Slovenci in vlada. (Govor dr. Lavoslava Gregor^ca v 255. seji drž. zbora.) (Dalje.) Gospod pl. Plener je že videl bližali se slovansko zavezo in grof VVurmbrand je zrl Avstrijo razkosano v departemente. A glej, tu pride prav nenadoma rešitelj, ne morda Sobieski II., kakor je bil tedaj zapisan, ampak v prvi vrsti grof Hohemvart, kakor deus ex macbina, ki se je sporazumel z gospodom pl. Plenerjem glede padca grofa TaafTeja. Potem so se pridružili Poljaki in zdaj je seveda bil grof Taafle, njegovo ministerstvo in volilna reforma na tleh. Pal je baš isti trenotek, ko je najmanje zaslužil. Njegova volilna reforma bi bila baS pripravna, da uniči sedanji židovski liberalizem, da odstrani nasprotnike katoliške Avstrije in ustanovnike brezverske šole in drugih verskoliberalnih zakonov, da napravi med narodi mir ter začne pripravljati pot pravi socijalni reformi s tem, da se dovoli pristop v parlament tudi nižjim slojem Ijudstva. To se je preprečilo. Ob jednem je grof Hohemvart ukrenil najhuje, kar se da misliti za nas, s tem, da je zopet postavil na vladno krmilo nemške liberalce. Gospoda moja! Ko bi bil zmagalec grofa TaalTe sam prijel za državno krmilo, ko bi bil on postal predsednik, ali ako bi bil v novi kabinet pozval tudi dva konservativna parlamentnika, kakor so storili Poljaki in Nemci, kar jim ne zamerim, imeli bi se mi Jugoslovani manj spodtikati nad koalicijo. To pa se ravno ni zgodilo. Grof Hohenwart ni postal ministerski predsednik. Zakaj? Tega ne bodem preiskoval. Od konservativne stranke ni prišel noben parlamentnik v kabinet, na Jugoslovane pa se še celo mislilo ni. Zato smo dobili izrecno nemško-liberalno vlado, ministerstvo Plener, imenovano Windischgraetz, drugo izdanje ministerstva Lasser, imenovano Auersperg. Izgovori nekaterih konservativnih listov ne veljajo tu nič. Grof Falkenhavn je gotovo dobrohoten star gospod in gotovo konservativen mož, ali po mojem mnenji je on v tem kabinetu samo konservativen epitheton ornan?, ministerski Ulysses; nasprotno pa se bode grof Sbhonborn nove situvaeije kmalu tako privadil, kakor znata na primer konser- vativni »Grazcr Volksblalt« proslavljatt z »Noue Freio Presse« sedanjo koalicijo ter hvalili kot nckak non plus ultra polotično modrosti. Oslanek pa je v scdanjem kabinetu, in ta je glavni delež, odloeno ncmško liberalen in gospod pl. Plenor njegova duševna glava. Gospod pl. Blener pa je žo per se program, on jo liberalno Manchesterstvo in bojevnik proti Slovanstvu. V dokaz prvega je nam borza in židovsko časopi?je. za drugo pa novi vladni grogram. To je vladalo vescl.je na borzi! »Neue Freie Presse« je pisala: »Imenovanjo gospoda pl. Plenerja je bilo znamenje nikdar pričakova>nega kurznega povzdiga«. Radostno so razglašali židovski listi, da se bode novi finančni minister skoraj pojavil na borzi z novim državnim izposojilom 30 ali 100 milijonov. Jaz menim videti znamenja, da stojimo zopct pred začetkom narodno gospodarske povzdige, kakoršno smo že doživeli pod meščanskim ministerstvom in Lasserjem, imenovanim Auersperg. Poraz seveda ludi nc bode izostal. Pri tej priliki moram omeniti, kako zelo obžaljujem, da se tako malo ozira na razlaganje spoštovanega kolega Schlesingerja. Včeraj je dokazal do pičice, kakošna nesreča nam preti, ako sc sprejme izplačevanje v zlatu. Haec antem initia sunt dolorum. Program, ki ga je razvila vlada, je prav PlenerWurmbrandov. Ljudstvu ni prijazen, Slovanom pa gotovo sovražen. Ze iz njenega kratkega obrisa nameravane volilne reforme se razvidi, da se namcrava inilijone državljanov, ki sedaj nimajo političnih pravic, združiti v jedno skupino, druge skupine pa pusliti pri življenji. Ali ravno ta sislem skupm se jo svoječasno izmislil in izvedel proti nam Hlovanom. Nova volilna reforma, ako pride kedaj k življenju, bode taka, da bode prikladna za nemške libcralco, zato "se mi Jugosiovani ne moremo pridružiti tej koaliciji, da ne bodemo sokrivci tega, kar bodc prišlo. Vlada zahteva v svojem programu od svojih zaveznikov, naj pustijo vsa važnejša politična vpraSanja. To domnevanjc se lahko usili ravnokar nasičenim, ne pa šc stradajočim. Italijani na primer in neniški liberalci so lahko popolnoma zadovoljni, ker imajo koristi od tega, da se njih sodanja politična posest razglasi za ncdotakljivo in da stoje njili prejSnji nasprotniki, ki so zdaj njihovi zavezni prijatelji, njim v bran. Tom braniieljem se torej pripovedujo, naj pustijo v niiru vsa važnejša politična vprašanja. Usiljuje sc jim takorekoč pižkav mir; pozabili naj bi za nekaj časa na programc, zahteve in želje volilcev svojih. Taki poliLični postni zapovedi in taki parlamentarni zapornici se mi Jugoslovani ne moremo udati nikdar. Zabtcva, naj mirujejo veeja politična vprašanja, jo v prvi vrsti le nemškim liberalcem na korist. Pustimo zdaj Poljake v miru. NemSki liboralet pridobijo na času, in čas dobljcn, vse dobljeno. Ti gospodjc so se še-le vsedli v državno sedlo, liočejo se uriti v jahanji, za to pa je ireba časa, in ako jim ga koaliranci puste, bode se vidclo, kako bo neinško-liberalna stranka la čas mnogo previdnejše izkorislila, nego preje, da si vtrdi svoje stališčp. Kadar bodo liberalci dovolj oboroženi. pokazali se bodo v svoji pravi podobi, ler pričoli odkrit boj no samo proti Neneinecm in proti Slovanoin, ampak ludi proti katoliški cerkvi. V tem oziiu se ne smemo udati nikakim iluzijam. Bližajočo nevihto naznanja v ostalem izgovoren, popolnoma nenavaden inolk vladnega progrania o najvažnejšein vprašanji naše države, o vpraSanji narodno jednakopravnosti. 0 tem ni niti besedice v vladnem programu. 0 tein desavouira slovesno sedanja vlada in odkrilo eelo prestolni govor Nj. Veličanstva cesarja, v katerem se z dobroholnostjo spominja narodne jednako- pravnosti. Dne 23. novcmbra vj)ra§al sem začudon: Zakaj sc jo lo izpustilo? Odgovorilo se mi jo slcdečo: V začetku jo bil jeden od.stavok o narodni jednakopravnosti v vladnem programu, ta odstavek pa sc je na prilisek minislra nolranjih del črtal. Možno ,jo, tla se bode tomu ugovarjalo, zato pripomnim takoj, da sem izvedel to notico po posrcdovanji odli(":noga člana čeSkpga vcleposcslva. Ta odslavck sc jo loraj či-tal ali sploh popolnoma izpuslil, in to je prav značilno za cclo situvacijo, v kakoršni smo zdaj. Mi Slovani imaino toraj pravico, sklepati in mislili, da se vidi tej vladi važno vprašanje o narodni jednakopravnosti že rešono, scveda v zmislu gospoda pl. Plencrja in grofa Wurnibranda, znancga predlagalca noinSkega državnega jezika. Kakoršna je ta rešitev, o tem sem naSel prav intcrcsanlen komentar v >Grazor Tagcsposl«, ter ob jednem pripomnim, da je to journal grofa Wurmbranda. Ali vendar jo tako! Tu je — in prosiin za dovoljen.jp, da smem prečitati dotično mesto — v številki z dne 29. novembra 1893, tikajoee sc izjave .Tugoslovanov. »Gospodom Jugoslovanom ni nič do jednakopravnosti. ampak tlo zatiranja Nemcev. Nobenemu Jugoslovanu, nobenemu avstrijskemu Slovanu v obče se ni troba borili za jednakopravnost, ker avstrijsko Slovanstvo jo iraa žo davno. Dovolila se jim je v državnih zakonih in mnogoletna praksa jira je odstopila dozvolo, ki daloč prosegajo mejo pravice. V kolikor Slovan zabteva, kar mu gre po zakonu in pravici, se ne sme nič vcč pritoževati. Nemci žrtvujejo mnogo s tem, da dovolgo politiko mirii in imajo popolno pravieo zahtevati odškodnino za neizrekljivo škodo, kalerojim jc povzročil ncsrečni sistem grofa Taaffeja. Bilo bi sarao pravično, ako bi jo dosegli«. (Konec prih.)