Za ..visoko pedagoško šolo". Osnovnošolski učitelji, ki zasledujenK) razvioj Višje pedaig. šole v Beogradu in Za« grebu od njene otvoritve do danes, moramo v zadnjih letih zabeležiti mnogo posrečenih atentatov na obstoj najvišjega učiteljskega kulturnega zavoda. Čeprav obsojamo vsako itendenčno zabav* ljanje in neopravičeno kritiziranje na račun prosvetne pa trudi v-sake druge državne upra* ve, mioramo vikljub temu ugotoviti, da se iz teh posrečenih atak jasno vidi namen, da se oba najvišja učiteljska kulturna zavoda od svoje početne najširše obstojne zamisli de^ gradira na nivo običajnega tečaja, ki bo pre« računano preje ali pozneje izaspal in umrl. Vse preveč realna dn kruta je slutnja, da se je namera letos faktično izvršila in sicer z absolventi 'oz. diplomiranci nižjega in višje« ga tečaja te šole, ki so edini doštudirali s svo^ jimi dosedanjimi službenimi prejemki. Proti pričakovanju se je v zadnjih letih izvršila še ukinitev višjega tečaja pedag. šole in tako so nas — primerno zagradili. Jugioslovansko učiteljstvo svojo kulturno amputacijo ali bolje justifikacijo (v dobi, v kateri se govori Oi prepotrebni reformi učit. izobrazbe) vdanio prestaja pod brezpogojno učinkujočim univerzalnojinjekcijskim sred« stvom »budžetni nemogočnosti«. Ker so fraze o »največjem ogiorčenju« ali »kulturnem zločinu« pri gotovih ljudeh tako .zehajoče doh gočasne, ne bomo lodgovarjali s ka'kimi brez= plodnimi futurainimi pretnjami ampak z eno* stavno konstatacijo, ki naj jo smatrajo to» vrstni preporoditelji šolstva kot znalk, da smo igro izpregledali. Formalno Višja pedag. šola (nižji tečaj Visoke pedag. šole) sicer še vedno obstoja in sprejema učitelje po treh letih losnovnošolske prakse — toda brez sliužbenih prejerrikov. Višja pedag. šola bo iworala zato vsled pičle* ga štcvila slušateljev v doglednem času LikvU dirati. Za likvidacijo se dela v zadnjem času vsled splošnega molka učiteljstva z neko po spešeno nujnostjo, saj s.e zavodu ikot sluša« teljem v kratkih razdobjih reducira en eksi* stenčni pogoj za drugim. Na ta način se nam izmfka iz rok kulturna institucija, :za kateno bodo imele bodoče učiteljske generacije še trde in trpke boje. Nikakor nimamo namena na tetn mestu •razpravljati o piomenu Visoke pedag. šole za učiteljstvo in posredno za marod, ker njen po= men učitelji itak ipoznamo in >ker obširne to= zadevne razprave ne moremo spraviti na ta prostor. Diolžni smo pa vsem, ki zasledujejo naše tozadevne razprave in člarfke povedati. da je temelj našemu splošno^stanovskemu ugledu med našim ljudstvom in specijelno med našimi inteligenčnimi sloji postavljen šele z obstojem popolne Visoke pedag. šole. Zaseibno imam'o lahko ducat izobraževalnih tečajev, kjer si lahko poljubno izboljšujemo svojo inteligenčnjo kvaliteto — priborili si bo= mo brez dvoma velik individualni ,ugled kot posamezniki. dosegli pa ne bomo stanu toli'ko željenega in potrebnega stanovskega ugleda, uvaževanja in spoštovanja. Ponižujoča kla« sična tradicija o učitelju bo živela še nadalje. Že \z tega vidika {ne glede na pomen izobrazbene osamosviojitve) je naš stanovski egoizem popolnoma opravičen. zlasti še, 'ker ravno ta egioizem vodi k oplemenitenju in preporodu vsebine učiteljeve duše. katere ka» ikovost je pri vzgoji mladine neobhodno pio* trebna. Velikokrat smo že pokazali na zgledne kulturne države, ki p,o lastni iuvidevnosti sikrs bijo za čim popolnejšo izclbrazbo svojega uči= teijstva, samo pri nas je učiteljstvo vkljub Taznim aktualnim refiormatoričnim predlogom In spomenicam ped za pedjo potiskano od •uradne fa!kultetne izobrazbe — v ozadje. Mi ne zanikamo, da nimamo dobrohotnih reformatorjev, ki delujejo v nekem olkviru za reformo učiteljeve izobrazbe. Naspnotno — ImaiTw> jih. Toda ravno od enega dela teh reformatorjev, k;i imajo vpliv in moč, da store iza nas nekaj pozitivnegia in !ki kažejo v po« gledu osirovnošolske didaktike in pedagogike svojo praktično, še nepreizkušeno superijor= nost — nismo še slišali te naše glavne refor* matorične zahteve. Zaikiaj? Ker ta zahteva sega čez dopustne meje učiteljeve inteligenčne ambicije. Očitki, ki padajo na račun učiteljeve jzmo>žnosti in kvalitete njegove predizobrazbe so za večinski del neosnovani. Re'ktor za^ grebške Višje ped. šole in njen profesorski zbor, bi sigurno lahko podala zanimive pri« merjalne podatke o diferenci izpitnih uspe^ ho med našimi slušatelji in slušatelji zagreb^ ških fakultet. Ti podatki 'bi bili za vse uči« teljstvo spLošno dobri. a za slovenslke učitelje »ures pedagoškoga zavoda« (lastna izjava rek= torja dr. Bosanoa) pa najmanj — častni. Oce=> na pa bi drugače nikalkor ne padla pod nivo piovprečnih uspehov ostalega univerzitetnega dijaštva. To opazko o zmožnostih dostavljas mo radi morebitnih skeptikov starejših inte= ligenčnih generacij, dočim je med mlajšimi generacijami ta povdarek odveč. Težišče reforme učiteljeve izobrazbe je torej v — celotni Visoki pedag. šoli. ki jio smemo veliko krepftcejie zahtevati kot trgovi« na, politika ali novine. Materijelno je treba učiteljem iomogočiti vstop ali s prvotno p-raks so vzdrževanja ali z brezobrestnim držav. pos sojilom ali pia z državrvo podporo, !ki bi nudila slušatelju vsaj eksistenčni minimum. Naši najiskrenejši prijatelji in pravi re» formatorji učiteljcve izobrazbe so tisti. ki bo= do oživotvorili naš davni in opravičcni po= stulat po Visoki ped. šoli. Vsaka druga urad= na reformatorična akcija, ki bo šla preko tega postulata pa je za nas eo ipso — nei^krena in usodna. Klic po Visoki pedagoški šoli za neka» tere sedaj še ni tako aktualen Ikot bo v ibo» doče. Dobro naj ga zatO; premislijo vsi, ki jim je na srcu naš stanovski poLažaj v prihodnos sti. Bodoče učit. generacije nas bodo sodile in obsodile zlasti v tem p'og!edu.