Slovenski List
Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo.
Štev. 16.	V	Ljubljani,	v	soboto	20.	aprila	1901.	Letnik	VI.
„Slovenski Z.lat“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane I* vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklama olj« in Oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista“. Uredništvo in
upravnistvo sta v Ljubljani, Oradličs itev. 15. Uradne ure od ure 3—6 p'p. — Osnanlla se računajo po navadni eeni.
Politika hinavščine.
Včasih uide kranjskim liberalcem kakšna resnična in odkritosrčna beseda z jezika, vender redkokrat. Večinoma so članki po liberalnih li stih samo zbirke grdih lažij in najpodlejše hinavščine. Resnično in odkritosrčno je bilo ta teden priznanje »Slov. Naroda”, da načela ločijo napredno narodno stranko od katoliško-narodne stranke. Dokler je stara narodna stranka imela krščanstvo v svojem programu, trdila je vedno, da ni načelnih razlik, ampak da se gre v našem boju le za same osebnosti, ker hoče ta ali oni »klerikalec" splavati kvišku. No, sedaj smo prišli do tega, da načela ločijo. In kakšna načela? Doslej smo Slovenci imeli za jedro svojega programa geslo: Vse za vero, dom, cesarja! Sedaj pa že „Narod" smeši tiste, ki imajo še ta program, pravi, da so sleparji, in tedaj le tisti, ki se norčujejo iz tega programa, niso sleparji. Dobro vsi vemo, zakaj trdi »Narod", da duhovščina ljudstvo slepi s tem programom. Zato, ker je v omenjenem častitem geslu omenjena vera. Vzemimo, da bi stalo mesto »vera" — naprednost", ali pa »svoboda vesti", pa bi bilo liberalcem všeč.
To odkritosrčno priznanje liberalcev glede načel in programa dovolj jasno kaže, kam pes taco moli. Sicer liberalni matadorji to sami prav dobro vedč, zakaj se gre; tako neumni niso, da bi verjeli »Narodu", da »duhovščina hoče povsod vladati", ali pa, da »hoče uničiti vse narodne prvoboritelje", ali pa, da »hoče pokopati ves slovenski narod." Taki bedaki liberalci niso, da bi verjeli, da duhovščina in ž njo zvezani možje laiki, ki se s ponosom prištevajo katoliško-na-rodni stranki, kar tako za kratek čas bijejo hudi boj zoper liberalce in žrtvujejo čas in denar in svojo kožo.
Ker liberalci vedč, da se bije boj za nasprotna si načela, načuditi se ne moremo po eni strani predrznosti liberalnih voditeljev, po drugi strani pa naivnosti in nerazsodnosti libe-
Kedaj je človek najbolj nesrečen?
Iz CeSCine poslovenil Sveten.
(Dalje.)
Jako poučen je prizor, kateri se je nekdaj vršil pred sodnijo. Pred sodnikom je stal morilec. Ko mu je sodnik naznanil, da je obsojen na smrt, vpraša ga hudodelec: »Kdo me to obsoja?"
»Jaz na podlagi postave!"
»Kdo pa je dal to postavo?"
»Državni zbor."
»Kaj je to državni zbor?"
»To je zbor mož, kateri zastopajo ljudstvo."
»So torej zaupniki ljudstva?"
»Tako je!"
»So tisti zaupniki ljudstva tudi ljudje?"
»Seveda so!"
»Vprašam vas torej: kdo je dal človeku pravico na smrt obsojati človeka? Ako bi jaz v tem trenotku imel to oblast, kakor vi, gospod sodnik, jaz bi vas na podlagi svoje pravice tudi obsodil na smrt."
»Petdeset milijonov ljudij je dalo svojim poslancem oblast, postave dajati", odgovoril je sodnik.
ralnih ovčic, ki capljajo za voditelji skoz drnin strn, da še vedno liberalni listi, ki se vsiljujejo ljudstvu za učitelje, nočejo odložiti krinke in da se te hvalijo s katoličanstvom svojih pristašev. Pri tem se jim seveda včasih primeri, da izrekč kakšno velikansko budalost. Tako n pr. je pisal »Narod" ta teden, da »ako popolnoma abstrahiramo od verskih nazorov in verskega prepričanja sta liberalcev katoliško prepričanje in njih kato liška zavest več vredna, kot prepričanje in zavest cele klerikalne stranke." Z drugimi besedami: Ako ne vpoštevamo vere, je vera liberalcev bolj katoliška, kakor ona, katero oznanujejo učitelji katoliške cerkve. Slepiti ljudi z nelogičnimi kozli, to liberalcev ni sram, samo da morejo svojo liberalnost, katero se še bojč razodeti ljudstvu, nekoliko zagrniti s plaščem »katoliške zavesti." To so tedaj pristni farizeji, kačji rod, pobeljeni grobovi!
Hinavščino so uganjali liberalni poslanci tudi v slovensko-hrvatskem klubu na Dunaju, dokler jih niso tovariši izvohali in pognali. Liberalna klika, ki pognancem izreka zaupnico, s tem le dokazuje, da ji je hudo, ker se je nekoliko razkrila njena hinavščina, ali, kakor »Narod" evfemistično pravi, politika samozatajevanja. Gotovo se bodo vkljub vsemu zavijanju kato-liško-liberalnih očij sedaj odprle vse zatvornice zasramovanja duhovnov in vprizorila najbolj divja gonja zoper vero in na prospeh liberalne misli, a prav to — mi želimo. Kar je odprlo oči poslancem slovensko-hrvatskega kluba, to jih bode odprlo sčasoma tudi tistim, ki se danes še do tal klanjajo liberalnim malikom, ali pa bodo prisiljeni ti maliki odložiti politiko hinavščine in nastopiti proti veri javno kot vredni sinovi francoskih framasonov. Zjasne se potem vremena Kranjcem.
Upati smemo, da se slovenski narod odvrne od liberalizma še preden bode prepozno. Odpad od Boga, na kar faktično, če tudi prikrito, z vso silo dela liberalizem, bi bil Slovencev prezgodnji grob.
»In ako bi teh ljudij bilo sto in tisoč milijonov, jaz se ne podvržem prostovoljno nobeni človeški postavi, ker vsi ljudje na svetu so sebi enaki. Dokažite mi, gospod sodnik, da človek mora ubogati človeka! Jaz nobenega gospoda nad seboj ne poznam. Jaz sam sem svoj gospod, jaz sam sem svoj postavodajalec, jaz sam hočem soditi in obsojati."
Sodnik v zadregi ne vedoč kaj bi z morilcem počel, konečno že malodušno reče: »To pravico človeku nad človekom je dal Bog."
»Jaz v Boga ne verujem in zato ne poznam nobenega gospoda nad seboj."
»Glejte, tako daleč smo že danes prišli, da nekateri ljudje pravijo: nočemo nad seboj niti Boga niti gospoda! In k takšnim ljudem moremo prišteti tudi urednika liberalnih »Slobodnih Glasov", ki nam našega častivrednega duhovnika grdi in trdi, da vera je iznajdba duhovnikov. Oni hudodelec je imel popolnoma prav: če pustimo, da nekatera roka razbije prvo Mojzesovo tablo, potem tudi druge table, katera zapoveduje spoštovati stariše in pri miru pustiti tuje imetje ter življenje, potem v resnici človek zgublja pravico soditi in na smrt obsojati človeka. Jeden je gospod življenja človeškega in ta ni človek, ta
Občinske volitve v Kranju.
Ker je zanimanje za prihodnje obč. volitve že splošno, porabimo to priliko, da seznanimo naše meščane z delovanjem sedanjega obč. odbora v preteklih treh letih. Ni naš namen, segati v predpretekle čase, ko se je napravila kanalizacija, tlak in so se uredili nasadi, ki so pravi kinč našega mesta; ne bomo tudi razmotrivali, kdo nam je pridobil gimnazijo in hranilnico. Le to lahko trdimo, da za vse te koristne naprave nimajo širokoustneži, ki se sedaj ponašajo ž njimi po časopisih, prav nikakih zaslug! Takrat so bili v mestnem zastopu meščani, katerim sicer niso bili znani »parlamentarni običaji", pa so vender več koristnega ukrenili za mesto, nego sedanji občinski svetniki.
Kdor se je zanimal za mestno občino pred zadnjimi volitvami, je lahko opazil, da sili na površje stranka z izključno političnim programom. Tej stranki je bilo in je še danes zastopništvo v občini le sredstvo, da si pribori ali pa ohrani mandat v državnem ali pa v deželnem zboru. Da jim je bila stranka važnejša, kakor korist občine, pokazali so pri prvi priliki. Že pred zadnjimi volitvami so bili predloženi načrti za elektriko in vodovod, za kateri napravi bi se imela porabiti vodna sila, katero ima mesto zajamčeno v zemljiški knjigi. Ker pa eden njih pristašev izkorišča to vodno silo zase, postavila se je vsa stranka na noge, da prepreči izvršitev teh načrtov. Da bi meščani to škodo lažje pozabili, vnemala jih je za vodovod iz Kokre. S tem vodovodom se je agitiralo pri zadnjih obč. volitvah Posebno se je poudarjalo, da se je zdravstvena oblast izrekla zanj. Zakaj bi se ne? Dobro je vedla, da njena ,aqua destilata" ne bo nikdar trpela pod konkurenco tega vodovoda. Ni se jim posrečilo prodreti ž njim pri volitvah, ker se polovica meščanov ni dala prepričati, da bi bil vodovod za 750.000 K cenejši, kakor pa oni za 150 000 K, za katero svoto bi se pa zraven napravila še električna razsvetljava. Tedaj
gospod more biti jedino Bog, iz katerega rok je človek izšel.
Ako dovoljujemo sramotiti našo vero in nesramno grditi sluge te vere v liberalnih listih, škodujemo le samim sebi. Kaj nam je konečno mar duhovnik kot oseba, on je sem prišel od drugod in za nekoliko let zopet odide. — Ž njegovo osebo mi nimamo kaj opraviti, toda njegova oseba je ob jednem pooblaščenec verskega društva, čigar namen je: varovati naše koristi, naše pravim in sicer časne in tudi večne. Bog sam naše vere in naše cerkve ne potrebuje, vera in cerkev sta za nas; zavoljo tega more samo norec trditi, da tisti, ki liberalnih časnikov ne čita in v liberalni rog ne trobi, dela to le svojemu župniku na ljubo. Nikakor, ne župniku na ljubo, ampak le sebi in zmirom le sebi v korist."
»Tako je, tako je", oglasili so se zdaj skoraj vsi.
Gostilnica se je med kovačevim govorom čedalje bolj polnila. Krojač in občinski tajnik nista upala niti dihati. Celo gospod župan je semtertja razlogom kovačevim pritrjeval. Trgovec Vaga se je tudi klonil na njegovo stran.
je bilo mesto ločeno v dva enaka tabora. Obe stranki sta kandidirali g. Savnika za župana, dasi mu do takrat naši nasprotniki niso bili naklonjeni in so mu to svojo mržnjo kazali pri vsaki priliki. Da se je držal svojih starih prijateljev in svetovalcev, niso mu mogli odpustiti. Njega so delali krivega, da se njih stranka še ni popolnoma ukoreninila pri nas. Resnici na ljubo pa moramo izjaviti, da je bil župan do tedaj pri volitvah vedno nevtralen ter je prepustil občanom, da so si izvolili odbornike ali pa poslance, do katerih so imeli največ zaupanja.
Tembolj nas je presenetil njegov nastop pri zadnjih obč. volitvah. Premislil se je čez noč in stopil v vrste naših nasprotnikov. Posodil jim je firmo svojega 23letnega županovanja, katero so razvili kot bojni prapor in — zmagali!
Poprej nad strankami vladajoči župan se je podal v stranko, katera ga pridno izkorišča. Ker nima drugega programa, agitira z županom. Ljudem se delajo, da so največji županovi prijatelji in poudarjajo, da bi župan odstopil ko bi njih ne bilo v obč. odboru. Tam pa, kjer so med seboj mu izpodjemlje tla. Pišejo, da tam ne odločuje župan, ampak večina, (katera pa nikdar ni na županovi strani! ?).*
Na tak način so prišli naši nasprotniki do zmage. Ne s svojimi liberalnimi načeli ali gospo darskim programom (katerega sploh nimajo), ampak po uplivu župana. Veselili so se te zmage kakor otroci nove igrače. Pričakovali smo, da bodo te nove moči krepko delovale, ali varali smo se. Utrujeni po hudem agitacijskem naporu so se vsedli na svoje lavorike in tam počivali dve leti. Iz te svoje dremote prebudili so se le ob bližajočih se volitvah, ali pa če je bilo treba vreči polena pod noge svojim nasprotnikom. Odbornik „Armenvater“ je v malo tednih odložil svoje dostojanstvo, ker mu je pouzročalo nekoliko truda in troškov. Še-le tretje poletje se je odbor prebudil in se takoj skazal z novim umo tvorom. Pri mestni črepalnici je vzrastla čez noč nova stavba. Sezidal jo je sosed, ki ima že z drugimi svojimi stavbami mestno Črepalnico tako zapredeno, kakor pajek muho. Uslužni prijatelji pa so mu privolili, da je tik pred njo postavil svoje stranišče. Iz kakšnih uzrokov se ta načrt oziroma prošnja ni predložila obč. odboru? Ali se je že naprej vedelo, da ne bo zato večine?!
Kmalo potem se je na javni dražbi prodajalo vojašnico z uzrokom, da se denar porabi za nove klavnice. Čulo se je, da jim je samo na tem, da jo za nizko ceno naklonijo svojemu prijatelju, ki bi na ta način hotel v denar spraviti svoje posestvo. Meščani so pa bili pravočasno opozorjeni in ko so nasprotniki čutili, da je ogorčenost radi takega postopanja velika in so slutili, da bi jim to škodovalo pri volitvah, so prodajo opustili,
Akoravno jim je bil s tem odvzet en del stavbenega kapitala za novo klavnico, jih to ni odvrnilo od sklepa osrečiti Kranj s klavnicami,
ki so proračunjene na 90 000 K, vender menimo, da bi zh naše razmere zadostovale klavnice za 20.000 do 25.000 kron. Ker odpade izkupiček z mestne vojašnice, se bo moralo tri dele kapitala pokriti potom posojila. S čim se bo ta obrestoval in amortizoval? Edino z novim klavničnim regulativom. Po tem so mesarji primorani klati vso drobnico v novi klavnici in od nje plačevati. Enako se bo zvišala klavniška pristojbina za govejo živino. Mesarji tega davka ne bodo plačevali iz svojega žepa, iskali bodo pokritja pri odjemalcih in nam znatno podražili meso. Imeli bodo pa še škodo, ker ne bodo mogli konkurirati z mesarji na deželi. Ker ti zadnji ne bodo obteženi s pristojbinami, prodajali bodo meso mnogo cenejše, nego domačini. Procvitalabomesarskaobrtvoko-lici, v mestu pa bo pešala! Nedvomno se bo spečalo v mestu veliko takega mesa, ki ni bilo pod nadzorstvom živinozdravnika, ker bo revnejše ljudstvo skrbelo, kje bo dobilo cenejše meso. To je velik nedostatek v zdravstvenem oziru! Vkljub lepim, dragim „z modernim kom-fortom" opravljenimi klavnicami bodemo „v zdravstvenem oziru“ primeroma tam, kjer smo sedaj, Kakšen bo ta moderni komfort brez vodovoda, si ne moremo predstavljati. Neka iznajdljiva glavica pa je tudi za ta nedostatek izumila ori-ginelno sredstvo: Voda iz bazena pri roženven-skem vodnjaku, v kateri s« pere perilo, solato, kuhinjska posoda itd, naj se napelje v klavnico, in s to nesnago naj se pere meso „z modernim komfortom" opravljene klavnice. Zdravstveni oziri?! Kako se ta, „za moderni komfort* klavn e vneti odsek razume na stavbe, dokazuje dejstvo, da je njih predsednik pri ogledu za klavnice iskal celo okna pri ledenici! Take so naše stav-binske „avtoritete“.
Tu so glavne poteze „delovanja“ sedanjega obč. odbora. Nasprotovanj, katera so prestali naši somišljeniki, ne bomo objavljali. Obč. zastop. ki je samo stranka in dela le za svoje pristaše, izgubil je pri nas vse zaupanje. Kdor se hoče baviti s politiko, naj si poišče drug delokrog. V mestnem zastopu pa za politiko ne more in ne ame biti prostora! Upamo, daje večina meščanov tudi tega mnenja, da se v obč. zastopu rešujejo le gospodarska, ne pa politična vprašanja!
Politiški pregled.
Varnostne naprave v drž. zboru. V državnem zboru so predsedniško tribuno popolnoma s pregrajo ločili od poslaniških prostorov. Predsedstvo se bode odslej moglo podati na svoj prostor le skozi vrata, ki so napravljena zadaj za tribuno.
Nemški prestolonaslednik na Dunaju. V nedeljo se je pripeljal ca Dunaj nemški prestolonaslednik ter je bil par dni gost našega cesarja. To potovanje nima sicer posebnega političnega
po slovensko, ubogali bi Boga in cerkev. Otroci bi se krstili, učili krščanskega nauka, hodili se stariši v cerkev, k spovedi in obhajilu. Zaročerci bi hodili k nauku in pustili bi se od duhovnika poročati. Tudi bolniki bi se po naročilu sv. cerkve spovedali in po smrti krščansko pokopavali. Njihove grobe bi kakor do sedaj krasili križi in sorodniki bi hodili za rajne na grob molit. Ravno tako bi se postili in praznike posvečevali. Skratka, ona občina bi bila krščanska ne le po imenu ampak tudi po delih. Tako bi obe občini obstajali n., pr. povprečno trideset let. Zdaj pa vas vprašam, kako bi to izgledalo v vsaki občini ?“
„To si lahko mislimo!" posegel je Žrebeljnu v govor stari Vrana
„Ako bi mojster Šivanka potreboval učenca, v katero občino bi ga šel iskat? Ali pa, ako bi se mu iz ob°h občin ponujali, odkod bi si ga pri enakih lastnostih telesa in duše izvolil, da bi namreč učenec ne kradel, se ne lagal, se ne potepal okrog itd? No, tedaj mojster Šivanka, povejte nam, iz katere občine bi vam bil učenec ljubši? Ne odgovarjate? Znabiti nam gospod Vaga rajši odgovori?"
»Zakajjbi pa tajil", odgovoril je Vaga, „izbral bi si zmirom učenca iz občine čisto krščanske"'
pomena.£Ker je pa to prvo potovanje, katero je naprdvil nemški prestolonaslednik v inozemstvo, nahajajo listi nekaj značilnega ravno v tem, da seje za cilj temu potovanju odbral ravno Dunaj, kar priča o posebnih prijateljskih odnošajih med vladajoči na družina'ma, Tudi Budimpešto obišča nemški prestolonaslednik baje še tekoče leto.
^Vojna proti avstrijskemu vojnemu ministru. V zadnjem času je opaziti neko nesoglasje mej avstrijskim vojnim ministrom in nekaterimi častniškimi krogi. Minister Krieghammer je baje zelo osoren in radi tega nepriljubljen pri častnikih. Razun tega, da je ustavljal regulacijo častniških plač je tuli zavlekel reforma vojaškega kazenskega zakona, kar vse je povedal nek poslanec v delegacijah. Tuli povišanja izdatkov za vojsko so baje nepotrebne, kakoršae zahteva Krieghammer. Radi tega utegne imeti letos v delegacijah precejšno opozicijo.
Umetniška galerija v Pragi. Zadnja „Wie-ner Zaitung" priobčuje lastnoročno pismo Nj. Vel. presvitlega casarja, v katerem ce3ar naroča ministerskemu predsedniku dr. Koerberju, da isti sodelovanjem ministra za uk in bogočastje stori vse potrebne korake, da se ustanovi v Pragi v najkrajšem času umetniška galerija na cesarjeve lastne stroške. Časar je v tam pismu izrazil na-dejo, da bode s to galerijo omogočeno obema narodnostima na Češkem, da tekmujeti na umetniškem polju in se tem potom nekoliko ublažijo politična nesoglasja na Češkem. Čuje se, da se tudi v Lvovu ustanovi tako akademijo Poljakom.
Državni poslanec dr. Schlesinger je umrl dne 10. t. m. v Briksenu v 70. letu svoje starosti. Pripadal je krščansko-socijalni stranki in je prišel v parlament prvikrat leta 1891. Povspel se je do vseučiliškega profesorja od navadnega tkalskega pomočnika.
Novim članom gospodake zbornica so
imenovani: Dr. A Dvofak, profesor na konservatoriju v Pragi, češki pesnik dr. E. Frida (Jaroslav Vrchlicky) profesor na češkem vseučilišču v Pragi, dvorni svetnik dr, T. Gomoerz, dvorni svetnik dr. E. Mach, dvorni svetnik dr. A. Mussafia, dvorni svetnik dr. St. vitez Smolka,, dvorni svetnik dr. H, Zschokke in K. vitez pl. Zumbusch.
Rusi ne odnehajo od svojih zahtev po Mandžuriji. Tako poročajo tudi angleški listi, da ruski poslanik Giers neprestano upliva na LihungSanga glede pogodba v zadevi Mandžurije
V Italiji so prepovedali nameravane shode proti trozvezi.
Koliko stane „oboroženi mir" ? Evropo stane vojaštvo lepe novce. Vsako leto stanejo vojaki evropske države 8 tisoč milijonov kron. Pri tem na milijone ljudi ne dela. Koliko je tu neproduktivnega imetka! Koliko bede bi bilo manj na svetu, ako bi se porabile te 4 milijarde za utešenje socijalne bede!
„Ali pa bi naš gospod župan imel sina koji bi potreboval neveste. Odkod bi mu nevesto izbral? Ali pa bi potreboval občinskega tajnika in to službo bi razpisal, in ako bi se oglasili prosilci iz obeh občin, iz katere bi si ga izvolil?
Ako bi kateri gospodar potreboval hlapca, seveda poštenega, in predstavila bi se mu dva; jeden bi se bahal, da ni bil, kar je šolo zapustil, pri sv. spovedi in drugi bi rekel, da se vsaj jedenkrat v letu spravi z Bogom; kateremu bi zaupal svoje konje, svoje vole, svojo žitnico in skupaj vse svoje premoženje? Mi bi imeli n. pr. v svoji občini svojo hranilnico in posojilnico in hoteli bi komu posoditi več tisoč gld. Ako bi se iz obeh občin oglasili možje pri enaki hipoteki, kateremu bi denar rajši posodili? Mlad mož bi imel ženo in navstala bi na enkrat vojska, katera bi klicala v orožje tudi oženjene rezerviste; in on bi ne imel svoje lastne hiše, katerej občini bi svojo mlado ženo zaupal?
Nekdo i/med vas bi kupoval na semnju živino in ponujala bi se iz obeh občin, iz katere bi jo rajši kupil? In konečno v kateri občini bi vsak izmed vas rajši umrl, v krščanski ali v nekrščanski ?
vDalje prihodnjič)
„Oprostite, predragi", nadaljeval je kovač, „še nekaj “
„Mi smo v naši katoliški veri od davna od-gojeni. Mi prav za prav sedaj niti prav dobro ne vemo, kako vera blagodejno vpliva na javno nravnost in blagor. Nam se sedaj zdi, da rastemo sami od sebe, kakor drevesa v gozdu, da pokorščina otrok do starišev, varnost življenja in premoženja in vse druge čednosti izhajajo same iz sebe. Ali ves sedanji red izhaja iz korenin svete vere; mi si mislimo, da ta red mora tak biti, pa v tem bi se jako varali.
Ako mogoče, mislimo si dve občini, jedno krščansko, drugo pa čisto brez Boga, torej brez cerkve, brez križa, brez duhovnika, brez službe Božje, sploh brez vse vere. V obeh občinah pa bi bile postave — v kolikor bi se ne tikale vere — enake. Jedna bi imela svojo šolo, pa ne bi se smelo v nji niti beseda Bog izgovoriti 0 Bogu ali pa zoper Boga, o veri in duhovnikih, bi smel tam vsak govoriti in pisati, kakor bi hote'. Otroci bi se ne krstili in mrliči bi se pokopavali ali pa sežigali brez duhovnika. Brez duhovnika bi se tam ženili, brez duhovnika tudi umirali.
In nasproti temu v krščanski občini bi ljudje živeli, kakor so nekdaj živeli, prav pošteno
V Mebsiki v Querretaro so posvetili 11. t. m. kapelo, sezidano v spomin nepozabnega cesarja Maksimilijana.
Vojna v Južni Afriki Vesela vest je ptišla sredi tekočega tedna v Evropo preko Londona. Vsi listi so poročali, da so Buri izrabivši gosto meglo, ujeli angleškega generala Frencha s 500 mož. Angleški uradni krogi to vest taje, ne ve se pa še prav nič, ako ni resnična. Mnogi celo mislijo, da se je Angležem res naredila taka sitnost, vsaj poročalo se je par dnij prej, da pre brisani Dewet in Botha nameravata neko izven-redno skupno potezo proti Frenchu. V Frenchu bi Angleži zgubili jednega najboljših svojih ge neralov. Kiiiger in njegovi pristaši nočejo nič slišati o kakem miru ter izjavljajo, da transvaalska vlada je v Zouptanskih gorah zbrala 15 milijonov patron, ima veliko število pušk, zato ni nobenega povoda za mirovna pogajanja, ki ne odgovarjajo željam prebivalstva. Iz burskih krogov se poroča, da Kriiger ali kak drug član transvalske vlade tudi tedaj ne podpiše mirovne pogodbe, ko bi Buri morali odložiti orožje in se udati. S tem se hoče omogočiti prihodnjemu burskemu naiaščaju, da lahko znova prime za orožje. Po trjujejo se vesti, da so oblasti zasledile veliko zaroto črncev, ki so hoteli zopet dobiti v Natalu nadoblanst.
Domače novice.
Znamenite besede. Njegova c. in kr. visokost prestolonaslednik nadvojvoda Frančišek Ferdinand je prevzel protektorat nad avstrijskim katoliškim šolskim društvom in je pri tej priliki izgovoril znamenite besede, da že dalje časa z dopadajenjem zasleduje delovanje tega katoliškega društva, ki s svojim patrijo-tičnim in verskim nastopom tako vspešno nasprotuje gibanju proti Rimu, ki je tudi gibanje proti Avstriji! To so znamenite besede, koje naj bi si zapomnili gospodje učitelji barve Jelenca, Dimnika i. dr.!
Dr. Tavčar in Ferjančič sta imela pretekli teden volilne shode, prvi v Ljubljani, drugi pa v soboto v Kamniku. Oba sta razkrila, da nista prav nič naredila in Ferjančič je celo povedal, da je trojica Tavčar, Ferjančič, Plantan celo ovirala delo »Hrvatsko-slovenskega kluba”, ki je torej prav imel, da je te tri Bkorifeje“ posadil pred vrata, Ferjančiča je v Kamniku poslušalo samo 30 ljudij.
Ljubljanske občinske volitve se vrše prihodnji teden. Od opozicijskih strank se jih udeleže le socijalni demokrat je, ostale stranke pro-testujejo, da vodi volitve nepostavno izvoljeni Ivan Hribar. Socijalni demokratje so izdali volilni oklic, ki liberalnim občinskim očetom pove mnogo bridkih resnic. Celo liberalni volilci so ogorčeni, da magistratna stranka zopet kandiduje JožefaTurka in Eli jo Predoviča, ki nista druzega naredila, nego to, da sta mastne vožnje dražila. Socijalni demokratje imajo jutri ob 9. uri dopoludne volilni shod v steklenem kazinskem salonu.
Za kandidata Jožefa Turka je presneto malo zanimanja mej ljubljanskimi volilci. Volilci pri sv. Jakobu pravijo, naj tak mož kakor je Turk ne sili mej resne može, ker se je za Št, Jakobski okraj samo tistikrat brigal, ko je pri Štruklju delal reklamo za štev. 13.
Hrabri »Gorenjec” pričel je v svoji zadnji številki boj za prihodnje obč. volitve. Kot pogumni junak udrihnil je najprvo po soprogah svojih nasprotnikov. Res mora biti močna stranka, kise skriva za takim korenjakom! Ker si je za bojno orožje izbral s sapo napihnjen meh, povzroči sicer mnogo vrišča, a škode nobene. Njegovi jezi do nežnega spola se ne čudimo, ker vemo, da okuša doma sladki jarem „pantofelna“.
Javno predavanje. Prihodnjo sredo priredi „Slov. kršč. soc. zveza” ob y28 uri zvečer zopet javno predavanje v veliki dvorani „Katol. Doma”. Predavalo se bo o alkoholizmu. Predaval bode g. dr. J. Ev. Krek.
Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bode letos avgusta meseca vMariboru.
Ciril Metodova veselica se je v Narodnem domu tako izborno obnesla, da so jo zalivali do belega dne z dragim šampanjcem baje po 8 gld. steklenica. Ollikovali so se pri tem za podporo slovenske mladine na periferiji namenjenemu podjetji seveda korifeje slovenske inteligence kakor dr. Tavčar, Lozarjev Pavle, dr. Kušar, Prosenc i. t. d., da podpirajo človekoljubne narodne namene. — Žal, da ima korist od tega le židovski fabrikant slastne a drage tekočine!
„Zadružna tiskarna v Ljubljani” je vpisana v zadružni register. Začasnim svojim glasilom je »Zadružna tiskarna” proglasila „Na-rodnega Gospodarja”.
Zanimiva 401etnica v Kranju. Dne 4 septembra t. 1. poteče 40 let, cdkar se je v Kranju ustanovila spodnja gimnazija/
Prešernove pesmi so izšle v volapiikov skem jeziku.
Kranjska hranilnica je menda med najbo-gatejimi takimi zavodi v državi. Nje bogastvo jej je zneslo na kupe naše slovensko ljudstvo. Navadna hvaležnost bi zahtevala torej, da bi ta zavod najizdatneje podpiral vsaj kulturelna stremljenja našega naroda. Kakor vsako leto je hranilnica tudi letos določila izdatne svote v do brodelne namene. Ali kako jednostranski postopa tu! Zadnji »Slovenec” prinaša te svote, a tu vidimo, kako radodarna je na korist raznim nemškim ustanovom. Nemškemu filharmoničnemu društvu je n. pr. naklonila 3700 kron, Glasbeni Matici pa 400 kron. Nemškemu teater-vereinu 3000 kron in za nemško gledališče še posebej 40.000 kron, našega dramatičnega društva in slovenskega gledališča pa niti ne vidimo v seznamu!
v
Častni občani radeški, presvetli g. knezo-škof, drž. poslanec g. dr. Šušteršič, profesor g. dr. J. Ev. Krek in g. vikar Smolnikar so prejeli diplome častnih občanov.
Upravni odbor »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev” je sklenil pri seji dne 8. t. m, da se bo vršila letošnja XIII. glavna skupščina o Binkoštih dne 25., 26., in 27. maja na Bledu na Gorenjskem.
Umrl je v Hrastju pri Kranju dne 12. aprila upokojeni župnik z^atomašnik Simon Jan. Rojen je bil leta 1819., posvečen v mašnika leta 1844. R. I. P!
Vodovod v Novem Mestu. Ministerski pred sednik dr. Korber obvestil je že dne 13. t. m. novomeškega prošta dr. Elberta, da je zakon ti-čoč se vodovoda v Novem Mestu, zadobil najvišjo sankcijo. S tem je ugodno rešeno to vprašanje.
Častnik posekal v jaka s sabljo. Iz Gorice poročajo, da je poročnik Hort težko ranil s sabljo nekega vojaka tamošnjega pešpolka, ker ga isti baje ni pozdravil.
Raifeisnova posojilnica se je ustanovila pri sv. Trojici na Dolenjskem na silno jezo liberalcev, ki so hoteli imeti ondotno ljudstvo gospodarski odvisno. Na ustanovnem shodu so krepko govorili gg.: Ivan Vencajz, dr. Janežič in Pelc.
Šiška pri Ljubljani si je pridobila v toliko prijaznost socijalnih demokratov, da hočejo le-ti pri prihodnjih obč. volitvah dobiti oblast nad občinsko blagajno. Tudi Nemci pri„Schulvereinu“ so vrgli oko na Šiško in kujejo prošnjo, naj se v Šiški ustanovi — nemška šola!
Občni zbor društva »Pripravniški dom“ se je vršil v nedeljo, 14. aprila dopoludne v Ljubljani. Društveno premoženje kaže naraščaja za 3490 K. Za podporo dijakov učiteljiščnikov se je porabilo okoli 490 K. Vse društveno premoženje znaša sedaj okroglih 23 000 K. Društvena lista „Vrtec“ in „Angeljček“ tudi dobro vspevata Navzlic temu, da sta dobila konkurenčni list „Zvonček“, se jima je število naročnikov še pomnožilo.
Osebne vesti. Zaročila se je hči znane tržaške rodoljubne družine gospoda Ivana Abrama, gospica Emica Abram, z gospodom dr. med. Antonom Breceljem. Iskreno čestitamo ! — Poročil se je gimn. učit. v Novem mestu g. Fran Vadnjal z gdč. Ano Fran-kovič Pregl iz Radeč. — Prvi režišer slovenskega gledališča g. Adolf Dobrovolny slavil
je 15. t. m. svojo poroko z gospo Aleksandro Kokoškovo v Melniku. — Poročil se je g. Ernest Širca, učitelj v Podgori, z gdč. Marijo Čebular, hčerko c. kr. profesorja na goriški realki. — Iz Sarajeva se poroča, da so ondotni Slovenci priredili lep oprostni večer finančnemu svetniku g. Fr. Oblaku, ki je po 40letnem službovanju stopil v pokoj. G. Oblak je rodom Slovenec.
Drobne novice Prestolonaslednik Fran Ferdinand je prišel v Kapelo na Sp. Štajarsko. Udeležil se bo lova na divje peteline — Dr. Luegar se je ob velikonočnih praznikih mudil pri drž. poslancu Spinčiču v Istri. — Ministerstvo je odredilo, da se z deli za novo namestniško palačo v Trstu prične. — Prvo slovensko ameriško kolesarsko društvo, katero so ustanovili joli-etski Slovenci, je dobilo ime »Ilirija”. — Slatinsko kopališče obhaja letos lOOletnico svojega obstoja. Vsako leto se razpošlje po svetu
1,250.000	steklenic zdravilne slatinske vode. — Nova podružnica družbe sv. Cirila in Metoda se snuje v Kapeli pri Radgoni. — V Skednju pri Trstu hočejo Lahi ustanoviti laški otroški vrtec. — Graškemu občinskemu svetu je poslalo na sklep proti duhovnim vajam na srednjih šolah ces. namestništvo krepak dopis, v katerem pove nemškim nacijonalnim obč. svetnikom, da se nimajo nič umešavati v šojske in verske zadeve.
Romanje Ljubljančanov na Sv. Goro. Po
polnoči od sobote do nedelje (14.—15. t. m) se je pripeljalo na goriško postajo s posebnim vlakom v 25. vozovih 999 Kranjcev, večinoma iz Ljubljane in .okolice, da bi romali na sv. Goro. Vodil jih je sam premil, knez in škof ljubljanski, pobočnik pa mu je bil Goričan znani provincijal frančiškanski, preč. gosp. O. Konstantin Luzer. Nekateri romarji so zasedli za to pripravljene vozove, omnibuse in tramvaje ter se pripeljali v Solkan že ob l1/*. Solkanci, zvedevši prejšnji dau o dohodu kranjskih bratov so razsvetlili ulice, po katerih so imeli hoditi romarji in je pozdravili z ubranim pritrkovanjem zvonov. Med tem, ko so v solkanski župni cerkvi čakali došli romarji zakasnele, je čital preč. o. provincijal sv. mašo, P. Angelik Hribar je spremljal na tistih imenitnih „orglah“ (!) svoj mešani zbor, premil, knez in škof in drugi duhovniki pa so se vsedli v spovednice spovedovat svoje ovčice. Lep vzgled apostolske gorečnosti! Ko so bdi vsi romarji zbrani, so šli ob 3. zjutraj v procesiji na sv. Goro. Dan je bil krasen in vsled prejšnjega deževja in snega — hladan. Vender ljubezen romarjev do svetogorske Matere Božje je pospešila njih korake, da so došli ob 5. na vrh moleč in prepevajoč. Nepopisljiva radost je prešinila romarjem, trudne ude, ko so stopili v širno svetišče in zagledali čudodelno sliko Ma tere B ižje, pomočnice kristijanov. Primerna pridiga svetogorskega o. frančiškana in vbrano petje P. Angelik*ovih pevcev sta širila srca pobožnih romarjev — pri prvi sv. maši ob 6. In ko so po opravljeni pobožnosti stopili iz cerkve, •e niso mogli načuditi krasni naravi, katera se je razgrinjala ob jutrajnem solncu od srebrnih snežnikov na severu, čez vinorodne brdske holme na zapadu, tje doli po zeleneči, pisani planjavi broti jadranskem morju. Kje je razgled temu enak? Saj je sv. Gora najlepša avstrijska božja pot, žalibog od domačinov ne spoštovana, tujcem pa le malo znana! Ob 10. je imel tiho sv. mašo in zelo primeren, duhovit govor o romanju sam premil, knez in škof ljubljanski. Slovesnost so poveličevali zopet izborni P. Ange-likovi pevci. Bil je to najlepši in najslovesnejši trenotek, vrhunec pobožnosti in svetega navdušenja Po cerkveni slovesnosti je pogostil preč. g. o. gvardijan Kalist Medic škofa in duhovnike, svetni romarji pa so dobili v krčmah dovolj postrežbe v občo zadovoljnost. Le nekateri so šli v Solkan — s trebuhom za kruhom. Po odpetih litanijah ob 2, popoludne so šli romarji, kupivši si spomine in trgaje ob potu prvo sve-togorsko zelenje na Kostanjevico, kjer je bil ob 5 navadni blagoslov. Na to so si nekateri ogledali goriške znamenitosti, šli okoli 7. na kolodvor ter ob 78/4. odrinili s posebnim vlakom nazaj v Ljubljano. Romanje se je hvala Bogu,
izvršilo pri najlepšem vremenu, v spodbudnem redu in nepravilo na Goričane prav ugoden utis. To je prvo večje romanje, ki se je letos vršilo, odkar so sv. Goro dobili zopet v last preč. oo. frančiškanje. Začetek je prav dober.' Vivant se-quentes! Na sv. Gori se popravlja in presnavlja samostan, zida se mu novo krilo za obednico in knjižnico, pripravljajo se prostori za novicijat, za molitveni kor (pri orgijah), nakupuje se cerkvena oprava itd. itd. — Veliki načrti se snujejo tudi za novo gostišče romarjev, za poveličanje božje službe. — Umevno, da je moral tudi „Narod“ to romanje napasti, češ, da so prireditelji napravili velik dobiček. Po odbitih stroških — račun je na razpolago vsem poštenim ljudem — je ostalo nekaj nad 16 gld., ki se dajo dijaški kuhinji. Malovrh naj ne misli, da vsak pri cerkveni pobožnosti krade!
Društvo slovenskih veleposestnikov na Goriškem, ki ima namen, pospeševati in čuvati vse koristi veleposestnikov goriške dežele v narodnem, gospodarskem in političnem oziru, se je ustanovilo v Gorici.
Umor v Celovcu Strašen umor se je zgodil v nedeljo dn6 14 t. m. ob 9 uri zvečer v Celovcu. Brata Ferdo in Jožef Meier, oba delavca, sta šla ob tem času skozi „Neue-Welt Gasse". Srečal ju je ključavničarski pomočnik, Jož. Pre-laznik, star 17 let. Ker se je ta hudoval, da sta onadva na ulici vpila sporekli so se kmalu med seboj. Ferdo Meier je zagrabil svoi nož in sunil proti Prelazniku. Prebodel mu je srce, da je Prelaznik storil samo še par korakov in se potem mrtev zgrudil na tla
Na sv. Višarjih bodo romarsko cerkev lepo preuredili. Meseca avgusta se bodeta postavila dva lepa renesanska stranka oltarja, izklesana iz čistega belega bavarskega mramorja. Za ta altarja izdeluje akademični kipar Progar podobo sv. Jožefa z Jezusom v delavnici in sv. Ano z Materjo Božjo.
Umrl je v dež. bolnici vodja policijske straže ljubljanske g. Janez Francel.
Lonec eksplodiral je delavčevi ženi Antoniji Kablovi v Cerkvenih ulicah št. 21. v Ljubljani. Žena je v loncu kuhala vosek za snaženje sob. Pri eksploziji so se ubile vse šipe na oknih in na vratih.
Novi slovenski inženerji. Absolvirani slu šatelji dunajske tehnike, gospodje Jaroslav F or s ter, Makso Klodič plem. Sabladolski in Rudolf Zajc so dovršili dne 14. in 15. t. m. drugi državni izpit (praktični in teoretični) ter postali inženerji. Živeli novi slovenski inženerji!
V Kobarida se je osnovalo »Katoliško politično in gospodarsko družtvo*.
Zavedna mladina. Fantje iz občin Murščak in Očeslavci so okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru vrnili pozivnice na nabor, ker so bile iste nemški sestavljene! S tem se bo menda vender prisililo c. kr. okrajno glavarstvo, da stori to, kar mu je — dolžnost.	•
Slovencev v Mariboru je po najnovejšem ljudskem štetju 4062 za 1409 več, nego 1. 1890. Nemcev je 19.263 — za 3362 več kakor 1. 1890. Poleg Slovencev je v Mariboru še 41 drugih Slovanov, 47 Italijanov in 5 Madjarov.
Zdravniški uradni dnevi bodo vsako sredo v Višnji Gori in sicer bo hodil tja okrožni zdravnik g. dr. Repič iz Št. Vida pri Zatičini.
Velika hrvaška slavnost v Oseku Lttos o binkoštnih praznikih bode v Oseku velika na rodna slavnost. Pevsko društvo »Lipa" blagoslovi svojo zastavo in vabi k slavnosti tudi vsa slovenska društva. Istočasno bode zboroval v Oseku »Savez hrvatskih pjevadkih društava“.
Čudno vreme. V torek je po raznih krajih bilo kaj čudno \reme. Mej dežjem je pričela padati toča, nato je pričelo smehljati se solnce, potem pa je sledil blisk in grom, naposled pa sneg. V mnogih krajih je strela udarila. Strela je celo obiskala Ljubljano, kjer je udarila v Trč-kovo hišo.
V Idriji je umrl trgovec, posestnik, pek in gostilničar g. Martin Dežela.
»Potresni list" v Ljubljani. S tekočim mesecem aprilom je pričel izhajati v Ljubljani list »Erdbebenvarte“. List izdaja gospod Albin Bel ar ter se bode list pečal s proučavanjem
raznih potresnih pojavov, sosebno z onimi, ki se čutijo v ljubljanskem potresnem središču, ki je sedaj najinteresantnejše v Evropi.
Na nož se je nasadil. Črevljarski pomočnik Janez Gorenc iz Velikih Vodenic se je te dni podal od čevljarskega mojstra Grubarja v Stari vasi v Imenje, občina Št. Jernej. Na poti je pal v bližini hiše Antona Šetine ter se nasadil na takozvani „kneip“ nož, katerega je imel pri sebi. Nož mu je šel skozi rebra v srce. Šetina je slišal obupni klic, šel je poglelat, a Gorenc je bil že mrtev.
Velikansk požar. Dne 9. t. m. je uničil v Blanci pri Sevnici požar šestim posestnikom 21 poslopij. Zgorela je tudi 731etna prevžitkarica Mlinarička. Skoraj nič se ni dalo rešiti; tudi več svinj je zgorelo. Škodo cenijo na 40.000 kron, a zavarovana sta bila samo dva za nekaj nad 1000 kron. Zažgal ja štiriletni sin igraje se z žveplenkami pri suhi praproti za skednjem. Pogumno sta delovali gasilni društvi iz Rajhen-burga in Sevnice.
Zemlja se je udrla dne 3. t. m. na želez niško progo med Slov. Gradcem in Vuzenico. Vlaki so imeli vsled tega zamudo, a nesreče ni bilo nobene.
Najnovejše vesti.
»Slovanski centrum" je naročil na-čelništvu kluba, da naj stopi v dogovor z vodstvom hrvaško-slovenskega kluba o vprašanju, jeli mogoče, da se kluba spojita, ali pa vsaj stopita v prijateljske razmere, ker so ovire, ki so ločile kluba z izstopom kranjskih liberalcev odpadle. Ta sklep kaže jasno, da hodi klub, ki si je pridobilv kratkem času svojega obstanka nepričakovani ugled pravo pot.
Ivan Hribar v strahu. Poroča se nam, da se je včeraj zvečer Ivan Hribar v kočiji vozil okolu mestnih slug ter jih rotil naj vender sedaj, ko je pokazal svojo ljubezen do razširjenja vo lilne pravice s tem, da so mnogi magistratni sluge upisani v volilnem imeniku, vender ne volijo — socijalnih demokratov, ker potem bi se ne upal več magistratnih slug v uniformi rabitizapostrežboprisvojih privatnih pojedinah!
Andrej Gabršček obsojen. V zadevi pre tilnega pisma dr. Gregorčiču je bil Andrej Gaberšček vTrstu obsojen pri prizivni obravnavi na dva meseca zapora s postom in na stroške.
Olajšave pri potresnem posojilu. »Lai-bacher Zeitung* poroča: na dotične nasvete deželnega predsedništva je c. kr. finančno mini-sterstvo dogovorno s c kr. ministrstvom notranjih del odredilo odpis mestni občini ljubljanski v § 6. zakona z dne 6. julija 1 895, drž. zak.št. 90, dovoljenega, za obnovitev občinskih poslopij namenjenega brezobrestnega državnega posojila v znesku 1 00.000 kron. — Nadalje so bila določena za vračevanje z zakonom z dne 8. julija 1896., drž. zak. št. 132, dovoljenih triodstotnih posojil naslednja podaljšanja vračilnih rokov: a) Za povračilo deželi kranjski v svrho zgradbe deželnih poslopij dovoljenega triodstotnega posojila v znesku 1,100 000 kron se je vračilni rok od 20 let raztegnil na 40 let; b) Ista olajšava je mestni občini ijubljanski dovoljena glede tri od stotnega posojila v znesku 900.000 K, dovoljenega v svrho dotiranja mestnega regulacijskega fonda; c) Rok za vračanje tistega 1000 000 K znašajočega dela triodstotnega posojila, katero je bilo dovoljeno za podelitev 3 °/0 posojil pod pore potrebnim hišnim posestnikom v Ljubljani, oziroma na Kranjskem, se je od 20 let raztegnil na 30 let. Te zadnje olajšave so torej deležne vse stranke, ki so dobile 3 % posojila. Nadalje se je začetek vračevanja vseh 3 °/0 posojil od 1. januarija 1901 preložil na 1. januar 1902 in se je opustilo predpisovanje zamudnih obrestij od 1. januarija 1901 do 1. januarija 1902. — Glede prošenj za olajšave pri vračevanju hišnim posestnikom v Ljubljani
in na deželi dovoljenih brezobrestnih državnih ponapredščin ostane pri doseda njem individuelnem obravnavanju, vender so v tej zadevi došla interna navodila, vsled katerih je deželna vlada v položaju, se dogovo rno z deželno finančno oblastjo na te prošnje v večji m er i oz i r ati, k ak or je to bilo doslej mogoče na podlagi od centralnih ob -lastev določenih navodil. — Hvala dr. Šušteršiču, ki se je za olajšave trudil, ko v drž. zboru dr. Tavčar niti ust ni hotel odpreti!
Poročil se je v romarski cerkvi v Strass-engelu na Štajarskem tukajšnji trgovec gosp. Alojzij Perschezgdč. Marijo Materleitner, hčerko posestnice in gostilničarke v Judendorfu. Poročal je P. Bernhard Porsche.
Slovenski pevec v Carigradu. Dvorni operni pevec Slovenec g. Naval Pogačnik se je podal na gostovanje v Carigrad.
Državni zbor.
Dunaj, dne 18. aprila 1901.
Tavčar se je pridružil napadu na elana cesarske hiše.
Mej vsemi slovanskimi poslanci se je samo Tavčar pridružil Wolfijanoem.
Danes se je vršila prva seja po Veliki noči. Predsednik je ob 11. uri sejo otvoril in se prepričal, da je seja slabo obiskana.
Zapisnikarji so prebrali vladne in druge predloge, a šele konec je zanimal zbornica in to je bila interpelacija poslanca Kaiser-ja in drugov na ministerskega predsednika, je li resnica, da je prevzel prestolonaslednik protektorat pri katoliškemu šolskemu društvu, oziroma ako se je to zgodilo z vednostjo vlade ?
Nemški radikalec Herzog je pa vprašal zborničnega predsednika, hoče li vplivati na ministerskega predsednika, da bi le-ta takoj povedal, jeli resnica, da je prestolonaslednik načelstvu katoliškega šolskega društva izrazil svoje simpatije in svojo naklonjenost, ker ta novica silno razburja vse prostomisleče ljudstvo. Wolfovi pristaši so pri tem razbijali in psovali.
Ministerski predsednik dr. pl. KOrber je takoj odgovoril, da je Njega c. in kr. visokost nadvojvoda Fran Ferdinand po lastnem sklepu delal in govoril in da zaradi tega ni klicati vlade na odgovor. Zajedno je izrekel mini-sterski predsednik obžalovanje, da se jespra-vilatazadevavzbornicointonanačin, ki žali člana cesarske hiše dolžno spoštovanje. Poslanec Malik, član nemške ljudske stranke, predlaga, da se otvori v tej izjavi razgovor in da se o tem glasuje po imenih.
Zbornica je odklonila Malikov predlog s 149 glasovi proti 106 Zastopn;k ljubljanskega mesta dr. Tavčar je pokazal svoje liberalno mišljenje s tem, da je glasoval proti skupini vseh Slovanov za to, da se prične razprava in se je združil s tem glasovanjem z nemškimi radikalci in socijalisti. Gotovo se je hotel prikupiti na ta način vladi in večini zbornice, da pomaga težnjam svojih volilcev, ljubljanskih meščanov, ki tako nujno potrebujejo podpore. Boljšega poslanca bi si Ljubljana gotovo ne mogla zbrati! Prav se jim godi! Res lep človek je Tavčar, da se pridružuje napadom na člane cesarske hiše. In s tem možem je dr. Ferjančič v zvezi, nastope tega moža javno odobrava Ivan Hribar. Mi, ki hočemo dobro ljudstvu, se obračamo z ogorčenjem proč od teh ljudij! Doklej se bode z dr. Tavčarjem še bratilo urad-ništvo in učiteljstvo?
Po tem glasovanji je prestopila zbornica na dnevni red t. j. na razpravo o pristojbinskem predlogu vlade.
Govorili so o tem Noske, dr. Schopfer, Rotter, Tachernig.
Slovanski centrum je vložil naslednje i n ter pelac i j e, oziroma nujne predloge in sicer:
o) zaradi postopanja orožništva za časa zadnjih državnozborskih volitev na Kranjskem sploh in posebno v Trebnjem in v Starem Trgu;
b) zaradi dovolitve podpore po vodi poškodovanim barjanom;
c) zaradi dovolitve podpore po ognju poškodovanim posestnikom na Blanci in
d) zaradi ustanovitve drugega presodnega urada slovenskim zadrugam za Štajarsko, ker se sedanji nemški urad noče ozirati na slovenske zadruge.
Dunaj, dne 19. aprila 19()1.
Začetkom seje sta odgovarjala ministra dr. pl. Korber in pl. Wittek na razne interpelacije, ki so se nakopičile od začetka zborovanja do konca meseca marca, a vedno se je ponavljala ena in ista misel, namreč da interpelacija ni bila opravičena.
Potem se je pa nadaljevala razprava o zakonu gledč pristojbin pri prenosu premoženja, koji zakon ima kmetu prinesti nekoliko olajšav. Za časa, ko je državna zbornica počivala, je izdala dižava na lastno roko po znanem § 14 cesarsko naredbo, ki naj bi prinesla državljanom olajšav, in o tej naredbi se vrši razprava. Ker ima ta zakon olajšave v prvi vrsti za kmeta, so mu nasprotniki meščanje in pa sploh bogatini, kateri razpolagajo z velikim denarjem in prav tako so se razdelili tudi govorniki, kateri zastopajo koristi kmeta ali pa meščana.
Poročevalec dr. Licht, nemški naprednjak, povdarja, da po § 14. izdana cesarska naredba nima zakonitega temelja, ter da je dotični odsek sklenil ne pritrjevati jej in oziroma, da se je odsek le zaradi tega v podrobno razpravo spustil, ker ta naredba najširšim krogom in osobito kmetu izdatne olajšave pripušča.
Poslanec Noske, nemški naprednjak zastopa koristi mest, zahteva, da naj se tudi mestnim stavbam posebne ugodnosti pripuste in obsoja zakon, ker je naperjen, da deli ugodnosti kmetu. Dr. Schopfer, krščanski socijalist, popisuje kmečke razmere na Tirolskem in z ozirom na te priporoča zbornici zakon.
Poljak Kotter je prijatelj mest, popisuje, pod kakimi razmerami da zida podjetnik v mestih nove stavbe, trdi, da je cesarska naredba že svoj škodljivi upljiv pokazala, ker so podjetniki ustavili delo po mestih in priporoča, da naj zbornica zakon odkloni tako, da ostane pri starem zakonu, ki je veljal do leta 1899. Tschernigg, pristaš nemške ljudske stranke se poganja za kmeta in priporoča zaradi tega zakon, ki mn prinaša vsaj nekoliko olajšav. Zbornica sklene, če tudi je še 60 govornikov vpisanih, da se glavna razprava konča in da govorita edino še glavna govornika in sicer za zakon bivši minister dr K a i z 1, proti zakonu pa poslanec Steiner. Steiner ponavlja kar so že drugi nasprotniki zakona povedali; dr. Kaizl pa prav odločno in strastno pobija vse te razloge in dokazuje strokovno, da je zakon vsakemu posestniku, bodisi kmet ali grajščak potreben.
Temu govorniku so ugovarjali vsi neprija-telji kmeta in tem se je pridružil tudi Schwegel, poslanec iz našega gorenjskega pogorja, ki je pozabil, da ga je mati kmetica rodila, in da ga je očetova kmečka roka s trdim delom preredila, Neverjetno, a vender gola resnica; in to je žalostno, prežalostno!
Razne stvari.
„Slovenska Matica1* razpošilja za leto 1900. svojim udom šestero knjig: 1.) Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. Uredil L. Pintar. 2.) Letopis »Slovenske Matice** za leto 1900. Uredil Evgen Lah. 3) Zabavna knjižnica, XII. zvezek: Z viharja v zavetje. Spisal Fr. Malograjski. 4.) »Slovenske narodne pesmi.* 5. snopič. Uredil dr. Karol Štrekelj. 5.) Zgodovina slovenskega slovstva**, IV. del, tretji zvezek. (Konec) Spisal profesor dr, Karol Glaser. 6.) Ant. Knezova knjiž nica »Zbirka zabavnih in poučnih spisov*, VII. zvezek. Uredil Franc Levec. Opomniti moramo, da je povest Malograjskega tako slaba, da je res škoda za papir.
Misijon na Dunaju. Misijon v cerkvi sv. Štefana dosega velikanski vspeh. Cerkev je vedno natlačeno polna. Pridiguje P. Volbert.
Velikansko romanje v Lurd. Za zadnje dni tega meseca se pripravlja veliko romanje
mož iz cele Francije v Lurd. Računa se, da se udeleži romanja pod vodstvom asumpcionistov 80 do 100 tisoč mož, mej katerimi je priglašenih več bivših višjih častnikov. Tudi Slovenci in Hrvatje priredijo letos skupno romanje v Lurd. Oglasiti se je do konca meseca aprila.
Smrt dveh čeških slikarjev. Dne 15. t. m. je umrl v svojem stanovanju slavni češki slikar Vaclav Brožik v 49. letu svoje dobe. Brožik, kateri je vsako leto preživel nekoliko mesecev v Parizu, je dospel v Pariz pred kakimi tremi mesci, da bi ga zdravniki pregledali radi neke srčne bolezni, ki ga je mučila že jedno leto sem. Brožik je zapustil soprogo, dvanajstletnega sina in osemletno hčerko. — V razburjenju živčevja se je ustrelil te dni 24letni češki slikar pokrajin, Otokar Lebeda, jeden najboljših češke šole.
Velik požar v Pekiuu. Čudne, sumljive novice so došle s pomladjo začenja iznova. Sovraštvo Kitajo v proti tujcem, v prvi vsti proti Nemcem, se pojavlja zopet v odločni obliki. Poročnika Bartscha je ustrelil fanatičen Kitajte na potu iz Pekina k nemški stotniji. Včeraj pa se je sporočilo. V Pekinu je pogorel najlepši del cesarske palače v kateri je prebival maršal Wal-dersee. Zažgali so Kitajci in sicer po noči. General Scl'warzhoff je zgorel in maršalu Wal-derseeu je zgorel skoraj ves imetek.
Papeževo ..bogastvo1*. V mesecu marcu objavil je ital. list »Italie11 in za njim seveda vsi židovsko-framasonski listi nastopno senzačno vest o »bogastvu* ujetnika v Vatikanu : »Papež je v posesti Vatikana z vsemi pripadajočimi poslopji, zbirkami, vrtovi itd. kakor tudi neštevilnih posestev in hiš, šele pred kratkim pa je podedoval za 10 milijonov. Vse premoženje se ceni na 2 milijardi 120 milijonov. To donaša 120 mil. letne rente, torej 10 milijonov na mesec, 2 mil. na teden, 411,000 lir na dan, nad 17.000 lir na uro, 285 lir na minuto in okoli 5 lir na sekundo. K temu pridejo še razni dohodki, tako Petrov novčič, od kongregacij samostanov itd. — To največjo bedarijo, kar so jih sploh kdaj objavili čifutski listi, so seveda takoj primerno osvetili katol. listi, mej drugimi »Koln. Volkszeitung*, dunajska »Reichspost1* in graški »Volksblatt1*. Povedali so ti listi, da imata Vatikan in La-teran s svojimi dragocenostimi res neizmerno vrednost, a da zidovje, vrtovi, zbirke, umetnine umevno ne donašajo prav nikakih dohodkov, marveč provzroča njih vzdrževanje le ogromee stroške. Potem pa pridejo plače uradnikov, streški za cerkveno osrednjo vlado, za diploma-tično zastopstvo, podporo cerkvenim ustanovam itd. Letni izdatki se proračunavajo na 7 milijonov lir. Od tega se pa le tri sedmine pokrijejo iz obrestij kapitalij, ki so jih dobrotniki podarili apostolski stolici. Vse drugo se mora pokriti z — milodari. Zidovje torej ne donaša nič. — Vkljub temu pricaplja »Gorenjec** in doslovno ponatiskuje framasonske bedarije.
Tehniki — doktorji. Predlogi naučnega ministra, da se da tehnikom naslov »doktor**, so dobili Najvišje potrjenje. Absolventje tehničnih visokih šol se bodo z šolskim letom 1901 do 1902 lahko potezah za doktorski naslov.
Kako ozdraviti ozeblino na drevju? Ozeblina na drevju se tako le zdravi: Odmrla lubad se poreže notri do žive in kar je še žive, a odstopile in nazaj zavite lubadi, se priveže nazaj v prvotno lego z motvozom ali z ličjem. Na to se zamažejo podolgaste rane s cepilno smolo, katera pa ne sme priti pod lubad. Ko je to delo izvršeno, se vzame kakšna tkanina, n. pr. staro platno, kotenina, cunja itd., ki je zrezana na trakove in s temi trakovi se drevo povije okoli debla, tam kjčr so rane in sicer na tak način, da je med ovijanjem mogoče sproti motvoz proč jemati, ker na njega mesto pridejo trakovi. Motvoz bi se namreč poznej lahko v deblo zajel. Trakove je tesno ovit1, a vender ne toliko, da bi ovirali kroženje soka. če se rane obvežejo v pravem času, t. j. še ob pričetku pomladi, potem se drevo navadno reši, ker	se	pod	obvezo še
tisto leto naredi nova lubad.
Koliko stane vlakova lokomotiva? Mar sikdo je premišljeval, ko se	je	vozil	z	vlakom,
koliko stane stroj, kateri goni	vlak	s	tako hi-
trostjo po svetu. Tak parni stroj z vozom za oglje (tendrem) stane, kakor je obsežen, 40 —
60.000	kron.
Pretep o pogrebu. V Kološvaru si je neki obrtnik z lastno roko končal življenje. Množica, ki je bila zbrana na pogrebu, pa je obdo’žila udovo pokojnikovo, da je ona kriva na nesrečnem činu moža in jo je hotela pobiti. Med napadalci in branitelji udove je nastal grozen pretep, v katerem so rabili tudi nože in so morali orožniki poseči vmes. Mnogo oseb je bilo ranjenih.
Na Nemškem so patentirali električni stroj, s katerim je mogoče prodajati pivo na vago. Tako jo prodajajo že po nekaterih krajih na pol kile in na deke!
V Črnem morju je treščila ladija »Sviet* Ijana1* ob skalovje ter se potopila. 76 potnikov je izginilo v valovih, samo 21 se jih je rešilo.
Oseminštirideset let brez — smrti. V sv. Martinu na otoku Brač v Dalmaciji živi rodbina Tadije Mateljana. Rodbina je sestavljena od devetero sinov in hčera in zraven tega še devet Tadijevih unukov. In v tej tako mnogoštevilni družini ni skozi celih 48 let nihče umrl.
Kako dolgo je znan že premog v Evropi? Mnogo ljudij biva sedaj med nami zlasti po mestih, ki ne morejo biti brez udomačenega kuriva — premoga. Pač pa jih je med njimi malo, ki bi znali za čas in začetek te kurjave. Tem hočemo pojasniti. Leta 1295. došel je neki bene-čanski popotnik iz Kitaja domu ter prvi začel razlagati, da v Kini kurijo z nekim črnim kamenjem. Ali ljudje mu niso verjeli. Toda že leta 1305. so našli takšen črni kamen blizo angleškega mesta Newkastel, kateri je gorel, ko so ga zažgali. Tam se je začel prvi premogokop, od koder se je razpošiljal po celem Angleškem. Ali temu podjetju so se delale tudi razne ovire. L. 1372, prepovedala je vlada v Londonu gorivo s premogom, češ, da ta dim je zdravju škodljiv, ker onečiščuje zrak. Vender ta prepoved ni dolgo trajala, kajti ravno v Angliji je dandanes vsled mnogih tovarn vse »črno* od premogovega dima. Drugod po Evropi se je to kurivo udomačilo še le v petnajstem stoletju in sicer najprej v Šve-diji. Pri nas pa se je jelo rabiti še le v minolem stoletju. Največja zaloga premoga nahaja se v Zjedinjenih državah v Ameriki, nato na Angleškem in Irskem. V Avstro Ogrski se nahaja največ premoga na Češkem.
Potujoča vas. Koncem preteklega meseca se je začela vsa vas Vaglio (v Modeni na Laškem) pomikati s cerkvijo, njivami in travniki proti strugi reke Scoltena. Premikanje vrši se počasi — 20 centimetrov na uro, 4 do 5 metrov na dan — pa je že pouzročijo porušenje vseh poslopij in nastalo je novo jezero, ki meri 2 hn2 in še od ure do ure narašča. — Vas Vaglio leži v Etruskem Apeninu 800 m visoko nad morjem v sredi gorovja, nad čegar vznožju teče mimo Scoltena, ki se zliva v reko Panaro. V vasi biva 900 Stanovnikov, ki se žive od živinoreje, vino-reje in sviloreje. Isti dan popoldan je župnik, čigar hiša stoji na najvišjem kraju vasi, s strahom zapazil, da se župnišče premika, ter navzdol proti dolini pomika. Dal je biti plat zvona. Ljudje so prišli jaderno k cerkvi. Ni bilo dvomiti, cerkev, župnišče in nadarbinsko zemljišče, cbrežje 700 m dolgo in 400 m široko, pomikalo se je polagoma navzdol. Ni bilo moč vstaviti tega gibanja Torej ni druzega kazalo, kakor iz cerkve in sosednih hiš premakljivo blago iznositi ter je spraviti v varno zavetje. Do polnoči so iz cerkve pospravili slike, orgije, klopi, spovednice še celo dragocena kamenja iz oltarjev ter j6 spravili v bližnje razvaline srednjeveškega gradu, kajti tega temeljni zid je bil na skalo zgrajen in se ni bilo bati, da bi se sesedli in umaknili. Po teh razvalinah so tudi pospravili hišno orodje župnikovo in sosednjih kmetov. Le 4 zvonov si niso upali potegniti iz zvonika, kajti ta se je nagnil in videti je bilo da se bode razsul. Drugi dan v petek se je jela tudi nižje od zvonika ležeča vas pomikati proti dolini. Obrežje pomikajoče se, je merilo na daljavo 1700 m, na širjavo pa 800 m. Na večer istega dne je nesreča do ver-hunca prikipela. Pod pritiskom perstenega plaza nastalo je valovito vspenjanje obrežja, perstene plasti so se druga druge stiskale ter so poru-
Sile in podsule drevesa in hiše. Prebivalci vasi zamogli so od vsega svojega imetja le orodje in živino oteti. — V noči na soboto dvignila se je struga reke Scoltena za 6 metrov. Voda reke je zastajala in kmalu je nastalo jezero. Poslednje dni se je bila struga po pritisku gibajočih se zemeljskih plasti zopet za 4 m dvignila in novo tvorjeno jezero se je razširilo. V nedeljo zjutraj nudil se je Stanovnikom vasi Vaglio in številnim okoličanom, ki so skup privreli, najstrašnejši prizor vseh dni. Kakor da bi pokopališče dvignila silna podzemeljska pest, zobočil se je ono 8 m visoko. Potem so se tvorile v tem zemeljskem oboku prege in spoke. Mnogi grobi so se odprli, okostja in na pol trohnela trupla so se prikazala. Kmalu potem se je cerkev podrla. Razvaline pokrile so večino pokopališča in ni bilo več videti odprtih grobov. Ob enim začelo je snežiti. 24 ur je snežilo in sneg je tvoril takorekoč belo mrtvaško odejo čez nesrečno opustošeno vas. Naslednje dni se je še vedno zemeljska lavina niže pomikala. Za njo ni več videti sledu od nekdanjih hiš, vrtov, gojzdov in cest. Vse je raz dejano. Hud naliv je še shujšal položaj. Kako žalostne velikonočne praznike so imeli pač ti ubogi ljudje!
Razstava psov na Dunaju. Ne samo državni zbor, v katerem ne odmevajo vedno „člo veški" glasovi, — tudi internacijonalna razstava psov bode zborovala v naši cesarski stolnici. To razstavo posetijo psi iz vseh dežel ne le naše monarhije, marveč tudi inozemski. Prične se 4 maja in bode trajala do srede maja. Nagrade znašajo 10 000 IT in mnogo zlatih in srebrnih dobitkov. Kdor hoče poslati kakega lepega psa ali psička, oglasiti se mora pri razstavinem odboru, Dunaj Singerstrasse 32.
Šolstvo v Budimpešti. V Budimpešti, kjer vladajo liberalci, je 94 146 za šolo godnih otrok, a v šolo jih hodi 11 590. Šolski nadzornik pravi, da se roditelji radi velike bede ne brigajo za svoje otroke. Kam bi privedla taka „prosveta“ ?
Naša nervozna doba, ki jej tolikanj oči tajo kot taki, venderle tudi sama po sebi proizvaja pomočke, da oblažuje izmučno drevenje in vrvenje za zaslužkom s skrbnejšo hranitvijo, ki pospešuje zdravje ter tako ljudstvu zvišuje občno blaginjo in moč. Tem pomočkom je treba najprej prištevati Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo. Ta se je v zdravstvenem oziru izkazala za jako blagodejno primes zrnati kavi; obenem pa omogočuje ob istih stroških uporabo boljevrstne pijače, s čimer se bistveno popleme-nituje ukus vsakdanje kavine pijače. Kjer pa je treba gledati na večji prihranek, daje Kathrei-nerjeva Kneippova sl idna kava tudi brez zrnate kave prijetno, jako prijajočo pijačo. Sama na sebi ima namreč ukus zrnate kave, ki jej ga po Kathreinerjevem izdelnem načinu daje izvleček iz kavine rastline. Lahko prebavna je, krvo-tvorna in redilna; v obče jo zdravniki priporočajo ženskam in otrokom, takisto onim, ki jim je sploh prepovedana zrnata kava. Nobena gospodinja in mati naj ne odlaša več uporabljati to pristno rodbinsko kavo; samo pazi naj pri nakupovanju natančno na izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp* in imenom ,Kathreiner“.
Armade evropskih velesil brojijo skupaj v mirnem času 3,238 210 mož, v vojnem času pa 10,647.600 mož. Trozveza šteje 1,172.577, odnosno 8,381.000 mož, dvozveza, Rusija ter Francija 8,609.000 mož. V trozvezi je najmočnejša Nemčija s 604 168 (5,000.000), potem Avstro-Ogerska s 350.657 (1,872 000) in konečno Italija z 217.752 (1,509.000) možmi, v dvozvezi pa Ru sija z 1,018.000 (4,556.000) in Francija s 607 525 (4 053.000) možmi. Anglija ima za vojsko pripravljenih— na papirju 870.811 vojakov, Belgija pa 229.284.
Električna železnica v zraku. Človeku se dozdeva skoro nemogoče, da bi prišli časi, ko se bode možno z elektriko voziti po zraku, in vender je to izvedljivo, kakor poročajo ruski časopisi. Rusko ministerstvo jelo se je pečati s to mislijo. Povod temu je dal slavni ruski inženir Romanov, kateri je minulega leta napravil kratko električno progo blizo Cegačive, ki se je pa vrlo dobro obnesla. Sedaj namerava svoj si-
stem prirediti za krasno železniško črto, ki vozi med Moskvo in Petrogradom. Ta železniška črta je ena najzdravejših črt in tudi najdražjih. Ko se namreč pri gradnji te železnice strokovnjaki niso mogli zjediniti kje naj bi tekla, vzel je pa ruski car Aleksander svinčnik, zaznamoval na papirju Moskvo in Petrograd in med njima potegnil ravno črto, rekoč: „Tako naj bode!“ In tako je bilo. Nehali so prepiri in črta se je gra dila naravnost, brez ozira na to, da je bilo treba odstraniti velikanskih zaprek na istej črti, katerih odstranjenje je stalo mnogo milijonov. Romanov hoče sedaj nadomestiti par z elektriko in vzdigniti progo nad zemeljsko površino. Stalo bi to delo seveda približno 350 milijonov frankov, letni stroški bi znašali okoli 35 milijonov fran kov. Velika svota res, toda kaj je to za bogato Rusijo. Po računu Romanovem bi ta električni vlak prevozil 120 kilometrov vsako uro in voznina bi znašala za vsak kilometer daljave za osebo samo 4 vinarje. Ako se ta velikanski načrt ruskega zemljemerca vresniči bila bi Rusija za enega velikanskih napredkov bogatejša.
GLASNIK.
Osemurno delo v rudnikih.
Socijalno politični odsek na Dunaju je te dni nadaljeval razpravo o predlogih glede znižanja delavne dobe v rudnikih.
Posl. Kolischer je zagovarjal z vsem ognjem svoj predlog za deveturno delo.
V popoldanski seji je prvi govoril naš poslanec dr. Žitnik, ki je rekel mej drugim: Vem, da bodo moje besede zadele hud odpor pri večini odsekovih članov. Toda to me ne straši, da ne bi ob kratkem utemeljil svojega in svojih tovarišev mnenja o tem vprašanju. Mene pač nihče ne more prištevati soc. demokratom, in vender hočemo glasovati za osemurno delovrudnikih sploh. K temu nas ne sili agitacija gotovih kričačev, ki se ponašajo s patentovanim prijateljstvom do delavstva, ampak dejanske razmere, oziri na zdravje in mnoge nevarnosti delavcev pod zemljo. Bilo bi neskromno, predrzao, ko bi hotel tukaj v odseku predavati o delavskem vprašanju sploh in v rudnikih posebe.
To vprašanje je na dnevnem redu že nekaj desetletij v javnosti sploh, pri nas in vseh industrijskih državah. Jako bogato je tudi strokovno slovstvo, ki se temeljito bavi s tem vprašanjem. V raznih zastopih so dolgotrajne in stvarne razprave pojasnile splošno delavsko vprašanje Kdor se je pečal s tem vprašanjem, ima danes že gotovo mnenje, trdno prepričanje. In to je, da je načelna zahteva osemurnega dela v jamah, na-glašam, v jamah, globoko pod zemljo, v nezdravem zraku, v vedni nevarnosti, opravičena. Odločno pa bi moral ugovarjati, ko bi se ta določba sku šala razširiti na delavce sploh, torej tudi na poljedelske delavce, kakor to poskuša soc demo-kraška stranka. (Schuhmeier ugovarja.) Da, so soc. demokraški agitatorji, ki so nepoznajoč razmere ali pa z namenom vrgli glasilko osemurnega dela tudi na kmetih. Pred očmi imam seveda v prvi vrsti naše kranjske kmete, ki so od leta do leta, od dneva do dneva večji reveži. Jaz sem odkritosrčen prijatelj vsakega delavca.
Sedaj pa naj se določi, da sme hlapec ali dekla delati le osem ur na dan! Mej delom na polju in delom v jami pod zemljo je razloček, kakor mej jasnim solncem in temno nočjo. Ob košnji in žetvi morajo kmetje z delavci ob prvem svitu na delo do trdne noči, dočim po zimi marsikje oblegajo gorke peči. Saj že dandanes kmet težko dobi marljive posle. Ko pa bi obveljala soc. demokraška zahteva, potem bi moral zadnji kmet prodati svoje zemljišče ali pa je pustiti v puščo. Zato odločno protestujem proti tej agitaciji (pritrjevanje), ki seje nezadovoljnost med kmetiški stan. Pridni posli so pri poštenih gospodarjih člani družine tudi ob bolezni. Mi želimo pri tej predlogi, da se delavcem v jamah olajša delo, ker to vprašanje je najbolj pereče, odkar se je v zadnjem stoletju oprostilo gospodarsko življenje vseh zakonitih
spon in razvila divja konkurenca. Jaz nočem dalje o tem govoriti, ker gospodarskega liberalizma slabe posledice za človeško družbo, države in delavske stanove so obče znane.
V prejšnjem stoletju že se je iz delavstva samega razvilo rudarsko pravo in cesar Ferdinand I. je določil v svojem rudarskem redu, da naj delavec v rudniku dela, izvzemši v nedeljo in soboto popoludne, po 8 ur na dan. Osemurno delo je bilo pravilo sploh za nemško rudarsko pravo do prevrata v minolem stoletju.
Rudarstvo je sploh toliko časa cvetelo, dokler so zakoni omejevali roparska podjetja posameznih špekulantov in zatiranje delavcev. Ko pa so podzemeljski zakladi postali navadni predmet industrije, pričele so S9 razvijati sedaj že marsikje neznosne razmere. Ta industrija hoče hitro obogateti, izrabiti sedanjost brez ozira na bodočnost z malimi troški v najkrajšem času. In ko so potekli zakladi v posamezne roke, ostanejo delavci sami v bornih kočah brez kruha in varstva za obilo družino. Jaz ne trdim, da to velja za industrijo sploh, ampak za mnoga, mnoga podjetja, osobito pa za premogokope. Vem, da ta izjava ni vsakomur všeč, a to me ne moti. Kot poslanci, zakonodajavci se ne moremo in ne smemo ozirati na posameznike, ampak na splošno prebivalstvo, da poravnamo, kolikor mogoče, razna nasprotja med delodajavci in delavci. Jaz nisem nasprotnik industrije, nasprotno vem dobro ceniti velikanski pomen industrije za državo in deželo. Jako obžalujem, da ima ravno v moji ožji kranjski domovini industrij* tako malo domačih podpornikov. A temu je^v prvi vrsti vzrok pomanjkanje domačega kapitala in podjetnega duha. Vsaka stvar ima solnčno in senčno stran, tako tudi industrija, ki je osnovana na nezdravi, špekulativni podlagi. Da pa industrija v Avstriji peša v primeri z nemško industrijo, temu niso vzrok delavske zahteve, ampak nedostatne komunikacije, visoki tarifi, visoke davščine, razni slabi izdelki povr šnega dela in ne v zadnji vrsti trgovske in carinske pogodbe, kakor tudi samovoljno gospodarstvo v ogerski državni polovici.
Moje mnenje je torej, da pošteno delo dobi zakonito varstvo, in osemurno delo v rudnikih pod zemljo je primerno človeški naravi. V istini imamo v rudnikih — ne vštevši premogokope — že osemurno delo, kajti le 3200 delavcav dela v rudnikih 'dalje, nego osem ur. Ker je torej že v navadi, zakaj bi se tudi v zakonu ne določilo. To bi pospešilo delo, povzdignilo veselje do dela in sploh vzbudilo zadovoljnost delavstva. Pred očmi imamo delavce v Idriji. Tu je že večinoma osemurna delo, in vender si delavci žele zakonite določbe. In pride morda kmalu čas, da bode morala vlada z ozirom na strupeni vzduh vsaj za nekatere delavce delo znižati tudi pod osem ur.
To so ob kratkem razlogi, iz katerih glasujem za osemurno delo ne samo v premogo-kopih, ampak v rudnikih, za delavce pod zemljo sploh. Pripravljen pa sem glasovati tudi za jasno določene izjeme, ki jih vsaj v prehodnem stanju nujno zahtevajo pri posameznih podjetjih dejanske razmere 'tehnične in gospodarske narave. Glasujem torej za Cingrov predlog, ki pa potrebuje primernih prememb. Ako ta predlog ne obvelja, glasujem za Schoiswohlov posredovalni predlog. Ko pa bi ista predloga, česar pa ne verjamem, ne obveljala, potem nam seveda ne preostaje druzega, nego glasovati za Koli-scherjev predlog, kajti bolje nekaj nego nič.
Za Žitnikom sta govorila še baron M o r s e y in vladni zastopnik Zechner. Ta je odločno izjavil, da vlada dovoli le deveturno delo in sicer samo za premogokope.
S tem je bila glavna debata končana, Pri glasovanju je bil Cingrov predlog odklonjen z 19 proti 11 glasovom.
Za Schoiswohlov predlog o katerem smo že poročali, je glasovalo 15 članov, 15 proti. Na to je še načelnik dr. Gross glasoval proti, in tako js bil tudi Schoiswohlov predlog z enim glasom večine odklonjen. Ostal je torej še Kolischerjev, oziroma vladni predlog. Dr. Kolischer je zopet prevzel poročilo. Nadrobna razprava se je včeraj pričela.
Odgovorni urednik: Ivan Jakopič.
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista".
Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.