Poîtnfne olefsna u co'ovln» Lfit© LVill.
V Uubibni, V petek, dne 14 marca 1930
2. 'zdata sv 2 ">in
Naročnina
Dnevna .zoaia
is krat,evino Jugoslavijo mesečno U Uln poileino 13(i l>ln celoletno 3(<0 Uln
za inozemsivo
meteino 40 Uli. nege |»к« zciam ceioie nu v jucic slaviti 120 Uin. za lno7.«m<(ivo 140 C
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
i slo.p peiii'Viiia uinll oglasi po I M •n i U. vkCIi og asl nad Ommv.Sioe po Uin г-зо veliki po 3 .n 4 Uin. v uredn-Skcmcielu vrstica po 10 Uln o Pr v/eoem g ПДГО 'lil. vO^U»
Iz,de oo < tiunaj
razen ponaelina in dneva do DrazniKu
urcuiiMiKi /e L hupnur,«M unči Si. U lli Rokopisi se ne vtuCa/o, neironhltuna visma se ne .toieicinoi« ^ licunitivu <"1nnn SI. 20.50. »nravnt&lvu SI. 232S
Informativen list za slovenski narod
opiuvu ic v Kupita i/evi «i.si.o ^ Lenounl rućun: Lliihiiuna šikv. lO.OSU ln IO.J-1« zu inseidic, Suiujci o Al. 75»>J, Za»icb SI. 3W.OII. I* r ti f i ti In »ima: SI. 24.797
Nai večji zločin boljševizma
i.
Otroci si vedno osvoje naša srca, zato ker so nedolžni. Kako bi tudi bilo mogoče ustavljati se čistim pogledom, katerih še ni omadeževalo življenje! Naj bodo modre ali temne oči, naivna zaupljivost, ki sije iz njih, spominja na nebo, ki jih je poslalo. Zato se ljubezen, ki jo imamo do otrok, podzavestno združuje s tihim spoštovanjem. Zdrava človeška narava nagonsko čuti zasluženo prekletstvo, s katerim evangelij grozi onim, ki bi oskrunili otroško nedolžnost. Kako strašno razočaranje občutimo, ako odkrijemo pokvarjenost tam, kjer bi pred zbujenjem zlili nagonov morala snivati le čistost, zatopljena v lastni srečni svet ljubezni in otroškega paradiža. Boljševiška Rusija, ki nam na žalost nudi podobo tolikih grozot, je našemu veku prihranila najžalostnejšo in najstrahotnejšo sliko, ki si jo le moremo misliti : Kalvarijo nedolžnih in pokvarjenost najmlajših.
Vsi, ki so v zadnjih letih prepotovali Rusijo in ki so imeli pogum in priliko, da si ogledajo še kaj več, kakor pa so jim navdušeni boljševiški voditelji, ravno hoteli pokazati in naj se imenujejo Georges Duhamel, Luc Durtain, Géo London, Panait Istrati, Armen Ohanian, W. Brown, Helene Gosset in drugi, sami časnikarji ali pisatelji, ki so obiskali Moskvo in Leningrad ter pokrajine notri do Kavkaza, vsi pripovedujejo o jatah zapuščenih otrok, ki nudijo tako žalosten in pretresljiv pogled, da potnika spreletava groza. Razcapani, napol nagi se potikajo brez cilja okrog po dvajset in trideset skupaj. V mrazu se stiskajo skupaj v količkaj zavarovana zatišja, črna, uboga kepa premraženih bitij, iz katere se čujejo le mile prošnje na mimoidoče. Tople dni pa jih najdete posedati ob cestah pri raznih igrah na karte in marsikak mimoidoči se zgraža nad čudno zrelimi kvantami in kletvi-nami, ki prihajajo iz njihovih ust. Prodajalka z živili odmakne za hip oči, a že ji zmanjka ena in druga stvar iz stolice. Naznani stražniku, toda mladi tatici so se že razkropili kakor jata vrabcev, ako med nje vržete kamen. Prepuščeni samim sebi žive od tatvine in miloščine. Nedorasla dekleta spremljajo take tolpe in lahko si je misliti njih vlogo med pokvarjenimi fantiči.
Spočetka so boljševiki skusili utajiti to svojo nadlogo m sramoto. A uvideli so, da ne gre kar tako. Po sovjetskih časopisih so se javljali glasovi »o strašni nadlogi nove Rusije«, in celo o -sramoti« in zločinu«. Celo komisar za ljudsko zdravje Semaško, se ni bal v »Izve-stijih« (4. sept. 1925) napisati, da so zapuščeni otroci živ očitek na vesti ruskega naroda«.
Zlo je gotovo veliko. Toda, kje so njegovi vzroki? Hočemo se zaenkrat vzdržati vsake lastne sodbe in nudimo podatke, kakor smo jih povzeli po izključno sovjetskih virih.
Znano je, da so boljševiki kot krivca radi zapuščenih otrok spočetka navajali prejšnji režim. Silina Zinovjeva je pogumno pisala, da je to dedščina kapitalistične družbe. To naj bi bil pojav, ki redno spremlja kapitalistični družabni red. Cinična agitatorica seveda ne doprinese za svoje trditve nobenega dokaza. Bodo pa vzroki za tolikšno množico zapuščenih otrok — Ainerikanec Breister jih ceni na t> milijonov — dvojni: prvi so zunanji, drugi notranji. K zunanjim vzrokom moramo šteti vojno in pa strašno lakoto v letih 1921—1922.
Ko so 1. 1916. Nemci zlomili rusko fronto, je moralo nenadno izprazniti zapadne province kakih 5 do 6 milijonov ljudi, ne da bi bili najmanj na beg pripravljeni. Kakor čreda živine je množica begala pred nemškimi regimenti, in izgubljala 1er popuščala svoje otroke v strašni zmešnjavi. Te sirote so tvorile prvi kader »izgubljenih otrok , katerih pozneje večina ni niti vedela, ne kje so doma, ne kdo so njihovi starši. Leta 1918. je Rusija definitivno izšla iz vojne, loda trpljenje olrok še ni bilo končano. Pričela se je krvava državljanska vojna med »belimi« in rdečimi« ki je imela fronto ob Volgi, na Uralu, Sibiriji in na Ukrajini.
Rdeči« so ostali zmagovalci, toda jate zapuščenih otrok so se pomnožile za nove sto-tisoče.
Strašna lakota v letu 1921—1922, ko je stradalo okrog 40 milijonov ljudi, je zelo razredčila vrste blodečih otrok, a dovedla jim je nove množice, katerim so za lakoto pomrli starši in branitelji. Poročilo papeške pomožne akcije, ki je tedaj delovala v Rusiji, opisuje strašne prizore, kako so sestradani otroci pekli in jedli svoje tovariše, ubijali tudi odrasle in celo lastne starše. Dogajali so se najgnusnejši čini, do katerih pripravi človeka le skrajna la-
(ф «a	ф
licem m-&ru na
Atentati - delo mafapdonsivw&iscih — Bo!garh'a obsojct terorizem — Temne sile na delu — Anpješha m irancoska demarša v Soiiji
Belgrad, 13. marca. k. Ne samo po preiskavi naših oblasti in ugotovitvah mešane komisije, marveč tudi po priznanju samih krivcev je jasno in nedvomno dokazano, da so poslednji gnusni atentati na mirno prebivalstvo v Pirotu, Krivi Palanki in Strumici premišljsno delo revo' cijonarnc organizacije mekedonstvujuščih. Takoj po prvem atentatu so g'asila teh rušilcev sporazuma med slovanskimi narodi na Balkanu javno priznala, da je to njihovo delo in da mu bodo sledila še druga, da se na ta način »v Evropi čuje njihov protest«.
Evropa je ta njihov protest čula in ga ocenila, kakor taka nečloveška dejanja zaslužijo. Pisanje najuglednejših evropskih listov odločno obsoja ubijanje mirnih državljanov in večina od njih zahteva, da naj se s temi ru-šilci miru odločno razčisti. Če Bo'garija ama ne more z njimi obračunati, potem je dolžnost civilizirane Evrope, da najde sredstva in načine, da bo'g^rski vladi pomrga pri iztrebitvi ; barbarizma in divjaštva, ker je to stalna ne-
varnost ne samo za mir na Balkanu, marveč v Evropi sp'oh
Bolgarska vlada odklanja vsako zvezo z revolucionarnimi razbojniki. Zato Evropa in predvsem mi od nje pričakujemo, da bo to tudi dokazala s tem, da bo krivce, ki se nahajajo na njenem ozemlju, ostro kaznovala.
Nastane vprašan;e, kdo plača tc razbojniške čete, kdo jih podpira in podpih <je. Evropska javnost se mora brezdvomno tudi za to vpr:'x-inje zanimati in odločno nast piti tudi proti onim temnim silam, ki tako razbojniško akcijo materijelno in moralno podpirajo, proti silam, katerim sporazum med obema so-sednir -'ovanskima državama ca Balkanu ni po volji. Pisanje tujega časopisja da slutiti, kje so te temne sile. Evropsko časopisje zahteva, da se vsi krivci temeljito kaznujejo.
Belgrad. 13. marca k. Povodom poslednjih atentatov v južni Srbiji je zelo zanimivo poročilo, katero prinaša Giornale d' Italia' iz Sofije. V njem se pravi med drugim: Poleg te epizode (umor Bundova in Dimitrijev.i v
Sofiji) imamo v snočnem strašnem atentatu v Pirotu nov znak nadaljevanja teroristične makedonske ak'ivnost' v Jugoslaviji. Smatra se kot sigurno da ;;rc za makedonsko akcijo velikega stila, kateri bodo sledile še druge manifestacije.«
Kakor se vidi je bil Giornale d' Italia* oziroma njegov informator v Sofiji zelo dobro poučen, zakaj kmalu nato, ko je prinesel ta list poročilo o atentatu v Pirotu, je sledil atentat v Krivi Palanki in Strumici. To so bile te - druge manifestacije . ki jih je dobro informirani italijanski list že napovedal.
Bukarešt, 13. marca. n. »AdeveruU poroča, da j" radi opetovanih bombnih atentatov bolgarskih komitašev v bolg rsko-jugo-slovansl.-.e. obmejnem ozemlju zelo verjetno, da bosta angleška in francoska vlada, pod katerih pokroviteljstvom so se sklenili pirot-ski in sofijski dogovori, vložili \ Sofiji de-rnaršo, da naj napravi konec macedonskim napadom. Prepričani sta da se more ohraniti mir na Balkanu samo na ta način.
MacDonaldova zmaga v zbornici
Nezaupnica vladi odk!on':ena z večino nad 40 glasov
London, 13. marca. n. Na današnji seji poslanske zbr rnice se je razpravljalo o -«"ti-viranem predlogu nezaupnice konservativcev, ki je naperjen proti izmikajrči se izjavi t-nančnega ministra Snowdena o odpravi ali nadaljnjem obstoju industrijske zaščitne carine Kakor je bilo že predvideno, je bila ne-
zaupnica odklonjena z zadostno večino več kot 40 glasov, ker so se konservativci odpovedali sp'.ošni nezaupnici, kakor jo je zahteval MacDonald. Zmaga vlade je bila zvečer že popolnoma jasna, ko je zvečer voditelj liberalcev Samuel sporočil, da njegova stranka ne bo glasovala za nezaupnico.
Preobrat na londonski konierenci
Tard eu pride v London — Nadaijr.a posojanje bodo ugodna
London, 13. marca. n. Kriza, ki jo je včeraj zvečer napovedal Briand, davi pa angleški listi, je bila danes zvečer odpovedana, odnosno se je ublažila. Briand je izjavil danes na konferenci časnikarjev, da z veseljem lrh-ko pove časnikarjem, da dogodki, katere je pričakoval in ki bi imeli dati povod za njegove napovedane izjave, niso nastopili. On nc bo zapustil Londona, temveč bo s svojim
znanim dobrim razpoloženjem nadaljeval pogajanja, ki sedaj ne bodo težja, kakor na katerikoli konferenci. S Tardietijem se je dogovoril, da bo prišel koncem tedna v London, nakar bosta skupaj vodila pogajanja, ki bodo, kakor je predvideti, povsem ugodna. On in njegovi tovariši ne mislijo zapustiti Londona, dokler je kaj upanja, da se more z ostalimi državami skleniti konkretna pogodba.
Hindenburg podpisa! Youngov načrt
Progtas na nemški narod — Pomisleki proti pogodbi s Po! sko
Berlin, 13 marca n. Nemški državni svet je z 42 proti 5 glasovom odobril sprejem Youngovih zpkonov in njihovo nujnost v nemškem državnem zboru ter tudi brez ugovora potrdil likvidacij ko pogodbo s Poljsko s 35 proti 10 glasovom.
Berlin, 13. marca. n. Takoj po glasovanju v nemškem drž. svetu je državni kancler dr. Miiller predložil Youngove zakone v podpis državnemu predsedniku Hindenburgu. Hindenburg je podpisal vse pred'ožene dokumente, samo glede poljske pogodbe je za se-' daj odgodil svoj podpis. V poučenih krogih se , je govorilo o tom, da bi Hindenburg utegnil imeti proti podpint poIjrke pogodbe gotove ustavno politične pomisleke o tem, ali sc morejo zunanje politični zakoni in posebno poljska pogodba v državnem zboru sprejeti z navadno večino, ali pa če je potrebna kvalificirana dvetretjlnska večina. Juristični strokovnjaki vlade so izjavili, da je zadostna cnos' na večina, ker zunanje politični zakoni ustave
nič ne spreminjajo. V ponedeljek bosta državni kancler in pravosodni minister ponovno razložila Hindenburgu poljsko pogodbo, vladni juristi pa m i bodo ponovno razložili vzroke, zakaj se po ustavi tudi poljski dogovor more sprejeti z enostavno večino. HinH nburg ! bo potem podpisa! tudi dogovor s Poljsko, nakar se bo v smislu haaških dogovorov lahko j udeleženim vladam sporočila ratifikacija vseh ! dogovorov. Hindenburg je izdal na nem. .i j narod proglas, da je s težkim, pa čvrstim sr-; cem, po tcmeTjiti, vestni prouïitvi podp'sal , Youngove zakone. Kljub težkim bremenom, ki jih Yourgovi zakoni za do'ga leta nalagajo ! nemškemu narodu, jc _,rišcl do prepričanja, da pomeni Youngov načrt v primeri z Da-wesovim načrtom zbo'jšanje in razbremenitev ti gospodarski in politični napredek na težkem potu osvoboditve in obnove Nemčije. K odklonitvi Youngovih načrtov se iz čuta odgovornosti ni mogel odločiti, ker bi bile posledice za nemško gospodarstvo in nemške finance nedogledne.
Starosîovensha pesem prs papežem maši
Rim, 13. marca r. Na dan sv. Jožefa dne 18. marca bo imel sv. oče sveto mašo v cerkvi sv. Petra. Pri sveti ira.si hudo peli staroslo-venske cerkvene pesmi.
Svedshi kralj p rs papežu
Rim, 13. marca. r. Papež je sprejel v av-dijenci švedskega kralja Gustava. Sprejem se je vršil z vsemi cercmonijeli, ki so običajni pri Vatikanu pri sprejemu katoliških suverc-nov. Papežev državni tajnik kardinal Paccelli je vrnil -iljti Gustavu obisk ter se pri tej priliki zanimal za bolezen švedske kraljice.
Fuzija čsK hamsk
Praga, 13. marca. n. Na iniciativo financ« nega ministra dr. Engliša se namerava izvesti fuzija češkoslovaških bank v velikem stilu, ki bo, če sc posreči, ustvarila zavod, enako močen, kakir je Zivnnstenska banka ali Češka Union banka — Spojiti se nameravajo Anglo-češkoslovaška banka, Praška kreditno banka in Češka trgovska banka, ki razpolagajo skupno z 250 milj. Kč glavnice. S. to fu-zijo bi se dosegla protiutež proti dosedanjemu nadmočnemu položaju Živnostenske banke.
Reka - svobodna iuka
Rim, 13. marca. n. V tukajšnjih dobro formiranih krogih se čuje, da se bo 16. marca ob šestlelnici aneksije Reke proglasilo mesto Reka in pristanišče ter vsa okolica do Sv. Ivana za svoboden pas.
Zvišani da! ianskš t o ni in zračni proračun
Rim, 13. marca, AA. Zbornica je po govoru ministra vojske Gazzere odobrila proračun ministrstva vojske. Poslanci so priredili odposlanstvu oficirjev, ki so prisostvovali seji v loži za občinstvo viharne ovacije. Zatem je zbornica razpravljala o proračunu ministrstva za letalstvo. Poslanec Gray je zahteval primerno zvišanje izdatkov za letalstvo, kar je utemeljeval s tem, da posvečajo vse države i letalstvu največjo skrb in da bodo bodoče j vojne morda že odločene v prvih trenutkih ' potom odločilnih zračnih napadov.
kota, ko se v človeku vzbudi žival in ga požene s skrajno borbo v življenje.
Vojna in velika lakota je minula, a množice zapuščenih otrok so ostale in še bolj narasle. Rana na boljševiškem državnem organizmu, ki ga razjeda kakor rak, mora imeti lora.j še druge, n o t r a n j e vzroke, ki jo hranijo. — N. Krupskaja, ki ima lo prednost, da je vdova Leninova in sme zato marsikaj povedali, česar bi drugi ne smeli, piše: »Tri če-trline zapuščenih otrok niso poslcdica prejšnje,
I ampak sedanje revščine v Rusiji.« Na tem bo j veliko resnice. R(\ščino v Rusiji zelo poinno-! žuje ve'ika brezdelnost, ki vlada med delav-: stvom. Na tisoče mladih potepuhov, ki so pre-I živeli življenje ua ulici, ni mogoče vporabili za
nobeno delo. Okrog njih se nabirajo vedno novi postopači, katerih so vsa mesta polna.
Razven tega prihaja vedno nov dotok iz dežele. Roljševiški listi neprestano poudarjajo, da je priseljevanje iz dežele v mesta vzrok tolikšne brezposelnosti. Resnica je, da mužik zapušča zemjo. Neprestanemu privijnnju davčnega vijaka na posedujoče sloje se je ruski kmet pričel izogibati na učinkovit, toda za državo usoden način: prekrižal je roke in dela toliko, da baš sam tesno izhaja. Zemlja je pre-mnlo obdelana in celo ona bajno rodovitna, mastna zemlja ne daje zadovoljive žetve. Kmečki otroci vhajajo v mesta, množe delavski proletnrijat in pritiskajo mezde navzdol.
Toda še vse bolj kot brezposelnost in opu-
ščanje kmečkega gospodarstva je kriza družine, ki strašno množi množice zapuščenih otrok. Lunačarski je priznal, da je propad družine glavni vzrok naraščanja zapuščenih otrok. Lahko si mislimo, da slo tisoč razporok samo v enem lotu, kakor jih izkazujejo sovjeti, grozno ruši družinsko življenje naroda. In med njimi, ki se ne ločijo, koliko jih je, ki žive v pravem mnogoženstvu I Lahko je razumeti, da otroci, rojeni iz lakih zakonov, hitro spoznajo, da ni za nje mesta pri domačem ognjišču. Mali siromaki, ki prezgodaj padejo iz ne-gostoljubnega gnezda, znpočno na svojo roko bedno pot v svet, ker jim tisti, ki so jim dali življenje, niso oskrbeli ludi ljubeče iu sol lične mladosti.
IVaš zračni promet
Zagreb, 13. marca. r. V soboto 15. t. m. se otvori zračni promet na progi Zagreb—Belgrad iu Belgrad—Skoplje, 31. t. m. pa tudi proga Dunaj—Gradec—Zagreb. Dosedaj je določen vozni red samo za progo Zagreb—Belgrad— Skoplje, in sicer odpotujejo avijoni vsak dan razen nedelje. Odhod iz Belgrada v Zagreb je vsak dnu ob pol 9, iz Zagreba v Belgrad ob 14. Odhod iz Beigrada v Skoplje ob pol It oziroma ob S. Vozni red za progo Dunaj—Zagreb se bo določil pozneje. Cena enkratne vožnje Zagreb— Belgrad znaša 520 Djn, za Belgrad— Skoplje pa 100 Din.
lavna pomoč vt ha novine
Belgrad 13. marca. k. Finančni minister Je odobril proračun ene mijbclj siromašnih banovin v Jugoslaviji in sicer vrbaške banovine s središčem v Bai jiluki. To banovino, kakor znano, tvorita preaveem dve veliki oblasti bivše Bosne in Hercegovine, namreč vrba- ( ška in bihaška oblast. Njej pripadajo še n ka- , teri okraji iz bivše travniške in tu'lanske oblasti. Ta banovina meri po površini 20.436 km* in ima 850.000 prebivalcev v glavnem siromašnega stanu, od katerih je 58% pravoslavnih, 16!'" rimskih katolikov in 257" muslimanov.
Kakor se čuje, znaša proračun te banovine 73 milijonov Din, dočim znašajo dohodki le 28 milijc nov Din. Na Ia način je za kritje lega proračuna morala vlada odobriti 45 milijonov Din državne podpore. Z ozirom na veliko siromaštvo in zaostalost pokrajine je ta državna d. i.ieija razumljiva. V banovini imajo danes skupno le 318 ljudskih šel in znaša analfabetizem 90% vsega prebivalstva. Imajo vseg;> skupaj 2 polni srednji šoli iu dve nižji gimnaziji. Zato ho i/, novega preračuna znaten del uporabljen za zgradbo novih posetno ljudskih Sol in sicer okoli 100 po številu.	I
Skrajno zanemarjene so v tej banovini tudi zdravstvene prilike. Predvsem je ta pokrajina leglo tuberkuloze 1er malarije. V desetih okrajih vlada epidemična sifilis. Brlnic skoraj ni iu stanje zdravstva je na najbolj primitivni stopnji.
Istotako je tudi promet zelo slabo urejen. Obst( ja le pnr oblastnih cest in železnice skoraj ni. Rel e so nerearulirane.
Isto slabo stan'e ve'ja tudi za poljedelstvo: ÎK)kmetov >'-" danes orje z lesenimi plugi. Industrije sp ni. V kolikor so bili storj ni poskusi, se z ozirom na veliko konkurenco niso obnesli. Vsekakor je to ena naj-Ivolj zanemarjenih p- krajin in čakajo hansko upravo velike naloge.
Državna pos.cp a
za poštne urade
Belfrad, 13. marca. k. V mnogih krajih manjka državnih poslopij za poštne in brzo- ! javne urade ter se v ta namen vzamejo v najem privatne zgradbe pogosto za zelo visoke najemnine. Gradbeno ministrstvo je z ozirom na to sklenilo zgraditi čim večje število držav- | nih poslopij v vseh neslih s tem, da bi se od- j plačala z najemninami, ki so se dosedaj pla- j čevale. Številne občine so sprejele ta sklep gradbenega ministrstva z velikim zadovoljstvom ua znanje in so ponudile brezplačne parcele za zgradbo državnih poštnih poslopij.
Za naše indus*ri ce
Belgrad, 13. marca. AA. Po obvestilu, ki ga je prejela centrala industrijskih korporacij, je g. finančni inift.er izdal odlok, s katerim oprošča sladkor, bencin in a'kohol državne trošarine, če se uporab'jajo za industrijske potrebe. Industrijska podjetja, ki se žele okoristiti s lem odlokom financ. mini:tra, логојо navedene predmete denaturirati s sredstvi, ki odgovarjajo njihovim industr. proizvodom.
Be'grad, 13. marca. A A. V sredo 9. aprila bo v pros'orih belgrajske industrijske zborni-cc konferenca producentov ocetnc kisline.
Vesli iz države
Be'grad, 13. marca. r. Z odlokom vojnega ministrstva se bo sprejelo v pomorsko pod-oficirsko šolo v Šibeniku 180 mladeničev iz meščanskih vrst in aktivne vojske,
Belgrad, 13. marca. A A. 14. t. m, bo imel glavni upravni odbor narodne banke sejo. Na razpravi bodo interna bančna vprašanja.
Osijek, 13. marca, r. Češkoslovaška tovarna za svilo jc vložila pri mestni občini prošnjo za gradbeno dovoljenje. Z gradbo svoje tovarne bo pričela 17. t. m.
Veliki Bečkerek, 13. marca. r. Ravnateljstvo mestne policije je pozvalo vse gostilničarje, da naj odpuste iz službe vse natakarice p< kc in blagajničarkc v 3 dneh, sicer jih bo policija s silo odvedla na pristojna mesta. Ta korak utemeljuje policija s tem, du je bilo pri zadnjem zdravniškem pregledu teh nastav-tjenk med 30 spolno bolnih 12.
Zagreb 13. marca. r. Danes je savski ban dr. Šilovič sprejel veliko število kmečkih de- | pulacij iz vse banovine. Sprejel je ludi sestro j Valerijo Peric, ki je prednica sester ki vrše çhr/.bo v ženski kaznilnici na Savski cesli.
Poraz francoske opozicije
Proračun sprejet z veliko večino — Proračun znaša čez 50 mlifard
frank ov
nec Miellet, ki se je v zadn# plivni kampanji ua volivnem shodu v Belft rtu celo osebno spoprijel s Tardieujem in mu razbil očala. V komisijo za trgovinsko mornarico pa je bil izvoljen za predsednika socialist Tasso. Tudi v senatu vre proti Tardieuju. Tam je doim krat-ska levica izvolila za svojega predsednika senatorja Steoga, bivšega protikandidata za ministrsko predsedništvo.
Pariz, 13. marca. n. Poslanska zbornica je po 2.3 ur trajajoči seji, ki je trajala z majhnimi presledki od !) zjutraj včeraj do dane* dopoldne do 10, po burni debati in hrupnih prizorih sprejeta državni proračun za 1.1930-31 s i7G proli 112 glasovom. Proti proračunu so glasovali samo socialisti in komuni sli. Da je meščanska levica glasovala za proračun, ima svoj v/./ok v tem, da je bila Tardjeujeva vlada po Chero-novih neuspehih prisiljena, sprejeti proračun v obliki, kakor Jo je določila levica v finančni komisiji. V sedaj sprejeti končno veljavni obliki znašajo dohodki proračuna 50.4 mlljarde, izdatki pa 50.2 miljarde, tako da znaša prebitek 200 milijonov frankov.
Kritika parlamentarizma v
P«riz. 13. marcu, d. Nocoj Je zbornica sprejela s 120 proti 155 glasovom zakonski osnutek o brezplačnem pouku v srednjih šolah do 6, razreda. Zbornica je nato prešla k
razpravi o poročilu finančnega odbora, ki odklanja kredite za novo ministrstvo in ki omejuje število članov kabineta na 25. Tardieu je stavil vprašanje zaupnice, ki mu jo je zhorui-
ca odobrila s 320 proti 260 glasovom. S tem je bil odklonjen predlog finančnega odbnra. Davi ob 8 je zbornica, ker so seje parlamenta permanentne, nadaljevala razpravo o finančnem zakonu.
Zanimivo je namreč dejstvo, da ima opozicija v finančnem odboru večino. Socialisti in radikali so z omenjenim predlogom, ki je vse-kakor popularen, upali, da vržejo Tardieujev kabinet. Zaupnica, ki jo je zbornica izglasovala Tardieuju, pomeni vsekakor veliko zma-go vladne desnice.
Pač pa je vlada tekom viharne noči d živela dve drugi neprijetnosti. Za predsednika penzi ske komisije je bil nairreč izvoljen Tardieujev osebni sovražnik, radikalni posla-
99
Pohod mučemkov
ti
Kako ;e Gantlhi začel svo'o romarsko pot do morske obali Oemonslrttci e v KctShuîi in Bomba u
London, 13. marca. Mahatma Gandhi je zapustil svoj samostan v Salyagrabi na griču •1 kilometre daleč od Ahmedabada rano v jutro dne 12. t. m. Zdaj koraka v smeri proti Jnlalpuru na bregu zaliva Cainbay, kjer hoče izvršili simboličen ritus, kateri naj bi pomenil začetek neodvisnosti Indije. 2e več dni se je zbiralo v Ahmedubadu na tisoče pristašev Gandhija. da se priključijo njegovemu *po hodu mučenikov . Angleška oblast je zato Gandhija pozvala, da naj svojo pot Izprenieni v toliko da ne bo šel si ozi mesto. Gandhi je odgovoril, da je tako itak že sklenil sam, du se ne bi prelivala kri. Zato je mesto obšel, korai aj č čez most pri Sabarmaliju, in se zdaj pomika po cesti, ki vedi v Barodo. Preden se je Gandhi s svojimi učenci podal na pot, se je pred samoslanom dvignila rdeče zeleno-bela zastava neodvisne ludije. Nato so Gandhi in njegovi učenci pokleknili in naglas storili obljubo, da jih bo le smrt mogla zaustaviti na poti k svobodi in neodvisnosti indske domovine. ;Če bi imel jaz na razpolago sedemdeset lakas rupij (okoli 150 milijonov dinarjev), bi lahko obljubil takojšnje uresničenje neodvisnosti Indije. Toda mi se bomo borili samo s silo svoje volje in s svojimi žrtvami. Četudi bo ta borba dolga, bo ovenčana končno z znmgo.c
Pred par dnevi je bila v samos'anu v Salyagrabi izbruhnila epidemija črnih koz. Več kot 40 učencev je zbolelo, tri e mladi fantje so umrli, ker niso poklicali zdravnika. Gandhi je namreč izjavil, da naj se volja Boga ne skuša preprečiti po človeškem vmešavanju. Mrtvece so v navzočnosti velike množice ljudstva pokopali, Gandhi pa je imel govor, v katerem je med drucim dejal, da Mias smrt treh otrok ne sme uplašiti, ko bo borba za neodvisnost zahtevala mogoče lisoče in sto tisoče žrtev. 5Jaz sem prepričan, da nam je Bog v svoji neskončni modrosti hotel dati vizijo smrti, du naša srca in voljo še bolj utrdi.«
V	Titagarku pri Kalkutl je prišlo do nemirov, ker je policija zaprla župana v Kal-kuti dr. Sengutta. 30.000 predilnišHh delavcev šlrajka. Ko je policija neko agitatorico aretirala, jo je množica napadla. Policija se je zatekla v bližnjo stražnico, ki jo je množica začela bo-i bardirati s kamenjem. Več ko 5000 ljudi je skuhalo stražnico naskočili, da agita-to.rico, ki jo je l.ila policija vzela s seboj, osvobodi. Toda 12 policistov pod poveljstvom dveh indskih inšpektorjev je, izpavši iz stražnice, množico z gclimi sabljami razpršila.
V	Bombayu so nacionalisti začetek Gan-dhijevega pohoda v Jalalpur proslavili z de-demonstracijskim pohodom po mestu. Demonstranti so razbili šipe na poslopju lista x>Times of India 1er na nekaterih trgovinah. Obenem se je podalo par sto dijakov pred mestno ' išo. da strgajo okraske, ki jih je napravila mestna uprava, da počasti guvernerja, kateremu je župan istega večera priredil banket. Policija je dijake takoj razgnala.
London, 13. marca. n. Na svojem pohodu v solno kotlino je Gandhi včeraj dosegel " aj Asiali, kjer je v daljšem govoru izjavil, da se davek na sol pobira tujno in da ni nič drugega kakor latvipa. Pri odstranitvi tega davka se mora narod pripraviti na najhujše, celo na smrt. Njegov tovariš Patel je bil aretiran, ker je to izrekel-javno in bo morda tudi on (Gandhi) aretiran.
London, 13. marca. n. V bližini Bombaya je prišlo danes do spopadov med stavkajočimi žele .niškimi delavci in policijo. Pri tem je bilo ranjenih 50 delavcev in dva policista. Več voditeljev deluvcev je bilo aretiranih. Po vesteh iz Lahore so tam odkrili daleč razple-teno zaroto, ki m.„e s silo odstraniti angleško nadvlado. Angleške oblasti so o zaroti zvedele o nekem ujemiku, ki je bil preu
areliran Ki t vouilelj nek ci 6lUi* ta in kl je ' '1 baje udeležen tudi pri lanskem atentatu na podkralja.
GrozovUosii boljševikov
Varšava, 13. marca. »Express Porrany<; poroča, da so boljševiki v cerkvi v Slobodki prijeli ondolnega župnika in ga v cerkvi sami pred ikonostasom obesili na veliki luster.
Nevvvork, 13. marca. Znani ugledni žurna-list dr. Walsh. ki se je pravkar vrnil iz Rusije, poroča o strašnih grozovitostih, ki jih počenjajo boljševiki v Moskvi sami. Trdi, da so v zadnjih mesecih ubili okoli 600 duhovnikov. Duhovnike, ki so v ječah, živinsko mučijo.
Dr. Walsh pripoveduje med drugimi primeri enega iz Harkova, kjer so ne'-ega duhovnika slekli do golega, zvezali, polili z vodo in ga pustili tako zmrzniti. Druge duhovnike so pobesili.
Med šolsko mladino krrži na milijone brešur, v katerih se Beg, svetniki vera in cerkev grdijo na satansk in najbolj gnjusen način in z najnesramnejšimi podobami.
Pariz, 13. marca. Paris Midi objavlja vsebino nekaterih drkumenlov, ki jih ima škof d'Herbigny in v katerih so posvedečene nezaslišane grozovitosti boljševikov 1er grde-nja cerkve.
London, 13. marca. Minister Henderson je, prisiljen po javnem mnenju, predložil nižji zbornici velik aktovski malerijal o sovjetski
Dunajska vremenska napoved. Nesta'no rreme. V južnih Alpah nekoliko boljše vreme. Zjutraj zmrznjeno. Tudi podnevi bo tem-pei.miia blizu ničle. Na gorah snežni viharji.
Južni Franc'ji groz' nova pottfava
Pariz, 13. marca. n. Nova povodenj v za-padnih Pirenejih je postala zopet opasna. V Toulousu so poplavljene vse ulice sp^dnjoga mesta. V Salies de Bearnu str j i voda 3 m visoko, v Auchu pa 4 m, dečim dolnji tele reke Adour resno ogroža mesto Bayonne. Prostovoljni darovi za poplavljence so že dosegli 11 milijonov frankov.
postavodaji glede cerkve. Priznava, da postava o verskih združenjih versko življenje silno stesnjuje in ovira. Verska združenja nimajo značaja juridične osebnosti. Uporaba cerkve je odvisna od lokalne oblasti, ki jo vsak čas lahko zapre. Verska združenja se ne smejo udejstvo-vati nikjer in na nobenem področju razun v cerkvi sami in izključno za bogoslužne namene, so pa tudi tu pod vedno kontrolo. Verska pro-sveta ali kakršnokoli udejstvovanje v imenu vere je izven cerkve popolnoma izključeno. Do 18. leta sploh nihče ne sine biti član bogo-slnžnega udruženja.
Moskva, 13. marca. r. Ant'religiozna kampanja v sovjetski Rusiji traja dalje. Sovjetski tisk prinaša članke proti veri in centralni organ komunistične stranko se trudi, da dokaže, I da je papeževa križarska voina proti sovjetom I v zvezi z ofenzivo ameriških magnatov proti sovjetski nafti.
Pro'est katiVšhe Irshe
Parrz, 13. marca. AA. »Havas« poroča iz Dublina, da je senat svobodne irske države soglasno sprejel resolucijo, v kateri protestira proli verskim preganjanjem v Sovjetski Rusiji.
Ve'r aisliti tat'ita
London, 13. marca. AA. Gospej Wilson Filmer, hčerki lorda Queen'->orougha, so neznani tatovi ukradli za 12.000 funtov šterlin-gov dragocenosti.
Buk'rešt, 13. marca. r. Notranji minister dr. Vajda Vojvod se je vrnil po daljšem bivanju na meji do Brašove. V vseh krajih so mu biic prirejene prisrčne ovacije.
Varšava, 13 marca. AA. »Pntc poroča: Pred. sodnik poljske vlade g. Marlens je imel v senatu govor o krizi parlamentarizma. Parlamentarizem kaže jHivsad znake nazadovati a in ni več primeren osnovni sistem upravljanju modernih držav. Izjemo tvori morda samo parlamwilariz»m v Angliji. Parlament .rizem ima po mnenju g. Murlensa tri elementarne hibe:
1 občutek imunitete, ki prevladuje m ili jen jo poslancev,
2.	misel nadzorstva nad delom vlade, in
3.	dnevnice poslancev, ki jih dvigajo avtomatično in ne ua podl?g" opravljenega dela. Politična odgovornost poslancev je postila iluzorna zlasti na podlagi sistema list, kl je tudi na Poljskem v veljavi. Stari rutinirani parlamentarci pograbijo oblast v svoje roko in velika večina poslancev poslane priprosta masa, ki gre za svojimi voditelji. Ker so sedaj gospodarska vprašanja v ospredju, je parlamentarizem zalegp.delj poslal okoren in ni
j več sposoben reševali aktualna vprašanja. Martens amatr«, da gre zn znake bolezni In ne zn dekadenco parlamentarizma. Mnenja je. da je mogoče tn bolezen ozdravili ako so parlamentarizmu odvzamejo j gotovo prevelike pravice, in da pride uprava dr-I žave na vlado. Šef državo je v današnjih razmerah j snmo fiktiven. Stvarno nima nobene ingerence nad delom vi de. Ako hočemo le bolestne znake odstranili. moramo prisoditi šefu države, da imenuje vlado, ki naj z njo dela parlament Marlens smatra, da bi morala vlada polagali lelno obračune o svojem dedu in da so pri proračunski debati razpravlja o bodočem delu Naposled je Mar uns izrazil nado, ila se Poljska ne lio več vrnila k parlamentarizmu, ki je bolan, niarvcjt, tla lio skušala najti novi in izboljšani parlamentarni sistem.
New-York proti komunistom
Newyork, 13. marca. r. Newyoiška policija je predložila 12 velikim industrijskim podjetjem listo imen več sto komunistov, ki bodo vsi odpuščeni iz službe. Na ta način se je pričela v Newyorku ostra borba proti komunistom.
ГигМ vab'jo Schnchfa
Berlin, 13. marca. n. Iz Angore se poroča, da lx) turška vlada povabila dr. Schachta k sodelovanju pri organizaciji nove turške narodne banke. Do sedaj je to povabilo odklanjal, ker kot predsednik nemške državne banke z r to ni imel časa.
Letalec Barker smrtno ponesrečil
Newyork, 13. marca. n. Odlični kanadski vojni letalec William Georg Barker, ki je v svetovni vojni razbil 52 nemških letal, se je smrtno ponesrečil na letališču v Uttavi, ko je poskušal novo prometno letalo. Barker je bil ta!:oj mrtev. ,
Krvav spopad v Sahari
Rini, 13. marca. r. »Agenzia Štefani - objavlja službeno poročilo, du je v saharski puščavi nedaleč od Zelle prišlo do spopada med italijansko vojaško čelo in karavano, katero je vodil vodja tripolilanskih vstašev Sulejnmn en Nasser. Pri tej borbi je zgubil življenje Su-lejman in njegov sin. Vsa karavana je bila zaplenjena. med drugim je bilo 22 pušk.
Ladja zgorela
Colombo, 13. marca. AA. Na parniko ><Commorin><, ki ima 15.132 ton in ki je bil zasidran v pristanišču, je izbruhnil požar Posadka in potniki so ostali nepoškodovani. — Ladja je bila na poti v Avstralijo.
Shakespeareov „Vihar"
Snočua premiera Shakespeareovega »Viharja« je dosegla odličen uspeh; zlasti uvodni prizor iehko imenuiemo višek dosedanje naše umetnosti v skupni igri. Ta uspeh je posebno razvesel iv, jc bila ta predstava tudi stota režija g. prof. O. Šesta, ki je vodil tudi vse Shakespeareove igre. Občinstvo je režiseria in igravce navdušeno pozdravljalo. Posebej so počastili igravci svoega režiserja, ki je prejel mnogo priznanja in darov. O prireditvi spregovorimo še jutri.
Sah. turnir za prvenstvo L'ublfane
Po presledku \eč let se je konino letos posrečilo naêim šahovskim delavcem organizirati prvenstveni turnir najmočnejših ljubljanskih šah stov. Včeraj se je turnir otvoril in je udeležba sledeča: 1. Erker, 2. Rupnik, 3. Furlani, <1. prof. Šimbrek, 5. Ž'dan, 6. Bnjec, 7. Hren, R. .Julij Gabrovšek, 9. Cibic, 10. Ciril Vidmar. 11. Kavešič, 12 Ludovik Gabrovšek, 13. Milan Vidmar jun., 14. Vogelnik. , Razen ing. Tekavčiča so med udeleženci vsi naj-1 boljši igralci Ljubljane. Prvo kolo sc je igralo v znamenju ostrih in ogorčenih borb. Najhitrejša je bila odločitev v partiji Cibic-Bnjec. Prvnlc šahov, skega klubn Triglav« Bajec je po nepotrebnem zašel kmalu v inalno pozicijo. Vogelnik e v strahu pred remijem v Aljehinovi otvoritvi preveč for-siral igro proti Erkerju in zašel v neugoden položaj. Partija je bila prekinjena v docela nejasni poziciji. Med Furlani,cm in L. Gnbrovškoin se je izvila silno ostra in zanimiva igra iz itali an. otvoritve. Furlani je prezgodaj forsiral napad in ;e v srednji igri zašel v obnpno pozicijo in izgubil. Ta ' partija je za končni placement silno važna. Profesor Šimbrek je bil zgodaj nadigran od Kavečiča in stoji ob prekinitvi slabše. Židan in Ciril Vidmar sta prekinila igro v enakih pozicijah. Hren je zmagal nad Julijem Gabrovškom, ki je igral pre-I več previdno. Med Rupnikom in Mi'anom Vidmarjem se ie po španski otvoritvi razvila tla nte-resantncjSa pat li ja prvega kola. Vidinnr ima lep napad na kraljevskem krilu, vendar je bila parliut v izravnanih pozicijah prekinjena. Prihodn'e II. kolo se igra v soboto ob R zvečer v tgrnlnir.i кн-
varne »Emona«. Kibici dobrodošli.