ACCEPTANCE FOE MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOB W SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3,1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Stev. 35. No. 35. JOLIET, ILL., 30. AVGUSTA (AUGUST) 1922. Leto Vili. — Volume VIIL Razne vesti. Prožni delavci na železnicah zahtevajo povišanje plače. Chicago, 111., 27. avg. — V ponedeljek, dne 28. t. m. bo na seji zastopnikov lastnikov železnic predložena zahteva prožnih delavcev za petindvajset odstotno povišanje mezde, ali minimalno 48c na uro, namesto dosedanje place od 23 do 35c. Zahteva stavkujoMh železničarjev je železniške družbe zelo osupnila, kajti doslej so družbe mislile, da se bodo delavci vrnili na svoja mesta po stari mezdi od 28—40c na uro.. Predsednik unije železničarjev zatrjuje, da so delavci povsem opravičeni do tega mezdnega zvišanja vsled vedno na-raščujoče draginje. Ta zahteva zvišanja plačilne lestvice bo prizadela 105 raznih železnic širom držav in nekaj nad 4,00,000 unijskih železničarjev, ki delajo na progah in po raznih delavnicah. Predsednik unije železničarjev omenja, da je moralo mnogo delavcev delati samo po 17 in pol centa na uro; to so bili čuvaji na železniških križiščih. Ti uslužbenci niso na leto zaslužili niti $600; to je svota, s katero se ne more dandaues nobena družina preživljati; da se dandanes delavska družina saj za silo preživlja, rabi najmanj $1000. Ker preti deželi vsled stavke prožnih železničarjev zaustavitev splošnega prometa, bo-vlada Združenih držav skušala nastopiti svoje zadnje korake s tem, da prevzame obratovanje železnic v svoje roke. Fordove tovarne bodo za-tvorjene. Detroit, Mich., 26. avgusta.— Henry Ford, lastnik največjih tovarn avtomobilov naznanja, da bo dal dne 16. sept. t. 1. zapreti svoje tovarne v tem mestu ter v drugih krajih. Do tega je prisiljen vsled pomanjkanja premoga. Ford ima sedaj v treh svojih tukajšnjih tovarnah zaposlje-nih 55,000 delavcev, v drugih pa 40,000; vsled nameravanega načrta bodo pa tudi delavci po drugih tovarnah prizadeti, tako da se računa na skupno število 385,000 prizadetih. Ford namerava med tem časom svoje tovarniške stroje predelati in predrugačiti, da se bo iste lahko gonilo s pomočjo kurilnega olja, ker premoga ne more dobiti. ^ Pomanjkanje premoga v New Yorku. New York, N. Y. 28. avg. — Ker nastaja pomanjkanje premoga vsled minule stavke vedno večj£, bo državna oblast v kratkem imenovala posebno komisijo v svrho distribucije premoga. Vsled tega bo vpo-raba premoga veliko bolj o-mejena, ko.t, je bila za časa vojne. Oblasti nameravajo zapreti vsa gledališča in javne šole vsled pomanjkanja kuriva. Tako bo tudi vporaba elektrike pri znanih obratih znižana in omejena in sicer od 7. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Povečanje plače delavcem po jeklarnah. New York, N. Y. 22. avg. — Ravnateljstvo Ameriške ^jeklarske korporacije naznanja, da bo ta družba s 1. sept. t. 1. delavcem po jeklarnah in ži-čarnah zvišala plačo za 20 odstotkov. Doslej so dobivali ti delavci po 30c na uro ali $3.45 dnevno; nova plača bo pa z-našala 36c na uro, ozir. $4.14 na dan. Tega povišanja bo deležnih tudi 3.200 delavcev veliko ži-čarne v Jolietu, 111., ki je last označeno jeklarske korporacije. V deželi svobode. Dne 17. uvgusta t. 1. je republikanski kongresuik Ed-mods iz Pennsvlvanije v kongresni zbornici predložil svoj zakonski načrt, ki presega že vse meje ameriško svobode. Edmonds namreč zahteva, da naj bi se vse inozemce, — osebe, ki še nimajo drugega državljanskega papirja deportiralo v »lučaju, da se le ti vdeležuje-jo kakih izgredov. Navedena predloga še ni bila sprejeta, a-li odobrena. Neuspehi in uspehi Hardingove administracije. Washington, D.C., 24. avg. — Včeraj je demokr. senator Mc Kellar iz Tennessee v senatu ostro grajal in žigosal sedanjo republikansko administracijo pod predsednikom Hardin-gom. Tu je govornik navedel 36 neuspehov ali izjalovljeni; med temi so bolj važne: Postavna neuveljava prohibicije, uvedba normalnih časov, povečanje trgovske( mornarice, u-ravnava vnanjih zadev in in izjalovljeno vodstvo v premogovni ter železu ičk i industriji. Hardingova administracija je pa doslej dosegla sledečo u-spehe: Znižanje davkov za bogatine, bogata oljna polja se je izročilo trustom, zvišalo se je tovomino blaga po železnicah in voznino za potnike, iz: jalovijena Liga narodov, brez- Bivši kongresni kaplan umrl. Washington, D.C., 23. avg. — Vjčeraj je umrl na svojem domu v Fort Meyer, Va. 79 letni slepi Rev. Dr. Henrv N. Coudeu, ki je opravljal od 1. 1895. do lanskega leta službo kongresnega kaplana v \Vas-hingtonu; bolehal je vsled oslabelosti zadnjih 9 mesecev. Rev. Dr. Couden je bil rojen v državi Indiana svoje študije za pastorja cerkve univerza-listov je dovršil na univerzi v Canton N. Y. Ko je izbruhnila državljanska vojna, je v isti služil 2 leti in bil tako ranjen, da je popolnoma oslepel. Za časa administracije predsednika Clevelanda je bil imenovan za kaplana v kongresu, kjer je pred vsakim zasedanjem opravil kratko molitev. Do kongresne zbornice ga je običajno spremljala njegova žena poselnost ljudstva, osobito voj- in zatem zopet peljala domov. To lepo službo je pokojnik opravljal celih 25 let. n i h veteranov. Vojaški "bonus". Washington, D. C., 26. avg.— Prihodnji teden pride važna točka glede vojaškega bonusa na končno odglasovmije prod senatom. Določeno je, da no sme pri debatiranju o rešitvi te točke noben senator govoriti več kot 20 minut. Novi poklic pastorja. Des Moines, Iowa, 24. avg. — Svoječasni metodistovski pastor Winfred E. Robb, ki o-pravlja sedaj službo šerifa v Polk okraju, se bo podal začetkom septembra t. 1. v Fort Madison državno kaznilnico v svrho usmrčenja morilca Evgen Weeksa, ki bo 8. septembra o-bešen.. Ker šerif Robb še ni v obešanju popolnoma izurjen, se bo moral te dni še vaditi tega krvavega posla. Za časa minu- ;ki. le svetovne vojne je šerif Robb služil v ameriški armadi kot vojaški kaplan; kmalu po imenovanju šerifom je pa svoj duhovniški poklic opustil. Multimililonar Peabody umrl. Chicago, IU. 26. avgusta. — Včeraj popoldne je na svojem letovišču v Hinsdale, 111. lia-nagloina umrl znani lastnik premogovnikov Francis S. Peabodv v 63 dobi svoje starosti. Ko se je nahajal s svojimi prijatelji na lovu, ga je zadel mrtvoud; našli so ga že v zadnjih zdihih poleg svojega konja, katerega je za časa lova jahal. Mr. Peabodv je bi i lastnik velike Peabodv premogovne družbe, ter je imel v osrednjih državah številno rovov; njegovo premoženje znaša nad 100 milijonov dolarjev. Zadnjih 25 let je bil tudi zelo aktiven na političnem polju; pripadal je namreč demokratski stran- Velika nesreča v zlatem rudniku. Sacramento, Calif. 28. avg. — V slovečem zlatem rudniku Mother Lode blizu Argonauta jc nastal včeraj ogenj, ki je zajel številno rudarjev. Za časa razstrelbe je bilo zaposljenih v tem rudniku nad 3000 čevljev globoko pod zemljo o-krog 500 rudarjev; polovica i-stih se je še pravočasno rešila, druga polovica je pa še zajeta. Doslej je rešilno moštvo spravilo na površje že 52 trupel, ostale se še pogreša. Državna oblast je . poslala fin lice mesta Številno rezilnega moštva, ki pa ne more o-g-r.ja zadušiti ter zajetih rudarjev rešiti, ker je rov preglobok Nesreče na železnicah. Na podlagi uradnega poroči? la Državne trgovsko zbornice je bilo letos od 1. junija do 16. avg. na železnicah ponesrečenih 213 železničarjev in 236 potnikov, torej skupaj 449; lansko leto je našlo smrt na železnicah od meseca junija do 31. avgusta 521 oseb. Kaznovan hišni gospodar. Chicago, 111. — Vsled pritožbe Mrs. Eve Traphangan, sta-' nujoče na 5100 University Ave. je sodnik Schulman obsodil lastnika te hiše, Arthur Johnso-na na $25.00 globe, ker je s silo vdrl v stanovanje te stranke. Strela iz jasnega ubila vrt narja. Elizabeth, N. J. — Ko je na letovišču bivšega , senatorja Keana v Ursino njegov vrtnar F. Holcomb obsekaval na vrtu neko 100 let staro drevo, je pri lepam in jasnem vremenu strela vanj udarila in ga na mestu ubila. Žrtve lesnega alkohola. New York, N-Y. — Narodna zveza za preprečitev slepote je izdala svoje zanimivo poročilo o žrtvah ki so bile tekom prvih G mesecev t. 1. prizadete vsled uživanja slabega, žganja, narejenega z lesnim alkoholom. V teh 6 mesecih je umrlo v sled zastrupljenja z žganjem 130 oseb, stalno oslepelo jih je p.; 22. • Te ši^vilkc so posnete iz 21 raznih držav. Skoro polovico umrlih žrtev tvorijo države: New York, New Jersey in Pennsylvania. Ogibajte se torej slabega žganja ! Up jim splaval po vodi. Culumbus, Ohio, 23. avg, — Zadnji čas je številno volilcev v državi Ohio vložilo prošnjo za olajšanje sedanje prohibicij-ske postave s tem, da naj pride točka glede 3% pijače na splošno glasovanje^pri letošnjih jesenskih volitvah. . To prošnjo je pa državni tajnik Smith danes zavrgel, eeš, d* je v nasprotju z zveznimi postavami. To-.mlenjeno vino spustili v morje, Milijonarka si kupuje moža. Oakland, Calif. — Tu živeča ločena žena pok. milijonarja John D. Spreckelsa ml. se je zadnji čas strastno zagledala v lepega in mladega umetnika Rodney- Kendrieka iz San Francisco, Cal., dasi ravno je že poročen in a?e enega otroka. Da doseže svoj namen, ozir. da bi se poročila s tem umetnikom je najela svojega odvetnika, ki naj bi skušal sodnijs* k mi potom to čudno kupčijo u-rediti. V svrho razporoke ponuja ločena milijonarka umetnikovi (Rodnevevi) ženi $100. 00 mesečnih al imen tov do njene smrti. Če bo kaj uspeha pri tej čudni kupčiji, še ni znano. Vino bo teklo v morje. San Francisco, Calif. — Ker je imela neka kitajska vinotrž-na družba v tem mestu že več let ogromno količino kitajske-ge vina shranjenega, je zaklad -niški tajnik odredil, da se mora vse to zdravilno vino spustiti v morje. Vrednost zaloge tega vina znaša okrog sedem milijonov dolarjev. Ko bodo za- ^adevnega splošnega glasovanja torej no bo ! Zveza med Italijo in Avstrijo. Rim, 27. avgusta.—Italijanski zunanji minister Schanzer je danes obvestil ministrstvo angleške ter francoske vlade, da je Italija pri volji stopiti v ekonomsko zvezo z Avstrijo in jo na ta način rešiti pretečega razpada. Glede te zadeve so Havre, pozorišče velike stavke. Havre, 27. avg.—Ker so vsi tukajšnji delavci kovinarsko stroke že več dni na stavki in ne dosežejo svojih zahtev, so se jim pridružili še vsi pristaniški delavci. Danes je prišlo med stavkarji iu policijo do resnih spopadov, v ko jem je bilo 7 tudi zavezniki italijansko via-1 stavkarjev ubitih, 13 pa lievar- do obvestili, da nameravano dvozvezo odobravajo. Doslej so javnosti podrobnosti o tej zvezi še neznane; vse-kako se pa misli med označenima državama uvesti skupen način glede plačevanja carine in enovrstno valuto. Ako pride do te uvedbe, bo morala Avstrija svojo dosedanjo kronsko valuto opustiti in sprejeti lire, ali pa izdati nove vrste denar. Italijansko časopisje nameravano dvozvezo v obče odobrava s humanitarnega stališča; vendar je treba velike opreznosti pri izvedbi tega načrta. Za enkrat ali za prvo pomoč bo Italija Avstriji posodila sedemdeset milijonov lir; to posojilo je italijanska poslanska zbornica že odobrila. no ranjenih: Vlada je poslala v Havre večji oddelek vojaštva, da zaduši nemire. Vsled te stavke skoro ves promet v mestu počiva; trgovine so že več dni zaprte. Potniški parnik "Lafayette" dospe semkaj iz New Yorka danes opoldne; parnik "La Savoie", ki bi imel danes odpluti proti New Yorku je pa za nedoločen čas zadržan vsled stavke. V Havre se je zbralo že na stotine Amerikancev, ki bi radi odpotovali domov, pa ne morejo. Avstrijski kancler zopet doma. Dunaj, 27. avg.—Danes se je s svojega važnega potovanja domov vrnil avstrijski kancler Msgr. Seipel. Vse dunajsko ljudstvo je radovedno, kako je opravil pri tujih vladah glede rehabilitacije^nesrečne avstrijske republike. Avstriji še ni po vojni nikdar prej pretila taka gospodarska in politična Boljševiki bodo zastavili carjeve dragulje. Moskva. — Po umoru bivšega ruskega carja je krožila vest, da so bili vsi dragulji, zlatnina in kronski biseri njegove družine ukradeni, 'kar pa ni resnica; iste ima sovjetska vlada dobro shranjene kot narodno zgodovinsko last. Ti dragulji so vredni nad štiristo milijonov dolarjev. Vsled zahteve in nastopa komunistov bo sovjetska vlada te dragulje sedaj prodala, ali zastavila za primerno svoto, da se kupi bednemu ljudstvu ob- kriza, kot baš sedaj, ker se ne živeža, more nikakor otresti preteče v to svrho Je da,a sovjetska nevarnosti, ali popolnega polo-jvlada vse dragulje slikati m o-ma. Deželi preti velika revo- Premiti 8 Plenum opisni v lucija, katero netijo boljševiki in komunisti. Na Dunaju je sedaj okrog 100,000 oseb brez dela in jela; izgredi in demonstracije napram vladi so vedno na dnevnem redu. Vsled ved-nega padanja avstrijske krone je pričelo ljudstvo osobito A-merikance sovražiti; vsled t- ga je izdal tukajšnji ain?rišk; konzul več kot 500 ameriškim turistom svarilen oklic, da naj prejkomogoče zapuste Avstrijo, angleškem, francoskem in nemškim jeziku. S temi slikami in opisi namerava Rusija po svojih agentih navedene kronske dragocenosti prodati v inozemstvu. Koliko zaslužijo ženske po nemških predilnicah? Ako se računa sedanjo nizko vrednost nemške marke v primeri z ameriško valuto i-matjo dejlavke po predilnicah ker so Duna jčani določili I na Nemškem sedaj nastopno splošen pogon na inbzemce. Umor in samomor matere. Belmore, Ohio. — Vsled žalovanja za enem izmed svojih umrlih otrok, je tu živeča Mrs. M. Green z britvijo vrat prerezala še svojima preostalima dvema sinovoma, 2-letnemu Karolu in 5-letnemu Stankotu, na kar si je vzela še sama življenje. Ko je prišel njen mož z dela domov, je našel vse tri mrtve v veliki luži krvi. tedensko plačo: Dekleta, do 14 let stara C>3c; 15 letna 73c; 16 letna 91 c; 17 letna $1.02; 18 letna $1.29; 19 letna $1.44, 20-letna in več po $2.18 na teden. se bo gotovo vse ribe v-hližini mestnega kanala opijanile. Nasilie italijanskih fašistov. Neapol, Italija, 23. avg. — Vsled ostrega spopada med fašisti in policijo, je prišlo v tem mestu do resnih nemirov. Ker so bili fašisti v premoči, so zavzeli več tu usidranih ladij; polastili so se pristanišča in vseh javnih poslopij. Nad vladno palačo vihra f^šisrtovska zastava. Vlada je takoj nad mestom proglasila osebno stanje in odposlala večji oddelek vojaštva, da zaduši nemir. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE. Bivše posestvo g. Josipa Stukel na Jackson in Indiana, ter Indiana cesti v Jolietu,, ki je postalo Jednotina last vsled zaključka (foreclosure) posojila, se je prodalo g. Josipu Sitarju. Če se kdo zanima, oziroma želi isto kupiti, naj se o-glasi pri sedanjem lastniku, bratu Josipu Sitar ki lahko o-menjeno posestvo dobi za isto kupno ceno, kakoršno je brat Sitar plačal Jednoti. Za glavni urad K. S. K. Jednote:.' « j JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Joliet, 111. 28. avg. 1922. VaUSTA 1922. Uljudno naznaiijam članom-(icam) društva sv. Štefana st. 1, Chicago, 111., da bode redna mesečna seja v soboto dne 2. septembra ob pol osmi uri zvečer, v navadnih društvenih prostorih. Ker bode na dnev nem redu več važnih točk za rešiti, zato upam, da se igotovo člani te seje udeleže v polnem številu. Na tej seji bode tudi več novih kandidatov sprejetih v dru štvo, torej pokažite jim svojo naklonjenost in sobratstvo. Ob enem tudi naznanjam ostalim chikaškim društvom, da priredi nase društvo sv. Štefana svojo igro, v soboto 28. oktobra zvečer in v nedeljo popoldne dne 29. oktobra v cerkveni dvorani. Igrali bodo igralci dr. sv. Jožefa št. 53 iz "Waukegan, 111.; ime igre in imena igralcev bodo priobčena pravočasno na tem mestu. Ne smem tudi pozabiti naših sobratskih društev, katera so prispevala za pokritje stroškov godbe pri blagoslovljenju vogelnega kanma nove farne šole in Narodnega Doma. Prispevala so sledeča društva: Dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J.............$20.00 Dr. sv. Jurija C. O. F.. 15.00 Dr. sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J.............. 10.00 Dr. Zvon št. 70 J.S.KJ. 5.00 Dr. sv. Ivana Krstitelja D. S. D. ............. 5.00 Dr. sv. Križ........... 5.00 Skupaj prispevala. .$(50.00 V imenu dr. sv. Štefana izrekam vsem tem društvom prisrčno hvalo. Sobratski pozdrav! Za dr. sv. Mfaria št. 1. Louis Bobich, ta jnik. VABILO NA VESELICO. Društva št. 50 Pittsburgh, Pa. S tem naznanjam vsem članom našega društva M. S. Ž. št. 50 K.S.K J., Pbgli., Pa., ki niso bili navzoči na zadnji mesečni seji, da priredimo veselico dne 4. septembra (na Labor Day) v Slovenskem Domu, 57 in Butler cesta; pričetek točno ob 7. uri zvečer. Zaradi tega se prosi vse člane, da to vpoštevajo, ter pomagajo vsak po svoji moči ma-terijeluo in finančno, da bo veselica izpadla najlepše in najboljše cenj. občinstvu v zado-voljnost, članstvu v ponos, društvu pa korist. Nikakor bi ne bilo prav, da se pri tej prireditvi samo eni in isti člani žrtvujejo, ampak da vsi složno za korist naše društvene blagajne delujejo. Upam, da bode ta večer dvorana S. Doma polna cenj. občinstva. Pripravljalni odbor bo vse najboljše preskrbel kar spada v njegov delokrog; posameznih članov je pa dolžnost, da priporočajo in vabijo cenj. rojake in rojakinje na ta večer. Torej kličem vsem: Na veselo svidenje na naši veselici dne 4. sept, v Slovenskem Domu! S sobratskim pozdravom, Frank Golobic, tajnik. ležite prihodnje seje ker le potem se more vse, urediti iii da ne bo potem mogel nihče reči, da sam odbor dela. Naj ima na seji vsakdo besedo in lahko glasuje za to ali ono stran. In dru-govažno stvar pa imamo tudi v zadevi brata John Palčiča, ki se mu je omračil um in se nahaja zdaj v umobolnišnici v liaja zdaj v umobolnici v S sobratskim pozdravom Louis Konjar, tajnjk. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 101. Naznanjam članom našpga društva, da se udeležite prihodnje mesečne seje dne 3. sept. ker imamo dve važni stvari za ukreniti, oziroma je bil poslan zadnjo mesečno sejo direktor ali poslanec S. N. Doma John Bučar, da nam je poročal in pojasnil stališča S. X. Doma, in nas prosil ako bi zamogli ku 'pt.|jej0 svoje moje, dčkleta pa •if Y_ 1__- U.i Snlikniv i!____i.-______w 1* _ - Iz Urada dr. sv. Jožefa št. 110 v Barbreton, 0. Tem potoni se naznanja v* sem članom našega društva, kakor tudi vsem tu živečim Slovencem, da je naše društvo sklenilo na zadnji redni seji, la je vstopnina v naše društvo prosta d« novega leta. Torej rojaki, kateri niste še pri nobek nem društvu, oziroma da hočete pristopiti še v eno društvo, tukaj se vam nudi lepa priloži nost da pristopite v naše društvo sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. Pri naši Jednoti se lahko zavarujete za en tisoč, za petsto ali za dvesto petdeset dol., v slučaju bolezni plača društvo en dolar dnevno bolne podpore skozi dobo šest mesecev, torej ne zamudite lepe priložnosti; čim prej bodete pristopili, manj bodete plačevali mesečno. Vas pa cenjeni sobratje, kateri ste že pri našem društvu prosim, da v tem času, ko je prostav vstopnina k društvu greste na agitacijo za naše društvo; poskušajte pridobiti v-sak vsaj enega kandidata za društvo; le poskušajte, bodete videli da bode šlo. Torej na de lo bratje za procvit društva na *e slavne solidne K.S.K.J. Na tem mestu yabim tudi vse člane, da se prihodnje redne seje vsi vdeleže ker na tej »eji se bode ičitalo nova društvena pravila; torej pridite vsi; če ne bodete soglašali z novimi pravili se bodo ista preuredila po volji članstva. S sobratskim pozdravom Joseph Leksan tajnik. Društvo sv. Roka št. 113, Denver, Colo. Vse člane našega društva, živeče v Denverju se tem potom uljudno prosi, da se prihodnje seje udeležijo v polnem številu, ali kar največ mogoče, ker imamo neko zelo važno stvar na dnevnem redu. Dasirav no je bilo o tej točki že nekoliko govora na zadnji seji, iste nismo mogli rešiti, in je bila preložena za prihodnjo sejo. Pričakujem vsled tega na prihodnji seji obilne vdeležbe. S sobratskim pozdravom Joseph Erjavec, tajnik. NAZNANILO. Tem potom se naznanja vsem članicam društva sv. Veronike št. 115 K. S. K. J. v Kansas City, Kans., da je to društvo sklenilo na svoji redni seji dne 13. avgusta t. 1. prirediti veselico in zabavo v korist društve ne blagajne dne 4. sept., to je na Labor Day v cerkveni dvorani na 515 Ohio Ave. točno ob 2. uri popoldne. Nadalje se je tudi sklenilo, da mohi vsaka člaifica kupiti za en dolar tiketov za katere dobi zahtevano stvar; tiketi se dobijo pri društveni tajniei, na omenjeni dan pa v cerkveni dvorani. Katera članica pa ne vzame tiketov, mora vseeno plačati en dolar v društveno blagajno. Zato vabim vse člane ,da pri NAZNANILO Iz urada društva sv. Miha-lja št. 163 Pittsburgh, Pa., daje se do znanja članom i članicam, osobito onima, ki niso bili na prošloj sjednici (13. avg.) i o-nima, koji so oddaljeni od sjed-instva društva, cja nismto izigravali zlatnog sata, ili ure na prošloj sjednici, pošto niso bili svi tiketi sakupljeni s,toga smo preložili žrebanje do 10. septembra; to jest na prohodnoj sjednici, če buju tiketi sabrani ili ne. Zato se opomenja članstvo, da do roka 10. sept. bujo svi tiketi skupa. Toliko do znanja svim onim članom, ki niste bili na sjedni» ci, da se ne buste starali koma je srečka izašla; za ovoj put nijy še nikoinu. Sa sobratskim pozdravom, Matt Brozenich tajnik., 'H nAprosene, da nflp^avi-jo mrzlo večerjo za ta dan, da ne bodejo imele kasneje to liko posla. Tudi v dvorani se de kmalu zaključena. Sedaj se piti še kaj delnie. Pa žalibog zaradi prevelike?! udeležbe članov (celili devet z odborom skupaj) se ni moglo nič ukreniti. Zatorej vas še enkrat prosim, da se za gotovo vse ude- fante na našo veselico; na raz polago bo jocli in pijače obilno. Torej na veselo svidenje v Cerkveni dvorani dne 4. septembra 1922! Marija Anžiček, I. tajuica. Waukegan, III. V nedeljo, dne 3. septembra 1922, priredi Pevski in dramatični klub Združenih društev koncert in veliko, lepo igro "Deseti brat" v 5 dejanjih in dvema spremembama. Ves pro gram te prireditve bode silno bogat. Mešan pevski zbor bo zapel med drugimi tudi nasled nje pesny: "Domovini", "Slo venska dežela," "Straža ob A-driji" itd. Igra "Deseti brat' 'bode tu di nekaj lepega, zanimivega. Igra je povzeta po znanem Jurčičevem romanu * Deseti brat/ ki je večinoma, kolikor toliko znan vsem Slovencem. Odlomki iz rgre "Deseti brat" so tudi o veko večen i na gramofonskih ploščah. Kdo se se ni smejal Krjavlju," kako se je ž"Urško" ženil, ali kako je "hudiča" presekal na dva kosa? Kakor že rečeno, je igra polna zdravega humorja, a ima tudi resne, žalostne prizore, zlasti v 3. dejanju, ko se oče in sin spo-primeta,:ko sin očetu očita kako je mater zapustil, da je reva zblaznela in umrla kot berači ca, a sin hodi za očetom ko slaba vest, ker je oče poplača ljubezen z izdajstvom. In tudi v 4. dejanju ko brat brata ustreli, a drugi ga s puško pobi je; dalje, zelo žalostna in res na je izpoved desetega brata na smrtni postelji, ki končno tudi on, kakor je to storila njegova mati, odpusti očetu. Najžalost nejši prizor je pa, ko stoji oče pri mrtvem sinu, ga prosi na, mu odpusti, ter mu vrne mate rino pismo; a ko izpozna, da je sin že mrtev in da je izročil, sin pisma tujini ljudem, da je seda, njegov zločin izdan, seje v o bupu ustrelil. Torej je že iz predstoječega razvidno, da je igra res nekaj lepega zanimive ga, in da bo tudi v resnici moj strsko igrana kar nam pričajo imena igralcev kakor: Andro Ogrin, jgrajoak; Mary Svete, Manica njegova hči; Frank Drašler, njegov sin;, Ignacij Grom, Dolef faliran študent grajšjčakov brat; -'John Rep, zdravnik, Mary Čelešuik, Ma-rička njegova hči; Joseph Maček, Kvais domač učitelj; John Jamnik, grajaČak sosed-, Avgust Čepon, Marijan, njegov sin; Alojzij Župec deseti brat; Frank Ogrin, učitelj; Frank Šebenik, čevljar; Mary Čepon, njegova žena; Ivana Grimšič, njiju hči; F. Ogrin, sodnik; Fr. Jereb, pisar; John Hladnik, Kr-ja vel j bajtar; kmetje: Matev-žek, Frank Jerina, Peharček, Frank Kozina, Anton Tut-šič, Skopuh; Alojzij Zalar, fant; Viktor Slana, gostilničar; Leopold Kunst, pevovodja; Matija Iva neti č režiser. Rojaki! Rojakinje! Tu se vam zopet nudi lep užitek, lep večer, lepa zabava. Gotovo ne bo nobenega ozkosrčneža, ki bi sp te prireditve ne udeležil. I)a, gotovo bo prihitelo vse, staro in mlado, da užije nekoliko veselih uric. Da bo ,pa vsakdo lah- bode večerja dobila, kakor tudi razna druga okrepčila. Kaj pa rojaki iz sosednjih in bližnjih naselbin, kakor iz Chicago, So. Chicago, Cicero, Joliet, Milwaukee in bližnje okolice? Ali se bodo udeležili naše prireditve. Gotovo da. Najuljud-lieje vabimo vse rojake in rojakinje iz okolice in vseh teh bližnih naselbin, da nas gotovo obiščejo ^nedeljo 3. septembra. Ravno tako uljudno so vabljeni tudi bratje Hrvati in dragi nam Slovaki. Vstopnina bode le 50c za odraistle in 10c za o-troke. Sodelovala bode tudi naša slovenska godba pod vod stvom Johna Maček, ter se bo| po i^ri vršil ples. Torej v nedeljo popoldne ob pol treh, vsi prav vsi, od bl;zu in daleč v Mr. Frank Opekovo dvorano h koncertu in igri Pe I sko-dramatičnega kluba. K obilni udeležbi vabi: Odbor. Soudan, Minn. Namenil sem se opisati tu kajšnje razmere kako še tukaj v našem najstarejšem mestu na železnem okrožju živimo. Z delom gre tukaj letos prav dobro; nas& slavna Oliver 1. & M. Co. dela s polno paro, parna lo pata ni že dolgo let toliko rude naložila ob tem času kako letos, vendar ne svetujem niko mur za delom sem hoditi, ker nikogar ne sprejmejo. Tudi na državni cesti iz Soudan na Ely je letos dosti dela, le plača je bclj slaba kakor povsod drugod, ti uboga delavska para samo garaj, denar bodo že drugi spravili. . Nesreča je zadela tukajšnje, rojaka Frank Plantarja imel je trganje po ušesih in se je VABILO NA VIN8K0 TRGATEV. Doba piknikov in izletov bo- bodo zopet pričele razne zabave v dvoranah. Prvo vinsko trgatev priredi letos Slovensko podporno društvo "Zvon" št. 70. J. S. K. J., in sicer prihodnjo nedeljo, dne 3. septembra, v Narodni dvorani, Racine Ave., in 18. ulica. Nekaj popolnoma novega si je to društvo umislilo za to prireditev, kar pa nočem izda^ ti.Pridite, in bodete videli. Za zabavo je dobro preskrbljeno. Clan društva. SLAVIMO NASE * ZASLUŽNE M02E. Ely, Minn. Dasiravno se ameriški Slovenci lahko ponašamo z lepim številom zaslužnih in slavnih mož iz našo vrste, vendar njih zaslug in spomina ne cenimo v toliki meri, kot ga cenijo drugi narodi svojim veljakom. Kakor meni znano, ima doslej še samo en ameriški Slovenec javen spomenik; to je pijonir naših slovenskih misijonarjev škof Friderik Baraga. Njegov spomenik stoji na glavnem trgu v mestu Baraga City, Baraga okraju, v državi Michigan. Gotova je stvar, da je pokojni pn i ameriški slovenski škof ta spomenik po vsej pravici zaslužil; postavili mu ga pa niso Slovenci, ampak Amerikanci. Med raznimi imeni slavnih mož, ki se nahajajo v Zlati knjigi ameriških Slovencev, najdemo tudi ime zasluženega moža, ki je umri še le le.tos; to je Msgr. Josip F. Buh, ki je kakih 63 let deloval za izobrazbo narodov v ponos katoličanom, Američanom in v prvi vrsti v-sem Slovanom. Saj nam ka ta pričela točno ob pol treh (2:30) popoldne. Vse gospo- mislil peljati k zdravniku, pk*£er zgodovina, da je baš on po-nesreča je hotela, da je bila leg misijonstva med Indijanci NAZNANILO cenj. naročnikom "Angelčka." Ker se nahaja urednik "Angelčka" že več tednov na obisku v stari domovini, vsled tega iii izšla številka oznaiČenga mesečnika ne za julij in ne za avgust. Kakor sc nam poroča, je Rev. Ažbe, duhovni vodja K. S. K. Jeduote in urednik 'Angelčka' že na povratku iz stare domovine. Obe zaostali številki bosta ko prišel na zabavo, se bode is:fizšle začetkom ali sredi sep- vsiljevai, ali Vas celo kakih darov prosil. — Kako naj se dandanes, v teh alabili časih slične darove nabira t Le o-menil sem, da bi bil Ely za to primerno in čaatno mesto in da naj bi imel to delo v oskrbi posebni odbor za grad bo Bubove-ga spomenika. Kmalu zatem sem čul, da se je. pričelo javno pobiranje na Ely za katoliško dvorano, ali Dom; da naj se podere spominska stara cerkev, ki je bila zgrajena 1. 1890 po pok. Msgr. Buhu za ondotne Indijance in novonaseljence. Nimam nič proti temu, ker še vselej sem podpiral dobro stvar; ali pomislimo, da v neki naselbini v Michigan imajo poleg veličastne zidane cerkve, še revno leseno cerkvico, kojo je slavni pok. škof Baraga prvo postavil, in to hranijo kot častno svetinjo. — In koliko je na Elv še drugih Buhovih spominov ! Dovoljujem ši staviti Elyča-nom vprašanje: "Čemu niste že preje pričeli z nabiranjem za dvorano? — Ako se namerava postaviti vel ezasi vrženemu ustanovitelju Vaše slovenske naselbine in cerkvene občine občine javen spomenik, mi»s-lim, da ne bo temu nihče oporekal, ker to bo v prvi vrsti čast za elvške Slovence." Vedite, da so osebe, ki se ne ozirajo, kaj je bil pok. Msgr. Buh (četudi je bil katol. duhovnik) in tudi te osebe bodo prispevale, za nameravani spomenik, kot vas še nikdar niso vprašale ko imate v krasni Šolski dvorani prostor vedno brezplačno na razpolago; pri tem Vas tudi nikdar ne vprašajo, kakšne vere ste. Čemu torej govorice, da šolski odbor ni katoliški f Ali so katoličani manj vredni kot drugoverci, da po mnenju nekaterih ta s-pomenik pok. ne sm?l stati v ljudskem parku. Javen spomenik v javnem ali ljudskem parku za moža in ljudskega prijatelja, kakoršifli je bil pok. Msgr. Buh, ki že nad pol leta počiva v hladnem grobu v Du-tluhu! Črna zemlja nad grobom in par cvetlic; ob vznožju pa stoji mali grobni kamen z imenom pokojnik**, datumom rojstva in smrti: (1833 17. marcu; 1922 2. febr.) lo omenjam tukaj v odgovor mnogim, kjer se nahaja. Predsednik klu-Jvoje ideje, da bi se mu postavi- ki so me o tem vpraševali na 'Ely in drugod. Morda bo kdo rekel, čemu se pa na njegov grob ne postavi večjega spomenika t To v-prašanje je lahko raztolmači-ti. Tak spomenik je sicer u-mosten, toda nima toliko pomena za javnost, ker stoji na prostoru, kjer počivajo mrtvi; takih prostorov se ljudstvo bolj i ado ogiba in jih obišče k večjem enkrat na leto, na Spominski dan. Ves drugačen pomen pa tvori spomenik v kakem ju v liem parku, kjer ga ljudstvo, o-sobito mladina lahko vsak dan vidian si v spominu predstavlja zaslužna dela kakega domoljubnega in rodoljubnega moža. Park je splošna ljudska last, med tem ko je pokopališče cerkvena, ali privatna last. Če postavimo Msgr. Buhu javen spomenik, ne bo služil samo njemu v počast in pros-"o, ampak tudi vsem ostalim sovrstnikom pok. škofa Baraga, ki so od leta .1830 do Bu-hov e smrti misijonarili na se-verozapadu. Msgr. Buh je bil zadnji Baragov sovrstnik, ki je deloval za razširjenje izobrazbe in vere, na kar bi morali biti mi, ameriški Slovenci zelo ponosni. Raznih spomenikov jo najti veliko* sirom dežele po vseh javnih trgih, in parkih, katero je postavil že ta, ali oni narod, ki slavi svoje zaslužne može. Ako se tudi za naše zaslužne može mi sami ne bomo zavzeli, ne moremo pričakovati od drti-gorodccv kake pomoči; drugo- Tin Lizi trmasta in je Franka tako vdarila, da mu je roko za pestjo zlomila. Hvala Bogu, na eeverozapadu tudi Prv* orai ledino, bodisi kot sloveuski časnikar, in tudi na društve- zdaj se že roka prav lepo celi 1 nem polju. Jaz sem mišljen-in bo kmalu zopet začel delati.'ja, da bi bilo lepo in primerno, . .Tukajšnja kompanija je predlo bi se tudi Msgr. Buhu pos-par leti vstanovila takozvani tavilo javen spomenik. Oliver Olub, kakor ga imajo večinoma povsod, kjer ima ta družba svoje delavce; samo Ko sim koncem maja letos prišel na Ely, Minn., kjer je pokojni Monsignor Buh končal malo premajhno je poslopje svoje delo, sem ondi razložil s- l ba je tukaj rojeni Slovenec''o javen, ali ljudski spomenik. John Miklich mlajši. Zdaj so Tedaj sem omenil, da bom v to si omislili radio telefon, tako avrho vk/žil Prošnjo pri ondot-da lahko tukaj v klubu sedimo "em okrajnem šolskem svetu in poslušamo godbo in petje iz ™ dovoljenje prostora v kras-vseh krajev Združenih držav, »em parku okrog Washington-Naznanjam rojakom žirom sko šole. Nekateri elyski ve-Amerike žalostno vest, da je tu- ]Jaki so to odobravali. \ kaj previden z sv. Zakramenti 4imrl rojak Martin Stepau, bil Na seji šolskega odbora dne 11. julija sem svoj načrt natan-je član društva sv. Cirila in ko razložil, in vsi odborniki so Metoda št. 4, K. S. K. J., kate- odobravali. Pri tem je ro se je polno številno udeleži-Iznačilno dejstvo, da med temi lo pogreba. Pokojni Martin je bil doma z Grabrovca pri Metliki star-63 let, in je bil izmed prvih Slovencev v tukajšnji naselbini, bival je v Ameriki čez 35 let; tukaj zapušča tri že odrasle otroke: enega sina in dve hčeri; ena je že omožena in več sorodnikov tukaj in v Tower in na Ely. Bog daj pokoj njegovi duši! Pozdrav vsem rojakom sirom Združenih držav . Soudančan. embra t. 1. Toliko v blagohotno pojasnilo: UpravniltVo. odborniki istoičasno ni bilo nobenega Slovenca in kot čujem tudi ne nobenega katoličana. — Zahtevali so še bolj natančnih podatkov, koliko prostora bi bilo treba za Buhov spomenik, in kako vrste spomenik bo, kar sem jim vse natančno z začasnim obrisom in načrtom razložil. — Kmalu potem sem pa čul govorice: "Aha, Matija hočfe-s tem narediti dobiček in doseči nekaj časti" — — In kaj še vse drugega se je govorilo.-- Rojaki ! Stvar jo drugačna. Na kak način naj delam jaz pri tem dobiček ? Saj jaz ne prodajam ne kamen o v, ne železnine in ne brona, iz katerega bo vlita nadprsna solia pok. Msgr. Bulla. In čast ? S kom naj jo pri tem iščem ! ker žanjem že vnaprej obrekovanje, (čemur sem že privajen vsaj zadnja leta) Ne dobička, ne časti ne iščem pri tem. Sem pa še vedno vnet zato in ostanem pri tem, da se ta spomenik postavi, če že ne na Ely. pa kje drugje. Na Ely Vam nisem ničesar jour ledi naslj pač ne bodo sami pričeli, i tej priliki naj navedem eči slučaj in dogodek", ka-a sem letos doživel v San-fn Barbara, Oalif. ko sem si ogledal stari misijonski muzej. Vodnik tega muzeja mi je razkazoval razne misijonske in indijanske zgodovinske predmete. Pogovor je pri tem na-nesel tudi na nase slovenske misijonarja na severozapadu. Ker sem imel ravno pri sebi knjigo "Life and Labor of Fri-deric Baraga", v kateri je o-pis vsega delovanja naših zasluženih misijonarjev od Barage do Bulla, me je navedeni vodnik opozoril, čemu se za škofa Barago tako zanimam, ker je bil škof Baraga po vodnikovem mnenju Francoz ? Zade vo sem mu z označeno knjigo kmalu nato pojasnil. Dalje se spominjam velikega sprejema sedanjega ehikaške-ga nadškofa, vršečega se v Av-d! tor ju ob njegovem prihodu iz Brooklvna. Tedaj se je culo govornike raznih narodnosti. Nek nemški govornik se je ponašal z našim pok. misijo-arjem Frančiškom Pircem, da je bil nemškega f rodu in da je osti dobrega storil med Indi-anci v Minnesoti. Ob smrti Msgr. Buli a je imel cerkvi na Virgin i ji, Minn, mošnji župnik govor o njego-velikih zaslugah. Po kon-nem cerkvenem obredu se je ča ljudi pred cerkvijo pre-arjala, fes Msgr. Buli je Italijan f Drugi ho trdi-da je bil celo Francoz itd. :1 tem se pa oglasi neka polena Slovenka in reče: Msgr. Buh je bil Austrian U'strijec),bil je od tam doma, kfH>r sem jaz." iftj omenim, da so ameriški slo>nski prvaki za časa misi-jonr govoril razne jezike, ker še ni bilo Slovencev tu jenih in ker. so delovali me potrebno za gradbo Bu-hovga spomenika bo uredil to-zad«nii^pentralni odbor, sesto-jee i«gl. uradnikov K.S.K.J. in drugi. Ta odbor bo določen v doslednem času in obelodanjen y javnosti. K sklepu naj še ponovno o-menim, da naj se nikomur<čud-do ne dozdeva, čemu fje ravno jaz za Buliov spomenik tako zanimam ? To delam iz lastnega prepričanja, visokega poštovanja in hvaležnosti do ok. in velefcaslužuega Msgr. uha. Baš njega sem vedno ajbolj čislal in ga bom še v odoče do svoje smrti. Vse ruge govorice, kritiko in o-lzke pa prepuščam obreklji-Am jezikom. Jaz pojdem daje in naprej po svoji začrtani poti, dokler ne dospem do ci-ja.--Torej kličem ponovno: Delujmo skupno za moža in može in izkažimo jim čast, kakpršno so zaslužili ! Spomenik Msgr. Buha bo krasno umetniško delo od podnožja do vrha; podnožje bo o-lepšano s kamenitimi indijanskimi okraski, koje že leta in leta skupaj zbiram. Vse delo je v rokah našega znanega arhitekta Mr. Ivan Jagra v Minneapolis, Minn., ki je pred leti naredil tud obris (načrt) za Vilharjev spomenik v Postojni. Mr. Jager ima izbrane najboljše kiparje za vlitje nad" prsne Msgr. Buliove sohe; koliko bo ta spomenik veljal, se danes natančno še ne ve; nekaj denarja je pa v to svrho že darovanega; drii^o se pa še zbere s prostimi prispevki, za kar je še dovolj časa. — Obeliska, kakoršnega ima pok. Washington v prestolici Združenih držav ne bomo postavili našemu zasluženemu možu Msgr. Buhu, pač pa skromen in primeren spomenik, kakoršnega P° vsi pravici zasluži. Matija Pogorele. Lokalne vesti. Smrtna kosa. V naši naselbini že dolgo ne pomnimo takega slučaja, kakor minulo soboto dne 26. t. m., ko nam je nemila smrt odvzela kar tri svoje žrtve: 12 letnega dečka, 34 let starega moža in 58 letno ženo. Označeni dan zgodaj zjutraj je po mesec dni trajajoči bolezni umrla Mrs. Antonija Stanfel, soproga znanega rojaka Štefan Stanfel, hišnega posestnika na 1001 N. Chicago St. in prvega bivšega blagajnika K. S. K. J. Pred 4 tedni jo je zjidel mrtvoud, kateremu je morala podleči navzlic vsej zdravniški pomoči. Mrs. Stanfel je bila doma Lz Črnomlja iz znane Scheringerjeve hiše. Pokojna Mrs. Stanfel je bila v naši naselbini obče znana in spoštovana; saj je živela v Jolietu celih 36 let. Bila je blaga slovenska katoliška Slovenka, ki je izrodila devet otrok v Osemnajst obrambnih govorov !CO. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril dr. Buhael Opeka stolni kanonik Iz zbirke: "Za resnico" v ^ubljani 1921. Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman. gi — zdaj je treba, da pohitite z menoj še enkrat od začetka do konca, da vidite — in strmite!.... Jeruzalem je bil razdeljen — kamen ni ostal na kamnu, Judje so bili raztepeni na vse st- sa Kristusa, pa ni padla, Cerkev stoji še danes in zmagovito in mogočno kljubuje tudi vsem: herodijanstoim zalezovanjem' najnovejših časov. Ne, predragi ! Kristusa ni mogoče potrebi ti z zemlje____ ostala in rastla. boju proti poganstvu prvih stoletij ni i-boj proti temeljnim resnicam mela drugega orožja nego svo-krščanstva. Krivi nauki Ari- ^ slabost, svoje solzo in rabljevi, Macidonijevi, . Nestorije- he> raile in kri? trpljenje in rao-vi, Evtyhijevi, Pelagijevi »o litev Todft oma^aia niI Ce-grozili, da porušijo poslopje sar Dioklecijan je po zadnjem, Cerkve. Kako je izpodkopa-val njene podstave le samo a-rianizem, ta ječ večno božanstvo druge božje osebe! Z ne- Skosi viharje .. Komaj na svet rojenega Jezusa preganja kralj Herod. S kolikim srdom je krvoločni kralj iskal Jezusa, da bi ga u-moril. Toda kako bo Herod dvigal svojo roko zoper Mazi-ljenca Gospodovega? Kako bo on, Črv, bojeval na življenje in smrt z Bogom vsemogočnim? Nespametno početje! Resnično: Herod kmalu po rojstvu Jezusovem umrje strašne smrti in njegove mogočnosti je konec — Jezus pa, rešen, živi in obrne nase oči sveta. Jezusa pokončati z zemlje — to je blazna miseL La-pravem krščanskem in narod- >ko ga je sovražiti in pregan-nem duhu: 6 hčera, in 3 sine; jati, lahko ga je tudi na križ izmed teh je 5 hečera in 1 sin pribiti in prebosti njegovo sr-že omoženih. Pred leti, ali obce-a sveta spraviti ga ni mo- začetku vstanovitve naše cerk- goče---- Iz Betlehema gre v ve sv. Jožefa je bila pokojnica Egipt in nazaj v Nazaret in si ena izmed prvih cerkvenih 'osvoji vso Judejo, Galilejo in pevk; pomagala in skrbela je Samarijo; iz groba smrti vsta-tudi zatem kaj rada za cerkev ne in si osvoji svet.... In za-ob raznih prilikah. Spadala je stonj so vsa zalezovanja, pre-k društvu sv. Jurija st- 3. K. ganjanja, vsi viharji, vse voj- . S. K. J. in k dr. Katol. Boršt^ ske proti njemu, ki vsa stolet- »arode in potrebiti z zemlje kr- lilaio! Zmagal Galilejcll naric. Naj v miru počiva! Bodi ja živi na zemlji v sveti kato- »V*™, ime\ In,pra.V ^ Tudi v valovih prtseljujočih ji ohraujen blag spomin! Iskre- liški Cerkvi! Herodje pod-no sožalje prizadeti družini. legajo — Kristus pa zmaguje, — Druga žrtev smrti je bil Kristus vlada, Kristus zapove-označeni dan rojak Anton Za- «uje, kakor stoji zapisano na bukovec, gostilničar v bliž- starodavnem obelisku sredi njem Rockdaln, ki je podlegel najlepšega trga sveta pri sv. jetiki, v najlepši moški dobi, P^tru v Rimu: Christ.us vincit, star 34 let. Pokojnik je bil do- Christns regnat, Christus im ma iz vasi Randol, pošta Za- perat.... — Predragi! Po-tična na Dolenjskem; tu v A- hitite v naglem poletu z menoj meriki je živel okrog 13 let in skozi stoletja cerkvene zgodo-se je pred leti poročil z vodovo vine in boste videli, kako veli-Mra. Deniulc, gostilnK-arko v ki in srditi sovražniki vseh Rockdale. Poleg žene in nekaj ^sov niso mogli pregnati z otrok prvega zakona zapušča zemlje Kristusa; kako niso mo-še eno petletno hčerko, dve o- gli zrušiti v prah Cerkve, ki je možcaii sestri v Qlevelandu, njegovo mistično telo ! Ohio in eno sestrično Mrs. iia lani sveta____Mlada Cerkev je Ti upi so zastonj. Ob času Julijana Odpadnika, ko je poganski s ve,t čisto mislil, da je s Kristusom pri kraju, je vpra- najstarejšem preganjanju kristjanov že dal kovati denarje s svojo podobo in svojim imenom ter z napisom/ Po izko-verjetno hitrostjo so je razširil i reninjenju krščanstva. Vrte po vsi Evropi, severni Afriki poganstvo je že ukazalo in vri-in enem delu Azije. Bujno je gkalo> praznovalo zmagoslav-uspeval nekaj časa pod varst-ije naa Cerkvijo, toda zastonj! vom mogočnih cesarjev. De- pa£ 8e je zmanjšalo število lalo se je proti Cerkvi z zvijačo vernikov, Cerkev se je morala in z nasiljem odstavljali so se skrivati pod zemljo,'a življe-škofje, preganjali verniki. Ves'^ ki je plafo po njom ranjc_ svet je bil zmešan. Svet vz- inem telesu, je bilo tako mogo-dihuje — je tožil sveti Hiero- da je le malo let pozneje nim -- in strmel gleda, kako nastopila svojo zmagoslavno je arianski postal---- — Na pof, po celem rimskem cesarst- početku srednjega vega se je vu> -je Dioklecijan hodil dvignil zoper Cerkev drug po svojih vrtovih v Saloni, ko grozen sovražnik. Izlam je jtika po 4 mesečnem hiranju nad mlado Cerkev orjak — ri-spravila v grob. Naše sožalje mski poganski imperij. Z go-njegovi žalujoči družini. R.I.P. lim mečem se je postavil ob nje-— Tretja žrtev smrti je bil no zibel, da bi ji presunil srce. označeni dan 12 letni deček Zabesnela^Ro preganjanja. Vse Mihael Gale, stanujoč na 1308 se je bilo zaklelo zoper nevesto Nicholson St. ki je med kepan- Kristusovo: omika in sirovost, jem v Rienwick jezeru 1 blizu moč in zvijača, meč in peTO, Plainfielda utonil. Podal se je prestol in poganski oltar, svet kopat brez dovoljenja staršev, ("eravno je bil vešč plavač, se ga je pritem prijel krč. Nesre in pekel. V desetih preganjanjih od Nerona do Dioklecijana je tekla kri v potokih. Ti- nik je takoj pričel klicati na soči, milijoni so popadali. Po pomoč, toda bilo je že prekas- kratkem oddihu od krvavega no; neki fanner je kmalu za- trpljenja sklene zlobni Julijan tem mrtvega potegnil iz vode. Odpadnik zadušiti Cerkev a Ker je pok. Mihael Grde hodil nekrvavim preganjanjem. Pre-v ncmšk > fan:o cerkev, so ga kvasi gnilo poganstvo z neka-dne 28. t. m. pokopali na nem- terimi krščanskimi idejami in škem pokopališču sv. Janeza, vsiljuje to zmes namesto prist-— Starši! Ne dovoljujte ot- nega nauka Kristusovega. Od-rokom, da bi se hodili kopat v,vzame CerkW svobodo; izklju-skrajno nevarne kraje. To je či kristjane iz visokih šol in letos že drugi slični smrtni slu- državnih služb; izroči krščan* čaj, da je slovenski deček pri ska svetišča poganskemu bo-kepanju utonil, Hudo prizade- goslužju; pobija Kristusov na-tim staršem izrekamo svoje so- uk v pismih in ukazih, v pes-zalje. ,mih in satirah, sam in s pomoč- vihtelo mohamedanstvo nad 8e barbarskib narwlov Cerkev Cerkvijo tjvoje najljut^še u- ni utouila> Nai.protn(> Iz darce,, so jo tuOi najmogoo- 8V0;jega 8rc<% iz Rima ven> je nejša svetni knezi ne samo brez prodrla med (Uv je napode jn pomoč-i pustili, marveč začeli jim dala življeilja (K] svojega obenem napadati. - Istotako živijenia. pridobila jih je Kri-Cerkvi tudi v srednjem veku gtusu iu sebi in z blaKoVestjo m manjkalo nevarnosti. Po- ^.mstvti jim je^dala kultu-tem ko jo je v 11. stoletju moc- ro človeštva. —' Nič manj si-no oslabil grški razkol, so kon- jajuo ni prenmgaia Cerkev pr-cem 12. stoletja zopet divjale krivoveratev. . Izpobiila po njih divje tolpe krivovemih fte ^ boswla ZveLičarjeva: V-Albigencev in Valdencev. Pri- gak 8adež> katerega ni zasadil šel je nad njo veliki razkol za- moj nebeški Oče, bo s koreni pada, v katerem je toliko trpela „0 izrvan (Mat ^ u ) _ veljava papeštva, in žalostna Arij je žalostno konMf in propast kršč-anskega življenja govo Iažnivo kraljestvo se je med verniki in celo med duhov- kmalu v 8ebi 8amom razdejai0 čino je v dveh dobah prav iz iu od vgeh krivih vcr tistih ča datno pomagala izpodkopava- 80V> ki go 8i<,er hudo razjedie ti zidove Orkve. — Potem je Cerkev bažj0, so ostali koma. navalila nanjo (tisti, ki • ste ^ siedovi. Nauk Kristusov vešči cerkvene zgodovine, vi- pa je v Cerkvi žiyel iu 8e žiri dite, da se dotikam le največ- raed naroae in nosil s seboj mi jih poglavij!) besna revoluci- lo8t in biag08i0V. _ in takisto ja 16. stoletja. Dvignil se je je bilo v Rrednjem veku> Hu krik nepopisnega sovraštva di navali ,m6iiaino(ianstva so proti Cerkvi in njenim pogla- bili gre6no odbiti da za \-sele varjem. V mnogih deželah so ziomijeni. Načrti onih via se potrgale vse vezi reda in kr- dariev> ki ^ hoteli Corkev za. šČanskega življenja. Celi na- sužnjiti, so se izjalovili. Kar rodi so odpadli od Cerkve k In- je Cerkev izgubila v grškem teranstvu. Duhovniki in re- razkoin) je pridobila v azijskih dovniki so kar vreli v novo ve- in pozneje v nall0vo odkritih ro. Zdelo se je., da bije Cer- aTnori«kili zemljah. - Papeštvo kvi v Evropi zadnja ura. O- jc vstalo zopet k pollli mači in prto na nravno propalost ljud- veijavi> in razkristjanjenemu stva, na veri sovražno znanost duhu med duhovščino in ver-humani!stov,^iia moč mnogih lliki -e gledil zopet duh prave svetnih knezov, je šlo luteran- kr>^allske čednosti in odlične stvo svojo zmagovito pot.... svetosti. — Z gigantsko močjo To pa ni bil Cerkve zadnji in ^ j0 dvignila Cerkev iz silne- tudi he najhujši boj----Vsta- p0gibeli 16. stoletja. Izločila fc> je modenio poganstvo, vsta- jc. \z svojega telesa gnile snovi la modema brezbožnost proti \n zuhrstela v novem, krepkem Cerkvi. V neštevilnih pisa- zdravju. Na velikem vesoljnih delih se je teptalo v blato nem zboru tridentinskem je vse, kar je krščansko vzvišene- gl^no in nezmotljivo poudari-ga in .svetega: cerkvene šege, ia vso svojo staro vero in je sa- ---------3 • T_____1. --4....J: • v 1 •____JI ___' šemu narodu! Zakaj povejte, prosim: Ali bo tamkaj svetila luč, odkoder preženo njega, ki je Luč od Luči, ki je prava Lučf Ali bo tamkaj živela resnica, odkoder preženo njega, ki je Pot in Resnica ? A-li bo tamkaj vladal mir, odkoder preženo njega, ki nam daje svoj mir? Ali bo tamkaj kraljevala ljubezen, odkoder preženo večno Ljubezen?.... O Kristus, prosimo te: Zmaguj ti med nami ! vladaj nas! zapoveduj nam vekomaj J Amen jo pogan»ko-judov8ke drsali.! zapovedi, bogoslužje, pa tudi ma z močno roko izvedla vse Iz urada dr. sv. Genovefe št. — Potem pride preseljevanje nj^n verski nauk. Najvišje reforme, ki so ji bile potrebne. 108, Joliet, 111. narodov, ki preti s korenina- resnice so tajili, vse oblivali s _ jn moderni pogani, ki so Tem potom se našim člani- mi izrvati vso krščansko kul- strupom dvoma in posmeha... vPili; Ecrasez I^nfame ! — cam naznanja, da se je sklenilo turo. Kakor strašna povoden j Vera materializma in naturali- Uničite Cerkev, ničvrednico! so dne 21. septembra ob 8. uri zve- ga najdejo; v nekaterih deže- ses^de zdaj____Ali se je sesed- di (namreč apostolov) utrdilo čer. Ta večer bodo lepe na- lah zabrišejo vsako sled krs- lo? — Ali se je sesedlo potem, Cerkev. On da bo že pokazal, grade za najboljše igralce. čanstva. — A huje nego ta^je ko je začel rušiti še veliki mo- da je eden zadosti, da jo uni- ■ftBgta^^B ni ker bode več važnih stvari na dnevnem redu. One članice, katere kaj dol notranji. Zgodilo se1 je že v prvih stoletjih Cerkve, kakor ljajoe. cerkev sv. Petra v Rimu, Napoleon! Ali ni padel, brez rekoč: — Glej, tako bom jaz krone in žezla, na samotnem o- je bil napovedal Kristus: Ve- raztreščil tebe, tvoj prestol, toku, v resnem premišljevanju, gujejo društvu naj poravnajo liko krivih prerokov bo vstalo tvojo Cerkev in tvoje kraljest- v končnem spoznanju: Kolik svoj dolg do druge seje, če ne in jih bodo veliko zapeljali. |vo---- __ Ali se je porušila razloček je med mojo globoko- se bodem po pravilih ravnala. (Mat. 24, 11.) £a nekaterimi Cerkev ob lažeh, obrekovanju, revščino in med večnim kra- Soseeterski pozdrav, manjpomembnimai krivover# zatiranju, preganjanju najno- ljestvom Jezusa Kristusa----1 Catherine Zadel, tajnica.jvi je vstal strjen, dolgotrajen j vejših časov?.... Ah, predra-^Cerkev, večno kraljestvo Jezu- Grozdje! Grozdje! VA2N0 ZA VSE PRIJATELJE DOMAČE KAPLJICE. Lansko leto se je ob tem času v Sacramento, California ustanovilo prvo slovensko podjetje za prodajo in razpošiljanje kalifornijskega grozdja na debelo (samo . na kare). Prepričani smo, da je tvrdka WALTER L. PREDOVICH & C0. lani vsako stranko in vsakega odjemalca v popolno zadovoljnost postregla. Ta tvrdka tudi letos posluje; v bistvu je ravno ista, samo ime je predrugačeno na BAKULICH-PREDOVICH 00. Letos je letina v kalifornijskih vinogradih izborna in grozdje fino; tudi cene bodo nekaj nižje kot lani. Mi pošiljamo vsakovrstno zrelo grozdje samo na debelo CELE VAGONE (v karah). Dasiravno imamo po nekaterih naselbinah že svoje zastopnike, vendar bi radi slišali kaj še iz drugih naselbin od onih, ki se etos za fino grozdje zanimajo. Grozdje bomo pričeli kmalu razpošiljati ko dozori Mi prodaj emo grozdje tako po ceni, kot ga KUPUJEJO razni drugi veletrgovci in prekupci sami. Mi imamo namreč za to u-godno priliko. Pišite za pojasnila in ceno na: BAKULICH-PREDOVICH COMPANY, 224 Calif. Fruit Bldg. Sacramento, Calif. , } Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. 1004 K. Chicago $t Uredniitvo in npravntitvo: Telefon 1048. JOLIET, ILL. 2z člane, na leto Za nečlane _ Za inozemstvo__ Naročnina: -- .$1.30 OFFICIAL ORGAfc / of the , GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order. 1004 N. Chicago St Issued every Wednesday. OFFICE: Phone: 1048 JOLIRT, ILL. Delavski dan - (Labor Day). Prihodnji pondeljek, dne 4. septembra bodo zopet enkra zapliapolali naši delavski praporji in bo zopet zadonela naša delavska pesem povddom Delavskega praznika, najbolj pomenljivega dneva v koledarju. Kdo sploh vzdržuje svet, kraljevine, cesarstva in republike! — Delavec. Gotovi radikalni reformarji delavskega stanu, tudi pri nas v Ameriki ne dajejo posebne važnosti temu prazniku, ker jim bolj ugaja drugi praznik 1. maja. O tem prazniku, ki leto za letom pojema ne bomo na tem mestu posebej govorili. Manifestacija in praznik 1. maja je med nami tu v.Ameriki v obče tuja in nepripoznana, zato pa namesto tega dne obhajamo začetkom meseca septembra posebni Delavski praznik. Kako je nastal ta postavni praznik, nam kaže zgodovina sledeče: Prva in glavna agitacija za uvedbo tega ameriškega praznika se je pričela 1.1882 v New Yorku. Tedaj sq je vršila tam redna konvencija velike delavske organizacije "Viteza dela" (Knights of Labor) ustanovljene že leta 1869. Tedaj je bilo tudi številno delavcev države Nw York organiziranih v svojo posebno neodvisno delavsko centralno unijo (Central Labor Union), k oje člani so bili aaeno tudi ičlani delavske organizacije "Vitezi dela." Zadnje označena "Delavska centralna unija" je sklenila na svojem zborovanju, da naj se. priredi vsako leto dne 1. sept. veliko delavsko parado povodom konvencije zveze "Vitezov dela" (Knights of Labor). Tedaj so glavni uradniki Centralne delavske unije povabili zborovale«, oziroma delegate organizacije 'Vitezov dela*, da naj si slednji ogledajo označeno parado z velikega odra na Union Square v New Yorku. To povabilo je bilo z velikim navdušenjem sprejeto. V ta namen se je določilo delegatom zveze "Vitezov dela" dan počitka, da so si zamogli ogledati gori navedeno delavsko parado. V tej paradni vrsti so korakale tudi številne druge manjše delavske organizacije in skupine, tako, da je bilo pri tej paradi na tisoče in tisoče vdeležencev; še več pa gledalcev. Delegat Robert Price iz Laconinga, Md.* je stal na onem razglednem odru 11a Union Square podeg tedanjega predsednika Zveze "Vitezov dela", ter se je napram njemu glede te prireditve sledeče izrazil: "Stric Dick, to je v resnici delavski dan!" Še na istem glavnem zborovanju zveze "Vitezov dela", se je razpravljalo o Delavskem dnevu in veliki paradi, imenovani paradi "Delavskega dne". Leta 1883 se je vršila zopet siiena parada prvi pondeljek v septembru. Na glavnem zborovanju Centralne delavske Unije leta 1884 je stavil delegat Geor^j R. Lloyd, zaeno tudi član že navedene organizacije "Vitezov dela", predlog, da naj se določi vsak prvi ponedeljek v septembru za delavski praznik (Labor Day). Ta resolucija je bila sprejeta soglasno in se je tedaj ukrenilo potrebne korake za postavno uvedbo "Delavskega dne". New-yorška državna zakonodaja je ta zakonski načrt sprejela še le dne 6. maja leta 1887. Med tem časom se je pa pričelo tudi po ostalih državah Unije živahno zanimanje med večjimi delavskimi organizacijami za postavno uvedbo "Delavskega praznika". Vse organizacije so odobravale resolucijo in zakonske načrte zveze "Vitezov dela" in "Centralne delavske unije", da naj bi se po celi državi obhajalo enkrat v letu dan delavcev, oziroma delavski praznik. Država Oregon je sprejela to postavo že 21 februarja leta 1887. Država New York je bila res prva, ki je predložila ta zakonski narrt, sprejela in odobrila ga je pa šele tretja v vrsti drugih držav, kajti državi Oregon je sledila država New Jersey, šele potem pa New York. Ko so obhajale že enkrat te tri države slehrni prvi ponedeljek v septembru "Delavski dan", se je ta uvedba čez leta razširila se v 34 drugih državah. Lepo je in prav, da daje trtneriška javnost s tem praznikom delavcem priznanje in čast; toda od tega priznanja samo v koledarju pa nima delavstvo nobene posebne gmotne koristi ker delavske sloje kapitalisti preveč izžemajo Borba delavstva z denarnimi mogotci v Ameriki je tako velika in tako težka, da bi potrebovali številno Cesarjev Aleksandrov Velikih in Napoleonov v svrho dosege zmage ' Ti možje niso bili tako močni in veliki po svoji postavi- a bili so mogočni po svojih idejah in dejanskih nastopih na podlagi zdrmzene sile. Tudi delavci v Ameriki imajo priložnost, da se otresejo nadležnega jarma svojih izkoriščevalcev. To jim je pa le mo goi-e doseči, če bi se vsi, od prvega do zadnjega ravnali po znanem geslu: "V združenju in unijah je moč!" — Poleg tega bi s* moral vsak ameriški delavec bolj zavedati svojih političnih prHVlo s tem, da bi .skušal postati volilec, ozir. ameriški državljan in da bi oddal na dan volitve glas za svojega delavskega kandidata. • & Če se delavstvo ne bo ravnalo po teh načelih, ne bo nikdar doseglo onih ciljev, o kojih se govori in piše na "Delavski praznik in če bi ta praznik obhajali tudi sleherni dan v letu. Živela torej delavska misel! Slava organiziranemu delavstvu, ki je steber vsega življenja in napredka! NAZNANILO ASSSMKNTA 1922 ZA MESEC SEPT. 1922. Imena unuflih članov in članic. ^f j 08. 9594 CAROLINA KATIC1I, stara 17 let, članica dr.sv.Štefana 1, Chicago, 111., umrla 15. avgusta 1922. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 7. maja 1921. 09. 1693 ANTON WEK60AJ, star 55 lot, član dr. Vitezi sv. Juri ja 3, Joliet, 111., umrl 2. avgusta 1922. Vzrok smrti: Sa momor v blaznosti. Zavarovan za $1000.00. Pristopi Jednoti 1. aprila 1894. Ji. 48. 70. 946 MARTIN STEJPAN, star 64 let, član dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower ,Minn., umrl 18. avgusta. Vzrok smrti Plučna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil 1 Jednoti K aprila 1894. R. 55. 71. 1554 M ARU J A SUHADOLN1K stara 40 let, članica dr. sv Jožefa 12, Forest City, Pa., umrla 21. julija 1922. Vzrok smrti: Operacija na žolčnem kamnu. Zavarovana za $500.00. * Pristopila k Jednoti 1. januarja 1921. R. 33. 72. 1054% JOSEPH MEDVED, star 29 let, član dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas iCty, Kans. umrl 28. julija , 1922. Vzrok smrhi Obustna in srčna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 3. jul. 1910. R. 22 73. 1486 FRANČIŠKA LEBEN, stara 59 let, članica dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, III., umrla 10. avgusta 1922. Vzroi smrti: Rak na jetrih. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901. R. 22. 74. 8613 ANA PIBEHNIK, stara 33 let, članica dr. Marije Čiste .ga Spočetja 160, Kansas City Kans., umrla 12. avgusta 1922. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 2. junija 1918. R. 28. 75. 8490 THERESA JAMNLK, stara 40 let, članica dr. Marije Pomoč Kristjanov 165 West Allis, Wis., umrla 18. avg. 1922. Vzrok smrti: Bolezen na možganih. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 8. mar. 1918. R. 36. IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV K- S. K. JEDNOTE IN NJIH URADNIKOV. Imena poškodovanih m operiranih članov in članic. 86. 96 JOHN GASPIČ, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., opravičen do podpore $250.00 za neozdravljivo roko. 87. 9950 MARY PRAPERNIK, članica dr. sv. Janeza Krstnika, Aurora, lil., operirana 8. julija 1922. Opravičena do podpore $50.00. 188 ^ 1554 MARY SUHADOLNIK, članica dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., operirana 20. julija 1922. Opravičena do podpore $50.00. > 89 23175 MATEVŽ JANOER, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., operiran 22. marca 1922. Opravičen do podpore $50.00. 90. 4434 JOKOB STRAJNAR, član dr. sv. Cirila n Metoda 45, E. Helena, Mont., opravičen do podpore $500.00 za ne-rabljivi in neozdravljivi nogi. 91. 1486 FRANCES LEBEN, članica dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., operirana 19. julija 1922. Opravičena do podpore $50.00. ' 92. 2255 MARTIN SVETO, član dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, II., operiran 13. julija 1922. Opravičen do podpore $50. 93. 1755*2 FRANK DRMACICH, član dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., operiran 24. jun. 1922. Opravičen do podpore $50.00. 94., 2267MARIJA JEftICH, Članica dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., operirana 13. junija 1922. Opravičena do podpore $50. 95 8046 ROSE CERKVENIK, članica dr. Marije Magdalene 162, Cleveland Ohio, operirana 18. julija 1922. Opravičena do j >od p ore $25.00. 96 5791 TEREZIJA OCEPEK, članica dr. sv. Ane 139, La Salle, III., operirana 9. avgusta 1922. Opravičena do podere $50,00. Mladinski Oddelek. 141. 7301 JOSIP PETKOVSEK, star 7 let 3 mesece in 28 dniyMan dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., ijmrl 22. jul. 1922. Vzrok smrti: Srčna bolezcu. Pristopil 30. apr. 1921. Bil je član 1 leto, 2 meseca in 22 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 8 lot. Opravičen do podpore $200.00, kateri znesek je bil nakazan 26. avgusta 192-2. v JOSIP ZALAR, gl. tajnik. POŠILJAMO DENAR v Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Julijsko Benečijo hitro, zanesljivo in po najnižjem dnevnem kurzu. VSAKA POftILJATEV JAMČENA. Pošiljatelju pošljemo pobotnico za prejeti denar, ki jo je lastnoročno podpisal prejemnik, ko je dobil denar v roke. Danes pošljemo denar po sledečih cenah: 1000 kron za ... .$4.00 100 lir za ... .$6.00 1. Društvo it. Štefane, Chicago, I1L — Predsednik Aiwtorf Kreme»ec, 2323 S. Winchester Ave.. Tajnik Louis Bobich, 1828 W. 22. Str. Zastopnik /ohn Zefran, 2723 W. 15th St. Redna ieja se vrši vsako prvo soboto v me •ecu v Slovenski cerkveni dvorani 2. X>rultvo ev. Jožefa, Joliet M— Predsednik John Filak, 1203 Elizabeth St Tajnik John Plut II. 12011^ M. Hickory St. Zastopnik John A Težalc, 1012 N. Chicago St Redna seja se vrli vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli. 3. Društvo Vit sv. Jurija, Joliet, 111. — Predsednik Josip Klepec, 300 Woodruff Road. Tajnik Joseph Panian, 1001 N. Chicago St. Zastopnik Joseph Wolf, 508 Lime St. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare Sole. , 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. — Predsednik Pavel Ver-ban, bx 774 Soudan, Minn. Taj. Fr. Svajger Box 835 Soudan, Minn. Za-topnik John Tekavc, Box 770 Sou- dan, Minn. Redfca seja se vrsi vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower, Minn., v cerkvena kapeli. ( 5. Društvo sv. Družine, LaSalle. 111. — Predsednik Andrej Urbane, 1031 4th Street — Tajnik Frank Strehar, 229 Union st Zastopnik Joseph Gen-de, 70—2nd St Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v slovenski cerkveni dvorani 7 Društvo sv. Jožefa, Pueblo Colo. Predsed. J. Butkoviclj, 1501 S. S. Fe Avl. Tajnik John Germ, 817 East C St Zastopnik Mark Stepen, 1222 So. Santa Fe Ave. Redna seja se vrsi vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v lastni dr. dvorani ob 9. uri zjutraj. S. Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet III — Predsednik Frank Ter-lep, 1407 N. Hickory St Tajnik Mat Bučar, 706 N. Broadway^ Zastopnik John Barbich* 1303 Vine St Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari šoli 10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. — Predsednik John štefanič, 606 Pearl St., Lyons, Iowa. Tajnik in zastopnik John Tancik, 609 Pearl St, Lyons, Fowa. Redna seja se vrši vsako dru- nedeljo v mesecu. 11. Drustvo sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111. — Predsednik Anton Je-raj, 670 High Ave. Tajnik Anton Kranjc, 641 Anrora Avenue. — Zastopnik Jos. Fajfar, 586 North Broadway. Redna seja se vrši 1. nedeljo v mes. v dvorani dr. sv. Jerneja. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa.—Predsednik Andro Oražem, box 61 Forest City, Pa. Tajnik Frank Zidar, box 672. Zastopnik Rev. Valentin Mihelič, P. O. Box 204. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Mestni dvorani. 13. Društvo sv. Janeza Krstnika, Bi-ivabik, Minn. — Predsednik .Joseph Tahija, Box 292. Tajnik Matt R. To-metz box 81. Zast. Awton Urick, P. O. box 106i Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo ob dveh popoldne v finski dvorani. 14. Društvo sv. Janeza Krst, Butte, Mont — Predsednik John Malerich 1600 E. 2nd St. Tajnik John Dolenc 2128 So. Mont. St., (Phone: 3837 W. Butte). Zastopnik John Tekaucich 436 Watson Ave. Redna seja se vrši vsako tretjo sredo v dvorani cerkve 'Holy Savior" ob 7:30 zvečer. 15. Društvo sv. Roka, Piittsburgh Pa. —Pred. John Pavlesich 1013 E. Ohio St. N.S. Pbgh,Pa. Taj. Vinko Besal 5404 Butler St. Pbgh., Pa. Zastopnik, Matt Malic, 1500 Lowrie St. N. S. Pittsburgh, Pa. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v K. S. Domu. 16. Društvo sv. Joiefa, Virginia Minn. — Predsednik Math Prijano- juch 115 Chestnut St. Tajnik Frank Laurich, 304—3rd Ave. So. Zastopnik Math Kostainšek, 302 N. 3. Ave W. Redna seja se vrši vsako tretjo ne del jo v Duluth Brewing dvorani ob 2 uri popoldne. 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. — Predsednik Alojz Kerhlikar, box 75. Tajnik John Eržen box 57. Zastopnik John Eržen P. O. Box 57. Vsi v Jenny Lind, Ark. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu na domu tajnika. Frank Kerzic, box 16, W. Bloctoa Ala. Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v prostorih sobr. Fr. Kerzi^ 25. Društvo sv. Vida, Clevelaai, o. — Predsednik John Widerwol, tlSJ E. 61 st St, N. E. Tajnik Antoa Fortune, 1176 E. 61st S. N. E. Zastop. nik Joseph Russ, 6519 Bonna Ave. N E. Redna seja se vrši vsako I. n< ljo v mesecu v Knausovi dvorani. 20. Društvo sv. Janesa Krst, Iron wood, Mich; — Predsednik (?) Tajnik Math Ritmanich, 113 Roosevelt St. Zast., Mihael Mavrin 227 E. Bondy St. Redna seja se vrši vsako tretjo nede ljo v cerkveni dvorani. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal Pa. — Predsednik Florjan Kopač, Box 25 Burdine, Pa. Tajnik Frank Primožič, box 18, Presto, Pa. Zastopnik Ignac Krek, box 67, Presto Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Presto, Pa. 23. Druja»c. 207 — 57th St — Zastopnik Frani Gorišek 5336 Butler St — Redn^ mesečna seja se vrši vsako drago ne^ de ljo v K. S. Do-nuu 42. Društvo sv. Alojzija, SteeltoS, Pa. — Predsednik N. M. Matjašič, 556 So. 4th St.—Tajnik Ant Malesic, 404 So. Second St. — Zastopnik John Rozman, 620 So. 2. St—Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 East 3rd St.—Tajnik in zastopnik John Deržaj, 816 E. Park Ave. Redna mesečna seja se vrši vsak prv in tretji torek v Sv. Petra in Pavi; dvorani 44. Društvo sv. Florjana, S. Chicag< 111. — Predsednik Math Pirna\ 3312 E. 90th St. Tajnik John Likov Kij 9511 Ewing Ave. — Zastopnik John Makovec, 9511 Ave. M. — Redna me-^ sečna seja se vj-ši vsako prvo nedeljo v Ewing dvorani na 9485 Ewing Ave. 45. Društvo sv. Cirila in Metoda, E. Helena, Mont — Predsednik John Skrenar, box 185. Taj. Jos.eph M. Sa-sek. P. O. box 331. Zastopnik John Smith, P. a Box 86. Redna mesečna seja ?e vrši vsakega 14ga. v Frank Balkovca prostorih. 46. Društvo sv. Frančiška SerafitL, New York, N. Y. — Predsednik Agri- cij Jerman, 325 E. 24 St, New York City. — Tajnik Jos. Merčun, 323 E. 24 St. New York City — Zastopnik j Rudolf Potočnik, 323 E. 24th St., New York, N. Y. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo soboto v Cerkveni dvorani 62 St Marks Place, New York City. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, IU — Predsednik Jolm Kočevar, 1928 W 22nd Street. — Tajnik Peter Kur«, 1907 W. 22 St. - Zastopnik Martin Kremesec, 2004 Coulter St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. 49. Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik M.chael Markovich, 11*0 Voskamp St. N. S Taj. Jos. L. Banori-ch, 5134 Carnegie Ave. — Zastop. Geo. Wesclich, 5222 Keystone St. — Retina m sečna seja se vrši vsako tretjo nedelj t K. S. )omu. 5°. Društvo Marije Sedem Žalosti, N. S. Pittsburgh, Pa. - Predsednik John Mravintz, 1022. E. Ohio St., N.S. Pbgh., Pa. Tajnik Fr. Golobicb, 4813 Hatfield St Pittsburgh, Pa. — Zastopnik Josip Snelar 5145 Carnegie Ave. Pittsburgh, Pa. Preds. bolniškega od- n K« S« K« Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporiran» v Jolietu,-« državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI \JRAD: JOLIET, III. Telefon 1048. Od ustanovitye do 1. avgusta 1922 skupna izplačana podpora $2,105,165.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, 111. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mehigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Frank Opek*, st. 26 Tenth St, North Chicago, 111. Martm Sbukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. * POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Jolhct, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, I1L John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, m. Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet. 111. bora: John Golobič, 5730 Butler St Pittsburgh, Pa._Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo popoldne v K S. Domu. 51. Druitvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain Mich.—Predsednik Jakob Schwei, 508 Grand Boulevard. Tajnik Anton Podgoroik, 1004 W. Ludingt St. — Zastopnik Florian Mešnrk, 408 Forest Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Čepen dvorani ob 2. uri pop. 32. Druitvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Josip S. ZoTe, 772 N. Haugh St — Tajnik Fr. Sabotin, 721 Ketcham Street — Zastopnik Rev. Ciril Orendac, 2618 W. St Clair St. — Redna mesečna 6eja se vrši vsako prvo nede>;~ ▼ Gačniko vi 4yorani. 53. Druitvo.sv. Jožefa, Waukegan 111. — Predsednik Frank Jerina, 1120 Wadsworth Av. No. Chicago, Ul. — Tajnik John Umek 92^4 McAlister Av. Waukegan, 111. — Zastopnik Frank Opeka sr. 26 Tenth St North Chicago, rti. —Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Opekovi dvorani. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. — Predsednik Ignac Zamernik, 331 W. Elm St — Tajnik Fr. Okoren, 504 W. Poplar St. Zastopnik John Krže, 321 W. Hemlock St — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo točno ob 10. uri dopoldne v John Grahekovi dvorani. 55. Druitvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. — ..Predsednik.. ..Joe ..Ivcc Box 863.—Tajnik in zastopnik Math Zakrajšek Box 817. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo soboto v mesecu v M. Perkotovi dvorani. 56. Druitvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. — Predsed. Frank Zaits jr. 504 W. 3 St. Taj. Frank Klun 513 W. 2 St Zastopnik John Ker/.an, 703 Elm St Redna mesečna seja se vrši vsakega 14. v mesecu v društveni dvorani na 527 Elm St 57. Druitvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y.—Predsednik Alois £ešark, 42 Hal-leck Avenue Brooklyn N. Y. Tajnik Gabriel Tassotti Box 234 Rockville Center, N. Y—Bast. Martin Curl, 42 Morgan Ave. Brooklyn N. Y.. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 92 Morgan Ave. 58. Druitvo sv. Jožefa, Irwin, Pa- Predsednik Anton Zupančič, R. F. D. 2, Irwin Pennsylvania. Tajnik Thos. Oblak, Box 223, Manor, Pa. Zastopnik Thos. Oblak, box 223, Manor Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani. $9: Druitvo sv. Cirila in Metoda, E-veleth Minn. — Predsednik Dominik Blatnik, Box 735. Tajrwk Frank Pe-terlin, P. O. box 802. Zastopnik John Knzma, 108 Norman Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Cerkveni dvorani 60. Druitvo sv. Janeza Krst. Weno-na IU., Predsednik Matija Volanch Box 349. -Tajnik Josip Blatnik, Box 244 Zastop. Fr. Smitberger bx 67. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani drust-a »v. Petra N. H. Z. 61. Druitvo vit sv. Mihaela, Young-stown, Ohio. Predsednik Ivan Bajs, 2 Eagle St, Carnegie HoteL Tajnik Irabro Mavračič, 58 Cypress St. Zastopnik Rade Radojčič, 803 Rayen Av. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1267 W. Federal bt. ▼ Timlins dvorani. 62. Druitvo sv. Petra m Pavla, Bradley, 111. Predsednik John Pezdertz, P. O. box 194. Tajmik Frank Gerde-•kh, box 41. Zastopnik Math Stefa-nich box 340. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. 63. Druitvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik Anton Globokar, 3612 E. 82nd St. Tajnik Anton Kor-dan, 9005 Union Ave. S. E. Zastopnik Jakob Jančar, 3600 E. 81 st St. S. E. Redna mesečna seja se vrši vsako dru-40 nedeljo v Slov. Nar. Domu. 64. Društvo sv. Jurja, Etna, P. O. Sharpsburg, Pa.—Preds. Jos. Jagušič, 177 High St. Taj. John Skoff, 21 Gan-iter St. Zastopnik John Skoff, 21 Ganster St. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo na št. 28 Bridge St. * Hrv. Slov. Domu ob 2 uri popoldne. 65. Druitvo sv. Janeza Ev„ Milwaukee, Wis.—Predsednik Frank Stiglitz, 452 S. Pierce St. Tajnik John Babo-shek, 419—51 Ave. West Allis, Wis. Zasto. Geo Ritonia,, 307 Grove St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo oh 2. ri pop. v dvorani Fr. Zajca, 471 National Avc.( South Side ' Turn Hall.) 69. Druitvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont—Predsednik Geo. Stariha, 2209 M 6th Ave. Tajarik Frank Ursich 2227—8th Ave., North. Zastopnik Ja-kob Stariha, 1711 — 6th Ave. North. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bldg. na 2222—7th Ave. N. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St Louis, Mo. — Predsednik John Buko-vlc, 2907 Texas Ave. Tajnik Rudolf Grabrijan 2217 South 2 St. Zastopnik Anton Bukovitz, 3400 So. Second St Redna mesečna seja se vrii vsako tretjo nedeljo na 1035 Chauteau Ave. 71. Druitvo sv. Antona Pad. Crabb-tree, Pa. — Predsednik Josip Pusich, Crabb Tree Pa. Tajnik in zastoonik Andrejjereb, -Box 92, Crabb Tree, Pa. Mesečna seja se vrši vsako prvo, nedeljo v prostorih A. Jereb-a. 72. Druitvo sv. Antona Pad., Ely, Minn.—Predsed. Jerry Janežič, Box A. M. Tajnik John Otrin, box 322. Zastopnik Joseph Palcher, box 385. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo po 10. uri dop. v S. N. Domu. 73. Društvo sv. Jurja, Toluca, IU. — Predsednik Ivan Rački, box 241. Tajnik John Rosich, P. O. Box 101 Zastopnik Vincent Rachki Box 133. Redna seja še vrši vsakega 16. v mesecu v prostprih Mike Johanes. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, IU.—Predsednik Frank Kužnik 912 So. 16th St., Springfield, 111. Tajnik Anton Kužnik 1201 So. 19th St. Zastopnik Štefan Lach, 1901 E. S. Grand Ave. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani v župnišču. 75. Društvo Vit sv. Martina, La Salle, 111.—Predsednik Ignac Jordan, R. R. 3 Box 7 C. Taj. Frank Malli. R. 1 S. Vincencs Av. Zast. Josip Bre-gach, 437 Crossat St. Redna seja se vrši vsako 3. nedeljo v slovenski cerkveni dvorani ob 2. uri popoldne. 77. Druitvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik Anton 2i-gon, P. O. box 481. Tajnik John Oso-lin, box 492. Zastopnik Anton Bokal box 552. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo dopoldne v Mestni dvorani. 78. Druitvo Marije Pomagaj, Chicago, 111.—Predsednica Mrs. Mary Gre-gorich, 2326 S. Hamlin'Ave. Taj. Mary Blaj, 1853 W . 21.. St. Zastopnica Gertrude Volkar, 2110 W. 21st Place. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 79. Drustvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111.—Predsed. John P. Hladnik, 88—10 St. North Chicago, 111. Tajnik John Zalar, 1016 McAlister Ave., N. Chicago, 111. Zastop. Ant. Bonač 917 Adams Street, Waukegan 111. Redna mesečna seja se vrši vsake tretjo nedeljo v Opekovi dvorani Chicago, IU. — Predsednica Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Tajnica Louise E. Likovich, 9511 Ewing Ave. Zastopnica Agnes Fugina 9511 Ewing Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Ewing dvorani na 9485 Ewing Ave. 81. Druitvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburgh, Pa. Predsednica Maria f okar, 4908 Hatfield St Tajnica Jo-sephina Forttm, 4811 Hatfield St. Zastopnica Ana Solomon 4811 Hatfield St. Redna mesečna seja se vrši vsake četrto nedeljo v K. S. Domu. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. — Predsednik Joseph Geramit, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Tajnik An-tonSk ubitz, R. R. 2, box 64, Pittsburg Kans. Zastopnik Frank Lintz, R. R-2, Cherokee, Kans. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Joe Sheherjevi dvorani 84. Druitvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik Josip Judnich, P. O. bor 24. Taj. in zastopnik Vide Radosevich, box 54 Trimountain, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo pri tajniku. 85. Društvo M. Čist. Spoč., Lorain, Ohio. — Predsednica Mrs. vMary Bom-bach, 1749 E. 32 St Tajnica Angela Rovan, 1680 E. 33 St. Zastopnica Mary Ambrožič, 1760 E. 29 St Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo ,v /i. Virantovi dvorani 86. Druitvo sv. Srca Marije, Rock Spring«, Wyo. — Predsednica Terezija Potočnik, 674 Absay Ave. Tajnica Ivana Ferlic, 211 Sherman Street Zastopnica Frančiška Mrak, box 253. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. 87. Druitvo sv. Antona Padov* Joliet. 111. — Predsednik Rud. Kuleto, 1510 Cora St Tajnik Geo* Plut 712 N Broadway. Zastopnik Anthony, Kochevar, 1318 N. Hickory St. Redna »eja se vrši vsako drugo nedeljo v stari ^šolski dvorani. 88. Druitvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. —Predsednik George Hribljan, box 104, Ahmeek, Mich. Tajnik in astopnik Josip N.. Rozich, P. O. Box 287, Ahmeek, Mich. Redma mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich., v Leševi dvorani. 89. Druitvo sv. Petra in Pavla, Etna, P. O. Sharpsburg, Pa. — Predsednik Mirko Zittkovič, 4930 Hatfield st. Pittsburgh, Pa. Tajnik Mihael Mlikan 46 Bridge St. (Etna) Sharpsburg, Pa. Zast. Mato Kusan, 34 Ganster St Redna mesečna seja se vrši vsalco prvo nedeljo v Miliva he cerkvcni dvorani. 90. Druitvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. — Predsednik Martin Derganc, 5116 Šo. 22nd St — Tajnik Anton Krasovcc, 1520 Jefferson St Za stopnik Josip Skof, 1527 Madison St So. Redna mesena seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu zvečer v Hrvatsko-Slovenski cerkveni dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa., P. O- Braddock, Pa.—Predsednik Josip Rudman, box 189 RFD. 5, Wilkinsburg, Pa. Tajnik George Kroteč, 317—3 St. Rankin P. O. Braddock, Pa. Zastopnik John Ritnj^-nieh, 123—2 St. Rankin, P. O. Braddock Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrvatski dvorani v Rankin. 92. Druitvo sv. Barbare. Pittsburg, Pa. — Predsednica Milka Car, 248 Maki St. Tajnica Marija Novogradac 4820 Harrison St. Zastopnica Marija Kostelac, 4931 Hatfield St. Vse v Pittsburgh, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Benet-tu. 93. Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn.—Predsed. John kochevar, 428 W. Poplar St. Tajnik John Sterle, 401 W. Poplar St. Zastopnik Johu Znidarsich, 413 W. Maple St Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Sartorjevi dvorani ob 2. popoldne. 94. Društvo Marije Zdravje Bolnikov, Sublet Wyo. — Predsednik Joe Rakun, box 85. Taj. John Krumpač-nrk, box 122. Zastopnik John Pagon, box 192. Redna mosečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Rakunov i dvorani dopoldne ob 10. uri. 95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa.—Predsednik Frank Moravč, box 237. Tajnik Anton Ipavec, box 123. Zastopnik Jakob Brule, box 197. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani. 97. Društvo sv. Barbare, Mt. Olive, 111.—Preteednik Paul Krivačič P. O. ' * * d- — Tajnik Anton Goršič, Box 781. — Zastopnik Marko Trgovčič, Box 706 Mt. Olive, 111. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. P. Hali. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rockdale, P. O. Joliet, IU. — Predsednik Ant. Obcrstar 126 Central St. Tajnik Josip Snedic, 203 Davis Ave.—Zastopnik Frank Bolte, 820 Moen Ave. — Redtia mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Mavričevi dvorani. 101.—Društvo sv. Cirila in Metoda, Lorai«, Ohio. — Predsednik John Lešnjak, 1706 E. 32 St.—Tajnik Alojz Konjar. 3146 Globe Ave.—Zastopnik Louis Balant, 1777 E. 29 St.— Redna mesečna seja se vrši vslko prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani. 103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. — Predsednik Anton Skrjanc R 4, box 19. D. West Allis. Wis. T*j' L, Sekula. 426-52nd Ave. W. Allis, Wis. — Zastopnik Jakob Rupnik, 563—55th Avenue, West Allis, Wis. — Redna 80. Društvo Marije Cist. Spoč. S04 mesečna seja se vrši vsako prvo so- boto zvečer ob po? 8. uri v cerkv, dvorani v West, Allis. 104. Druitvo Mar. Cist 8po&, Pueblo, Colo. — Predsednica Margareta Kozjan, 1220 Eiler Ave. — Tajnica Julia Krasovich, 2700 Oakland Ave. Zastop. Ivana Okorn, 1223 Bohmon Ave. — Redna mesečna seja se vrši v-sakega 15. dne v mesecu v Kozjanovi dvorani. 105. Druitvo sv. Ane, New York, N. Y. — Predsednica Ivana Ovca, 402 K. 83rd St. New Yoork. Tajnica Terezija Kovač, 1277 Putnam Ave., Brooklyn*, N. Y. —Zastopnica Alojzija Gruim, 252 Hopkins St. Brooklyn, N. Y.—Redna mesečna seja se vrši v-sako drugo nedeljo v šolski dvorani sv. Nikolaja 121 East 2nd St N. Y. 108. Druitvo sv. Genovefe, Joliet, UL —Predsednic* Ivanka Težak, 1012 N. Chicago St.—Tajnica Katie Zadel, 219 Elsie Ave. R. F. D. 3, Lockport, 111. — Zastopnica Mary Šetina 1011 N. Chicago St. Joliet. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v stari soli. 109. Druitvo sv. Družine Aliquipa, Pa. — Predsednik John Jager, box 137 —Tajni Johan Rupnik, Bx 116 — Zastopnik Anton Žagar, Bx. 238 — Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo pri blagajniku. 110. Druitvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Matija MiheJčič, RFD. 33, box 182A — Tajnik Joseph Lekšan, 149 Center St. — Zastopnik Albin Poljanec, 906 W. Tusc. Ave.— Redna mesečna seja se vrii vsako 3. nedeljo v slovenski dvorani na Mulberry St 111. Druitvo sv. Srca Marije, Barberton, Ohio.— Predsednica Antonija Rataj, 682 Newell Ave. Tajnica Jennie Okoliš, 218 Liberty Ave.—Zastopnica Uršula Dormish, 436 Bolivar Rd. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v dvorani Samost društva "Domovina" na Mulberry, Pa. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. —Predsednik Frank Jerich, box 884 —Taj. Geo. Schneller, box 462—Zastopnik Joseph Agnich, box 266—Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo po prvi maši v Joe Skaletovi dvorani 113. Društvo sv. Roka, Denver, Colo. —Predsednik Stefan Prelesnik, 4526 Penn St. — Tajnik Joseph Erjavee, 631 E. 49 Ave. — Zastopnik John Turk 4927 Pearl St. — Redna mesečna seja se vrši vsak drugi četrtek zvečer v Domu sloveslc. druitev, 4468 Washington St 114. Druitvo Marije Milost Polne, Steelton, Pa. — Predsednica Marija Starasinich, 764 So. 2 St, Steelton, Pa. — Tajnica Mary Lončarič, 412 So. 2nd St., Steelton, Pa. — Zastopnica Mary Lončarich, 412 So. 2nd St., Steelton, Pa. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani. 115. Društvo sv. Veronike, Kansas, City Kans.—Predsednica Katy Majer-le, 415 N. 5 St. Tajnica Marija Anži-ček 405 N. St. Zastopnica Mary Derčar, 515 Splitlog Ave.—Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski cerkveni dvorani na 515 Ohio Ave. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. — Predsednik John Susman, 4. So. William St Tajnik Frank Gart-r.ar, 15 Ward St. — Zastopnik Frank Gregorka, 38 Douglas St — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley St. ob 1 uri pop. 119. Društvo Marije Pom., Rockdale, O. Joliet, HI. — Predsednica Ana Marentich, 107 Stilwell Ave. Tajnica Agnes Piškur, 111 Central ave. Zastopnica Rose Jagodnik, 1124 Moen Av . Redna mesečna seja se vrši vsako drugo sredo v šolski dvorani 120. Društvo sv. Ane. Forest City, Pa.—Predsednica Marjeta Zalar, P. O. Box 448. Tajnica Mrs. Paulina Osolin, box 492. Zastopnica Mrs. An Gercham P. O. Box 8. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mestni dvorami. 121. Društvo Marije Pom., Little Falls, N. Y. — Predsednica Katy Mrzli kar, 63 Flint Ave. Tajnica Mary Albrecht, 34 Douglas St Zastopnica Jennie Istenič, 37 So. Ann St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na 36 Danube St. 122. Društvo sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž Fcrlich, 211 Sherman St Tajnik Matt Leskovec, P. O. Box 547. Zastopnik Ftank Plcmel, care of Rock Springs Nat'l Bank, Rock Springs, Wyo. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu. 123. Društvo sv. Ane Bridgeport, Ohio. — Predsednica Marija Hoge R. F. D. No. 2 Bx. 29 Bridgeport. Ohio. Tajnica Ana Snirekar, box 117 Lansing. O. Zastopnica Ivama Hočevar, R. F. D. 2, box 29, Bridgeport, O.— Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Martin Oberžan. •ox 72. Tajnik in zastopnik Mirtn 3berzan Box 72. West Mineral, Kans. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v tajnikovem prostora 127. Društvo sv. Ane, Waukegan 111. — Predsednica Mrs. Ana Artač, 1402 Wadsworth Ave. Waukegan. TIL Tajnica Katherine Mausar. 1013 So. Sheridan Rd., Waukegan. 111. Zastopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, 111. Redna mesečna seja se vrši rsako četrto nedeljo v Šolski dvorani. { „ 128. Drufcvo sv. Barbare, Etna, P.Jston, Pa. Redna mesečna seja se vr- O. Sharpsburg, Pa. — Predsednica Katy Protulipac, 37 Sycamore St. Tajnica in zastopnica Katarina Cvite sič, 4 Freeport St., Etna, P. O. Sharpsburg, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrvst. Slov. Domu na 28 Bridge St, Etna,Pa 129. Druitvo Marije Pom., South Omaha, Nebr. — Predsednica Ana Oštir, 271 So. Eleventh St. Tajnica in zastop. Ana Urek, 4009 Boyd St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo na 1417 So. 12 St. 130. Druitvo sv. Pavla, DeKalb, IU. —Predsednik Paul Koehir, 1403 State St. Taj. Math Kaisher, 820 E. Garden St Zastopnik Math Kaisher, 820 E. Garden St Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo na 1403 State St. ob 9ih dopoldne. 131. Druitvo Marije Rož. Venca, Aurora, Minn. — Pred. Elija Smolič, P. O. box 403. Taj. Frank Kerzich, P. O. box 494. Zastopnik John Roblek Lock box 14. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov dr. dvorani; pričetek ob pol 9. uri dop. 132. Druitvo sv. Roka, Frontenac, Kans. — Predsednik Anton Oražen, box 147, Frontenac, Kans. Tajnik in zastopnik Frank Erznožnik box 410. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Zadružni dvorani 133. Druitvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica M je bilo poslušati lepo priti- ni«' rodit Ce se vse lo upošte-kovanje trirarškili zvonov, ki v a, znaša škeda približno 8 do •?o pozdravljali svoje prve do- 10 milijonov kron. brodošle brate. Ko se .je sprevod pomikaj proti svojemu ciljev se je začulo pozdravljanje s streli, na to zopet zvonepje iz sosedne cerkve sv. Ane n& Vi-došičih, katera je tekom te spomladi dobila dva jeklena zvona z Jesenic. Nešteto ljudstva je pozdravljalo svoje dobrodošle že pred započetkom vasi. Dos-pevši na mesto okrog U .ure dopoldne jo čast. g. prost metliški opravil ppto sv. mašo z zahvalno pesmijo za vse darovalce, ki so pripomogli k tej napravi. Potem se je vršilo blagoslovi jen je katero je izvršil g. prošt z prisostvovanjem ■tvojih dveh g. kaplanov. — Po 'coivčanem blagoslovjenju je i-inel g. prošt lep govor, v katerem je razložil.namen in pomen zvonov, takoj zatem so se zvonovi potegnili v zvonik, katero delo je prevzel g. F. Jerman. Proti večeru so že slavnostno ::apeli iz zvonika sv. Petra tako lepo in ginljivo, da se je čiove ku nehote zrosilo oko. — Dne i (J. julija smo obhajali v ta khlbvH Naglašal je, napadla Mihaela Kunca iz Kale , zahtovo vojl£ga ministra in mu oropala 12.850 kron. O- _____________* . . . . mnogo previsoke in ljudstvo že so napadalca kmalu ^ raIriu.je ogromne (lav' Tcžmki Pr'iel'-, , a _ . ke v denarja in krvi. Ta da-Vrnska letina v Jugoslaviji.,. ^ ^ bi)o (k.,avw. fin Iz raznih krajev Jugoslavije , j^ (o je „,.lm ki kontingent znižati, znižati prihajajo poročila, da je stanje vinogradov v naši državi letos izredno ugodno. Po dosedanjih cenitvah se bo pride- ] a je treba pred vsem mnogo j previsoko število oficirjev. Pri- »euMiijm mmvnn F™«-;^ g(? . zakaj m()rajo fant je la o letos nad dva milijona hek- letnika ki S(, slu?iu že v tolitrov vina. Loški potok. Tega pa celo najstarejši ljudje ne pomnijo. Pač smo i-meli v naših gorskih krajih sneg in slano še v kresu, letos •pa smo imehi hudo, uničujočo slano 17. in 18 julija. O sv. Jakobu pa taka slana! Trpeli smo že na suši, sedaj pa še slana. Požgala je po večini vse: jaro žito, krompir, fižol, koruzo. S strahom gledamo v bodočnost. Glavarstvo v Kočevju naj škodo ceni sedaj, ne šele potem, ko bode vse preras-tel plevel in se škoda ne bo več videla. Nabava vagonov. Več nemških tvrdk je ponudilo našemu železniškemu miiiis>trstvu na račun vojne odškodnine 2600 vagonov za ozkotirne železnice. Ministrstvo je ponudbo sprejelo. Vagoni nam mora- Avstriji, sedgj odslužiti polni rok. Zahteva pravičnejše določbe o oprostitvah od vojne službe. Tudi okolnost, da služijo Slovenci in Hrvati v Srbi-jji in Srbi pri nas, ne upliva u-godno na razpoloženje med moštvom, kakor tudi ne pod vsako krinko slaba hrana in slaba rincenza Jelena. V soteski s temi napisi liberalno-samo-,sta kralJ in kraljica fotografi-stojno-Tadikalna ustava. Ilala razlla me»ta. Ko so po- — Drašiči v Belikrajini. Naj tom P™ Golobovi tovarni za po-izve širša javnost, da smo tudi bistvo in škatlje čakali na svo-pri nas dne 8. julija 1.1. dožive- .ie avtomobile, si je kralj ogle-li iniekaj. Dobili smo za našo dal tovarno in se prijazno raz-podružno cerkev metliške žup- 'govarjal s tovarniškimi usluž-nije za cerkev sv. Petra v Dra- benci. Pred odhodom je za-šičih tri nove, krasno ubrane prosil knjigovodja Pintar kra-bronaste zvonove katere nam Ija, da bi se podpisal v njego-je izdelala ljubljanska zvonar-,vo priprosto bilježnico. Kralj na. Po glasovih 90: veliki zvon jc smeje odgovoril: "O, prav e, srednji a in mali cis. Naj pri-]rad!" ter z besedami: "Kra- Iz ruskega ujetništva sc vednO še vračajo večje ali manjše skupine' naših rojakov. V soboto 15. julija je zopet prispelo v Maribor 36 ujetnikov iz Rusije je, med itjimi več Slovencev in Hrvatov. . Morali so v karanteno. —Kako se uporabi ameriško posojilo. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril posl. dr. fhibilič o novi jadranski železnici ter k riti koval namere via de. Poudarjal je, da je treba tudi pri nas, kakor se godi povsod drugod graditi najprej proge, ki se izplačajo in teko preko prometnih krajev, blizu rudnikov, gozdov itd. Po vladnem načrtu zgrajena jadranska železnica bo ostala dolgo let pasivna in bomo imeli talko na dveh straneh izgubo, pasivno posojilo in pasivno železnico.— Prometni minister Stanič je razlagal, kako se bo porabilo ameriško posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. V prvi vrsti se ima to posojilo porabiti za zgradbo železnic in drugih prometnih sredstev, posebno za jadransko železnico Bel-g rad—Koto r v dolžini 580 kilometrov. Razen te železnice se zgradijo še sledeče proge: I 'a nčevo—Belgrad N i š—Sa ra-jevo (unska železnica), Sarajevo — Foča '— On vini k, Niš — Priština, Mitrovrca — Kotor, Ohrid — Skoplje, KragujevAc — Mitrovica, Kočevje—Vrbov-sko, Botgmvd -r Šabac — Foča, Rogatec — Krapi na, Vele« — Štip, Št. Janž — SevVnica in Va-raždin — Koprivnica. Glavne Inke na Jadranu bodo Kotor,' Split in Bakar. — Finančni odbor je potem glasoval o posojilu, ki je bilo sprejeto z 12 proti (J gri'sovom. Proti sta glasovala razen opozicije tudi radikalec Nikodije Miletič in Jain-ko Raja r. f Ustrelil se je 18-letni Franc Ajster iz Krške vas i pri Brežicah. V nedeljo 9. jul. je bila i- Krški v asi sokolska veselica, c am or so došli brežiški Sokoli in Sokoli ce. Zvečer je Ajster nekoga spremljal v Brežice. Prišel jo v gostilno. Tam je sedela neka punčara z drugimi fanti* To je Ajstra tako raz-kačilo, da je segel po revolver. Pa se k sreči ni hotel takoj sprožiti^ Z vzklikom "Živela Jugoslavija!" je nastavil revolver na svoja prša in sprožilo se je. Obležal je- mrtev. Zdravnik dr. Hudclist jc kon-stitiral, da je bil samomorilec slaboumen. Smrtna kosa. V Št, Jerneju na Dolenjskem je po kratki mučni bolezni u-mrl Voloveo Martiin, trgovec in posestnik v Št. Jerneju, star ele 52 let. N. v. m. p.! Umrla je v P-evmi pri Gorici pri svoji hčerki-učiteljici gospa Ana Fajgelj, vdova po ranjkem slovenskem skladite-ju Danilu Fajglju. Minister za socijalno politiko Slovenec dr. Žerjav se je pripeljal iz Begunj v Ljubljano. Od tam je odpot oval v Belgrad ter zopet prevzel pos-led svojega resorta. Po dolgi bolezni je okreval. Umrl je dne 30. julija zjutraj na svojem posestvo v Mirkah pri Vrhniki dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani. Zadela ga je nenadoma kap. Ranjki je bil pomnim še to, da so bili radi.ljica in moja sestra hočeta tu- Wk njih lepe oblike ini ubranih gla-jdi podpisati", podal zabilježni- |zelo znana osebnost v pravniš-sov razstavljeni na zagrebškem j co tudi njima v podpis. Po(kih krogih in vseh ljubljanskih prijaznem slovesu so se vrnili .slojih. Izredna je bila zlasti velesejmu. Ko so na zgoraj o-m en jeni dan oziroma dan prej n aBled. njegova neumornost in delav- nost, radi česar je užival kot odvetnik veliko zaupanje obsežne svoje ki i jen tole. Bodi prera.no umrlemu pokojniku o-hranjen blag spomin! Za svojim dobrim očetom žalujoči rodbini pa naše iskreno soža- Ijo. Nagla smrt. 8mrt.na kosa je zadela Alojzija Drečnika iz Vinjivrha pri Belicerkvi na Dolenjskem. Zjutraj je šo kosil na travniku ter bil popolnoma zdrav. Okrog 9. ure zjutraj se je vrnil domov, kjer je zatrkoval. Kmalu se je zopet odpravil z doma, a ko je prišel kakih 400 korakov od hiše, se je zgrudil mrtev na tla, kjer so ga našli. Smrtna kosa. V Brežicah je umrl po kratki bolezni odvetniški koncipi-jent Josip Šet inc v 69. letu starosti. Bil je eden prvoborite-ljev brežiških Slovencev, ki je že kot mlad akademik poma-kal ustanoviti akademirno društvo "Triglav" v Gradcu, v Brežicah pa je nadaljeval svo-jenarodno delo kot ustanovitelj Sokoja, Čitalnice in drugih narodnih društev, katerim je do zadnjega ostal zvest član in podpornik. Veliki požar. Dne 28. julija zvečer okoli desetih je nastalo v Mariboru veliko vznemirjenje. Raznesla se je vest, da gori artilerijska vojašnica, oziroma v bližini stoječe vojaške barake. Po mestu je bila velikanska zmeda. Pozneje, globoko v noč, so dognali, da gori v Razvan-jih. Požar je bil naravnost velikanski. Prizor je bil grozen. Ljudske mase je visoki stožec žareče ga zublja tako zapeljal, da so sprva piislili, da ^ori škofov grad v Be.tnavi, pozneje, da gori v Kočah. Končno so ugotovili, da gore gospodarska poslopja posestnikov Pečnika in Žebeja v Raz-vanjah. Zgori le so velikanske zaloge sena, slame in žita. Škoda je ^gronina. (> hranjene so obema posestnikoma hiše. Prva jo bila na licu mesta požara mariborska požarna bramba. Gasilci so priišli od vseh okoličan škili občin, celo iz Selnice ob Dravi. Požar je bil, kakor rečeno, na-j ravnost velikanski. Velik požar na Notranjskem. Iz Postojne poročajo: Velik požar je popolnoma uničil prijazno vas Žeje pri Prest ra liku. Goreti je začelo pri posestniku Slugi. Požar se je z neverjetno naglico tako hitro razširil, da je v dvajsetih minutah bila cela vas eno pogorišče. Kljub takojšnjemu prihodu gasilskih društev iz Sla-vine, Postojne in Velikega otoka ter tovarniške brizgalnice g. Medica iz Št. Petra je- bila vsled silnega vetra vsaka rešitev izključena. Od cele vasi je ostalo le 5 hiš. Beda je velika. Davščina za ponočni obisk gostiln in kavarn v Ljubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo jc dovolila, da sme mestna občina ljubljanska do konca tekočega leta pobirati občinsko davščino na ponočni o-bisk. gostiln in kavarn. Od gostov, ki so v gostilnah po 10 in v kavarnah po 11. uri zvečer, pobira mestna občina odslej od vsakega gost i lničarske-ga gosta po 2 K, od vsakega kavarniškega gosta pa po 1 K. Za gosta se smatra le tak posestnik gostilno ali kavarne, ki kaj potroši, ne glede na to, ali plača svoj potrošek sam a!i pa ga plača zanj kdo drugi. Davščina se pobira od gostov ki o-stanejo žez 10. oziroma 11. uro zvečer v lokalu, tudi ako so si že pred navedeno uro kaj naročili ali plačali. Donos te davščine se steka v mestni ubožni zaklad. •' Gosta, ki se ne bi pokoraval tej odredbi, mora gostilničar naznaniti mestnemu magistratu. Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote! V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo vaz-no stvar: Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot, 5% odstot, 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot ali 4 odstot? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bomde, ki Vam donaša jo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate. Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo tej podp. organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno m solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo. A. C. ALLYN & Co. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. DOMAČA ZDRAVILA. « Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi Domači zdravnik" imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. PRISELJEVANJE IZ STARE-GA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinje. če oseba ne pride povrnem j., denar. Ne odla&ajte da ne bo krota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OpO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naia vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozorno* dajemo inozemskemu oddelka. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedsj potreben ta opomia, kajti rsletf večje množine denarja med ljndstvom delaju spekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nai denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoj: uljudni in hitri postrežbi r 1 ■ — ■- J Mi pl*2aj*m« m kitaiho aloc* po 3 odst. ki jih pripilemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nazora«* vom vlade Zdrtiiett& driav ta članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavili a j o sedaj kronam visoke cene, ker sc hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. Povprašajte naa za nasvet in cene, kadar želite poslati d« staro domovino 1 Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostna ^ nja in tatov, pnnesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezpla^n. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360.000.00 Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Piiite za pojasnila v slovenskem jezikn na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 8TREET. Glavnica $100,000.00. NEW YORK. N. Y. Rez. fond $30.000.00 Paberki. Čudno?—Newyorski Zgagar je nas pustil zadnji čas popolnoma pri miru. Ros, zdaj je huda vročina, pa so njegwe misli preveč osredotočene na noge in obleko nežnega spola. Kakemu fantu, ali samcu bi tega ne zamerili; pač je pa zameriti oženjenemu možu in—očetu! V zadnjem našem poročilu "Pošta ZdruS. Držav" je tiskarski vajenec pozabil venkaj vreči 5, ozir. napačno vrsto ii» to je Zgagarja navdušilo, da je v neki svoji koloni naredil pikro opazko tikajočo se urednika "Glasila K. S. K. Jednote." Če ni Zgagar morda kratkoviden, naj oni odstavek še enkrat pazno prečita in sicer 6. vrsto, ki se pričenja: "na svetu itd." In če bi kdo trdil, da dela pošta Združenih držaV tudi ve^ lik promet na nebu, ali v zrakri, bi se nikakor ne motil. Ali nimajo Združene države tudi številno svojih zrakoplovov v zračni službi ! Mr. Peter Zgaga naj si v svoj album zapiše: "Mind your own business," ali^"Pometaj pred svojim lastnim pragom!" — V št. 192 "G. N." smo na prvi strani čitali njegovo goro-stasno budalost, kako je neki 35 letni Italijan obstrelil svojo ženo, potem pa še samega sebe. Ta zakonska dvojica je imela dva otroka, 24 letnega sina in 20 letno hčerko. To je naravnost nemogoče. Ali st^je Italijan Josip Viola z 10 leti oženil, ko je nosil še kratke hlače in hodil v 3. razred ljudske šole J Najnovejša vest iz Jugoslavije: "Kralj Aleksander je mudeč se na Gorenjskem s svojim avtomobilom zopet neko staro kokljo povozil, nedavno pa ne-kokravo. Srečna kmetica je dobili za povoženo kokoš iz samih lastnih rok Njega Visočanstva bankovec za D 100. (K 400), kmet pa za povoženo kravo K (jim. Kmetici je žal, da ni kraljevi avto povozil -še petelina, par piščancev, rac in gosi j. Če bo kraljica Marijola še dolgo časa šofirala po Gorenjskem, bo kmalu vsa ondotna perutnina in goveja živina poginila pod kolesi kraljevega avtomobila. Kaj pa je kralju če da K 400 za euo kuro, saj dobiva 96 milijonov kron letne apauaže! Na Dunaju imajo tapetniški delavci K 2500 na uro; to znaša K 10,000 na dan. Da si prislužijo za eno obleko, morajo delati celih 48 dni, kajti ondi velja navadna nova obleka K 480,000—par čevljev pa K 100,-000. Za nakup dveh borih kurjih jajc (K 10,000) morajo delati ves dan. i * V divnem zapadnem mestu Sv. Frančiška ob našem paci-liškem obrežju bodo te dni v morje pustili za sedem milijonov vrednosti starega vina, ker ima preveč kitajskega "kika". Če je temu vinu morda prime-šanega kaj opija, «ga ni škoda; inače bi pa i njim vse mesto spravili v najboljše razpoloženje in veliko veselje. Zdaj bodo pa imele ribe s to importirano kapljico dobre čase. Srečni ribiči! • Zloglasni italijanski pustolovec IVAnnunzio je v Bresciji, kjer živi padel f z balkona svoje vile na tla in si razbil glavo. Pravijo da ne bo več okreval. Jugoslovani ne bodo za ujmi žalovali. Zdaj še le se je izvedelo o tem Annunzijevom padeit. N« tla ga je namreč pahnila njegova sirena prijateljica Lucija Baocara, s kojo živi v divjem zakonu. To je plačilo za zakonsko nezvestobp! • Iz zadnjega glasila Jugoslo- vanske socialistične zv«ze posnemamo, da ima ta zveza samo še šeststo štiriintrideset (634) aktivnih članov, čistega denarnega premoženja pa $114.50 Ali bi ne bilo umestno ta znesek medsebojno po bratov.sko razdeliti in sicer po 18c na vsakega Socialista? pa —mirna Bosna! • Naši ameriški slovenski socialisti sami priznavajo nazadovanje in vzrok istega. Ravno v isti št. "Proletarca" čitamo sledečo resnično izjavo upravnika navedenega lista in sicer takole: "Na svojem potovanju je (u-pravnik "Pr.") iznašel, da je 4 4 propadadnje (socialističnih) klubov največkrat kriva medsebojna osebna mrzuja in prerekanje o stvareh, ki sploh ne spadajo v področje socialistič-aie propagande. Včasi nastane spor radi vere, (Sic!) včasih radi kake druge zadeve itd." Pač zlate in resnične besede tega upravnika in agitatorja. Čemu ne pustite vere, duhovnikov in cerkve popolnoma pri miru, kajti vera nima z Vašim socializmom nobenega stika, enako socializem z vero ne. — Radovedni smo, kakšno bo letno poročilo J. S. Z. drugo leto ob tem času ? • Pri našem znanem Duši, ali Duša tu na N. Chicago cesti v Jolietu se dobi že novo Noetovo kapljico pod imenom "Grape juic^," s katero si človek lahko svojo dušo malo priveže in o-krepča. Menda jo tudi že pri Martinu na Lincoln & 22. St. v Chicagu točijo! Postava pravi, da si lahko vsaka družina 4 sodčke tega čudnega soka naproša. Farmcrji v lllinoisu ne smejo delati sadjevca s "kikom"; lahko pa jabolka tolčejo hi pre-šajo za jesih. Če se < pristen sadjevec tudi nikdaf ne izpre-meni v kis, je to zadeva farmer- ja samega in pa narave. • Naš sotrudnik br. Josip Gr* dina v West Park, Ohio nam je obljubil, da bo pričel v kratkem nadaljevanjem svojega spisa: "Štiri leta v ruskem u-jetništvu," kar bilježimo s posebnim zadovoljstvom. "To je v resnici "Pasji dan!' •Si misli sam gospod župan. —• "Ubogo ljudstvo pa trpi, Vsled žeje hira in medli. Pokvarjeno samo vodo • Naj pijem jaz, — župan, zato Ker Volstead nam pivarno vse Pred leti že zaprl je f ! Ke boš mi pihal kaše ti.-- Če voda zame dobra ni, Naj še za druge to velja. Hej, kje je kaj ječmenov-0«?"— Gospod župan je dal ukaz: "Ker vode slabe piti jaz Ne morbm, nočem in ne smem, Dovolim vam meščanom vsem Da se krepčajte s pivom spet, Kozarec centov le deset, Vas stane v gostilni tam; Oblast prodaje jaz vam dam!!" — Kot trenil bi, so "prajerce" Naenkrat vse "zaronale" Kadilo se je do neba, Varila dobra kapljica. Pripregli so konjičke vse V vozove močne in težke; Na "trucke," avte "šajtrge." Valili polne sodčeke. V tovarnah, rovih se signal Je ljudstvu kmalu glasen dal: "Hitite žejo si gasit, Te prilike ne zamudit ! Ukaz županov tak je dan!" —-Ko,t. mravlje iz mravljišča tam Vse dere na vogale vam, Kjer so gostilničarji vsi, Za baro naglo tekali. Pritiskali in "ringali," . Na "Cash register" cingali: "Oj srečni časi zlati spet, Ko žeje ne trpi naš svet. Naj živi naš gospod župan. Se boš izvoljen letos dan !" — Iz Johnstowna se kakor blisk, Raznesel glas je iuo vrisk 6e v bližnja me^tja in va.n V države širne, žejne ,tri. So vlaki kar prihajali, In v Johnstownu ostajali; Po cestah pa procesije So v mesto se pomikale: Kje Mcka si ječmenovca, 0 pa človek spet se o k rep- . (Zabavnncodče^ dH^HHmBBBHnHHMmHHBt Zadnje sredstvo. , A: "Zakaj se pa tako grdo držiš?" B: "Oh, jaz sem pri koncu — le 30 vinarjev imam. Končal bi se, pa ne najdem primernih -sredstev za to. Če se obesim, se lahko vrv odtrga, če v vodo skočim, me lahko kdo reši, da bi si revolver kupil, i mam premalo denarja..." — Krošnjar, ki je to poslušal: "Kupite od mene knjižico 4Kako človek od smeha poči!' — velja le 30 vinarjev!" Zanesljivo znamenje. A: "Kako je z vašim novorojenčkom?" — B: "Hvala, prav dobro! Kaže, da bo študent!" —A: "Kako morete že zdaj to trditi f " — B: " Prav lahko! Po dnevu spi, ponoči pa kriči!" Odkritosrčno. A: "Ti misliš na vsak način Anico vzeti; kaj pa ti je v glavo padlo f" —* B: "Njena dota!" Uganka. A: Kdo ima did jša ušesa kot osel f B: Ti, ki se lahko zanje primes, dočini se osel ne more. PESEM O ŽEJNEM ŽUPANU. V državi Pennsvlvaiiija V okraju, zvanem Cambria, Vam mesto Johnstown .tam stoji, Ki vsepovsod spet danes slovi. Kako da zaslovelo je, ^ fn mesto vse ogrevalo. — ca Veselje to, pa kratko le Tam v Johnstownu Vam bilo je. Naslednji dan pripeljal vlak Agentov suhih sam je spak, Ki so gostilne vse obšli, In pivo konfiscirali.-- Med vsemi najbolj se jezil Župan je Josip Cauffiel, Ker piti moral spet vodo Bo johnstownsko pokvarjeno. Mike C. 30. AVGUSTA* 1S22. «»HP -----------r • i ■ n ,tš ber pes, gospod ! Klical »Vje ptoseval soln«fti labk, *le- ga za oslička iz prijateljstva in zato, ker je bil včasih trmast ko človek med najinimi prepiri, kadar si je vtepel v glavo, da me vodi tja, kamor jaz nisem maral iti." Skratka! Cestar je videl tri precej slabo oblečene krste, ki so spominjali na predmestne beril javce; smejali so se kakor po hudobni šali in vlekli kodra proti mestu. Kei^ pa je naš mož ostal sam in obupal, so neki vozniki privolili, da prisede k njim na voz. Kamor je prišel, je skoro povsod poizvedoval. Ljudje so mu povedali, da je res tekel po ulicah preplašen pes, na las podoben slep- in droban kakor razbeljen lezen drog; iai ta žarek je trosil zlato po rdečem, #labo pomitem tlaku ter povečaval martvaško grozo prizora. Itefr se mi je to gnusilo, sem skušal odvesti slepca: / "Pojdiva ! Vašega oslička ni vmes." Toda slepec mi nI zaupal in je odklonil. Imel je svojo misel in se je hotel sam prepričati. Z drhtečimi rokami je polah-ko tipal živali drugo za drugo. In včasih so je obotavljal, boječ se spoznati Oslička. Pri tretjem — kuželj s kodrastim runom — sem ga videl, čevemu. In takisto je že dva da je trepetal in ves razburjen dni iskal Oslička, ker pa se Q- iZI10va pričenjal svojo nemo sliček ni našel, mu je ravnokar preiskavo. Ponovno, pozor-nekdo svetoval, naj se obrne na uoela), predvče-ranjim je hodil s svojim psom, ki je tudi trpel vročino in ven molil jezik, prišlo mu je na pamet, da bi se mimogrede okrepčal prod skromno krčmo z dobrim vincem, ki diši po grozdju in ni predrago. "Bodi si še tak siromak, žejen si pa vendar, kadar romaš od jutra od pristave do pristave po pniliU cesarskih cest." Na žalost je zadremal, in nič prida frkolini so porabili njegovo spanje, da so odrezali ko-nopec in odpeljali kužka. "Zakaj odpeljali so ga, gospod, la in šla za njim. ... Tako do-'gojen s pentlji. Skoz linico ni bilo nič znano, gospod, vse tako kaže, da je to kraj, kamor zapirajo pse brez gospodarja. Ubijajo jih, ali razumete ? Če v štirindvajsetih urah ne pride nihče po psa, je zgubljen! Če le ni Osliček -ondukaj že od včeraj ! Ampak Osliček je prebrisan, samo mene pozna, in navihane« se menda ni dal prijeti tako hitro." Slepec je koračil govoril vse dalje, hotejč omamiti samega sebe in se preslepiti; toda dobro sem videl, da je bil v dnu duše hudo nemiren zastran Osličkovc usode. Kolikor bolj sva se bližala, toliko bolj razburjena mu je postajala beseda in mahoma je docela prebledel, ko sem se v-stavil in dejal: "Tukaj je!" Ta stavba je bila žalostna in njena podoba, če bi jo bil mogel videti, bi bila dodobra spravila v obup ubogega moža. Majhno dvorišče so je razprostiralo pred okroglim stolpom, ki je njega dni gotovo spada! k utrdbam. * Na vratih je stal nupis v črnili črkah: Shramba za pse. Psi so morali pri vhodu skoro gotovo čutiti svojo smrt. Pozvonila sva; uradnik v obrobljali čepici jc prišel odpirat. Spoznal me je in takoj postal ljubezniv. "Slepčev pes ostrižen kot lev, s čopom na koncu repa? Xe ! ne 8]>ominjani se slepčevc-ga psa. Sicer pa lahko kar pogledamo; saj veste, prihaja nam jih jolikO. Navodila so nekaj časa jako stroga zavoljo stekline." In z nasmehom naju je vodil proti oglu na dvorišču, kjer so v kotcu, zbitem iz p rekel, čakali svoje usode nekateri psi, katerih še ni nihče zahteval nazaj. Ob našem prihodu niso zalajali. Udani so bili in o-tožni in milo so nas pogleda va-li. Slepec je poklical Oslička, Osliček se pa ni oglasil. "Tu »o vsi psi," je spregovoril uradnik, "kar se jih je nalovilo včeraj." "Kaj pa drugi, oni od pred-včeraiijimf" "O, kar se tiče onih, jc njih račun že poravnan; od davi jim ni treba nobene krme več." Tedaj slepec ni mogel voč prikrivati svojih zlih slutenj in zaprosil je z glasom, katerega je genotje delalo še ponižne j-šega: "Ali bi jih smel videti, da se do(tobra prepričam--če ----morda —" ' "Nič lažjega, tam so; tale fant tu zraven ima ravno zamudo in še ni' odpeljal zaloge." V naši srkmotno zaostali deželi neuporabljajo pri pobijanju psov omikanih načinov* katerim je veda pripomogla do veljave. Ne dilšijo in z oglje-nim okisom, ampak davijo jih kakor v dobrih starih časih. Vseokoli obokane, olie dvorane so bili v zid pribiti kavlji, lo. Rekel nam je: "Prav bal sem se. Tale mu je podoben, ampak on ni." Ko je stal pri zadnjem, jc o-lajšan vzdihnil: "Vrli ljudje ste, bodi vam hvala. Vidite: če bi bil mislil, da je utegnil Osliček takole poginiti, ne bi bil vso noč očesa za t isti i 1. Zdaj pa, če pride koder in če sliši na ime Osliček, ga ne ubi -jajte, saj ga že vnaprej nazaj zahtevam!" Uradnik je obljubil in dodal: "Pravico imate, če hočete priti se^m vsako jutro. Stojte! Svetujem vam, da počakate. Solnce zapada in dvo-kolesnica bo vsak čas prispela z dnevnim plenom." Prav je imel: dvokolesnica jc ravno prihajala; naznanil jo-jc glas velikega zvonca, ki je v.a rešetkami na pragu duri v-zbujal mimogrede cel koncert besnega lajanja. — Spremljala sta jo dva moška, oborožena z zanjkami in motvozi. Dospevši pred pesjak, so spustili zatvornico, ki je delala voziček podoben veliki miše-lovki. Toda ujetniki ^o uge-nili kjo se nahajajo ter niso marali vun. "Osliček, ali si tu l"jc spregovoril slepec nalahno. Tuleč, ves iz sebe od veselja, je šinil pes na prosto. "Ah, Osliček! Ti tepček, ki si se dal nazadnje ujeti !" Osliček jc že molil vrat proti vrvici in lizal roke, ki so ga privezovale. In med tem, ko sem jaz molče plačeval stroške za pasjico, sem slišal slepčevo vpitje: "Pojdi, Osliček, pojdi pred nami, vedno naravnost, na deželo. Pojdi, Osliček, proč od teh mest, kjer ljudje obešajo pse !" KAKO STAR JE MOŽ? Moške je treba poučiti, da so popolnoma odvisni od njih razvojnega sistema, da so nič več in nič manj stari kot so njih glavne krvne žile. Vredba v v-seli ozirili mora biti njih mera, pravilna hrana, potrebno gibanje in dovolj spanja in počitka, so splošna podlaga za njih življenje in se mora upoštevati, ter breizjcinno prilagoditi. Si-cer je pa ena najvažnejših stvari, da se pazi na pravilno pre bavo in odvajanje. Ako trpite vsled slasti do jedi, imate sapo v prebavnih notranjih delih telesa, glavobol ali se počutite splošno oslabelega, tedaj vam Trinerjevo grenko vino kaj gotovo in hitro pomaga. To zdravilo vam očisti vaš želodec in vse notranje prebavne dele telesa, pomaga prebavi, povrne slast do jedi in vam ojača yes život. Tl-ilierjevo grenko vino se dandanes prišteva med glavne potrebščine v človeškem življenju in vsak lekarnar ima v zalogi to zdravilo, ali pa ga lahko naroči za vas. Sicer pa vedno strogo zahtevajte pravo Trinorjevo -grenko vino, katero je na ameriškem trgu že nad 33 let,in,si pridobiva vedno več jSijaiteftev v^sako minuto po dnevu in noči, (Adv.) TIRES. Gumijevi obroči za avtomobile so jamčeni in so najbolj ti* pežne vrste, kar jih je danes dobiti. Trajajo pri vožnji do 30,000 milj ali se več. Cene: 30x3—$8.85. 3M>—$10.95. Pišite za ceno dbročev vaše velikosti. Na prodaj pri: JOHN VIDMAR, 611 N. Broadway, Joliet, TU Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Nasi vložniki so naši prijatelji. Ml smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila. Vas rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen. 0-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke. Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na First National Bank CHISHOLM, MINN. NA PRODAJ je farma obsegajoča 40 akrov. — Polovica, ali 20 akrov je izčiščenih, druga polovica (20 akrov) je hoste. Proda sc zaradi starosti lastnika ali samo, ali z drugim imetkom. Za daljša pojasnila se obrnite na: Ana Retel, R.D. 3. Box 115, Phillips, Wis. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenj. občinstvu v Jolietu in >kolici naznanjava, da sva odprla novo trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo* čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Po* strežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Cor. Hickory A Marble St. Telefon 4555 Joliet, 111. ANCHOR-DONALDSON Direktni in edini uarnik za DUBROVNIK Tuscania (novi) 6. dec. V devetih dneh v Jugoslaviji, Potujte na enem izmed treh morskih velikanov, ki odnliu-iejo vsak torek iz New Yorka. Vsi potniki tretjega razreda so v kabinah. . ureko Cherbounra. Ne zahteva se francoskega vi-ze-ia. Za karte in navodila vprašajte najbližjega agenta v vašem mestu ali okolici. SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueiblo, Colo, svojo trgovino z oblko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko iabero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove mo&e obleke po meri. . JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pueblo, Colo. Siv, težek oblak dima plava f A na&i prijatelji niso h* in dan nad vrsto temnih, vo<' gledali, ampak so hit zakajenih poslopij in na*l širokimi dvorišči in poti, ki so m« pjimi. Zrak je nasičen s paro, s sanjami, z duhom po premogu, patroleyn, olju in Bog ve s čim še. Delavci s potni mi, zakrnelimi obrazi naklada-3<{-/i9r *Va goltov. železna t o rudo fii jih težko naloie^e pehajo do dvigaht. Tam zopet drugi nakladajo rud« na žerjave, ki jo dvigajo v velikanske topi In i ke, kjer se stopiA Noč in dan gori mogočen plamen v teh pečeh in po noči se razliva njihov svit daleč po morju. Iz topilnikov pa teče po kanalih kakor rdeče, ognjene kače železo in žlindra-, ko delavci izbejejo zamaške in dobi raz-toplje»na ruda prpst izhod. Res, tvorni ca dobro plačuje delavce, ali vsak teden se dogodi kaka nesreča. Ta si zlomi roko ali nogo pri delu, dni gega povozijo, tretji se opeče, fe švigne nenadoma raztopljena ruda iz peči, smrt in nevarnost plavata vedno nad množico delavcev, ki so poti in trudi v tvornici____ In Movek je odvisen od tre-notka, redno ob uri, kadar so oglasi parna piščalka, mora zadeti ali končati; po noči in po dnevu, redno isto in isto, kakor ura mora iti delo v tvornici, pri kateri je delavec le neznatno kolesce brez moči in vo- Ije... In kako vso drugačno je k-mečko življenje! Kakor otrok skrbno mater, ki ga redi in varuje, bi moral ljubiti kmet svojo zemljo. Ali ni kmet kakor kralj, ko gre skoz polje,, ki mu šumi v žitnem klasju svoj pozdrav in so mu klanjal Ne smrt, ampak življenje mu zre povsod naproti____ Prost in neodvise je kmet, se oosar ni bolj od njega.... Vse te misli so šip Francetu po glavi in tiha, grenka žalost, mu je napolnila dušo; dvom, ali je storil prav, da je zapustil svoj rojstni kraj in sa podal v tuje mesto, se je že budil v njem in dvomu je sledil kes... Iz zamišljenosti ga jo vzbudil prepir, ki se je vnel pri sosedni mizi. Nekaj delavcev je kvartalo, eden je nemara sle-paril in drugi so ga zapazili in zahtevali svoj denar nazaj. 4'Plačajmo in idimo!" je dejal Brunov Tine, ki je bil precej strahopeten, vstal in potrkal s steklenico po mizi. "Eh, kaj!" je menil Tone. "Pocakajmo, vidimo, kako se pomenijo!" Toda natakar je bil že pri mizi in zato so vsi plačali. tega __ tijj il pustili gostilno. 4i Nikdar bi si no bil mislil, da ljudje za tako malenkost posežejo po nožu.... " je dejal France, ko so bili na prostem. 4 4 To je malenkost...." jo dejal Tončkov Janes z nasmehom. "Videl sem že, da so se pri vinu brez vzroka stepli in koga tudi ubili za prazen nie!" *4 Kako vse drugače je pri nas v Zapolju!" dejal po daljšem molku France skoraj otožno. "Ali ti nisem pravil, da se boš se kesaL da si šel iz Zapolja? Nič ne pomaga — navaditi se moraš na to življenje! "Mčato je veliko, ljudi kakor mravelj od vseh vetrov, med njimi so dobri in krščanski, a tudi socijalisti, anarhisti in Bog ve kaki ne\emiki še, ki se ne boje. ne Boga, ne vraga.... Pa kaj bi ti to pravil, saj tako pride tvoj stari kmalu pote in te popelje zopet v Zapolje! Zato bodi vesel, fant, da ti ne bo treba kakor nam ubijati tu po tvorni-cah in teh jamah razbojnikov!" je pravil Janez z veselim glasom. Prišli so na široko ulico oh morju, ki je samotna in zapuščena se vila kraj tihih, neraz-svetljenih hiš in palač. Sprehajalcev ni bilo na njej, le tuin-i am je stopal ob kraju finančni stražnik in zdehal od dolgega časa. Jasno so gorelo e-ektrične luči, njih odsev je 3lesa 1 kakor dolge, blestečo tace daleč po črni vodi, kakor rudno., zaspano oko se je zasvetila zdaj pa zdaj luč svetilnika in zopat ugasnila____ "Kaj bi sc držali tako pus-o kakor božji volki!" se je naenkrat razjezil Tone. videč, da so vsi zamišljeni in molčc-ič. "Zapojmo rajši kako fantovsko kot včasih pri Grozdu bil doma. In v žalostnih mislili je vz-ihnila. Strmec jo slišal njen vzdih, iu dasi je dobro vedel, čomu vzdihuje, jo js> vendar vprašal: '4 Kaj pa ti je, da vzdihuješ J ]' Oba sta bila vesela, da sta pretrgala molk, ki je kakor mračna senca ležala nad njima. p "Na Franceljna mislim!11 je odgovorila ona. "Eli, doslej mu ni hudegal Ko se mu bo godilo slabo, že zopet pride, odkoder je šel, in še prosil bo, naj ga sprejmem____" je odgovoril oii. "Težko je brez fanta pri hiši. Ne vem, kako ti pojde na pomlad pri delu.... Ali bi ne bilo prav, da hi mu pisal, naj se vrne domov?" "Kaj? Se prosili naj bi ga, naj se vrne?____ Dokler sem jaz živ, ne. Prositi me mora in so ravnati po moji volji, potem bo vse dobro.... Naj le poskuša, kako se živi po svetu, bo vsaj videl, da ni povsod tako kakor doma!...." "Oh, moj Bog, kaj ne moreš še pozabiti na Meto in na njeno doto? Saj je Anica pridno in dobro dekle, in če bi ti dovolil, da bi jo Francelj vzel, bi bila srečna naša hiša. Prosim te, vdaj se vendar enkrat, če vidiš, da bi bilo za vse pravi... " "•"Ne in ne____"je odgovoril on odločno. Ona jo nato »tiho zaihtela. "Eh, kaj bi se kisala, ko ti ni sik!" je mrmral on, počasi vstal in se odpravil spat.... In to se je pouavljalo marsikateri vejčer. A Strmec je o-stal stanoviten, niso ga ganile ne prošnje žene, ne solze, (lasi mu je v srcu šepetal glas vesti, da ne dela prav.... Prepir je bil vedno hujši, dva delavca, ki sta bila že pijana, sta dvignila stolci, da jih razbijeta na glavi sleparja, ki se je branil vrniti denar. Natakarji so jih mirili, a ni pomagalo. Naenkrat so se za-bliskali v rokah noži. "Sedaj pa kar pojdimo!" je kriknil Tine. Nekdo je zakričal v gneči in tepežn in omahnil na stol. Nemara ga je bil kdo zabodel. A tedaj so se odprla vrata, zasvetili sta se uniformi dveh straž in v hipu so izginili noži iu kričeča gruča pretepačev se je razbegnila na vse strani. Na sredi pa je slonel ob mizi delavec, bled in prepaden, in tiščal roko na prsih, kjer mu je bil nekdo z nožem zadal nevarno rano____ "V imenu postave!" je glasno in strogo dejal starejši stražnik in položil roko na najbližjega delavca, ki je bil osupel pozabil. skriti nož. Potem sta aaoela preiskava* i tudi droge. v Zapolju!" 4'Pa dajmo!" so dejali in zapeli tisto znano: "Fantje po cest* gredo, žvižgajo, in pojo____" Peli so do konca, a pesem jim ni šla tako od srca kakor v domači vasi____ * * # Janezovo.in Tinetovo prole ovanje, da pride stari Strmec sam po sina v Trst, ali da mu naznani, naj pride domov, se ni izpolnilo. Pri Strmčcvih ni bilo tako kakor druga leta, na vseh koncih in krajih se je poznalo, da ni več Franceta; tudi stari Strmec sam je to bridko občutil, a vendar se ni hotel vdati in sprejeti sina zopet pod svojo streho. Ko sta Strmec in Strmčevka ob poznih večerih odmolila rožni venec in se grela ob umira-jočii žerjavici na ognjišču, sta oba mislila na sina, ki je bil da-kč od domače hiše. Pusto in prazno se jima je zdelo vse, kakor da so ravnokar odnesli po-grebci dragega mrtveca v grob in sita ostala sama doma. V-sc jo bilo tiho, le droben, rdeč plamenček je včasih zapraske-tal sred žerjavice, velik, črn maček, ka se je grel kraj pepela, je poluglasno predel, v pohištvu jo včasih kje kaj počilo, stara ura v kotu je tiktakala enakomerno, kakor ra ji je sami dolgčas, včasih so zadrdra-la kolesca in kraki, cingljajoči udarci so naznanili, koliko je rua. Ko je nehala biti, je bila tišina še bolj težka in pusta... Strmčevka je zagrebla obraz v dlan, premišljevala je in prevzemala jo je žalost za sinom, ki ee je ubijal po svetu Bog ve v kakih težavah, mesto da bi In tako je počasi prišla pomlad. Zaman injpotem je vozil France rudo, poln voziček do dvigal in praznega nazaj, vedno isto in isto kakor mrtev stroj. Sol lice je sijalo prijazno in toplo, kakor bi hotelo razgnati oblake dima in pralni, ki so se dvigali nad tvornico. Tam doli se je lesketalo morje, vse modro, kakor prerojeno v pomladanskem solncu. Mogočen, siv parnik je plul ywnosno proti jugu, potniki so stali na krovu in mahali z robci še v zadnji pozdrav. Tam na obzorju se je belila vrsta jader na ribiških ladjic, kakor bi beli golobi, sedeči na gladini, razprostirali poroti in bi hoteli zlete.ti v višavo. France pa se ni brigal za vse to, temno je gledal predse iu mislil na Anico, na dom na Zapolje..... Tudi tam v domovju jo nemara že pomladansko vreme in sneg se več ne vidi, raztopil se je že davno, čiteti in prozorni tečejo že gorski potoki v dolino. Jernejčkov mlin veselo klopota ob robu polj, ki ležijo tiha in mirna krog vasi, oblita od solnčnega svita, čakajoča, kdaj pride kmet in jih razorje. In nemara že kdo or je in seje in posluša škrjančkovo pesem, ki trepeta nad njim.... 1 Ob teh mislih se je budilo v njegovem srcu veliko hrepenenje, da bi bil tudi on doma in bi šel orat A tako je tu med mrzlim, mrtvim zidov jem, med stroji in ognjem v večni nevarnosti, tam doma v Zapolju pa orje in dela na njegovi zemlji, ki jo je že leta in leta rosil s svojim potom, tuj človek mesto njeffi brez ljubezni, brez skrbi.... Dalje sledi mE "Natural Hair Restorer ▼am 99 Zastave, bandere, regalije Is zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. EMIL BAOHMAN izdeluje 2107 S> Hamlin Ave. Chicago, m. Nafia iznajdba__ ohrani sive in druge lase < pred izpadanjem. Odpravi prah-ljaj, redi korenine in pomaga rasti las. "Natural Hair Restorer" ni barvilo in se uspešno uporablja za moške in ženske lase. Steklenica z vsemi navodili se vam pošlje za plačano v naprej. Uspeh zagotovljen ali pa se vam vrne denar. VICTORIA MFG. 00., 063 Morton Bldg., New. York City. ZASTONJ Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Lmajditelji in drugi pišite ponjo danes. Patentni odvetniki: pošteni, toeni, zanesljivi. A. M. Wilson, Inc. PATENTS. 316 Viotor Building Washington, D. 0.' EMIL KISS, BANKIR, 138 Second Ave. New York, N. Y. ZASTOPNIŠTVO SLOVENSKE BANKE D. D. ZAGREB. * PRVE HRVATSKE ŠTEDIONIOE ZAGREB FRANOOSKR-SRBSKE BANKE, BELGRAD in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikanski dolar in dinar (krone) v kraju. Prodaja šifkarte za vse proge Doprema rojake iz kraja. Izvršuje vse bančne posle. Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti. PIŠITE PO CENIK Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New York, N. Y. Delnice Jadranske Banke banke v zvezi z njenim gospodarskega življa v ini je izkazalo potrebo povečan lastninska obratna sred-stva zavoda. V izvršitvi sklepa obč sedaj povišalo delniško t * milijonov kron z izdajo nominale. , '' Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakuna delnic imT^ B^pati da bojo izseljenci želeli »M fomm Si. izdaji vsled česar se je rok ?a podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra t. L Naši izseljenci, ki še niso delničarji lahko kupijo'delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini. K 760.00 Cena za eno delnico ie: (K400 za glavnico in K360 za rezerve) 1 dostevši 5% obresti od 1. jan. do 31 okt. 1922..................... K .31.70 K791.70 DELNICE IMAJO PRAVICO DO DIVIDENDE ZA L. 1922. Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to je K 48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY. POZOR! Slovene! in Hrvati ▼ Chisholm, Mina* in okolici Kadar želite nložiti denar na hranilno ulogo sli čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi Miner's Stale Bank Chisholm, Minn. Frank GouŽe, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaio trgovino lahko odpravite v mate-•rinem jeziku. "Točnos t", •'Varnost" im "Postrežba" je naše geslo. Importiranc KRANJSKE KOSE iz najboljšega jekla. Dolgost 65 in 70 centimetrov. Cena $2.00-»« rinko. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. /rumn^m^nJe^ bodo 50^0 dobile uspešno odponjoc kader uživajo SEVERA s REGULATOR Ton'ka za ženske t lWma5a bolečine, popravi neredne funkcije, poma^ naravi okrepčali oslabele ženske or^nein jim povrne normalne razmere. c£na 4l.i* VpriMjfe V lekarnah* W F SEVERA C0. cfcuaw WAP1DS, iowa DENARNE POŠILJATVE. J ugoslavi j a: Italija: 1000 kron za.....$ 3.50 100 lir za........$ 5.50 10.000 kron za____ 34.00 1000 lir za........50.00 NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, 111. Kadar mislite na stari kraj mislite na SLOVENSKO BANŽO ZAKRAJŠEK & CEŠARK 70—9th Ave. New York City. Ona pošilja denar v stari kraj potom lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami, prodaja parobrodne listke za vse važne prekmorske linije za potovanje v stari kraj in od tam sem, Izdeluje izjave za dobavo oseb iz starega kraja in dmge notarske listine. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. Postrežba točna in solidna. Established 1857 Geslo nase banke je točna postrežba in *»judnost. Vsak uradnik in uslužbenec naše banke se zaveda važnosti, da z Vami uljudno občuje,^in da Vas točno ter zadovoljno postreže. Ako stopite torej z nami v poslovno zvezo, ste lahko zagotovljeni največje pozornosti, katero boste odobravali. Tekom zadnjih petinšestdeset let se je ta banka držala vedno uljudne postrežbe napram občinstvu našega mesta. Med tem časom se je to banko postavilo na trdno podlago in v občno zadovoljnost. Gotovo se bo ta banka tudi Vara doppadla. Odprite torej še danes svoj račun v tej banki ter se e naši solidnosti še sami prepričajte. TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857