Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-JSamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko
glasilo UJU. - Poveriertišfvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek po-■ebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Od načelne jasnosti k spravljivosti in
strpljivosti.
Delegatom in Ddeležencem pokrajinske skop»
Hvalevredno je vsako prizadevanje priti našim desidentom nasproti in jim olajšati zopetni vstop v Udruzenje ako vodijo to prizadevanje čisti nagibi in umetno ne vznemirjajo duhov v naših vr* stah ter ne rušijo stanovske discipline.
Ne zanikamo, da bi se ponekod tudi na naši strani ne delale napake osebnega naziranja in značaja — ker si niso se vsi deklaraši osvojili načel deklaracije v njih duhu — kakor tudi nočemo delati za razne osebne napade in denuncijacije odgovorne v celoti vse nasprotnike našega pokreta, ker vemo, da jih tudi mnogi od njih ob*
sojajo.	.	, ,.
Prvo je, da gremo preko osebnosti — ki so nekaterim še vedno edini cilj in vi« dik za presojo vseh vprašanj — na dnevni red in da izginejo osebne sovražnosti, ki so znak slabe vzgoje ali nizkotnega mišljenja.
Ni zbližanja brez možnosti stvarnega razgovora.
Prezreti pa ne smemo, da niso toliko osebnosti, ki ovirajo zbližanje, ampak pred* vsem stara miselnost, posebno pa predsod* ki, ki si nadevajo načelni značaj, pri naših desidentih. Oni ne morejo in ne marajo pristati na načelno smer organizacije in to javno naglašajo, posebno podčrtavajo pred* sodek, da bi sedeli skupno s tovariši druge* ga političnega prepričanja. Na drugi strani pa ni možno stanovsko edinstvo — pravo, iskreno, brezpogojno stanovsko edinstvo — na drugi bazi, kot jo nudi naša smer in ni nobenega govora, da bi to bazo zapu* stili.
Kdor bi to hotel bi nas zapeljal na stranpota in bi načelno hotel zopet izri* niti en del učiteljstva iz naše organizacije, česar od naše smeri ne mdre nihče trditi.
Ideje popolnega stanovskega edinstva brez ozira na izvenstanovsko opredelitev ne žrtvujemo za nobeno ceno, ker smatra* mo njeno udejstvitev kot življensko nuj* nost stanu in šole. Prepričani smo, da nam more gotove skupne vzgojne in kulturne naloge uspešno vršiti in skupne naše interese z uspehom ščititi iin zastopati le enotna organizacija; prepričani smo, da vr* ši taka enotna . organizacija poleg svojih bližjih nalog velevažno funkcijo v narod* nem in državnem življenju, ker združuje v odrejenem področju sile k pozitivnemu delu, ki jih politika razdvaja in je to naj* boljša šola k politični strpljivosti in zre* losti; prepričani smo, da samo enotna or* ganizacija lahko ekonomsko izrabi vse sile stanu, jih enotno usmeri ter ustvari iz uči* teljstva ono velesilo, ki bo imela odločilni vpliv v našem javnem življenju.
Kakor je vse to na videz enostavno in posebi umevno, vendar priznavamo, da je za mnoge tovariše težko se sprijazniti z mislijo in se zamisliti v možnost, da bi skupno v eni organizaciji delali za napre* dek šolstva in korist stanu s svojimi tova* riši drugega političnega naziranja — poli* tičnimi antipodi. So med njimi vrli tova* riši, a vsa njih politična vzgoja, vsa ogrom* na teža spominov in tradicij jim zabranju*
je jasen pogled na današnji položaj.
Idejno so ostali tam, kjer so bili pred svetovno vojno. Vzgojeni so bili v duhovni tesnosrčnosti in intoleranci. Te tovariše je težko prepričati, ker se preveč oklepajo preteklosti in se premalo zamišljajo v se* danjost in bodočnost.
Koliko nasprotstva izvira iz načelne nejasnosti in idejne starokopitnosti in ko* liko nas še Joči, je razvidno iz pisanja glasila naših desidentov. Med našim in nji* hovim stališčem obstoja doslej še načelna vrzel! Neiskreno je vsako prizadevanje, zatisniti oči pred tem dejstvom in spe* ljavati naš spor na osebno polje. Z oseb* nostmi in pod firmo brezpogojne sloge iz* begniti iskrenemu načelnemu sporazumlje* nju, bi bilo malo možato in malo častno! Ko zapustijo desidenti svoje ekskluzivno stališče in načelno postanejo na našo smer, pojde vse drugo gladko!
Kar je bilo mogoče enim, mora biti mogoče tudi drugim. Od nikogar ne zahte« vamo, da bi žrtvoval svoja načela in delal nasilje svojemu mišljenju.
Vsiljuje se nam naravnost vprašanje, kako je mogoče, da pripada večina učitelj* stva, ki je ostala v Udruženju, ravno isti politični smeri, kakor naši desidenti — med njimi odlični, vplivni možje — in vendar navajajo naši desidenti to politično nazi* ranje kot načelen razlog za svoj izstop. Kako je nadalje možno, da so ostali v Udru* ženju organizirani učitel}i*socialisti, ki se po svojem mišljenju stokrat bolj razlikujejo od političnega mišljenja članov bivše Slom. Zveze, kot naši desidenti izven organizacije od svojih političnih somišljenikov v orga* nizaciji?
Odgovor ne more biti drugi kot ta, da so eni svobodomiselnejši, treznejši, politič* no zrelejši, strpljivejši od drugih. Vedno je bilo tako: čim več jasnosti v načelih, tem več strpljivosti in obratno. Le kdor je v načelih jasen, se lahko svobodno druži s komurkoli, ker se vedno zaveda, kaj ima z drugimi skupnega in česar nima skupne* ga. Iskal bo skupnega dela in skupnih smo* trov, ne pa kazal le na ono, kar nas razdvaja.
Dočirn se eni zavedajo, da brez pre* loma s kvarnimi tradicijami, brez emanci* pacije od stare miselnosti, ki je v veliki meri plod nemške vzgoje, ni mogoče spo* znavainje novih nalog in novega položaja v narodni državi, se drugi trdovratno drže starih gesel in starih ideologij in za nobe* no ceno nočejo priznati kvarnosti prejšnje smeri v stanovski politiki, ki jo je uvi» delo in pripoznalo 9/io učiteljstva. Nečejo pripoznati škode, ki jo je prizadejala na* šemu stanu, ker je cepila njegove sile in jih zapravljala v brezplodnih bojih.
Na žalost moramo ugotoviti, da pred* stavljajo naši desidenti duhovno najbolj okorenelo skupino slovenske inteligence in capljajo daleč zadaj za razvojem v lastni stranki. Edina skupina je to napredne poli* tične smeri, ki rada patetično — dasi vse prej kot resno — povdarja razliko svetov* nih nazorov in se igra kulturne bojevnike.
V svoji zakrknjenosti ne opaža, da stoji tu med lastnimi političnimi somišljeniki popol* noma osamljena, da se je v masi slovenskih naprednjakov izvršil polagoma preokret na desno, da naprednost zgublja svoj prvotni pomen kot kulturnobojno geslo in postaja vedno bolj politična označba pravih jugoslo* venskih nacionalistov, ki presojajo kul* turna vprašanja edino z nacionalnega sta* lišča, ne pa z Vidika kakega svobodomisel* nega svetovnega nazora.
Za ločitev duhov postaja vedno odi o* čilnejši nacionalni in gospodarski moment, kar je treba pozdraviti, ker ima ta ločitev duhov svojo osnovo v realnem življenju in se tako naše politično življenje enostavne* je usmeri ter se izločijo iz njega gesla ki so zanašala samo zmedo v našo javnost. Slovenski »liberalizem« ni bil nikoli kultur* noborben, najmanje je to danes in prav je, da prenehamo s slepomišenjem v načel* nih vprašanjih. Slovensko učiteljstvo se je baš s tem najbolj odtujilo narodu, ker je zanašalo vanj gesla, ki so razkrajala nje* gove odporne sile v narodnem eksistenc* nem boju. To priznajmo!
Baš kulturnopolitična načela pa bi naj bila po mišljenju našib desidentov ona ne* premostljiva oviral, ki »nemogoča skupen stanovski naston vsega učiteljstva. zlasti pa skupni kulturni program stanovske organi* zacije. Niso morda socialisti in prepričani ter dosledni svobodomisleci, ki to povdar* jajo, ampak maprednjaki*nacionalisti.
Tak radikalizem, ki ni radikalizem, ta* ka doslednost, ki ni doslednost, sta možna ediino radi tega, ker nam manjka prava politična izobrazba. Tu bo treba zastaviti naše sile!
Čudno se glasi argumentacija prista* šev stare smeri, češ da smo žrtvovali svoj kulturni program, ko organizacije sloven. učiteljstva doslej lastnega kulturnega pro* grama, zgrajenega na spoznanju narodove duše in narodovih potreb, sploh imele niso in so se naslanjale le na kulturne smeri strank; ko je možna izgradnja in udejstvi* 'tov takega programa šele sedaj, ko smo se osvobodili tesnih spon in predsodkov stare smeri. Kdo more trditi, da so organizacije
vodile po lastnih vidikih kulturno delo uči* teljstva, kar ga je bilo? Kdo more zanikati, da imamo prav vsi občutek, da slovenski učitelj nima onega ugleda in vpliva med na* rodom, ki bi ga moral že po svojem šte* vilu in radi svoje teritorialne razporejenosti po vsem slovenskem ozemlju imeti? Ali ne bi slepili samega sebe, ako bi iskali vzroka samo pri nasprotnikih šole? Niti zavedali se nismo, da so nas vodile tuje sile, ki smo jim slepo sledili? A ne samo naprednjaki, temveč vsi! Ali je res ali ni res, da smo ne* izmerno mnogo svojih sil potrosili v brez* plodnih bojih, ko bi jih organizacija morala varovati pred trošenjem in cepljenjem ter jih usmerjati k pozitivnemu, produktivnemu delu? Priznajmo raje, da smo veliko zamu* dili vsi, na obeh straneh in da je zato treba s podvojeno energijo iti na delo, da zamu* jeno popravimo. Skoda bi bilo za najmanjše sile, ki bi jih še nadalje trosili.
Vsi si želimo stvarnega dela. S tega vi* dika moramo zelo obžalovati, da stoji še en del slovenskega in hrvatskega učiteljstva iz* ven vrst Udruženja. Zavedamo se, da nas to dejstvo lahko ovira v enotnem nastopu in zmanjšuje uspeh naših akcij. V rušenju in negativnem delu lahko tudi šibke sile do* sezajo uspehe.
Zato je naša želja, da se naši desidenti čimprej vrnejo v naše vrste da se sprijazs nijo v interesu stanu z novo smerjo ter nam vsaj, ako ne drugače s pozitivno kri« tiko v organizaciji sami pomagajo pri ogromnem delu, k! nas čaka. Priznavamo, da smo v tekočem društvenem letu znatni del svojih sil porabili za vzdržavanje disci* pline, za utrjevanje nove smeri in odbija* nje napadov in da čaka glavni del naših nalog še na rešitev. Z letošnjo skupščino ho* čemo storiti odločen korak naprej k pro* gramatičnemu delu.
Na napačni poti so oni, ki hočejo re* šiti vse vprašanje z osebnega stališča ter s tem speljati skupščino, da bi prezrla gor* nje stanovsko načelne vidike, na katere lah* ko desidenti, ako jim je pri srcu interes stanu, pristanejo — ne da bi pri tem za* tajili svoje politično prepričanje.
ANTON SKALA, Maribor:
Program naše organizacije v bodočnosti.
(Konec.)
Interes naroda zahteva neodvisnosti in svobodo učiteljskega stanu.
Nujno je potrebno, da v dobah, ko se vrše brezobzirni', večkrat tudi nezakonit) in višja čuvstva malo ali nič upoštevajoči politični boj!, ko se razplamte strankarske strasti in se zapostavljajo narodni interesi interesom strank, odloči nekdo, da bo stal svojemu narodu ob strani, ga čuval in mu kazal pot do kulturnega, gospodarskega in socialnega napredka, do zavesti narodne svobode in veljave in do pravega pojmova* nja človečanstva.
Jugoslovenski učitelj se' je odločil, da hoče biti duhovni vodnik in mentor svo* jemu narodu.
Toda, kdor hoče biti duhovni vodnik naroda, mora imeti zato potrebna svojstva:
mora biti prost, svoboden, ugleden prožet z zavestjo edinstva in sloge, verovati mora v svoje poslanstvo in delati le iz ljubezni do stvari.
Ta veliki namen zahteva, da bodi uči« teljski stan neodvisen, edin, složen, ugle« den, vpliven, prožet z živo vero v svoje poslanstvo in poln ljubezni do dela. Danes še ni učiteljski stan na tej stopnji organi* zacijskega razvoja, brez dvoma pa je po* trebno za stan in je v korist javnega živ* Ijenja, da se na to stopnjo povzpne.
Ali se učiteljstvo zaveda, da je to res potrebno?
V prvem letu diskusij o neodvisni, edinstveni, vplivni, samo strokovni učitelj* ski organizaciji, si je ta ideja pridobila že ogromno število pristašev.
LISTEK.
J. M.:
Kon-ert pevskega zbora učiteljstva UJU v St. Vidu in na Viču pri Ljubljani.
V	nedeljo, 19. junija t. 1. je priredil učiteljski pevski zbor pod vodstvom profe* sorja M. Bajuka kar dva dobro obiskana in kljub raznim težkim oviram sijajno iz* padla koncerta. Da ni to prazna fraza, do* kazuje dejstvo, da je več Šentvidčanov prišlo zvečer na Vič, še enkrat poslušat lepo zapete pesmi.
V	marsičem sta ta dva koncerta pre* kosila onega v [Trbovljah. Predvsem naj omenim »Vragovo nevesto«, ki je bila v dinamično*agogičnem oziru podana tako, da bi je bil lahko vesel sam g. Adamič. Pesem je težka, a dobro in pravilno zapeta zelo učinkovita, kar je dokazalo živahno odobravanje občinstva. Upamo, da bo pri prihodnjem koncertu v Kranju navzoč tudi nje ustvaritelj. Tudi druge pesmi so bile Pod spretnim in temperamentnim vod* stvom prof. Bajuka prav dobro zapete. Na splošno željo občinstva so se morale neka* tere Pesmi, zlasti one za ženski zbor, po* »7Tk i?rez škode Pa Je odpadla Zgančeva so Ja,* za moški zbor- Prvi tenori, ki /ver, r "^številni, so bili ta dan, zlasti še nissimoPnChlajeni' vsled česar bi krasni pia*
hodnTi vatiPnn-el d° prave veljave- Pri Pr'5
vaj, naj se ta pesem dobro opili in
postavi kot prva točka koncertnega spo* reda.
Interpretacija je bila v splošnem prav dobra, pevci ugodno razpoloženi in disci* plinirani, priporočali pa bi vsekakor več harmonične skupnosti, da se bo sleherna pesem glasila kakor iz enega liva. Ker pa se doseže to samo po mnogih in vztrajnih skupnih vajah, naj prihajajo člani pevske* ga zbora redno, brez izjeme in izgovora k določenim pevskim vajam.
Po glavnem letošnjem koncertu, ki se bo vršil ob priliki pokrajinske skupščine v Kranju, bo treba predvsem zbor v tenorih glasovno okrepiti in urediti razmere glede pevovodstva ter odstraniti vse one tajne sile, ki skušajo zbor udušiti. Da se to ne bo zgodilo, nam jamči izboren pevski materi* jal, vztrajnost in nepopisna požrtvovalnost članov pevskega zbora UJU.
Novi učni načrt za praktične vaie nančiteljiščih.1
V kratkem dobimo nov zakon za uči* teljišča, h kateremu moramo zavzeti svoje stališče. V prvi vrsti nas zanimajo določbe novega zakona o praktični izobrazbi gojen* cev učiteljišč. Kar se tiče ustroja učiteljišč, se menda ne bo veliko spremenilo, kvečje*
Prinašamo ta dopis, kot mišljenje pri* zadetih krogov, dasi se ne strinjamo po* vsem z njim. V interesu stvari je, da se oglasijo tudi drugi in se razčisti vprašanje z obeh vidikov. Uredn.
mu, da se priklopi učiteljišču še 1 letnik, to pa tudi ni gotovo. Kar ima sedaj ve* Ijavni statut za učiteljišča dobrega, se mo* ra ohraniti za naprej, tako n. pr. določba, da mora vsako učiteljišče imeti svojo vad* nico, ki tvori z učiteljiščem enoten organi* zem. To je potrebno z ozirom na enotnost dela, zahtev, ocenjevanja in z ozirom na neposredni stik učiteljstva z gojenci. Go* jenci pa naj v večji meri ko sedaj poseča* jo v svrho hospitacij ali praktičnih vaj tudi druge osnovne šole. Ukinitev vadnic pa se mora preprečiti, kakor je to že sklenilo učiteljsko društvo okraja Ljutomer dne 11. XII. 1926.
Po sedaj veljavnih predpisih so bili vsi profesorji učiteljišča v stiku s praktičnim delom v vadnici.! Prisostvovali so učnim poizkusom in se udeleževali kritike. Tako so mogli zadostiti zahtevi, naj pouk v let* nikih poda gojencem nekak vzor za nji* hovo poznejše delovanje. Statut zahteva, da mora profesor pri pouku metodično pravil* no postopati in upoštevati notranjo vez so* rodnih predmetov. Pri pouku mora biti ved* no v kontaktu z učenci, ne sme torej samo predavati, ampak mora jih navajati, da sa* mi mislijo in sami delajo. Koncem ure po* novijo učenci samostojno predelano snov. Vsak profesor je moral doslej v 4. letniku obravnavati tudi metodiko svojih predme« tov. KeT je imel vpogled v delovanje ljud* ske šole, je mogel pri pouku posebno to vpoštevati, kar bodoči učitelj v praksi po« trebuje. Tako je bil profesor v ozki zvezi z delom na vadnici, kar je bilo le v prid
pouka v letnikih, bilo je pa tudi v prid vadnici, ki je dobila pri ocenjevanju dela gojencev tudi marsikatero pobudo.
Sploh sta se vadniški učitelj in profe« sor pri kritiki spopolnjevala, kar je prvi povdarjal bolj metodično, drugi bolj stvar* no ali znanstveno stran. To ozko sodelo* vanje, ki je bilo v korist celemu zavodu, mora s prihodnjim šolskim letom prenehati, kajti nalogo profesorjev pri praktični iz* obrazbi gojencev prevzame po novem uč* nem načrtu, ki je bil izdan pred nekaterimi meseci, ena sama oseba: nastavnik meto* dike.
Če bo ta še tako zmožen v svoji stro* ki, ali bo mogel nadomestiti profesorje? Nastavnik metodike bo podajal v vseh raz* redih vadnice vzorne učne slike iz vseh predmetov osnovne šole. Pri njegovem po* uku bodo navzoči gojenci 3. in 4. letnika in tudi vadniški učitelji. Ali se hoče s tem pouk nekako unificirati? Škoda, da pri se* stavi novega učnega načrta ni bilo niko* gar, ki bi se potezal za zgoraj navedene dobre določbe starega org. pravilnika.
Nastavnik metodike bo poučeval tudi metodiko vseh predmetov. Gotovo pa je, da je metodična literatura tako obširna, da je ena sama oseba ne more obvladati v ti« stem obsegu, ki je za pouk na učiteljišču potreben. Akoravno je n. pr. učitelj petja ali telovadbe v prvi vrsti poklican, da po* učuje tudi metodiko svojega predmeta, bo to vendar upravljal za naprej nastavnik me* todike.
Pa kaj metodika!
Vseh gotovo ni mogla pridobiti in tega tudi ni nihče pričakoval in bi bil pravi ču« dež, če bi jih. Preveč je še med nami tova« rišev, ki ob strani stoje in čakajo na uspe» he, ki jih bo dosegel novi pokret v stanov« ski politiki in prav radi zabavljajo.
Če ti uspehi niso takoj vidni, ne da bi pomislili, da je na začetku vsakega po« kreta treba mnogo vztrajnosti, potrpljenja in jeklenih živcev, da se z idejo prodre do onih mest, kjer se uspehi dosegajo.
Mnogo pa je med nami tovarišev, ki še ne morejo ločiti izvenstanovske oprede« Ijenosti od stanovske borbe in so prepri« čani, da bo tudi v bodoče mogoče doseči uspehe le z izvenšolskim političnim delom. Pričakovati pa smemo, da bodo ti tovariši po treznem prevdarku izprevideli, da je politično delo popolnoma drugo kot sta« novsko in da more na pristojnem mestu in ob svojem času vsakdo opravljati oboje, ne da bi radi tega prišel v navzkrižje s svo« jimi nazori.
Spoznali pa bodo obenem, da ni tova« riško in ne lepo, ako se da kdo nagraditi za svoje politično delo z nagrado, ki si jo je drugi tovariš zaslužil s stanovskim de« lom. Za politično delo zahtevajmo nagra« de, ki jih politične stranke lahko dado iz svojega področja in so jih deležne in jih uživajo razne ličnosti ne redko za naše delo; nikdar pa ne smemo za svoje poli« tično delo izpodriniti stanovskega tovariša z mesta, do katerega ima prednost pred nami. Čut stanovske morale mora biti naj« prej razvit v nas, ako hočemo dvigniti mo« ralo v javnem življenju!
Pridige o morali, ljubezni in veri so kaj nehvaležen posel in nihče jih ne posluša rad, pa naj govori kdorkoli in kjerkoli. Mnogo prepričevalnejša od besed so deja« nja. Ako more govornik abstraktnost be« sede podkrepiti s konkretnostjo dejanja, potem ideja ki jo širi tem hitreje zajame poslušalstvo in prepriča članstvo.
Gospodarska osamosvojitev učiteljstva.
Mnogo se govori v naših vrstah o Uči« teljskih domovih. Važnost Učiteljskih do« mov je za naš stan tako velika, da ne mo« remo dovolj povdariti. V Učiteljskih do« movih bomo sami vzgajali svoj naraščaj. Tam bomo lahko celim generacijam zbu« jali zavest skupnosti, stanovske morale, ljubezni, dolžnosti in utrjevali v njih vero v poslanstvo učiteljstva. Toda gradbe Uči« teljskih domov ne smemo pustiti le učitelj« skim edinicam, to se razvija prepočasi; po« časni razvoj pa izčrpa tvorne sile preveli« kega števila naših najboljših stanovskih delavcev. Ves stan se mora zavzeti za grad« bo Učit. domov. Napraviti je treba načrt, kje se naj postavijo najprej Učit. domovi in po določenem redu, ki ga sprejme glavna skupščina, naj se vrste vsa mesta, kjer se vzgaja naš naraščaj. Začne pa se naj v ob« mejnih mestih, kjer mora biti naše najbolj« še učiteljstvo.
Poleg Učit. domov pa se moramo okle« niti tudi drugih gospodarskih ustanov, ki nosijo naše ime, da ne bodo le po imenu naše, ampak last vsega stanu. Koliko ne« sporazumljenj, razdorov so že povzročile te ustanove, ker smo jih smatrali za usta« nove učiteljskega stanu, pa so bile le usta« nove nekaterih, za gospodarski pokret vne« tih in zaslužnih tovarišev in so ostale le njihove radi našega omalovaževanja in ne« razumevanja gospodarskega temelja orga« nizacij. Treba se bo oprijeti stvari na pra« vem ikoncu in s sodelovanjem nas vseh, da bodo te in bodoče gospodarske ustanove nam vsem v čast in ponos. Po naših gospo« darskih podjetjih bo rastel naš ugled in naš vpliv bolj ko po vseh drugih akcijah. Zdra» va gospodarska podlaga bo dala naši orga« nizaciji ono življensko moč, ki jo mora imeti vsako podjetje, ki hoče uspevati in se uveljaviti. Brez te bomo le životarili.
Zdrava gospodarska podlaga in izku« šeno, uvidevno, širokopotezno vodstvo.
Vodstvo stanovskih edinic.
Kaiko je z vodstvom naše organizacije? Spomnimo se na naše občne zbore. Kako mrtvo in brez zanimanja se največkrat iz« vrše volitve vodstva. Kolikokrat se zgodi, da se izvoli na odlično mesto tovariš, ki na to niti ni pristal, radi tega ne prihaja na seje in se v splošnem le malo zanima za
^^^^^	■[	■ i i'M i i
Z začudenjem in nevoljo slišimo trdi« tev, da pouk v metodiki ni potreben, ker vsak učitelj že sam najde pravo pot pri podavanju učne tvarine. Da, najde jo mor» da, a kedaj, nekateri nikoli ne. Kaj bi rekli k temu znameniti pedagogi kakor Herbart, Diesterweg, Kehr, Rein in dr., ki so po« dali v svojih delih tudi dragocena meto» dična navodila? Učitelj naj torej vse iz» kušnje, katere so si pridobili šolniki te» kom stoletij kratkomalo ignorira in hodi svojo pot. Ako je tako, potem tudi ne po» trebujemo zgodovine pedagogike, ker ta je obenem tudi zgodovina metodike. Kar se tiče metodike, naj učiteljstvo odkloni vse nasvete tistih, ki šolskega dela ne poznajo. Mi sami si moramo ustvariti metodiko ljud« skošolskih predmetov, drugi nam je ne bo« do dali. Učiteljstvo pa naj zahteva:
I.	da se osnutek zakona za učiteljišča priobči, tako da ga more pregledati in sta» viti svoje predloge, in
II.	da se revidira novi učni načrt za praktične vaje na učiteljiščih in se pridr» žijo idobre določbe sedanjega Istatuta 1 za učiteljišča, posebno tiste, ki se tičejo vza» jemnega delovanja profesorjev in vadniških učiteljev pri praktičnih vajah gojencev. Ti predpisi pa se naj na vseh učiteljščih tudi vpoštevajo.
stanovska vprašanja, dostikrat se dogodi, da se člani vodstva od nekaterih določijo in kratkomalo vsilijo članstvu. Dogode se slučaji, da pri izberi odloča prijateljstvo, prvotni vtis kakega govora, da celo lepša zunanjost, ali je potem čudno, če pod ta» kim vodstvom delo v stanovski edinici za« ostane in pride na mrtvo točko? Treba bo dvakrat, trikrat prerešetati zmožnosti to» varišev, preden se izvolijo na vodilna me» sta. Pri izberi kandidatov naj odloča njih stanovska zavest, vztrajno delo in uspehi v stanovskem boju. Priznati si moramo, da bi mnogo notranjega nereda, nezaupanja in razprtij ne bilo v naših vrstah, ako bi se članstvo ob najvažnejši točki dnevnega reda občnih zborov: pri volitvah vodstva stanovskih edinic ne pokazalo nepriprav« ljeno in desinteresirano. Ako je vodstvo dobro, je uprava dobra in je tudi za član« stvo dobro.
Naš stanovski tisk.
Poleg gospodarskih podjetij in vod« stva pa je važno tudi vprašanje našega stanovskega tiska.
Ali se zavedamo vrednosti in pomena stanovskega tiska? Mislim, da bi se sicer toliko ne diskutiralo o naših stanovskih li« stih, in ne bi pričela vsaka skupina, ki se odcepi od svoje matice ali se na novo usta« novi, takoj z izdajanjem svojega glasila, propagandnimi letaiki in brošuricamii.
Govorjena beseda vpliva v trenotku, ko jo slišiš, o napisani pa razmišljaš, ko st sam in se hočeš v stvar poglobiti. To sa» motno premišljevanje, ki je posledica ti« skane besede, kaže človeškemu razumu no« ve smeri.
Naš stanovski tisk ni na posebno vi« šoki stopnji. Stanovski listi se čitajo le od nekaterih. Večina, ki jo vprašaš zaikaj ne čita listov, odgovori: Se ne maram razbur« jati, to ni stanovski list itd. Ali bo pri ta» kem zanimanju in pri taki kritiki stanov» skega časopisja, kakor jo danes slišimo, kmalu prišlo v naših vrstah do stanovske« ga edinstva? Ali pomaga od članstva tako priljubljeno časopisje kakor je naše dvi» gati socialni, moralni in integralni nivo uči« tejskega stanu. Kolika je moralna opora, ki jo uživajo od toliko čitanega časopisja na« ša gospodarska podjetja? To so vprašanja,
V	zmislu čl. 18. pravil UJU sklicujemo VII. pokrajinsko skupščino UJU — pover» jeništvo Ljubljana
5., 6. in 7. julija 1927 v Narodnem domu v Kranju.
Dne 5. julija:
1.	Otvoritev razstave ob 14. uri v telo» vadnici drž. gimnazije.
2.	Ob 16. uri seja ožjega sosveta v fizi» kalni dvorani drž. gimnazije.
3.	Ob 17. uri seja širjega sosveta v fizi» kalni dvorani drž. gimnazije.
a)	Nagovor poverjenika.
b)	Poročilo o poteku in stanju revizije za leto 1924,'1925 in 1926.
c)	Predlogi društev za delegacijsko zboj rovanje.
č) Določitev odsekov: verifikacijskega, gospodarskega, dalje odsekov za teme, za pravila in za predloge.
V	odseke pridejo le oni predlogi okraj» nih učiteljskih društev, ki so jih za skup» ščino predložila v »Letnem poročilu«.
ZBOROVANJE DELEGACIJE.
Dne 6. julija:
1.	Ob 8. uri verifikacija mandatov pri verifikacijskem odseku ob vhodu v gleda» liško dvorano Narodnega doma. Vsi pred» sedniki okrajnih učit. društev in delegati naj se prijavijo verifikaeijskemu odseku z legitimacijo, pravilno overovljeno od dru» štva.
2.	Ob 9. uri:
a)	Otvoritev po poverjeniku tov. A. Skulju,
b)	Poročilo verifikacijskega odseka o navzočih in pri glasovanju upravičenih de» legatih. Izvolitev potrebnih odsekov v smi« slu točke č) seje širjega sosveta.
c)	Programatični referati:
I.	Naš podrobni delovni program s po» sebnim ozirom na delovanje okrajnih uči» teljskih društev. Poroča tov. Jože Pahor.
II.	Naš gospodarski program. Poroča tov. Alojzij Hreščak.
III.	Naš tisk. Poroča tov. Jože Ribičič.
č) Od 14.—16. zborujejo izvoljeni od«
seki v gimnazijskem poslopju. Sobe so za» znamovane s tablico.
Ob 16. uri:
d)	Tajnikovo poročilo. Poroča tajnik tov. Jos. Kobal.
e)	Blagajnikovo poročilo: 1. račun po» verjeništva; 2. račun »Zvončka«; 3. prora» čun poverjeništva; 4. proračun »Zvončka«. Poroča glavni blagajnik tov. Rado Grum.
f)	Poročilo nadzornega odbora.
g)	Nova pravila UJU. Poroča tov. A. Skala.
h)	Poročilo in predlogi odsekov.
KONCERT PEVSKEGA ZBORA UJU UČITELJSTVA.
4.	Ob 21. uri koncert pevskega zbora UJU učiteljstva v veliki dvorani Narod» nega doma. Po koncertu godba in prosta za» bava istotam.
s katerimi se bomo morali pričeti resno ba» viti. Svojemu stanovskemu časopisju bomo morali posvečati mnogo več pozornosti. Urediti bo treba pošiljanje člankov in do» pisov, določiti pa tudi uredniku njegov de» lokrog. Dosedaj moremo govoriti le o po» krajinsjkem stanovskem ¿¿Kop is ju, \u>ogre=> šamo še osrednje stanovsko glasilo.
Nemogoče je govoriti o absolutnem stanovskem edinstvu, 1 dokler tovariši v Južni Srbiji vse leto ne slišijo, kaj delajo in o čem razpravljajo tovariši v Sloveniji in oni v Dalmaciji ne vedo za Vojvodince itd. Preveč smo še ločeni. Tisk pa nas more združiti.
Vsako društvo bi moralo naročiti sta» novske liste iz drugih poverjeništev in na dnevnem redu mesečnih zborovanj bi mo» ralo biti poročilo o stanovskem gibanju ši» rom drugih pokrajin.
Centralno glasilo pa naj bi vezalo vse stanovske edinice z inicijativnimi in infor» mativnimi članki in dopisi iz vsega ob« močja Udruženja. Centralno glasilo bi mo« ralo biti obvezno za vsa društva. Dobro organiziran stanovski tisk bi lahko pravo» časno opozarjal na razne nameravane uredbe, odloke in amandmane, ki ogrožajo in na slabše spreminjajo naše že pridobljene stanovske in državljanske pravice. Pravo« časna obvestila po tisku bi izzvala pravo« časne sklepe vsega stanu, ki bi bili v ve« liko oporo našemu vodstvu, ko se zavzema no pristojnih mestih za pravne in materi« jelne interese učiteljstva.
Pri izdelavi programa dela za bodoč« nost se ne razblinimo z vsemi mogočimi in nemogočimi načrti, poprimimo se najprej najvažnejšega, drugo pa se bo potem stop« njema razvilo iz že doseženega. Najvažnejše, da bo naše Udruženje uvaževana in pri« ljubljena strokovna 1 zastopnica vsega osnovnošolskega učiteljstva pa je:
1.	Dati Udruženju solidno gospodar« sko podlago;
2.	dvigniti stanovski tisk in
3.	izbrati sposobno vodstvo.
Vse troje je enako važno. Brez prvega ni drugega in brez drugega ni prvega; brez tretjega pa ni prvega ne drugega in slabo tretje uniči lahko tudi prvo in drugo.
Te tri točke so kardinalne točke na» šega stanovskega programa za bodočnost.
POKRAJINSKA SKUPŠČINA.
Dne 7. julija:
Ob 9. uri:
1.	Poverjenikov nagovor.
2.	Vzgoja kmetske mladine po šolski dobi. Poroča tov. Josip Dolgan.
3.	Naša mati. Poroča tovarišica Josi«1 pina Ahtikova.
4.	Rdeč križ — človekoljubna organi» zacija. Poroča tajnik oblastnega odbora R. K. tov. Ivan Malnarič.
5.	Resolucije.
Po skupščini položitev venca pred spo» menik kralja Petra I. Osvoboditelja. Pevski zbor zapoje državno himno. Nato odhod na pokopališče in položitev šopkov na grob Prešernov, Jenkov, Kmetov in Žumrov. Pev» ski zbor zapoje »Strunam«.
Dolžnost in stanovska zavest velevata, da se udeleži skupščine vse učiteljstvo so» sednjih okrajev.
Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana dne 1. julija 1927.
Andrej Skulj,
poverjenik.
Josip Kobal.
tajnik.
Vlaki za skupščino v Kranju.
Vlaki za skupščino v Kranju.
Ljubljana	Kranj	Kranj	Ljubljana
Odhod	Prihod	Odhod	Prihod
ob 6 55	ob 754	ob 6 24	ob 723
» 845(b)	» 920(b)	, 800(b)	, 8 35(b)
. 11-40	„ 12-36	. 10-46	, 11-33
n 1440	, 15-36	» 15-48	„ 16-40
» 17-26	, 1815	» 18-30	, 19-28
. 18-55	» 19-58	„ 19-05(b)	» 19-38(b)
. 2111(b)	„ 21-46(b)	. 20-13	. 2103
Vozovnica stane sem in tja potniški Din 10 50
brzi „ 21 —
Stanovanjski odsek posluje permanent» no na postaji 5. in 6. julija. Udeleženci na skupščino naj se zglase pri njem takoj po prihodu vlaka zaradi prenočišča. Kdor še ni javil udeležbe, naj to stori nemudoma.
Informativni odsek posluje v avli Na« rodnega doma. Daje vsa potrebna pojas« nila.
Učiteljski par iz Dalmacije želi provesti ferije u kojem visokem predjelu Slovenije. Moli se za informacije u pogledu cijena one g. kolege, koji bi bili voljni pobrinuti se za
nabavu stana
ili barem informitrati. Spravan na sličnu protuuslugu
Dinko Č a b o v — Primošten (Dalmacija).
KMETIJSKI TEČAJ ZA OSNOVNO* ŠOLSKE UČITELJE na specijalni živinorejsko»poljedelski šoli na Grmu.
Ravnateljstvo specijalne živinorejsko» poljedelske šole na Grmu pri Novem me« stu obvešča s tem vse uprave osnovnih šol v ljubljanski oblasti, da se bo vr§il v tej šoli od 10. julija do 20. avgusta 1927 šest« tedenski kmetijski tečaj za osnovnošolske učitelje. Smoter tega tečaja je, da se učite« lji osnovnih šol usposobijo na predlog Ode« lenja za kmetijski pouk Mlinistarstva za kmetijstvo in vode.
Glede tečaja in sprejema v tečaj se objavlja sledeče:
1.	Predavali se bodo tile predmeti: vi« nogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, vrt« narstvo, živinoreja, poljedelstvo, travni« štvo, zadružništvo, mlekarstvo, perutninar« stvo, kmetijsko gospodarstvo, čebelarstvo, živinozdravstvo, uporaba in konserviranje sadja in zelenjave. Teoretični pouk bo ob« segal 24 ur na teden in se bo vršil vsak dan po 4 ure predpoldne. Dnevno od 3. do 6. popoldne pa se vršijo obvezna strokov» na praktična dela. Prazniki in po potrebi tudi kakšno nedeljo določeni so za poučne izlete v bližnjo okolico. Zadnje štiri dni tečaja se bodo vriili zaključhi »zpiti iz vseh predavanih predmetov. O izpitih se bodo udeležencem tečaja izdala izpričevala.
2.	Da se bo tečaj mogel vršiti, je po« trebno, da se prijavi in udeleži vsaj 10 uči» teljev. Ako se jih priglasi manj, se jih bo dodelilo drugemu zavodu, kjer se bo vršil enak tečaj.
3.	V tečaj se sprejme največ 15 uči» teljev |z i ljubljanske oblasti. Prošnje za sprejem v tečaj se morajo vložiti najpozne» je do 5. julija t. 1. preko pristojne uprave osnovne šole na ravnateljstvo specijalne živinorejsko=poljcdelske šole na Grmu. V tečaj sprejete prosilce bo ravnateljstvo ob» vestilo takoj po poteku roka za vlaganje prošenj. Vsi sprejeti se morajo zglasiti dne 11. julija predpoldne pri ravnateljstvu za» voda.
4.	Glede oskrbe in prehrane udeležen« cev tečaja ni nič določenega. Ravnateljstvu pa bo mogoče dati na razpolagi v internatu stanovanje brezplačno, prehrano pa proti odškodnini 12 do 15 Din na dan.
—	K anketi za kmetijsko«nadaljevalne šole, ki bo dne 10. julija t. 1. ob 10. uri dop. na kmetijski šoli na Grmu, naj prinesejo udeleženci »Učni načrt za kmetijske»nada« ljevalne šole«, ki je bil priložen .Učit. Tov. št. 7. z dne 16. februarja 1922. Uprava nima nobenega izvoda več v zalogi. Udeleženci naj načrt doma proučijo in sestavijo za» devne izpreminjevalne predloge.
—	Kmetijski tečaji za učitelje. Prosvet« no ministrstvo je izdalo odlok O. N. br. 38.632 od 11. VI. 1927 na podlagi odloka poljedelskega ministrstva št. 24.615 od 9. iV. 1927., ki v njem javlja, da se vršiijo od 10. julija do 20. avgusta t. 1. šestteden« ski kmetijski tečaji v 14 nižjih in specijal» nih kmetijskih šolah z namenom usposo» biti osnovnošolske učitelje za poučevanje na kmetijsko nadaljevalnih šolah. Na vseh šolah je preskrbjeno za udeležence tečajev brezplačno stanovanje in olajšave pri usta» novitvi skupne menze. Učne osebe bo pla» čalo poljedelsko ministrstvo. Potne stroške pa morajo plačati udeleženci tečajev sami. — Tečaji se bodo vršili v sledečih krajih: 1. Grm pri Novem mestu za 15 udeležen« cev iz ljubljanske oblasti; 2. Sv. Jurij pri Celju za 25 udeležencev iz mariborske obla« sti; 3. Ilok v Sremu za 15 udelež. iz srem» ske oblasti. 4. Slavonska Požega za 20 ude« lež. iz osečke oblasti. 5. Križevci za 15 ude» lež. iz zagrebške obl. 6. Gospič za 25 udel. iz Primorske krajiške in splitske oblasti. 7. Novi Sad za 15 udelež. iz bačke obl. 8. Ada za 30 udelež. iz beograjske in podunavske obl. 9. Vukovo«Negotin za 25 udelež. iz timoške in požarevačke obl. 10. Čuprija za 20 udelež. šumadijske in kruševske obl. 11. Aleksinac za 15 udelež. iz niške, kosovske in vranjske obl. — Razen teh bi se lahko vršili tečaji v Butminu pri Sarajevu in v Banja Luki za po 20 udež. Ti bi morali stanovati v kaki bližnji osnovni šoli, ker ni tamkaj na razpolago potrebnih stanovanj« skih zgradb. — Vsi reflektanti naj vložijo kolkovane prošnje direktno na ravnatelj« stva dotičnih šol najkasneje do 1. julija. (Odlok je sploh prepozno izšel za ta rok in bo že iz tega razloga rok moral biti po« daljšan. Op. uredn.)
Splošne vesti.
IZJAVA.
Glede razprav v nekojih učit. društvih, da »spravni odbor« oziroma podpisani ni» sem bil upravičen razposlati učit. društvom okrožnic s predlogi za spravo, da smo kr> šili disciplino v organizaciji itd., si dovo* ljujem podati sledečo izjavo:
1.	Kot organizovajii 'člkni UJU ima« mo v smislu točke b § 8. poslovnika pover' jeništva UJU pravico in dolžnost, sodelo* vati na izvrševanju za združitev vsega uči' teljstva. Ta namen je zapopaden v § 2-omenjenega poslovnika in tudi v § 2 pravil UJU.
2.	Vsako učiteljsko društvo ima ob svojih zborovanjih na dnevnem redu tudi »dopise«, a nobeno nima v svojih pravilih določbe, da mu smejo dopise pošiljati sa> mo lastni člani, iz česar sledi, da mu srnc dopisovati vsakdo torej tudi m!i. Nasd okrožnica je namreč spadala med dopise-
poverjeništvo Ljubljana.


Ste v. 1.
Ročni katalog za 1.1927-28 gotov. Pošljite prednaročilo
3.	Člani spravnega odbora smo name* ravali storiti za učiteljski stan dobro delo. Dobra dela smo dolžni vsi opravljati, za kar ne potrebuje nikdo od nikogar nobe* nega posebnega pooblaščenja, saj nas v to pooblašča tudi točka b § 8. poslovnika. Ra* zen tega nam je naša velika ljubezen do sloge in tovarištva narekovala, ker se ni nikdo drug lotil tega dela. naj skušamo mi predlagati spravo med UE in UJU.
4.	Obžalujem globoko, da so se naši predlogi krivo smatrali za nezaupnico ožje* mu sosvetu, ne, oni so obsegali na obeh straneh le koncesije, kar dokazuje beseda »prostovoljno«. Obžalujem živo, da so se našli tovariši, ki nastopajo v svoji zmoti proti nam z očitki, obdolžitvami, da celo z grožnjami. Kdor se hoče maščevati, naj se znosi nad menoj, a ne nad mojimi tova* riši, ki so delali z menoj vred le v dobri veri Ljubezen in pravo tovarištvo ne očita nikomur ničesar, ne podtika slabih name* nov ne grozi in ne žuga, temveč pozablja in odpušča vse zmote; zato bi naj bilo tudi med UE in UJU vse odpuščeno in pozab* ljeno. Ujedinimo in silolimo se. ki smo dobrih misli in dobrega srca! Naš stari dolg do neizvršene Svatoplukove oporoke naj ustvari tudi med UE in UJU potrebno spravo in slogo za ves naš stan. V slogi je blagor, kdor je proti nji, dela v smislu znanega staroslovenskega zla. Dilh ilirske* ga pokreta kliče tudi nam: »Bog pomozi k našoj slozi!« (Ljudevit Gaj.)
Maribor, dne'26. VI. 1927.
Radoslav Knaflič.
—	Učiteljski tovariš ne izide prihodnji teden zaradi pokrajinske skupščine, ki se vrši v torek, sredo in četrtek v Kranju. Današnja številka je izšla šele v soboto, ker smo nameravali uvrstiti tudi račune poverjeništva. Ker so se računi zaključili šele 30. junija in jih mora pregledati in podpisati nadzorni odbor, jih kljub temu zaradi kratkega časa nismo mogli uvrstiti. Dobe jih delegati v odtisku in bodo tudi natisnjeni v prihodnji številki. V današnji številki prinašamo zategadelj samo prora* čun.
—	Z današnjo številko je pričel izha* jati nov letnik Učiteljskega tovariša za šol. leto 1927./28., ker zaključuje Udruženje odslej svoje račune s 30. junijem vsakega leta.
—	Ali pripadajo kontraktualnim učite* Ijem rodbinske doklade. Tozadevno notico je tiskarski škrat pomotoma uvrstil v zad* njo številko. Pripravljena je bila za eno prejšnjih številk, a je izpadla, ker se je med tem to vprašanje ugodno uredilo. Kon* traktualnim učiteljem pripadajo tudi rod* binske doklade.
—	IzplaČ.io dvomesečne posmrtne po* moči vdovam učiteljev je pričela izplače* vati delegacija min. financ po nalogu mini* strstva. Pomotoma nekaterim niso nakaza* ne tudi pripadajoče draginjske doklade. Prizadete naj vlože prošnjo za izplačilo drag. doklad, kateri naj prilože prepis de* kreta s katerim jim je bila nakazana dvo* mesečna pomoč.
—	Okrajno učiteljsko društvo v Litiji je zborovalo dne 18. junija v Ljubljani. O tem zborovanju je napisal »Jutrov« poro* čevalec iz Litije, da se je zborovanja UJU za litijski srez udeležilo 35 učiteljic in 10 učiteljev in to radi tega, ker »so si usta* novili učitelji svoje društvo »Edinstvo«. To poročilo je dvakrat tendencijozno. Zboro* vanja se ni udeležilo le 10 učiteljev, mar* več 12, vseh pa je v UJU iz tega sreza — 20. Udeležili se pa niso zborovanja zato, ker je ob koncu leta vsak preobložen z delom ter so se opravičili, ne pa morda radi član* stva pri »Edinstvu«. Tudi je naredil »Ju* trov« poročevalec slab poklon tovarišicam, ki jih očividno šteje med manj vredne, ker niso v separatističnem »Edinstvu«. Kadar pa je na sreskem zborovanju UJU navzočih 70 in več članov, takrat pa Jutrov poroče* valeč molči. Priporočamo mu, če je poro* čevalec iz učiteljskih vrst, naj opusti do* pisovanje o stvareh, ki ne spadajo v poli* tične liste. Če ga pa vleče srce k »Edin* stvu« — prosta mu pot. Litija, 24. junija 1927. Učiteljsko društvo za litijski okraj.
—	Da se spoznamo. Pevski zbor UJU je priredil 19. junija t. 1. koncert v Št. Vidu v lični in prostrani dvorani »Doma«. Pri* čakovati je bilo ogromne udeležba že z ozirom na pester vzpored, kakor tudi na zbor, ki ga tvori požrtvovalno učiteljstvo. Toda takozvani »naprednjaki« so to pri* reditev kompaktno bojkotirali 'in s tem jav* no in odkrito pokazali mržnjo do učitelj* skega stanu. Nasprotno pa smo videli čast* no zastopano duhovščino in občinstvo, ki politično pripada SLS, torej stranki, ki je med učiteljstvom obsovražena kot največja nasprotnica šole in posebej še učiteljskega stanu. Ali ravno s tem koncertom smo si na jasnem. Dejanja govore dovolj — po* sebno pa v Št. Vidu — že izza persekucdj* skih časov učiteljstva, o naklonjenosti do našega stanu. Naprednjaštva se ne kaže le z volilnimi kroglicami in s preganjanjem učiteljstva kakor tudi ne z bojkotiranjem kulturnih prireditev v »klerikalnem« Dot
tega bi se morali zavedati tudi šentvi* no "^Prednjaki«. Če je članstvo UJU od* povedalo pokorščino partizanstvu, v korist
lastnega ugleda in v korist vseh, ni še ute* meljeno, da se ga mora od gotove strani ignorirati, kajti mi ne bomo nikdar dopu* stili monopoliziranja šole in našega stanu ljudem, ki bi nas z bičem vladali, kakor se je to dogajalo v polpretekli dobi. Mi hočemo vršiti svojo misijo dalje preko te peščice slovenskih »naprednjakov« v polni svesti, da ne bo dolgo tega, ko bo velika večina slovenskega ljudstva za nami in z nami. — UJU in mi z njim smo lahko po* nosni, da se je odprla vrzel slovenskega učitelja tudi tam^ kjer ni bilo do sedaj vstopa. Da podedovali smo ledino, in to ledino bomo obdelali v skupnem delu z našim ukaželjnim slovenskim ljudstvom v rodovitno polje, pri čemer zavzema sedaj prvo mesto naš pevski zbor UJU, na kate* rega mora biti ponosen sleherni član UJU. Večina slovenskega ljudstva simpatizira z nami, in to je dovolj jasno povedano, da smo si zbrali pravo pot — z narodom za narod! — Josip Macarol.
—	Začasni učitelji. Prosvetno ministr* stvo je izdalo naredbo, da se v bodoče ne sprejema več v službo začasnih učiteljev, a onim, ki imajo že 2 leti začasne službe se dovoli polaganje izpita v svrho prido* bitve stalnosti. Položiti ga pa morajo do konca šol. 1. 1927/28. Oni, ki še nimajo dve leti službe, smejo polagati zrelostni izpit, če imajo za to zakonito pravico, drugi se pa odpuste iz državne službe.
—	Podaljšanje počitnic s prireditvijo verskih vaj ali učiteljskih zborovanj, na dan pred počitnicami ali dan po počitnicah, je smatrati kot nepravilno postopanje. Pro* svetni inšpektor je izdal odlok, v katerem svari pred takim samovoljnim podaljšanjem počitnic.
—	Na moškem učiteljišču v Ljubljani
so se vršili zrelostni izpiti pod predsed* stvom ravnatelja A. Doklerja v času od 13.—18. junija. Od 23 pripuščenih kandida* tov je položilo izpit 18 in sfcer: Ankele Franc, Bavdek Dušan, Berce Vladimir, Da* car Viktor, Dodič Ivan, Ferjan Milan, Klun Franc (z odliko), Kobilica Rudolf, Košmerl Vinko, Majnik Ferdo, Mihelič Franc (z od* liko), Primožič Ivan, Roje Andrej, Tome Ivan, Tratar Josip, Turk Josip (z odliko), Volk Stanko in Železnik Marijan. Pet kan* didatov je dobilo ponavljalne izpite, ki jih imajo polagati v jesenskem roku.
—	Tovarišicam na Gorenjskem! Učite* ljica, službujoča na večrazredni šoli v kra* ju, ležečem v najbližji okolici Maribora, želi menjati mesto. Vpošteva samo- kraje ob železniški progi. Event. ponudbe z opisom šolskih in krajevnih razmer je poslati na uredništvo »Uč. Tov.« pod Šifro: »Gorenj* sko«.
—	Sv. Jakob v Slov. goricah. Kjer ni spoznanja ni ljubezni. Da spoznamo nekaj slovenskih lepot, je šla naša šola na izlet
v	Radence. Prijeten in poučen dan so s svojimi velikodušnimi prispevki omogočili predvsem naš dobri gospod župan Matija Peklar in trgovec gospod Šnuderl, kakor tudi gospod župnik Erhatič in gospod Do* minik Peklar. Iskrena jim hvala!
—	Oklic našemu učiteljstvu. Sreski od* bor Podml. Dr. Rd. Križa v Dolnji Lenda*
vi	izdaja za našo mladino list »Slovenska Krajina«, ki izhaja mesečno med šol. le* tom ter stane letno 10 Din. Pomen tega li= sta označi najlepše ocena v marčevi (7.) šte* vilki letošnjega »Popotnika«, zato ne bomo tu o tem obširno razpravljali. Nekaj šte* vilk smo razposlali ob sklepu leta vsem šo* lam, ki naj jih brezplačno razdele med šol. mladino. Obenem vabimo vse tov., naj skr* be, da bo imela vsaka šola vsaj po en iz* vod, kajti 10 Din letno bodo vsi učenci ene šole že zmogli, če ni kritja iz šol. proračuna. Tov., podpirajte naše delo! —Sreski odbor Podml. Dr. Rd. Križa v Dol. Lendavi.
—	Šmihel pri Novem mestu. Dne 5. in 6. t. m. je priredila tukajšnja osnovna de* ška šola razstavo deških ročnih del. Raz* stavljeni so bili izdelki vseh razredov. Go* tove stvari so bile izdelane z neverjetno fineso. Tu si videl sani, samokolnice, vo* zičke, jerbase, grablje, vile, vejake, sekire, nože, vilice, žlice, kuhalnjce, valjare, lo* pate, toporišča, kosišča, tam z gline račke, goske, kokoške, piščance, ptičke z jajci v gnezdih, pisanice, obcestna mala znamenja, psičke, leve, žirafe, tigre, stanovanjske hi* še, planinske koče. Na stenah so visele ljub* ke risbe najmanjših in fine največjih učen* cev. — Kaj vse se doseže s podeželskimi otroci, je pokazala ta razstava lesenih in glinastih izdelkov, ki je gotovo bila ena pr* vih in edina te vrste v novomeškem šolskem okolišu. V dveh dneh si je ogledalo raz* stavo več stotin ljudi, največ starši in me* ščani. Da je razstava dosegla svoj namen, gre hvala vsemu učiteljstvu šmihelske šole, a tudi pridnim učencem, saj so bili lahko veseli, ker so pokupili obiskovalci po ve* čini razstavljene predmete. Tovariši in to* varišice posnemajte'šmihelsko osnovno de* ško šolo! — Lilija.
—	Vsa upraviteljstva osnovnih in rav* nateljstva meščanskih šol opozarjamo, da je zadnji čas, da si naroče neobhodno po* trebno učilo: »Sadni izbor za Slovenijo«. Zbirka bo obsegala 40 barvanih slik, za na* se kraje najvažnejših sadnih vrst (jabolk, hrusek, breskev, marelic, sliv in črešenj). Umetniško izdelane barvane slike bodo na*
lepljene ina štirih velikih tabelah od trpež* nega kartona s pripravo za obešanje. Zbir* ki bo dodana posebna knjižica z opisom vseh naslikanih sadnih vrst. Istočasno si lahko naroče šol. upraviteljstva knjigo »Sadni izbor za Slovenijo«, v kateri bodo prav tiste slike s popisom. Knjiga bo ve* zana v platno in lepo opremljena. Cena ta* belam z brošuro je za prednaročnike 85 Din. knjigi pa 65 Din. Knjiga bo stala po* zneje v knjigarnah mnogo več. Tabel pa bo dalo napraviti »Sadjarsko in vrtnarsko društvo«, katero bo delo izdalo, samo toli* ko, kolikor bo prednaročnikov.
Vsa upraviteljstva opozarjamo, naj na* roče tabele ali knjigo vsaj do 15. julija t. L, ker se sprejemanje s tem dnem zaključi. Naročilo je podati po dopisnici na naslov: Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, Resljeva cesta 24/11.
—	Učiteljsko društvo za laški okraj vabi tovariše in tovarišice svojega okraja, da se prostovoljno prijavijo k udeležbi počitniškega izobraževalnega tečaja, ki se bo vršil v drugi polovici meseca avgusta (teden dni) v Mariboru (ali Ljubljani). Pri* javo naj pošlje preds. Uoit. društva za la* ški okraj Rob. Plavšaku, šol. uprav, v Tr* bovljah, kjer dobi pravočasno nadaljnje in* formacije.
—	Uredništvu Učiteljskega tovariša.
Rezolucija organizacije UJU ocačkog sreza od 4. VI. 1927. Konstatujuči sa ogorčenjem, da je učiteljski stalež izgubio sve one te* kovine za koje se je borio — u prvom redu krivnjom nas samih — smatramo za najak* tuelniji problem li najhitmju potrebu1 — borbu za povratak ranije zakonom steče* nih prava i borbu za donašanje jedinstve* nog školskog zakona, ko j i če ta prava ga* rantovati. Kao preduvet toga tražimo rad na potpunoj solidarnosti učitelja i okup* ljanje svih učitelja u državi SHS u jednu celinu. — Da manifestujemo našu rešenost na najodlučniju borbu i volju da sve uči* nimo što do nas stoji za postignuče uspeha, pozivljemo Izvršni Odbor UJU da kao naj* važniji rad na skupštini UJU u Skoplju istakne: »Reorganizacij u UJU u svrhu od* lučne borbe za gornje ciljeve i donašanje potrebnih mera, da se ti ciljevi postignu.« Pošto je svaika rasprava —kraj ovakova stanja u sadašnosti — o programu rada za budučnost — bespredmetna, pozivamo Iz* vršni Odbor UJU da prvu temu (u stečaju) skine sa dnevnoga reda a mesto toga uputi poziv svima učiteljima u državi — bez ob* žira kojoj organizaciji ili stranki pripadaju — da dodu na skupštinu radi manifestova* rrja gornjih ciljeva. — Ujedno pozivamo i druge sreske organizacije, da uprave isti zahtev Izvršnom Odboru, a ako odbor to ne bi usvojio, neka Se spreme. da rad na Gjavnoj Skupštfn! sami upute tim prav* cem. — Tomo Jurkovič, tajnik.
—	Uredba o krajevnih šolskih odborih. V nekem konkretnem slučaju je odredil marib. župan glede nadučitelja in naduči* teljice: Zadnji odstavek čl. 3 uredbe o krajevnih in oblastnih šolskih odborih tol* mači veliki župan mariborske oblasti z odi. P. br. 2998/4 od 24. 5. 1927 tako*le:
»Kjerkoli bi po besedilu uredbe spa* dalo v krajevni šolski odbor več oseb iste vrste (upravitelji osnovnih šol), pride vanj le po ena oseba označenih vrst in sicer naj* starejša po činu.
—	Učiteljski dom v Mariboru prosi vse tiste, ki dolgujejo še kak znesek na zemljevidih in grbih, da ga začetkom počit* nic poravnajo. Nekaj prav starih dolžnikov je tudi še na knjižici »Šola v nebesih«. Čla* narina naj bi se vsaj delno vplačala že med letom, da ne pride koncem leta vse na enkrat.
—	25*letnico službovanja praznujemo absolventi ljubljanskega učiteljišča dne 6. avgusta t. 1. Podrobna navodila slede pis* meno. — Grum.
—	Vsem podružnicam »Družbe sv. Ci* rila in Metoda«! Dne 5. julija je praznik naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Zažgite kresove njima na čast po širni na* ši domovini! Visoki plameni Ciril Metodo* vih kresov naj bodo viden znak, da nismo pozabili naših neodrešeriih bratov in se* ster, ki hrepene po svobodi. Njihove proš* nje do nas se dvigajo kakor ognjeni zub* lji kresov: »Podpirajte nas zasužnjene in ogrožane, dokler nam ne zašije zarja svo* bode!« — Na severu in jugu je začel naš neprijatelj s podvojeno silo delati v našo propast — ali naj mi spimo in čakamo na* rodne smrti?! P. n. podružnice in prija* telji družbe, spomnite se ta dan s prispev* ki naše obrambene družbe. — »Družba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani.
—	Zahvala. Prva kranjska tv6rnica te* stenin »Pekatete« je darovala Učit. kon* viktu 500 Din. Društvo ji izreka tem potom zahvalo in priporoča njene izdelke. — Jos. Kobal, blagajnik.
—	»Ljudska samopomoč«, podporno društvo za Slovenijo se je po vzgledu uči* teljske in drugih samopomoči ustanovilo z odobren jem mariborske oblasti za vse sloje brez razlike stanu in starosti s sede* žem v Mariboru. To društvo je namenjeno v prvi vrsti za vso podeželno prebivalstvo, ki je v smrtnih slučajih mnogokrat najbolj potrebno nujne podpore za kritje raznih stroškov kakor pogrebnih, 'zdravniških in
drugih družinskih in ki ni imelo do sedaj še nobenega sličnega splošnega podporne* ga društva. Prihodnje dni se bode razpo* slalo vsem šolskim upraviteljstvom in dru* gim podeželnim uradom izvlečki iz pravil in pristopne izjave tega društva s prošnjo, da se naj istim posveča mogoča pozornost - in podpora, ker je društvo samo le v bla* gor in dobrobit vsega prebivalstva Slove* ni je. Glej tozadevni oglas!
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh ste prejeli položnice za tri smrtne slučaje: 144. Jožef Černe Leskovec, 145. Marija Burja Ljubljana (Vič) in 146. Adolf Harmel Cerknica. Članski prispevek znaša 16 Din, pri zakonskih parih 31 Din. Za* mudnikom sem prištel k temu zaostanek. Nakažite takoj in v prvih dneh meseca! Posebno se obračam do zamudnikov, ki dolgujejo večje zneske, da ne prezrejo pi* sem in opominov, katere so v teh dneh prejeli. Brez denarja (članskih prispevkov) ne bo posmrtnin! — Za zadnje tri smrtne slučaje so prejeli dediči 31.155 Din na po* smrtninah. US ima 2084 članov. Posmrtni* na znaša 10.420 Din._
Pevski zbor UJU učiteljstva.
PEVKE IN PEVCI PEVSKEGA ZBORA UJU!
Prihodnji koncert priredimo v Kranju, dne 6. julija ob 21. uri. Dolžnost nas vseh je, da gotovo polnoštevilno sodelujemo pri tem izredno važnem koncertu. Pokazati moramo svojim tovarišem*icam, kako je na* ložena njihova podpornina in pridobiti si moramo novih prijateljev.
Tečaj se vrši 4. Vil. ob 16. uri v Gl. Mat. ter traja 5. ves dan) 6. pa dopoldne. Popoldne se odpeljemo. Tudi skušenj naj nihče ne zamudi, ker bomo pridali še par slovenskih, novih pesmi. Tbkrat apelira*, mo na Vašo točnost in vestnost — da ne bo nepotrebnih razburjenj pri udeležencih — radi zamudnikov. Prijavite stanovanje in hrano — pravočasno tajniku Zupančiču, Cesta na Rožnik 5.
Razpisi služb.
—r Razpis učiteljskih služb v maribor* ski oblasti. Po nalogu ministrstva za pro* sveto z dne 26. maja 1927. 1., O. N. Br. 33.383, se razpisujejo v mariborski oblasti nastopne učiteljske službe: Srez Maribor levi breg: a) na I. dekliški osnovni šoli v Mariboru, Miklošičeva ulica ena služba za učiteljico, b) na II. dekliški osnovni šdli v Mariboru, Magdalenski trg, ena služba za učiteljico, c) na šestrazredni osnovni šoli s štirimi vzporednicami v Lajtersbergu*Kr* čevini ena služba za učitelja. Prošnje naj se opremijo, kakor se to zahteva v zadnjih štirih odstavkih tukajšnjega razpisa P. br. 403/16—27, Uradni list 20 z dne 22. febru* arja 1927, ter vlože pri pristojnem šolskem upravitelju najkasneje do dne 20. julija 1927., sreski poglavarji pa naj jih predlože najkasneje do dne 25. julija 1927.
Društvena zborovanja UJU.
Sklepi društev:
AKCIJA TOV. KNAFLIČA PO OKRAJ. NIH DRUŠTVIH.
I.	Savinjsko učiteljsko društvo, je skle* nilo 11. junija t. 1. na zborovanju v Letušu: Stavi in sprejme se predlog: Dopis sprav* nega odbora v Mariboru prepuščamo po* verjeništvu UJU, v katerega imamo popol* no zaupanje.
II.	Logaško učiteljsko društvo, je skle* nilo 11. junija t. 1. v Dol. Logatcu: 3. Na dopis spravnega odbora iz Maribora je bilo sklenjeno: Če so člani organizacije »Edin* stvo« znali iz UJU izstopiti, bodo znali tudi v UJU zopet pristopiti. Ostalo od* klanjamo.
III.	Novomeško učiteljsko društvo, dne
11. junija t. 1. na Ajdovcu: Izmed vseb do* pisov je dvignil največ prahu Knafličev dopis, ki se je' zavrnil, ker ni prišel od kompetentne strani. Po končani debati je stavil tov. Hočevar navedeni predlog, ki je bil soglasno sprejet: Ker krožijo govorice, da bi se »Edinaši« spojili s člani UJU, če bi ne bilo v današnjem ožjem sosvetu ne* kaj članov, ki so bili tudi v letu 1925./26. člani ožjega sosveta, se naroča vodstvu UJU, da zadevo prouči ter naj eventualno teh članov na prihodnji pokrajinski skup* ščini ne kandidira, odnosno naj se jih opo* zori, da začasno sami odlože svoja mesta v ožjem sosvetu.
IV.	Dolenjelendavsko učit. društvo, dne 10. junija t. 1. v Turnišču: Sprejme se predlog tov. Kontlerja, da preide društvo brez debate ta dopis in si usvaja resolu* cijo bratskega društva mur. soboškega.
V. Učiteljsko društvo za ormoški okraj, zbrano dne 18. junija t. 1. na svojem zbo* rovanju odklanja okrožnico tov. Knafliča, ker priznava samo poverjeništvo UJU ter
AH ste še naročili Grobming-Lesica-Mole: Srbskohrvatsko-slovetiski Slovar?
v njem včlanjena društva, ne pa raznih »akcijskih« in »spravnih« odborov, ki niso upravičeni za samolastno nastopanje. Ob» enem izjavljamo, da stojimo na stališču sta« novske sloge in edinstva, kakor je izraženo v deklaraciji, ki nam je kažipot za našo stanovsko politiko in ki omogoča vstop vsem tovarišem in tovarišicam brez razli« ke mišljenja, torej tudi tistim, ki so zdru« ženi sedaj v »Edinstvu«.
Poročila:
Učiteljski tabor v Mežici.
Skupno zborovanje mežiškega, maren« berškega in slovenjgraškega društva se je ob častni udeležbi zlasti najbolj oddaljenih tovarišev vršilo 11. junija v Mežici v mo« numentalnem poslopju osnovne in meščan« ske šole.
Upravitelj osnovne šole tov. Fenig in ravnatelj meščanske šole Hergouth sta oba v svojih pozdravnih govorih povedala ne« kaj pomembnih besed, prvi o Mežici, njenih borbah in borcih, njih uspehih in neuspe« hih, drugi o skupnem delu in skupnih ci« ljih osnovno« in meščanskošolskega učitelj« stva. Tov. Doberšek je izročil pozdrave oblastnega poslanca ModerndoTferja. Zbo« rovanje je vodil predsednik slovenjgraške« ga društva, tov. Purkart, ki je dal inicija« tivo za skupno zborovanje. V daljših, do« kumentarično podprtih izvajanjih je podal predzgodovino deklaraškega pokreta, ome« nil protestno zborovanje v Dravogradu je« seni leta 1924. ter ulogo zborujočih treh društev v tem pokretu.
Nato je razvil tov. Pahor v obširnem referatu svoje misli o delovnem programu naše organizacije s posebnim ozirom na naloge okrajnih društev. Pregloboka je bila zasnova in preveč je bilo lepih misli, da bi bila mogla debata še kaj pomembnega do« dati. Vrtela se je okoli tehnične izvedbe programa. Nemogoče je tu samo površno
napraviti bogato vsebino referata, ki je na« pravil na vse globok vtis in bo gotovo, ko bo enkrat natisnjen in dostopen širokim krogom učiteljstva, pomenil za organizacijo odločen in odločilen korak naprej k progra« matičnemu delu.
Pri popoldanskem nadaljevanju zboro« vanja je poročal tov. poverjenik Skulj, ki smo ga povabili na zborovanje, o delovanju poverjeništva, o stanju organizacije in go« spodarskem njenem položaju ter žel za svo« ja izvajanja burno odobravanje. Po zboro« vanju so si udeleženci ogledali kraj ter znamenite naprave svinčenega rudnika v Žerjavu. Zborovanje je bila lepa, pomemb« na manifestacija stanovske misli ob meji, tembolj, ker se je vršila v — Mežici.
+ OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ je zborovalo 14. maja t. 1. v Ormožu. Navzočih je bilo 44 društvenikov ali 79%.
Pozdravivši navzoče, čestita tov. predsednik tovarišem in tovarišicam, ki so srečno prestali usposobljenostni izpit, in sicer: Vlasti Bitenc, Karli Vuk, Sedovnik Mariji, Alojziju Jenku in Karlu Štokeljnu.
Dopisi. Z večino glasov se osvoji sklep, da se članstvo našega društva odzove pozivu »Pe-degoškega krožka v Mariboru« ter pristopi kor-porativno h krožku, toda šele v novem društvenem letu. — Na apel »Zveze kulturnih društev« ne more prirediti naše društvo »kulturnega dne«, zato bo prispevalo gotov znesek Zvezi iz društvene blagajne. — Učiteljstvo ugovarja vsebini odloka ministrstva prosvete od 26. marca 1927, štev. 20.600, ki zvrača vsa zla v prosveti na rame učiteljstva, kakor tudi proti onim določbam finančnega zakona, ki okrnjuje pravne in materialne zadeve našega stanu.	-
Predavanja. Sledilo je zanimivo predavanje tov. Jenka o življenju in delovanju vzgojitelja Pestalozzija; tov. Rosina pa je predaval o skladatelju velemojstru Beethovnu. Oba predavatelja sta očrtala zasluge obeh velikanov, ki sta si stekla nesmrtno slavo. Kako sta predavanji ugajali, je pričalo laskavo priznanje navzočih. Nato je podal tov. Rajšp poročilo o zadnjem občnem zboru »Učiteljskega doma« v Mariboru.
Proračun U. J. U. od 1. julija 1927. do 30. junija 1928.
Učiteljski tovariš:
52 štev. a 3100 izv. tisk
poštnina......
dopisniki......
uredništvo.....
uprava.....
davki in pristojbine
2700 članov à Din 50— . 200 naročnikov à Din 60 — inserati.......
Popotnik :
10 štev. à 2900 iiv. P/2 tisk.
poštnina.......
aotrudniki......
uredništvo......
skupaj
pole
uprava .......
2700 članov à Din 30'— . 200 naročnikov à Din 50 —
skupaj
Učit. naraščaj in izobraževalna akcija učiteljstva I. Uprava:
Honorarji — poverjeništVo........
strokovno tajništvo...........
blagajnik-upravnik...........
knjižničar, sourednik in tajnik prosvete . . . referent za pravno zaščito učiteljstva ....
II. Uprava:
Seje in potnine. 4 seje ožjega in širšega sosveta
3 seje poverjenikov.....
1 seja glavnega odbora . . . potnine poverjeništva . . . .
Razno:
poštne vrednote, koleki, davek, poštnina......
nepredvideni stroški.............
telefon, kurjava, razsvetljava in najemnina.....
članarina centrali UJU Beograd.........
članarina Zvezi drž. nameščencev in činovniškega saveza
2500 članov a Din 32—............
200 članov ž Din 20 —.............
Zvonček:
10 Stev. v 3500 izv. I1/« tisk. pole
Klišeji...........
Sotrudniki.........
Uredništvo.........
Uprava..........
Poštnina..........
Davek in koleki.......
Razni stroški........
3300 naročnikov a Din 30— . .
Stroški
Din
151.300 8.000 1.000 9.600 8.000 2.000
179 900
49.000 1.500 4.000 5.000 4.100
Kritja
63.600
23.000
4 000 9.600 9-600 6.000 3.600
32.800
8.000 3.000 5.000 2.000
18.000
8.000 4.000 5.000 27.000 26.400
125.200
Din
135.000 12.000 35.700
182.700
81.000 10.000
91 000
23.000
80.000 4.000
84.000
63.600 8.000 5.000 5.000 4.100 1.500 1.500 3.000
91.700
99 000
99.000
Kritja........... 479.700 — Din
Izdatki........... 479 400 — „
Prebitek
300-- Din
Volitev delegatov. Za pokrajinsko skupščino UJU v Kranju so soglasno izvoljeni: Delegata: Vlado Porekar in Milan Megla; namestnika: Josip in Ida Rajšp. — Za glavno skupščino UJU v Skoplju je izvoljena za delegatinjo tov. Olga Ši-janec.
Sklepi. Učiteljstvo naj skrbi, da se rabi pri pouku čim več zemljevidov, ki jih je izdal »Učiteljski dom«. — Tov. Rajšp priporoča, da bi se učiteljstvo spominjalo »Učiteljskega doma« z zvišano članarino, kakor je predpisana.
X UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA je zborovalo dne 2. aprila v meščanski šoli v Dolnji Lendavi.
Kot prva točka na dnevnem redu je bila hospitacija. Učiteljstvo je hospitiralo pri nastopu tov. Krista v rokotvornem pouku. Tov. Krist je nazorno pokazal postopek pri modeliranju raznih predmetov iz ilovice.
Po prečitanju zapisnika so sledili dopisi.
Dopis »Učit doma« v Mariboru, v kojem poziva društvo, da voli zastopnika v odbor U. D. Izvoljen je bil tov. Kontler. — Dopis »Pedagoško « didaktiške« ga krožka v Mariboru«, v kojem va« bi društvo k pristopu. Tozadevno se ni sklenilo nič definitivnega.
Referat tov. Iz. Horvata: »Naše manjšinsko šolstv o«. Referat je zbu« jal oboo pozornost. Po prečitanju se je raz«
vila živahna, mestoma celo burna debata, v kojo je posegalo skoro vse članstvo. So« glasno je bil sprejet predlog tov. predsed« nika, da se referat objavi v »Učit. Tova« rišu«. Soglasno so bile sprejete tudi resolu« cije, ki jih je predlagal referenf.
Pri slučajnostih je tov. blagajnik opo« zarjal članstvo, da zadosti dolžnostim na« pram društvu. — Tov. Gorišek predlaga, da društvo da okrajni učiteljski knjižnici 1000 Din. Predlog se sprejme. — Sprejme se tudi predlog, da še vrši redni občni zbor društva 10. junija v Turnišču. — Med zborovanjem je cirkulirala nabiralna pola društva upoko« jencev; nabralo se je 68 Din. — Tajnik.
MALI OGLA»
Pozor društva!
O priliki 25- in 50 letnic ter drugih prireditev se
najtopleje priporoča za fotografiranje skupin foto-atelje D.ROVŠEK, Ljubljana, Kolodvorska 34. Za prvovrstno delo jamčim Cene solidne.
UPRAVA POPOTNIKA
ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj do leta 25/26 a 20 Din od1 leta 25/26 a 50 Din. Dalje ima posamezne številke vseh letnikov a 5 Din kom-na razpolago.
TRAJNE KODRE (Dauerwellen).
Mesece trajajoče valovite in kodraste lase z „Realistic Mayer apparatom" in za posebno trdovratne lase ta najnovejši švicarski tip elektr. aparat, kateri vsako damo zadovoljiti mora; izvršuje kot prvi strokovnjak v Sloveniji pod osebnim vodstvom lastnik damskega frizirskega salona
ŠTEFAN DOBAJ v Mariboru, Gosposka ulica 36.
Sklicujoče se dame na ta list imajo znaten popust.
Kaj je,Ljudska samopomoč'?
„Ljudska samopomoč" je podporno društvo za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki izplača po smrti člana zakonitim dedičem Din 1000"—, 2000"—, 4000*—, oziroma 10.000'— Din podpore. Za to podporo plača vsak član v slučaju smrti posameznika 25 para, oziroma 1—2—5 Din članarine. — Sprejmejo se do nadaljnjega vse zdrave osebe brez razlike stanu in starosti, torej tudi otroci. — Zahtevajte zastonj pravila in pristopno izjavo od
»Ljudske samopomoči1 v Mariboru.
Poverjeniki za vsak kraj dobrodoSliI
A & E. Skaberne, JEjubljana.
CEF1R
za srajce in bluze v veliki izberi !

Podpirajte pevski zbor
UJU!
SeliHan
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK
POVSOD NA ZALOGI • TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X.1.