257. številka. Trst. v torek dne 11. novembra 1902. t Tečaj XXVII ..EDINOST" izhaja enkrat nx dar. razun redelj in prmzniknr. oU 4 un poj»olufine Naročnina zr.aša : u e*lo leto ........24 krnr u pol leta........12 ta 6«n Ma........ 6 u ....... . 2 kroni NarrKfiino ie i lacfvati naprej. Na na-ro^be t-re* priložen«' namtume f»e uprava D« ozira. Po tol*karrali v Tr«tu prodajajo po- ttirPTt f "tevilke j.o 6 «totink (3 d^j; izira Ir^ta i a j■«» 8 *totink i4 dt^ Telefon Atr. 8?o. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi f»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ogiasi itd., ne računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi s»e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna -e nahajata v ulici Carintia štv. 1*2. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. vspešne. Na magistratu nam pravijo: Vlada, ki je odvzela občini mestno policijo, naj skrbi tndi za var rst v okolici ! Vlada pa nas po šilja zoj>et na magistrat! (Klici: Norce bri-jejo iz nas!) Tako na« pošiljajo od Poncija k Pilatu, a poljskih čuvajev pa vendar ne dobimo. Ves ta prepir med vlado in občino glede policije ne briga nas čisto ni*. Mi vemo, da je po zakonu občina poklicana za javni red. Neverjetno je, da so v bližini najvećega trgovinskega mesta polja naš h siromašnih kmetovalcev izpostavljena napadom vsakega ialota, ki se je priklatil y vas, da jih more brez vsake kazni mirno oropati. To Iz razprave o izjavi dr.a Koerberja. i. Posl. dr. P 1 o j je govoril dalje in zaključil tako le: Na to bi jaz retlektiral obsežneje, da bi vlada, ki podreja naredbe taki kritiki in takemu ocenjenju ter se, temu nasprotno, toliko navdušuje za tako imenovano železno ploščo zakona, morala imeti poguma in bi morala o vsaki priliki najti povoda, da bi z vso energijo silila Da to, da bi se Btrogo uporabljali tudi gotovi zakoni, ki govore tudi slovanskim narodom v prilog, kakor člen 19. državnih temeljnih zakonov, kakor dotična, Občni zbor m lavni shod političnega flrnštva Jflinost" t Mm dne 2 novembra 1902, (Dalje.) Domovinska praviri. Kakor so postopali v teh treh slučajih, tako postopajo tud. v četrtem, v vprašanju glede domovinske pravic*. O tem se je že mnogo govorilo in pisalo. Sicer pa v«m ne treba razkladati važnosti domovinske pra viče. Vi tami veste, da tisti, ki ima tukaj domovinsko pravico mnogo pridobi s tem, da je res pravi škandal ! ga ne morejo, kar meni nič tebi nič, odpra- ! Pa tudi o drugih priložnostih so go-viti iz mesta, kar je važno ob naših razme spodje pokazali, kako skrbijo za gospodarske rab : znano vam je tudi, da ima tist:, ki si koristi našega ljudstva. V zadnjem zasedanju na rabo v deželi navadnih jezikov na sodi-e pridobil v Trstu domovinsko pravico, tudi dež. zbora je naš poslanec I van Goriup pred ščih nanašajoča se določila kazensko pravdnega pravico do uživanja raznih ustanov in javnih lagal, naj se sklene rezolucijo, zahtevajoča, reda, kakor ij 13. eodnega reda, ki ima naprav, do podjKire v slučaju bolezni in Ha se odpravi takozvana »vinska klavzula«, še danes svojo veljavo, in kakor določila «»taros«i. Znano vam je, da je ta klavzula sklenjena le Najvišega patenta od leta 18f>4. Tud; v tem vprašanju nam delajo naj- na korist naših ljubih zavezancev (Klici:' Jaz menim, da bi ravno taki vladi, ve<- • težave in ovire ter skušajo odbijati nam Tako je !), dočim trpe radi nie ogromno ki je uradniška vlada in ki govori o tem o prošnje na veak način. V to svrho si izmi- škodo naši vinogradniki, kateri vsled drugač- vsaki priliki, bilo v dolžnost biti enako pra-- jajo tak~»ih stvari, da b: se človek mora! nih razmer ne morejo prensati ^hude konku- vična nasproti vsem narodom Avstrije, in da kar čud t na i raznurnostjo magistratniti renče z laškimi vmi. In kako je postopal naš bi jej bila prva naloga gledati na to, da se pravnikov, ako ne bi vedel, da delajo to — deželni zbor v tem vprašanju. Ce!<5 v Istri, j obstoječi zakoni uporabljajo. Ako vlada najde nalašč! (Tako je' Zoano vam je, da (mej kjer so še hujši Italijani nego v Tr«tu, so I ta pogum iu stori tako, potem bo po mojem mnenju ustvarjen tisti milieu, v katerem ae tista znana izjava o kakor papir tenki steni med zahtevami Čehov in Nemcev glede na uravnavo jezikovnega vprašanja ne bo kazala kakor neresnična. Meni ni namen, da bi govoril o tem, kako se postopa na jugu države gledč uporabljanja slovenskega in hrvatskega jezika v uradu, v šoli in javnem življenj u. .Thz sem že v svojem govoru, ki sem ga imel v zbornici v razpravi o proračunu pravosodja, opozarjal, iz kakih ozirov se vrše n. pr. imenovanja na sodiščih na Spodnjem Štajarskem in na Koroškem, iz ozira namreč na ohranitev in jačenje nemškega posestnega stanja v naših mestih in trgih Spodnje Sta-jarBke in Koroške. Opozarjal sem nadalje, na kakov ziste-matičen način se hrvatski in slovenski jezik zapostavlja na naših sodiščih. Opozarjal sem tudi na to, da v tem stanju tako dolgo ne rugim^ oibijajo pn.^nje, zaradi tega, ker je razmišljali o pogubnosti »vinske klavzule« za o 1 kakšen otr »k prosilca eden ali dva dni v domače vinogradništvo ter sklenili v dež. i> a šiici. To smatraj ► na magistratu že za zboru istrskem rezolucjo, da naj ee isto od- stalao podporo! Gospodje pač računajo na pravi: o tem so razmišljali tudi Mtdjari, ki ti», da se naši lju ije naveličajo prošenj in BO bili nekdaj, zlasti 1*48. leta, dobri prija- poti in da ne bodo rekurirali, kar se jim je telji Italijanov, ter so protestirali proti klav- (nasprotni kom tudi {»osrečilo v mnogih slu- zu!i ! Le tukaj v Trstu so rek,i gospodje: čajih. Tako stno torej tudi v tem oziru iz- Skoda, ki jo trpe od »vinske klavzule« naši postavi eni samovolji gospodov na m:igi- kmetovalci, nas nič ne briga ; mi rajši pi-stratu. Zatiranje na gospodarskem polju. Kako pa je z našimi delavci ? Kakor sem omeni! prej, je naš narod tukaj v Trstu največ zastopan med delavci in kmetovalci. Med udi naših društev nahajamo skoro same delavce; na naših shodih vidimo, da se de lavci vedno bolj zanimajo za politično giba- jemo cenejše vino! — To bi bilo tudi prav, da se živila ne podražujejo. A če je »vinska I klavzula« le nam na škodo, bi moralo biti v Pa ne samo jtolitično, ampak tu li na dotični pogodbi tu li toček, ki so nam na ko-golj'j nas naši nasprotn k ho- ri?t. Toda take točke je ne najdemo v po-"ejo zatreti. Naše . udstvo je sestavljeno iz godbi se sosednjim kraljevstvom, delavcev in kmetovalcev ; drugih slojev imamo le malo. Poglej m » torej sedaj, kako se postopa v Trstu in okolici proti našim kmeto valcem in delavcem ! Kmetovalci, kateri so nekdaj sestavljali večino prebivalstva na tem ozemlju, s a na hajajo danes v takem položaju, da komaj dihajo. Ni čuda, kajti daues se godi slabo, več ali manje, vsem kmetom v Avstriji. Toda drugod dob vajo kmet >valo" bogate okrajne, deželne in državne podpore, da zamorejo lažje prebiti gospodarsko krizo. Pri nas pa ni niti govora o kakih podporah. A ne samo to, da se našim kmetom odrekajo podpore: še tega se jim ne daje, kar bi se jim moralo d iti ! V drug h dež-ilab na pr. dobivajo kmetovalci poipore in brez >brestna posojila /o obaov-Ijanje vinogradov uničenih po trtni uši- Kaj pa pri nas ? O magistratu niti ne govorimo, oJ tam ni pričakovati nit- t*ga, da bi se nasto pi nobena sprememba, dokler ne bo na najvišem sodniškem stolu v območju višega nje. In to je piav. Le na ta način si pridobijo svoje pravice. A kako postopaj o gospodje na magistratu in na vladi nasproti našim da- deželnega sodišča v Gradcu sedel mož, ki lavcem ?! Bili so časi — še niso tako daleč, se bo Čutil svobodnega od vseh političnih kajti še pred dvema letoma sa je nekaj sto- strasti in si bo le prizadeval siliti na to, da rilo v tem oziru — bili so časi, ko se je v bo justica ustrezala svoji v;soki in jasni na- mestnem svetu, kedar se je oddajalo kako logi, ne da bi vplivalo nanjo valovenje dneva, javno delof gledalo na to, da zaslužijo doma- narodne in politične strasti, čini! Stavil se je celo v pog>dbe pogoj, da Na kratko hočem opozoriti na to, da se podjetniki morajo posluževati domačinov, se tudi v območju višega dežel- Dandanes pa vidimo, kako ae domačini od- n e g a s o d i š č a v Trstu uporaba rivajo vedno bolj in bolj in postavljajo tujci slovenskega in hrvatskega j e- na njihovo mesto. z i k a utesnuje proti interesu Prigovarjalo se mi bo, da ljudje smo vsi službe, sklenil zakon gled- brez »brestnih posojil za enaki, da imamo vsi pravico do življenja, da Tovariš mi Spinčic je v tem pogledu uničene vinograde, v katerem slučaju bi do- so tisti tujci ravno tako moji bratje ter da uložil že v tej zbornici nestevilo interpelacij. ili tudi pomoč od države v ta namen. Pa : je žalostno, če je kdo zaradi tega, ker go- Ali na te interpelac je do danes še ni bilo tudi vladi ni nič za naše kmetovalce, saj vi- vori drug jezik, tako sovražen kakor mi tu - j odgovora, istotako ne, kakor na moji skromno •limo, kako postopa z našo kmetijsko družbo, kaj v Trstu. To je vse lepo in prav, toda j sesta vljeni interpelaciji, zadevajoči kršenje med tem ko subvencijonira kmetijsko družbo jaz mislim, da bo vsak pameten človek gle- i talijansko. dal. da bo imel kruha najprej nje- Zares žalostno je, da je v slavnih vino- gov brat (Viharao ploskanje in pritrje- rodnih krajih, kakor na Prošeku, vsaki tretji vanje) in sosed, in potem še le naj se dobro vinograd zapuščen — v bared puščen — ker godi tistemu, ki je prišel iz tujine. Mi smo naši kmetovalci ne morejo več izhajati- Pri- tukaj rojeni, mi plačujemo tukaj davke, mi siljeni so zapuščati svojo zemljo ter hodijo moramo tu vojake postavljati ; ako imamo doli v mesto, da kakor delavci zas'už'jo kruha dolžnosti, moramo imeti tudi pravico, da za- sebi in svojim družinam. h te varno in dobimo kruha najpoprej m!, in Kakor da bi ne bilo dovolj na tem, bo ako ga preostaja nam, potem naj ga dobi- odpravili še institut poljskih čuvajev : od- vajo tudi drugi, ki nimajo nobenih dolžnosti, pravil ga je mestni svet v resnici le zato, ker Naj bi vlada pomislila vsaj to, da če kimamo je okolica po večini slovenska, a ker so torej kruha, tudi vojakov ne bomo mogli postav- bili poljski čuvaji na korist Slovencem. Vse ljati. (Veselost). (Pride še.) prošnje, da bi dobili z>pet te čuvaje, so brez __ jezikovnega prava na sodiščih na Koroškem in na finančnih oblastih. Jaz imam za to povsem dobro pojasnilo, namreč to, da se vlada sramuje dati na te interpelacije resničen in pošten odgovor ; ker potem bi morala pr znati, da so razmere v teh deželah take, da izzivljajo najhujo kritiko se stališča zirave uprave in primerne justice. Gospo la moja ! Jaz bi n. pr. tudi čisto na kratko opozoril na to, da v deželnem zboru istrskem vladni zastopnik na interpelacije, uložene od hrvatskih in slovenskih poslancev v hrvatskem in slovenskem jeziku, še danes ne odgovarja v teh jezikih, ampak samo v itabjanekem jeziku (Čujte! Čujte!), da-si so bile v tem j>ogledu od slovanskih poslancev stavljene različne prošnje in zahteve. Končno bi opozoril še na to, da sklepi, storjeni v deželnem zboru dalmatinskem s pretežno večino že celo vrsto let za uvedenje hrvatskega jezika kakor uradnega jezika v deželi, kjer biva 97 odstotkov Hrvatov poleg 3 odstotkov Italijanov, dosedaj niso dobili še nobene rešitve od strani vlade. (Čujte ! Čujte !) To so odnošaji, ki bi vsako vlado, ako noče le upravljati ter prehajati le preko bližnjih momentov, ampak hoČ6 v resnici vladati, morali siliti, da jezikovno vprašanje tudi na jugu države dovede iz teoretičnega, isto le malo povspeševanega prepira do praktične rešitve. Mi zahtevamo tudi najenergičneje, da se jezikovno vprašanje ne le na Češkem in Mo-ravskem, ampak tudi na jugu dr ave dovede do uravnave, in sicer tlo take uravnave, ki bo odgovarjala določilom državnega temeljnega zakona, našim naravnim pravicam in zahtevam praktične upravne in justiČne službe, ki bi morala vendar imeti pred očmi tudi povsptševauje materijelne blaginje in materijalnih interesov prebivalstva. Ko torej po teh izvajanjih prehajam k meritoricni vsebini temeljnjih načel za rešenje jezikovnega vprašanja na Češkem in Mo-ravskem, bom govoril z ozirom na to, da je kolega dr. Pantuček osvetlil to vprašanje na tako temeljit in jasen način, le jako na kratko ter se omejim le na kratko principijelno izjavo. M' smo namreč tega nazora, da ta temeljna načela imajo, in na nesrečo na prvem mestu, določila, v katerih moramo opravičeno videti korak do uzakonjenja nemščine državnim jezikom ali posredovalnim jezikom. (Živahno pritrjevanje. — Mejklici.l Že ta okolnost sama dela ta temeljna načela nevsprejemljiva za nas. Jaz Be tu ne bom spuščal v pretresanje vprašanja, da li oziri praktične upravne službe ne kažejo, da je potrebna in priporočljiva jednotnost jezika na izvestnih centralnih mestih, n. pr. v ministeretnh. Jaz bi se omejil le na izjavo, da sedaj ni razlogov, ni v formelnem, ni v meritornem pogledu, ki bi silili, da se potom zakona ustanove določila, ki bi nemškemu jeziku, jeziku manjšine prebivalstva v Avstriji {Tako je !) priznala posebno mesto (Mej klici.), mesto, ki nasprotuje fundamentom v ustavi in v naravnem pravu utemeljenih zahtev nenemških narodov Avstrije in ki za slovanske narodnosti Avstrije pomenja ponižanje na ai\ 6 narodnosti druge vrste in narodov manjega prava. (Živahna pohvala.) S to izjavo bi zaključil in bi le še za-klical vladi besede: »Manj besedi in več dejanj !« (Pohvala.) Vlada naj ne bi vso svojo moč izrabljala vedno le s tem, da spravlja na stran le bližnje kamenje, ki se jej postavlja na pot, ampak naj enkrat odpre in ohrani odprto tisto pot, po kateri morejo vsi narodi Avstrije jednakomerno in mirno dospeti do svojega prava, da se naseli enkrat mir v naši domovini. (Živahna pohvala in ploskanje. — Govorniku so čestitali.) Politićiii pregled. V Trstu, 11. novembra 1902. Nemška srđitest. V Litomericah na Češkem je bil imenovan državnim pravdni-kom mož imeiiom dr. Low. Ker pa ima mož to napako na sebi, da zna tudi češki, je navstal silen vihar po vsem češko nemškem logu radi tega imenovanja. Listi so besnel i, obe. zastopi so protestirali in šla je celo deputacija na Dunaj protestirat radi poplavljanja »nemška zemlje s češkimi uradniki«. Ta deputacija f-a bržkone ni popolnoma vspela, si-•er ne bi trajal vihar dalje v povečani meri. V nedeTo so v J^eitomericah priredili protesten shod v neki dvorani in javen shod na trgu. Na toj manifestaciji je sodelovalo več poslancev iz vse črte od desnega do levega krila. V jedni vrsti so stali in skupno kričali \Volf in vsenemški somišljeniki, patentirana avstrijska patrijota dr. I tmke in Ohnesorg in druga nemško-liberalna družba in celo naj-zmerneji in najmiroljubneji v vsem nemškem logu, bivši namestnik deželnega maršala, Julij Lippert, t?e je pridružil temu zboru jeze. sov-ražtva in netoleran«*je. Takov hrup delajo Nemci ia ' enega edinega uradnika, ako jim ni po voji! Oni se tega ne oipuščajo državnemu uradniku v njihovih krajih — pa bilo, da so njihovi le po večini — ako le zna jez k druge narodnosti v deželi, in ni mu pardona. tudi če je sit-er najmirneji človek in se nikakor in ne najmanje ne umešava v politične l>orl>e. Oni zahrevajo od državnega uradnika, da mora biti njihov se srcem, da jim ni'ra biti brezpogojen političen in naroden pristaš! Ako ne — uprizarjajo viharje. dn ina Čutstva nas obhajajo, ko gledamc to nemšio srditost in brezobzirnost, a mislimo ob enem, kako je pri nas. Naše pokrajine poplavlja državna uprava z uradniki, ki so ravno nasprotDo od tega, kar zahtevajo Nemci za-*e od državnih uradnikov službujočih rned njimi ! Naše j>okrajine, izvzemši do neke mere jedino Kranjsko, so poplavljene od uradnikov, ki : a) ne znajo jezika ljudstva, in bi ki so odločni in odkriti narodni in politični nasprotniki naroda, med katerimi žive...! l aka je praksa državne uprave o imenovanju javnih funkcionarjev za naše kraje. Ali to bi še ne bilo tako hudo, ker nič čudnega ni, ako nas tepe oni, ki nas — nima rad. Ali stokrat huje, žalostno je, da ta praksa državne uprave ostaja brez potrebnega 1) e \Vaclit am Rhein«, ali pa oni, ki sicer ne peva s ovensKih pesmi s slično tendenco, pač pa se njegovi radi — ovajajo i a črnijo ! Dezelnozborske volitve. Koroško. V kmetskih obć'nah na Koroškem je bilo včeraj izvoljeaih 7 nemških nacijonalcev, 1 Slovenec, 1 Vsenemec, 3 krščanski socijalisti, 1 kandidat kmetske stranke in 1 divjak. Zgornje Avstrijsko. Na v če -rajšnjih volitvah iz vele posestva je bilo izvoljenih rnice je poslanec Kubik govoril o slučaju p«*sl. Nessi, kateri je bil za 13. t. m. pozvan pred vojaško poveljni-štvo, ne oziraje se na sklep poslanske zbornice. Ta slučaj dokazuje, dejal je Kubik, da se vojska smatra državo v državi in da hoče strahovati one poslance, ki pripadajo vojiki. Vprašal je predsednika, da li se je kaj ukrenilo proti takemu postopanju. Predsednik A p p o n v i je izjavil, da posl. Nfssi ne more priti pred častni svet, dokler zbornica ne odloči, da-li je bila v tem slučaju kršena imunitetna pravica. Vsakakor pa da vojaška oblast ni ničesar zakrivila v tem slučaju, ko je poslanca pozvala pred-se za 13. t. m., ker se jej ni nradno sporočilo o tozadevnih sklepih zbornice in ker vojaška oblast ni primorana čitati v časopisih poročila o razpravah v zbornic'. Sicer pa da se takoj obvesti vojaško oblast o stvari in da posl. Nessi se ne more podvreči . častnemu svetu, dokler zbornica ne reši te zadeve. (Tej predsednikovi izjavi je burno ploskala vsa zbornica.) Zbornica je potem nadaljevala razpravo o proračunskem provizoriju. Oien nemi vi-»ne stranke, posl. Sebes, je napadal politiko Avstrije. katera da smatra Ogrsko kakor svojo kolonijo in bi jo hotela obsoditi na izključno proizvajanje surovin. Posledice Košutovih slavnosti. — Neki madjarski list poroča : Cesar je imel priti na jesen v Godollo, kjer bi se obdržaval lov, na Kateri je bilo povabljenih tudi več ptujih knezov. Ali iz te zabave ne bo nič. Lov je odpovedan, ker cesar ne pride na Ogrsko. Ne pride pa zato, ker so Madjari 100 letnico Košutovo proslavili tolikim slavjem. Službeno se je reklo cesarju, da samo neodvisna stranka slavi Kcšuta, a to ni bilo resnično, ker je sodelovala vsa dežela. Nadalje je ogorčila cesarja demonstracija proti cesarski pesmi v Kološvaru. Oni večer, ko so v Kološvaru slavili Jokaia, je moral iti Aef policije k staremu pisatelju na balkon, zaprosit ga, naj se oddalji z balkona, ker, dokler je bil Jokai tamkaj, je motal nrvzoči nadvojvoda poslušati Košutovo pesem. Jokai se je oddaljil in tako so bile preprečene še huje demonstracije. Nadalje je czlovoljil cesarja poznani govor poslanca Barabasa. Tudi s Szellovim govorom je bil cesar nezadovoljen in radi tega je dal S^ell jk> grofu Appouiju izreči poznani govor, v katerem se je ta poslednji izjavil pepoinoma solidarnim s Szellom. Nadalje da je ozlovoljilo cesarja, ker se je vojna predloga morala umakniti, a vlada da je morala to storiti, ker sicer da bi se bili povrnili dnevi od leta 18S9. Zato pa da cesar ne pride \ Budimpešto. Dotični list — »Fugeltl. Magvarorszag« mu je ime — napada dalje vladarja na naj-brezobzirneji način. Na Balkanu. DoČim zatrjujejo evropski listi, da se ustaja v Macedoniji bliža svojemu koncu, oziroma, da je popolnoma ponehala, poročajo od bolgarsko-macedonske meje ravno nasprotno. Vsncega dne da se vrše krvavi spopadi med ustaši in turškimi četami. Tostran Var-darja pazijo ustaši na vsako gibanje turških čet, katere si ne upajo napredovati. Turki se ne spuščajo v nobeno bitko, ako niso vsaj tri- do štirikrat tako številni, nego nasprotna ustaška četa. Radi tega uprizore Turki pravo klanje tam, kjer slučajno zmagajo. Oni pobijajo vae žive in ranjene ustaše, ki so jim prišli v pest. Svoj srd kažejo Turki posebno nad pravoslavnimi cerkvami, katere rušijo in požigajo. Poleg tega morč žene, starce in otroke. V Senekovu se je ustaška četa, sesto-jeČa iz 3o mož. pod vodstvom Gordaoa Stojimo va 12 ur bojevala proti 300 Turkom. Bilo je mnogo nj h ubitih in ranjenih. Onstran Vardarja ie polkovnik Jankov z 80 ustaši pognal v beg 400 Turkov in Albancev. Turkov ie bilo 30 ubitih in 30 raojeuib. Zatrjuje se, da so se tudi pristaši Sa-rafovega macedon^kega odbora pridruži li ustsji. Iz Sredca poročajo, da se med Bolgarijo in R m unsko sklene zveza. Diference med obema državama da so v zadnjem času popolnoma izginile in na sestanku romunskega in bolgarskega viadarja v Ruščuku da se je razpravljalo tudi o macedonskem vprašanju. Cesar Viljelm na Anglezkem. — Včeraj zjutraj se je v Sandringhamu vršila služba božja za kraljev rojstni dan. I-te sta se udeležila tudi kralj Edvard in cesar Viljelm. — Škof Ripon je v svoji propovedi izrazil željo, da bi izginilo narodno sovražtvo in da bi se vsi narodi združili v bratsko delovanje. — Po službi božji sta se oba vladarja podala skupaj na sprehod. — Cesar Viljelm je poklonil kralju Edvardu dragocenih darov, med temi par krasnih umetniških vaz. Angležki listi izražajo svoje veselje na tem, da so se razmere med Anglijo in Nemčijo — ki so bile do sedaj precej napete — začele boljšati. Vendar povdarjajo nekateri izmed teh listov, da Nemčiji ni toliko do prijateljstva Anglije, marveč da hoče isto le izrabljati. »Standard« meni, da je vsekakor težko tako hitro pozabiti na dolgo vrsto zbadljajev z iglami. Morsko roparstvo v > Rude čem morju«. Turška in italijanska vlada sti se sporazumeli glede zadeve morskih roparjev v Rudečem morju. Turčija se obvezuje skrbeti za to, da ee uničijo vse ladije roparjev in da se roparji eksemplarično kaznujejo, kakor tudi da se najenergičneje zatre morsko roparstvo. Turčija plača petnajst tisoč frankov odškodnine družinam onih dveh italijanskih vojakov, ki sta bila pred Midi od piratov ubita in 19.000 tolarjev odškodnine za škode, katere so morski roparji v minolosti provzro-Čili italijanski koloniji ob Rudečem morju. Tržaške vesti, Prevzvlšeni vladika dr. Nagi je bil včeraj vs preje t od cesarja v avdijenciji. Za osnovo slovenske oziroma hrvatske porote ua deželnem sodišču v Trstu je odposlala nadalje prošnjo na ministerstvo za pravosodje občina Kobljaglava. Ravnopravnost na c. k. oblastnijah. Opetovano smo že nastopili proti raznim ce^. k. oblast n>jam v Primorju radi njihovih malce čudnih nazorov o ravnopravnosti v tistih slučajih, kadar prihajamo v poštev mi Slovani. Ne dolgo temu smo omenjali tudi koperski c. kr. fin. inspektorat, ki tako na tanko izvaja načelo ravnopravnosti, kakor jo umejo c. kr. oblastnije, da vse stvari, tikajoče se raznih istrskih hrvatsko-slovenskih okrajev, razglaša — samo v laškem jeziku ! Predvčeraj smo Čitali v uradnem glasilu razpis oddaje jvobiranja pristojbin na vino, mošt in meso za pazinski okraj, ki — kar bi morale vedeti tudi c. kr. oblastnije — po najmanje y5°/0 hrvatski — simo v laškem jeziku ! ! Dobro bi bilo, ako bi na kak primeren način poučili dotični c. kr. inspektorat, oziroma one, ki mu drža desno roko, kako bi bilo v dolžnost ces. kr. uradom in za koga da so ti c. kr. uradi! Res žalostno je, da se še vedno mora pisati o takem postopanju c. k. uradov v Primorju ! Za nas Slovane to postopanje ni le skrajno krivično, ampsk tudi žaljivo je, da si oni, ki bi morali paziti na to. da t»e povsodi izvaja ravnopravnost v zmislu zakona — da si c. kr. oblastnije upsjo zapostavljati naš jezik tudi tam, kjer smo mi v absolutni večini! Slovani Primorja in tudi njih zastopniki bi morali slednjič opustiti vse obzire — tudi »više obzire« —ter zahtevati kategorično, naj nas ne žalijo oni, ki so tu radi nas in ne mi radi njih ! ! Hrvat in — terra latina. Prošle dni srno čitali v laških listih poročilo o vspehu, ki so ga dosegle letos tržaške »kanconete«, katere so spisali in uglasbili tržaški pesniki in glasbeniki. Drugo nagrado je dob l mestni učitelj, sin Hrvata K r i ž a n - a. Pesem nosi naslov : »Su le onde de 1' Adria« (Na jadranskih volovih). Vsebina te pesmi je ljubavno-politična in ima med drugim tudi kitico : »Xe del ciel de sta tera latina« (Je z neba te latinske zemlje) ! ! Nt kdaj so meli Turki svoje najhrabreje boritelje proti našim pradedom v — janiČar-jih, v naši krvi. Iz dečkov, ki so nam jih ugrabili v nežni mladosti, dobivali so Turki najhrabreje in najokrutneje boritelje, ki so bili v svojih rednih navalih na našo zemljo v strah in grozo našim pradedom. Danes dobivajo naši nasprotniki iz naše krvi celo junake na — Pegazu____ »pesnike«. Sinovi slovanskih starišev so, ki našim nasprotnikom zlagajo »canzonette«. Gospod učitelj Križan si je »popravile priimek in se piše za »KrUan-a« in dostavlja še »Crocato« kakor nekak pridevek • V resnici pomenja Crociato ravno besedo Križan. Tudi »Krisan«je zvenelo se vedno nekam preveč — neitalijansko. S pridevkom »crociato« pa je definitivno ic^en pristno-ita-1janski izvor gospoda — Križanu in daje istemu predestinjcijo za opevanje »blaženih zemlja« ! Vsejedno pa bi bilo dobro, da se nam, če ne radi druzega, pa vsaj kakor zgodovinska kurijeziteta, ohrani sporoč lo, iz katere — hrvatske občine so prišli Križan -oče?! Ali bi nam mogel po služiti gospod pesnik Crociato-sin ? ! Kako to, slavna finančna oblast ! Prejeli smo in objavljamo : Dne 6. t. m. sem dobil nekoliko vina iz Istre. Vsa partija je bila k upijena v isti kleti. Radi obilega prometa, se je vino pripeljalo na dveh parnikih. Polovica je bila izkrcana na »Sanitii«, polovica pa na »Molo del sale«. Ko sem bil šal na »Sani 1:1«, da plačam c?rino, sem povedal, da je to vino novo, ali dotični uradnik {se je odrezal: »Per mi vino nuovo nou esisti !« — Zapomnite si to : »per mi« ! Ta gospod ni več jako mlad, pa je vendar šele asistent! A soditi po njegovem govorjenu, mora biti finančna oblast po ve-čem delu v — njegovih rokah !! Zastonj je bilo vse moje prigovarjanje ! Moral sem plačati po 21 kron 60 st. za 100 litrov, kakor je sploh tarifa za Trst, izvzemši za novo vino do 10. t. m., kateremu je ca-j rina znižanja za »10 st. na 100 litrov. Potem pa sem hitel na »Molo tlel sale« da plačam carino za ostalo vino. Dotični uradnik me je uljudno vsprašal je-li to vino novo?! »Da, gospod!« sera pritrdil, pa sem še pristavil: »Koliko se plača manje*. »tiO st. do 10. t. in.«, mi je odgovoril uradnik. Napravil mi je boleto, gospodje so potem vino pregledali in nr.šli, da je v redu ! To je fakt, katerega — če treba — .dokažem z dokumenti in pričami. Sedaj pa sem jako radoveden, koliko finančn h ministrov imamo v Avstriji? In je-li sme vsak ! uradnik po svoje rabiti tarife in zakone?! Pa še bi imel kedo korajžo reči: Smo-i li na — Turškem ? ! Fran Valenčič. Zabavni večer društva »Zvezde« na Dunaju. Z Dunaja smo prejeli : To društvo je priredilo v nedeljo dne l?. novembra v dvorani »\\'iener Iiessource« zabaven večer, ki je prekosil vse dosedanje. | Lahko bi ga bili imenovali velik koncert, ker je vspored bil ras izborno sestavljen. Ta večer je pokazal, da »Zvezda« vidno napre-i duje ! In da je to društvo postalo središče j dunajskih Slovencev, je pokazal ob sk večera. Slovencev in Slovenk iz vseh slojev se je nabralo toliko, da niso zadostovale prostorna dvorana, galerije pa tudi ne Btranske sobe. Videli smo celo nekatere dostojanstvenike, kar seveda povzdiguje ugled društva. Dru -štvo pa je zoano tu li pri drugih narodnostih katerih členi živ<5 na Dunaju, osobito mej Hrvati in Srbi, pa tudi mej Cehi. Zadnjega večera udeležil se je tudi ruski publicist Sčavinskij. — Po navdušenem pozdravu predsednika g. Pukla zadonel je mogočen krasen zbor A. Esbana »M ilitev«, ki so zapeli pevci »Zvezd'nega« zbora pod vodstvom vrlega pevovolje g. Vinko Kru-šiča. Koncertna pevka, gospica Ida Schou-tng pela je A nt. Nedveda krasno skladbo »Na tujih tleh«, ki je napravila na vse navzoče globok u tis. — Burna p hvala je dokazala dovolj, kako hitro se je prikupila ta izborna pevka. Pela je še istega skladatelja »Pogled v nedolžno oko« z istim vspehom. — Pevski zbor akad. društva »Slovenija« pod spretnirn vodstvom g. Več Kalana je pel več pesmi eč sijajnim vjpehom ; te so : »Pod oknjm« (Ant. 11 ijdrihovt), »Ljubezea in pomiad« (Ant. Nedvedovaj, »Prelja« (Va-troslav Lisin?kega) in na koncu Ivan Lahar-nerjevo »Dijaška«. »Slovenija« sme ponosua biti na tako izboren pevski zbor, s katerim ne razpolaga nobeno slovansko akademično društvo. Člen društva »Zvezde«, gospica Marica Luzar, ki si je v društvu pridobita že mnogo zaslug, igrala je na glaaovirju II. Eilenber-gerjevo težko skladbo »Kovači v gozdu« in v 2. delu vsporeda I. Ascheijeve »Špaabke plese«. Spremljal jo je g03p. letni Cezar Saider-- iz ulice Fabbriea št. "» :n 17-letni K1-vard Ghersetich (brez stanovanja) sta bila Opatije pride tjakaj tudi nemški cesar in se j timentalnosti in ruši dalje vae, čemur je uso-, jeno, da se — umakne novemu ! Sic transi t ■ gloria mundi ! Stara rebra so razbita na vae vetrove in mn^gokatero je našlo svoj konec — ob že- i leznih in ilastih loncih na ognjiščih. V lonec Vesti iz Kranjske. * Defravdaeija v »Umetniškem dru štvu«. Akalemični slikar Ivan Grohar, ki; seveda ni zlezlo nobeno teh reber iz ruševin, j je avktor te defravdacije, se je predvčeraj-' na katerih vsklije novo življenje za tržaške stera^e?a predsednika kakor \olitelja mini- - -i - i> -i 01 •• r - ; 01 t sterstvu za pravosodje radi razmer v kazni 1- snjtm povrnil iz neneske Slovenije v IjJU- Slovence . . .. ! I .... - niči v Gradiški. — Dalje nujna predloga Brzojavna poro&žs. Državni zbor. DUNAJ U. (B.) Zbornica posla n c e v. Mej d slimi spisi je interpelacija dr.a Ellenbogena in tovarišev do mini- bljano. Sel je naravnost na svoje stanovanje, Jako »mešanimi čuti« gledamo mi tržaški j i. , . • « , x • v- , ■ iC1 . . , . , , .. : krščanskih sociialistov in socijalnih demolcra katero pa je našel zapečaćeno. iNa to se je olovenci tja gori proti dunajskemu kotlu, j J 1 nastanil v hotelu »Uoyd«, kjer ga je včeraj j kjer že 19. leto kuhajo našo — slovensko, ^ (io^kov Da volit^ due^ ~ policija aretirala in ga že izročila deželnem« šolo ! ! To mora biti »plentano« trda ta bIo- ; DOVern^ra % dunajskem voli.nem okraju a sodišču. Xekaj denarja so še dobili pri njem. venska šola, ko se niti v 19 letih ni hotela %or'ie° » 'n s ednjič obojestranska interpelacija i tržaški Slovenci tako pridni V 3^vari* * Posestnik, ki krade kavo. V Perda- skuhati, čeprav mi trzaaKi oiovenci taco pri novi prodajalnici v Ljubljani je neki po - znašamo pod kotel netivo svoje neoporečne s e s t n i k iz Domžal kradel kavo. Predno je pravice in svoje — jeze, in čeprav vsaki hip lospel pozvani redar, jo je ta — posestnik naš plamen zaplapola v vis v"e: i: zjutraj aretirana, ker sta v noči med že odkuril iz prodajalne; redar pa za njim sob i n nedelja« nlrla v neko manufakturno kmalu sta si bila v tesnem objemu. i <1 V svojem odgovora na interpelacijo je izjavil dr. Tvoerber, da ni noben policijski uradnik zapovedal redarjem, naj udrejo v i vr x i * j - .»n i ^ dala Viki dom. Na tem da ni nobenega dvoma, rso, počakaj m o, da mine se 20. leto , i i,..u ; i a • . j- * * • £)rk da so skozi odprta okna delavskega doma kuhanja ! Saj morajo tudi očetovi sinovi 20 * ° prn.iajalaico v ulici Sette Fontane, kjer sta Kdor zna. pa zna! Da bi se k io, ki let jesti bel in črn kruli, predno jim vržejo metali čaše na ulico. Ob razo h mejklicih je prišlo tu mej posla ne i obeh strank do viharnih kontroverz. dninar Ivan Dodič iz ulice Ponziana, ker si 'e o padcu na krovu psrnika »Au^tria« zlo-1 storil, mil desno nogo; 16-letni hla Tramnuš z ulice Sette Fontane. Ker ga je pee Andrej Ljubljani. Neki ključavn carski pomočnik je ati . , ker ga je prišel v neko go&tdno. Pil in jedel. Okrep- slov jedel. Okrep- slovenska šala po 20. letu na »asentireago« , nas i j* tir; ii i za kr-n vredn 'Sti. — m°stno ni nič poneveril, i/dajal za — de fra vdan ta, na ramo »kanistro« in jih stlačijo v »ta lep boln:šn'co s<« bili včeraj vsprejeti : 51 letni to je gotovo nekaj nenavadnega. In ncasva- soudaški stan«. Prav imajo gospodje na Du- i • i j• , *• i . • ..... », . | Posl. Pernerstoi fer je zahteval besedo, bil tudi vzrok, radi katerrga je to naju: zakaj naj bi ravno nam tržaškim Slo- ) .. ..„, Nekaj tacega se je zgodilo včeraj v vencem bolj hitro ra3tle pravice nego dofžno- rar£c' govorih, ke. e jo .» ei . t, i . , -j i j* -j • kega hrupa in viharnih prizorov ined scci- . ! Iako mislim, da pojde tudi nasa & i t 'jalnimi demokrati in krščanskimi socijalisti, ki so neprestano segali govorniku v besedo. Ko je Pernerst- rfer izrekel besedi »Chri-slich-sociale Sfhandhun le« je izzvalo to nove hrupne kontroverze. Predlog Pernerstirferjev, naj se o odgovoru Koerberjevim otvori debata, je bil odklonjen. Viharne kontrover/.e med krščanskimi soeijalci in socijalnim i demokrati 3o trajale še dolgo časa, dokler ni k nj brcnil v desno nogo in ga m <čoo ranil; ' ča\si se, je pripovedoval gostom, da je nekje in če bo »taulihc, potem jo pošljejo v 41» leni zidar Ivan Racman iz ulice Sv. A loj- 'poneveril veliko sveto. In gostje so mu res »tržaški bataljon«, ali pa vsaj k »landverju« z a, ker -i je o padcu zlomil levo goleuico. verjeli ter hiteli po redarja. Ta ga je seveda v RocjI .... Samo nečesa se bojim . . . . vzel seboj. — Marija Fernetič iz ulice S. Zenone je. naznanda policiji, da so jej neznani tatovi iz njenega stanovanja ukradli 94 K vredno zlato verižico. premičnin. V sredi, dni 12 n jv. ob lt?. uri predpoiudae s« bodo vsiod »areri « tuk. c, kr. okrsjnaga »odišŽii r.n n: vilne stvar: vršil« drntbe premičnin : ulica Farneto 5 A, h šaa oprava ; ulica S,-»uole nuove 1 prodajalniška oprava, sadje in razno ; ulica Campanile 5, hišna oprava ; ulica Geppa 16, hišna oprava ; Androna 1£ j-magna 2, b;ena oprava : ulica del Busoo 14 krčmar-ka oprava ; ulica Con: col i 3, hišna oprava. VreB6«nskS v^tnfk. Vč«rai : toui »■-<«• r Jako mogoče se mi zdi, da se asentiranje sloven-Na ulici pa je fant povedal policaju, da j ske šole še nekoliko zaka3ni zato, ker bodo ni nič res, da bi bil komu k? j poneveril, ; hoteli čakati, da bo poprej sezidana nova — ampak govcril da je o tem le zato, ker ni imel s čem plačati računa. Ker pa s3 je bal, da bi ga stepli radi tega, se mu je zdelo še najbolje, da ga — p o 1 ic a j spremi iz gostilne! Res, or:ginalna ideja to. Res je sicer, da je policaj navihanca vseeno odvel na p licijo in da mu utegnejo prlšiti par dni, ali ori ginalno je vendar le kakor se je izognil pla- čanju računa v gostilni. Kdor zna, pa zna! ob 7. uri 15.—C. - titraj 9°.0 TI ob 2. ur< p->j>»irj • i'IuicoA*r o!» <.«ir; K];itrnj b — Dižics plima oh 2.10pr^lp. in oi 1138 : ; ■» 6.35 or^dpolrids« ia o > «»22 • ti>0'ii« n^. Društvene vesti. »Slovansko pevsko društvo« v Trstu opozarja svoje člene, da 1k> v nedeljo dne 16. t. m. ob 27, uri popoludne v prostorih »Delavskega podpornega društva« (uL M >lio p "<"* lo št. I i redni občni z*>or z običajnim dnevnim redom. Delavsko konsuiuno društvo pri sv. Jakobu naznanja vsem p. n. udom, da je m ral » na (?an 21. novembra 1<.K)2. določeni ■zredni cbČni ztior preložiti iz razloga, ker več udov zahteva catanjčno poročilo o zmotnem stanju drnštva, v katero svrho se mora ststaviti popolna bilanca, in ker odsek za premerabo pravil ni še storil svoje dol-nosti, kar tl>« je ni m geče izvršiti v tako kratkem času. Dan izrednega občnega zl>ora naznani se :?. n. ud« m pravt čatn*). O d b o r. Vesii iz ostale Primorske, ; Nle irredente!! Prijatelj nam piše : Xesa odličea keperska družica je dobila pred kratkim druzeea sina. Prvi Bin je V'ttorio. potem pa mi poš lješ vse »lenuhe« in »zani Družina je dobila z Dunaja razgled n i c o s slede«V» vsebino. »Spero che sani santo!o. Razne vesti. Bogata beraćica. V Florisdoifu pri Du naju je umrla te dni S4-letaa beračiea Barbara Nechlovil. Ta ubcžiea je zapustila : vrednostne papirje, ki reprezentirajo kapital 6fKK) K, potem hran lao knjižico na 12 000 K, hranilno knjižico z ulcgo K, poštno hranilnično knjižico, ki predstavlja vrednost -40O K, š^atljico z 26 zlatimi kronami, srebrom, nikeln >m v vrednosti 4Ia godna za n-aso J J slovensko narodno garnizijo v Trstu ! Saj S°%oritl- kakor nedoletna »dobrovoljka« ni mogla priti, ker ni bilo nikogar, ki bi jej bil hotel po-i- Skofovske kontercnce. DUNAJ 11. (B.) Po predhodnem popisati »reverz«. svetovanju večih že tu navzočih škofov so Tižaški Slovenci dobimo v par letih ae udelež'iiki na škofovskih konferencah da-mnogo lepih reči. Poleg šole in »Xai\nlnega nes udeležili seje pod predsedstvom knezo-doms« postane polnoletno tudi naše »Drama- nadšk; ta Grusche. Na prvi konferenci tako-tično društvo«, ki ima že sedaj v svoji mla- zvanega malega odbora so bili navzoči : doletnosti nekakov trden nagon za krepak škofje Skrbenskv, Katschthaler, Napotnik, razvoj .... Nedavno je uprzmlo v Barkov- Jordan, Jeglič, Bauer, Dvornik in Nagi. ijah krutega »Mlinarja« in njegovo — oh Konference bodo trajale en teden, tako nesrežno »hčer«. Nekaterim sta junak in junakinja ugajala bolj, nekaterim manje . . . ! Blizu vsi pa so tožili radi baje predolg h pavz .... Lažnjivci so trdili, da kakšna »pavza« imela celo po celih not po četeroiaktnem »adagic«. Račun bi bil po tem takem: 16X4—154; če bi trajal Však taktni udarcc po minuto, bi »prišla ven« 1 | ura s 4 minutami po vrhu. To pa ni res i u ni ! (J(j ;>a je kaka pavza t'ajala kakih borih 30 minut, ni to taka reč, če se pomisli, da so morali čudotvorci na odru v potu svojega Princesa Olzela na Dunaju. DUNAJ 11. (B.) Prince^inja Gizela je dospela danes na Danaj. Na kolodvoru jo je pričakoval eesar. n n Svoji k svojim! ZALOGA * K 3C obraza potiskati kulise, da se je soba spre- ^ minjala v vrt, krčma v britif. ... a vrhu JJ I pohištva | dobro poznane K n vsega je moral »I,uhoenroeister. tudi Slatati po % tOTiM! HiZiffShi ZafrUP 7GOrM(SOlfrUl) H t s Le ni »velikem bajsn *. Ce bi ljudje hoteli upoštevati vse to, ne bi toliko toždi . . . . ! Na teh 1(3 j avzah po 4 takte pa je, kakor so mi pravili, »Dramat čno društvo« čisto nedolžno.. . Po predstavi pa je »Edioo-t« delila igralccm »cukerčbe«. Nekateri X X Nekoliko iz tržaških razmer. Mil; moj Jož« ! »Piši mi, piši mi!« Tako mi v*tdno cvili Tvoja v joti na. Ce pa mi je zminjkalo Črnila, peies ali ceio— greša za znamko, in ti torej v resnici tudi ob najbolji volji ne morem pisati. barneže« na g avo. Ti mitd š morda, da, če I jaz tvorim eno glavo več v človeštvu, jo tvorim m t rac- edino za to, da — Tebi pisarim ! Ti menda c m a n i o d i m e t t e r c i i l n o m e nič De misliš, da imamo na svetu pripojenega G a r i b a i d i, che stare b b e bene vsaki svoj meh, katerega moramo vleči ne- neprestano , dokler ne poči. Će ne vlečeš ti raz- njega, pa potegne on tebe . . . . ! To bi mo-e d n i cKaj si ti ljudje dopisujejo še le | ral vendar vedeti tudi Ti, izlasti, odkar sise con V i t t o r i o.« To je bilo pisano na odprti v ruprtih pismih ! I (Imena so na razpolago n.š:vu. — Op. ured.) Deželni hipotekami kreditni zavod za <'Ori>k(> ^jeg- Veličanstvo cesar je z najvišim odlokom dne 2. t. m. odobril od eželnega zbora goriškega v seji dne ^4. -eptembra sklenjeno ustanovo deželnega hi-p tekarnega kreditnega zavoda ob jamstvu dežele. ;< Za načelnika postaje v Mat u Ijah pr;de dosedanji načelnik v Trnovem pri II. Bistrici, gospe d Fran Lavrič. X Nemška efsirles v Opatiji. Po novem letu pride v Opatija nemška cesarica ter ostane tam do Velike neči. Stanovanje «an:o je že najeto. Pred odhodom cesarice iz spremenil iz jednine v dvojino. Pa še vse v na^em ured- drugače bos m >ral vleči ra se b š štel I — v množim ! No, dane3 sem se v trgal, da Ti šem nekoliko tržaške razmere, po katerih menda Ti hrepeniš i3totako kakor tržaški Slovenci po »Sarolnem domu«, ki bo kmalu — podrt! ('utora pijetete, sem gledal te dni, kako je naš bodoči »Narodni di m< radovednim Slovencem in Italijanom — lepo po principu enakopravnosti — jel kazati svoja stira rebra, (iola rebra starih zidov so radovedno i kerčki« da so bili — tako vsaj pravijo ljudje, ker jaz sam nisem pokušal — precej . . . . grenki. Morda je sladčičar iz zgolj pomote primešal nekoliko pelinčka! Nekateri hotč vedeti celo, da »K liaobtni« sladčičar nima prave prakse za pripravljanje cukerčkov in kandit. . . . ! Še marsikaj bi Ti imel napisati, dragi moj Jwže. Pa j>otrpi, saj še ni konec sveta... Na to pa Te moram opozoriti, da — kakor eu'em in kakor je bilo tudi tiskano na pla kat h — uprizori naše »Dramatično društvo« dne t. m. »Divjega lovca« v gledališču »Armonia«. Kdor je že vid: l to igro, katero je spravil na dan g. Fiažgar, pravi, da je lepa in da v Ljubljani ugaja vsem. Ce pa v Ljubljani ugaja vsem, bo gotovo tudi v Trstu ugajtda nekoliko njim, ker namreč vsi prav gotovo ne pojdejo v gledališče ! Tako sem ti pisal pravočasno kakor si mi bil naročd, naj Te »aviziram«, kadar bo v Trstu kaka lepa igra ! Mislim, da prideš dae 23. t. m. že zjutraj v Tr3t, da si malce ogledava mesto, zvečer pi poj deva gledat » Divjega lovca« v »Armonio«. Do tedaj pa mi bo Ji čil in zdrav in ostani za vedno — radoveden na n^še tržaške razmere ! Tvoj Tonček. vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Čemigoj S Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) 2 št. 1. hiša Marenzi. »"cu- 5 Največja tovarna pohištva griinorsis dežele. ' ^ _ C/vU/lrt^at Toifl rrt /an O V-O ltl T C J QP 2« K K U *S*olidnost zajamčena, cajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-^ * derni sestav. Konkurenčne cene. : Album poMltev brezplačen. nnnn^nnnnnttH^nnn % aC M l\ ?r*t ia a tovarn* poilšUt-v »3ils *rst. -•t TRST TOVARNA t vta Taaa, VOgSii Vil Usltnas^ ZALOGE: Piazza Rosarle it 2 (3oUko poalopje) In Via Rlbargs it. 21 o. cxpscarij, ircal ia slik. I«-▼ršuj« a»točb<- mdi po poiebnla ajičnih. Cone bres konkurono«. ILOJTEOTAI] SIJU lASTOIJ II rMAIIO ^ Predmeti poaT:av;o se na parobrod ^ aH franKO. SMmiir Le?i © © © M © i & ^ & i & Tolafon fit. 67 0. -HOM- zijala gori proti solncu, da-Ii se iato v sramožlji-; P. S. Da ve5, jaz sem kakor ženske, ki vosti ne skriva za kakov ohlak, kakor kako nikdar ne pišejo pisma brez »postskriptuma«. kratkokrilno dekletce .... Starim zidovom Moj današnji dodatek pa je : moj poklon eo se gotovo vzbujale reminiscenee iz nekda- ! goapej boljši polovici! Da rni jo gotovo pri- njih časov; ali kladivo zidarja ne pozna sen- vedeš seboj. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. $ogat izbor divunov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani ir zalogi pohištva Rafael Italia Trst - nL Malcanton št. 1. - Trst. Svilene plinove MREŽICE!! ppROIZAIb" dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPREGOPwL.ilVE LUĆT F. ROZZO, ul. S. Antonio 5. Jakob Kosmerlj T R S T n- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. T KG O V I > A -me Jestvin in kolonijalnoga blaga, delikiite« in konserr. Izbor raznih vin in likerjev. Jiram tudi filijaiko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in «*ir cajudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejeirajo t-e tudi narorhe /a rsz^iljaajr TRGANJE XX KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- ^ w preneha ako se uporabi steklenico Zelcdt-ne liolezni tF7k:i prrlifvljarja pri po njkanju teka. končanju. rez ji v* e1 in brulmnju grče in prfnaj>eti želodec, sliženje. crval krvi v glavi, ćrevesne bolezni ponije, g)> t(M'uim t;aw«lil« m iti o [Hiitiiin®, a U !»♦• druar ua| trpotčevega soka in franco-'."|7i> i.rjitln «iof|r|rn x r. t|rjn I; a . fi:. »ijk vi].ii].ij«l u '.»nrj »i; .n:if|«|.->yrner;jodi, krvavenje. beli tok, J \ MlflP .. j neredna lega maternice itd., kakor sploh P * v vseh slučajih bolezni. w j Ordinuje ulica ^ 9.11 MIH VOId[3 pošlje lekarni „SALVATOR" v Varaždinu (Hrvatsko) os* i -p|3 a f | n o i! I.uilcu .11:11.m as !)i: 'onroi^ral ni njim >.»iiU:; »rthjil s nai.jiio) nio.) *8}S! cqcJodn z lAejtf -po aoojsioau auzcoj flfinjp ui 8|nz aSsd aupios *o)(oj "aot| bz VGVMOd VAONVflSI ........ ...........J> "-""V, . IM1,- ]>erijodi, krvavenje, l»eli tok, J neredna lega maternice itd., kakor sploh r v vseii slučajih bolezni. ^ ulica Čari n tla štv. S. od J! 9-11 i n od 2-4. jj Henrik Fr@u o o o o oo Krasen slovenski skladni koledar o o o o o o o o o za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posameznike izide začetkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonača v Ljubljani. fera je vzlie okusni vezavi zelo nizka, samo 70 vin., s pošto 20 vin. več. Prekupci dobe velik raHat in se na zalitevo doposlje cenik. Trgovci porabijo istega latto fcot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njih firma. Trst, Via Nuova štev. 18. Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za darove kakor: stolice, naslanjači, ' etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu it3. itd. ernejše cene. > > > > > > >> > > > > > > > > i VERITAS" Da re bode. ako koledar kmalo pride, prepozno, prosim g. naročnike, da se čim prej oglase, ker se bode pri razpošiljatvi na take v prvi vrsti oziralo. kc ncesijonirana pisarna za trgovske informacije Centrala: Squero nuovo 13, II. TRST Squero nuovo 13. II. Telefon štv. 845. Telefon štv. 845. Prospekti brezplačno In poštnine prosti. Zastopstvo yseh mestih sveta. 000000 Prazno sobo če iiKtpoče s prostim uhodom želi najeti „Dramatično drušivo' v Trstu Ponudbe na naše uredništvo. Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško. Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Frauz-Josefs-Oaai it. 1 ;i (v lastni hi>i>. Popolno vplačana glavnica 2 000.000 K. u? ta no vijena ovarna štedi Inih peči iz železa a!i ude'anih z majoliko. Izvr-sitev [>o meri in nizkih cenah. xxxxxxxxxxxxxxxx Spoštovane slovenske pspije Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jVlctodijevo cikorijo.