Politični ogled. Deželni zbor štajerski se ne sili z delom. Seje so le malokedaj, in kadar so, trajajo tako kratko, da se poslanci komaj medseboj pozdravijo. Slovensko ljudstvo torej nič ni izgubilo s tem, da so njegovi poslanci izstopili iz deželnega zbora. NemSki konservativci in deželni odbor so vložili v deželnem zboru volilne preosnove. A nobena ni za Slovence sprejemljiva, v obeh se kaže mržnja do Spodnještajerskega Ijudstva. V prvem predlogu je, da le nekai omenimo, za Spodnještajersko določen le en nov poslanec, a Gornji in Srednji Štajer bi dobila vsaj po dva. Ta določba je izvanredno predrzna in za nas Slovence naravnost žaljiva. Kajti Spodnji Štajer v vseh rečeh, ki govorijo za pomnožitev poslaniških mest, visoko nadkriljuje Srednji, posebno pa Se Gornji Štajer. Spodnještajersko ljudstvo je povprečno mnogo, mnogo bolj omikano nego nemSko in plačuje več krvnega davka, kajti to je znano, da na pr. Gornje Štajerci niso ravno Iepe in brhke postave. A vendar nemški poslanci hočejo, da mi naj dobimo le enega novega poslanca, Nemci pa štiri. To je pravica! Vse kaže, da žaljenja za nas Slovence ne bodo prej nehala, dokler ni Spodnji Štajer ločen od Srednjega in Gornjega Štajerja. Delajmo, da se to prejkoprej zgodi! Proti italijanskim vinom, se je oglasila katoliško narodna stranka na Kranjskem. Posl. Zitnik in tovariši so vložili v dež. zboru kranjskem samostalni predlog, naj se osrednja vlada pozivlje, da pri bodočih obravnavah glede nove carinske in trgovinske pogodbe z Italijo ne vsprejme takozvane vinske klavzule, marveč primerno zviša carino od italijanskih vin. Volitve za tržaško okolico so žalostno izpale. Slovenci so izgubili prvi okraj, kjer je zmagal Italijan Banelli proti Slovencu dr. Abramu. V drugih okrajih so sicer zmagali Slovenci, a tudi italijanske manjšine so, razven v tretjem okraju, znatne. Prirejajmo shode, razširjajmo časnike, da si štajarski Slovenci pribore povoljne uspehe za prihodnje voUtve. Poljedelska šola v Pazinu. Poljedelstvo v Istri je jako zanemarjeno, kar je spoznala tudi vlada. Zato se je obrnila do dež. odbora istrskega z vprašanjem, ali bi ne bila umestna v Pazinu poljedelska šola s hrvatskim učnim jezikom. A dež. odbor je v svoji gorečnosti za blagor prebivalstva odgovoril, da šole ni treba. Tega bi ne verjeli, ako bi se na Štajerskem ne godilo Slovencem ravno tako! Ali bode vendar vlada uvidela, da so italijanski mogotci sovražniki blagostanja liudstva ? Take razmere kriče do neba in skrajni čas je, da jim vlada konec stori. Izgon Slovanov. Iz Berolina prihaja poročilo, da okolu 100 čeških delavcev mora zapustiti Rotenbach pri Gottesbergu vsled določila vladnega zastopnika. Prusi se naSe vlade prav nič ne boje, ker samo grozi ob takih nasilstvih, a ne povrača z istim orožjem. Bolgarski knez Ferdinand se baje v kratkem poroči z rusko veliko kneginjo Heleno in bo prodal v to svrho tudi vero svojih očetov ter prestopil v pravoslavno cerkev. Ge postane to tudi resnica, si Bolgarska, posebno pa še njen knez, ki tako neznačajno baranta z verami, sicer nič ne pridobita, pač pa Rusija. Ona bi dobila s to ženitvijo velik upliv na Bolgarsko in cel Balkan. Evropski politiki pa bodo imeli zopet en dokaz več za trditev, da si Rusija s svojo slovansko politiko na Balkanu pridobiva vedno trdnejša tla. Avstrija pa izgublja vsled svoje ponemčevalne politike ves upliv. To nemStvo in ponemčevanje je nesreča za Avstrijo! Zopet anarhističen napad. Na kolodvoru v Bruslju je predzadnjo sredo popoludne valeskega princa, prestolonaslednika angleškega, napadel 16-letni anarhist Sipido. Dvakrat je ustrelil na princa, a ga ni zadel. V stanovanju napadalca, katerega so takoj prijeli, našli so mnogo anarhističnih spisov. Naš cesar bo šel začetkom maja v Berolin, da bo navzoč pri slovesnosti, s katero se proglasi nemški cesarjevič polnoletaim. Spremljal bo ga minister zunanjih stvari, grof Goluhowski. Nemški listi pišejo, da se bosta naš in nemSki cesar pri tej priliki pogovarjala tudi o Rusiji, ki dobiva na Balkanu, posebno v Bulgariji, vedno več upliva. Toda to ni verjetno, in nemški listi si bržčas to želijo, o čemur sedaj že kakor o gotovi stvari pišejo. Rusi častijo Slovenca. Letos obhajamo Slovenci stoletnico rojstva velikega slovenskega pesnika dr. Fr. Prešerna. Z nami obhajajo ta spomin tudi drugi slovanski narodi. Celo veliki ruski narod časti našega pesnika, in predkratkim se je priredila Prešernu v čast velika slovesnost v Petersburgu, ki se je sijajno obnesla. Veliki narodi nas torej slavijo, naši ljudje pa se nekateri še vedno sramujejo slovenskega jezika in imena. Zaslepljenost vseh zaslepljenosti! Vojska v Južni AMki. Buri vedno vznemirjajo angleškega generala Robertsa, ki čaka v Bloemfonteinu na nove konje in zimsko obleko za svojo armado. Konji so došli sicer te dni preko morja v Kapstadt, a vsled vožnje zmučeni še ne bodo tako hitro za rabo. Buri se upajo že jako blizu Bloemfonteina, tako da je general Roberts moral začeti misliti na majhne utrdbe. A s svojimi vojskovodji imajo Buri nesrečo. General Cronje je ujet, poveljnik Joubert mrtev, in sedaj se poroča, da je Sel generalnega štaba Villebois Maureil ubit, ker se je upal preblizu večje angleSke čete.