnici llaiigeland napravo visoke napetosti za pobijanje raka. Ta aparat jo največji, kur jih jo bilo doslej izdelanih v ta namen. Nedavno je Izšlo sporočilo o uspehih, kl so bili doseženi s tem aparatom lil ki so v popolno zndovoljstvo zdravnikov In bolnikov, ki so iz vsegn sveta prišli tjakaj na zdravljenje. Od začetka 1. 1942 je bilo več ko 10.000 obsevanj in sicer je bil sleherni bolnik obsevan po 22-krat. .lakost posnmoz-nega obsevanja je bila prilično visoka — 8000 K in več. Ozdrnvljen je bil rak v grlu, želodcu, črevesju, v žleznh, nitindcljnih, v maternici itd. Niti v enem primeru bolezni ni bilo obsevnnje brez uspehn. Sevetln jo poteknlo zdrnvljenjo leni bolj učinkovito, čim munj je bil rak že razširjen po telesu. Medicina in srčne bolezni Dunajska akademija za zdravilstvo bo od lfi. do 18. septembra 104.1 priredila na Bledu svoje 7,1. zborovanje. Na lein zborovanju bodo obravnavali srčne bolezni. Koledar za slepce (rkovnica a — a — a — a — h — d— e — e — e — e — h — h — 1 — j-,1 — 1 — n — n — n — n — o — o — o — p — s — u — u v — v — v. LJ lj U Neka Nemka je iznašla stenski koledar za slepce. Ta koledar vsebuje na slehernem lističu za trganje čas sončnegn vzhoda ili zahoda, dalje zapiske o rojstvu in smrti znamenitih ljudi, posebne dogodke v časih miru in vojne in druge zanimivosti. ..... Ij Iz SO črk poleg danili dveh sestavi B besed, kl pomenijo (v drugačnem vrstnem rodu naslednje: Naslovna oseba Tavčarjeve povesti; šahovski mojster; pokrajina v Ukrajini; prelaz v Karavankah; oseba v Prešernovem Krstu; oseba Cankarjeve povesti. Rešitev z dne 24. avgusta: Levstik, Plečnik, Velenje, Spoleto, linolej, Adakale. Ponižanje in osramočenje sta nenadno splahnela iz njegovega srca, zdaj sta bila v njem poleg občutja velike utrujenosti le še ponosjn pogum. Zato se je odločil, da čimprej obišče Mihelakove in pol v dobri volji |iol zares zasnubi Mojco. Ko pa je pozvonil pri vratih, je vendar čutil neko tesnobo, ki ga je spominjala storjene krivile. »Vi ste, gospod Petrušič?« se je zavzela gospa. »Dolgo vas ni bilo nič k nam. >l!es, milostiva, pa saj razumete, kako je človeku pred zadnjim izpitom. Bom že zdaj vse popravil, vse zamujeno dohitel!« Ni bila videti lako dobre volje in tudi on je postni mirnejši. Stopil je po preprogi do Moj čin o sobe. Mojca je stala oli oknu, ki sc jc ran j upiral potok sonca, in okrcnila bledi obraz. »Mojca, prišel sem.., z veselo novico... Včeraj sem bil študent... da nos sem profesor... in zdaj te —< »Čestitam.« Osupnil jc ob hladni besedici, ob narejenem poklonu. Utrujen sem, vse Novela napačno presojam, se je pomiril, nato pa govoril dalje: »Mojca, z mislijo na najino skupno življenje sem dosegel odliko. Moj trud je bil nagrajen in zdaj se čutim, kot bi imel peroti —« Ni mogel dalje, zakaj Mojca je raztreseno gledala skozi okno, kakor iln bi ji nadležen tujec govoril o nevaž-liili rečeh, še enkrat je zbral vse sile, stopil jc k njej in jo prijel za roko: »Mojca, kar je bilo med nama, hočem popraviti in urediti. Luhko se takoj poročiva, ako ti je prav. Če nočeš, stopim prej v službo, čakati mi ne bo treba.« Hladno ga je gledala in ni nič od govorila. Janku se je zdelo, da se je bil dovolj ponižal. V njem se je budila kljtibovalnost. vendar ni prišla do izraža, ker je bil zaradi študijskega napora in uspeha ves iz sebe jn mu jc bilo tudi Mojčino čudno vedenje le ko sen, ki bo prešel s telesno in duševno utrujenostjo. Medtem pa so Kovačevi pripravljali častno poslovilno večerjo, Gospi in Majda sta urejali obednicn, Borja je 7. vrta prinesel naročaj cvetja, nato je šel po vino in cigarete, gospod svetnik sam pa je zamišljeno, skoraj o(o/no hodil sem in tja. Janko je sedel za mizo z ljudmi, ki mu j ili je štiriletno skupno,, življenje približalo kot svojce, drage srcu in nepozabne. Nageljni in narcise so širili svojo vonjave, oplemenitene z dišavami krasnih vrtnic. Gospod svetnik je vstal, pozvonil kozarcem, kot bi bila okoli mize stoglava družba, in spregovoril: »Gospod profesor Janko, čestitam vnm, da vas morem tako imenovati. Moja družina se danes veseli z vami in sc zahvaljuje za vse, kur sle ji v štirih lotili dali e svojo nadarjenostjo in z znanjem, z dobrim srcem in lepim zgledom. Prepričan sem, dn vas v življenju kot človeka in kot profesorja čaka sreča. Vselej mi boste, dragi, vedno dobrodošli pri nas. Živel Zazvenele so kttpicc in se povesile pred usti. Janka so ganile svetnikovc besede in vino mu je še bolj raznežilo misli. Že se je hotel zahvaliti, kar se je oglasila violina; Majda je igrala Goti nodovo Ave Marijo. Mladi profesor se je smehljal, ko pa jc končala, jc videl, da se ji oči prečudno bleščijo. Spet solze? je pomislil zn trenutek, nato pa ji hvaležno pokimnl in vstal, da Imli sam spregovori nekaj besed j od srca. Milostiva gospa svčtnikova in go-' spod svetnik, draga Majda in llorja, vesel in zadovoljen sem, ker viditn | vas vesele in zadovoljne. Mnogo dobrega ste mi storili, saj setn se počutil pri vas ko doma. Hvaležen sem vuin za vse, Bog vam povrni! Čutim, da seni v vaši sredi dorustol in dozorel kot človek, zato mi ne bo nerodno stopiti v življenje. Pri vas sem imel svoj drugi dom. ki mi bo do smrti ostal v lepem in dragem spo-minu.« Znova «o zazvenele kupice, cvetje je še močneje zadehtelo — junijsko cvetje, ki ima za študenta značilni von j po slovesu.. Tudi zda j so nageljni, narcise in vrtnice omamno dehteli po bližnji ločitvi. , IX »Borja, pazi, da ne padeš!« Svarilnih besed ni spregovoril inštruktor Janko Petrušič drugošolcu Bo rji Kovaču, marveč mladi profesor prijatelju tretješolcu; in nista sedela zn mizo v sobi trinndstropnc ljubljanske hiše, marveč sla se zibala vsak na svojem vrlin polne črešnje ccpike nad Otavicami; in opomin «e ni nanašal na padec v šoli, ampak na pade« z '•jsokega drevesa — to.-ej nn padec, ki bi bil lahko mnogo usodnejši za Borjevo življenje nego ta-stnnck v drugem razredu gimnazije. »Ne bom padel, snj se dobro držim. Tako se veje oklepam z nogami kukor opica.« Vroče junijsko sonce je ogrevalo ravnino, kjer so se zlatile žolte ječmenove njive, se upiralo v pobočja, kjer so se vzpenjali bohotni vinogradi, se zastonj trudilo, da bi prodrlo v senco košatih bukovih in kostanjevih gozdov med Svetim Križem iu Svetim Frančiškom. »Na, zdaj sem pa koščico pogoltnil!« »Lepa reč!« se je zasmejal Janko. »Če nečeš, da zraste v tebi črešnja, morava takoj .k zdravniku, Borja!« »Saj ni res! Koliko črešenj sem že doma pojedel s koščicami, pa ni bilo nič hudega.« Na drobnici onstran trtja je vreščala jata škorcev iu se gostili! s sladkim črnim sadom. V gošči za košenico se je enolično oglašal kobilar. Od nizkih meglenih hrvaških hribov do Svetega Frančiška se je bočilo jasno nebo brez najmanjšega oblačka. »Zdaj sem pa sit,« se jc oglasil Borja. »Ali si sc že odpusal?« »Kdaj že,« se .je zasmejal mali Ljubljančan, »a zdaj res nc gre več.« Vračala sta se navzdol po brežini, kjer se je pozibavaln visoka in gosla trava in kjer so se nad pisanim travniškim cvetjem spreletavali metulji in čnirlji, kjer so nabirale okusnega medu marljive čebele iz bližnjih in daljnih čebelnjakov.