PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 261 (13.794)
Trst, petek, 16. novembra 1990
Šefa Sismija zaslišala parlamentarna preiskovalna komisija o pokolih
Za admirala Martinija Gladio le tajna vojaška struktura
Največ »gladiatorjev« je bilo v naši deželi - Martini ne ve, če je bil v nabrežinskem skladišču tudi eksploziv - Andreotti poslal seznam članov
RIM — »Ljudje iz "Gladia" niso Wli vpleteni v nobeno prevratniško dejanje kot sta bili "vetrovnica" in Petoveljski atentat.« Je včeraj izjavil Pfed komisijo za pokole admiral Ful-vio Martini, načelnik vojaške protiobveščevalne službe Sismi. To vsaj drži za 622 »gladiatorjev«, kaj so pa Počenjali njihovi »podrejeni«, ki so P“ rekrutirali posamezni gladiatorji, Pa Martini nima pojma. Prav tako ne ',er ali so ob Gladiu obstajale druge fdjoe in vzporedne strukture, ki so dRe aktivno soudeležene v notranjepolitičnem boju. Šef Sismija je včeraj Preiskovalni komisiji obširno razložil vl°go in nalogo Gladia, ki je bil po ojegovem strogo vojaška struktura, K* bi morala organizirati oboroženi ddpor na ozemlju, ki bi ga zasedle v°]aške enote sil varšavskega pakta. , v podporo te teze je Martini navedb da je kar 70 odstotkov od 622 Radiatorjev delovalo severno od pada, tako da jih je bilo kar 230 v pdrlaniji-Julijski krajini, le 19 v Emi-P-Romagni in 2 v Abrucih. Na »se-.'fovzhodni fronti« je Gladio imel 5 Sl[erilskih enot in 12 pomožnih gve-*skih jeder. Admiral je tudi pouda-
ril, da se struktura ni obnavljala, tako da je kar 43 odstotkov gladiatorjev rojenih pred letom 1930, 30 odstotkov je rojenih v obdobju 1931-40 in šele 27 odstotkov jih je rojenih po letu 1940, seznam pa je sedaj krajši, ker je medtem 45 gladiatorjev preminulo, tri pa so odstranili. Enega, ker je poročil neko češkoslovaško državljanko, drugega, ker je postal aktivist MSI, tretjega pa, ker je bil sin v iz-venparlamentarni skupini Lotta con-tinua.
Admiral Martini je tudi spregovoril o »poveljniški verigi«, ki je bila kot se spodobi za tajne službe »nenormalna«. Ko je Marini izvedel za njen obstoj (leta 1976), sta ji načelovala Henke in Miceli, operativno pa Bernini Buri in Fortunato. Martini je bil zadnjima dvema nadrejen, a kljub temu ni bil seznanjem s podrobnostmi. To »nenormalno poveljniško verigo« je po Mar-tinijevih besedah ustavaril Miceli. Glede skladišč pa je admiral navedel, da jih je bilo 139, dve sta bili odkriti, deset pa jih je postalo neuporabnih,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Šef varnostne službe Sismi admiral Fulvio Martini
Na levici spet polemike med socialisti in komunisti
RIM — Odnosi med KPI in PSI so se ponovno do skrajnosti skalili. Tokrat naj bi vsemu botrovala Occhet-tova izjava, da se je »nova KPI« za razliko od »stare Berlinguerjeve« odpovedala v zadnjih tednih številnim »ponudbam«. Socialisti so to takoj razumeli kot demokr-ščansko ponudbo partiji, da bi podprla vlado in s tem izločila iz igre socialiste.
Craxi bo v današnjem Avantiju poudaril stališče, da polemik niso sprožili socialisti, temveč komunisti. Če po Craxijevih besedah obstaja neka »velika odpoved«, je morala pred njo biti tudi neka »velika ponudba«. Podobne misli je izrazil tudi podtajnik Amato, ki ugotavlja, da je Vsa zadeva skrajno zagonetna, če ni nihče nič ponudil, čemu se je Occhetto odpovedal? »Zavrti želji, zapeljivi kači, ki se je že podala med hrastove veje?«. Forlani je že odločno demantiral, da bi obstajala kaka »velika ponudba« Occhettovi partiji.
Tajnik KPI Occhetto pa je v pogovoru z novinarji v Moskvi poudaril potrebo, da je treba odstraniti »vse okostnjake iz omare italijanske demokracije«, brez tega po njegovem ne bo demokratične prenove. Glede sedanje polemike pa je Occhetto pristavil, da je ne razume. Komunisti niso nikoli spregovorili o vladnih možnostih, komentirali so le socialistična ugibanja, da bi jim nasprotovali. »S Forlanijem smo pripravljeni spregovoriti o političnih dejstvih. Druge pogovore pa lahko s Forlanijem načnemo le pred kakim barom,« je še pristavil Occhetto.
V Zurich prispeli prvi sorodniki žrtev DC-9
RIM — Že nekaj minut potem, Ko je večerni televizijski dnevnik »Poročil vest, da je DC-9 Alitalie nnoglavil malo pred pristankom va zRriškem letališču, so prihiteli Rinate nekateri sorodniki in
h, SCi oseb' ki nai bi bile na leta‘
■ Prišel je brat stevardese Fran-^esce Pigozzi, prihitel pa je tudi zastopnik agencije Euforia, ki je Jr^očil, da je bil na letalu tudi aoi igralec Roberto Mariano. lie aSneie bskovni urad Alita-k Posredoval imena vseh potni-ie K in '-^anov posadke. Na krovu ve* . vse9a skupaj 46 oseb. Naj-nov {c bit° italijanskih državlja-Si»dk » Potrhkov in 6 članov po-jVj et' osem potnikov je imelo bil0*rfe potne liste, sedem je dVa A^rooričanov, pet Špancev, p,:) x Nernca in dva Japonca, nato tanij *30 ena oseba iz Velike Bri-Fij-J6, Libanona, Nizozemske, Polnit' *ncbie in Francije. Za štiri nar , e še niso ugotovili kakšne lasti t.nosb so Piti- Švicarske ob-Potnik* r,lnoei sporočile, da je bil Pržavr 'Jlovanni Guelfi švicarski
zbran 50 v briški mrtvašnici gIavnP*3rVe Posmrtne ostanke. V Slonel	zal le za drobce zo-
na. p0 truPel, ki so še brez ime-naj bi , l)r,vlb nepotrjenih vesteh, !a štiriwak0r že istovetili trup-^PPi tistri o banov' meb katerimi igralca m 21~letnega palermskega
v Risijevbwn,a' SJednji je vstopi1
pre in p Ul tilmih Meri per sem-irnei tnrr9^21 fuori. za sabo pa je ce. pr , * nekaj let poboljševalni-Svici v ,Tdavnini se je zaposlil v Snel videet,anu Pa le pravkar po-
t^a Bertohja3 kantavt0rja Pie-
Posadkp16/;* so urnrli tudi vsi člani Pokaj rzk °mandant Liberti je bil na So se , en’ njegovo posadko {lapje m avliali predvsem mladi k°maj n«,d temi je bil tudi pilot, , ofraia p.ni Tržačan Massimo « 9- leta 1 tSO S9 vzeli v službo clenarPesa tISt^-9a leta ie Postala a Pigozzi tUC1 ^3-letna Frances-
Švicarske oblasti so potrdile vest, da ni nihče preživel težke letalske nesreče
Prve ugotovitve švicarskih preiskovalcev: DC-9 AtttaUe je letel odločno prenizko
ZURICH :— Švicarska preiskovalna komisija za letalske nesreče je bila že včeraj na delu na pobočju hriba pri vasi Weiach. Sredi gozdiča so se še kadile razbitine italijanskega potniškega letala DC-9, ki je strmoglavilo v sredo zvečer le nekaj kilometrov stran od ziiriškega mednarodnega letališča. Že v zgodnjih jutranjih urah so kan-tonske oblasti potrdile vest, da ni nihče preživel nesreče, zato reševalnim ekipam ni preostajalo drugega, kot da so skušale čim prej pogasiti požar, ki je izbruhnil po padcu, in tako omogočiti delo izvedencev, ki zbirajo posmrtne ostanke potnikov in članov posadke.
Po prvih ugotovitvah, naj bi težko pripisali nesrečo kakemu zlahka prepoznavnemu dejavniku. Razlaga žalostnega dogodka je morda zaobjeta v registracijah obeh črnih škatel, ki so ju že našli in ugotovili, da bosta povsem uporabni, vendar so strokovnjaki že ugotovili, da bi težko mogli pripisati nesrečo slabemu vremenu ali celo meteorološkemu pojavu »windsheer«.
V obeh primerih bi tudi druga letala opozorila kontrolni stolp ziiriškega letališča, da z vremenom kaj ni v redu. Pilote je še posebno strah »windshee-ra«, to je težke zračne plasti, ki pritisne letalo k tlom, ne da bi lahko pravočasno ukrepali. Prav tako naj bi bila izključena tudi možnost atentata, saj letalo ni eksplodiralo, pač pa je prišlo do implozije, ko se je z vso silo raztreščilo na tla.
Neki tehnik je izrazil mnenje, da bi lahko šlo za posledice človeške napake, sicer pa je bilo mogoče do sedaj ugotoviti le to, da je DC-9 letel v pravilno smer, vendar odločno prenizko. Da je bil njegov let brezhiben dokazuje dejstvo, da je povsem enakomerno »pristrigel« krošnje dreves. Tudi motorja sta ga redno poganjala, saj se je dobesedno zadrl v zemljo.
Že včeraj je odpotovala iz Italije posebna komisija strokovnjakov, ki bo v sodelovanju s švicarskimi kolegi iskala razloge težke letalske nesreče.
Blagovna menjava med Italijo in Jugoslavijo se je v štirih letih več kot podvojila
Sodelovanje dvigniti na
DRAGO GAŠPERLIN
POREČ — Vrednost blagovne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo bo dosegla letos predvidoma okoli 4.600 milijonov dolarjev, torej dvakrat več kot pred štirimi leti. Italiji je uspelo tako že tretje leto zapovrstjo zmanjšati primanjkljaj, ki ga ima nasproti Jugoslaviji, žal pa je ta pozitivni premik prinesel s sabo tudi negativnega. Jugoslovani so resda občutno povečali uvoz, vendar predvsem potrošnik dobrin, dočim bi jim radi Italijani dobavljali več investicijskih dobrin, za katere pa se odloča jugoslovanski trg rajši za Nemčijo:. To je povedal v svojem priložnostnem poročilu predsednik italijansko-jugoslovanke mešane zbornice iz Milana Aldo Brignole, ko je včeraj prevzel vlogo predsedujočega 57. zasedanju Italjuga in Jugitala (Beograd) v Poreču ob navzočnosti tudi italijanskega veleposlanika v Beogradu Sergia Venta in
jugoslovanskega ambasadorja v Rimu Dušana Štrbca.
Seveda si tudi Jugoslavija želi kakovostnega skoka v dvostranski trgovini in siceršnjih oblikah gospodarskega sodelovanja: na italijanski trg bi raje ne pošiljala predvsem surovin oz. polizdelkov, ampak tudi končne industrijske proizvode, skratka, blago z višjo dodatno vrednostjo. Če pa gre zamude pri vsebinskem oplajanju menjave naprtiti z ene strani posledicam zdajšnje težke prehodne faze, ki jo označujejo vsestranske reforme (prihodnji mesec pa bodo še volitve) v Jugoslaviji, je z druge strani res, da imajo italijanska podjetja (v prvi vrsti manjša) hude težave glede zavarovalnega kritja in posledičnega ugodnega refinanciranja izvoza na kredit. To ne velja toliko za preskromno dotacijo SACE, kolikor in zlasti za ves italijanski kreditni sistem, ki je v pogledu odnosov z industrijskim odločno zastarel; banka bi
višjo raven
vendar ne smela biti več šparovček, ampak eno od bistvenih sredstev za financiranje in torej za razvoj industrijskih ter gospodarskih dejavnosti sploh. Ravno to pa močno zavira tudi prehod k dolgoročnejšim oblikam tehničnega in proizvodnega sodelovanja med sosedama, ki edino lahko zajamči trajnejšo, trdnejšo, tehnološko visoko razvito kooperacijo. Nič čudnega torej, da na tem področju Italijo prehitevata Nemčija in Avstrija,-škoda, kajti italijanska tehnologija je v mednarodnem merilu zelo cenjena. Vsklajenost med kreditnim ter proizvajalnim aparatom pa bi ne nazadnje veliko prispevala h kakovostni izboljšavi tudi blagovne strukture v trgovini med Italijo in Jugoslavijo, kakor še v maloobmejni izmenjavi po tržaškem in goriškem avtonomnem računu. Nevarnost, ki grozi temu izjemnemu instrumentu, bodo ločeno obravnavali danes v ustrezni delovni NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Poročilo predsednika jugoslovanske vlade Markoviča v zveznem parlamentu
Jugoslaviji grozi razpad, vendar jo je z zaupanjem mogoče rešiti
Kmalu podpis sporazuma o klasičnem orožju
BEOGRAD — »Verjamem, da se vsak naš državljan zaveda realnih interesov in raznih vezi, ki nas prežemajo in katerih sekanje, bi prineslo vsem nam ogromno škodo. Duh sodelovanja in povezovanja, ki je prevladal v Evropi (naša bodočnost pa je lahko samo evropska), nas ne sme zaobiti. Uspešno uresničena reforma nam na široko odpira vrata Evrope, vse ostalo pa mora ostati za nami kot odvečno zgodovinsko breme.« S temi besedami je jugoslovanski predsednik vlade Ante Markovič končal svoj referat, v katerem je delegatom jugoslovanskega parlamenta govoril o vseh dilemah, krizi, sporih in izhodih iz njih, ki obremenjujejo Jugoslavijo.
Opozoril je, da obstajata samo dve možnosti: ali bo Jugoslavija razpadla, ali pa bo zbrala dovolj moči, da na novih, zdravih osnovah gradijo njeni prebivalci novo zaupanje. Markovič je pri tem opozoril, da se skuša na vsako ceno zaustaviti reforme procese - od direktnega kršenja jugoslovanske ustave in zvezne pravne ureditve do suspenza tega sistema. Pri temu, kdo je ta, ki ruši državni pravni red, je bil Markovič zelo konkreten. Jasno je povedal, v čem je krivda Slovenije, Hrvaške in Srbije, a poudaril je, da oblasti v posameznih republikah to delajo samo zato, da bi ohranili svoj položaj in obstoječe odnose. Opozoril je, da se vse pogosteje dogaja, da visoki predstavniki posameznih republik na svojih obiskih v tujini nastopajo tako, kot da Jugoslavije ne bi bilo več. »Ne moremo pobegniti od resnice, da smo s svojim notranjim obnašanjem de facto blokira-
li že odprt proces za začetek pogovorov z Evropsko skupnostjo, o vstopu v Svet Evrope, OECD, kot tudi za postopno odpiranje mednarodnega trga kapitala do našega gospodarstva,« je dejal Markovič.
Pri tem je poudaril, da ohranjevanje tega kaosa grozi, da bi se Jugoslavija lahko spremenila v faktor »balkanizacije« Evrope, namesto da bi bila aktivni činitelj »evropeizacije« Balkana.
Izhod iz sedanje krize jugoslovanska vlada in njen predsednik vidita samo v dveh poteh: ena je državljanska vojna, druga, za katero se zavzema Markovičeva vlada, pa je zamrznitev sedanjih nasprotij in spoštovanje zvezne ustave in zakonodaje, dfokler ne bo sprejet novi dogovor o prihodnosti Jugoslavije. Ta pa bo mogoč šele potem, ko bodo v vsej Jugoslaviji končane večstrankarske Volitve in ko bodo vse republike dobile svoje prve povojne večstrankarske parlamente. Torej, šele zakoniti nosilci oblasti, tisti, ki so jih izvolili ljudje, se bodo lahko pogovarjali in pogajali o bodoči podobi tako imenovane »tretje Jugoslavije«.
Dobršen del včerajšnjega referata pred zveznimi delegati, je predsednik Markovič namenil tudi gospodarskim vprašanjem. Že dolgo se namreč govori, da njegov tečaj dinarja (7:1 proti nemški marki) ne more vzdržati in vse več je govoric o skorajšnji devalvaciji dinarja. Te govorice je danes Markovič demantiral in dejal, da bo vlada vztrajala pri sedanjem dinarskem tečaju, da pa bo skušala omejiti porabo in
umiriti divjanje cen. Zmanjšali naj bi tudi obseg denarja v državni blagajni. Jugoslavija lahko iz tujine računa na najmanj 2,5 milijarde dolarjev pomoči, ki bo namenjena spodbujanju novega oblikovanja strukture gospodarstva, zlasti majhnih in srednjih podjetij.
V premiero vem govoru je bilo zaslediti tudi nekaj novosti oziroma opredelitev okoli problemov, o katerih je doslej molčal. Med njimi je prav gotovo vprašanje Kosova. Namreč, jasno in glasno je povedal, da mora Srbija tej pokrajini vrniti njene zakonite organe, torej, da mora na Kosovu spet začeti delovati pokrajinska skupščina, izvršni svet in vsi drugi organi, ki jih je Srbija razpustila.
Ko je govoril o prihodnji ureditvi Jugoslavije, je poudaril, da o tem ne morejo odločati kakšni zvezni državni organi, ampak morajo biti nosilci odločitve republike oziroma jugoslovanski narodi, ki živijo v njih.
Kot pomemben pogoj mirnega prehoda v novo, tako imenovano »tretjo Jugoslavijo«, je Markovič danes poudaril stabilnost sedanjega zveznega parlamenta in zvezne vlade. V ta namen so danes delegati zveznega zbora tega parlamenta sebi in vladi podaljšali mandat za toliko časa, dokler se v Jugoslaviji ne bodo povsod končale večstrankarske volitve in se ne bo oblikoval večstrankarski jugoslovanski parlament.
JANJA KLASINC
DUNAJ — Pred ponedeljkovo otvoritvijo pariškega zasedanja KVSE bodo svečano podpisali tudi dokončno besedilo sporazuma o omejitvi konvencionalnega orožja (CFE). Sporazum je sad dunajskih pogajanj med predstavniki NATO in Varšavskega pakta, do končnega besedila pa je prišlo v rekordno kratkem času, saj so se prva pogajanja CFE začela marca lani. V sporazumu so navedene zgornje meje za oklopna vozila, artilerijo in letala.
Ob podpisu tega dogovora bosta obe strani sklenili še dogovor o odložitvi pogovorov o zmanjšanju števila vojakov, ob tem da se bodo vse države morale obvezati, da že dogovorjenega števila ne povečujejo. Ob tem bo sklenjen tudi dogovor, da naj bi Nemčija v treh ali štirih letih zmanjšala število vojakov na 370 tisoč, od česar naj bi jih 25 tisoč bilo v mornarici. Obveznost Nemčije bo sprejeta v obliki politične izjave, podrobno pa je obrazložena v besedilu sporazuma »2 + 4« med obema bivšima Nemči-jama in štirimi zmagovalkami II. svetovne vojne. Sporazum so sprejeli na septembrskem zasedanju v Moskvi.
O datumu in razpisu plebiscita v Sloveniji bo govor v Skupščini
Polemike o Fanfanijevem odhodu v Irak Napadi na Andreottija in De Michelisa
LJUBLJANA — Plebiscit in vse zapletene politične povezave z njim so še vedno v ospredju zanimanja slovenske javnosti. Včeraj je bila cela vrsta sestankov, dopoldne pa je na vprašanja novinarjev odgovarjal predsednik slovenske skupščine France Bučar. Povedal je, da je pobuda za plebiscit nastala v Demosu, da je nujen in da je imel najprej pomisleke, sedaj pa je mnenja, da ga je treba narediti.
Ob 13. uri je Bučar predsedoval predstavnikom poslanskih klubov in torej predstavnikom vseh devetih poslanskih skupin, ki so zastopane v parlamentu. Dogovorili so se, da bo slovenska skupščina v torek na skupnem zasedanju razpravljala o plebiscitu, niso pa dosegli dogovora o načinu razprave in predvsem o zakonskem besedilu. Predlog naj bi izdelala vlada, o podrobnostih, ki pa so seveda vsebinskega značaja, pa naj bi se dogovorili na vsestrankarskem sestanku, ki naj bi ga za ponedeljek sklical predsednik Demosa Jože Pučnik.
Osnovno vprašanje, okoli katerega se vrtijo vse vsebinske in z njimi tudi zaostrene politične polemike, je datum plebiscita. Demos je predlagal 23. december in torej dan pred božično nočjo, na zasedanju vodstev strank pri slovenskem predsedstvu pa so govorili o raznih datumih in se dogovorili, da bi bil do 20. januarja.
Ta dilema je bila tudi v ospredju zasedanja sveta Slovenske demokratske zveze, ki se je sestal včeraj popoldne v prostorih skupščine. Svet je najvišji organ stranke in mu je obširno poročal o opravljenem delu in o plebiscitu predsednik Dimitrij Rupel.
Odločno se je izrekel za plebiscit ker predstavlja zgodovinsko priložnost slovenskega naroda za osamosvojitev. Podrobno je tudi poročal o sestanku Demosa in kasnejšem sestanku izvršnega odbora Slovenske demokratske zveze, kot tudi o vseh zapletenih razgovorih, ki so sledili tej pobudi. V tem okviru je obravnaval tudi zapleteno mednarodno povezavo in se izrekel za kasnejši datum.
Toda večina navzočih predstavnikov stranke zlasti s podeželja, se z odložitvijo datuma ni strinjala in vztrajala na takojšnjem razpisu in takojšnji ločitvi Slovenije od Jugoslavije. Prav nič niso učinkovali Ruplovi argumenti, da je treba razvozlati problem mednarodnega priznanja Slovenije, saj lahko grozi politična in gospodarska blokada z vsemi posledicami.
Člani širšega vodstva so mnenja, da si ljudje želijo akcije, da nočejo več čakati. Srbi nas ropajo in ta rop slovenskega premoženja je treba ustaviti, pravijo. Nobenega čakanja več, važno je, da se pokaže enotno voljo slovenskega naroda.
BOGO SAMSA
RIM — Fanfanijeva pripravljenost, da na prošnjo sorodnikov italijanskih talcev odpotuje v Bagdad in skuša doseči njihovo izpustitev, je že sprožila celo vrsto polemik. Potem ko je zunanji minister De Michelis v sredo iz ZDA izrazil svoje nasprotovanje Fanfanijevi misiji, se je proti temu včeraj izrekel tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Claudio Vitalone. Tudi PSI je mnenja, da do misije ne sme priti. To je povedala odgovorna za zunanje zadeve pri stranki Margherita Boniver, ki je tudi poudarila, da se ji zdi, da je zdaj »odveč razpravljati o umestnosti Fanfanijevega posredovanja za talce, ko je zunanji minister jasno povedal, da tak poseg ne bi bil primeren.«
Proti Fanfanijevemu potovanju se je izrekla tudi demokristjanka Fumagallijeva, zato pa je Fanfani, ki je imel včeraj v zvezi s svojo morebitno misijo celo vrsto srečanj, deležen podpore komunistov, proletarske demokraci-
je, zelenih in zelenih mavrice. S tem v zvezi je treba omeniti pismo predstavnika zelenih Capanne ministrskemu predsedniku Andreottiju. V pismu Capanna pojasnuje, da je pooblastil skupino odvetnikov, ki naj bi Andreottija in De Michelisa prijavili sodstvu, zaradi že storjenega »kaznivega dejanja opustitve nudenja pomoči italijanskim talcem v Iraku in sodelovanja pri večkratnem namernem umoru, če bi v primeru vojnega spopada zaprti italijanski državljani izgubili življenje.« Tudi zeleni mavrice so preko svojega glasnika Ronchija sporočili, da so med parlamentarci začeli z zbiranjem podpisov, da bi nato v parlamentu glasovali o nezaupnici De Mic-helisu. Ronchi se je pri tem skliceval na to, da italijanska ustava »prepoveduje vojno kot sredstvo za reševanje mednarodnih nasprotij in ne predvideva nikakršnega pooblastila mednarodnim organizacijam za napoved voj-
ne, saj le parlament lahko proglasi vojno stanje.«
Na mednarodnem prizorišču pa se najbrž vse bolj oddaljuje možnost diplomatske rešitve zalivskega zapleta. Vse manj je možnosti, da bi prišlo do novega arabskega vrha, iz ZDA pa prihajajo novice, da so pod orožje poklicali še 72.500 rezervistov. Da VVashing-ton resno misli na skrajno rešitev, govorijo tudi vztrajna prizadevanja državnega sekretarja Bakerja, da bi pripravil teren za sprejem resolucije v varnostnem svetu, ki bi izrecno dovolil uporabo sile za osvoboditev Kuvajta. Tako bo že jutri v Ženevi srečal zunanje ministre Zaira, Etiopije in Slonokoščene obale, v nedeljo pa se bo pogovoril še s kolegi iz Romunije, Finske, Sovjetske zveze in Velike Britanije, nato pa še iz Kolumbije. V sredo se je Baker sestal s kanadskim zunanjim ministrom, ki je že zagotovil podporo Ottawe.
Tajnik KPI Occhetto v Moskvi
Tajnik KPI Achille Occhetto je bil včeraj gost voditelja SZ Gorbačova (AP)
Za Mihaila Gorbačova prihaja trenutek resnice
MOSKVA — Za Mihaila Gorbačova je napočil trenutek resnice. Tako vsaj piše sovjetska tiskovna agencija Tass, ko napoveduje današnje zasedanje vrhovnega sovjeta, na katerem od predsednika Gorbačova pričakujejo, da bo v svojem govoru podal jasno sliko o položaju v državi, predvsem pa naj bi podal konkretne predloge za stabilizacijo.
Da se za Gorbačova najbrž res približuje trenutek resnice, pa ne kaže samo predihfarktno stanje sovjetskega goS' podarstva temveč tudi upor članov sovjetskega parlamenta^ ki so v sredo po krajših počitnicah ob vrnitvi v parlament ^ velikansko večino zavrnili predlog dnevnega reda, ki 9a K pripravil prezidijum vrhovnega sovjeta in na dnevni re postavili eno samo točko: položaj v državi.
Na današnjem zasedanju bodo prisotni tudi vsi vodite1! sovjetskih republik, Tass pa napoveduje, da bo zasedanj izredno napeto, pa čeprav ima Gorbačov v parlamentu v činsko podporo. Napetost Tass napoveduje tudi zato, k^ naj bi za govorniškim odrom prišlo do neposrednega d boja med Gorbačovom in Jelcinom.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
:daja L J ZTT	Član italijanske
> tiska V”	Trst	i||3|]	časopisnih
r	^	založnikov FIEG
• Za Martinija
ker so nad njimi zgradili razne objekte. Ta skladišča so pregledovali vsakih šest mesecev. Glede skladišča pri Nabrežini pa Martini ne ve, če se je v njem nahajal tudi eksploziv. Gotov je le za neko drugo skrivališče, v katerem je bil plastični eksploziv, ne pa za nabrežinsko.
Šef Sismija je včeraj obširno govoril tudi o »seznanjanju« politikov s tajno strukturo Gladia. Pismena sporočila so po njegovih besedah prejeli Craxi, Spadolini, Goria, Zanone, De Mita in Martinazzoli. »Na pravih briefingih« pa so s strukturo seznanili Andreottija, Cossigo, Guija, Forlanija, Lattanzia in Lagoria. Včeraj se je izvedelo tudi imena politikov, ki so obiskali center za urjenje diverzantov pri Algheru. To so bili Taviani (leta 1958), Andreotti (1961), Taviani (1965), Cossiga (1967), Gui (1969), Lagorio (1980), Zanone (1988) in podtajnika Sanza in Rubbi.
Komisar Cicciomessere je ob vsem tem pripomnil, da je leta 1985 Spadolini podpisal kot obramni minister sporazum o ustanovitvi koordinacijskega odbora za vodenje »neortodoksne« vojne. Ta pripomba ob Marinijevih iz-
1
javah je v popolnem nasprotju z včerajšnjimi zagotovili predsednika senata Spadolinija, ki trdi, da ni bil seznanjam o obstoju Gladia ali kake podobne strukture, ko je bil obrambni minister in predsednik vlade. Spadolinija bi morala danes poslušati parlamentarna komisija za tajne službe. Pri kateri se bo danes zglasil tudi predsednik vlade Andreotti, ki ji je pred tem že včeraj poslal seznam 622 gladiatorjev in vse dokumente o Gladiu.
Medtem pa se preiskava beneškega sodnika Cassona o petoveljskem atentatu in strmoglavljenju letala Argo 16 bliža koncu. Danes bi moral zaslišati bivšega podtajnika za notranje zadeve Angela Sanzo, ki je pred časom izjavil, da je bil kot podtajnik seznanjem z obstojem neke tajne vojaške strukture.
• Sodelovanje
skupini, drži pa, da so se že vsi izrekli za njegovo ohranitev, seveda z vsemi potrebnimi prilagoditvenimi popravki, zlasti pa s pospešitvijo obračunskih oz. plačilnih mehanizmov. Predloge s tega zasedanja bo vzela v pretres konec novembra v Beogradu pristojna mešana komisija.
Dvostransko sodelovanje so sicer ocenili pozitivno, vendar zadobiva ob velikih spremembah okolil nas drugačne razsežnosti in ga je po le-teh tudi treba naravnati. Bližamo se Evropi, ki ne bo več razdeljena na vzhodno in zahodno in v kateri se uveljavljajo tudi novi modeli oz. območja sodelovanja (na primer London-Pariz-Porurje-Amsterdam in Barcelona-Se-verna Italija-Bavarska-Češkoslovaška s podaljškom na Jugoslavijo in Madžarsko). Italija in Jugoslavija sta z doseženimi sporazumi pravzaprav prehitela dogodke (in zgodovina jima je dala prav) ter prešli v novo fazo sodelovanja v sklopu širše mednarodne soldiarnosti - od Alpe-Jadrana do skupnosti za srednji in južni Jadran oz. Jadranskega projekta ter Pentago-nale. Jugoslavija lahko kot »zgodovinski lider« na področju družbenoekonomskih preosnov v tem delu Evrope veliko prispeva k izgradnji politične enotnosti na celini, a Italija jo bo še naprej podpirala, tudi v njenih prizadevanjih za pristop k Evropski skupnosti - seveda kot celovito državo.
Med drugim so včeraj spregovorili -poleg predsednika Jugitala Momira Vickoviča - predsednik Gospodarske
zbornice Jugoslavije M. Pavič, Ponla[-nik zveznega ministra za gospo r ske odnose z tujino J. Majcen, dire -n zagrebškega urada ICE G. ^a°abgr-predsednik tržaške Trgovinske z niče G. Tombesi. Iz Furlanije-JmJI ^ krajine smo videli tudi predse tržaške delegacije Italjuga G. Pe 5. ca, podpredsednika te delegoed p Boleta, predsednika goriške dele^ ie-je Italjuga Hadrijana Korsija, ra ^ Ija TKB V. Svetino in soravnateh^ Semena, predsednika sekcije z<\ edni-njo trgovino pri SDGZ oz. Pie ^nski ka ustrezne konzul te pri	Mek'
zbornici M. Košuto, Hnančnega torja družbe Safti S. Kapiča, di ^le. družbe Noricam S. Čebrona P . „nike vilne naše podjetnike in zaS organizacij.	n:c sta
Predsedstvi mešanih zb0 :bolj ža' podelili posebna priznanja o l pod' služnim članom: zlato '7,ed/vraiocc^1 presedniku Italjuga Francu	^ru-
ju, srebrno pa poleg nekat gim tudi Hadrijanu K°rsIl \Qlovn>kn Tombesi pa je izročil Pre pbno Prl ljubljanskega Mercatorja P° oVinsk znanje za sodelovanje s 9 zbornico.
Na Obali je število zaposlenih vsak dan
• v •
mzje
KOPER — Število zaposlenih v južnoprimorski regiji se iz meseca v mesec znižuje, hkrati pa skokovito narašča brezposelnost. Oktobra je bilo v šestih primorskih občinah brez zaposlitve 4.237 delavcev, ali 70 odstotkov več, kot v istem mesecu lani. To pomeni približno sedemodstotno relativno brezposelnost, v kratkem pa bi lahko ta stopnja brezposelnosti Presegla deset odstotkov.
Pred leti je znašala stopnja brezposelnosti le odstotek ali dva. Slo pa je v glavnem za take brezposelne, ki so to bili bolj iz for-rnalnih razlogov, ali pa take, ki so skozi status brezposelnosti pridobili take ali drugačne ugodnosti. Ned vsemi brezposelnimi pa je danes le malo takih. Kar 1153 je brezposelnih zaradi stečajev, ki lih na Koprskem že doslej ni bilo jnalo - Stil Koper, Vinakoper, tiskarna Jadran, Krasmetal Sežana, iskra Sežana, Tomos, Galeb, zdaj Pa napovedujejo stečaje in likvidacijske postopke še nekaterih drugih podjetij. Kar dve tretjini brezposelnih ne prejema nobene denarne pomoči. V koprskem za-Vodu za zaposlovanje menijo, da Se bo število brezposelnih še povečalo, pa čeprav morda ne več jeliko na račun stečajev. Prav lah-bi se zgodilo, da bo zakon o sPremembah in dopolnitvah zako-ea o delovnih razmerjih v marsi-®rn olajšal postopek odpuščanja dvečnih delavcev, to pa bi pomedlo še večjo množico nezaposle-
, hia koprskem zavodu za zapos-J?vanje pomagajo kolikor morejo, ^ko so letos dvestotim delavcem biogoCUi, da so prejeli denarno adomestilo v znesku 24 mesečnih sebnih dohodkov naenkrat in se Pomočjo tega denarja lotili sa-p °stojne obrti ali podjetništva, omagajo zaposlovati pripravnike, hiim tako omogočajo vsaj prvi i.2 delom, pomagajo pri neka-n rih prekvalifikacijah itd. Značil-° je, da je med brezposelnimi T l!64 distih, ki najmanj znajo.
ako je brez dela ostalo 1268 poteznih delavcev in 355 delavcev jz Poklica. Prav tako je brez za-slitve več kot 200 gimnazijskih Jturantov, 160 ekonomskih teh-Jov, 49 zdravstvenih tehnikov, p Jr pa je med brezposelnimi ki; 1 920 takih, ki so končali po-izoh10 *0i0' 998 s srednješolsko I7s r.azbo- Med brezposelnimi je izobr^p1 Z viši° in 113 z visoko
B. Š.
zastopnik PEUGEOT TALBOT
autopalma „
Enrico Burra & c.
peugeot
LI'A Romeo s;
4X4 1984 sre
dlOBlANCHI Y Slvoriave ba r°en AX 10
Mercedes
Ppl
C:
tel?nSlm0 (TAVA ^ednarort '(0432) 570627 - 0dna Predklicna š«
Cimos prisiljen seliti »črno« delo v Nemčijo
KOPER — Zaradi zapletov v zvezi s postavitvijo nove lakirnice in linije za kataforezo na zemljišču koprskega Cimosa, so morali v tej koprski tovarni avtomobilov vsaj začasno poiskati drugačno rešitev. Prav jutri bodo začeli voziti v Nemčijo vse tiste sklope, ki bi jih morali zaščititi s kataforezo. To delo bo za Cimos opravilo podjetje Stahl iz Schifferstadta pri Manheimu.
V koprskem Cimosu so nameravali proizvodni proces pri izdelavi nekaterih avtomobilskih sklopov zaokrožiti tudi s sodobnim sistemom površinske zaščite teh izdelkov. Tako so nameravali postaviti lakirnico in v njej opremo firme Eisenmann. Zaradi pomislekov o tem, da bi dejavnost lakirnice lahko vplivala na okolje, pa so se postopki in vsa soglasja, potrebna za postavitev lakirnice, nekoliko zaustavili in v koprski občini še zmeraj niso izdali potrebnih dovoljenj. Ker pa so pri Cimosu že začeli s serijsko proizvodnjo nekaterih ključnih delov za Citroenova vozila (pedali sklop za novi FX), se zaščiti teh delov pač ne morejo odpovedati. Tudi ne morejo v ne-
Težave pri izolski obvoznici
IZOLA — Že minule dni bi morali delavci SCT začeti s popravilom izolske obvoznice. To pa se ni zgodilo in mnogi so že mislili, da so za to krive poplave, ki naj bi pobrale za popravilo potreben denar. Danes pa nam je Stane Černe iz korpskega gradbišča SCT povedal, da bodo prihodnji teden le začeli popravljati nevarno izolsko obvoznico na obalni cesti, ki se je na več mestih občutno posedla. Na odseku, dolgem 1600 metrov, bodo položili ustrezno peščeno-kamnito podlago in cestišče znova asfaltirali. Promet bo zato po tej obvoznici zaprt in ga bodo usmerili skozi Izolo. Dela bodo trajala največ mesec dni, sicer pa bo vse najbolj odvisno od vremena. Zdaj je že jasno, da bodo takoj po 29. novembru asfaltirali tudi zadnjih 500 metrov štiripasovnice med semedelsko vpadnico in Žusterno. Zvedeli smo, da graditelji ceste napovedujejo tudi na koprski štiripasovnici posedanje ceste, saj naj bi zdaj ceste gradili prehitro in se zato material preprosto nima časa utrditi v močvirnatem, oziroma drsečem zamljišču. Zato bodo šele druge asfaltne prevleke trajale nekoliko dalj časa.
B. Š.
dogled čakati na dokončno odločitev občinskih organov. Tako bodo začasno vse, kar bodo naredili v Kopru, morali prevažati v Nemčijo in delo opraviti tam. V Cimosu trdijo, da bo to trajalo vsaj eno leto, hkrati pa se direktor Cimosa Boris Bernetič sprašuje, kako je mogoče, da ta dejavnost v Nemčiji ekološko ni sporna, pri nas pa je. Trdi namreč, da bi v Kopru postavili do zadnje podrobnosti enako opremljeno lakirnico, ki je zasnovana tako, da kar najmanj obremenjuje okolje. Vožnja vseh delov v Nemčijo ne pomeni samo dodatnih stroškov, ampak tudi manj dela za tukajšnje delavce, kajti nekatere sklope bodo morali po opravljeni kataforezi tudi sestaviti in opremiti v Nemčiji. Marsikomu se ob vsem lahko le dobro zdi. Vsaj enkrat selimo umazano (če je to res) delo iz Jugoslavije v neko razvito državo in to celo tako državo, kjer so njeni prebivalci posebej občutljivi na ekologijo. Za mnoge pa je to najboljši dokaz, da kataforeza le ni tak bav-bav, kot so ga razglasili v Kopru.
SENOŽEČE —: Prebivalci Laž se že več let pritožujejo zaradi moteče bližine velikega kamnoloma, ki ga ima tukaj SGP Primorje. Lažence motijo prah, hrup, smrad in druge nevšečnosti, ki po splošnem prepričanju slabo vplivajo na okolje oziroma počutje in zdravje ljudi. S takšnimi utemeljitvami so se prebivalci tega predela pred nekaj več kot dvema letoma uprli tudi napovedani širitvi kamnoloma.
Takrat so se predstavniki sežanske občine in KS Senožeče, v katero sodijo Laže, tudi dogovorili, naj investitor poišče novo lokacijo za separacijo, asfaltno bazo in betonarno ter upoštevaje naravne okoliščine pripravi takšen predlog za širitev kamnoloma, ki ne bo vplivala na naselje Laže.
Sedaj je pripravljen osnutek sprejemljivejšega lokacijskega načrta kamnoloma, ki naj bi obsegal 37,7 hektara. Lokacijski načrt obravnava območje, ki je na vzhodu omejeno z novo dovozno cesto v separacijo, na severu z magistralno cesto Senožeče-Postojna ter na zahodu z lokalno cesto proti Lažam. Načrt predvideva tudi lokacijo za separacijo, betonarno in as-
Zdraviliška arhitektura na Obali
PORTOROŽ — V Kristalni dvorani za goste sicer zaprtega portoroškega Hotela Palače so odprli razstavo Arhitektura zdraviliško-kopališkega mesta 19. stoletja, ki predstavlja t. i. »avstrij-sko-ilirsko obalo« in predvsem kraje Gradež, Portorož ter Opatijo. Pripravila sta jo tržaška arhitekta Evelina Bet-te in Mauro Trani, ta tema pa je bila njuna diplomska naloga na fakultuteti za arhitekturo v Benetkah. S pomočjo cele vrste dokumentov, skic, fotografij, projektov skuša razstava predstaviti celovito podobo pojava zdraviliškega turizma v posameznih srednjeevropskih krajih. Za vse je značilna skoraj identična arhitektura 19. stoletja v secesijskem, oziroma tudi že neoklasicis-tičnem slogu. Vsi arhitekturni elementi so si, čeprav v različnih krajih -podobni. Gre namreč za razvoj obmorskih ali trgovinskih naselij, ki so nenadoma postala termalna zdravilišča, nekoč dostopna le izbranim, od tedaj pa dostopna vsem. Začenja se organiziran turizem. Značilne so promenade, obalne ulice, dolgi pomoli in igralnice. Gre za vrsto podrobnosti in določeno urbanistično logiko, ki jo skušata odkriti avtorja razstave. Zanimivo je, da so jo organizatorji (Obalne galerije Piran) postavili v zgodovinski objekt, o kakršnem razstava pripoveduje. V sami Kristalni dvorani pa so postavili razstavno ogrodje, ki spominja na nekoč značilne platnene kabine obmorskih kopališč.
faltno bazo, ki bi bile od naselja oddaljene približno 700 metrov. Po zagotovilih strokovnjakov inštituta Jošef Stefan s takšno rešitvijo Lažencev soseščina velikega gradbenega obrata sploh ne bi motila.
Predvideni so namreč tudi številni zaščitni ukrepi. Tako bi kot zaščito pred škodljivimi vplivi delovišča ohranili greben hriba_ Travnika ter dovolj visoke brežine kamnoloma. Ob lokalni cesti proti Lažam obljubljajo zaščitni zeleni pas, temeljito pa naj bi obnovili vse tudi komunalne naprave: vodovod, električno omrežje, kanalizacijo, komunikacije... Osnutek lokacijskega načrta predvideva tudi vse možne ukrepe za zmanjšanje nadležnih prašnih izpuhov, kar naj bi dosegli z odpra-ševalnimi napravami, zaprtimi transportnimi trakovi, oroševa-njem odlagališč kamenja in peska in podobno.
Se ta teden bo osnutek načrta obravnaval občinski izvršni svet, avtorji dokumenta in investitorji pa odločilne pripombe pričakujejo med obvezno javno razgrnitvijo lokacijske dokumentacije.
JANEZ ODAR
A. R. Penck »novi diviak« v galerijah Slovenije
PIRAN — V treh Obalnih galerijah (Galerija Loža, Meduza Koper in Mestna galerija Piran) že več tednov razstavljajo dela enega najpomembnejših sodobnih nemških slikarjev in kiparjev. Enainpetdesetletni umetnik, nad čigar ustvarjanjem bedi slovita kolnska galerija Michaela Wer-nerja, sodi med deset najbolj iskanih likovnih avtorjev v svetu.
A. R Penck je pravzaprav psevdonim za Ralfa Winklerja, ki se je leta 1980 preselil iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo, dobitnik Rembrandtove nagrade Goethejevega sklada v Baslu, živi in dela v Kblnu, Dublinu, Londonu in Diis-seldorfu. V piranski in koprskih galerijah (šestega decembra se bo razstava preselila tudi v ljubljanski Cankarjev dom) je predstavljenih 46 del iz sorazmerno dolgega obdobja od 1977 do 1989. Gre za obdobje, v katerem se je najbolj uveljavil in obdobje, v katerem je zanj značilna ikonografija, ki trenutno spominja na otročje čire-čare ali grafite, dosegla vrhunec. A. R. Penck sodi poleg Baselitza, Liipertza, Kiefer-ja, Polkeja in Immendorffa v tisto generacijo povojnega nemškega slikarstva, ki ga označujejo kot neoekspresionizem in jim lepijo oznako »novi divjaki«. To je znana nemška likovna scena osemdesetih let, ki je dala poglaviten ustvarjalni pečat v minulem desetletju. Njegove podobe so stilizirane človeške figure, teksti in forme, raznešene po sliki. »Slika je nekakšna "pittura infinita", podoba, v kateri se utelesi večni vitalistični princip, poetika sublimnosti kot meja med človeškim in božanskim,« je o njem zapisal umetniški vodja Obalnih galerij Andrej Medved.
Povejmo zanimivost, da dosegajo njegova dela na trgu astronomske cene. Te slike, ki so zdaj pri nas, so naprodaj za od 75 tisoč do 200 tisoč nemških mark. Vsa gostujoča dela v Sloveniji skupaj pa so vredna pet milijonov mark. Skoraj gotovo je, da A. R. Penck v Sloveniji ne bo prodal nobene slike, zato se mnogi sprašujejo, kako je sploh mogoče, da je Andreju Medvedu in Toniju Bi-loslavu iz Obalnih galerij uspelo privabiti takega avtorja (ki ga sicer zanimajo le razstave v Londonu, New Yorku in morda še kje) v Piran, Koper in Ljubljano. Odgovor je v resnem pristopu. Prav ta razstava (trenutno največja z deli A. R. Pencka v Evropi) dokazuje, da slovenske galerije vendarle niso tako provincialno zakotne in da je s primernim strokovnim odnosom do velikih kulturnih dosežkov mogoče privabiti tudi take avtorje, po katerih svet najbolj povpračuje.
Boris Šuligoj
Pripravljen predlog o širitvi kamnoloma

ZASTOPNIK
fg) LANCIA ^
IZREDNE PRILOŽNOSTI
FIAT	126-127
UNO 45 in UNO 60 S PANDA 30 in 45 RIJMO 65 in 131 GROMA CHT in 2,0 IE LANCIA DELTA 1,3 in 1,5
PRISMA 1,6 in DIESEL BETA 1,6 BN in HPE 1,6 GAMMA BN 2,0 ALFA SUD 1,2 RENAULT R 5 in R 18 CITROEN DVANE 6	-
VOLKSWAGEN GOLF SEAT	IBIZA 1,2 GLX
AUSTIN METRO INNOCENTI MINI 90 CENE
od 2.000.000 do 10.000.000
A. RUGGENINI
Drevored Tricesimo 13 VIDEM - TAVAGNACCO mednarodna predklicna štev. 9939 ITALIJA (0432) 570595
Organizzazione Renault	'SfCS/
Priložnosti
FIAT	126 P4 650 cc	1982
FIAT	PANDA 750 CL	1986
FIAT	UNO 60 5P1100 cc	1988
FIAT	UNO 45 S 5P 950 cc	1985
FIAT	RITMO 75 S	1983
RENAULT	Supercingue TC 3P 950 cc	1985
RENAULT	Supercinpue GTL 3P1100cc	1985
RENAULT R5 Alpine 1400 cc		1979
RENAULT	R9 TLE 1100 cc	1985
RENAULT	ESPACE TSE 2000 cc bencin	1987
INNOCENTI MINI TRE		1982
ROVER	RANGE ROVER 2P	
	plinski pogon	dec.1979	
DOSTAVNA IN KOMBINIRANA VOZILA		
RENAULT, OPEL različni modeli
BORTOLOTTI
ZASTOPNIK RENAULT Drevored Venezia 120 C0DR0IP0 ■ VIDEM (ITALIJA) tel. (0432) 900777 mednarodna predklicna štev. 9939
VIDEM
PORDENON	^
£2DR0iPg	G0R|CA
Friulauto s.p.a.
VIDEM - PORDENON P0RT0GRUAR0 ■ CERVIGNAN0
AUTOBIANCHI A 112	1971	rjav
INNOCENTI MINI		
»CLUBMAN«	1981	temnoplav z
		vinilsko streho
FIAT 128 1100	1973	zelen
FIAT 127 S	1981	bel
FIAT 127	1979 srebrn metal.	
FIAT PANDA 30	1983	bel
FIAT RITMO 60 CL	1982 sinjeplav metal.	
FIAT 131 1,3 CL	1975	bel
LANCIA DELTA 1,6	1983	srebrn metal.
LANCIA PRISMA 1,6	1983	rjav metal.
LANCIA DELTA 1,5	1981	sinjeplav
VW GOLF 1100/3P	1981	rdeč
RENAULT 14 TL	1982	bež
RENAULT 9 TD	1984	bel
MERCEDES 240 D	1984 temnoplav	
MEDNARODNA PREDKLICNA ŠTEV. 9939
VIDEM: Ul. Nazlonale 17 - tel. (0432) 570345 PORDENON: Drevored Venezia 59 tel. (0434) 30231
PORTOGRUARO: Drevored Venezia 43 tel. (0421) 274412
CERVIGNAN0 DEL FRIULI: Ul. Ramazzottl 1 tel. (0431) 34106
C )
ZASTOPNIK FIAT
km 146,4 ob državni cesti 13 P0NTEBBANA COLLALTO - tel. (0432) 784212 mednarodna predklicna štev. 9939
1)	FIAT 126 P4 1982 bel	1.900.000
2)	FIAT PANDA 750 CL 1986 rdeč	5.800.000
3)	FIAT PANDA 1000 CL 1988 bel	6.500.000
4)	FIAT UNO 45 3P F. 1988 temnoplav 7.700.000
5)	FIAT UNO 70 SX 5P 1987 kvarc metali:. 9.800.000
6)	FIAT UNO TURBO IE 1988 rdeč 12.000.000
7)	FIAT CR0MA CHT 1987 sinje metatiz. 15.200.000
8)	FIAT CROMA IE 1987 kvarc metaliz 16.500.000
9)	FIAT TIP01,4 M. 1989 aluminij, met. 12.000.000
10)	FIAT TIPO TD 1988 škrlatno rdeč 10.800.000
11)	FIAT REGATA 70 S 1986 zlato met	8:200.000
12)	FIAT REGATA 85 S 1985 kvarc met.	7 500.000
13)	LANCIA PRISMA 1,3 1987 zlato met. 12.700.000
14)	LANCIA PRISMA 1,6 1983 aluminij, met 6.800.000
15)	VW GOLF CABRIO 1979 zlato met. 7.500.000
16)	VW HROŠČ CABRIO 1975 rdeč 13.900.000
17)	SUZUKI 410 JS 1984 bel	9.000.000
18)	SUBARU SW 4WD 1981 aluminij, met. 4,900.000
19)	DUCATO KOMBINIRAN 1987 bet 13.900.000
20)	FIAT 900 E 1985 bež	5.200.000
Med različnimi tipi rabljenih avtomobilov boste našli model po vaši meri. Ali pa celo paleto avtomobilov Fiat, pripravljenih za predajo.
Alarm deželnega odbornika Carboneja
Je za Tržaški Lloyd napočil usodni dan?
Po zakonu Tognoli bo prejela vsekakor še dodatnih sedem milijard lir
Državne prispevke je Občina Trst namenila gradnji samo treh parkirišč
Danes se sestane upravni svet Tržaškega Lloyda, ki bo imel na dnevnem redu predlog, od sprejetja katerega bo praktično odvisna usoda tržaške javne pomorske družbe. Če bo namreč ta predlog sprejet, bo družba izgubila vso svojo komercialno in podjetniško avtonomijo, s tem se bo zreducirala na »prazno škatlo«, ki bo služila le za izplačevanje plač uslužbencem, ki bodo še ostali v njej.
Alarmni zvonec je s temi besedami včeraj sprožil deželni odbornik Carbo-ne, ki je sicer na problem Tržaškega Lloyda vztrajno opozarjal že nekaj tednov, sedaj pa sodi, da so njegove črnoglede napovedi tik pred uresničitvijo. In to kljub vsem sporazumom med finančno družbo Finmare in deželno upravo Furlanije-Julijske krajine, katera je državnemu koncernu IRI v zvezi s tem vprašanjem že izrazila svojo popolnoma negativno sodbo.
»Na osnovi neoporečnih dejstev dobiva konkretne temelje cela serija vprašanj, ki smo jih zastavili že pred kakimi desetimi dnevi, in ki jih potrjujejo tudi najnovejše časopisne vesti o domnevnih sporazumih med tržaškim pristaniščem in Brazilijo,« nadaljuje Carbone v včerajšnji tiskovni noti, v kateri hkrati izraža bojazen, da bi privatizacija upravljanja specializiranih pristaniških terminalov - ki ji je sicer naklonjen - bolj škodila kot koristila razvoju krajevnega podjetništva.
»Zdi se mi, da je prišel trenutek, ko je treba o pristanišču in o pomorski družbi v krajevnem merilu spregovoriti na politični ravni, in sicer z namenom, da bi od predsedstva vlade dosegli sklic vsedržavne konference, na kateri bi se vsi javni subjekti dogovorili za dosledne in celovite akcije za ovrednotenje internacionalnosti tržaškega pristanišča in za to, da bi le-to dobilo vlogo terminala za jadransko plovno politiko in priobalni promet,« zaključuje Carbone svojo noto, kateri je priložil tudi kopijo sporočil, ki ju je naslovil na predsednika IRI Nobilija in na ministra ta trgovsko mornarico Vizzinija.
»Med operativnimi linijami, ki so bile dogovorjene med deželno upravo in zavodom IRI, je tudi tista, ki zadeva upravljanje Tržaškega Lloyda in ki zagotavlja ohranitev njegove avtonomije v okviru sistema Finamre,« piše Carbone Nobiliju, »kot tudi to, da bo tržaška plovna družba postala eden izmed temeljnih stebrov za valorizacijo in komercialno okrepitev prometa na Jadranu in tržaškega pristanišča. Nedavni predlogi, ki jih je prejel upravni svet Tržaškega Lloyda pa v nasprotju s tem težijo k dejanski odpravi vseh podjetniških dejavnosti, tako da bi v Trstu dejansko le še izplačevali plače preostalemu osebju. To pa je iskreno rečeno nesprejemljivo,« zaključuje deželni odbornik, »saj je po eni strani v popolnem nasprotju z dogovori med deželno upravo in IRI, po drugi strani pa vodi v hudo obubožanje krajevnega podjetniškega sistema.«
V pismu ministru Vizziniju pa Carbone ugotavlja, da je le-ta izredno dobro seznanjen s položajem tržaškega pristanišča in z vlogo Tržaškega Lloy-da kot stebra za krepitev pristaniškega prometa. »Upravni svet plovne družbe pa ima v pretresu predlog, ki bi dejansko odpravil vso njeno podjetniško in komercialno dejavnost,« piše Carbone, »kar v krajevnih političnih in podjetniških krogih povzroča bojazen zaradi težkih posledic, ki bi jih v takem primeru utrpel promet v tržaškem pristanišču.« Odbornik zaključuje svoj dopis s pozivom ministru Vizziniju, naj poseže za preprečitev te nevarnosti in za sklic vsedržavne konference o perspektivah tržaškega pristanišča, ki so tesno povezane tudi z usmeritvami javnega in zasebnega plovnega sektorja.
Skratka, Carbone se je očitno naveličal opozarjanja in svarenja pred točo, ki bi se utegnila usuti nad tržaško plovno in pristaniško stvarnostjo v primeru, da se za javnimi zagotovili odgovornih skrivajo načrti o privatizaciji krajevnega pomorsko-pristaniške-ga sektorja in torej o umiku javne prisotnosti s tega dela državnega ozemlja v popolno korist tirenske strani.
Najpogostejše kritike, ki se oglašajo te dni na račun zaprtja mestnega središča za zasebni promet, se glasijo približno takole: Občina je postavila voz pred volovsko vprego, kar seveda pomeni, da bi Občina morala zgraditi prej parkirišča, šele nato pa zapreti mestno središče. Ne glede na to, ali se strinjamo z zahtevami po parkiriščih v mestu — nekateri so namreč mnenja, da parkirišča privabljajo v mesto še več avtomobilov in da jih je zato treba zgraditi v osrednjem pasu med periferijo in središčem — pa so omenjene kritike povsem utemeljene. Kot je znano, razpravlja Občina o parkiriščih že nekaj let. Po številnih študijah, raziskavah, posvetovanjih, ki so stali seveda kar lepo število milijonov lir, pa se je iz gore rodila samo miška.
Občina je prejšnji mesec sprejela namreč sklep, s katerim je odobrila izgradnjo treh parkirišč proti desetini parkirišč, ki jih je načrtovala še lani. Omenjena tri parkirišča naj bi sicer zgradili s prispevki tako imenovanega zakona Tognoli, ki ne more kriti vseh načrtovanih posegov, vendar tudi na ta način je za sedaj »izostalo« kar lepo število parkirišč. S tremi parkirišči, ki bodo sprejela manj kot 2
pa bo na razpolago priložnostnim avtomobilistom, ker bodo drugo polovico prodali zasebnikom ali jih dali v najem), pa bo Občina izčrpala vse državne prispevke, ki se trenutno sukajo okrog 28 milijard lir (prav včeraj je namreč minister Conte sporočil pokrajinskemu tajniku PSI Perelliju, da bo vlada prvotnim 21 milijardam lir dodala še sedem milijard). Poleg tega pa je del prispevkov nameni-
Openski tramvaj en teden ne bo vozil
Vodstvo Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT sporoča, da openski tramvaj ne bo vozil od 19. do 25. novembra. V tem času bodo opravili običajna vzdrževalna dela, kot je na primer nadomestitev vlačilne vrvi, in kontrolirali funkcionalnost vseh strojev. Tramvaj bodo nadomestili s pogostejšimi vožnjami avtobusov.
la prav enemu od najspornejših načrtov, in sicer načrtu za podzemno parkirišče na Trgu Ulpiano, kjer bo gradnja naletela na številne in mogoče celo nepremostljive težave. Geološke značilnosti terena namreč niso najbolj primerne za gradnjo podzemnega parkirišča, poleg tega pa bo gradbišče v tem delikatnem delu mesta povzročilo velike težave v prometu. Nenazadnje pa bo po izgradnji parkirišča nemogoče parkirati na površini, verjetno niti v stranskih ulicah, tako da mesto dejansko ne bo pridobilo v tem predelu niti enega parkirnega prostora več (v parkirišču bo namreč 800 prostorov).
Poleg parkirišča na Trgu Ulpiano pa je Občina odobrila še izgradnjo parkirišč na območju bivše pivovarne Dreher (300 parkirnih prostorov) in na območju bivše strojne tovarne na Marsovem polju (810 prostorov). Za vse tri naj bi torej porabili 28 milijard lir. Za sedaj so seveda porazdelili samo prvotnih 21 milijard lir, in sicer: 11 milijard in 200 milijonov lir družbi Italimpa (ki upravlja parkirišče v silosu) za parkirišče na Trgu Ulpiano, 9 milijard in 800 milijonov lir pa družbi Fiatimpresit, ki bo zgradila in upravljala parkirišče na območju strojne tovarne. Parkirišče pri bivši pivovarni bo zgradila družba Finsepol, ki pa se je prvotno »odrekla« državnim prispevkom. Še ni znano torej, kako bodo porazdelili dodatnih sedem milijard lir. Kaže vsekakor, da bo Finsepol zahtevala vsaj del teh prispevkov.
Ne glede na to ali so stroški — kot se zdi — preveliki za manj kot dva tisoč parkirnih prostorov in da bo treba čakati še precej dolgo nanje (na Trgu Ulpiano bodo prav gotovo potrebovali nekaj let), pa naj bi bil verjetno vprašljiv tudi način, kako so dali gradbena dela v zakup-Iz sklepa občinskega odbora je namreč mogoče razbrati, da je uprava izvedla »raziskavo« pri nekaterih gradbenih podjetjih. Nekatera od teh podjetij niso odgovorila, druga so izjavila, da nimajo izkušnje v gradnji parkirišč. Na tapeti sta ostali torej samo vsemogočna Fiatimpresit in Italimpa...
Na sliki (foto Križmančič): gradbišče pri bivši pivovarni Dreher, kjer bodo zgradili novo parkirišče.
V nedeljo v Verdiju protestni koncert proti krčenju sredstev za gledališča
Tudi koncert je lahko orožje v sindikalnem boju; tako vsaj menijo sindikati uslužbencev gledališkega sektorja FILIS-CGIL, F1S-CISL in UIL-SIC, ki priredijo v nedeljo protestni koncert proti napovedanemu krčenju državnih sredstev v prid gledališke dejavnosti. Sindikati so v teh dneh že večkrat poudarili, da bi napovedano krčenje sredstev iz finančnega zakona za leto 1991 povzročilo nepopravljivo škodo sektorju, ki se mora že itak ubadati z vsakovrstnimi hudimi težavami, predvsem finančnega, pa tudi normativnega značaja, ko pa zakonski predlog o reformi gledališke dejavnosti že dolgo časa čaka na odobritev v parlamentu.
V našem mestu in v deželi Furlaniji-Julijski krajini bi napovedana krčenja prizadela še dodatno škodo tudi glede zaposlovanja, predvsem pa bi povsem onemogočila, da bi izkoristili nove možnosti, ki se Trstu zaradi njegove ze-
mljepisne lege ponujajo v novi Evropi po zruše-nju berlinskega zidu.
Nedeljski koncert bo torej izzvenel kot protest proti namenom vlade v zvezi s finančnim zakonom in kot poziv političnim silam, naj se zavzamejo za hitro odobritev reforme italijanskih gledališč. Koncert bo, kot rečeno, v nedeljo, 18. t. m., v občinskem gledališču Verdi, začel pa se bo ob 11. uri. Vstop je brezplačen, vstopnice pa so na razpolago pri blagajni gledališča do začetka koncerta. Orkester in zbor gledališča Verdi (prvega vodi Guerrino Gruber, drugega pa Ine Meisters) bosta izvajala operne skladbe Rossinija, Beethovna in Verdija, s krajšim recitalom pa bo sodeloval tudi igralec Giulio Bosetti.
K nevsakdanji protestni akciji so pristopili Občinsko gledališče G. Verdi, Teatra Slabile FJK, Slovensko stalno gledališče in gledališče La Contrada.
Kraški marmor na razstavi
Konzorcij za kraški marmor, ki nadaljuje svojo propagandno akcijo za ovrednotenje kraških proizvodov — pred kratkim je razstavljal na mednarodnih sejmih v Los Angelesu, Veroni in Carrari — bo danes odprl v Trstu razstavo o uporabi kraškega marmorja. Razstava, ki jo bodo postavili v Občinski galeriji na Trgu Unitd, bo zato obsegala fotografije, dokumente in makete, ki bodo prikazali, kako je mogoče izkoristiti marmor v arhitekturi. Razstavo prireja Konzorcij v sodelovanju z Zbornico arhitektov, ki je priskrbela obsežno gradivo o številnih delih v Italiji in v tujini. Prikazali pa bodo tudi obrtniško in industrijsko obdelovanje marmorja. Razstavo bodo odprli ob 18. uri.
Zahteva deželnega svetovalca SSk Brezigarja
Vso pokrajino vključiti v prvo turistično območje
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je formalno vprašal deželnega odbornika za turizem Fran-cescutta, naj vključijo vso tržaško pokrajino v prvo turistično območje. Vključitev bi pomenila, da bo vse tržaško področje pod pristojnostjo bodoče Ustanove za turistično pr°' močijo tržaške pokrajine. Ustanovo naj bi namestili s p°' sebnim zakonom, katerega osnutek bo na dnevnem redu diskusije v posebni deželni komisiji. Brezigar je poslal PlS' mo z enako zahtevo tudi predsedniku sedme komisije deželnega sveta Calandrucciu.
Svetovalec Brezigar utemeljuje zahtevo z ugotovitvi]0' da bi na podlagi osnutka ostal izven kompetenc Ustanov® za turizem del tržaškega ozemlja, ki je zelo zanimiv tudi i turističnih vidikov. Tako bi ustanova ne upravljala podro®' ji, kjer so jama pri Briščikih, botanični vrt Carsiana, Tabo in nekatera druga zanimiva in karakteristična področji; Brezigar opozarja tudi na to, da bi ostali izven pristojno® ustanove tako pomembni pobudi, kot sta kraška ohcet 1 del Vinske poti terana.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
HLAPCI
Režija: BORIS KOBAL
danes, 16. t. m., ob 20.30 abonma red K
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
vabi na srečanje z mladimi predstavniki DEMOS-a ob priliki njihovega obiska pri mladinski sekciji SLOVENSKE SKUPNOSTI. Srečanje bo na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3, jutri, 17. t. m., ob 18. uri. Tema prijateljskega srečanja bo
DELOVANJE MLADINE DEMOS-A IN SEDANJI POLITIČNI TRENUTEK V SLOVENIJI
Prisotni bodo predstavniki mladine Kmečke zveze, Krščanskih demokratov, Slovenske demokratične zveze in Socialde-mokratične stranke Slovenije.
Mladinsko gledališče KUD
KRESNA NOČ MAGNET
TANZSCHULE
Sergej VERČ
Premiera: danes, 16. novembra 1990, ob 21. uri
Ponovitvi: jutri, 17. novembra, ob 21. uri v nedeljo, 18. novembra, ob 18. uri.
Režija: Sergej Verč Vse predstave bodo v Domu Alberta Sirka v Križu.
Po sedmih letih se vrača v naše kraje
ANDREJ ŠIFRER
z novo ploščo HITI POČASI V nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri v Športno-kultumem centru v Zgoniku.
Iz enoletnih opažanj Informacijskega centra za brezposelne CID pri sindikalni organizaciji CGll
Na Tržaškem je med brezposelnimi največ mladih brez kvalifikacij in poročenih žensk
po nekaj letih, ko so otroci vsaj malo odrasli, pa bi se sp želele zaposliti.	..e o
Enim in drugim v centru posredujejo informacij ^ morebitnih javnih razpisih glede delovnih mest v ka^.j,). ustanovah in o raznih strokovnih tečajih (brezpla® va.
Na Tržaškem je največ brezposelnih med mladimi, ki nimajo posebne strokovne kvalifikacije, in pa med ženskami, ki so stare več kot 30 let in ki bi se po prekinitvi zaradi materinstva rade vrnile v svet proizvodnje. To je eden izmed podatkov, ki ga na osnovi zapažanj in delovanja lahko posredujejo na Informacijskem centru za brezposelne CID (Centro informazione disoccupati) pri sindikalni organizaciji CGIL. Gre za strukturo, ki je pred približno enim letom spet zaživela, njena prvenstvena naloga pa je posredovati vsem zainteresiranim informacije in napotke, kje bi lahko našli ustrezno zaposlitev.
V centru dela Donatella Sterrentino, ki se je z vprašanji brezposelnosti in zaposlovanja začela ukvarjati šele pred kratkim. Pravzaprav so se tudi pri CGIL tej problematiki posvečali precej obrobno, saj so večinoma sledili vprašanjem, ki so zadevala zaposlene na različnih področjih. Čeprav bi mogoče lahko naslov urada nekoliko zavedel, ne gre za center, v katerem bi nudili pomoč brezposelnim ali odslovljenim iz službe, temveč pretežno za servis, ki si prizadeva, da bi si pridobil čim popolnejšo sliko o zaposlitvenih tendencah oziroma možnostih pri nas.
Takšno usmeritev centra seveda pogojuje zelo svojstven položaj na Tržaškem, kjer dejansko ni več večjih industrijskih obratov in absolutno prevladujejo terciarne dejavnosti. Povedati je tudi treba, da je primer odslovljenega delavca pri nas precej redek, saj je večina brezposelnih mladih, ki iščejo prvo zaposlitev oziroma ki še niso bili stalno nameščeni (sprejeti so bili samo terminsko). Upoštevati pa je tudi treba, je poudarila Donatella Sterrentino, da si v centru ustvarijo sliko o položaju na zaposlitvenem tržišču tudi, če he pretežno, z ozirom na prošnje tistih, ki se v centru zglasijo. V zadnjih mesecih so po informacije na ta poseben urad sindikata CGIL prišli predvsem mladi, ki so opravili samo obvezno šolanje (se pravi nižjo srednjo šolo) in se niti naknadno niso strokovno usposobili. Drugo najbolj množično kategorijo pa sestavljajo poročene ženske, ki so ostale doma zaradi otrok,
Istočasno pa jih napotijo na občinski Urad za zaP°se s®' nje, kjer morajo vse brezposelne vpisati na Pos . ?ornii' zname. »Neverjetno je, koliko ljudi je povsem nel- ča®' ranih glede poti, ki lahko pripeljejo do zaposlitve, no pa tudi odnosi nezaposlenih s pristojnim jTsiB6' uradom niso najboljši: zato naš center deluje v oben reh,« je razlagala Donatella Sterrentino.	. rfiC]n0
Vsekakor je večina oseb, ki pride v CID, v }z ^rež šibkem položaju: kot že rečeno, je večina mladm ^ je ustrezne kvalifikacije, medtem ko se tudi ženske, k poželele ponovno zaposliti, ne morejo sklicevati *;tujej0 membnejše delovne izkušnje. Zato tudi pri CID sv ^rgz vsem mladim, naj študirajo vsaj do mature, kal .j za-srednješolske diplome bo vse težje dobiti kakršno zriajo poslitev. Ob tem splošnem napotku pa v centru n g pre-navesti, h katerim profesionalnim področjem na] težno usmerijo mladi.	j v kra'
Tudi njim namreč manjka natančnejši vpogi®. jn ra?' jevno stvarnost glede trenutne zaposlitvene ravnDom0^° vojnih možnosti. Zato so se tudi odločili, da s„na vpra' specializirane družbe SWG izvedejo anketo, cia ob'-?" šanja, ki jih bodo telefonsko zastavljali izbran^1 st:0pnj^
:akc
len®)'
azl.0;
nom, bi se morala nanašati na prvo zaposlitev, ‘‘"oVan]a ' izobrazbe, na delovne izkušnje, na osebna Pricafflorebit^0 zvezi z zaposlitvijo, na pripravljenost ali ne na m jzrec0 prekvalifikacijo; ženske intervjuvanke pa bozaposl®nČ vprašali, zakaj so se zaposlile (če seveda so raZi,
ker so prav ženskam, ki bi se po daljši »materl0 „ p0'311;;]! nitvi rade vrnile v službo, namenjene	ki o&
EGS (v obliki izobraževalno-strokovnih tečaje	F
na splošno v Italiji malo poslužujejo, v nas sploh ne. (bip)
Po izstopu SSk iz večine
Devin-Nabrežina: komunisti nočejo komisarske uprave
Politično-upravna kriza v devinsko-nabrežinski občini'je z izstopom Slovenske skupnosti iz koalicije že odprta, formalno pa se bo začela šele, ko bosta župan in ves odbor odstopila. To se bo zgodilo na prvi seji občinskega sveta, vendar še ni znano, kdaj jo bo župan Locchi sklical. Še manj pa je seveda mogoče predvideti, kako se bo kriza iztekla: s sestavo nove koalicije ali s komisarsko upravo?
Proti slednji hipotezi se je včeraj izrekla krajevna sekcija KPI Berlinguer, ki v tiskovni noti opozarja, da kriza nikakor ni bila nepričakovana in da so komunisti od vsega začetka opozarjali, da je znotraj večinske koalicije marsikaj nedorečenega. »Upravno zavezništvo med SSk, KD in PSI - piše dalje v tiskovnem poročilu - je bilo sad zapletenih in nedovršenih političnih ravnotežij na pokrajinski ravni izven (včasih tudi na škodo) nabrežinske stvarnosti. Odvisnost SSk od KD, ki je privedla do izvolitve prvega demokrščanskega zupana, je nasplošno ošibila in prizadela vso slovensko manjšino.«
Po oceni nabrežinskih komunistov ''Locchijevo pismo notranjemu ministru o dvojezičnih izkaznicah nesporno škoduje doseženi stopnji sožitja v obrtni ter interesom slovenske manjšine, “e posebej v času, ko se ponovno zače-nia razprava o Maccanicovem zakoncem osnutku. Poraja pa se sum, da se Za to potezo skrivajo tudi drugačna °zadja. Nekateri problemi teritorija, °d kraškega parka do Sesljanskega za-*IVa. utegnejo namreč prav v primeru krize dobiti rešitve mimo demokratič-i?e kontrole krajevnega prebivalstva, čato se je treba tokrat izogniti resni Nevarnosti, da bi skušale večinske stranke (v prvi vrsti SSk in KD) skriti sv°je odgovornosti za začasno komi-sarsko upravo. Glede na to komunisti °dločno nasprotujemo vsakšrni rešitvi edanje upravne krize, ki bi pripeljala komisarske uprave in predčasnih °litev ali k takšnim večinam, ki z do-vaco stvarnostjo nimajo nič skupnocja. tem duhu,« se zaključuje tiskovna ?ta KPI, »smo pripravljeni na soočajo z drugimi političnimi silami za Obrnemo rešitev upravne krize.«
Še en večer o varovanju Krasa
WWF za Kraški park toda državnega tipa
ne pomenijo preproste zamrznitve ali zaprtja nekega področja: nasprotno, lahko postanejo vzvod razvoja, tudi gospodarskega, le da gre za razvijanje takšnih gospodarskih dejavnosti, ki so uskladljive z varovanjem narave.
Prof. Habe je govoril o tem, kako si prizadevajo za zaščito Krasa v Republiki Sloveniji. V slovenskem parlamentu sta predložena načrta za zaščito dveh večjih območij, in sicer območja okrog Škocjanskih jam ter območja okrog Postojne. Žal pa med drugim primanjkuje tudi denarja za njih uresničitev. Prof. Habe se je vsekakor izrekel proti industrijski coni na meji, ki so jo predvidevali Osimski sporazumi, in pohvalil delovanje WWF za zaščito tržaškega Krasa.
Prof. Hack se ni toliko dotikala specifičnih problemov Krasa, ampak je govorila predvsem o problemih, ki zadevajo ves planet, kot sta ozonska luknja in dviganje srednje temperature atmosfere. Povsem pa je bil osredotočen na kraško problematiko Rojšek, ki je med drugim poudaril, da je treba zaščititi tako naravno kot kulturno okolje in da je- treba kraškim ljudem omogočiti obstanek na svoji zemlji. Podobne misli je potem v splošni razpravi razvil tudi zgoniški župan Miloš Budin, ki je — vsaj delno v nasprotju z WWF — poudaril, da morajo kraški park upravljati krajevne uprave,-konkretno Kraška gorska skupnost in soudeležene občine.
Razstavljata Flavio Val in Gianni Pasotti
V TK Galeriji tokrat ob slikah tudi skulpture
ke knjigarne odprli namreč razstavo slikarja Flavia Vala in skulptur Gian-nija Pasottija, ki sta pred nekaj leti zasnovala posebno umetniško tovarišijo. Pordenončan Val in Tržičan Pasotti namreč že dosledno razstavljata skupaj in izoblikujeta skupen umetniški prostor, ki reproducira izrazito mestno okolje.
Val se predstavlja s serijo večjih platen v akrilu in gvašij v mešani tehniki, medtem ko Pasotti razstavlja naslikane skulpture iz plastične in sintetične mase. Val se pri tem sklicuje na grafite in vse vidne simbole mestnega okolja (cestne znake, svetlobne napise itd.), Pasotti pa ustvarja neke vrste sodobne toteme za nova kultna mesta današnje civilizacije.
Na sliki (foto Magajna) direktor Galerije Tržaške knjigarne Franco Vecchiet (levo) predstavlja slikarja Flavia Vala in kiparja Giannija Pasottija (v sredini).
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF) meni, da je potrebno ustanoviti Kraški park, ki naj bo državnega ali celo mednarodnega tipa — in ne le deželnega. To pa zato, ker naj bi le ukrepi državnega oziroma mednarodnega značaja lahko nudili zadostna jamstva, da bi Kras ne utrpel nadaljnjih udarcev, pa naj bodo to manjše črne gradnje ali pa veliki posegi, kot je tržaški sinhrotron.
To je bil osrednji predlog, ki je prišel do izraza na večeru z naslovom »Kras - biser, ki ga je treba rešiti«, ki ga je sinoči priredila tržaška sekcija WWF v veliki dvorani Gothe Instituta v Trstu. Številni udeleženci večera so si ogledali video film z istim naslovom, še prej pa je stekla okrogla miza na isto tematiko, za katero so razpravljali ravnatelj državnega parka v Ab-rucih Franco Tassi, starosta slovesnkih speleologov France Habe iz Postojne, ravnateljica astronomskega oddelka Univerze v Trstu Margherita Hack in odgovoren za naravno dediščino pri Zavodu za spomeniško varstvo v Novi Gorici Danijel Rojšek.
Tassi je poudaril, da so parki danes najučinkovitejši odgovor na uničevanje narave. Italija na tem področju zaostaja, saj so v njej zaščiteni komaj 3 odstotki teritorija, medtem ko so druge razvite, a tudi manj razvite države zaščitile že 10 ali še več odstotkov svojih ozemelj. Sklicujoč se na izkušnje v Abrucih, pa je poudaril, da parki
Po poletni razstavi v ljubljanski Mestni galeriji se tudi v Trstu predstavljata za tržaško občinstvo še neznana umetnika srednje generacije iz naše dežele. Sinoči so v Galeriji Tržaš-
Miramarski mednarodni center za teoretsko fiziko namerava okrepiti svojo mrežo po vsem svetu
Miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko namerava v bližnji bodočnosti posvečati posebno pozornost povečanju in okrepitvi mreže izobraževalo-raziskovalnih centrov, ki jo posebno v zadnjih letih prede po vsem svetu. To je eden izmed glavnih sklepov, ki jih je v sredo sprejel znanstveni svet mira-marske ustanove na svojem letnem zasedanju, ki je bilo tokrat že 23. po vrsti.
Znanstveni svet se zbere enkrat na leto zato, da pregleda, presodi in usmerja znanstveno dejavnost Mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Svetu predseduje Stig Ludkvist z Univerze v Goteborgu na Švedskem, ki je med drugim tudi član komisije za podeljevanje Nobelovih nagrad za fiziko. Poleg njega so v
svetu še znanstveniki mednarodnega ugleda iz najrazličnejših držav, funkcionarji mednarodnih organizacij in italijanskega zunanjega ministrstva. Miramarski center je doslej ustanovil kakih 10 znanstvenih središč po vsem svetu, sodeluje pa še z mnogimi drugimi. Za svoje »postojanke« po svetu bo v prihodnjih petih letih porabil 25 tisoč dolarjev. Te ustanove bi morale v bodoče še okrepiti sodelovanje z miramarskim centrom, a se tudi medsebojno povezovati na regionalni osnovi. Znanstveni svet je poleg tega izrazil povoljno oceno o rojevanju treh novih centrov v Trstu v okviru Mednarodnega centra za znanosti in visoko tehnologijo, in sicer centrov za kemijo, okolje ter visoko tehnologijo in nove materiale.
Novosti pri Stocku vznemirjajo sindikate
v ^ zvezi s komaj napovedanim prehodom proizvodnih in k^ialnih dejavnosti obrata Distillerie Stock pod delniš-co . u^b° Stock je tovarniški svet tega obrata - ki je novi-s sicer vzel v vednost - sklenil, da bo zaprosil za nujni čin, ek z vodstvom Distillerie Stock. Srečanje naj bi bilo j./Nprej na sedežu Združenja tržaških industrijcev, udeležili se ga tudi zastopniki pokrajinskih sindikalnih tajniš-ev CGIL, CISL in UIL.
Sklep je narekovala zaskrbljenost, ki jo je v vrstah to-rniškega sveta obrata Distillerie povzročilo dejstvo, da ni 0T*110, kakšne bodo proizvodne in zaposlitvene posledice v ^jene operacije, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da je Non*rU same družbe Stock tačas še vedno v veljavi režim krP0 . ilne blagajne, ki ga je narekoval drastičen načrt za dorf^6 dei°vne sile (kot smo poročali v teh dneh, je v ^Polnilni blagajni 40 delavcev rojanskega obrata). Sreča-Sv ,na sedežu Združenja industrijcev naj bi tovarniškemu len u služilo tudi zato, da bi lahko javno mnenje in zapos-satačno seznanil z nadaljnjim razvojem dogodkov.
Pristojna deželna komisija razpravljala o zapiranju kamnoloma Faccanoni in o gradnji odseka hitre ceste
Deželna komisija za javna dela in okolje se je na včerajšnji seji, ki ji je v odsotnosti predsednika Riga (PSI) predsedoval predstavnik zelenih Andrea Wehrenfennig, podrobneje seznanila s stališči podpisnikov ljudskih peticij v zvezi z delovanjem kamnoloma Faccanoni in z izgradnjo hitre ceste. Na včerajšnjem sestanku bi morali razpravljati tudi o zakonskih predlogih, ki so jih v zvezi z ustanovitvijo naravnih parkov deželnega pomena izdelali deželni odbor in nekatere svetovalske skupine (Lista za Trst in zeleni), vendar so to razpravo prenesli.
V imenu občanov, ki zahtevajo zaprtje kamnoloma, je članom komisije predložil stališče podpisnikov Peter Behrens. Poudaril je, da bi morali kamnolom zapreti že leta 1982, predvsem iz varnostnih razlogov in v vidu zaščite okolja. Vendar pa se delo v kamnolo-
mu še danes nadaljuje, zaradi česar se daleč naokoli dviga prah, ki nastaja predvsem med drobljenjem gramoza. Nevarnost za prebivalce pa predstavlja razstreljevanje min, do česar prihaja redno. Podpisniki peticije (vseh je 1.657) zahtevajo od pristojnih oblasti, da preverijo, kdaj naj bi kamnolom res zaprli in kako nameravajo po zaprtju urediti celotno področje.
O vprašanju izgradnje hitre ceste, konkretneje tistega odseka, ki ga predvideva tretji del občinskega projekta, sta pred komisijo govorila inženirja Alberto Russignan in Gil-berto Škerl. Po mnenju podpisnikov peticije (vseh je 669), ki sta ju zastopala inženirja, predstavlja namreč izvedba načrta tako finančne kot varnostne probleme. Zamisel o gradnji tega odseka je stara že približno 20
let, takrat pa je npr. gradnja ceste na prostem stala veliko manj kot v predoru, medtem ko danes ni več tako.
Veliko bolj zaskrbljujoče pa je po mnenju podpisnikov vprašanje varnosti: ovinek, ki bi ga morali speljati v višini Lonjerja, je namreč preozek in ne ustreza predpisom. Poleg tega pa so načrtovalci (projekt je po naročilu Občine izvedel privaten projektantski biro) predvideli vhodno in izhodno cesto na izredno nevarni točki. Istočasno pa niso upoštevali posebnih vremenskih razmer, tisto področje je namreč izpostavljeno precejšnjemu mrazu in silovitemu vetru, kar bi še otežkočalo promet, zlasti v zimskem času. Pripombe pa so podpisniki izrekli tudi nad predvidenim odcepom za Pesek, ker je slabo načrtovan, tako da bi bilo poleti še več zastojev kot jih je sedaj.
Medlog za nova tovorna parkirišča v okviru tržaške industrijske cone
n j a 0P«reba po ureditvi novih parkirišč za tovornjake TIR je bila predmet sreča-obrtiji^Nskeg9 odbornika Traunerja z delegacijo, ki so jo sestavljali predstavniki Ustan0y " združenj CNA in Associazione Artigiani, Združenja industrijcev in je pQv V.G za industrijsko cono EZIT. Potrebo po večjem številu parkirišč nareku-°Psraci' n tranzitni promet tovornjakov in torej večje število postankov oziroma Na^ razvtovarjanja in natovarjanja v bližini pristaniškega območja, bolj kontre^ardu (e bilo izraženih več predlogov za rešitev tega problema, naj
kateri ^reten pa je tisti, po katerem naj bi v pričakovanju dokončne rešitve - o Začasetle bo Potrebno dogovoriti s pristaniško ustanovo EAPT - tovornjaki dobili Parkirni prostor v okviru industrijske cone.
H V Trstu se danes prične zanimiv ^odnevni posvet o potopisni literaturi
N® literat,8 uri se za ljubitelje, predvsem pa strokovne poznavalce potopis-Naslovo^ re Prične v gledališču Miela zanimiv dvodnevni mednarodni posvet z Nalijajjj' »Potopisna literatura: zvrsti in strukture«. Prirejajo ga Oddelek za p^deiek 7 Pr* Univerzi Trst, Združenje za proučevanje potopisne literature, , cici0p a tuie moderne jezike in literaturo pri padovski univerzi, Inštitut t6rari0 n n1? daliana in ustanova Centro romantico del Gabinetto scientifico-let-, v Na noč Vleusseux.
s Njakov b?tu do d o med drugim poročali o delu nekaterih italijanskih in tujih 6rhinarsko h iS0 Pregledali potopisno literaturo od 16. do 19. stoletja. Uvod v niVerzitet ral° bo' P°leg profesorja Giorgia Cusatellija iz Padove, podal tržaški -	1 docent Elvio Guagnini, eden od pobudnikov posveta.
Sa s° tatovi 9 *a*v*na v osmem nadstropju poslopja v Ulici Filzi 21 dokazuje, las?6111 sredjixredno Predrzni in da se upajo vdirati v stanovanje, čeprav je to v Nini tie ,«.4 mesta in v obljudenem poslopju. Njihove pohlepnosti po tuji s6 , Tak0 ig kvm niti beli dan-
le ie.°kroq i° ug°tovila 62-letna Maria Gioconda Visentini vd. Tessaris, ko v^Ndprta, na .9. vrnila na dom, ki je ostal prazen le poldrugo uro. Vrata so bila Preb bii0n]1N Pa znaki, da so tatovi vdrli skoznje s pomočjo izvijača. Stano-Usočv ®li sn,-,iV- P°Polnem neredu, še posebno »skrbno« pa so dolgoprstneži Nr, dve n;co' Po prvem obračunu naj bi s seboj odnesli 2 milijona in 400 laU zapestnici, šest prstanov in še nekaj drugih zlatih predmetov.
Tudi pilot tržaškega rodu med žrtvami letalske nesreče
»Kreutzerjeva sonata« s Sbragio od jutri v gledališču Cnstallo
Sodoben prepis slovite Tolstojeve »Kreutzerjeve sonate«, za katerega sta poskrbela Sbragia in Martinelli, je drugo delo, ki ga je v svoj letošnji abonma uvrstilo gledališče Contrada. V dvojni vlogi režiserja in igralca nastopa Giancarlo Sbragia, ki ga spremljata Anna Piera Protopapa na klavir in Adalberto Murari na violino. Naslov dela je povzet po znani 9. sonati op. 46 Ludwiga van Beethovna, ki je zatorej »poskrbel« za glasbeno opremo, medtem ko je scene prispeval Vittorio Rossi.
To verzijo »Kreutzerjeve sonate«, ki jo bodo izvajali v gledališki dvorani Cristallo od jutri zvečer do nedelje, 25. novembra, avtorji predstavljajo kot »trio za glas, klavir in violino«. Kot v Tolstojevem izvirniku, tudi v predelavi Sbragia-Martinelli protagonist v prvi osebi pripoveduje in razmišlja o najrazličnejših vprašanjih. V tokratni postavitvi se Sbragia »pogovarja« z velikim kipom nage ženske, ki ga je izdelala Anna Galli.
Prvenstveno gre za zgodbo, v kateri se prepletata ljubezen in spolnost, s tem da ob koncu prevlada spolnost. V zgodbo sta vpletena zrel moški in čudovito deviško dekle, ki se poročita, vendar kmalu spoznata, da ju v bistvu veže le spolnost. Tako se mlada žena zaljubi v mladega violinista (»zapelje« jo sonata), vendar pa mož odkrije razmerje in ubije ženo. Kot je dejal režiser-igralec Sbragia, gre torej za »stari usodni trikotnik«.
Med šestimi člani posadke potniškega letala Alitalie DC9, ki je v sredo zvečer strmoglavilo v bližini Zii-richa, pri čemer je 46 oseb zgubilo življenje, je bil tudi 28-letni sopilot Massimo Defraia, ki se je rodil v Trstu 24. junija 1962. Do sedemdesetih let je tudi prebival v našem mestu, kjer je leta 1981 diplomiral na navtičnem zavodu, čeprav se je medtem z družino preselil v Tržič. Leta 1987 se je udeležil natečaja Alitalie za izbor civilnih pilotov, na katerem je uspešno prestal izredno ostro selekcijo in bil med osmimi izbranimi izmed 800 prijavljenimi kandidati. Medtem je opravljal različna dela, med drugim tudi na ladjah, saj je imel izpit za kapitana dolge plovbe, 15. julija lani pa je končno dobil stalno zaposlitev pri državnem letalskem podjetju.
Starši Massima Defraie - 57-letni oče Giancarlo, ki je upokojeni kapitan trgovske mornarice, in 54-letna mati Gea Micati, gospodinja - so sardinskega rodu, poleg njega pa imajo še 25-letno hčerko Nicoletto, ki je po poklicu uradnica. Massimo, ki ga domače okolje pozna kot mladeniča odprtega in veselega značaja, zapušča tudi mlado zaročenko Anto-nello. Njegova tragična smrt, s katero so svojce obvestili predstavniki deželnega letališča v Ronkah, je na Tržiškem, pa tudi v Trstu zbudila veliko presunjenost.
Naj dodamo, da je v podobni letalski nesreči 15. oktobra leta 1987
Massimo Defraia
umrl še eh mlad tržaški pilot, Pier-luigi Lampronti. Kot drugi pilot je bil član posadke letala družbe ATI, ki je letelo na progi Milan-Koln in strmoglavilo na območju kraja Con-ca di Crezzo v pokrajini Como.
Izžrebane številke na proseški loteriji sv. Martina
V nedeljo so na Proseku izžrebali dvanajst zmagovitih številk loterije sv. Martina. Te so:
1.	H 553
2.	I 749
3.	F 638
4.	D 643
5.	1968
6.	F 113
7.	F 663
8.	K 579
9.	D 358
10.	C 879
n.	B 852
12.	H 398
Poglejmo še, kaj se srečnim dobitnikom obeta. Prva nagrada: dvotedenske počitnice za dve osebi na Kreti (Grčija), 2. nagrada: moped califfone 50 kub., 3. nagrada: zmrzovalna skrinja ignis 215 1, 4. nagrada: mountain bike angor sc. scimano, 5. nagrada: elektronski pisalni stroj philips, 6. nagrada: mikrovalovna pečica igaki 694, 7. nagrada: sesalec za prah philips 6330, 8. nagrada: ra-dioregistrator z dvojnimi kasetami philips, 9. nagrada: naprava za izdelavo sladoledov philips 2295,
10.	nagrada: brown multipratic,
11.	nagrada: likalnik na paro philips 1272, 12. nagrada: radijska budilka philips aj 3189.
Natečaj za vzgojiteljice
Sindikat slovenske šole sporoča, da je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo natečaj po naslovih za vzgojiteljice v slovenskih otroških vrtcih. Sestavila se bo dodatna lestvica natečaja po naslovih, ki je bil izdan po ministrski odredbi z dne 12. julija 1989.
Rok za vložitev prošnje poteče 8. decembra t. 1.
Potrebni obrazci in informacije so na razpolago na sedežu SSŠ, Ulica Carducci 8, v torek in četrtek od 11. do 12. ure, v sredo in petek od 16. do 17. ure.
Urnik avtobusa Prosek-Katinara
Bralce obveščamo, da vozijo avtobusi št. 39/, ki povezujejo Prosek z bolnišnico na Katinari (in peljejo skozi Opčine, Trebče, Padriče in Bazovico), po naslednjem urniku: ob delavnikih:
-	odhod s Proseka ob 17.20
-	odhod s Katinare ob 19.15 ob nedeljah in praznikih:
-	odhod s Proseka ob 10.50
-	odhod s Katinare ob 12.40.
koncerti
VERDI
Koncertna sezona 1990/91
Pri gledališču Verdi so v teku vpisovanja novih abonmajev za koncertno sezono 1990/91.
V nedeljo, 18. t. m., ob 11. uri bo v
gledališču Verdi skupna protestna predstava gledališča Verdi, Stalnega gledališča FJK, Slovenskega stalnega gledališča in gledališča La Contrada. Nastopili bodo zbor in orkester gledališča Verdi pod vodstvom Ine Miesters in Guerrina Gruberja ter igralec Giulio Bosetti.
Vstopnice lahko dvignete pri blagajni gledališča Verdi - vstop prost.
SKD TABOR - Openski glasbeni večeri
Novi ciklus openskih koncertov se bo pričel v petek, 23. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopil bo Obalni komorni orkester pod vodstvom dirigenta Boruta Logarja. Na sporedu Albinom, Vivaldi, Ipavec, Bartok in Kumar.
Societš dei concerti - Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 19. t. m., bo na sporedu koncert Ernesta Kovačiča in Margarite Graf.
Caffe San Marco
Nocoj ob 21.15 bo v znani tržaški kavarni koncert dua Sanzin-Krizman (harfa in flavta). Izvajala bosta skladbe Respig-hija, Rossettija, Faurčja.
šolske vesti
Tajništvo DTTZ Žiga Zois naproša bivše dijake, ki so diplomirali v šolskem letu 1970-71; 73-74; 77-78; 78-79; 79-80; BOSI; 81-82; 82-83; 83-84 in 84-85, naj dvignejo diplome. Tajništvo je odprto vsak dan od 8. do 14. ure.
Na liceju F. Prešeren bodo umestitve razrednih svetov in govorilne ure v četrtek, 22. t. m., za klasične vzporednice in C razrede ob 17.30 (oziroma 18. uri). Za A in B razrede pa v petek, 23. t. m., ob 18.45.
ZXD
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
Trst - Gorica - Videm MAVRICA MISLI - VEZ MED LJUDMI
28. REDNI OBČNI ZBOR
jutri, 17. t. m. v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
ob 14. uri v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU Ciklus OTROŠKE URICE V NŠK Z Vero POLJŠAK in Magdo TAVČAR
Z ODTISI DO SPISA
Galebovi dolgoletni ustvarjalki in sodelavki nas bosta tokrat osebno obiskali danes, 16. t. m., ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20.
Vabljeni osnovnošolski otroci!
ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA IZ DEVINA,
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN in FANTJE IZPOD GRMADE vabijo na
KONCERT ČRNUŠKEGA OKTETA
v novi cerkvi sv. Ivana v Štivanu danes, 16. t. m., ob 20.30.
Ob tej priložnosti bosta arhitekta Danilo Antoni in Robi Fili-paz prikazala stanje cerkve in potrebna obnovitvena dela.
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1990/91
Nocoj ob 20.30 ponovitev Pirandello-vega HENRIKA IV. v režiji Marca Sciac-calunge. Nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli, Camillo Milli in Edoardo Si-ravo. V abonmaju odrezek št. 1 - red prost. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 20. do 25. t. m. bo gostovala gledališka skupina VENETOteatro z delom LA SORPRESA DELLAMORE v režiji S. Seguija. V abonmaju: odrezek št. 2A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
Pri gledališču Verdi so v teku priprave na Bellinijevo opero LA STRANIERA.
Simfonična sezona 1990/91
Nocoj ob 20.30 (red B in G) KONCERT, ki ga vodi Emilio Pomarico. Nastopajo Jasna Corrado Merlak (harfa), Lucidno Glavina (oboa), Barbara Maurer (viola). Na sporedu so skladbe Viozzija, Vidalija, Stravinskega in Gorlija.
Ponovitev jutri, 17. t. m., ob 18. uri (red S).
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
LA CONTRADA -
Gledališče Cristallo
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev.
Nocoj ob 20.30 zadnja ponovitev komedije Francesca Macedonia in Nini Perne »Quela sera de febraio...«, igrajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gi-anfranco Saletta in Orazio Bobbio.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Jutri, 17. t. m., ob 20.30 premierska predstava gledališke skupine Pro.Sa pro-duzioni iz Rima z delom LA SONATA Dl KREUTZER v režiji in izvedbi Giancarla Sbragie.
GLEDALIŠČE v Ul. Ananian
ARMONIA - Gledališka skupina
Danes ob 20.30 ponovitev predstave LA LOCANDA DE L'OMO SELVATICO, ki jo je E. Vidiz povzela po Goldonijevi komediji La bottega del caffe. Predstavila se bo skupina I Commedianti.
Ponovitvi bosta jutri, 17., in 18. t. m. ob isti uri.
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE
Gostuje jutri, 17. t. m., ob 19.30 v Ljubljani in v nedeljo, 18, t. m., ob 18. uri v Ajdovščini s predstavo Ivana Cankarja HLAPCI.
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Ghost - Fan-tasma, i. P. Swayze.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 II viaggio dl Capitan Fracassa.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Robocop II, i. P. Weller, N. Allen.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 VVeekend con II morto, r. T. Kotcheff.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Daddy nostalgie, i. J. Birkin, D. Bogarde, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Giorni di tuono, i. Tom Cruise.
MIGNON - 16.00, 22.15 II divertlmento della vita privata.
EDEN - 15.30, 22.00 Le casalinghe prefe-rlscono gli stalloni del Sud, porn.,
□ □
CAPITOL - 17.30, 22.00 Caccia a Ottob-re Rosso, i. Sean Connery.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Porte aperte.
ALCIONE - 17.45, 22.10 Benvenutl in Paradiso.
RADIO - 15.30, 21.30 Bestialita gay 2,
pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
NADA DRUŽINA se danes iz tovarne Velikih motorjev poslovi v zaslužen pokoj. Draga Nada! Želimo ti obilo zdravja in mirno življenje vse sodelavke in sodelavci.
FRANKU FABCU ob 50-letnici!
Do zrelih Abrahamovih let se je danes dokopal Franko.
Z voščili mu želimo, da bi ta cilj ne izpadel preveč grenko, da bi še dosti let v veseli družbi skupno ga slavili in si vzajemno z zadovoljstvom, uspehi in srečo bodočnost popestrili.
Bližnji prijatelji
razstave
V	galeriji Juliefs room v Ul. della Guardia 16 je na ogled razstava slikarke PATRIZIE DEVIDE.
V	galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bo do 20. novembra na ogled razstava GIORGIA COLOMBANIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00.
V	galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 je do 24. novembra odprta razstava z naslovom "Leo Castelli post pop artists". Na ogled so risbe in grafike od šestdesetih let do danes, razstavljajo pa Richard Artschvvager, Ed Rosch, Ell-sworth Kelly, Robert Morris, Bruce Nau-man, Richard Serra in Keith Sonnier. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Torbandena v Ul. Torban-dena 1 je na ogled razstava slikarke ALIČE GOMBACCI.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bodo jutri, 17. t. m., ob 18. uri odprli razstavo kiparja UGA CARAJA.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 16. novembra 1990
OTMAR
Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 9.29- Luna vzide ob 6.19 in zatone ob 15.36.
Jutri, SOBOTA, 17. novembra 1990
ELIZABETA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.01 najnižja -17 cm, ob 8.05 najvišja 51 cm, ob 15.01 najnižja -58 cm, ob 21.29 najvišja 25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1014,1 mb, pada, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj,
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE: Aliče Spagnolo, Eriča Di Cecco.
UMRLI SO: 88-letni Vittorio Coronica, 65-letna Norma Gargotich por. Arbanas, 92-letna Elide Italia Landucci, 82-letni Vittorio Vuerich, 83-letni Giovanni Clag-naz, 78-letni Biagio Vargason, 87-letna Anna Pockar vd. Medved, 82-letna Emi-lia Pulini, 92-letna Regina Markon. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote,
17. novembra 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Mladinska skupina Pinko Tomažič
prireja v nedeljo, 18. t. m., SEDMI LOV NA ZAKLAD. Zbirališče in vpisovanje od 9.30 do 10. urev v Bazovici pri Kalu (nasproti Lebana). Čakajo vas bogate nagrade.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12, vabi v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri na uprizoritev veseloigre Marjana Marinca POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO v izvedbi amaterskega odra J. Štoka s Proseka-Kontovela. Sledila bo družabnost ob klobasah in domači kapljici.
V	nedeljo, 18. t. m., bo s pričetkom ob 16. uri v župni cerkvi v Nabrežini SLOMŠKOVA PROSLAVA ob 190-letni-ci njegovega rojstva. Na sporedu bodo slavnostni govor, petje, recitacije, diapozitivi in molitve za prištetje Slomška k blaženim. Sledila bo družabnost v župnijski dvorani.
V	ponedeljek, 19. novembra, bo Društvo slovenskih izobražencev v Trstu posvetilo večer problemom v zvezi Z NAČRTOVANIM KRAŠKIM PARKOM. O urbanističnih in pravnih problemih, ki se porajajo ob teh načrtih, bosta spregovorila arh. Igor Jogan ter odvetnik dr, Jože Škerk. Začetek ob 20.30.
Društvo slovenskih upokojencev Trst vabi na prireditev OB 100-LETNICI ROJSTVA PISATELJA FRANCETA BEVKA, ki bo v sredo, 21. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Spored: uvodna beseda prof. Boris Pangerc, recitacije Stane Raz-trezen, solopetje operna pevca Zlata in Ljubiša Ognjanovič, pri klavirju dr. Goj-mir Demšar. Vabljeni!
Slomškove proslave ob 190-letnici rojstva škofa Slomška v Slomškovem domu v Bazovici v soboto, 17. t. m., ob 20.15. Na sporedu: otroški zbor Slomšek iz Trsta, moški pevski zbor Sv. Antona Novega, prikaz diapozitivov Slomškovih krajev, govornik novogoriški škof dr. France Kramberger.
razna obvestila
SKD Tabor Opčine - društvo se pridružuje akciji za pomoč Sloveniji in zbira v popoldanskih urah prispevke članov in prijateljev v Prosvetnem domu.
Odbor za zaščito Križa vabi vse vaščane na javno skupščino, na kateri bo predstavil svoj program. Skupščina bo v nedeljo, 18. t. m., ob 11. uri v dvorani občinskega rekreatorija v Križu.
izleti
Dekliški pevski zbor Glasbene matice organizira od 27. decembra 1990 do 2. januarja 1991 silvestrovanje v Pragi. Cena izleta je 365.000 lir. V ceni je vključeno potovanje, bivanje in silvestrovanje. Kdor je zainteresiran, naj se v teku tedna javi v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605.
_________mali oglasi_______________
50-LETNA gospa nudi pomoč v gospodinjstvu v zameno za bivališče. Tel. 578193.
18-LETNO dekle s končanim učiteljiščem išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 228365.
ZA GNOJ ali zemljo, kot tudi za kopanje ali vrtanje terena z bagrom lahko telefonirate na (040) 299453.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu.
POHIŠTVO KORŠIČ, Ul. S. Cilino 38 -Trst, tel. 54390, fax 350150, obvešča cenjene odjemalce, da od 6. novembra posluje s sledečim urnikom: zjutraj 8.30 - 12.30 in popoldne 14.30 - 18.30 (tedenski počitek v ponedeljek).
PRODAM dvižni most za mehanično delavnico. Tel. 200115 od 19. do 20. ure.
PRODAM trgovino s sadjem in zelenjavo v Ul. Flavia. Tel. 228390.
PRODAM seat marbello, letnik '89, prevoženih 8.000 km, za 6.500.000 lir. Tel. 567176.
PRODAM znano trgovino jestvin pri Sv. Jakobu po zelo ugodni ceni. Tel. 763905 od 8.30 do 13. ure.
PRODAM alfasud 1300, letnik 81, v odličnem stanju. Tel. 228090.
NUDIM lekcije iz angleškega jezika. Tel. 225475 ob uri večerje.
ANGLEŠČINO IN FRANCOŠČINO inštruira študentka zadnjega letnika prevajalske fakultete. Tel. 773486 ob uri kosila.
IŠČEMO mesarskega vajenca. Za informacije se obrnite na tajništvo SDGZ v Ul. Cicerone 8. Tel. 362949 oz. 362925.
IŠČEMO trgovskega potnika za prodajo elektronskih aparatov v FJK. Pismene ponudbe poslati na P. P. 2012 - 34016 Opčine (Trst).
PRODAM 5 hi žlahtnega belega vina lanske letine iz vinograda s kontroliranim poreklom v kontovelskem bregu po zmerni ceni. Tel. 225304.
INDUSTRIJSKO podjetje išče uradnika/uradnico za administracijo in knjigovodstvo. Zahteva se diploma višje srednje šole, znanje slovenščine in srbohrvaščine. Pismene ponudbe poslati na PUBLIEST srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro INDUSTRIJSKO.
PRODAM golf memphis, letnik 88. Poklicati po 19. uri na št. 226355.
TRGOVINA išče tajnico. Tel. na 369944.
KOKOŠEREJA Kraljič prodaja eno leto stare kokoši po 3.000 lir in posušeni kokošji gnoj v vrečah po ugodni ceni-Tel. 231846.
V BLIŽINI centra Ljubljane prodam dvosobno polopremljeno stanovanje, 58 kv. m, s kopalnico, kuhinjo in balkonom. Informacije na tel. (040) 412087 ob urah obedov.
prispevki
Ob 20. obletnici smrti Franca Kavsa daruje žena Anita 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost in 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 20. obletnici smrti Franca Kavsa daruje teta Viktorija Mersnik 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Tonkota Lukšo daruje Anica Kralj 30.000 lir za vzdrževanje spomenika na Proseku.
V	spomin na strica Ivana Ferfoglio darujeta Edvina in Marija 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk in 50.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na Ivana Ferfoglio darujeta Daniela in Maria 20.000 lir za cerkveni zbor na Proseku.
V	spomin na Antona Lukšo darujejo družine Legiša, Nabergoj in Štolfa 75.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na svaka Ivana Ferfoglio darujeta Dorka in Milko 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku.
V	počastitev spomina ljubljenega Edija Rustjo daruje brat Nino in družina Polducci 50.000 lir za spomenik NOB v Gabrovcu.
V	počastitev spomina Viktorja Carlija darujeta Slava in Ana 30.000 lir za Godbo Viktor Parma iz Trebč.
V	spomin na pokojnega Ivana Ferfolj0 darujeta žena in sin Milko 200.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ivana Bana, Ivana Ferfolj o in Tonkota Lukšo darujeta Anica in Srečko Orel 50.000 lir za KD Prosek Kon-tovel.
V	spomin na sestrično Marijo Daneu daruje Andrej Starc 10.000 lir za amaterski oder Jaka Štoka Prosek-Kontovel.
V	spomin na Pierino Starc-Sigmund daruje Andrej Starc 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Ob 7. obletnici smrti dragega Štefan® darujeta Goran in Ivanka 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Ob 13. obletnici smrti mame Valerij® daruje Luči 25.000 lir za malega Giuha Vidalija.
Namesto cvetja na grob Otilije Černja' va daruje Marija Purič (Mestre) 20.000 hr za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Ivana Ferfou® daruje Marjetica Grilanc z družin^ 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kont°' vel.
V	spomin na Ivana Ferfoljo daruje LU cijan Štoka 50.000 lir za Kulturni do111 Prosek-Kontovel.
V	spomin na Laurino mamo daruj®1 Vlasta in Nora 30.000 lir za SKDB.
Novi umik
sprejemanja raznih objav, osmrtnic, sožalij. čestitk, malih oglasov, športnih obvestil, šolskih vesti itd. od ponedeljka do petka: 8.30-
12.30	- popoldne samo osmrtnice in sožalja
13.30	- 17.00. Ob sobotah: 8.30 - 12.30.
______________PUBLIEST sn_______________^
Ul. Montecchi 6, III. nadstr., tel. 7796-61 ^
Uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA, tet. 7796-600, sprejema sarh° osmrtnice in sožalja od 17.00 do 21.00, ob sobotah od 13.30 do 21-0U'
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1112,35	1090.-
Nemška marka........ 753,950	740.
Francoski frank..... 223,480	220,-
Holandski florint .,, 668,470	658-
Belgijski frank.....	36,536	35-
Funt šterling....... 2181,40	2150,-
Irski šterling...... 2020,60	1970.-
Danska krona........ 196,200	190,-
Grška drahma........	7,331	7.~
Kanadski dolar...... 956,800	900. -
15. 11-
FIXING
TUJE VALUTE	MILAN
Japonski jen ......... 8,636
Švicarski frank.....	890,68
Avstrijski šiling...	107,190
Norveška krona......	192,57
Švedska krona ...... 200,610
Portugalski eskudo .	8,537
Španska peseta ...... 11,823
Avstralski dolar.... 857,400
Jugoslov. dinar .......... "7
ECU................. 1548,50
ba$s°tCI 8,400 875,'' 105'' 188 196 7
n 800 100
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež .^3 V'j' Agencija Do£° 41,-61 Agencija hoj
Ljudski večer za pomoč poplavljencem
POMOČ
SLOVENIJI
Radio Koper pripravlja dobrodelno Prireditev, katere izkupiček bo namenjen Rdečemu križu za pomoč prizadetim v zadnjih hudih poplavah v severni Sloveniji. Prireditev, pri kateri sodeluje tudi koprska Zveza kulturnih organizacij, bo prihodnji četrtek, 22. novembra, ob 20. uri v koprskem gle-nališču. Na kulturnem večeru se bodo Predstavili znani zbiralci in poustvar-inlci istrskega ljudskega blaga Rožana Koštijal, Edelman Jurinčič in Emil Zonta ter tržaška ženska pevska sku-Pfna Stu ledi. Vstopnina in prostovoljni prispevki, zbrani na četrtkovi prire-nRvi, bodo namenjeni poplavljencem.
. V uredništvu Radia Koper pričaku-lojo, da bodo največ denarja za pomoč znrali od sponzorjev te javne solidarnostne prireditve. Zato vabijo vse de-ovne organizacije, podjetja, obrtnike *n posameznike, da ponudijo svoje pokroviteljstvo prireditvi oziroma oddaji, j . 1° bo koprska radijska postaja ob ,ei Priložnosti posnela. Ime vseh, ki n°do prispevali, bo omenjeno na tem kulturnem večeru in nato še v oddaji. v°jo podporo lahko vsi najavijo tele-°nSko (003866/23880) ali po telefaxu U03866/21902). Jugoslovanski držav-luni lahko denar nakažejo na žiro ra-^rn št. 51400-743-63, ki ga je Radio °Per odprl pri SB Koper pod šifro redstva solidarnosti. Pobudo so podr-J le Primorske novice in TV Koper.
V	Benetkah festival
italijanske narečne popevke
V	nedeljo, 18. t. m., zvečer bo v dvorani beneškega gledališča Goldoni zaživel prvi Super festival Leone d O-ro: gre za novo pobudo na področju vrednotenja tistega dela lahke glasbe, ki nastaja v obliki narečne popevke. Med pobudniki poljudnoglasbene prireditve so Zveza organizatorjev italijanskih festivalov U.O.F.I., Mednarodno kulturno združenje Mario Del Monaco in druge sorodne organizacije, ob sodelovanju Občine Benetke, Dežele Veneto in krajevnih javnih ustanov.
Tržaško narečno popevkarsko ustvarjalnost bodo predstavljali zmagovalci zadnjega festivala tržaške popevke, ki je lanskega decembra bil v gledališču Rossetti. Ob tisti priložnosti, za katero si levji delež zasluge »lasti« promocijski odbor s Fulviom Marianom na čelu, sta se najboljše uvrstili pesmi Ritornel sincero (avtorice Laure Hager Formentin v kategoriji tradicionalnih napevov) in El vecio swing (avtorja Claudia Gelussija, pr-vouvrščena v skupini »mladih«). Prvo je zapela Mara Sardi, z drugo pa se je predstavil duet, ki ga sestavljata Roberto Urbano in Lorella Hrovatin.
Na prvem Super festivalu Leone d'-Oro bo tekmovalo dvajset popevk, po dvojicah pa bodo zastopale deset italijanskih dežel oziroma večjih pokrajin. Vse so obenem tudi zmagovalke posameznih krajevnih narečnih festivalov. Glasbeni večer bo vodila Mari-olina Cannuli, pravzaprav »starosta« napovedovalk državne televizijske ustanove. Prireditev pa ne bo zgolj popevkarskega značaja: poleg pevcev se bodo na odru beneškega Goldonija predstavili tudi znani in manj znani gostje, med katerimi tudi priznani italijanski kantavtor Fabio Concato. S prvim tovrstnim festivalom, ki naj bi že ob krstni izvedbi zadobil državne razsežnosti, si pobudniki in organizatorji prizadevajo, da bi na producentsko tržišče pronicale tudi zaznavne umetniško-ustvarjalne moči, ki se sicer uveljavljajo le v glavnih italijanskih pokrajinah.
filmske premiere
eva fornazarič
Nostalgija na Tavernierjev način
Ko je britanski igralec Dirk Bogarde hodil v Cannes, je z velikim zanimanjem opazoval upokojence, ki so gledali na morje s terase hotela Carl ton. Srebali so čaj, hrustali pecivo in se greli na soncu. Običajno niso bili gostje hotela, ker si tega ne bi mogli privoščiti, so pa kljub temu »prezimovali« v Cannesu.
Glavni junak Tavernierjevega filma Daddy nostalgie je prav eden tolikih starčkov v pokoju, ki ne vedo, kaj bi počeli. Poleg tega se mora boriti proti težki bolezni, ki ga muči tudi takrat,
ko bi se rad smejal, ko bi rad še »živel«, čeprav mu najbrž niso dane velike možnosti. Ob njem je hčerka (enkratna 43-letna Jane Birkin) Carolina, ki ji vsi pravijo kar Caro. Morda je prav v tem najbolj viden pečat scenarista, to je bivše Tavernierjeve žene Colo, ki je izpisala scenarij za Daddy nostalgie že pred šestimi leti.
Francoski režiser je že takrat pokazal Bogardu dialog listo, vendar jo je ta zavrnil, ker je menil, da je film vse preveč otožen, celo žalosten in zato neprimeren za širše občinstvo. Šele
pred nedavnim je neka prijateljica telefonirala Bogardu (ki je medtem zaslovel tudi kot pisatelj) in ga prosila za telefonsko številko skupnega prijatelja. Slednjemu naj bi Tavernier rad izročil prilagojen scenarij bodočega filma o »nostalgiji po očetu«. Dirk Bogarde si je najbrž rekel, da bi lahko kar sam poklical režiserja in mu povedal, da bi se rad pogovoril z njim, ker je imel v mislih novo verzijo »Daddy-ja«.	/
Taverniert ki je tudi značajsko dokaj prijazna oseba, ga je povabil k sebi v Pariz in mu kar sam izročil scenarij, v katerem je bilo veliko manj otožnih poant. Dirk Bogarde je v nekem intervjuju za francosko revijo Premiere izjavil, da mu je Tavernier pustil globok vtis. O režiserju je namreč mislil, da je nekak Truaffautov dvojnik, izsušeno bitje, ki mu je nou-velle vague izpila sleherno kapljico krvi.
Si lahko predstavljate, kako ga je moral presenetiti ta 49-letni orjak, ki se le s težavo prerine v dvigalo (resnici na ljubo so francoska dvigala včasih izredno ozka). Tako sta se Tavernier in Bogarde kmalu zmenila za sodelovanje, že nekaj dni za tem pa je na vlogo Caro pristala tudi Jane Birkin, ki je že nastopila v filmu na temo odnosov med očetom in hčerko (Dust).
Med snemanjem filma se je, žal, nabralo nekaj dokaj žalostnih dogodkov, ki so globoko prizadeli oba glavna igralca. Dirku Bogardu je malo pred pričetkom snemanja umrl dolgoletni prijatelj, oče Jane Birkin pa je bil težko bolan. Ko je bil film že v fazi montaže je nenadoma umrl režiserjev oče. Tavernier je prosil ekipo, naj se ponovno zbere in tako so v film vključili še dodatno razmišljanje, ki ni le otožno, pač pa je izraz globoke žalosti po izgubi ljubljene osebe. Kljub temu ohranja film lepoto magičnega trenutka, ki mu lahko pravimo otožnost, čeprav je najbrž najbolj prikladna beseda »nostalgija«, vendar tista, o kateri je znal tako poetično govoriti Tarkovskij.
RAI 1
in i« Aktualno: Uno mattin 11 on ^a^-: Santa Barbara line Jutranji dnevnik
5 Film: La vita č beli (kom., It. 1943, r. Carl L- Bragaglia, i. Ann 13 nn , aSnani), vmes vesti
13	in Yari®te: Fantastico bi
14	nn Dnevnik
0 Kvarkov svet: Vojn
15	nn ?raveljr nato risanke Ifi nn P°k-: O nastanku Rim Ifinn Mlinska oddaja: Bic 18 ns Pratke vesti
■oo Nanizanka: Cose dell'al
18 as k mondo
194n A,ad': Santa Barbara
2n nn Almanah in vreme
20 in Pnevmk
2 o a _^°Rtična tribuna
Reportaža: O tajn strukturi Gladio in po
22.21 nedicah
i Im s Stanom Laure mm in Oliverjem Har ayjem: La bugia (1930; 23 in ?.ato dnevnik • o Noč rocka: Paul McCar
24.00	n 6y
0.2s d n^v.nik in vreme
ubrika: Mezzanotte i motorni - z gostom Ma
0.40 p °,m Marencom
otrarcov Canzoniere
8-25 Filn
(ko:
10'30 Akt
l2-oo g
l6'55 ”
23. Is
1.10
l‘3o
RAI 2
7.40	Nan.: Lassie, 8.40 Lo-rentz e figli in risanke
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
10.00	Film: I morti non paga-no le tasse (kom., It. 1952, r. Sergio Grieco, i. Tino Scotti)
11.25	Nanizanka: II brivido delLimprevisto
11.50 Nadaljevanka: Capitol
13.00	Dnevnik
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.30	Destini
15.20	Film: Donatella (kom., It. 1956, r. Mario Moni-celli, i. Elsa Martinelli)
17.00	Kratke vesti
17.10	Videocomic
17.45	Nanizanka: Alf
18.10	Knjige: Casablanca
18.20	Šport in Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Un giusti-ziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: La TV pub at-tendere
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Dok.: Črni orkester 0.10 Dnevnik in horoskop 0.25 Film: Lo chiameremo
Andrea (kom., It. 1973, r. V. De Sica, i. N. Manfredi, M. Melato)
RETE 4________________
8.30	Nad.: Una vita da vivere,
9.30	Andrea Celeste,
10.00	Amandoti, 10.30 Aspettando il domani,
11.00	Cosi gira il mondo
11.30	Nanizanka: La časa nella prateria
12.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine,
16.10	Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Top Secret
20.35	Film: Assassinio allo
specchio (krim., VB 1980, r. George Hamilton, i. Elisabeth Taylor, Angela Lansbury)
22.40	Rubrika: Ciak
23.30	Aktualnosti: Živeti v Turinu
23.00	Tednik: Kronika (pon.) 0.45 Astrološka rubrika 0.55 Film: Uomini contro
(vojni, It. 1970, r. France-sco Rosi, i. Mark Frec-hette, Gian Maria Vo-lonte)
^ RAI 3	|
11.00	Gimnastika (iz Perugie)
12.00	Vabilo v gledališče: Adelchi (Manzoni, r. Orazio Costa Giovan-gigli, i. Tino Carraro, Ilaria Occhini, Gabriele Lavia, 1. del)
14.00	Deželne vesti
14.30	Aladinova svetilka
15.30	Gimnastika (iz Catanie)
16.30	Rokomet: Brixen-Orti-gia
17.00	Nanizanki: I mostri -Tocca ferro arriva Char-lie, 17.30 Throb - Giochi di societa
18.00	Dok.: Geo, 18.35 Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spedita di A. Barbato
20.30	Posebna oddaja: Chi 1'ha visto?
23.00	Večerni dnevnik
23.05	Glasbeni variete: L'im-portante e esagerare
23.40	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
24.00	Nočni dnevnik
0.30 Pred 20 leti
F fr TV Slovenija 1	|
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Delfin Flipper
9.25	Dokumentarni niz: Pionirji sodobne kirurgije (3. del)
10.10	Nadaljevanka: Podmornica (pon. 4. dela)
11.05	Video strani
14.55	Žarišče (pon.)
15.25	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Tednik (pon.)
18.05	Spored za otroke in mlade: dokumentarec Gradovi - Kako smo se branili, 18.40 nanizanka Hov!
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Aktualno: Po ujmi
20.03 Zrcalo tedna
20.25	Dokumentarec: Nebu naproti (8. del)
21.25	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
22.15	Dnevnik in vreme
22.35	Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Beli ples (dram., ZDA 1982, r. Samuel Fuller, i. Kristy McNichol)
ITALIA1	__________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Nanizanke: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide,
12.00	Charlies Angels -Angelo nella lotta, 13.00 La famiglia Bradford -Tempo di esame, 14.00 Happy Days - Concorso di bellezza
14.30	Glasbena oddaja: Radio Carolina 7703 (vodi Kay Sandvik)
15.30	Nanizanka: Compagni di scuola
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.45	Nanizanke: Il mio amico Ultraman - Andrew per-de i poteri, 19.30 Časa Keaton - Pagine del pas-sato, 20.00 Cri Cri
20.30	Film:	LTmplacabile
(fant., ZDA 1987, r. Michael Glaser, i. Arnold Schwarzenegger, Richard Dawson)
22.30	Rubrika: Calciomania
23.30	PlayboyShow
1.35	Nanizanke: Mike Ham-mer, 1.35 Appartamento in tre, 2.05 Benson
OPEOH_________________
13.00	Risanke
14.45	Variete: Telemeno
15.00	Nad.: Signore e padrone
16.00	Film:	Suggestione
(dram., ZDA 1948, r. C. Binyon, i. John Payne)
17.45	Nanizanki: Doc Elliot,
18.30	Flash Gordon
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera
20.30	Nad.: Pasiones
22.00	Rubrika o zdravju
22.30	Dok.: Emozioni nel blu
23.00	Film: Dedicato a una stella (dram., It. 1976, r. Luigi Cozzi, i. Pamela Villoresi)
0.30 Rubrika o motorjih
TMC___________________
8.30	Nanizanke: Get Smart,
9.00	Petrocelli, 10.00 Adorabili creature
10.30	Nad.: Terre sconfinate, ll.ISPotere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Prijateljska narava
13.00	Športne vesti
13.15	Dnevnik
13.30	Aktualno: Ženska TV
15.00	TV film: Concorso per miss America (kom.,
TV Koper
12.30	Tenis - Masters v Frankfurtu (neposredni prenos)
18.30	Spored v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanki Sealab 2020 in Don Chuck, il castoro
20.20	Dokumentarna oddaja: Manjšine, evropsko bogastvo
20.30	Nadaljevanka: SKAG (3. del)
21.15	Nanizanka: Mod Sguad e i ragazzi Creer
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis - Masters v Frankfurtu (povzetki dnevnih srečanj)
fa' TV Slovenija 2 * i.
17.30	Studio Maribor: Tele M
19.00	Ansambel Nika Zajca
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Oči kritike
21.10	Koncert Tria Novšak v Zemonu (2. del)
22.00	Skupščinska kronika
22.30	Tenis - Masters v Frankfurtu (posnetek)
ZDA 1076, r. Robert Day,
i.	Farrah Fawcett)
16.30	Aktualno: Ženska TV 17.50 Nan.: Autostop per il cie-
lo, 18.55 Doris Day Show
19.30	Variete: Cera guesto, c -era guello
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane (vodita Fabio Fazio in Stefano Bicocchi)
21.30	Nanizanka: Matlock
22.30	Šport: Mondocalcio
24.00	Nočne vesti
0.20 Film: Giochi particolari (dram., It. 1971, r. Franco Indovina, i. Marcello Mastroianni, Virna Lisi)
TELEFRIUU ____________
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Deželna kronika
20.30	Nad.: Cartesio (i. Ugo Cardea, 1. del)
21.45	Rubrika: Album
22.30	Nočne vesti
24.00	Nanizanka 0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Evergreeni; 9.30 To je življenje; 9.40 Melodije; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: To pa si velja zapomniti; 14.30 Od Milj do Devina;
15.00	Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: antologija slovenske violinske glasbe; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan;
6.10	Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis;
8.00	Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir dltaly; 18.32~Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17:30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Predstavili so ga v rajonskem svetu za center
Načrt ureditve zelenih površin in prenove drevoredov v mestu
Oživitev dejavnosti fotokluba Skupina 75
Na Bukovju pripravljajo fotografsko razstavo
Gorica je že od nekdaj znana po mili klimi in bujnem rastlinstvu, čeprav tudi nekatera bližnja mesta ne zaostajajo. Morda imajo v Vidmu prav toliko zelenih površin, ali pa celo še več. Vendar zelenice, parki in drevoredi v Gorici precej hitro propadajo, bodisi zaradi onesnaževanja zraka, kislega dežja, malomarnosti občanov in težko razumljivega odnosa občanov. Še en element bi lahko navedli: nezadostno skrb občinske uprave. Na srečo se tak odnos, kot se zdi, spreminja. O obnavljanju in urejanju zelenih površin v mestu je bil govor na seji rajonskega sveta za mestno središče.
Arhitektinja Luisa Codellia je v sredo zvečer seznanila rajonske svetovalce z načrtom za javno zelenje, ki ga je njena delovna skupina izdelala na podlagi deželnega zakona štev. 39 iz leta 1986. Uvodoma je spregovoril tudi občinski odbornik za urbanistiko Ni-colo Fornasir, ki je povedal, da je Dežela v ta namen že dodelila 500 milijonov lir. Z omenjenim, sicer nezadostnim zneskom, so sklenili, da bodo v prvi fazi načrta uredili park na grajskem griču. Tu naj bi uredili več pešpoti in sprehajalnih stez.
Arhitektinja Codellia je povedala, da načrtujejo več sestopov z gradu, in sicer dva proti vzhodu, v Ulico Giusti-niani, enega, morda še zanimivejšega, pa ha Travnik po nekdanjem stopnišču mimo predora. Sprehajalne poti bi se začele na dveh grajskih stolpih,
kjer že obstajajo lepo urejena izhodna stopnišča, ki so jih v prejšnjih letih iz varnostnih razlogov zazidali. Občinska uprava naj bi v naslednjih letih v ta namen odkupila na grajskem področju še nekatera zasebna zemljišča.
Delovna skupina arhitektinje Codellia je med drugim analizirala in zbrala izčrpne podatke o sedanjem položaju zelenih površin v mestu, zlasti kar zadeva drevorede. Imamo kar 90 drevoredov, vendar nekateri že več let počasi umirajo. Izpušni plini, nediscipli-
niranost avtomobilistov in kisli dež so v nekaterih primerih že močno načeli odpornost dreves. Vse pogostejši so napadi zajedalcev. V nevarnosti je drevored na Korzu, ki ima menda samo še kakšno leto do popolnega odmrtja. Poleg zajedalcev, proti katerim sicer uporabljajo škropivo, platane ogroža posebna vrsta raka. Ugotovili so jo že v Krminu. Drevored naj bi zato v kratkem začeli obnavljati. Platane naj bi nadomestili z drugimi, bolj odpornimi drevesnimi vrstami. Poseg naj bi izvajali postopoma.
Načrtovalka in vodja delovne skupine arh. Codellia je obrazložila tudi pomembnost povezave že obstoječih parkovnih zelenih površin. Zajeten načrt predvideva tudi pešpoti med najvažnejšimi parki kot so Ljudski park, Co-roninijev park in park v dolinici Kerna. Slednjega naj bi povezali s parkom vile Ritter. Codellieva je sicer poudarila, da bi bilo treba še prej dokončno rešiti problem Korna, saj je smrad potoka pravi trn v peti obiskovalcem parka in stanovalcem tega mestnega predela.
Skupina načrtovalcev je izdelala še načrt o kolesarski stezi, ki bi tekla od vile Ritter mimo goriškega gradu vse do Sv. Ane. Načrt bo najverjetneje ostal le na papirju, saj bi bilo treba zanj odšteti kar 5 milijard lir.
Na sliki (foto Čubej): platane na Korzu Italia, ki jim grozi smrt.
Pobuda, ki sta jo sprožili Zveza slovenskih kulturnih društev in KD Briški grič iz Števerjana letos poleti, se je uresničila. Pred nekaj meseci se je namreč porodila zamisel, da bi na novo obnovili fotografsko dejavnost na Goriškem, ki je bila v prejšnjih letih dokaj pestra in na kakovostni ravni v okviru Skupine 75.
Prvi korak v to smer bo moč oceniti že prihodnjo soboto, 24. novembra, ko bosta ZSKD in Briški grič v domu na Bukovju odprla fotografsko razstavo, na kateri bo sodelovalo 16 goriških ljubiteljev fotografije. Ob tej priložnosti bodo na večeru, ki se bo pričel ob 20. uri, nastopili tudi člani koprskega Obalnega komornega orkestra.
Sobotna razstava na Bukovju naj bi uvedla bolj organizirano obliko sodelovanja med fotografskimi navdušenci in obenem obnovila bogato dejavnost, ki se je začela v Sovodnjah s Skupino 75.
V načrtih prirediteljev je namreč tudi priprava natečaja, ki bi bil odprt vsem fotografom obmejnega primorskega prostora in ki bi bil tematsko posvečen kulturi.
Stragorizia
Pri društvu Gruppo marciatori Gori-zia hitijo s pripravami na nedeljsko tekaško prireditev Stragorizia. Priredi-
ke hranilnice, je letos že štirinajstič na vrsti. Po dosedanjih prijavah sodeč bo udeležba tudi tokrat zelo visoka, morda celo rekordna, če organizatorjem ne bo zagodlo vreme.
Na treh različno dolgih progah se bodo pomerili tekači iz naše pokrajine, iz Furlanije-Julijske krajine in tudi drugih dežel ter iz sosednje Slovenije. Start in cilj tekaške prireditve oziroma pohodov bo pred športno halo pri Madonnini. Ob 9. uri bodo šli na pot udeleženci, ki se bodo odločili za daljšo, 21 kilometrov dolgo progo, pol ure kasneje pa udeleženci na ostalih dveh progah, dolgih 11 oziroma 7 kilometrov.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 18. t. m., izlet na tržaški Kras. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 9. uri s Korna. Vodi Zdenko Vogrič.
razstave
V razstavni galeriji Meblo v Novi Gorici bodo danes, 16. t. m., ob 18. uri odprli razstavo fotografij Marjana Bažata iz Šempetra — Akt v fotografiji. Ob otvoritvi bo spregovoril umetnostni kritik in ravnatelj Mestne galerije v Ljubljani Aleksander Bassin. Razstava bo odprta do 8. decembra.
Po zamenjavi v vodstvu ASCOM
Programske smernice novega predsednika Sergia Rovisa
Sergio Rovis
V sredo smo sicer dokaj na kratko poročali o zamenjavi v vodstvu pokrajinskega združenja trgovcev na Goriškem, kjer je Sergio Rovis zamenjal Maria Morassija, ki je to nalogo opravljal šest let. Zamenjavo v vodstvu, ob tem velja povedati, da je bil Sergio Rovis sicer že doslej član ožjega vodstva strokovnega združenja, so v javnosti, kamor je prišla precej nepričakovano, sprejeli v glavnem kot znak precejšnjih sprememb v dosedanji naravnanosti združenja, ki v pokrajinskem merilu šteje okrog 3.600 članov, od katerih okrog 1.500 na ožjem Goriškem.
Novi predsednik je v izjavi za tisk pojasnil, da si želi predvsem določene prenove v organizaciji združenja za
poživitev dejavnosti in nadaljnji kvalitetni skok v nudenju uslug članom.
Na vprašanje o programu novega vodstva (poleg predsednika so namreč na skupščini načelnikov posameznih sekcij volili tudi člane pokrajinskega vodstva, nekaj pa jih bodo še v torek) je Sergio Rovis dejal, da ga je mogoče opredeliti v treh ključnih točkah: prizadevanje za uveljavitev trgovcev v družbeni stvarnosti, za kar si je sicer združenje prizadevalo tudi v zadnjem in prejšnjih mandatnih obdobjih, združitev vseh dosedanjih enot ASCOM, ki delujejo na Goriškem (Gorica, Gradišče, Tržič, Gradež), v eno samo veliko združenje, notranja reorganizacija združenja za večjo funkcionalnost in storilnost uslužbencev.
Spremembo v vodstvu organizacije je novi predsednik ocenil kot nekaj naravnega in samo po sebi razumljivega. Gre pač za vprašanje zamenjave, za zadevo, ki je prisotna v vseh okoljih.
Vsaka zamenjava pa nujno prinaša določene novosti, oziroma vsaj nekoliko drugačne poglede. Novost v primeru Sergia Rovisa so kriteriji vodenja organizacije. Pri oblikovanju odločitev bodo v največji možni meri sodelovali vsi statutarni organi, več posluha pa bo tudi za probleme in težave članov.
Glede zamisli o trgovskem mega-centru (ki naj bi bil eden od razlogov, ki so sprožili zamenjavo v vodstvu ASCOM), Sergio Rovis izraža pripravljenost prisluhniti mnenju vseh trgovcev. Vsekakor, v primeru, da bi se večina odločila o smotrnosti takega objekta, meni da je prav, da bi ga zgradili goriški trgovci in ne trgovci iz drugih krajev.
Na Občini bodo zaposlili nekaj novih uslužbencev
Na goriški Občini bodo v razmeroma kratkem obdobju lahko zaposlili v raznih uradih in službah nekaj novih uslužbencev in tako vsaj deloma nadoknadili velike "luknje" v organi-ku. Nepokritih mest v občinskem or-ganiku je namreč kar 116.
Občinski odbornik za osebje Dario Drufuca je na zadnji seji odbora poročal o soglasju iz Rima, ki izjemoma (znano je namreč, da je zaposlovanje novih uslužbencev že nekaj let po-
vsem zamrznjeno) dovoljuje nekaj novih zaposlitev.
Tako bodo na Občini lahko zaposlili ravnatelja doma za ostarele, funkcionarja v uradu za programiranje ter tajnika v istem uradu. Natečaji za omenjena mesta so bili že razpisani. Nadalje bodo na Občini zaposlili še štiri redarje (upoštevali bodo lestvico zadnjega natečaja) in šest uradnikov, od katerih jih bo pet z nepopolnim delovnim urnikom.
9. obletnica otvoritve
danes ob 18. uri odprtje skupinske razstave
SREDNJEEVROPSKE GRAFIKE
Razstavljajo: Bogdan Borčič iz Ljubljane, Mirella Schon Sbisč iz Trsta, Kar! Brandstatter iz Avstrije, Stefan Galic iz Lendave, Robert Svoboda z Dunaja, Grazia Aiello iz Starancana, Franco Degrassi iz Trsta, Jožef Tichy iz Celovca, Aldo Bressanutti iz Trsta, Zvest Apollonio iz Portoroža, Susanna Fedrigo iz Milj, Giovanni Diuz iz Trsta, Klavdij Tutta iz Nove Gorice in Silvan Bevčar iz Gorice.
Razstava bo odprta do 30. novembra.
KULTURNI
DOM
Deželni odbornik A. Cisilino na obisku pri Občini Gorica
Delovno srečanje. Tako bi lahko imenovali obisk deželnega odbornika Adina Cisilina na županstvu v Gorici, kjer ga je sprejel župan Scarano s člani odbora. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki nekaterih drugih ustanov. Predstavniku dežele se je župan zahvalil za posredovanje za ugodno rešitev vprašanja finančnega kritja načrta izgradnje parkirišč, v nadaljevanju posega pa je gosta seznanil z nekaterimi novimi pobudami in načrti, katerih realizacija je odvisna v znatni meri od finančnih posegov dežele. Tako naj bi Dežela pomagala pri prenovi vile Ritter, odkupu in prenovi
palače Bassi, ki bi jo preuredili v sodelovanju z zavodom za ljudska stanovanja v stanovanjski objekt in poslovne prostore.
Podžupan Mario Del Ben je deželnega odbornika seznanil s stopnjo izvajanja načrta širjenja pokopališča in s potrebo po nadaljnjem financiranju (rabili bi vsaj 1,2 milijarde lir), medtem ko je odbornik za urbanistična vprašanja inž. Nicolo Fornasir zaprosil za večje razumevanje in dodeljevanje sredstev za prenovo starega mestnega jedra, zlasti kar zadeva pobude zasebnikov.
V ustavljenem mercedesu našli dhje zajce in strelno orožje
Goriški karabinjerji so v noči na sredo aretirali dve osebi, osumljeni krivega lova. Podatki, ki so nam jih posredovali karabinjerji, so zelo skopi, saj je preiskava še v teku.
V torek pozno zvečer je patrola goriških karabinjerjev blizu Morara ustavila mercedes, v katerem sta se peljala dva moška iz Krmina oziroma iz Čedada. Med pregledom vozila so karabinjerji odkrili nekatere nepravilnosti, tako v zvezi z orožjem, kakor s plenom — divjimi zajci. Karabinjerji so osebi pospremili v goriške zapore, kjer so včeraj bili na razpolago državnemu pravdniku dr. Trotti, ki je kasneje odredil njuno izpustitev. Avtomobil so karabinjerji zaplenili.
S kolesom padel v morje in utonil
V Gradežu je včeraj zvečer utonil 55-letni kolesar Carlo De Grassi. Možakarja je po vsej verjetnosti obšla nenadna slabost. Ob tem je izgubil nadzorstvo nad kolesom ter padel v morje. Nesreča se je zgodila nekaj pred 18. uro na nabrežju Dan-dolo, samo kakih trideset metrov od karabinjerske vojašnice. Nesrečni padec je opazil enajstletni deček, ki je o dogodku takoj obvestil karabi-
njerje. Tema je močno otežila iskanje ponesrečenca. Iz Trsta je kasneje prišla ekipa potapljačev, vendar so truplo De Grassija našli, poldrugo uro zatem, nekaj deset metrov od mesta nesreče. Očitno ga je odnesel vodni tok.
Pismonoša padel in si zlomil nos
Včerajšnji dan prav gotovo ni bil naklonjen 48-letnemu pismonoši Lucianu Peressinu iz Gorice, Majnica 212. V dopoldanskih urah je kot običajno raznašal poštne pošiljke po Ulici Gius-tiniani, pri tem pa postal žrtev tako rekoč nezgode na delu. Ni ga sicer ugriznil pes, kakor se je doslej zgodilo že marsikomu, pač pa je nerodno padel na asfalt in si pri tem zlomil nos in zadobil nekaj drugih poškodb. Ozdravel bo v desetih dneh.
V Gradišču se je včeraj dopoldne pripetila prometna nesreča, v kateri se je lažje poškodoval 71-letni motociklist Egidio Devetti iz Zagraja, Ul. Cor-ridoni 13/b. Vanj je z avtom trčil 25-letni Andrea Pedon iz Vicenze. Devet-tiju so v goriški splošni bolnišnici nudili le prvo pomoč. V nesreči je zadobil več udarcev in odrgnin po celem telesu.
Odbornik Cisilino je v odgovoru dejal, da Dežela nima več pristojnosti glede posegov na pokopališčih in da je za to odgovorna Pokrajina.
Deželni odbornik je nadalje posredoval točen obračun, kolikšna sredstva so bila doslej odobrena za prenovo mestnih jeder, tako Občini, kakor zavodu IACP. Občini je bilo doslej dodeljenih približno 3,4 milijarde lir. Dalje je Dežela financirala prenovo 130 stanovanj ustanove IACP.
Izrazil je nadalje možnost za pozitivno rešitev v zadevi prenove palače Bassa in pripravljenost financiranja posegov (sicer manjših) za obnovo fasad v starem mestnem jedru.
razna obvestila
Ravnateljstvo trgovskega zavod3 Ivana Cankarja in trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa sklicuje danes ob 18. uri na sedežu zavoda I. Cankarja v Ul. Alviano 18 volilni shod staršev za obnovo zavednega sveta.
Društvi Naš prapor in Briški grič obveščata, da bo danes, v petek, 16. t. nj-' ob 20. uri sestanek na Bukovju št. 6 vseh, ki so se prijavili v plesni tečaj.
Razstava o Štandrežu in o društvu "Štandrež" je odprta samo še danes ofl 19.30 do 20.30 v župnijskem domu. razpolago je tudi publikacija.
Društvo upokojencev Gorica spor°ča urnik avtobusnega odhoda na martinovanje, ki bo v nedeljo, 18. t. m., na Most na Soči. 1. avtobus (ob 13.30):, Travm3' Gostilna Primožič, Oslavje, Števerja1*’ Podgora in Štandrež. 2. avtobus (°.: 14.00): Gabrje (pri vodnjaku), Sovodnje i Štandrež.
Slovensko planinsko društvo sporoč ' da bo v soboto, 24. novembra, TRADIU ONALNI SEJEM RABLJENE SMUČA* SKE OPREME v društvenih prostorih- ,
Slovenski taborniki v Italiji R® Modrega vala Trst-Gorica vabijo čl3 g na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, t ^ t. m., ob 10. uri v prostorih Slovens* ljudske knjižnice D. Feigel v Gori«, Croce 3.
kino
3
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Due nel mirino«-
VERDI 17.30-22.00 »Presunto innocei VITTORIA 18.00-22.00 »Linda Blair posseduta«.
Tržič
:nte“' e ri'
17.3°'
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 22.00 »Fantasia«. Risanka. COMUNALE Ni predstave.
Nova Gorica	.
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 'iNa ja vesoljcev«.
SVOBODA Šempeter 20.00 »Obe® gostilna«. Ob 22. »Seks v zaporu«-DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GOR]^1
Thea Bassi - Raštel 52 - tel. 5330 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 4ium
pogrebi
Danes v Gorici
ob 9.30 Lia SandUjiaV-
Bradaschia iz splošne bolnišnice fu no pokopališče, ob 13.15 R® ,a mus, vd. Bastiani iz splošne boi
dštiK*
Kopriv
Pogovor s predsednikom Z SKD Acetom Mermoljo pred občnim zborom organizacije
»Prepričan sem, da bodo ljudje še tkali našo mavrico misli, petja in plesa«
Jutri bo v Trstu občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Ob skorajšnjem občnem zboru smo se pogovarjali s predsednikom ZSKD Acetom Mermoljo, razgovor pa je bil samoumevno osredotočen na vlogo združenja, ki ga je vodil tudi v minuli dveletni mandatni dobi.
Kakšna je torej po tvojem ZSKD, ki se odpravlja na občni zbor pod pisanim dežnikom mavrice...
»Občni zbor se letos odvija pod geslom "Mavriča misli - vez med ljudmi". S tem geslom smo želeli naglasiti osnovni značaj Zveze. Z "mavrico misli" poudarjamo, da je to zveza ljudi, društev, skupin, ki so se skupaj odločile, da najdejo svoj prostor v naši organizaciji, ne glede na razlike, ki so lahko med nami. To ne pomeni, da Zveza nima jasnih korenik in opredeljenih stališč. Mi smo ponosni na svojo tradicijo, ki sega daleč v slovensko liberalno, pozneje levičarsko misel in se danes manifestira v prvi vrsti kot laičen odnos do kulture, laičen pa prav zato, ker ne poudarja nekih konfesionalnosti, ampak sprejema kulturo kot izraz človeške mnogoterosti, tako miselne kot tudi čustvene.
Po drugi strani pod geslom "vez med ljudmi" mislimo prav na tradicijo organizacije, skratka na organiziranost, kot na tisto možnost, da se ljudje zbirajo in povezujejo, seveda Ua prostovoljni osnovi. Ne druži nas 2elja po profitu - mi smo zveza ljubiteljev - vežejo pa nas neke osnovne Vrednote, predvsem pa misel, da je kultura - ljubiteljska ravno tako kot Poklicna - steber narodnega življenja m hkrati, da kulturno delo v društvih m v skupinah, lahko korenito pripomore k višji kakovosti življenja.«
Zveza se je pred nedavnim priključila k vsedržavni italijanski or-aunizaciji ARCI. Kakšen je obračun Prvega obdobja tega sodelovanja? . “Mi smo pristopili po dolgi razpra-’ h konfederaciji ARCI in postali Pteni polnopravni člani. Za ta korak Oio se odločili iz več razlogov, vse-mskih in praktičnih. V osnovi nas z mganizacijo družijo številne skupne misli in morda tudi čustva. Naj ome-vlm vsaj boj samega ARCI za mir, za Prašanja narave, za multietnično uruzbo in, kot piše v njenem statutu, , členu, ki je tudi na izkaznici Zveze, °pZ.a pravice manjšin.
, Pristop je imel smisel tudi v tem, , a se na tak način pridružujemo ne-emu širšemu italijanskemu organi-
Predsednik ZSKD Ace Mermolja
ziranemu življenju ljubiteljev in si tako pridobivamo zaveznike v širšem italijanskem prostoru. Dejansko so se nam odprle marsikatere možnosti, novi stiki, nova prijateljstva. Naj omenim, da je prav zaradi našega pristopa bil zadnji vsedržavni svet ARCI-ja v Trstu. Razpravljali so o novih premikih v Evropi, nastali so tudi nekateri konkretni predlogi, kot je ta, da bi v Trstu ustanovili z nam sorodnimi italijanskimi organizacijami nekak Forum državljanov Evrope. Obstajajo seveda tudi praktični trenutki, od tega da lahko pri nas delajo slovenski vojaški oporečniki do možnosti odpiranja barov. Nato še davčna vprašanja... Skratka gre tu za vrsto praktičnih zadev, ki Zvezi bistveno pomagajo.«
Še pred leti se je veliko govorilo o tem, da je društvena dejavnost v krizi. Po tvoji izkušnji na čelu Zveze bi presodil, da smo sedaj na boljšem?
»To, na kar lahko gledam z neke "višje" opazovalnice, z nekakšnega razglednega stolpa, mi pravi, da se zanimanje za Zvezo krepi, tudi med mladimi, kot se poglablja želja po sodelovanju in po kulturnem delu, ki pa mora biti seveda kvalitetno. Povsod nastajajo nove pobude, nova žarišča, obuja se vrsta idej pa tudi vrsta
(Foto Križmančič)
starih vezi. V tem smislu sem povsem optimist. Obstajajo seveda društva in skupine, ki niso V najboljši formi. Upati je vedno, da so to stvari prehodnega značaja, kajti vemo, da se v tako široko razpredeni organizaciji, kot je naša — opozorim naj, da smo letos odprli svoje predstavništvo celo v Reziji — dogaja, da določena društva zabredejo v trenutne,. krajše ali daljše krize, vendar to ne pomeni splošne krize ljubiteljstva. Mislim, da današnji časi kažejo v prid te dejavnosti.«
Društva so se tudi bistveno pomladila. Kakšne so zahteve in potrebe mlajših članov Zveze?
»Mislim, da so se zahteve precej spremenile. Spremenile so se v kolikor je sedaj vedno bolj imperativ kvaliteta. Tu ne mislim na to, da bi mi iskali neko poklicno kvaliteto, mislim pa, da se lahko tudi v tako imenovani množični kulturi uveljavijo načela dobrega dela in želja po napredku ter po pridobivanju novih informacij. Kot Zveza seveda pospešujemo take procese, kajti vidimo, da tam, kjer so neke ambicije, dejavnost bolje uspeva. Ljudje odkrivajo nove izrazne možnosti in kvalitetno rastejo. V tem vidim tudi pravo gonilno silo. Seveda obstajajo tudi skupine, ki se zbirajo čisto neformalno, vendar je treba biti pozorni tudi na te dru-
žabne trenutke, kajti tudi to je Zveza. Tudi to je tista vez med ljudmi, ki velja in ima neko moč.«
Kot predsednik Zveze boš na nedeljskem občnem zboru prav gotovo kaj kritiziral, marsikaj pa tudi pohvalil...
»Ne gre toliko za kritiko ali za pohvalo, šlo bo za to, da bom prav gotovo potrdil korenike Zveze in tradicijo, ki je bila, pa čeprav lahko zveni retorično, svetla. Hkrati pa bom naglasil pot, ki je vodila Zvezo k inovaciji. Med inovacijami naj omenim uvedbo izkaznic, ki pomeni važen korak k nadaljnjemu utrjevanju organizacije. Izkaznice so najbolj otipljiv znak nekega pristopa, v dobrem pomenu besede vežejo ljudi. Prav tako bi bilo treba pohvaliti in naglasiti naša prizadevanja, ki omogočajo ljudem, da pridejo do nekih novih dosežkov s pomočjo seminarjev, mentorjev in drugačne strokovne podpore. Seveda obstajajo tudi problemi, na katere bom opozoril. Eden je prav gotovo ta, da se društva in skupine, ki delajo in hočejo delati, srečujejo z nemajhnimi gmotnimi vprašanji. Tako bom moral povedati tudi, da naši odnosi z javnimi upravami niso vedno najboljši. Deželna uprava FJK se do Zveze še vedno vede diskriminatorsko, saj nam dodeljuje borih sedem milijonov lir, pa še teh ne dobimo, ker imamo prošnje napisane v slovenščini, medtem ko nekatere nam sorodne organizacije uživajo čisto drugačno podporo. Zakaj? Očitno tu ne gre za merila kvalitete in dela, ampak za neka druga merila.«
Obračun tega dveletnega delovanja bo torej vsekakor pozitiven
»Občni zbor je trenutek preverjanja je pa tudi trenutek praznika. Ce neka organizacija pride z vso vitalnostjo do občnega zbora in mislim, da smo to vitalnost tudi pokazali
—	je to vsekakor pozitivno. In pozitivno je tudi to, da vidim, da pristopajo ljudje k tej organizaciji ne samo iz nekega čuta dolžnosti, ampak tudi
—	in to predvsem mladi — iz veselja. To je vsekakor pozitiven moment, ki je hkrati garancija za prihodnost. Ta pozitiven odnos pomeni tudi vero, da bo bodo ljudje ostali na tej navezi in še dalje tkali vezi. Našo mavrico misli, tendenc, petja, plesa, skratka vsega, kar smo in kar je Zveza.«
Razgovor zapisala EVA FORNAZARIČ
.Razsežnosti Zveze slovenskih kul-kim^ ^H-^tev zaobjemajo ljubiteljsko tr* ^rno dejavnost v treh pokrajinah -o, aš'ci' goriški in videmski, kjer živijo ovenci v Italiji. V to na ljudeh boga-sloZ - linico sodijo številna društva, del lne'. 9°dbe in ansambli. S svojim ra °Vaniem prekrivajo območje, ki se n, Prostira od Kanalske doline ob ob-St^m pasu vse do Miljskih hribov, skh' na katenh sloni Zveza sloven-drnft ^Hornih društev, so seveda . Va s svojimi raznolikimi, starejši-b0 ln novejšimi, dejavnostmi. Čeprav bi le9etno izpadlo rahlo suhoparno, n;- Kušali podati kolikor mogoče str-tev ,0, a istočasno popolno sliko druš-nih ^ru9*h sestavin Zveze na različ-opisnih področjih.
tev- . Pokrajina premore 28 druš-ne.' “[oštvo Slovencev miljske obči-koj: v~ragu društvo Primorsko v Mač-lentin \,	6 Rapotec v Prebenegu, Va-
ren Y°dnik v Dolini, France Preše-Dom,V “pljuncu, Fran Venturini pri Slovo klavec v Ricmanjih in Logu, polje neC v borštu in Zabrežcu, Krasno Lini v Gročani; na vzhodnem Krasu Skaia ilovici, Slovan na Padričah, Grad n . roPpcli, Primorec v Trebčah, njem k>r! ^anih (društvo bo na jutriš-^SKDl 0J?čnem zboru postalo član tju Hpi, .P°r na Opčinah; v predmes-Phrštva *van Grbec v Skednju, itl Roni,:, r/kovlie' Rovte-Kolonkovec tja, id 1 r‘Katinara. V delih predmes-Ihe četrfV Zadnii dobi že postali mes-UsPein rl' -Je nekaj društev, ki komaj ali so pono?nVeti (Union v Podlonjerju) 6 Pri Sv t norna neaktivna (Škamper-Jakobin ‘v,vanu in Ivan Cankar pri Sv. dejavnJ’ r/a zahodnem delu Krasa so zvezda v . dom v Repnu; Rdeča tovep Vo a ezU; društvo Prosek-Kon-^abrežinfi^. v Križu; Igo Gruden v . v okv?r:uVigred v Šempolaju. deluje tuH' jrVeze s statusom društva fdfično h ■ interesnih skupin s spe-, °žek pravnostjo; Slovenski klub, skiu ,o Trst 80, Društvo zamej-
cih
^pšir, Fninni^ov' Filatelistični klub Pina Vik; o?rna skupina Stu ledi, sku-Cdštvo TDnSW: izven mesta pa zbor-lIiko Tnn, ir in mladinska skupina po rn^ažlt v Bazovici.
č,ibl‘žno enn!h okr°9 tri tiso«5 oseb, vel6 v drn«1?9 . lovilo ljudi se vklju-'dernsU; . tva in skupine v goriški in
6tt>ski
Pokrajini.
Deželna stvarnost ZSKD: društva, skupine, dejavnosti
Na Goriškem je prisotnih 10 društev; Jezero v Doberdobu, Danica na Vrhu, Kras v Dolu in na Poljanah, Vipava v Rupi-Peči, Skala v Gabrjah, društvo Sovodnje, Oton Župančič v Štandrežu, Andrej Paglavec v Podgori, Naš prapor v Pevmi, Oslavju in Štma-verju, Briški grič v Števerjanu; interesnih skupin pa je 6: v mestu Kinoatelje, Gledališki studio in Gledališka skupina Gorica, Etnografski odsek in Knjižnica Damir Fajgl, Radio Val Gorica in Foto klub 75 (neaktiven). Z ZSKD sodeluje v Gorici tudi skupina, ki skrbi za likovne pobude.
Najmnožičnejša dejavnost Zveze je zborovstvo: na Tržaškem poje 8 mešanih pevskih zborov (Jadran v Miljah, Primorsko v Mačkoljah, Slavec-Slove-nec v Ricmanjih in Borštu, Lipa v Bazovici, Skala v Gropadi, Primorec-Ta-bor v Trebčah in na Opčinah, Rdeča zvezda v Saležu in Milan Pertot v Bar-kovljah), 7 moških pevskih zborov (Valentin Vodnik v Dolini, Fran Venturini pri Domju, TPPZ Pinko Tomažič v Bazovici, Tabor na Opčinah, Vasilij Mirk na Proseku, Vesna v Križu, Igo Gruden v Nabrežini) in 7 ženskih ali dekliških pevskih zborov (Ivan Grbec v Skednju, pevska skupina Stu ledi, Tabor na Opčinah, zbor Prosek-Konto-vel, dekliški pevski zbori Fran Venturini pri Domju, Vesna v Križu in Igo Gruden v Nabrežini). Zborovsko dejavnost za mlajše in najmlajše gojita mladinski zbor Valentin Vodnik v Dolini in otroški Fran Venturini pri Domju, medtem ko sta otroška zbora Rdeča zvezda v Saležu in Vigred v Šempolaju trenutno neaktivna.
Na Goriškem se s petjem ukvarjajo 3 moški pevski zbori (Jezero v Doberdobu, Skala v Gabrjah, Andrej Paglavec v Podgori), ženski pevski zbor Oton Župančič v Štandrežu, Sovodenj-ska dekleta, dalje še mladinski pevski zbor Sovodnje in otroški Oton Župančič v Štandrežu.
V tržaških in goriških zborih poje 650 ali morda več oseb.
Veliko zanimanja je tudi za godbeno dejavnost, ki privablja kakih 150
oseb, prav toliko ali malenkost več pa je gojencev glasbenih šol, ki dopolnjuje godbeno dejavnost v okviru posameznih pihalnih orkestrov. Tovrstnih instrumentalnih zasedb je na Tržaškem pet, v Gorici pa ena sama: Pihalni orkester Breg v Dolini, Godba na pihala Ricmanje, Godba Viktor Parma v Trebčah, Godbeno društvo Prosek, Godbeno društvo Nabrežina in Godba na pihala Kras v Doberdobu.
V okviru glasbene dejavnosti moramo zabeležiti nekaj svojstvenih pobud, kot so tamburaška skupina v Bo-Ijuncu, harmonikarski ansambel in šola za ljudsko harmoniko pri Domju.
Področje folklorne dejavnosti ni tako živahno, kot bi uspehi v preteklosti dali slutiti. Omenili smo že Folklorno skupino Stu ledi, ki deluje v Trstu, žal je »usahnila« goriška Folklorna skupina Travnik, s kadrovskimi težavami pa se spoprijema beneška Folklorna skupina Zivanit. Od mladinskih in otroških skupin, ki so v preteklih letih delovale, denimo, v Saležu in še drugod po tržaški pokrajini, se je ohranila pri življenju le skupina na Opčinah. Med novejše plesne dejavnosti sodi šola standardnih in latinskoameriških plesov KD Prešeren v Bo-Ijuncu.
Občutne težave pestijo tudi gledališko dejavnost, pri kateri vztrajajo predvsem Amaterski oder Jaka Štoka na Proseku, priložnostno Beneško gledališče in dramski odsek ricmanjskega društva. Pravkar je nastala gledališka skupina na Opčinah.
Novo področje t.i. ljubiteljske dejavnosti, pri kateri pa je potrebna velika strokovnost, predstavlja delo z otroki. S tem se v okviru Zveze prvenstveno ukvarja skupina animatork, vendar ne moremo mimo otroških delavnic, ki so izraz sodobnega vzgojnega pristopa. V Dolini se po popoldnevih animacije pravkar rojeva glasbena delavnica, v Saležu otroci zelo radi obiskujejo Živo knjigo, na Opčinah pa imajo malčki kar široko izbiro - »glasbeno« Šumečo uro, »likovne« Čarobne roke ali »dramsko« Živo knjigo. Med uspešnimi pobudami za najmlajše moramo
omeniti goriške prireditve, kot sta Vrtiljak mladost in Naš vrtiljak.
Videmska pokrajina je vredna posebne pozornosti. V Benečiji je namreč organizirana dejavnost stara komaj kakih 20 let. Prej so sicer peli nekateri »spontani« zbori, ki bi jih lahko uokvirjali v ljudsko petje, prej se je tudi rodilo Beneško gledališče, ki je vsako leto nastopalo na Dnevu emigranta, drugače pa je bila dejavnost kaj skromna, vse se je dogajalo v okviru čedajskega društva Ivan Trinko po zaslugi nekaj marljivih posameznikov. Kulturna »pomlad« se je v Benečiji začela pravzaprav v času, ko se je rodil Senjam beneške piesme. Tedaj je na Ljesah nastal mešani pevski zbor Rečan, samo nekaj let kasneje sta mu sledila mešani zbor Pod lipo iz Barna-sa in nato zbor Naše vasi iz Tipane. Še »mlajše« je Društvo beneških likovnih umetnikov, ki deluje v Špetru. Prav na letošnjem občnem zboru bo k Zvezi pristopil moški zbor Matajur iz Klenja. Omenili smo že beneško folklorno skupino Živanit, ki deluje v Špetru. Tu gre povedati, da je kulturno delovanje v Benečiji nastalo iz drugačnih nagibov kot v Trstu in Gorici, kjer društva slonijo na dolgoletni tradiciji. Prej bi lahko govorili o kulturnem gibanju, ki se včasih tudi izogiba institucionaliziranih oblik, kar nudi hkrati nekaj več možnosti predvsem mlajšim. Za Benečijo bi prav lahko rekli, da je v tem smislu zelo »mlada«. V shematičen pregled, kot smo si ga tu zamislili, skoraj ne bi mogli vključiti Rezije in Kanalske doline, ker se tamkajšnje delovanje odvija spet na drugačen način, čeprav je, denimo, Slovenski klub iz Kanalske doline formalno član Zveze. Pri sodelovanju in stikih igra vedno veliko vlogo tudi razdalja, ki včasih onemogoča tesnejši stik med ljudmi, ljubiteljska dejavnost pa od vedno sloni predvsem na potrebi po družabnosti, na prijateljskih ali sosedskih odnosih in na medsebojnem poznavanju.
Nujna se nam zdi še drobna, zgolj »formalna« pripomba. Med naštetimi društvi so nekatera, ki premagujejo večje in manjše težave, druga so sploh neaktivna, navedli smo jih tudi v upanju, da so težave le prehodnega značaja. Če je pa kljub pazljivosti kaka skupina (društvo ali dejavnost) izostala, naj nam oprosti in naj opozori nase s kako pobudo...	(dam-nak)
pismi uredništvu
O vprašanju fiskalnih obveznosti društev
Pojasnilo ZSKD
Spoštovano uredništvo, v zvezi s člankom, ki je bil objavljen v Vašem dnevniku dne 13. novembra t. 1. (Predsedovati društvu naj ne bo »poklic« z velikim tveganjem), se nam zdi dolžnostno dodati nekaj pripomb.
Predvsem se nam zdi pomembno, da Primorski dnevnik posveča tudi takim vprašanjem pozornost in prepričani smo, da bi v tem vidiku lahko odigral nemajhno informativno vlogo.
Področje upravljanja in vodenja društev je v zadnjih letih zelo aktualno vprašanje v državnem merilu. Takoj moramo dodati, da je področje, tudi zaradi pomanjkanja jasnih zakonskih določil, zelo kompleksno, neurejeno, večkrat tudi sporno. Problem strokovne fiskalne konzu-lence je zelo občuteno vprašanje za vse organizacije, ki delujejo z ne-pridobitniškim namenom.
Za ljubitelje kulturne oziroma rekreativne dejavnosti pa so problemi še podkrepljeni zaradi pomanjkanja pravih strokovnih profilov.
Slovenska kulturna društva, ki se - ravno tako kot večinska - na podlagi obstoječih normativ razlikujejo od športnih (predvsem glede možnosti za pridobivanje sponzorjev), so se s problematiko začela soočati nedvomno pozno. V okviru ZSKD pa smo vendar, kljub velikim težavam, že dve leti vpeljali neke vrste servisne usluge za fiskalno in upravno vodenje društev, ki obsega knjigovodstvo in vodenje društvenih knjig, fiskalno konzulenco, tehnično pomoč pri sestavljanju prošenj za javne prispevke, posodabljanje statutov. To delo opravljajo uradi ZSKD seveda pod strokovnim nadzorstvom izvedencev, ki so bili pripravljeni, da ob naši strani poglobijo to področje. Med drugim sta ZSKD in ZSŠD1 s pomočjo in dragocenim sodelovanjem Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje organizirali tudi tečaj za vodenje društev, namenjen vsem odbornikom.
Nedvomno smo rešitev problema šele zastavili in zavedamo se, da bi bile pri tem potrebne večja usklajenost med organizacijami, več sodelovanja in več racionalizacije. Toda zdi se nam prav, da bi se pri obravnavi takega delikatnega področja poročevalec seznanil s sedanjo situacijo dveh organizacij, ki jih v članku izrecno omenja.
S spoštovanjem
Nives Košuta tajnik ZSKD za Tržaško * * *
Pojasnilo ZSŠDI
Spoštovano uredništvo, na 5. strani Primorskega dnevnika z dne 13. 11. 1990 je izšel članek izpod peresa časnikarke Eve Fornazarič, ki obravnava delovanje raznih organizacij in tudi Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Čutimo dolžnost, da javnosti pojasnimo določene nedorečenosti oziroma nepopolne informacije:
1.	- strinjamo se, da odborniki ZSŠDI delajo »ljubiteljsko« (ali »neprofesionalno« oziroma »amatersko«), torej neplačano. To nam je v čast, da delamo za našo skupnost prostovoljno; kljub temu da se zavedamo civilne in kazenske odgovornosti predsednikov in odbornikov;
2.	- strinjamo se tudi, da so vsi predsedniki društev odgovorni do oblasti, saj današnja zakonodaja praktično izenačuje »društva« in »podjetja«, kar se tiče vodenja knjig in obračunov;
3.	- ZSŠDI je pred časom o tem seznanila predsednike društev tako na delovnih občnih zborih, kot med razgovori po društvih, o tej problematiki smo že pisali v rubriki, ki občasno izhaja na športnih straneh PD;
4.	- in prav ker se zavedamo odgovornosti predsednikov, smo uvedli pri ZSŠDI vodenje knjigovodstva za društva in to »profesionalno«, saj vodi naše delovanje priznana krajevna komercialistka;
5.	- uradi Združenja opravljajo za društva, ki to želijo, tajniške posle: pripravijo dopise, prošnje na razne ustanove in vso ostalo dokumentacijo (predračune, obračune itd.), odpirajo kode DDV (IVA), vplačajo DDV, urejajo odnose s SIAE itd.
Predsednik ZSŠDI dr. Odo Kalan
Za italijanski nogometni pokal
Bologna s težavo
BOLOGNA - MODENA	1:0 (1:0)
STRELEC: Presicci (avtogol) v 43. min.
BOLOGNA: Cusin, Biondo, Galvani, Di Gia, Negro, Villa, Mariani, Verga, Waas, Notaristefano (Anaclerio) Poli (Schenardi).
MODENA: Antonioli, Moz, Marsan, Cappellacci, Presicci, Chiti, De Rosa, Zamuner (Torrisi), Bonaldi, Bosi, Brogi (Zanone).
SODNIK: Fabbricatore iz Rima. KOTI: 6:4 za Bologno. GLEDALCEV: 1.500.
BOLOGNA Enajsterica trenerja Radiceja je le z minimalno prednostjo osvojila zmago v prvi tekmi osmine finala italijanskega nogometnega pokala proti ekipi z repa drugoligaškega prvenstva. Bologna, ki je sicer nastopila okrnjena, brez svojega najboljšega igralca Detarija, je dosegla zadetek dokaj srečno z avtogolom, ki ga je zakrivil nesrečni Presicci. V povratni tekmi bo tako Radiceju in njegovim še trda predla...
Povratne tekme italijanskega pokala
RIM — Večino povratnih tekem osmine finala tekmovanja za italijanski nogometni pokal bodo odigrali v sredo, 21. novembra. Ta dan bodo na sporedu srečanja: Fiorentina - Napoli, Modena - Bologna, Cremonese -Sampdoria, Piša - Juventus, Genoa -Roma in Lecce - Milan. Tekmo Bari -Atalanta bodo odigrali dan prej, 20. novembra, da bi omogočili televizijski prenos tega srečanja. Datuma povrat-
nega dvoboja med Torinom in Inter-jem niso še določili.
Nov lastnik Udineseja?
VIDEM — Predsednik Udineseja Giampaolo Pozzo se pogaja s pado-vanskih podjetnikom Paolom Sinigag-lio, predsednikom podjetja športnih obutev Simod, za »prodajo« videmskega drugoligaškega društva. Sinigaglia naj bi skupno z nekaterimi drugimi podjetniki odkupil društvo za vsoto 10 do 12 milijard lir, kot je sam izjavil nekaterim novinarjem. Domnevni kupec in njegovi prijatelji sedaj pregledujejo knjige društvene bilance, po vsej verjetnosti pa bodo kupčijo zaključili že v teku prihodnjega tedna.
Italijanski odbojkarji na manifestaciji »Top Four«
OSAKA (Japonska) — Italijanska odbojkarska reprezentanca se po treh tednih od osvojitve svetovnega naslova spet vrača na parket. Udeležila se bo namreč »Top Foura«, manifestacije-spektakla, na kateri bodo še Kuba, Sovjetska zveza in Japonska.
Jih bo Gorbačov »oviral«?
RIM — Organizatorji pojutrišnjega maratonskega teka v Rimu so precej zaskrbljeni. Bojijo se namreč, da bodo zaradi obiska sovjetskega predsednika imeli težave. Na kvesturi namreč vse do včeraj niso zagotovili odprtja proge, a program obiska letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir je iz varnostnih razlogov trazumljivo tajen, še zlasti po nedavnem spodletelem poskusu atentata na Rdečem trgu.
Po prepričljivi zmagi na Danskem v kvalifikacijah za nogometno EP
Pohvale Osimu in njegovim
KOBENHAVEN — Zmaga jugoslovanske nogometne reprezentance na Danskem odmeva v nogometni Evropi. Z novima točkama, ki ju je »modra« vrsta vknjižila v Andersenovi domovini, so nogometaši trenerja Osima na najboljši poti, da se brez nadaljnjih večjih težav uvrstijo v sklepni del tekmovanja za evropski pokal na Švedskem. Jugoslovani so namreč doslej odigrali tri tekme in vse tri prepričljivo osvojili: dve od teh — proti Severni Irski in proti Danski, ki sta bili vsaj na papirju najhujša nasprotnika kar v gosteh. V preostalih petih tekmah bo igrala Jugoslavija trikrat doma (proti Severni Irski, Danski in Fererskim
otokom), dvakrat pa bo gostovala (Fe-rerski otoki in Avstrija). Ob takem sporedu tekem je na dlani, da so »modri« tako rekoč z eno nogo že na švedskem.
S tem se praktično nadaljuje zlato obdobje jugoslovanskega nogometa. Ne gre namreč pozabiti, da sb bili »modri« prva reprezentanca, ki se je iz kvalifikacijskih skupin uvrstila na nedavno svetovno nogometno prvenstvo, na italijanskem mundialu pa je — po nerodnem porazu po enajstmetrovkah z Argentino v četrtfinalu — zasedla dobro peto mesto. Cela tri desetletja se jugoslovanska reprezentanca ni tako proslavila.
Eden od protagonistov tega jugoslovanskega nogometnega preporoda je prav gotovo trener Ivica Osim. Po številnih povsem neutemeljenih kritikah na njegov račun na italijanskem mundialu je postal Osim sedaj za domala vse jugoslovanske izvedence pravi »nogometni genij«. Z močjo treh zaporednih pozitivnih izidov je prepričal tudi tiste, ki so zavihali nos, ko se je za kvalifikacije za evropski pokal odločil, da bo vztrajal pri nekaterih veteranih, ki igrajo v tujini. Prav ti veterani (Susič, Baždarevič, Zlatko Vujovič, Hadžibegič in Jozič) so se najbolje izkazali na Danskem. Med vsemi gre pohvaliti predvsem Safeta Susiča, ki je bil prava duša ekipe in je s svojim velikim nogometnim znanjem zasenčil slovite danske igralce, ki nastopajo v nogometnih klubih širom po Evropi, ob njem pa še vratarja Ivkoviča, ki se je z nekaj lepimi posegi »oddolžil« Dancem za lyonski poraz (0:5) izpred šestih let. Ob izkušenih so dobili svoje mesto v reprezentanci tudi nekateri mladi, in prav ta Osimov »koktejl izkustva in svežine« se je vsaj doslej izkazal za pravilnega.
Danski trener Richard Nielsen je po sredini tekmi sicer izjavil, da je imela Jugoslavija v Kobenhavnu mnogo sreče, danski časopisi in drugi športni komentatorji pa ugotavljajo, da je bila zmaga Osimove vrste povsem zaslužena, obenem pa poudarjajo, da so zaigrali Jugoslovani taktično zelo zrelo in tehnično skoraj brezhibno. Osimu in njegovim je torej danska zmaga prinesla čestitke od vsepovsod.
Zadnja minuta Paola Valentija
Paolo Valenti
RIM — V 67. letu starosti je včeraj v Rimu za neozdravljivo'boleznijo preminil Paolo Valenti, dolgoletni vodja znane nedeljske športne oddaje 90. minuta.
Valenti je bil eden od najbolj popularnih športnih novinarjev italijanske televizije. Svojo novinarsko pot je začel pred 40 leti, ko se je zaposlil na italijanskem državnem radiu. Kot radijski novinar je sledil številnim papeževim potovanjem, predvsem pa se je posvetil športnim reportažam. Njegov glas je v noči med 17. in 18. aprilom 1967 z newyorškega Madison Sguare Gardena komentiral Italijanom svetovni boksarski dvoboj med Benvenu-tijem in Griffithom v tisti, ki ostaja še danes najbolj poslušana športna reportaža italijanskega radia.
Leta 1970 je skupaj s pokojnim Ma-uriziom Barendsonom in Remom Pas-cuccijem začel s televizijsko oddajo 90. minuta, ki je postala z leti ena od najbolj gledanih in priljubljenih športnih oddaj italijanske televizije. Oddajo je z veliko profesionalnostjo in domačnostjo vodil celi dve desetletji, vse do 21. oktobra letos, ko ga je bolezen prisilila, da se je moral odreči vsakotedenskemu srečanju z nogometnimi navijači.
Paolo Valenti pa se ni omejil le na vodenje 90. minute. Sledil in poročal je s štirih olimpijskih iger, komentiral je več italijanskih krožnih kolesarskih dirk, zelo pretresljive so bile njegove televizijske reportaže s potresnega področja v Furlaniji ob uničujočem potresu, zadnja leta je bil stalni sodelavec oddaje Ponedeljkov proces, ob nedavnem svetovnem nogometnem prvenstvu pa je vsak dan vodil tudi oddajo Nična minuta. Obenem je napisal roman La bagarre, zbirko novel in vrsto priročnikov o športu in knjig o družbenem pomenu športa.
Zapušča ženo in štiri sinove, ter seveda veliko praznino v vrstah italijanskih športnih novinarjev. Prav njegova žena je navdušena pevovodkinja in ima tudi dobre stike z našo Glasbeno matico.
Na teniškem finalu A TP v Frankfurtu
Prost ima novega (nevarnega) tovariša
Edberg precej tvega
FRANKFURT — Medtem ko je v skupini »Drysdale« finalnega teniškega turnirja ATP vse odločeno (v polfinale sta se že uvrstila Becker in Lendl, ki sta zasedla prvi dve mesti s po dvema zmagama, a Muster in Gomez ju ne moreta več ogroziti), je v skupini Ashe še v dvomu uvrstitev Edberga. V primeru poraza danes proti Samprasu lahko namreč izpade zaradi razlike v setih. Mesto v polfinalu pa ima že zagotovljeno Agassi po včerajšnjem uspehu proti Sanchezu. Včerajšnji izidi:
Skupina Ashe (3. kolo): Agassi (ZDA) -Sanchez (Šp.) 6:0, 6:3. Lestvica: Edberg 2, Agassi 2, Sampras 1, Sanchez 0. Danes: Edberg - Sampras.
Skupina Drysdale (2. kolo): Lendl (ČSFR) - Gomez (Ekv.) 6:4, 6:1, Becker (ZRN) - Muster (Av.) 7:5, 6:4. Lestvica: Lendl 2, Becker 2, Gomez 0, Muster 0. Danes: Lendl - Becker, Gomez - Muster.
Seleševa v četrtfinalu
NEW YORK — Jugoslovanka Monika Seleš se je brez težav uvrstila v četrtfian-le ženskega mastersa v New Yorku. Seleševa je s 6:2, 6:2 premagala Avstrijko Barbaro Paulus, ki je na turnir prišla namesto Martine Navratilove (slednja je bila prav včeraj na lažji operaciji na obeh kolenih in je nekaj časa ne bo na teniških igriščih).
Ostala izida osmine finala: Fernandez (ZDA) - Tauziat (Fr.) 6:1, 7:6; Sabatini (Arg.) - Novotna (ČSFR) 6:1, 5:7, 7:6. Četrtfinalni pari: Graf - M. Maleeva, Sabatini - Martinez, Fernandez - M. Maleeva, Seleš - Sanchez.
Preobrat v evropski košarki?
MUNCHEN — Vsa evropska košarkarska smetana se je konec tega tedna zbrala v Miinchnu, kjer bo jutri žrebanje za evropske pokale, a današnji dan je posvečen »preučevanju«, dejansko pa bo beseda tekla o vrsti predlogov, ki bi znali marsikaj do temeljev spremeniti v evropski košarki.
Za novosti se zavzema zlasti glavni tajnik FIBA Boris Stankovič, ki je na dnevni red vključil dokaj neobičajno točko: »Nove ideje«, in sicer v zvezi z evropskimi tekmovanji. Stankovič je namreč že pred časom pojasnil svojo zamisel o organizaciji naddržavnega prvenstva z udeležbo 24 ekip. Nekateri pravijo, da treba vse še preveriti, drugi pa to odločno zavračajo. Med slendjimi so tudi Italijani, ki bodo zagovarjali tezo, po kateri treba ohraniti državna prvenstva in vse pravice do udeležbe na evropski sceni, ki si jo ekipe na teh prvenstvih zagotovijo. Če se bodo tega držali, lahko tudi razširijo udeležbo v pokalih v razmerju s pomenom vsake države.
Veliko bolj zamotan je predlog predsednika španske federacije Pedra Susta, ki zagovarja potrebo, da ob sedanjih treh evropskih pokalih in vsedržavnih prvenstvih ustanovijo še evrospko ligo, kar naj bi zavrlo zaskrbljujoč vdor NBA na staro celino. V tej ligi naj bi igralo 16 ekip (izbrali bi jih na podlagi rezultatov zadnjih 5 sezon, zatem pa na podlagi uvrstitev v Koračevem pokalu), prvenstvo pa bi se začelo oktobra in končalo marca, nakar bi udeleženci nadaljevali z igranjem v domačem prvenstvu, vsa dejavnost državnih reprezentanc bi bila osredotočena le na dva meseca, junij in julij, počitnice bi bile avgusta.
Aleši prvič sedel v ferrari
MARANELLO (Modena) — »Motor ima veliko moči, sašija je fantastična " Tako je zadovoljen povedal Jean Aleši (na sliki AP), ko so ga vprašali, kako * je znašel za volanom bolida iz Maranella. Včeraj je namreč Aleši, sin italijanski staršev, ki so se pred leti preselili v Francijo, prvič vozil za Ferrari, pri katero je zamenjal Nigela Mansella. Kaže, da mu gre od rok, saj je na progi v Fioraf' dosegel čas 1'03"9 (v preteklosti je npr. Berger vozil 104 "10, rekordni krog Pr0;’., znaša 1"01"53, a Mansell je pristal pri 1'02"60). Seveda je marsikoga zanimalo, k misli o odnosih s Proštom. Vprašanju se je Aleši diplomatsko izognil in dejal ^ da je on najprej Ferrarijev pilot, torej pilot ekipe, v kateri se skupaj veliko de in kjer so torej vsi del iste družine. Priložnostne besede torej. Kaj drugega t ^ ni bilo pričakovati, saj se je znašel v novi, zahtevni stvarnosti, v kateri bo P drobnogledom. Tega se je takoj zavedel, ko so ga začeli navdušeni g^6. jni fotografi, novinarji dobesedno oblegati. Kar se tiče razlik med svojim prejsn) vpozilom, tyrrellom, in ferrarijem pa je še pristavil, da je slednje dosti la upravljati in da je pri nižjih in višjih obratih razlika v jakosti motorja z opazna.
V mreži dopinga velike ribe, a kdo nadzira nadzornike?
0K
■ ^
Če so bile v Splitu na atletskem EP ujete majhne ribe, sta v protidopin-škem ribolovu v mrežo padla dva primerka, podobna somom iz tolmunov Vipave. Na podlagi laboratorijskih izsledkov naj bi prepovedane snovi jemala kar dva svetovna rekorderja: Randy Barnes (krogla) in Harry Rey-nolds z bojnim imenom »Butch« (400 m), oba iz ZDA.
Oba atleta že od objave izvidov igrata vlogo popolnih nedolžnežev in od presenečenja padata v nezavest. Rey-nolds dodatno ponuja tudi svojo pripadnost gibanju za boj proti dopingu.
Novi ugotovitvi ne smeta biti le priložnost za metanje v blato ulovljenih in povzdigovanje »čistosti« drugih junakov atletskega cirkusa. Težko razumljivo je namreč, da Barnes lahko sune kroglo do 23,12 m s pomočjo kakega... čaja, Timmermann do 23,06 m in Andrei do 22,91 m pa brez njega.
Bolj logično.in verjento bliže resnici je lahko prepričanje, da je čist tisti, katerega ne ulovijo. Jedro vsega problema je prav v lovljenju.
Barnes je na primer doživel usodni pregled 7. avgusta v Malmdju, med-
Randy Barnes
tem ko je rekord dosegel na varnih domačih tleh. Po pravilniku mora biti prošnji za priznanje svetovnega rekorda priložen tudi laboratorijski rezultat analize urina. Doslej se je zgodilo samo Benu Johnsonu, da so na licu mesta ugotovili prevaro. Za vse ostale naj bi veljala javna tajnost, da se prošnjam prilagajajo izsledki na urinu priložnostnega »darovalca«, če zadeva ni drugače urejena.
Če zanesljivo škripa pri želji atletov, da se rešijo te kuge, je za to slabost kriv drugačen, psihološki doping: v obliki velikih denarnih nagrad. Očitno pa je sistem veliko bolj zapleten in ukoreninjen v svet velike atletike in neviden ščit brani razna imena in številne bogate poletne mitinge, na katerih nikoli nič ne odkrijejo. V Zii-richu in Kdlnu so na primer vsi vedno čisti, urin, odvzet par dni prej ali kasneje pa je za iste atlete lahko usoden. Laboratoriji, ali bolje mešetarjenja in izdajstva v njih, so odločilni pri krojenju zgodovine moderne atletike.
Pod površjem se tudi odvija pravo knjigovodstvo »pozitivnosti«. Na spisku ne smejo biti samo Američani, tem-
več tudi drugi. In če so letos u 0
Myricksa, Barnsa in Reynoldsa, s ,
drugi strani obtičali tudi	QVa
ter Nikitina in slovita Tamara B1.etIao iz Sovjetske zveze. »Ulov« je vecgr bi vedno povezan z izdajstvom, 51	^
atleti v določenih priložnostih b tu£jj startali. Za izdajstvo bi lahko s e. v primeru Boruta Bilača, mend^Pieh ga, ki je bil ulovljen na cioin.aCjvjgni| Ob vsem prahu, katerega je ^ (ti Ben Johnson s svojimi izjava mednarodna atletska zveza Q [is-sprožila vsaj formalne preiska temu, ki je izvedel kontrolo na u SK°' sonom na SP v Rimu in o siste zi katerega je Johnson tedaj u stj v Ta nedovzetnost do dosle {feb korist različnih in priložnostni ^^aZ, po ravnovesjih, je v znatni me u.tk0 ib

da doping kot tak zmaguje 0polb® zato niso redke izjave v kor1®	0
sprostitve uporabe česarK0 ’ zače postavilo vse na bolj izenac jolK no raven. Pri tem bi se ^ j njti n skrb za zdravje, da o govorimo.
BRUNO kk
atletiki
jžM^1
V promocijskem košarkarskem prvenstvu na Tržaškem
Naši pred težko preizkušnjo
V Sežani 1. kolo turnirja v minibasketu
Igre pod košema
. SPORED 1. KOLA (18.11.) SKUPINA A
V promocijskem prvenstvu na Tržaškem bodo vsi naši predstavniki Pred težko nalogo.
To velja zlasti za Sokol in Cicibono, ki se bosta v gosteh spoprijela s še nepremaganim Scogliettom, oz. s solidno Stello Azzurro. Le na papirju bosta lažji tekmi imela Kontovel in bor. Kontovelci bodo gostili Barcola-no, borovci pa Fincantieri.
Nabrežinski Sokol se bo moral pošteno potruditi, da se bo lahko enakovredno boril z izkušeno ekipo Scog-lietta, čeprav je v uvodni tekmi prvenstva le za las premagala Cicibono na domačih tleh. Pri Scogliettu nosijo skoraj vse breme trije igralchstarejši center Poretti, mlado krilo Bisca in Playmaker Moro, ki je bil na zadnji tekmi pravi protagonist. Sokolovci pa bodo povrhu vsega igrali v nepopolni Postavi, saj je bil Aljoša Terčon diskvalificiran za eno kolo, ker je bil izključen na derbiju s Cicibono.
Cicibona, ki je doslej igrala solidno, ® je zmagala le enkrat, bo imela še težjo nalogo. V nedeljo zjutraj se bo sPoprijela s Stello Azzurro, kjer igra hinogo starejših, zelo izkušenih igral-Cev. Cupin in tovariši so doslej igrali ?elo nekostantno, občasno so predva-ldH hitro in atraktivno košarko, dobro s° branili tako s consko kot z agresiv-n° obrambo, na nekaterih tekmah,
zlasti v mladinskem prvenstvu pa so igrali prav katastrofalno, brez zagrizenosti in borbenosti, kot da bi pričakovali visok poraz. Upajmo, da bodo v nedeljo le bolj samozavestni in prepričani o lastni moči in se tako enakovredno borili z Angelico, Giliardinijem in ostalimi.
Bor Radenska bo igral jutri na domačih tleh proti Fincantieriju, ki je lani napredoval iz prve divizije. Gosti so doslej igrali dobro, saj so eno tekmo izgubili za dve točki, eno pa so zmagali v gosteh. V 3. kolu pa so bili prosti. V tej ekipi nastopata dva odlična igralca, Deste in Dudine, bivša člana SGT v D ligi. Ob njiju pa je mnogo dobrih košarkarjev, med katerimi izstopa Mezzavilla, bivši igralec Brega. Belo-zeleni seveda računajo na zmago, nasprotno bi bilo konec upanja za napredovanje. Važno bo predvsem psihično stanje posameznih igralcev, ki popustijo ob prvih težavah. Trener Fa-bio Sancin lahko računa na vse igralce, seveda razen Barinija, ki služi vojaški rok.
Vodilni Kontovel bo preveril kakovost Barcolane, ki je v prejšnjem kolu prvič izgubila, toda v gosteh pri Santosu. Prav na tej tekmi so bili nekateri igralci izključeni in zato bo Barcolana nastopila v nepopolni postavi. V Kon-tovelovem taboru je razpoloženje za-
res dobro, saj je doslej moštvo igralo v velikem slogu. Med tednom sta Starc in Gulič manj trenirala zaradi gripe, oziroma poškodbe in upati je, da se bosta pozdravila in tako jutri dala svoj doprinos.
V. JOGAN
Dom Gometal v Vilešu
Domovci bodo jutri gostovali v Vilešu. Brumnovi varovanci so letošnje promocijsko prvenstvo pričeli dokaj nespodbudno.
V soboto so namreč na domačih tleh visoko klonili proti močni peterki Corridonija iz Poljana. Belo-rdeči so sicer nastopili v okrnjeni postavi, kljub temu pa so razočarali v številnih elementih igre, predvsem v obrambi.
Igralci Vileša, ki so v lanski sezoni nastopali v prvenstvu 1. divizije, so v prvem kolu visoko izgubili v gosteh proti ekipi Gradeža. Tokrat na domačih tleh bodo prav gotovo želeli osvojiti prvi prvenstveni točki.
Sicer bo jutrišnje srečanje popravni izpit za obe ekipi, tudi za naše fante, zato se obeta zanimiv in izenačen boj.
Srečanje med Vilešem in Domom Gometal bo jutri ob 17.30 v balonu športnega centra v Vilešu. (af)
V okviru Jadranove Trofeje v minibasketu bo v nedeljo v Sežani 1. kolo turnirja Igre pod košema za miniko-šarkarje letnikov 1981 in mlajše.
Te prireditve, ki je tretja po vrsti, se letos udeležuje kar devet ekip, ki jih je organizator razdelil v dve skupini.
SKUPINA A: Bor A, Polet B, Breg, Sežana.
SKUPINA B: Bor B, Divača, Kontovel, Polet A, Sokol.
15.00: Bor A - Polet B 15.00: Breg - Sežana
' SKUPINA B 16.15: Bor B - Polet A 16.15: Kontovel - Sokol Prosta Divača
Vse tekme bodo v občinski telovadnici v Sežani, ki je dovolj velika, da se lahko istočasno igra dve tekmi.
Na sliki: z lanske tekme tega turnirja Polet - Sokol.
Žensko rokometno prvenstvo C lige
Jutri start krasovk
Jutri se bo za Krasove rokometašice 2atela tekmovalna sezona.
Letos se je za prvenstvo C lige pri-£vilo precej novih ekip, saj bo od lan-.Klh, poleg Krasa, nastopalo le moštvo lz Mosile.
Naša dekleta se pripravljajo na pr-custvo že dobra dva meseca in so v hi času preverila svoje moči tudi na Pjhjateljskih srečanjih z nekaterimi j^lPami, kot na primer z dekleti iz
Hi
Ue. Na teh tekmah so krasovke n azale veliko borbenost in dokajšen apredek, predvsem v tehničnih ele-‘Petltih igre
trtega je treba poudariti, da so k, lngi, glede na prejšnjo sezono, za-swevnejši, kar je treba pripisati dej-D U| da se je letos v ekipo vključilo tevcej novih igralk. Številčna okrepi-k končno nudi možnost, da lahko stvSovke gledajo na leetošnje prven-rav° Z dokaišni° mero optimizma, čep-viK ?0raniopoudariti, da je prihod no-ueklet še vedno dobrodošel.
»V primerjavi z lansko sezono je pri dekletih letos opaziti precejšen napredek. Če bo nivo igre ostalih ekip približno tak kot lanski, mislim, da bi se morali uvrstiti približno na sredino lestvice,« tako meni trener Konrad Božeglav, ki vodi krasovo ekipo že tretje leto zaporedoma.
Krasovke se bodo v prvem kolu doma pomerile z ekipo Pallamano Pregona, in sicer jutri ob 19. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
OSTALA SREČANJA PRVEGA DELA PRVENSTVA:
25. 11. v San Donaju, ob 12.00: Pallamano Niego San Dona - Kras;
1. 12. v Zgoniku, ob 19.00: Kras - Co-letti Treviso;
8. 12. v San Fioru, ob 17.00: San Fior - Kras;
15. 12. v Zgoniku, ob 21.00: Kras -Pallamano Musile;
20. 1. 91 v Gonarsu, ob 11.00: Liber-tas Gonars - Kras.
TANJA UKMAR
Mladinci 01ympie in Vala na vrhu lestvice
MLADINCI
IZIDI 4. KOLA
ACLI Ronchi - Lib. Turriaco 3:0, S. Luigi - Intrepida 3:0, Fincantieri - Tor-riana 3:0, Mossa - 01ympia 0:3. Počival je OK Val.
LESTVICA
OK Val, 01ympia in Fincantieri 6, ACLI Ronchi in Turriaco 4, S. Luigi in Mossa 2, Intrepida in Torriana 0.
MLADINKE
V tem kolu se našima ekipama sreča ni nasmehnila. 01ympia je potegnila krajši konec po tie-breaku, v boju za vodilno mesto pa je Soča podlegla Fincantieriju.
IZIDI 4. KOLA
Torriana - 01ympia 3:2, Pieris - Šanson 3:0, Soča - Fincantieri 0:3.
LESTVICA
Fincantieri 8, Soča 6, Šanson in Pieris 4, Torriana 2, 01ympia 0.
V B skupini zanesljivo vodi Villac-her bier z 8 točkami, na drugem mestu je ACLI Ronchi s 6. Druge ekipe močno zaostajajo. (MJ)
POKAL CORAG
SOČA SCAME - LIBERTAS
CORMONS	1:1 (15:0, 12:15)
SOČA: M., V. in E. Černič, Pelleg-rin, Cotič, Devetak, Florenin, Volk, Boškin.
Sočanke so spet- razočarale. Kot po navadi so osvojile prvi set brez najmanjših težav, drugega pa izgubile. V prvem setu je bil servis odličen, v napadu so naše odbojkarice tudi dobro igrale in pri sprejemu niso imele težav. V drugem setu pa se je vse to spremenilo. Naše so zgrešile mnogo servisov, sprejem je bil slab, kakor tudi podaje. (S. Pellegrin)
OLVMPIA GOSTILA OK ROGOZA IZ MARIBORA
Odbojkarice goriške 01ympie uspešno nadaljujejo s prijateljskimi sre-
14. mednarodni Pohod v Gorici
Oddaja »6. krog« še skriva neznanko
gorici je že vse nared za 14. med-^dep P°_od »Stragorizia«, ki ga v
1°, 18. t. m., prireja društvo jhppo Marciatori Gorizia«. gdpi® 'ftošnji izvedbi, ki se je bodo !|rv tudi športniki iz Slovenije, lahko ■ ln koroške, bodo tekmovalci ličn;v lzbrali med tremi progami raz-s lh dolžin: 7, H in 2! km. ižpnvi 90riškega pohoda bo ob 9. uri istetr. športne palače v Podgori. Na mestu bo postavljen tudi cilj.
Danes sestanek deželnega CONI
Potnemu ^ našem mestu bo danes ha kate 611 sestanek deželnega CONI, Ijali o k?,111 bodo med drugim razprav-tni šoli- finskih igrah, deželni špor-11 m aktivnosti Alpe Jadran.
V ponedeljek je bila na sporedu TV Koper-Capodistria že druga oddaja 6. KROG. Trojica voditeljev se je v koprskem studiu kar lepo udomačila in je dala duška vsej svoji radoživosti, da je moral poseči režiser Dario Kavalič, ker bi se Malalan in Erik še kar naprej pogovarjala z gosti, Ksenija pa bi brez prestanka čebljala po telefonu z gledalci, ki so skušali uganiti, kdo se skriva pod »škrtocem«. Košarkarjevo ime je kljub trudu ostalo neznano (naj povemo le, da ne igra pri Jadranu!), zato so v Kopru zadržali tudi torbo za smučarske čevlje in trenirko, darili športne trgovine Papi Šport. Uganko bodo seveda ponovili v naslednji oddaji, nagradi pa bosta na razpolago tistim, ki bodo oddaji sledili v ponedeljek ob 21.45 in bodo poklicali na telefonsko številko (003866) 25991.
Na sliki: Erik Dolhar, Ksenija Starec in Igor Malalan.
Fabio Jurinčič
totocalcio
i
hsnoi.^tnčii
Bologna - Bari	X
Cagliari - Fiorentina	2
Genoa - Torino	1
Juventus - Roma	1
Lazio - Atalanta	1
Lecce - Cesena	X
Milan - Inter	1
Napoli - Sampdoria	1
Piša - Parma	X
Ascoli - Avellino	1
Barletta - Taranto	X
Gubbio - Cuneo	X
Molfetta - Chieti	1
„ 'Motnik 1976), nogometaš Zarje v kategoriji »najmlajši«, je zelo 'eit* J® do« °a*ec‘ Letos se je še posebej izkazal na tekmi z Esperio, na jjjj ,e9el rekordnih osem zadetkov. V dosedanjih šestih prvenstvenih let nj zabil skupno že trinajst. Z nogometom se Fabio ukvarja že “ vedno pa igra v mladinskih ekipah Zarje. Prejšnji teden je Ervin Čurlic pravilno napovedal deset rezultatov.
ke - konjske dirke
1.	Firence (kasaška dirkaj: Febo del Ronco (skupina X) je dvakrat favorit: ker je v dobri formi in ker ima odlično štartno mesto. Njegova najhujša tekmeca naj bi ila Giocoforza (skupina 1) in Ismarja SD (skupina 2).
2.	Neapelj (kasaška dirkaj: Obeta se lepa in izenačena dirka, v kateri so največji favoriti hitri Fred di Pa-vone (skupina 2), Effe Boy (skupinal) in Icco Bi (skupina X), ki štarta ob ograji.
3.	Trst (kasaška dirkaj: solidna kobila Formast (skupina 1) bo gotovo dirkala za zmago. V skupini 2 naj omenimo Fragoroso (čeprav bo štar-tala 60 metrov za prvimi), v skupini X pa bi lahko presenetila Izzina.
4.	Padova (kasaška dirkaj: Gertulo (skupina 1) spada med favorite, seveda, če se bo obnesel na štartu. V skupini X pozor na Fiusno (kljub druvi vrsti), iz skupine 2 pa naj omenimo Caloasa.
5.	Taranto (kasaška dirkaj: Iz skupine X je velik favorit Focante. Njegova najhujša tekmeca naj bi bila Izzo (skupina 1), ki se je na zadnjih dirkah vedno izkazal, in Danvillere (skupina 2).
6.	Montegiorgio (kasaška dirkaj: Velik favorit je kobila Igueima (skupina 1), seveda, če bo dobro štarta-la.V skupini 2 je v dobri formi Doro, ki razpolaga z dobrim finišem, v skupini X pa Iresina San.
Dirka tris
Naši favoriti: Gabbiano Red (št. 18), vacation (19), Grata As (13). Dodatek za sistemiste: Gonzales OM (14), Enalotto (15), Farma (16).
	m totip		
1. —	prvi	X	
	drugi	1	X
2. —	prvi	2	
	drugi	1	X
3. —	prvi	1	2
	drugi	X	
4. —	prvi	1	
	drugi	X	2
5. —	prvi	X	
	drugi	1	2
6. —	prvi	1	
	drugi	2	X
čanji s klubi iz Slovenije. Tokrat so v slovenskem športnem centru gostovale igralke odbojkarskega kluba Rogoza iz Maribora, ki nastopajo v 1. slovenski ligi.
Čeprav je bilo srečanje prijateljskega značaja in je obema trenerjema služilo za uigravanje ekip, smo v drugem in tretjem nizu lahko videli dobro igro.
Izkušenejše gostje iz Maribora so v dobri uri premagale domačinke s 3:0. Po končanem srečanju so se v prijetnem vzdušju predstavniki obeh društev dogovorili o nadaljnem sodelovanju in utrjevanju vezi med obema društvoma. Tako naj bi se odbojkarice 01ympie v začetku prihodnjega leta udeležile mednarodnega turnirja v Mariboru.
POSTAVA OLVMPIE: Bevilacgua, Bratina, Brisco, A. in C. Corsi, Zotti, Princi, Bertolini, Komjanc, Bulfoni, Lisjak, Fischer. (EZA)
obvestila
SK BRDINA
vabi vse ljubitelje smučanja, starše in otroke na sestanek s trenerji, ki bo v ponedeljek, 19. t. m., ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. DNEVNI RED: pregled opravljenega dela, poročila trenerjev z videoposnetki s treningov in nadaljnji programi za letošnjo sezono 1990-91.
AD BOR
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo jutri, 17. t. m., ob 17. uri na stadionu »Prvi maj« v Trstu.
PRIMOTOR KLUB TS- GO prireja avtobusni izlet na Motor Show v Bologno, 16. 12. 90. Za vstopnice je poskrbljeno.
Za informacije pokličite št. 825981 od 14.30 do 17.00. Vpisovanje bo potekalo do vključno 30. t. m.
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 18. t. m., avtobusni izlet v Badkleinkircheim. Na razpolago je še nekaj mest. Sneg zagotovljen. Informacije v večernih urah na tel. številki 220423 ali 200236. Urnik odhoda: 5.20 z Opčin, 5.30 s Proseka, 5.40 iz Križa, 5.50 iz Nabrežine in 6.00 iz Sesljana.
PLAVALNI TEČAJ LIPICA -
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 20. t. m., odpadel plavalni tečaj v hotelu Maes-toso v Lipici zaradi vzdrževalnih del v bazenu.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v restavraciji Sardoč v Prečniku. Prijave sprejemajo pri Optiki Malalan na Opčinah (tel. 213957) ali v trgovini Bavcon v Gorici (tel. 31662).
SK BRDINA
organizira od 22. do 29. decembra zi-movanje na Rogli. Vpisovanje na sedežu vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure do 26. t. m. Informacije po tel. 212936. -
Darujte v sklad
Mitje Čuka
FIERA PORDENONE cjnsi
URNIK: Delavnik 15.-21.-Sobota 9.-22.-Nedelja 9-20
A