Ameriška Do NO. 145 -«asai 4^-/ ■ A/.y itiCAM in gpiittf //^ i w iAWOOA©« NatioaaJ sni interaattonal Clrcalatkia CLEVELAN-D OHIO, THURSDAY MORNING. JULY 30, 1970 STEV. LXVIII — VOL. LXVIII V Kambodži hočejo rdeči pridobiti čas Se Vernovi etnamski veterani skušajo držati rastoče o-borcžene sile Kambodže zaposlene, dokler ne bodo domači rdeči sposobni za boj. PHNOM PENH, Kamb. — Vladne čete so doživele na pod-ročju Kiri Rom večji poraz, ki je vplival slabo na moralo čet. Te rastejo po številu, pa tudi v' skušnji bojevanja. V času Siha-nuka so štele oborožene sile le 35,000 mož, ki pa so služili bolj za parade kot pa bili izvežbani za bojevanje. Položaj se je naglo spremenil, ko je bil Sihanuk odstavljen in so rdeči začeli napadati vladne postojanke. Kambodža je zaprosila za o-rožje vse, ki bi ga ji bili voljni dati... Odzvali so se le ZDA, Južni Vietnam in v manjši meri Indonezija. Orožja je bilo premalo in ga je se vedno premalo. Iz Phnom Penha gledajo v Washington in čakajo. Podpredsednik vlade je zadnjič pozval ZDA, “naj orožje posodijo, če ga že ne morejo darovati,” ker Kambodža ga nujno potrebuje. Vlada ima trenutno pod orožjem okoli 100,000 mož, ki pa so slabo opremljeni in oblečeni, še slabše pa izvežbani. Več tisoč jih vežbajo v Južnem Vietnamu, nekaj tisoč pa tudi na Tajskem. Večina se vežba sproti v vojaških nastopih proti rdečim, ki napadajo na vseh koncih, da hi vladne čete čim bolj zaposlili in jim ne dali časa za organiziranje in vežbanje. Vladi prihajajo v tej stiski posebno prav °dde]ki Kambodžancev, ki so jih zbrali Amerikanci izmed o-nih, ki žive v mejnem področ-jn v Južnem Vietnamu in jih izvežbali za boj proti rdečim v mejnem področju. V preteklem aPrilu in maju so prepustili te ■Kambodžance k a m b o džanski yladi, ki jih je vključila v svo-Je redne oborožene sile. Severnovietnamske čete škilijo dati s svojimi operacijami moti vladnim četam v Kambodži rdečim, ki pa so zelo maloštevilni, možnost organiziranja mstnih oddelkov, ki naj bi poz-mje prevzeli boj za Sihanuka in njegovo “Združeno narodno Ironto”. Sihanuk je preje “Rde-ae Kmerijce” ostro preganjal, k° pa je bil odstavljen, pa se je z njimi pobotal in jih sprejel med svoje podpornike. Doslej °rganiziranje “Združene narod-116 fronte” ni posebno napredo-Va|0» zato nosijo glavno težo °ja še vedno 'Severni Vietnamci. Izraelci odnesli Judi S£M-3 rakete iz Egipta? WASHINGTON, D.C. — Znano je, kako so izraelski komandosi nenadno prileteli v Egipt in od tam odmontirali celo radarsko postajo ter jo odnesli s seboj. Prav tako so dobili v svoje roke ruske rakete SAM-2, ki jih je ZSSR poslala Naserju v Egipt. Ameriška obveščevalna služba je prenričana, da se je Izra- Kongres hiti l delom Federalne banke spel dajejo več kreditov Rad bi šel na poletne počitnice od 14. avgusta do Delavskega dne. WASHINGTON, D.C. — Kon-res bi rad šel na kratke počitnice od 14. avgusta do Dneva dela, hoče pa še preje izglaso- CLEVELAND, O. — Kot vidi, se je Nixonova administracija naveličala odločnega boja proti infaciji. Z njeno vednostjo so namreč federalne banke začele dajati obsežne kredite ti- __o__ stim gospodarskim panogam, ki vati vse zakonske predloge, ki so do sedaj največ trpele od po-so zreli za debate in glasovanja j manjkanja posojil. To samo na v plenumih. Senat se ta teden sebi ne bi bilo usodno. Usodno oa je prepričana, da se je izra- r .................... ^ ---- ------------- ---------------- eiu posrečilo odnesti iz Egipta inaiveč L,bada 2 nakazilnim za- bo, ako bodo federalne banke u t i , r-i a• konom 7.a narnHrtn r\KrorYiV.r» zmerai boi nnnucAolp in Haialp tudi raketo SAM-3 ali pa vsaj njene važne dele. Za to mnenje' imajo potrdilo v razgovoru med moštvom oporišča SAM-3 in njegovim glavnim poveljstvom, ki so ga prestregli s svojimi e-lektronskimi p r i s luškovalnimi napravami in ga razrešili. Glasi se delno takole: ... Ne vemo, kako so prišli... So jo razdrli in odnesli s seboj ... V Tel Avivu nočejo o tem nič vedeti in vso reč zanikajo. Amerika je Izraelu dala na razpolago posebne svoje elektronske naprave, ki so se izkazale kot uspešne v Vietnamu pri izmikanju SAM-3 raketam. nikdar toliko osobja v Beli hiši . Washington, d.c. — v0d- Ia novega urada za upravo in poračun G. Shultz utegne pred-.Qžiti obsežno zmanjšanje osob-Ia v Beli hiši. Tam ni bilo še ni-ar toliko predsednikovih sve-°vulcev, pomočnikov in vseh Vrst sodelavcev, kot jih je sedaj. Vremenski prerok pravi: Soparno, vroče z možnostjo heviht. Najvišja temperatura °holi 90. Rakosi bi rad domov BUDIMPEŠTA, Mad. — Ma-tyas Rakosi je bil vodnik komunističnega režima nad Madžarskem v stalinistični dobi. Pod pritiskom novih razmer po .Stalinovi smrti je moral dati vodstvo na Madžarskem iz rok in se kasneje umakniti iz domovine v Sovjetsko zvezo. Dolgo ni bilo o njem nobenih vesti. Nekateri so celo trdili, da je umrl. Ko so se sedaj razmere na Madžarskem nekaj umirile, je stari stalinist Rakosi zaprosil Kadarjev režim, če bi se lahko vrnil domov. Ta je vljudno odgovoril, da je polj še, če ostane v središču komunizma — v Moskvi. Za sedaj se 78 let stari Matyas Rakosi še ni vrnil na Madžarsko, kjer nima več veliko prijateljev, da bi se potegnili zanj. konom za narodno obrambo v zmeraj boj popuščale in dajale znesku 19.2 bilijona. Ko bo za-(posojila bolj s socialnih kot z kon izglasovan, bo moral še gospodarskih vidikov, pred skupno kongresno komisijo, da izgladi razlike med Domovina in Senatnim besedilom. Sedanji zastoj v gospodarstvu ne izvira le iz pomanjkanja posojil za gospodarske investicije, Napornejše je Domovo delo v ampak iz nevidnega, zato pa ob-tem tednu. (čutnega štrajka kupcev. Vsak- Predstavniški dom mora naj- do omejuje svoje nakupe. Ce preje izglasovati reformo glaso- kaj kupuje, se skuša zadovolji-vanja v plenumu. Sedaj v Domu (H z zmerno kakovostjo blaga, skoraj ne poznajo javnega gla- da tuch na ta način pride do sovanja. Obstoja toliko lukenj, kritja najnujnejših potreb. Zato ki dovoljujejo, da poslanci gla- ie ve® gospodarskega življenja sujejo tajno, da velja javno gla- treba pričakovati od septembra, sovanje za izjemo. S tem naša Takrat se odprejo šolska vrata javnost že dolgo ni zadovoljna. In VSI starši bodo morali poskr-Zahteva, naj vsak poslanec jav- (beti šolarjem vse, kar je za šo-no pove, kaj misli o zakonskih Ianie potrebno, predlogih. Zato je 182 kongres- Med tem se javlja v našem nikov zahtevalo reformo glaso- gospodarstvu še druga nevar-vanja, ki bo verjetno izglaso-, nost: obstoji možnost precej- vana. Smo namreč pred volitva- šnjega primanjkljaja v plačilni mi in kongresniki se morajo z j bilanci. Varčevati nismo začeli nečem pohvaliti pred volivci, lic pri nas, še bolj varčuje tujina saj se z delom v Predstavniškem. tako pri uvozu kot pri nakupih domu ne morejo, tako malo ga domače robe. To seveda čutijo PRIČA OBTOŽUJE MANSONAf/zč/eveMa in okolice je. Po reformi bo večina plenum-skih glasovanj v Dorpu javna, tudi ameriška podjetja v tujini in niso več vir velikih zasluž-kov. ki bi krili zaht ^’e plačali^ javna bodo tudi glasovanja o bilance po solidnem kritju pri-dostavkih k zakonom. V dostav- manjkljaja. kih se navadno skriva največ ______0 skrivnostnih p o d p o r raznim' Kanada »e jezi na ruske vplivnim političnim skupinam, uoivc na primer zdravnikov, farmar-ski organizaciji, naftni industriji itd. Predstavniški dom bi rad ta ribiške ladje OTTAWA, Kan. — Kanadska vlada je uradno protestirala pri poslaniku Sovjetske zveze teden izglasoval tudi zakon o Ottawi Borisu Mirošničenku za-podpiranju kmetijstva, ki je tu-'rad^ postopanja sovjetskih ribi-di kočljiva zadeva. Dosedanje .^kih ladij v bližini kanadske V Britaniji v 30 letih največ brezposelnih LONDON, Vel. Brit. — Brezposelnost je v Veliki Britaniji norastla v taki meri, da je dosegla obseg, kot ga ni poznala od julija 1940. Brezposelnih je okoli 570,000 oseb ali 2.5% ce-otne delovne sile v Veliki Britaniji. besedilo je namreč omogočalo, da so razne velefarme lahko dobivale podpore v zneskih, ki gredo v sto tisoče dolarjev, kar je počasi že postalo javen škandal. V novem zakonskem besedilu je predvideno, da sme najvišja podpora znašati le $55,000 po vrsti pridelka na farmo. Velja lahko le za plenico, pavolo in žito za živinsko krmo. Podpore je deležen tisti, ki ne obdela določene površine svoje farme in s zahodne obale. Zagrozila je, da bo povečala nadzor področja s svojimi oboroženimi silami, če ne bo ZSSR poskrbela za to, da se bodo njene ribiške ladje držale mednarodnih in kanadskih predpisov, kadar love v bližini kanadskih obal. tem zmanjša nevarnost nadpro-dukcije. Zakon še ni izglasovan v Senatu, zato je težko reči, kaj bo v besedilu obveljalo. Linda Kasabian, nekdanja članica Mansonove “družine”, priča od ponedeljka o pripravah in izvedbi umorov, ki naj bi jih Manson in njegovi obtoženi izvedli lani 8. avgusta v domu znane igralke Sharon Tate in v domu Mr. in Mrs. LaBianca naslednjo noč. Danes bc obramba pričo spraševala in skušala omajati verodo stojnost njenega pričanja. Lani 8. avgusta je skupina Mansonove “družine” vdrla \ dom igralke Sharon Tate in umorila njo ter njene goste skupno 5 oseb. Linda Kasabian je pripovedovala v vseh podrobnostih, kako so prišli na kraj zločina, kako je vodnik “pohoda” Watson prerezal telefonske žice, kako je ustrelil mladega, fanta, na katerega so naleteli, ko je prav zapuščal svojega prijatelja, uslužbenca v domu Sharon Tate, kako so nato vdrli v nišo in pomorili vse, kar so tam našli. Njej se je zgrozilo in je hotela pomor ustaviti, pa m uspela. Po umoru so si vsi udeleženci nedaleč proč umih roke, ko so slučajno zagledali cev za namakanje vrta, nato pa se odpeljali “domov” na Spahn filmski ranč, kjer je “družina” živela. Koga so prav za prav umorili, niso vedeli, dokler niso videli poročila o umoru na televiziji naslednji dan. Vodnik “družine” Manson z načinom moritve, ki naj bi bila prava “zmešnjava”, ni bil zadovoljen, zato je šel naslednji dan sam z njimi, šel v hišo Mr. in Mrs. Leno LaBianca v Silverlake pri Los Angelesu, zvezal oba zakonca, pa nato prišel ven in naročil svojim, naj gredo v hišo in zvezana umore. Priča je pripovedovala nato, kako so pripravljali še en umor, ki pa ga niso mogli več izvesti. Zagovorniki so pričo ponovno prekinjali in stavljali vseh vrst ugovore. Sodnik Charles H. Older je dva zagovornika obsodil nepokorščine sodišču in enega od njih zadržal preko noči v ječi. Razprava se bo danes nadaljevala. Ko bo priča končala v celoti svoje pričevanje, bodo dobili zagovorniki obtožencev priložnost, da ji stavijo svoja vprašanja in skušajo verodostojnost njenega pričanja omajati. Množični pomor v domu Sharon Tate je lani razburil ne le Kalifornipo, ampak vso deželo. Javnost je bila zaprepaščena, ko je zvedela, da naj bi umor izvedla skupina hipijev. LOS ANGELES, Calif. — V ponedeljek je javno tožilstvo predstavilo glavno in edino neposredno pričo proti Charlesu Mansonu in njegovi “družini”, ki je obtožena umora Sharon Tate in njenih gostov ter zakoncev La Bianca. Priča, 21 let sta ra Linda Kasabian, je bila članica Mansonove “družine” in je sodelovala pri umorih, pa je dobila zagotovilo o milosti, če bo govorila odkrito in pričala za državno tožilstvo. Priča je bila zbrana in je jasno ter mirno odgovarjala na vprašanja. Med drugim je povedala, kako se je Masonu in njegovi skupini pridružila lani 4. julija, ko jo je “njen mož zavrgel in ji je Gypsy rekla, da je dobrodošla.” Gypsy je bila tedaj članica Mansonove “družine”. Zagovornik obtožencev je protestiral proti pričanju Linde Kasabian, češ da je “nesposobna in bolna”. Javni tožilec je u-govor zavrnil in sodnik je poroti dejal, naj zagovornikov protest pozabi. Cilj: Medsebojna moritev črnih in belih! Priča Linda Kasabian je pripovedovala, da naj bi Charles Manson bil, še p r e d n o je ustanovil svojo hipijsko “družino”, dalj časa zaprt. Manso-nova “družina” naj bi štela kakih 20 oseb, med njimi v glavnem mlade ženske- Življenje teh ljudi je bilo v vseh pogledih “sproščeno”, vsakdanja morala in pogledi običajnih ljudi civilizirane zahodne družbe, jih ni brigala in v ničemer ovirala. Cilj umorov, ki jih je zamislil in odredil Manson, naj bi bil ustvariti nove napetosti med črnimi in belimi ter povzročiti na ta način med njimi nove pokole. Manson naj bi bil prepričan, da bodo črnci velik del belih poklali, da pa bodo tisti belci, ki bodo pokole preživeli. —med njimi seveda njegova “družina” — nato zopet vrhnja, odločujoča plast prebivalstva naše dežele. Strahovladi v mestih je treba napovedati odločnejši boj! I CLEVELAND, O. — Strahovlada v velikih mestih je star pojav v naši deželi. Bili so časi, ko so bila potrebna vsa sredstva varnostne službe, da je ukrotila pustolovce, razgrajače in mednje pomešane tatove, tatiče in roparje. Tisti časi so minili, v mestih je zavladalo več miru in reda. Kjer so izbruhnili nemiri, so bili povezani s posebnimi razmerami v posameznih mestnih predelih, na primer v socialnem položaju črne rase v njenih getih. Na te navadno najbolj mislimo. Zato jih radi spravljamo v zvezo z raznimi črnskimi strujami in gibanji, ki jih črnski demagogi organizirajo med svojimi pristaši. Zdi se, da pojav izgredov in nemirov dobiva nove oblike in obsege. To čutimo prav posebno letošnje poletje. Neka nevidna temna sila skuša občasno organizirati nemire in izgrede po vsej deželi ali vsaj po vseh večjih mestih. Sami od sebe taki nemiri gotovo niso izbruhnili istočasno v celi vrsti večjih mest, dasiravno preje ni bilo mogoče o p a z iti zanesljivih znakov, da bo do njih prišlo. Počemu so izbruhnili istočasno, recimo, v Chicagu in Clevelandu? Počemu so bili povodi za izgrede zelo podobni drug drugemu? Počemu so bili udeleženci pri izgredih iz istih plasti mestnega prebivalstva? Kdor je gledal prizore v nemirih, kot so jih prinašale televizije, je lahko dognal, da v tehniki izvajanja izgredov ni bilo bistvenih razlik. Povsod so se hitro prelevile v napade na mirne meščane, na razbijanje oken in' vrat, na vdore v trgovske prostore, v boje z varnostnimi organi, na uničevanje parkov itd. Značilnejši je drug pojav. Organizatorji izgredov se nil so več držali običajnih “bojišč” za demonstracije ter izgrede. Začeli so v svoje namene izrabljati tudi središča mest, kot izhodne točke so si pa izbirali primerne parke in trge. Morda so s tem hoteli doseči, da preženejo iz središč1 vse življenje po rednem delovnem času, na primer zborovanja, koncerte, javne nastope, da v trenutku, ko nastopi tema, oni obvladajo promet zunaj poslopij. Ce so' mislili na to, so na primer v Chicagu žc deloma dosegli svoj cilj. Nekaj poletnih koncertnih prireditev je bilo že odpovedanih. Kdo ve, ali ne bodo še druge. Če se bodo pustolovci in skrajneži polastili večernega in nočnega življenja v mestnih središčih in rabili tudi za svoje obračune s policijo, potem ni nikjer zapisano, da ne bi te svoje aktivnosti prenesli tudi na druge mestne predele in se pri tem nič ne ozirali, kdo tam živi, črna ali bela rasa. Radi verjamemo, da se mestno prebivalstvo povsod nad tem razburja. Je upravičeno. Dolžnost politikov in javnih delavcev je, da to razpoloženje med meščani izrabijo in organizirajo ne samo primerne varnostne službe, ampak u s t v a r ijo v mestni javnosti tudi tako razpoloženje, da bodo varnostni organi vedeli, da za njimi stoji vse, kar ljubi zakonitost, mir in red v svojem življenju. Te naloge naše politične sile še ne vršijo, kot je treba. Kako bodo z njimi obračunali volivci, bodo pokazale volitve. Za enkrat je treba računati s tem, da bodo razgrajači, nestrpneži in demagogi poskušali svojo srečo v vseh mestnih predelih brez izjeme. Na to na premalo mislimo. Zadnje vesti TEHERAN, Iran. — Severovz-hodni del Irana je zadel danes močan potres, škode niso mogli še oceniti, trdijo pa da je precejšnje Število mrtvih. DAMASK, Sir. — Irak je po poročilu radia Bagdad stavil 10,001) svojih vojakov, ki jih ima v Jordaniji, pod vrhovno poveljstvo združenih gverilskih skupin, ki kot Irak in Sirija zavračajo sprejem ameriškega predloga za pomiritev Srednjega vzhoda. Te predlog sta Egipt in Jordanija sprejela, Izrael pa še ni dal končnega odgovora nanj. MADRID, šp. — Vlada je zagrozila štrajkujočim uslužbencem podzemne železnice Madrida, ki so včeraj začeli štraj-kati, da jih bo pozvala v vojaško službo, če ne bodo danes nehali s štrajkom. Azija dež‘ela riža TOKIO, Jap. _ okoli 95% vsega riža pridelajo v Aziji in ga seveda tam tudi pojedo. Lep obisk piknika— Piknik Društva sv. Ane št. 4 ADZ na izletniških prostorih ADZ preteklo nedeljo je bil lepo obiskan. Nagrade so dobili: Roseanne Bittence 1., Marija Marolt 2. in Nick Suvak 3- Društvo se vsem, ki se prišli na piknik zahvaljuje za obisk. Misijonski piknik— Organizatorji misijonskega piknika na Slov. pristavi prihodnjo nedeljo prosijo žene in dekleta za domače pecivo. Upokojenci!— Člani Klubov slov. upokojencev, ki žele z busom na piknik Federacije Klub slov. upokojencev 5. avgusta na izletniških prostorih ADZ v Leroyju, se še lahkro priglasijo. Busi odpeljejo izpred SND na Maple Heights, izpred SND na E. 80 St. in izpred SDD na Prince Avenue ob 11-30 dopoldne. Vožnja za člane je prosta, za nečlane pa stane $2! Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Silvestra Rohha ob 5. obletnici smrti. Kres nastopi v Kanadi— Štirji pari Slovenske folklorne skupine KRES nastopijo v nedeljo, 2. avgusta, na Slovenskem dnevu v Torontu v Kanadi. Bomba na sodišču— Sinoči so 10 minut pred določenim časom za eksplozijo odkrili bombo na sodišču v sobi okrajnega sodnika Johna T. Pattona na 1520 E. 21 St. Eksplozija bombe naj bi napravila zmedo, ki bi naj omogočila jetnikom okrajne ječe, ki je v istem poslopju, beg. Stokes razkril “sovražnike zakonitosti”— Zupan C. Stokes je včeraj na tiskovni konferenci — tretji v treh dneh — sam razkril “sovražnike zakonitosti”, ki jih po besedah odstopivšega direktorja javne varnosti gen. B. O. Davisa župan podpira in jim daje potuho. So to vodniki in skupine črnskih skrajnežev: Harllel Jones, rev- Baxter Hill, rev. A. LeMon, Cleveland Council of Churches, The Call and Post, The Friendly Inn Settlement House in United Committee to Combat Fascism. Gen. Davis na vprašanje časnikarjev, ali so ta imena prava ali ne, ni hotel dati nobenega odgovora in je dejal, da ga tudi ne bo dal. Kratka ohladitev— Naliv včeraj popoldne je za kratek čas mesto malo ohladil, pa povzročil tudi vršo poplav kleti in nizko ležečih cest. Na vzhodni strani mesta naj bi padlo v pičli uri 3 palce dežja. Pristaniško delavstvo v Veliki Britaniji končalo štrajk LONDON, Vel. Brit. — Unija delegatov, ki predstavljajo 47,-000 štrajkujočih pristaniških delavcev, je včeraj sprejela priporočilo od vlade določenega sodišča, ki je spor preiskalo. Strajk je s tem končan, toda promet ne bo obnovljen v celoti pred prihodnjim ponedeljkom. Pristaniški delavci so dobili povprečno 7% poviška pri plačah, najnižja tedenska plača je določena na $48, pa naj bo delo ali ne, povprečna plača pristaniškega delavca pa bo poslej $86. Ameriška Domovina 'Dl vlJa i m pi 6117 ot. CHjr Avtoue — 431-0628 — Cltvtland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec , NAROČNINA; Rt Združene države: p $16.00 na leto; $8.00 ta pol leta; $5.00 sa I mc Sc Kanado in dežele Izven Združenih držav; ft $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto , SUBSCRIPTION RATES: United States: r $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 145 Thursday, July 30, 1970 gospodarstvo in socialno politiko izvršnega sveta Slovenije |sma bogoslovca R. Mlakarja: j dosti in šo v najbolj “mladih'7 kobolikov, tor da včasih ponc v Ljubljani so ugotovili, da “dnevno 5 Slovencev zaprosi “Som zelo vesel, g. Janez, da letih prebiral navdušenjem za nemško državljanstvo in le eden za podaljšanje bivanja sem Vas srečal v Lemontu, na^pj^nja nemškega pisatelja v tej deželi”. To se pravi, da jih je pet odločenih ostati v lepi romarski poti, ki približuje Zahodni Nemčiji in le eden še misli na vrnitev domov! Slovenija je izgubila v teku druge svetovne vojne in komunistične revolucije nad 100,000 ljudi, sedaj odhajajo od tam novi tisoči in deset tisoči. Njena gostota prebivalstva se je v zadnjih 30 letih povečala le za malenkost. Ob majhnem prirastku, enem najmanjših v Jugoslaviji, si Slovenija odtoka svoje krvi v tujino v sedanjem obsegu ne more privoščiti. V Ljubljani se zdi, temu dejstvu, ne posvečajo dovolj pozornosti! BESEDA IZ NARODA mnoge rojake. Tisti dan je bil za mene sploh eden najlepših dni, odkar se nahajam na tem kontinentu Imam zelo malo priložnosti, da se kje sestanem s slovenskimi ljudmi, a tisti dan jih je kar mrgolelo tam okrog. Srečal sem tudi nekaj ljudi, ki so kakih deset ali malo več kilometrov oddaljeni od mojega rojstnega doma. Kaj hočemo, svet je pač majhen. Kar je še Karla Maya. Menda so nedavno v Sloveniji ponatisnili vse njegove knjige v slovenskem prevodu, ki jih je okoli 75 ali blizu 80. Take vrste mladina smo tudi bili in smo naš Mer-šolov in Tominškov rod. Kdo ne bi poznal Winnetoua, Old Shatterhanda, Old Firehanda, Old Wabblea, Old Surehanda, Apače, Komanče, Ogellala Sioux, Pima, Maricopa, šošone, Kiowa ter druge Indijance, ki bolj zanimivo, je dejstvo, da se'jjiih Karl May tako živo opisu-™| slovenski ljudje srečavajo rav- je?! ^jno tam, kjer je najbolj poželjno Kakor bi škof Friderik Bara- Smrt slovenskega duhovnika na poti , v Lurd in sicer na romarski poti. Sa-kar po domače, iz srca, o letos-j m0 Bog daj; da bi slovenski njem vseslovenskem romanju vj1;jU|dje ostali venomer zvesti o- nemu, kar so prinesli od doma Razkol med sovjetskimi in kitajskimi komunisti na dnu n. Ko so kitajski komunisti dosegli to stanje v komunističnem svetu, so napravili korak dalje. Začeli so povsod organizirati svoje pristaše v klube, krožke, struje itd., ki naj bi imeli edini namen, da razbijajo organizatorično delo moskovskega komunizma. Zdelo se je, da je to delo precej brezupno. Pa je kitajska trmoglavost vendarle dosegla nekaj uspehov. Predvsem je razbila komunistično edinost v posameznih državah. Že obstojajo povsod kitajske frakcije, ki razbijajo moskovske organizacije, pa tudi stranke, ki držijo z Moskvo. Kako daleč je to razdiranje že napredovalo, bomo videli drugo leto na moskovskem narodnem komunističnem kongresu. Nekaj uspeha mora Peiping že imeti, kajti v Moskvi ne bi postali zmeraj tako nervozni, kadar jih kdo spomni na počenjanje kitajskega komunizma. Sedaj so kitajski komunisti začeli še zadnji korak. Skušajo vse te “kitajske frakcije” po svetu povezati v mednarodno organizacijo, ki naj enkrat prireja svoje mednarodne rdeče kongrese. To je Moskvo tako zabolelo, da je pozvala vse komuniste po vsem svetu, naj premislijo, pred-no bodo sodelovali pri kitajski akciji, kajti kitajski komunisti, ki pravzaprav niso več nobeni pravi komunisti, mislijo le na uničevanje moskovskega komunizma, ne pa na blagor vsega komunističnega sveta. Vodilni moskovski dnevniki so že objavili par “načelnih” člankov na ta račun; ne postavljajo pa še teze, da se bi moral komunist odločiti, s kom bo, ali z Moskvo ali s Peipingom. Pa morda do tega še pride, ko moskovska propaganda za novi mednarodni komunistični kongres doseže spomladi svoj vrhunec. Komunizem prehaja torej v kritično dobo. Njegovo življenje bo treba bolj opazovati kot pa zunanjo politiko komunističnih držav. Partijski interesi bodo namreč končno vendarle odločilni tudi za zunanjo politiko komunističnih držav, akoravno trenutno državna politika stoji močno pod vplivom staromodnega nacionalizma. Človek se sprašuje, kako je moglo priti do takega sovraštva med sovjetskimi in kitajskimi komunisti. Morda bo na to vprašanje dala odgovor uradna sovjetska definicija maoizma, kot jo je formuliralo glavno glasilo sovjetskih komunistov Pravda, ki piše o bistvu maoizma takole: “Maoizem je reakcionarno utopična malomeščanska koncepcija, ki v teoretičnem pogledu predstavlja zmes kar najrazličnejših nazorov ter vsebuje elemente konfucijan-stva, anarhizma, trockizma in malomeščanskega nacionalizma.” Značilno je, da si je Mao izposodil mnogo idej za to definicijo od Stalina in Kominterne. Res ni lahko razumeti gornje definicije, je pa dober posnetek sovjetske misli o maoizmu. Rodovi se bodo morali menjati v Moskvi in Peipingu, da bo gornja definicija šla v pozabo. Prevelik odtok domačinov iz Slovenije Slovenija je sorazmerno majhna dežela. V SR Sloveniji je le 20,521 kvadratnih kilometrov površine in okoli 1,600,000 ljudi. Švica je približne še enkrat večja po površini in ima 6 milijonov ljudi, je torej skoraj še enkrat gosteje naseljena, pa četudi je bolj gorata od Slovenije. V Švici živi veliko tujcev, zlasti veliko tujih delavcev, med njimi tudi več tisoč Slovencev. Da jo ne bi tujci čisto preplavili, se je odločila število tujih delavcev in drugih zaposlencev omejiti, pa četudi je pomanjkanje delovnih moči očitno. V Sloveniji se radi primerjajo s Švico ali vsaj z Avstrijo. Slovenija je tema državama slična po prirodi ozemlja, pa tudi po miselnosti, pridnosti in sposobnosti prebivalstva. Vse te sličnosti niso mogle preprečiti nastanka velikanskih razlik. Te so občutne predvsem na gospodarskem polju. Švica in Avstrija iščeta tujo delovno silo, ker jima domače manjka. Slovenska delovna sila odhaja med tem na tuje, ker doma ne najde zaposlitve ali pa ne take, ki si jo želi. Tako je po uradnih podatkih trenutno na delu v tujini v raznih državah Evrope, predvsem v Zahodni Nemčiji, Avstriji in Švici preko 60,000 Slovencev in Slovenk. Po u-radnih podatkih je v Sloveniji zaposlenih skupno nekaj nad pol milijona ljudi, od tega nad 200.000 žensk. V tujini je torej, če upoštevamo uradne podatke, ki pa gotovo ne obsegajo vseh v tujini zaposlenih Slovencev, nad eno devetino vse slovenske delovne sile. Čeprav je to število veliko, ne bi bilo usodno, če bi obstojalo upanje, da se bodo ti v tujini zaposleni Slovenci vrnili v doglednem času domov. Dejansko je položaj popolnoma drugačen. Pri uradnih -a/pravljanjih odbora za Iz skopih poročil iz Slovenije posnemamo sledeče: Dne 11. julija zjutraj je v Perpinganu ob Sredozemskem morju (blizu francosko-španske meje) umrl za posledicami hude nesreče rev. Miroslav Perme, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Usodna nesreča ga je doletela na poti v Lurd, kamor je spremljal skupino romarjev bolnikov. Potovali so s “Potnikovimi” avtobusi. Kake dve, tri ure vožnje pred Lurdom je Permetov1 avtobus (bilo je ob lOh zvečer) ustavil vštric neke gasolinske postaje, da bi dočakal druge avtobuse. Ko je prihodnji avtobus dospel, je zaparkiral na drugi strani ceste. Pokojni Perme je šel čez cesto, da bi se pogovoril z vodnikom tega avtobusa. Ko pa je šel čez cesto nazaj, je v temi premalo pogledal na obe strani. V tistem hipu je pridirjal španski osebni avto, ki je kaplana Permeta zbil s tako silo, da je odletel več metrov in nato obležal z večkrat prebito lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Perpignan, kjer so ga takoj operirali. Po nekaj dneh se je pokojni malo zavedel, toda poškodbe so bile tako hude, da je po enem tednu umrl. Za pokojnika se je v bolnišnici zanimal slovenski p. Jakob Vučina, ki sedaj živi v Nizzi. Pokojni kaplan Perme je tri* dni pred smrtjo dopolnil 39 let. Dušni pastir je bil 13 let. Bil je pri Sv. Petru v Ljubljani, nato' vodil duh ovni j o pri Sv. Križu, za tottn v Stražišču pri Kranju, nazadnje pa pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Lani je bil imenovan za nadzornika verouka. V svojem dušnem pastirstvu se je pokojni Miro Perme veli- Lemont. Potovanje z avtobusom je bilo kar dobro, Med vožnjo smo se ustavili dvakrat, da smo se malo razhodili in izravnali kosti. Voznik avtobusa je bil zelo prijazen, po imenu Richard Kno-yer od firme Cleveland Southeastern Coach, Bedford, Ohio. Romarjev nas je bilo v enem avtobusu 50. Dosti romarjev je prišlo z lastnimi avtomobili tako, da nas je bilo okrog 100 ali več. Z nami so bili kot romarji tudi č. g. Viktor Tomc, župnik Marije Vnebovzete v Collin-woodu, in č. g. Ciril Zajec, SDB, župnik katedralne cerkve v Beogradu v Jugoslaviji. Ko smo dobili vsak svoj kovček, smo šli vsak v svojo sobo in po malem oddihu nas je že čakalo skupno kosilo. Po kosilu smo obiskali naše častite sestre v njihovem samostanu in si o-gledali Dom za ostarele, katerega sedaj zidajo. Občudoval sem' njihovo navdušenje, veselje in korajžo, pa to vkljub vsem težavam in težkočam. Zelo bi bilo priporočljivo, da bi čimveč naših ljudi obiskalo in si ogledalo na lastne oči, kaj sestre zidajo za naše ostarele in onemogle. Ni čuda, da je bil g. župnik Viktor Tomc tako vesel, ko je videl, kaj so vse dosedaj naredili, in mi je dejal: “Mi jim moramo pomagati!” Prilika za tak obisk bo dana 8. avgusta, ko pojde zopet dosti romarjev z Oltarnimi društvi v Lemont. Po obisku pri sestrah smo pričeli z našimi pobožnostmi. Nekaj veličastnega; tako globoko človeka prevzame, ko vidi tako veliko procesijo z lučkami. V nedeljo, 5. julija, smo imeli krasno vreme, kar je privabilo mnogo ljudi iz Chicaga in okolice, pa so bili obiskovalci tudi iz raznih držav: Minnesota, Colorado, Pennsylvania, Ohio, Mi- iz domovine a to je vera- v ga, ki je deloval med Ojipway in drugimi Indijanci v Zgornjem Michiganu in tam okoli, potrdil, ter kakor sem jaz lani v svojih dveh člankih o njem in Boga in pridnost... Prosim' Indijanch (izšla v AD novem-Vas, da lepo pozdravite go. Ko-jbra ali decembra v slovenščini kalj, doma je iz Velike Nedelje, in v angleščini) indirektno ome-kakor tudi g. Ovsenika in še [nil, so Indijanci v pretežni veči- prav posebno g. Tekavca.’ ni takšni, kakor jih je Karl May Drugo pismo se glasi: “Mnogo opisoval, in ne takšni, kakor so spoštovani g. Petrič! Pri odhodu jih dosedaj predvsem predstav-iz Vaše ameriške domovine se 1 j ali ameriški filmi. Winnetou1 Vam želim zahvaliti za vso Vašo pozornost in ljubeznivost. Romanje v Lemont v Vašem in Old Shatterhand (ki je Karl May sam) nam predstavljata tiste lastnosti, ki naj bi jih imel ko posvečal mladini. Posebno’ ^hi?an> Indiana’ Wisconsin itd. skrb je imel za tiste študente, ki se vozijo z dežele v Ljubljano z vlaki in avtobusi, ker je sam več let doživljal taka študentovska leta. Eno izmed poročil pravi takole: “Včeraj (t. j. 13. jul.) je bila pri Sv. Petru maša zadušnica za Mirotom Per-metom. Zelo veliko mladih ljudi je bilo pri maši in obhajilu. Imel je mnogo mladih prijateljev, ki so resnično jokali za njim .. . To je huda izguba med duhovniki in v fari. Bil je res idealen in dober duhovnik. Za mladino bi dal tudi življenje.” Isto misel je izrazil v pogrebnem govoru tudi nadškof dr. Pogačnik. “Nimam namestnika zanj,” je rekel nadškof. 0 Rev. Miroslav Perme je bil sin Jožeta Permeta, ki se ga mnogi Slovenci v Združenih državah in Kanadi spomnijo iz spittalskega taborišča. L. 1955 je prišel sem in živel v Milwau-keeju, Wis., in v Peru-ju, 111. Po desetih letih se je vrnil k družini v Ljubljano. : ; !' M. G. ; r Še vodja romanja se oglaša CLEVELAND, O. — Dovolite, da se še jaz oglasim in opišem društvu mi bo ostalo v neizbris-(vsak blag, sočuten in načelen nem spominu. Vaš humor in človek — to je tiste lastnosti, ki Vaših pomočnikov nam je nare- so jih imeli resnično veliki dil potovanje tako ugodno in možje in ljudje že, odkar člove-prijetno. Želim še veliko uspeha štvo živi. Še več, Karl May tako pri organiziranju romanj. Na kraju naj Vam vse Marija Le- lepo opisuje “Divji Zapad” (ki je v mnogih ozirih še vedno tak. montska bogato poplača. Iskren kot je bil, in ki, upajmo, tak še pozdrav in hvaležen spomin Vam in Vaši družini. Ciril Zajec, SDB.” • Vsem svetovidskim, pa onim iz Euclida, Collinwooda, Salerna, Ohio, in Meadville-ja, Pa., romarjem naj lepša hvala za vašo potrpežljivost. Bog in Le-montska Marija naj vas blagoslovi. Pozdrav! John Petrič, voditelj romanja Tudi Kanada je bila zastopana. Lemont je v resnici središče ameriških Sloven cev. Tu se srečaš z ljudmi, ki jih morda nisi videl že 40 ali 50 let. Pozdravili smo se z go. Gizello Hozian, katero pozna vsak rojak po njenih opisih in dopisih v AD, posebej pa še v Amerikanskem Slovencu. Spoznali smo se z bogoslovcem Benjaminom Mlakarjem, ki študira bogoslovje v Al-[^eran> bany, N.Y., in pripada redu minoritov, doma pa je iz Ptuja na Štajerskem. Srečali smo se in spoznali z g. Stanetom Mrakom in njegovo soprogo in z njihovo nečakinjo, ki je na obisku iz o-kolice Novega mesta na Dolenjskem. G. Mrak živi v Gary, Ind. On je pred kratkim napisal lepe spomine na svojo mater v AD. Čestitam! Pa še mnogo drugih smo spoznali, katerih imen se v toliki množini hitro pozabi. Tem in vsem: hvala! Da je samo romanje tako lepo potekalo, gre zahvala našim frančiškanom: p. Zormanu, p. Danilu Sedlarju, p. Chemažar-j U( p. Atanaziju in Br. Robertu Hočevarju. Hvala g. Jožetu Rusu za njegov pomenljiv govor Zahvala darovalcem za zvonik v Tomaju pri Sežani CLEVELAND, O. — G. župnik sporoča, da upa, da bo zvonik v tem mesecu 'končan. Stane 7 milijonov dinarjev in je nekaj nižji kot prejšnji. Dar iz Amerike ga je zelo razveselil. S hvaležnostjo se spominja v molitvi vseh dobrotnikov, ob zaključku bo imel še eno sv. mašo v ta namen. Hvaležni so vam tudi tomajski farani. Spodaj podpisane se zahvaljujemo Ameriški Domovini za priobčeno prošnjo in vsem, ki ste darovali v ta namen. Še posebna zahvala gre tistim, ki so darovali in niti ne vedo, kje stoji cerkev sv. Petra in Pavla v Tomaju. Darovali so: Teresa Kodelja, Karla Kucer, Hermina Taucer, Milka Ceglar, Mary Sedaj, Mary Strancar, Antonia Mihevec, Antonija Sto-kel, Mary Rogelj, Francka Marolt, Ivana Karis, rev. Nace Ferdinand Krekic, st., dolgo ali za vedno ostane), kar se pokrajine in vremenskih pojavov (tornado, sandstorms, tisti oblaki, ki prinesejo nenaden dež za par minut čez majhen del ozemlja, npr. v Južni Dakoti, tisto čudno svetlo in belo bliskanje, ki se ga od časa do časa opaža samo v okolici Badlands v Južni Dakoti v deželi Ogellalla Sioux Indijancev in ki spominja na prihod Kristusa in prikaz Marije itd.), da kdor ga bere, pozna bolje Ameriko kot marsikateri v Ameriki in celo na Divjem Zapadu rojeni Amerikanec. Še danes večina A-merikancev ne ve, da je Mt. Whitney najvišja gora v ZDA (ne vštevši Aljaske), ter da je Liano Estacado v Zapadnem Te-xasu (tudi imenovan Staked Plain)! Oboje kakor tudi Death Valley v Kaliforniji, ter posebno dežela med Rio Grande in Rio Pecos — kar je Apacheland ali New Mexico v belskem jeziku — pa tudi kraji, kjer so ori ginalno in kjer še danes šošoni in Ogellalla Sioux in drugi In dijanci prebivajo, je tako, kot Karl May opisuje. Kar bo bralce Slovence in Slovenke še posebno zanimalo, je to, da še nisem našel Indijanca, ki ne bi vedel, kje je Slovenija, ali pa, ki ne bi poleg tega še vedel sam kaj o Sloveniji. Seveda še daleč nisem govoril z zastopniki vseh plemen, ali govoril sem z navadnimi Indijanci kakor tudi z zelo izobraženimi (med tem tudi ženske z doktorati, ki jih štejem med najbolj izobražene ljudi, kar sem jih rij o potem, ko pijejo, so verjetno temu zadaj psihološke zadeve, h katerim je predvsem beli’ človek doprinesel v svojih krivicah v preteklih letih naipram Indijancem. Več znanih osebnosti po Ameriki to stvar raziskuje naprej in če bo bralce zanimalo in bom več izvedel, bom na kratko poročal. Še ena stvar, ki je mnogi belci ne razumejo, je, da so Indijanci ZDA radi dobre volje (so ‘rade volje” kot Radovljičani) n da imajo svoje vrste humor, ■/časih tudi na “škodo” naivnih belcev. Tako nekateri od njih Lrdijo razne stvari, ne da bi premenili obraz, beli človek pa jim verjame, in mu nič ne pokažejo (kakor mi beli to nare-iimo), da se le šalimo. Nedav-\o, ko sem se ustavil pri Jemez Pueblo Indijancih (ki govorijo ‘ezik Towa), smo se vsi smeja-i, ko sem jim rekel, da oni govorijo kakor Dolenjci, ker tudi ako nekam pojoče vlečejo.. (Ne zamerite mi — vse slovenske govorice so lepe!) “Pueblo” v njihovem jeziku je “puo-hala” n res vlečejo “o”, pa sem jim ekel, da to si je pa lahko zapomniti, saj je podobno kakor oo dolenjsko “puo-hana piska”, in tudi to zadnje prevedel. Pa smo se tako smejali. Ali nekako ;i mora človek pomagati zapomniti si jezik. Ko te stvari sam oživljam, vi-lim, kako dobro je Karl May poznal Indijance in Divji Zapad, in vabim vse bralce, naj se, ka-lar hodite okoli po Divjem Zapadu, tudi v teh ozirih malo pozanimate. Dober vzgled v tem nam je dobri škof Baraga, ki ga imajo Indijanci tudi na Divjem Zapadu v lepem spominu. V Ave Maria reviji je Erik Kova-Hč nedavno omenil slovenskega misijonarja Kapusa med Pima Indijanci v Arizoni in v današnji Mehiki v letih 1650-1680. Torej zveza med Slovenci in Indijanci sega daleč nazaj. Tudi njim je težko ohranjati svoj jedk, ali ga kljub temu, da v večini jezikov niti zapisan ni še (kar bi lahko marsikateri študent podvzel), in v tem so nam Slovencem in drugim etničnim grupam lahko še v poseben vzgled! Tan-džon ščohne (apaško “pozdravljeni prijatelji”) z Divjega Zapada! Stanko Meršol Ferdinand Krekic, ml., Viki Spjob jmel kdaj sre^0 Spoznati\ Vrtačnik, Alice Grosel, Julka jn stvar -je jsta: Vidmar, rev. Karol Wolbang. Če je kdo od domačinov prezrl prvi klic, še vedno lahko daruje podpisanim ali pa pošlje na; g. žup. Srebrnič Herman Tomaj 68, p. Dutovlje Slovenija, Jugoslavija Julka Vidmar, Antonia Stokel in Mary Strancar 833 East 156 St. je ista: Vedo, kje je Slovenija. Nič nas ne podcenjujejo. Nekateri se še sami hočejo par slovenskih besed naučiti. Zanimajo se za naš narod. Ko primerjam to z dejstvom, da komaj eden od desetih ali stotih belih neslovenskih Amerikan-cev ve, kje je Slovenija (ponavadi nas zamenjujejo s Slovaki), potem se naj vsak bralec sam vpraša, kdo je bolj izobražen: belec ali Indijanec?! i' na grobu p. Zakrajška, kakor [ raj i mladega fanta, Slovenca, tudi Janezu Ovseniku za govor Nemca ali, druge narodnosti, pa na grobu; škofa Rožmana. j tudi ne marsikaterega dekleta Ker sem dobil več pisem, bi teh narodnosti, ki ne bi v svoji rad tu priobčil odlomek iz pi- zgodnji, pa tudi v poznejši mla- Cleveland Ohio 441 m' DrUga naPaka- ki se ie vrinila Po 1-6707 meC* skora-t “neizP°dbitljive res- nice”, je to, da Indijanci alkohola ne morejo prenašati. Res je, da so jim ga belci včasih nalašč dali, da bi jih potem lažje prevarilj. Čeprav bom skušal priti tej stvari do konca, lahko trdim že sedaj, da alkohol ne Indijanci in Slovenci CLEVELAND, O. — Ni sko- Vsš na piknik! CLEVELAND, O. — Zelena lolina vabi v nedeljo, 2. avgusta, člane in prijatelje na piknik na svojih prostorih na Baker Rd. Na razpolago bo na ražnju' pečena svinjina in na ražnju pečena kuretnina.. Obe pečenki bosta delikatesa, ker bo to delo naših izkušenih mojstrov v pečenju na ražnju. Pripravljeno bo tudi domače pecivo, da bo kaj za sladka in otroška usta. Kakor nikdar preje, tudi tokrat žeja ne bo spravljala nobenega obiskovalca v slabo voljo. Prosimo, če želite kosilo, da to za gotovo naročite do sobote zvečer na telefonsko številko 391-4108. Ker so prostori Zelene doline za marsikaj pripravni, prosimo, vzemite za otroke s seboj žoge ali kaj pripravnega za igro. Ce bi se kdo hotel spustiti v reko, bo tudi imel priložnost. Upamo in želimo, da boste prinesli 's seboj kako domačo pesem, kakor ste jo že včasih zapeli v lepi naravi, saj narava je prekrasen dokaz dela božjih rok. Molči ob naši žalosti in zaživi v dvojni lepoti z našim veseljem. Vsi prisrčno vabljeni! Odbor Največ taksijev NEW YORK, n.Y. — v’tem mestu je registriranih okoli 12,000 taksijev, več kot v kate- vpliva na indijansko raso nig remkoli drugem mestu. Sledi drugače kot na druge rase; če Washington z okoli 9,500 taksi-se zdi. da je med njimi več ai- h in Chicago z le okoli 3.800. ZADNJA PRAVDA J. S. BAAR Tačas je hodila Manca doma z obvezano glavo in po telesu vsa •lisasta. Martin jo je nabil, prvič, toda hudo. Ako bi sama ne bila ttiočna kot konj in če bi ne bilo očeta in matere, ki sta mu iztrgala hčer iz rok, bi jo bil ubil. Morali so jo zakleniti pred nJim,” toda on je vrata udrl; Sfeča, da je medtem skočila skozi okno in ušla. Pri Marti-novih je bil sodnji dan. Gospo-^ar je bil razjarjen kakor bik M je razbil v sobi vse na drobno, celo sklednik s posodo v črepinje in treske. — Potem je šel In sedaj pije; kakor mavra pije, Pa ni pijan, samo natrkan je. Sedaj pije sam, toda zvečer pijejo tudi drugi in on plačuje. Zapili bomo to, kar bi me sicer botrinja stala,” vpije in napaja Vse po vrsti. In zopet se je oglasilo streljanje. “Zdaj gredo domov, — stari Krejc nese malega Adamka in njegova žena stopica ob njem;— fantje slovesno streljajo, Adam se lahko veseli in ni treba, da M ga bolela sramota, da mu je lastni brat odrekel botrstvo- Ne jaz nisem odrekel, moja žena ni hotela iti za nič na svetu; niti s prošnjo niti z grožnjo, niti Mepa niti zgrda je nisem mogel pregovoriti, naj bi Dodlički skuhala juhe, ji nesla kolač ali venec, pa pozdravila otročička s križcem in ga popestovala, kakor se spodobi.” — “Le sam pojdi,” je vpila veno-naer. “Ali sem mar vdovec, da bi hodil sam?” razmišlja Martin nad vrčkom n njegovo občutje Prehaja iz jeze v žalost: “Adama sem ujezil, do krvi sem ga užalil, do smrti mi ne bo mogel °dpustiti sramote, ki sem mu jo napravil. Ne govori in nikdar več ne bo spregovoril z menoj. Konec je. Brezno sto sežnjev globoko je izkopala Manca med bratoma Poraziloma. Steno do neba visoko je postavila med naju, prekleta Manca! In jaz sem jo imel tako rad, da brez nje nisem hotel živeti! ’ Martin je bruhnil v jok pijancev. V jezi je neizprosen kot kamen, srdit kot lev, a v žalosti je mehek kot maslo in krotek kot jagnje; vse si da dopovedati, Posluša krčmarja in se dvigne, da bo šel. “Seštej vse in napiši s kredo In za plačilo se nikar ne boj — grunt je tega vreden in je moj je ves moj — in bo ostal do snarti moj. Mance ne bom vzel ^ polovico in je ne bom! “Ne jemlji je, Martin, ne jem Iji! Za plačilo me ne skrbi, le Pojdi z Bogom!” je klical za njim krčmar in Martin se je opotekal V tihi noči proti domu. Košate lipe v Klenči so cvetele, njih hiedeni vonj je polnil hladni Zrak, nebo je bilo posejano z zlatimi zvezdicami, lunica se je Smehljala na nebu kakor načel kolač, psi so se z glasnim lajs ftjem zaganjali proti vratom, kjer je hodil mimo, v ribniku Za cerkvijo je regljala žabja družina svojo enolično pesem, ■ostre, hripave krike ptiča kosca je bilo slišati v pravilnih presledkih s travnikov in iz trstja, Voda v vodnjakih je pela, sicei se pa niti miška ni ganila v spe-čem trgu- “Če si vodica sme popevati, zakaj si ne bi moglo pivo?” je mislil Martin, kateie-rnu sta prijala hlad in nočna 'tihota, in že je začel: “Preneštastne žene—ženeni, to je horši nežli vezeni—. K vezeni si človek pomuže, od škarede ženy nemuže. “Nesrečna ženitev najhujša vezitev. Iz voze si človek pomoie, od hude žene ne more Njegov krepki glas je bilo slišati daleč naokrog; slišala ga je dobro tudi Manca. Manca leži v podstrešju v sobici, pa ne spi. Tretjo noč že ne spi, odkar nori njen mož. Nihče nima poguma, da bi šel ponj v gostilno, niti ona, niti njeni starši, in tako le željno posluša in čaka. Mučno čakanje! Minuta se vleče kot ura, ura kot dan in dan kot večnost. Ne na mehki pernici, ampak kakor na iglah leži Manca, se premetava in računa, koliko sedaj njen mož požene po grlu .. • Kako ona varčuje z vsem, kako si odtrgava od ust; a on razsiplje, celo tuje ljudi napaja; in vse to le radi tistih tam nasproti. Ko bi onih ne bilo, nikdar ne bi bilo prišlo do tega. Neukrotljivo sovraštvo čuti Mana v srcu, v žlici vode bi jih vtopila vse, Adama, Dodlo in njune otroke... Porad na me sedi jako drak, oodejž ji vzel sobe černy šlak!” Kot zmaj te huda baba drži, a vraga nobenega ponjo ni!” se približuje pevec s pesmijo o hudi ženi. Manca razločno razume vsako besedo. “Pijanec pijani,” godrnja in se spravlja s postelje. Vse jo še ooli, ne od dela, marveč od moževih udarcev. Skozi okence v podstrešju pogleda v krasno poletno noč in vidi, kako koraka mož proti vratom na dvorišče; modrikasti lunin sijaj ga obliva. Sedaj je zaropotala kljuka, zaškripala so, vrata, korake in petje je čuti na dvorišču. Manca sliši bose noge materine, ki hiti odpirat hišna vrata. “Nikar ne odpirajte,” bi najrajši zavpila Manca, “kjer se je napil, tam naj spi-” Toda boji se, da bi začel Martin razbijati, in škodi, jezi in sramoti bi ne bilo konca. No, pojdi, Martin, pojdi, postelja te že čaka, lezi in naspi se,” govori ljubeznivo z zetom Gašperka, kakor z otrokom. Kje pa je Manca?” rentači Martin. Ni te mogla dočakati, spat je šla!” ‘Če le zine, mati, usta ji stolčeni!” “Saj ne bo, saj ne bo, niti besedice ne bo rekla, le sleci Vse nekdanje celine so bile nekoč strnjene v praceiino Sam videz severnega dela Južne Amerike nakazuje; da je bila ta celina pred davnimi časi povezana z Afriko se. “Grunt je moj, in če ga vsega zapijem, ne bom še vedno ničesar odjedel od njenega. Manca se je stresla v podstrešju. Glej, na to ni niti pomislila. Saj je res, na tujem gara, ničesar niso njej prepisali, mož jo sme pognati in s starši vred bi morala iti gostovat. Martin je spodaj že trdno zaspal, a Manca se premetava na vse strani in od samih skrbi ne more zaspati. Sliši biti dve po polnoči, sliši, kako je zajokal otiok tam nasproti, kako govori Adam z Dod-ličko, kako daje Dodla otroku piti in kako mu sladko poje, ko ga doji: “Hadamku naš, co pak delaš? Na louce te pasou, ty si mezi chasou, ty nic ne d baš!” “Adamek naš, ti pa res znaš! Mu pasejo po travi, on pa s fanti onegavi— glej no, kje čedo imaš! Vse to sliši Manca v podstrešju, ker imajo pri Adamovih odprto okno in je vse sveto tiho vsepovsod naokrog. Če bi vstala in pogledala skozi okno, zagledala bi pri lučici Adama in Dodlo z otrokom v naročju- A ne hrepeni po tem, druge skrbi jo mučijo. Za ves njen trud na celem posestvu ni njenega niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. Zjutraj Martin skoraj m mogel spoznati svoje žene. Kot da se ni nič zgodilo, sama prijaznost jo je bila: “Martin pa.Mar- ^jn” _ malo da se ni stopila' od sladkosti. Kakor klop se ga je držala doma in na travniku in mu pripovedovala novice, ki so se zdodile, ko je on “norel”. (Dalje prihodnjič^ Ali so bili današnji kontinenti nekoč strnjeni in so sestavljali eno samo velikansko praceiino? Wegener je imel prav Eno od najbolj privlačnih “velikih vprašanj” zgodovine geološkega razvoja našega planeta je tudi vprašanje, kako je nastala sedanja razporeditev celin na naši Zemlji. To vprašanje je postavil v začetku našega stoletja nemški strokovnjak za ledenike Wegener. Ta je rekel, da je nekaj zunanjih znakov, ki dokazujejo, da so nekoč Amerika in Afrika in dosledno s tem tudi Evropa in Azija sestavljale eno samo celino. Severozahodni del Južne Amerike, kjer je danes Brazilija, po obliki kaže, da je nekoč ležal v velikem Gvinejskem zalivu na zahodni strani afriške celine. Afrika in America sta nekoč sestavljali eno celino. Wegener jeva teorija je vzbudila veliko zanimanje in imela precej pristašev, vendar so jo najbolj pomembni strokovnjaki odklonili. Poleg tega tedaj rii oilo še sredstev, s katerimi razpolaga sodobna znanost, da bi to domnevo temeljiteje proučili. V začetku petdesetih let pa je ta domneva doživela svojo prvo rehabilitacijo z novimi metodami. Z novimi instrumenti so strokovnjaki začeli odkrivati dokaze, ki so mnogo bolj prepričljivi kot tisti, ki jih je postavil Wegener. Prepričljivi dokazi Edwarda Bullarda Eno najpomembnejših vlog pri tem je imel sloviti britanski geofizik Edward Bullard, profesor na Cambridgeu. On se tega vprašanja ni lotil z dokazovanjem teze, da so bile celine nekoč strnjene ali spojene, pač pa je hotel dokazati, da niso bile vedno na tistem mestu, kjer so danes. Bullard je začel proučevati magnetne silnice velikih pogorij, konkretne silnice ska-lovij. Malone vse skale na Zemlji so bile nekoč v stanju magme, to se pravi v nekakšnem tekočem stanju. Nato so se po dolgih geoloških dobah strdile v seda- so magnetne silnice “bile usmerjene” v smeri osi, ki je spajala severni in južni magnetni tečaj. Ko je prišlo do strjevanja magme, so te silnice ostale v smeri, ki so jo imele, preden, so se skale strdile in tako so se te silnice “fosilizirale”, če bi se mogli tako izraziti. In zato, ko se danes proučujejo posamezni vzorci starih kamenin, njihove “okamenele” silnice kažejo, v kakšen smeri sta nekoč stala nekdanji severni in južni magnetni tečaj. Ko je Bullard zbral na tisoče vzorcev kamenja po vsem svetu in nekatere vzorce potegnil tudi iz morskih globin, je postopoma dokazal, da so se kopenske mase nekoč “selile” in da sta se selila tudi magnetna tečaja. Nekaj podrobnosti, ki jih je Bullard od*-kril, so bile zares čudne. Severni magnetni tečaj je bil npr. pred nekaj sto milijoni let nedaleč od današnjega Havajskega otočja, zato je povsem jasno od kod na Antarktiki velikanske količine premoga, ki so mogle nastati samo v primeru, če je ta predel Zemlje bil nekoč na Ravniku, vsaj na področju tro-pika. Analiza vzorcev skal z “oka-menelimi” magnetnimi silnicami pa ni bila edina tema proučevanja za rekonstrukcijo preteklosti celin. Novo sredstvo za proučevanje daljne preteklosti so tudi radioaktivne metode merjenja geoloških vzorcev, metode, ki omogočajo, da se točno ve, kdaj je kaka skala prešla iz tekočega stanja v trdno stanje in katera je nastala iz sedimentov, to se pravi sesedkov. Posebno pomembne podatke so strokovnjaki dobili s tako imenono-vanim radioaktivnim “datira-njem” prastarih vzorcev okame-nelih koral, kjer so ponovno prišli do izraza elementi magnetnih silnic. Zemlja menjuje svoje položaje Pri iskanju in vrtanju v preteklost celin sodelujejo številne znastvene ekipe in tudi različne panoge moderne znanosti, kot so astrofiziki, botaniki, bolje se, da pri tolikšnih ekipah in tako različnih strokah ni moglo biti drugače, kot da so prej ali slej prišli do senzacionalnih odkritij, n, pr. do odkritja, da sta severni in južni magnetni tečaj Zemlje v zadnjih treh milijonih 600 tisoč let, to se pravi v razmeroma kratki geološki dobi, kar devetkrat zamenjala svoj položaj. Strokovnjaki menijo, da bo do takih “prekucij” Zemlje prišlo še velikokrat. Če se to ponovi, bo to pomenilo za človeštvo pravo katastrofo. Zakaj? Preden se magnetna tečaja, magnetne silnice in vse ustrezne posledice po takem “skoku” uravnajo, traja dolga doba in v tem “medvladju”, ko stare silnice odpovedo, nove pa še niso prišle v veljavo, ostane Zemlja brez magnetnih polj, magnetni polji pa služita Zemlji kot velikanski neprobojni ščit, ki varuje vso površino Zemlje in vse, kar je na njej, pred radioaktivnim žarčenjem, ki prihaja s Sonca in drugih nebesnih teles. Sedaj, kot kaže, je skupina geologov s Harwardovega vseučilišča (in od geologov, ki so začeli svoja raziskovanja, da bi pobili Wegenerjevo in Bullar-dovo teorijo) našla dokončno potrdilo, da sta Afrika in Južna Amerika nekoč sestavljali enotno celinsko maso velikansko praceiino, kajti znano je že, da sta Afrika in Evrazija bili spojeni in da je torej vseh šest celin nekoč sestavljalo eno praceiino. nje stanje. Dokler je bila ta ‘ paleobotaniki, meteorologi, ocea-masa še v raztopljenem stanju, nografi, glaciologi itd. Razume Profesor Hurley potrdi pravilnost Bullardovih dokazov Prof. Hurley je poslušal neko Bullardovo predavanje in ker ni soglašal z njim, je organiziral odpravo ameriških in brazilskih strokovnjakov, ki je začela razporejati po radioaktivni poti “datirane” vzorce skal iz dveh celin, afriške in južnoameriške, predvsem z dveh določenih brazilskih področij ter s področja Gane, Toga inj-drugih predelov Afrike. Dve, afriški področji loči točna geološka meja, ki gre skozi Gano, Togo, Dahomej, Gr. Volto, Nigerijo in Mali ter končuje v Alžiriji. Vzhodno od tega pasu leži tkim, panafriško poi dročje staro okoli 550 milijonov let. Po Bullardovi teoriji bi se ta meja morala, če sta bili Afrika in Južna Amerika nekoč spojeni, nadaljevati na področju Južne Amerike, in sicer nekje na severnem delu Brazilije. Ta ločnica bi morala iti tu od severovzhoda proti jugozahodu. v vvk.::. . nm II i— * SVOJEVRSTNA UMETNINA — David Partridge iz Londona na Angleškem gradi svoje umetnine iz žebljev, ki jih zabija v različnih oblikah in razporeditvah v les. Eno teh umetnin kaže slika. Trdijo, da jih prodaja po cenah od $50 do $2,500 kos. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Ko so to domnevo začeli konkretno proučevati s pomočjo analiz vzorcev kamenja s teh afriških in južnoameriških področij, so ugotovili, da je njihova geološka sestava enaka, kot je enaka tudi njihova starost. Pokazalo se je, da je imel Bullard prav. Brazilsko-ameri-ška geološka odprava je našla točno področje, kjer se v Južni Ameriki nadaljuje že omenjena “meja”, ki se na afriški celini razteza od Alžirje do Gvinejskega zaliva. Turška politika je zašla v stalno krizo ANKARA, Tur. — Pri lanskih oktobrskih volitvah je Demire-lova stranka pravice zmagala na celi črti, dobila je 256 mandatov od 450. Demirel je dobil torej večino, ki bi mogel z njo solidno vladati. Pa tega ni dosegel, ker njegova stranka ni bila dosti konsolidirana. Okoli 20 konservativnih poslancev je tako zelo kazilo stranko, da jih je Demirel dal izključiti iz stranke. S tem je pokopal samega sebe. Z izključenimi 20 poslanci je potegnilo še okoli 15 njihovih prijateljev, ki so ostali v stranki, toda držijo z izobčenimi. Demirel je na ta način zgubil ve- MALI OGLAS! Dober kup! Cleveland Hts. Velika 2-druž. hiša na vogalu, 3 spalnice, 2 kopalnici v vsakem stanovanju, tretje zgotovljeno, blizu cerkve in bus linije. Privatno. Kličite FA 1-3024 po 6. uri (ne v soboto). -(148) Naprodaj V Euclidu — pri E. 185 St., enodružinska hiša, 5JA sob, 2 spalnici zgoraj, dvojna garaža. ANTHONY J. PIRC, Broker RE 1-9379 KE 1-4347 (146) V najem Odda se trisobno čisto stanovanje z garažo, dvema odraslima, zgoraj. Vprašati vsaki dan od 4- pop. dalje na 1185 E. 61 St. ali tel. 361-1758. —(146) V najem Oddamo 3 opremljene sobe, spodaj, v okolici sv. Vida. Kličite 481-6072 (147) čino v parlamentu. Njegova sreča je v tem, da je opozicija, v glavnem ljudska republikanska stranka, razdvojena in ne pozna nobene prave discipline. Demirel je sedaj poslal parlament na počitnice, sam pa se vneto pripravlja na kongres svoje stranke. Ker je med ljudmi priljubljen, bo na kongresu lahko zmagal, toda parlament bo pa pri tem ostal, kakršen je sedaj. Ali naj gre zopet na volitve? To mu ne kaže. Ima namreč dva brata, ki sta z družinskim imenom uganjala korupcijo in dobivala posojila na nenavaden način. ------o------ * Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Male Help Wanted Help Wanted Janitor — handy man or couple, part time, days at Slovenian National Home on E. 80 ,St Call between 5:00 and 8:00 p.m. 641-1876 (x) ; A-emke dobijo delo Iščemo kuhinjsko pomočnico za čas od 1. popoldne do 8- zvečer, po 6 dni na teden, od ponedeljka do sobote. SORN’S RESTAURANT 361-5214 ___________________ (x) Delo za žensko Iščemo žensko za splošno hišno delo, en dan tedensko, mora voziti, priporočila. Kličite 831-1935 -(147) Help Wanted — Female COOK Cafe 10 A.M. — 2 P.M- Marquette & Hamilton Ave. Monday thru Friday 361-8997 (x) FEMALE FACTORY — PACKERS AND ASSEMBLERS KROMEX CO. KITCHEN WARE PRODUCTS 880 E. 72 St. South off Shoreway on E. 72 St. Apply between 7 AM and 11 AM Monday thru Friday. 4th floor. Bring Social Security card. Steady employment. (147) Dne 11. Julija t.l. zjutraj je v Perpignanu v južni Franciji na romanju It čudodelni Materi božji v Lurd umrl za posledicami hude nesreče Rev. Miroslav Perme kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Pokopan je bil 18. julija pri Sv. Križu v Ljubljani. Bog nebeški Oče, Ti ki si gospodar nad življenjem in smrtjo, si dopustil smrt svojega zvestega služabnika, ko je vodil svoje vernike v Lurd iskat tolažbe, pa drušnega in telesnega zdravja. A ob vsakem dogodku, tudi ob tem tako hudem udarcu za očeta, mater in sestro, bodi Tvoje ime češčeno! Zveličavno in hvalno je moliti za rajne. * ' -T * V Ljubljani žalujejo za pokojnim: oče Jože Perme, mati Cilka, roj. Rozman; sestra dr. med. Cilka z možem Darjanom in sinom Urošem ter mnogi sorodniki v Sloveniji. V Združenih državah: :teta Pavla Arnež, roj. Rozman; Pavja Hauptman, Helena Gaser, Mafija Grum, ing. Tone Arnež, Peter Rozman ml., sestrične in bratranca. Cleveland, Milwaukee, Rancho Cordova (Calif.), 30. julija 1970. LUIS GOLOMA: ! tor&j&j&j&jpjpjpjrjpjpjrj&jarjFjrjarjsrjsrM^ MALENKOSTI Slabotna ljudovlada se je zrušila ob šumu treh ali štirih strelov, ki so počili na hodnikih zbornice, ki pa sicer niso napravili nobene druge škode. Nered je vladal povsod, armada je bila brez pravega poveljnika. Mirno so čakali alfonzovci, da jim pade zrela smokva sama od sebe v roke. * ■&iiX General Concha, ugleden, pameten in veljaven mož, pa je hotel alfonzovcem vejo z zaželje-nim sadom še bolj pripogniti-Prevzel je poveljstvo nad armado in je korakal pred Bilbao, da napravi red, da uniči karliste in proglasi mladega Alfonza za kralja. Pa blagajne so bile prazne, sebičnost je vladala povsod in samoljubje. Vse to je oviralo generalove načrte. Potreboval je denarja, da spravi vojsko v dobro voljo. V tej potrebi se je ponudil bistroumni diplomat Butron, da poišče novih virov pomoči. Na čelu svoje ženske armade se je lotil dela — izmislil si je dobrodelno društvo senor: po vsem Španskem naj bi se razširilo in naj bi zbiralo prispevke za ranjence severne armade, ki je stala pred Bilbaom; nabrani denax bi razdelili med vojaštvo v imenu senor Alfonzove stranke, in na ta način bi pospešili — so mislili — začeto delo. Navdušeno so sprejeli strankini vodje načrt. Veliki Robinzon pa se je lotil ustanovitve, osrednjega društva v prestolnem [ mestu z njemu prirojeno vztraj- j nostjo. Najprvo je bilo seveda treba predsednice, temeljnega kamena za vso stavbo. Slavno ime je prišlo na um Butronu, bilo bi naj privlačna sila za vse, kar je živelo wlikega, dobrega in spoštovanj a vrednega v prestolnici, ime ma.rkize de Villasis. Pa dosleden svojim spravljivim mtčelom je sodil kosmati diplom at, da bi bilo treba pridobiti tudi še druge ljudi- Določil v duhu kondeso de Albornoz nanaestnico. Currita, majhna strupena, tako je premišljeval, ki zastruplja vso družbo in ji narekuje svoje postave in svoje grehe, ta bo potegnila za seboj Madrid, kar ga je v njenem taboru, Villasisova pa bo privezala nase, kar jih je poštenih, pametnih, vernih; krog te in one čete pa se bo zbralo vse, kar še ostane, vsa truma velikomestnih lahkoživcev in posnemovalcev tega, kar vidijo na višjih in naj višjih. Misel je bila zelo lepa. Ali kdo pojde in obesi mački zvonec okoli vratu? Kdo bo sprijaznil strogo in resno markizo de Villasis z lahkoživo in veselo Cur-rito9 Kdo bo pregovoril brezmejno samoljubje Curritino, da sprejme mesto podpredsednice in namestnice? Pretkani Butron pa je vseeno hotel stvar poskusiti. Povabil je obe senori najprej na razgovor k sebi, pa ni povedal ne eni ne drugi, za kaj gre. H Curriti je sam šel tisti večer v ložo kraljevega opernega gledališča, njegova soproga pa je po njegovem CHICAGO, ILL. naročilu pisala markizi de Villasis, svoji zvesti prijateljici. Ali bodoča predsednica je zaslutila, kaj se plete. Dobrodošel in nepričakovan nahod jo je napadel in morala je ostati do-Zelo je seveda obžalovala, je za pa ma- da ne more priti, in se je ljubeznivo opravičevala v pismu na svojo prijateljico Genovefo ... Markiza Butronova je že vnaprej vedela, da bo tako prišlo, in je to tudi povedala soprogu, ko mu je pokazala odgovor prijateljice. In tistikrat se je ujezil spoštovani Butron in je izlil ves svoj srd nad svojo ubogo ženo. Naenkrat pa je našel zopet svoj vljudni smehljaj in je premagal svojo jezo ... Vstopila je namreč dukesa de Bara, tudi ena izmed povabljenih, njegova nekdanja prijateljica in dobra znanka. Bila je razumna ženska, veliko pomislekov ni poznala in ves Madrid ji je bil znan kot njena dlan. Butron jo je poslušal in ubogal kakor prerokinjo- Kmalu potem je dospel general Pastor, ki je v kratkem hotel odpotovati na sever v pomoč generalu Conchi. Prišel je tudi don Jose Pulido, zvit in navihan človek, desna roka Butronova, njegov součenec izza vseučilišča. Bilo je že ob treh. Za ob štirih sta bila naročena Jakob Sabadeli in kondesa Albornoz in bil bi prišel tudi Villamelon, pa k sreči ga je hud nahod-držal doma ... Pi'evidni Butron je povabil vse te ljudi za različne ure, da bi se v družbi svojih ožjih zaupnikov domenil, o čemer je mislil pozneje govoriti pred vsemi Posedli so ob peči krog velike mize in spoštovani diplomat je obrazložil zadevo. Ali dukesa de Bara mu ni pustila govoriti do konca. Villasisova po njenem mnenju na noben način ne bo trpela Gur-rite poleg sebe za namestnico razen morebiti, ako jo iznena-dijo in jo na občnem zboru soglasno izvolijo za predsednico pa še tistikrat ne upa, da bi stvar dobro šla, ker markiza de Villasis je neznosa v tem oziru in naravnost smešna, in celo zlnožna, da odkloni ves Madrid ako bi ji ga ponudili. “Nikdar ne pozabim,” je pravila, “kaj je naredila ubogi Rozi de Penaron, tistikrat, ko je ta pobirala za poplavljence v Va-lenciji- Tri srečke ji je poslala Roza, a Villasisova je bila tako predrzna, da ji jih je vrnila, pri-loživši 15 do 20 peset, še tisti dan pa je poslala v Valencijo v roke nadškofu tritisoč durov za isti namen .. .” Butron je nasršil temne obrvi, general Pastor pa si je gladil dolgo brado. Don Jose Pulido, praktičen in manj tenkovesten, je čebljal redke lase in je dejal: Naj pa še nam pošlje takole darilo in četudi po ...” Pa strogo in ponosno mu je Drekinila besedo užaljena dukesa, ki je bila ravnokar prodala svojega sina in svoj naslov senori de Lopez Moreno: “O ne, ne, Pulido! Časti ne prodajamo! Tudi nima cene! In tudi ni treba, da bi nam Villasisova dajala nauke!” “Zdi se neverjetno,” je nadaljevala, “da bi tista Villasis storila kaj koristnega za stranko. Sploh se ne ve, v koliko ji sme stranka zaupati: ni zanesljiva; FEMALE HELP receptionist $2.05 to start. Typing and shorthand req. 4 days per week. Perm. Call: 651-6080 7<;7 w. 79 St. Room 302 , . (145) ČEŠKI IZDELEK — Mladi Pražan je zamislil in izdelal iz medi okras, ki ga kaže dekle na razstavi draguljev in lepotičja v glavnem mestu Češke. najdražji biser španske slave.” Dukesa je nepotrpežljivo zmajala z rameni, Butron pa je nadaljeval: “Zagotoviti pa ji bodočnosti ne moremo. Utegne se zgoditi, da bodemo zoper našo voljo in naše želje prisiljeni se ukloniti pred izvršenimi dejstvi ali pa, da se bodemo morali vdati sklepu večine v zbornici.” Senor Pulido je globoko kimal z glavo in vdano povešal oči, dukesa pa je vzkliknila, da bi pokazala svojo bistroumnost: “Razumem, razumem! — Pa dosti o tem! Urediti moramo pa še druge težkoče! Ali mislite, da bo Currita zadovoljna z mestom podpredsednice?” “Upam. Imam pripravljeno za njo drugo vlogo, da jo potolažim.” (Dalje prihodnjič) nekoč da so vprašali nadškofa valadolidskega v imenu alfon-zovcev, ali se mora stranka ozirati tudi na katoliško unijo, (Katoliška cerkev na Španskem) in nadškof da je odgovoril: Nobena stranka je ne sme prezreti. In komaj je markiza o tem zvedela, že se je vzbudila vest tej hinavki in zavezala je stranki svoj mošnjiček Markiza Butronova je povesila oči, ko je dukesa govorila o katoliški uniji, in še bolj se ji je stemnila senca žalosti, ki ji je plavala na licu. Brezhibni diplomat in senor Pulido sta se spogledala; bilo je brez dvoma, da sta o tem vprašanju že govorila ... Butron je dvignil svojo kosmato roko in je odločno rekel: “Tisto, kar praviš, je sicer res, pa Marija Villasisova je prišla takrat k meni in je zahtevala pojasnil o strankini politiki, in jaz sem ji slovesno obljubil, da se bo politika obnovljene bur-j80rJ vse obdelane zemlje razde-bonske krone vedno in povsod |ljene na farme, ki obsegajo od ' ozirala na katoliško unijo k o t 10 do 100 akrov površine. Male farme V republiki Kostarika je okoli TOKRAT NI NA LEDU — Peggy Fleming, bivša olimpijska prvakinja v umetnem drsanju, se kaže javnosti še vedno pretežno na ledu. Tu jo vidimo, ko počiva na nečem mehkejšem tekom nakupovanja v New York City ju. j BREZLEDNI HLADILNIK. Iznašli smo način, ki napravi cel karton Stroh’s piva prav tako privlačen, kot je privlačna prenosna ledenica, napolnjena s Stroh’s~pivom Naš z aluminijem Vse, kar morate storiti, je to, da izolirani hladilni karton. ga preje primerno ohladite. Izolirani karton bo nato obdržal pivo hladno več ur. Brez hlajenja. Brez ledu. Stroh’s ... Od enega ljubitelja piva do drugega THE STROH BREWERY COMPANY, DETROIT, MICHIGAN 4B226