PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Lptn H čtov - Ppna S Mr - 3 inrmllro - 5 Htn Poštnina plačana v gotovini TRST OAtrfolr 9 lanuaria 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št 1 - L wo j siev. va bena a »r - a jugonre - a ain spevne m abbon . Post«ie t n a i, četrten, y. januarja Tel žt; Ur 9380ft 93S08. Upr 93807 Rokoplsi ^ ne v^jo TRŽAŠKO LJUDSTVO ZAHTEVA ODLOČNE UKREPE Enotna demokratična fronta borcev za novo svobodo je danes v Trstu stvarnost, ob katero se zaman zaganjajo. Razni politiki lahko zavijajo svcje c lic- v učene in. težko razumljive besede, preprostega ljudstva pa ne morejo preslepiti. V av°j'i preprostosti > najd« ljudstvo Pravilno razlago za dogodke, ki bi j-h določeni krog; radi piika-2al* v drugačni luči. Za naše ljudstvo je jasno, kam toerijo ljudje, ki kopičijo o roj. e v Trstu in v coni A kakor so si v tvesti resnosti polcžaja, k se Zvezi z najdbo tolikšne količine '■tja na sedežu Zavoda za socialno zavarovanj« stavlja pred n®šo jn svetovno demokratično javniet. Spričo nastalega položaja bi bito naivno in neumno od našega ljudstva pričakovati drugačno *°6bo, kakor izhaja iz številnih resolucij, ki jih r.aše ljudstvo naslavlja na Zavezniško vojaško upravo. Naše ljudstvo je preveč Prestalo, da bi se dalo premotiti. Za naše ljudstvo je Zavezniška vojaška uprava neposredno odgovorna za to, kar se dogaja v Trstu in v coni pod njeno upravo, ker j«1 vse posledica tako zvane «ne pristranske* politike vojaške uprave same. Tako pravi prebivalstvo na-brežinskega okraja v pismu naslovljenem Zavezniški vojaški upravi, med drugim sledeče: c Danes je lahko vsem jasno, da je «nepristranska* politika Zavestli-tke vojaške uprave privedla do svobodnega izražanja in širjenja fašistične ideologije. Vsak pošten človek še lahko prepriča, kdo hote ponovno prelivati kri na triaških ulicah. Medtem ko preiskujejo antifašistične ljudske ustanove (zadnji primer Krmin; op. ur.) in zapirajo antifašiste, uživa domača, reakcija podporo italijanskih reakcionarnih krogov in pnpravlja ponovno fašistični napad d’Annunzijevega kova. Ljudstvo nabreimskega okraja ogorteno protestira in zahteva, da enkrat za vselej konta taka politika, ki daje motnost strahovanja in oboroženih napadov na tukajšnje prebivalstvo, ki ai želi miru in bratskega sožitja. V zvezi z odkritjem orožja na Zavodu, za socialno zavarovanje zahteva resno in odločno preiskavo, ker je ta slučaj vezan z ostalimi in nedvomno povezan z visokimi reakcionarnimi krogi v Italiji.» Podobne ugotovitve vsebuje protestno pismo, ki so ga vaščani iz Konkonelja naslovili na Zavezniško vojaško upravo. Tud; zanje je jasno, da prihaja orožje iz Rima, ker se reakcionarni Rim ne more odreči plenu iz prve svetovne vojne. Kopičenje orožja v Trstu in v coni A predstavlja *t’pi{no metodo fašističnega nasilja — pravijo Kontoveljci — Poljska Ima pravico urejati svoje notranje zadeve brez tujega vmešavanja New York, 8. — Komentator 11-sta M.», bivši glavni ravnatelj Lnrre La Guardia, ostro kritizira ZDA in veliko Britanijo zaradi nepotrebnih m neupravičenih protonov, katere so poslale poljski vla. di spričo volitev. La Guardia piše, da z nepravilnim prikazovanjem stvari skušajo zakriti dejstvo, da so v današnji Poljski koalicijski vladi zastopane Vs- velike poljske stranke in da je Poljska vlada razvila veliko delavnost m dosegla vidne uspehe pri obbnovi dežele. La Guardia obsoja protipoljsko Propagando, ki jo 6edaj vodijo m Priporoča prijateljstvo s Poljsko. Sedaj m čas za ustvarjanje nesporazumov, piše La Guardia. Sedaj ni eas, da se neti sovraštvo pro-li poljskemu narodu. Sedaj je čas, da pridemo do splošnega sporazuma in sodelovanja. O volitvah piše La Guardia, da to na podlagi poljskega volivnega zakona na Poljskem mnogo laže *ajamčiti neodvisnost kandidatov, toin bo odgovori upornikom London, 8. — Pričakujejo da bo Bevin podal 21. januarja pred parlamentom poročilo o britanski zu- V zahodni Nemčiji velja še Hitlerjeva amnestija Pariz, 8. ONA. — Kot poroča pariški list v Le Monde*, je nemško kot v državi New York. Tudi če mi- sodišče v Freiburgu na francoskem sli Mikolajčik, kakor je treba pričakovati, zanikati pravilnost volitev, menim, da se mora to pripisati pritisku, ki ga na Mikolajčika izvajajo tuji krogi; pri tem ne mislim izvzeti vlad, ki so izven poljskih meja. Diplomatski predstavniki na Poljskem se vmešavajo v stvari, ki se njih ne tičejo, vedno sem dejal, da bi bilo mnogo bolje, ko bi se veleposlaniki brigali za koristi svojih lastnih držav, namesto da bi se vmešavali v politiko države, v kateri so akreditirani. Stalnost na Poljskem Je neobhod-no potrebna za mir v Evropi. Poljska ima pravico urejevati svoje notranje zadeve brez tujega vmeša, vanja. Poljski narod Je odločen, da si uredi svojo državo na demokratični podlagi in to bo tudi dosegel. Poljski narod bo uresničil svoje tež. nje in bo prispeval svoj delež k zagotovitvi miru. Amerikanci - UHRRA - Horltiy Washington, 8. — Organ ameriškega Kongresa industrijskih organizacij, škem Primorju gradijo veliko elek- j trično centralo, ki bo med največjimi v Jugoslaviji m bo oskrbo-vala z električnim tokom vse Hrvaško Primorje in Gorski Kotar. Elektrificirali bodo tudi električno progo Zagreb-Sušak. Filmska šola v Jugoslaviji Beograd, 8. - Tanjug — V aprilu bo prijela delovati šola za filmske igralce in rešiserje. Tečaji za filmske igralce in režiserje bodo trajali dve leti. V šoli bo tudi praktično gledališče za recitacije. Velika hidrocentrala v sovjetskem Azerbajdžanu Moskva, 18. V kratkem bo odpotovala v sovjetski del Azerbejdžana sovjetska znanstvena delegacija, da bo opazovala tam ogromna razstreljevanja, ki bodo po svoji eksplozivni moči spominjala na potres. ★ KOPENHAGEN. ratifikacijske listine 8COCCIMARRO : Ognjišča nacionalizma ki jih trenutno oživljajo, je treba zatreti Florenca 8. — Vsedržavna konfe- sperijevim odhodom v ZDA je de-renca komunistične stranke Italije j jal, da so v Italiji ljudje, ki zaradi nadaljuje svoje delo. Med raznimi \ svojih lastnih interesov in privlle-govorniki je finančni minister Scoc-1 gijev želijo tuje zaupnlške uprave v cimarro obsojal delovanje konser- državi, pri čemer bi ee tudi odrekli vativnih krogov. V zvezi z De Ga- neodvisnosti. Toda komunisti, je nadaljeval Scoccimarra, ne branimo nobenih privilegijev in zahtevamo popolno nedvisnoat naše dežele. V teim oziru ne bo mogoč noben kompromis. Zahtevamo tudi politiko miru in neodvisnosti za vse narode In ravno zaradi tega zahtevamo, naj se čimprej pogasijo ognjišča nacionalizma, kj jih umetno poživljajo na naši vzhodni meji. Želimo neposrednih pogajanj z Jugoslavijo, kajti italijansko in jugoslovansko ljudstvo morata bratsko sodelovati. Washington, 8. — De Gasperi je priredil tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da prosi v Ameriki to, kar je neobhodno potrebno, da zagotovi italijanskemu ljudstvu hrano do žetve, premog in drugo blago. Dejal je tudi, da ga je Byrne-sov odstop presenetil, da pa mu je Byrnes tudi po odstopu obljubil, da je voljan pomagati Italiji. De Gasperi je nato odgovarjal na vprašanja, in med drugim izjavil, da si Jugoslavija želi razgovorov, Izmenjali so j ki jih Italija ne more sprejeti. Iz-o trgovinski boljšanje obojestranskih stikov pa tisoč funtov šteriingov za uporabo j pomorski pogodbi med Dansko i ” dfieU _otrebno ----------------—■> —*— ‘in Sovjetsko zvezo. 1J francoskih ladij med vojno. Ugibanja o Byrnesu „New York Herald Tribune" govori o Trumanovi nespretnosti New York, 8. — Byrnesov nenad-, mesecih general Marshall že četrti PANAMA SE OPIRA amer.škim strateškim načrtom, na njen račun nunji politiki, zen 8«, da namerava | ski regent, na ameriškem okupaclj-nepasredno odgovoriti parlamen- s kem področju na Bavarskem Po-tarnim upornikom, ki niso hoteli trdilo o Horthyjevem bivališču je glasovati za zaupnico vladni zuna- nedavno prinesel švicarski list hjl politiki. «Schwozer Illustrierte*, ki Je poro- čal. da Horthy živi v največjem razkošju, obdan od kopice sorodnikov in prijateljev v Weulheimu pri Monnkovem. Nastanjen je v velik1 vllii in n« razpolago so mu trije služabnik’. Za prehrano In obleko za vso družbo skrbi UNRRA. antisemitizma v Angliji London, 8. — V Angliji opažajo vznemirljiv porast prot.liidovskih tobruhov. V preteklih tednih to zabeležili številne poizkuse požiga sinagog. Številni 2tdi so prejeli gro-pisma. Angieil naj se takoj umaknejo Iz Egipta KAIRO, 8. — Revija »El Ikhvan Muahmin* objavlja odprto pismo Voditelj« mohamedanske bratovšči-n« Hasaana El Banna na ministrskega predsednika. Pismo pravi: »Ker j« očitno, da nimajo Britanci nobenega remnega namena, upoštevati egiptovske narodne zahteve, ugotavlja mohamedanska bratovščina, da nima Egipt nobene potre-be ne po britanskem sodelovanju, ne po njihovem prijateljstvu. ‘Pripravljena je uporabiti vsako sredstvo za uresničenje naših narodnih teženj*. P.amo zahteva od Angležev takoj-umik z egiptovskega ozemlja. šen Ce se pa Britanci ne bi hoteli umakniti, naj ee predloži problem OZN to zagotovi javnemu mnenju polna svoboda izražanja brez strahu Pred posledicami. Ameriška pomoč Nemčlil Washington, 8. — Ameriško vojno ministrstvo je izdelalo nov načrt za redne dobave ameriškega, žita Nemčiji1, V tem rtesecu bo odplulo 29 ladij s skupnim tovorom 195 tisoč ton žita, in 8« tsož ton moke za. ameriško zasedbeno področje. Pretekli mesec so poslali 243.160 ton Sita in 25.969 ton moke. Prevozniška stavka v Londonu London, 8. — Danes je začelo stavkati 900 uslužbencev poštnih ambulant. Pridruž-li so se stavki uslužbencev londonskega prevozništva. Sedaj stavka nad 6.000 uslužbencev prevozništva, ker se pogajanja o mezdah jn delovnem urniku vlečejo brez uspeha že devet mesecev Danes Je število stavkujočih nameščencev pri prevoznih podjetjih naraslo na 14D00 in ni še nobenega upanja, da se bo stavka končala. VVashmgton, 8. - ONA — Zanesljiva poročila, ki prihajajo v Washmgton, kažejo, da vlada v republiki Panami- velika vznemirjenost zaiadi poizkusov ZDA, da ohranijo svojo kontrolo nad vojaškimi bazami, ki so jih tam zgradili med vojno. Panamsko vlado podpira v odporu proti ZIJA vse prebivalstvo. Pro-'.ameriško čustvovanje zavzema ie neviden obseg. Zaradi tega je stališče panamske vlade v toliko močnejše pri pogajanjih, ki so Jih pričele ZDA, da bi dosegle svoj cilj. Po dogovoru z dne 18. maja 1942 je Panama dovolila ZDA zgraditev baz na svojem oeemlju zaradi skupne obrambe Panamskega kanala. Po tem sporazumu Je bilo zgrajenih mnogo strateških naprav, ki bi morale biti izročene Panami leto dni po končanih sovražnostih. Toda 31. avgusta 1946. — dan pred potekom roka, ko bi se morale amemke sile umakniti, so ZDA zahtevale odlog in izrazile željo po pogajanjih, ki bi jim zagotovila atalno posest nekaterih izmed teh oporišč. Medtem so bile nekatere manjše naprave izročene Panami. O preostalih 30 velikih utrdbah m napravah pa se vodijo dolga pogajanja med ZDA in Panamo, ki se še nadaljujejo. Uradniki zunanjega ministrstva so kot običajno zelo molčeči glede napredovanja razgovorov. Zadnje poročilo je bilo objavljeno 12. septembra. Trenje med. ZDA in Panamo je postalo očitno na zasedanju Varnostnega sveta OZN v Lacces Suc- Medtem se širijo po Panami vesti, da pripravljajo tuji agenti državni udar, ki bi prisilil Panamo k večji popustljivosti naspvoti ameriškim zahtevam. Truman o ..dinamičnem gospodarstvu" ZDA Washington, 8. — Predsednik Truman je danes predložil kongresu svoje prvo letno gospodarsko poročilo, ki vsebuje predsednikov načrt za narodno in mednarodno politiko ZDA v letu 1947. Predsednik Truman je nadalje omenil ((življenjski pomen» zunanje trgovine in naložb kapitala v tujini za «ohranitev dinamičnega gospodarstva* ZDA, ni odstop je vzbudil po vsem svetu, zlasti pa v ZDA, veliko presenečenje. Največji listi objavljajo to vest z velikimi črkami na prvi strani. Ameriški listi poudarjajo svoje presenečenje in menijo, da pomeni imenovanje generala Marahalla o-benem tudi znak, da je on verjetni naslednik na predsedniškem mestu, če bi Truman umrl ali odstopil. To poudarja posebno republikanski tisk. Uvodniki ameriškega tiska Imenujejo Byrnesov odstop «dokaj skrivnosten*; ne «New York Times*, ne «New York Herald Tribune*, ne ostali listi ne najdejo zadovoljive ' razlage. «New York Herald Tribune* piše, da je Byrn.es nedvontno utrujen, toda ta utrujenost je hkrati sijajen diplomatski izgovor. List se vprašuje, ali niso morda nastale razlike v Trumanovem in Byrnesovem stališču o Wal-lacevi aferi. Oba vel'ka ameriška lista se strinjata v presenečenju zaradi trenutka, ki ga je Byrnes izbral za odstop. «N. Y. Herald Tribune* zatrjnje. da to pomeni, da v ameriški vladi nekaj ni v redu; Pravi nadalje: «Javnost bo težko pozabila predsednikovo nespretnost v Wallacevi zadevi in se bo nagibala k mnenju, da gre zdaj spet za kakšno podobno nespretno potezo*. List izraža nato vznemirjenost, ali ne bo ta nenadna sprememba prispevala k spremembi ameriških odnošajev z ostalim” svetom. »N. Y. Times* pravi, da Je v 26. TEROR V GRČIJI SE ST0PNJU1E Gladovna stavka v policijskih zaporih Atene, 8. — V zadnjih dneh se teror v Grčiji stopnjuje. Policija je izvajala preiskave in množične aretacije v atenskih predmestjih kot v Ghiziju, Poligononu, Exar-hiji, GUdi in Plahi. Preiskave in aretacije so trajale vse do 6. Januarja dopoldne. Ze prvi dan so aretirali nad dvesto ljudi, mer njimi voditelja radi-kalne-dcmokriatične stranke, ki je vključena v Eam, Papakristua. Aretirance so zbrali pri 9. polic. ces dne 14. novembra 1946. Takrat j komisarijatu v policijskih zaporih, je dr. R. J. Aliaro, panamski zuna- i Vsi aretiranci so napovedali gla- nji minister, protestiral proti na- dovno stavko v znak protesta pro- merl ZDA, da vključijo področje ! ti "nezakonitim aretacijam. okoli Panamskega prekopa v nam nesamostojnih ozemelj. en- Gospodarski problemi v ZDA KRIZA TRKA NA VRATA Med ameriškimi pod;etji se širi vznemirjenost zaradi stalnega upadanja prodaje tudi proizvodov najširše potrošnje. Podjetniki ter veliki in mali proizvajalci te počasi zavedajo, da se pričenjajo 'pojavljati prvi enaki tako gro-eeče gospodarske krize. Radijski aparati na primer te kopičijo v trgovinah in če odštejemo bc&ične nakupe, te povpraševanje znatno manjše od Ponudbe, kajti ameriški industrijski stroj proizvaja danes 140% predvojne produkcije. Do-*iej ni nobene kontrole nad pro-dukcijtkim ritmom; odgovorni krogi obupno iščejo izhod i* Preobilice. Ko je Philipp Miirrag, pred-scdntk CIO. clcjal, da bf poiratek n° jprodukcijslio raven u 1940 pomenu brezposelnost za 19 milijonov delavcev, je v preprostih besedah izrazil moro, ki tlači ameriške delavce, pa tudi indit-strijce in celo samo vlado. Ni težko razložiti, kaj se dogaja v ameriškem gospodarstvu. Vte nam obširno razkriva poročilo gospodarskega strokovnjaka Roberta Nathana. To poročilo pravi med drugim: uRealna mezda se je od leta 1945 znatno manjšala in milijoni družin, ki so prisiljene živeti z zelo nizko mez do, so praktično izključeni iz trga. Dobički trustov so te povečali za 50%; da bi se mezde prilagodile življenjskim stroškom, bi morale porasti za najmanj 21%.» Poročilo ugotavlja, da bi indu-strijci megli povečali mezde, ne da bi spremenili cene, kar je edino sredstvo, ki lahko omogoči ameriškemu ljudstvu nakup tega, kar proizvaja industrija v nenehnem ritmu. Po drugi strani pa tisk, ki je v delodajalčevih rokah, kategorično zatrjuje, da zvičanje mezd ni mogoče in da je nevarnost, da delavske zahteve pripeljejo deželo do inflacije. Kampanja ameriških delavskih množic se je začela z razgovori med predstavniki treh največjih industrijskih organizacij, jeklarske, avtomobilske ih električne. Na sestanku v Pittsburgu so sindikalni voditelji ugotovili, da je zvišanje mezd popolnoma izenačilo že višje zvišanje cen, da so prihranki delavstva skoraj Izčrpani in da je množina neprodanega blaga dosegla že vrednost 8 milijard funtov šteriingov. Ta vrednost stalno narašča. Vse to kaže, da bi ljudstvo za n.ikup vseh teh nakopičenih zalog potrebovala vri denarja. To- I Pred to teroristično kampanjo Iso izvršili številne umore fašistični da amerjški delavski razred dobiva samo pičel del narodnih dohodkov. Vsa borba delavcev v letu 1947 bo osmerjena v zvišanje mezd. Rudarji bodo zahtevali tudi boljše delovne pogoje. Stališče ameriških 'podjetnikov, tiska, kongresa in same vlade, poskuša zanikati zaključke Na-thanovega poročila. Zdi se, da nimajo odgovorni krogi nobenega namena, da b.i odstopili delavcem del ogromnih dohodkov, ki se stekajo v žepe velepodjetnikov. «New York Times» objavlja dolgo vrsto člankov, ki bi naj dokazali, da bi povišanje mezd pomenilo tudi povišanje cen, in da industrljicl ne morejo razsipati več denarja za mezde. Državtlo udruženje industrijcev vrši preko tiska močno kampanjo, ki naj prepriča ameriško javno mnenje o rečenem. Veliki listi so se okoristili s stavko rudarjev in pričeli z novo kampanjo proti delavcem, }>ri čemer prikazujejo sindikalne organizacije kot naj- elementi .organizacije Xitos. V noči a. januarja so Xitosi s pištolo ubili demokrata Puladisa in njegovo sestro v njunem stanovanju. Isti noči so v predmestju Ku-kaki ubili 77 letnega Konda Konstantinova, čigar sinova sta se borila v vrstah Elasa. V drugih mestnih predelih so Xitosi istega dne ranili mnogo drugih ljudi, med njimi neko ženo in mlado deklico. Kot vedno tudi, tokrat oblasti niso ukrenile ničesar proti tem umorom. Minister javne varnosti Kal-kadis poskuša te zločine opravičiti z ižjavami, da gre samo za osebno maščevanje. zunanji minister. Tako nagle spremembe, dodaja list, so malo ugodne v času, ko bi bila državi potrebna stalna zunanja politika. V ameriških krogih menijo, da bo Marshallovo imenovanje spravilo ameriško politiko v večjo nevernost, da zapade pod vojaški vpliv, ki ga zaslopajo Eisenhower, Marshall in Bradley. Iz Pariza poročajo, da je Byrne-sov odhod vzbudil znatno presenečenje v diplomatičnih krogih. Nekateri domnevajo, da gre za taktiko demokratske stranke zaradi republikanske večine v kongresu. , To vzbuja mnenje, da je njegova l stranka postavila Byrneaa v rezervo. Tudi v Washingtonu domnevajo, da vidi večina republikancev kot zunanjega ministra raje Marhalla, ki n« pripada nobeni stranki, kot pa demokrata Byrnesa. Nekatere obveščene osebnosti v Washingtonu govore o te»n;i zvezi med odstopom senatorja Barucha iz komisije za kontrolo atomske energije in med nenadnim Byrne-sovim odhodom. Razočaranje v Rimu Rimski tisk sicer še ne komentira Byrnesovega odstopa, toda naslovi govore o nenadnem preobratu v Washingtonu in o politični krizi v ZDA. Listi se tudi vprašujejo, kakšni vzroki so privedli Trumana, da je sprejel Byrnesov odstop prav v trenutku ko se de Gasperi mudi v Washingtonu. Listi objavljajo vesti o De Gasperijevem sestanku z Byrne«om in poudarjajo, da so izjave bivšega zunanjega ministra zaradi tega dogodka samo dvomljive vrednosti. MllitarSsaciJa ameriška diplomacije! V nekaterih ameriških krogih pričakujejo radikalne spremembe v ameriškem zunanjem ministrstvu in v diplomatskih predstavništvih. Med drugim pričakujejo tud. odhod Byrnesovega namestnika Deana Achesona. Nadalje menijo, da bo dosedanjega veleposlanika na Kitajskem, Leightona Stuarta nadomestil generad Wedemayer. IV splošnem predvidevajo uvedbo številnih vojaških osebnosti v ameriške diplomatsko službo. Byrnes pa je srečen... Na svojem zadnjem sprejemu v Beli hiši Je Byrnes na vprašanje, kako se počuti pri umiku iz političnega življenja, odgovoril: »Užil* sem dva srečna dneva v svojem življenju: dan, ko sem bil imeno- van za mini ,tra In dan, ko sem odstopil.* Londonski vladni krogi izražajo obžalovanje zaradi nepričakovanega Byrneaovega odstopa, hkrati pa zadovoljstvo zaradi imenovanja generala Marshalla za njegovega naslednika. Angleži »i obetajo, da bodo mogli z njim lepo sodelovati. Sena! je odobril Marshallovo imenovanje Zunanjepolitični odbor ameriškega senata je soglasno odobril odlok predsednika Trumana, ki postavlja generala Georgesa Marshalla za Byrnesovega naslednika. Resna nevarnost ameriškega Izkoriščanja bede London, 8. — List «Evenin,g Standard* objavlja ostro kritiko ameriške pomoči Evropi. List opozarja, da je Unrra končala delovati in da bo v bodoče Amerika sama odločevala, katerim državam je treba nuditi pomoč, ter piše: »Nova ameriška politika vsebuje resno nevarnost, kajti Unrra ni delala iz živil političnega orožja in se ni okoriščala z veliko potrebo po živilih, da bi se vmešavala v politične zadeve kakršne koli države. Poljska in Jugoslavija sta prav tako potrebni pomoči kot Grčija &15 Avstrija. Nova politika, ameriške pomoči pa bo samo sejala klloe mednarodnega razdora, če bo iskala spremeniti Unrrina načela glede pomoči s «kuhinjsko politiko*, ki razde ljuje samo »ljudem dobre volje*. Evropa v objemu mraza Beograd, 8. — Po poročilu Tanjuga traja še vedno mrzli val, kt je preplavil Jugoslavijo. V Beogradu so včeraj zabeležili 20 stopinj pod ničlo. Zaradj velikih snežnih zametov, so morali prekiniti večino avtobusnih prog. Množina ledu na Do-navi in na Savi se stalno veča. Zaradi tega je bil ves rečni promet popolnoma ustavljen. Tudi na Nizozemskem je danes prišlo zaradi ostrega mraza do zastoja v rečni plovbi. V raznih prekopih, ki naglo zamrzujejo, je blokiranih nad 500 ladij, namenjenih za prevoz premoga. Ce bo mraz še trajal, kar je zelo verjetno, bo notranji promet po rekah in kanalih popolnoma zamrl. Amsterdamu grozi zmanjšanje industrijskega delovanja in pomanjkanje rezerv premoga za kurjavo. Na Češkoslovaškem so električne centrale zaradi pomanjkanja premoga in zaradi posledic nemške zasedbe tudi pričele čutiti posledoe mraza. Nekateri predeli Prage so že dva dni v tem; zaradi zmanjšanja električnega toka. Tudi po vsej državi so morali zmanjšat, do. bavo električnega toka. Zaradj odjuge se Je v Angliji temperatura zvišala v primeri s ponedeljkom, toda stalno pršenje in megla ovira železniški promet. Dane« pred zajtrkom so po vsej Vel'ki Britaniji še bolj skrčili dobavo električnega toka. , večjo nevarnost »a državo. Manjka še glas novega ameriškega kongresa, ki se je te dni sestal v Wasliingtonu: 80. kongres je najbolj reakcionarni, kar se jih spominja ameriška zgodovina. To, kar so republikanski poslanci zagovarjali v zadnjih mesecih, se bo skoraj nedvomno spremenilo v zakon. Namen takih zakonov pa bo največje nasprotovanje delavstvu In uničenje vseh njegovih demokratičnih pridobitev. Ameriški industrijski krogi gojijo velike nade glede zakonov, ki jih bo novi kongres po vsej priliki rade volje sprejel. («Daily Workcr» - London) Južnoafriški domačini Neki južnoafriški misionarski list je nedavno objavil odgovor Johannesburga in Pretorije, ki trdi, da postopajo Z južnoafriškimi domačini z vso vljudnostjo, in da je .vsaka kritika zaradi patra Fiikinsa na izjavi škofa iz njihovega slabega poloima ten- denciozna in «ig nor antska*. Pater Firkins podrobno opisuje obžalovanja vredne učinke dela, ki bi ga lahko imenovali 'prisilno in ki ga morajo izvrševati domačini daleč od svojih družin. Pater Firkins govori nadalje o neštetih procesih proti domačinom zarcuf. najmanjših pregreškov, kar vsekakor ne zmanjšuje kriminalnosti, marveč povečuje zatiranje. Vladna brezbrižnost na vse načine ovira domačinske predstavnike v raznih svetih in odborih, ki morajo čpkap na uresničenje svojih skromnih zahtev tudi cela leta. One redke misionarje, ki hočejo pomagati zatiranim in prikazati vladi položaj v vsej nevarni resničnosti, imenujejo politične agitatorje. Tak položaj ustvarjajo oni, ki proglašajo mir in pravičnost, obenem pa dovoljujejo neverjetne krivice, W te dogajajo domačinom. X«Daily Worker» . London) Bosonoga Gandhijeva pot Kalkuta, 8. — Gandhi je pričel potovanje po vzhodni Bengaliji, kjer bo obiskal vsak dan eno vas, da propagira spravo v Indiji. Gandhi potuje bos. BRUSELJ. — Na podlagi dogovora, ki so ga sklenili belgijska vlada in ameriške oblasti v Nemčiji, bo odšlo 20.000 oseb, po večini baltiškega porekla, iz ameriškega področja Nemčije na delo v belgijske premogovnike. Moutet odklanja pogajanja z Viei-namom Hanoi, 8. — Francoski minister kolonij« Moutet je davi iz Saj-gona odpotoval z letalom v Pariz. Poročevalec vietnamske vlade je izjavil, da so bili Moutetu predlagali nadaljevanje pogajanj, da pa jih je odklonil, dokler ne predloži poročila vladi. Moutet je v nekem govoru pq saigonskem radiu izjavil, da ne more storiti drugega nego pustiti, da*se. vojaško stanje razvija, dokler ne bo vzpostavljena varnost za promet. Dodal pa je, da upa, da bodo čimprej dosegli tudi politično rešitev. Iz Hanoia poročajo, da so se v Nam Dinhu vršile srdite borbe med francoskimi padalci in vietnamski- mi vojaki. Francoski vojski je šale po dolgi borbi uspelo osvoboditi francosko posadko, k* je bila v mestu obkoljena. Na drugih ppdrcčjih so bili le manjši spopadi. S KRATKE PARIZ. — Joliot in Irene Ouiie sta iz Pariza odpotovala v Varšavo, kjer bosta preučevala vprgšanje obnove poljskih knjižnic. ANTWERPEN. — Pristaniški delavci stavkajo že dalj časa. Sedaj se predstavniki stavkujočih pogajajo z ministrskim predsedrikom za prenehanje stavke. ŠANGHAJ. - Zopet »o odprlj sovjetsko radijsko postajo v Šanghaju, «Glas sovjetske zveze*. Oddajala bo samo v ruščini. ANKARA. — Transjordanski kralj Abdullah Ja prispel v Ankaro, kjer bo gost predsednike Inonija. LONDON. — Neki filatelistični komisiji so prodal; za 280 funtov šteriingov znamko rumene barve za tri lire. ki je bila izdana leta 1860 v Toskani. FRANKFURT. — Na sodišču za dcnacifikaoijo v Niinbergu je eksplodirala bomba, k) je popolnoma uničila razpravno dvorano. LONDON. — Objavili so podrobnosti novega regulacijskega načrta za Veliko Britanijo. Namen načrta je uvedba novega sistema za gradbeno delovanje v mestnih središčih in poljedelskih področjih. NEW YOKlt — V Hudsonskem zalivu je na pomolu osrednjih new-yorskih železnic nastal silen požar. Pri gašenju so razen gasilcev vseh gasilskih pesi a J pomagale tudi požarne ladja iz pristanišča. Skoda ataia M-$£[ milijonov dolarjev. Čete v Franciji v pripravljenosti Pariz, 8. — Zarad kritičnega položaja v Indoklni je francosko vojno min strstvo cdredilo, naj bodo vse čete v Franciji pripravljene za odhod na indokir.sko bojišče. Deiegati svstovns sindikalne zveze bodo šli na Japonsko Tokio, 8. — Glavni tajnik Osrednjega odbora za delo na Japonskem, Ayuzama, je izjavil, da pričakujejo v marcu obisk Leona Jou-hauxa in glavnega tajnika svetovne sindikalne zveze Louisa Saillan-ta. Izjavil je tudi, da imajo japonski sindikati 4 milijoni včlanjenih delavcev. Novinarska vas v ČSR Praga, 7. — Na Češkoslovaškem Je vas, v kateri stanujejo samo novinarji. To je vas Mrzna blizu me-sta Dccuna. Češkoslovaški novi narji, ki so bili med okupacijo internirani, so kot božično nagrado prejeli od češkoslovaške države 34 hiš, ki so pripadale izseljenim Nemcem. V vasi bodo stalno stanovali člani novinarskih družin. Vas bo tudi služila kot okrevališče novi-I nar jev, ki so oboleli v konccntra-I čijskih taboriščih ali pa kot vojaški novinarji Češkoslovaške de v inozemstvu. ,:ma- LONDON. — Ministrski odbor proučuje do n jo premogovno krizo v Veliki Britamj.. Proučujejo načrte uspešne razdelitve dobav, tako da bi se kolikor mogoče oinejiM prek'i.tanje dela zaradi pornanj kanja premoga. Velike preglavic« dela pomanjkanje rudarjev. PRIMORSKI DNEVNIK -— 2 — 9. januarja 1947. O šolah v zapadni istri GlaBilo tržaškega CLN je zopet povzdignilo svoj glas In, da bi ga bilo bolje čuti, si je vzelo kot ojačevalca zavezniško poročevalsko no agencijo. Tokrat so na vrsti italijanske šole v Istri. Ze sto in stokrat so pisali o te. rorju in rafiniranih sistemih prt organiziranju ljudskih manifestacij. To je pesem, ki jo znajo že na pa-jjiet in za katero so dobili inspiracijo pri svojih varuhih, ki so taka TRŽAŠKI DNEVNIK Organizacijska zgradba nove zveze sindikatov . ■ _______. ... . .. ... „ i ročd št. VT. m VII. osrednjega od- dejanja res počenjali in bi jih se i , . ... , . .. u , . , , . ... , v m 1 bora za sindikalni sporazum, ki ob. sedaj, ko bi jirrr h lo to mogoče. Tu-j , , , .. . segata določbe o sestavu raznih srn- in borbenega fonda za finansiranje morebitnih stavk. Glavni odbor izbira iz svoje srede izvršni odbor, ki J6 sestavljen iz predsednika, dveh podpredsednikov, tajnikov in 5 članov. Izvršni odbor nadzira uveljavljanje zveznih sklepov v sindikatih Objavljamo kratek izvleček po-j tretjine delegatov pa se sestaja tu-'raznih strok in zveznih organih, do- di izredno. Kongres tvorijo delega- j loča plače osebja, sklicuje upravne tje, ki jih izvolijo po enega na vsa- i svete. Cl. 43. opredeljnje predsedn!- di ubežniki iz cone B prihajajo v Trst. Ce pa so to ravno «najboljši» elementi, kakor pravi ta list, bi bilo treba vprašati istrsko ljudstvo, ki je moralo vse življenje prenašati njihova nasilstva in izkoriščanja. Mislimo, da bo sodba tega ljudstva bolj merodajna kot pa sodba tist h, ki so tem »žrtvam* po svojih dejanjih precej v sorodstvu. Med temi prišlec; iz cone B so zelo številni italijanski učitelji, in to naj bi bil nekim krogom dokaz, da so italijanski učitelji in šole v coni B »grozno* preganjani. Pri tem pa ti gospodje pozabljajo, da smo imeli pod «blagodejno» faši-stino upravo v vsej comi B samo italijanske šole in seveda tud! samo italijanske učitelje. Slovenske učitelje so pregnali preko meje ali jih upokojili. Na vemo. ča je tem gospodom prav ali ne, toda šolska oblast v coni B je imela za potrebno, da vrnie slovenskim otrokom njihove šole in njihove učitelje. Naravno, da so postali prejšnji učitelji na dotičnih šolah odveč. Čigava je krivda? Kakšno pa je stanje italijanskih šol v zapadni Istri sedaj? V koprskem in bujskem okraju je 7 ita-lljansk’h srednjih šol, ki so v Kopru, Izoli in Piranu. Te šole pose-ča 653 učencev, ki jih poučuje 53 profesorjev. Na vsakega profesorja pride torej samo po dvanajst dijakov, kar je mnogo manj, kot je po šolah običajna normala. Ljudske šole z italijanskim učnim jezikom so v 12 krajih In Imajo skupno 103 razrede. Te šole obiskuje 2580 učencev, ki jih podučujejo 104 učitelji. Ce aritmetika ni samo pojem, pride po tem računu na vsakih 25 učencev po en učitelj. Na slovenskih šolah v lst'h okrajih pa pride en učitelj komaj na 29 učencev. To so gole uradne številke, ki pa po našem mnenju dovolj jasno govore o stanju italijanskega šolstva v severnozapadni Istri. Nima smisla, da bi o tem še nadalje izgubljali beseda Razume se, da je temu podobno tudi stanje šol po drugih okrajih. Vojaki razbijajo slekla na oknih Pretekli torek okrog 23. ure sta dva angleška vojaka, ki sta bila vinjena, razsajala po ulicah v Škofiji. Ko sta prišla pred vrata KNOO na Škofiji I, sta začela metati vanje kamenje in sta razbila steklo na vratih. Pozneje sta se spravila še na neki kamion, ki je stal v bližini in tudi tu razbila vsa stekla. Nekateri vaščani, ki so to videli, so poklicali še druge ljudi, toda ko so prišli do KNOO, sta vojaka že izginila. Potrebno bi bilo, da vojaška oblast dopove svojim podrejenim, da tu nismo v kolonijah. kjer vojaki lahko razsajajo po mili volji, in da je skrajni čas, da se napravi takemu razbijaštvu in izzivanju konec. djkalnih organov. Poročili vsebujeta štiri poglavja s 26 členi. Drugo poglavje govori o krajevnih ali občinskih sindikalnih organih, k; so skupščina in krajevni ali občinski odbor kategorije. Skupščino tvorijo vsi člani, organVranti v istj stroki v krajevnem merilu. Kjer je vpisanih več kot 500 članov, tvorijo skupščino delegati. Krajevno podružnico vodi odbor treh do pe-b!h članov. Tretje poglavje določa pokrajinske organe posameznih kategorij, ki so: skupščina, upravni svet, tajništvo in revizorji. Skupščino tvorijo delegatje vseh delavcev iste kategorije v pokrajini. Skupščina izreka svoje mnenje o letnem poročilu upravnega sveta in o obračunu, voli upravni svet, voli zastopnike v zvezni kongres, vol; revizorje, določa smernice v duhu odločb zveznega kongresa, odloča o vseh vprašanjih kategorije, ki so velike važnosti. Skupščina se sestane dvakrat na leto in ima izredne sestanke na zahtevo upravnega sveta, zveznih organov ali vsaj tretjine delegatov. Upravni svet sindikata je reprezentativni in 'izvršni organ kategorije in odgovarja za svoje sindTkal-no in upravno delovanje pred skupščino in zveznimi organi. Ima od 9 do 15 članov, k; so izvoljeni za dobo enega leta. Odbor vodi vso sindikalno politiko stroke, sklepa kolektivne pogodbe, skrbi za podpore, zadružništvo itd. Sestaja se vsaj enkrat na teden in ima tudi izredne seje. Nato določa člen 26., kakšne so predsednikove dolžnosti. Clen 27. določa naloge raznih referentov v odboru, člen 28. pa govori o funkcijah tajništva. Četrto poglavje govori o organizaciji sindikatov, t. j. o krajevnih, občinskih in okrajnih odsekih. Organi teh odsekov so skupščina In krajevrti občinsk; ali okrajni odbori. Skupščino tvorijo vsi delavci posameznih krajev oziroma občin in okrajev, če njih število ne presega 500 članov. Ko je v kraju več kot 500 članov, tvorijo skupščino delegatje, ki jih izvolijo po enega na vsakih 20 delavcev. Clen 31. določa, kakšne so naloge skupščine, ki so podobne nalogam ostalih skupščin. Cl. 32. določa obseg in funkcije krajevnih občinskih in okrajnih odborov. Odbori vod'ijo sindikalno delovanje v krajevnem, obč'nskem ali okrajnem merilu v zvezi in s podporo zveznih organov. Cl. 33. in 34. določata, kakšne so naloge predsednika in tajništva teh odborov. Peto poglavje govori o zveznih organih in njihovih funkcijah. Ti organi so: kongres, glavni odbor, izvršni odbor, splošno tajništvo, nadzorstveni svet in razsodniki. Zvezni kongres je najvišjt organ, ki vodi zvezo in ki trna pravico izvrševati sklepe v duhu statuta. Sestaja se redno po enkrat na leto; na zahtevo glavnega odbora ali kih 500 članov. Kongres sklepa o kove naloge, čl. 44. pa govori o dol-letneih poročilu glavnega odbora In žnostih tajništva. Predsednik, pod-o obračunu, določa smernice sindl- | predsednik in tajniki izvršnega od-kalnega delovanja, voli razne odbo- | bora so hkrati predsednik, podpred-re. Kongres je najvišji organ, ki sednik in tajniki glavnega odbora, odloča o vseh važnejših vprašanjih, katerih ne morejo rešiti zvezni organi, ter ima še razne druge vodilne funkcije. Glavn; odbor Srna 25 članov in Preskrba Preskrba Trsta s kurivom gospodarstvo Ljudske zavarovalnice imajo bodočnost Včeraj popoldne je bila v občinski palači na trgu Unita konferenca, na kateri je bilo govora o preskrbi mestnega prebivalstva s potrebnim gorivom. Občina se je sporazumno z ZVU odločila za nabavo 144.000 stotov drv in 10.000 stotov šole. Od tega je že prejela 100.000 stotov drv. Raz- V tržaški gospodarskih krogih. nov v Brodu in zidajo delavsko na- krožl glas, da se je v zadnjem času j selje. V gradnji je 4G0 javnih ;>o- ustanove je cena določena na 600 i več veiikih inozemskih zavarovalnic slopij; povečujejo tovarno «Tjvar» lir za stot za dolga In 650 lir za! pričelo zanimati za tržašk, trg, med - — kratka drva, franko mestno skla- njimi tudi nekatere angleške. V ca- su naglega razmaha Trsta do veli- dišče. kega pomorskega, trgovskega in Industrijskega središča so bila tu ugodna tla za razvoj zavarovanja vseh vrst: prevoznega, proti požaru in tatvinam in na življenje. Po Delitev drv se bo ponovno začela danes in sicer po 20 kg na osebo vod! zvezo v duhu smernic, ki jih | na odrezek XII karte za predna- j ga mora 9000 stotov še prejeti. Za-določi kongres. Sestaja se vsaj en- > ročilo in na bon št. 23 za prvih de- druga trgovcev z gorivom ima na-krat na mesec. Cl. 40. določa nalo- set kg ter na bon št. 24 za drugih J ročenih iz cone B 100 vagonov oglja, ge- glavnega odbora. Te naloge so zelo obsežne: vodstvo stavk, sklepanje kolektivnih delovnih pogodb, zastopstvo sindikalne organizacije pri vladi, podpiranje športa, kulture in umetnosti med delavci, podpiranje zadružnega gibanja, objavljanje sindikalnega glasila v uradnih jezikih ozemlja, zastopstvo sindikalnega gibanja v inozemstvu In sklepanje mednarodnih sindikalnih sporazumov, zaščita delavcev v tujini, upravljanje premoženje zveze Z e cena sama, tako za drva kakor za oglje, je zelo visoka in mnogim žepom nedosežna. Drva so bila kupljena v svežem stanju po 320 lir franco cona B. Vkljub prevozu in ,eg dveh starih tržaških zavaroval- dellla je med prebivalstvo 30.000. osušenju, ki so mu drva podvrže- j nic «sploine» in «Jadranske», je stotov drv, in sicer po 10 kg na ose- | na, bi se cena lahko vseeno še ne- i dei0vai0 v Trstu še mnogo drugih, bo. Sedaj je odrejena nadaljnja kaj znžala. Isto velja tudi za oglje, | med aiovanskimi n. pr. »Slavija*, ki ga celo v Milanu prodajajo po 22 lir za kg, čeprav tam režijski stroški gotovo niso manjši od onih v Trstu. delitev po 20 kg na osebo. Občina se je tudi zmenila za na bavo 17.000 stotov oglja, od katere- nadalje več dunajških («Poemx», «Anker», «Donau»), švicarskih, francoskih in angleških. Pod Italijo so morale zaradi političnega pritiska prenehati najprej Drva, ki jih daje občina trgovcem - - g kurivom, so lepa in suha. Treba 1 slovanske zavarovalnice, medtem ko deset kg. Cena bukovih ali hrasto- j ^ katerih sta dva že dospela. Vse Se ne Zgo^i kakor že! so predstavništva tujih zavaroval- vih drv suhih in rezanih, je po 7.50 i oglje bo razdeljeno med 120 proda- | ve<-.krat prejšnje čase, ko so ta su- j nic polagoma prevzela italijanske lir za kg. j jalcev na drobno. Prodajali ga bodo j ha dn?a izginila* in so špekulanti i zavarovalnice, ki so odprle v Tr-^_______________________________________________ Odrezke za testenine za vse po- j brez nakaznic in sicer občinsko o- pr0(jajaij potem po isti ceni svež: stu svoje agencije. Čeprav sta glav- ( rabilj okr0g 40 milijonov din za ce- les, ki so ga kupili mnogo ceneje, ni tržaški zavarovalnici «Splošna* p- temu je treba prišteti veliki v Varaždinu, papirnico na Sušaku, tovarno »Rade Končar* v Zagrebu, 1 v kateri bodo sezidali delavsko na- (, P selje s 3.000 stanovanji. Deset novih gospodarskih podje- j tij je bilo ustanovljenih v Zemunu j na pobudo mestnega odbora. To so predvsem ključavničarske, mehanične in čevljarske delavnice ter pe- | karna. Iz tal se dviga nova Bosna. V Bosni 'n Hercegovini so lani sezidali ; 32.686 h’š, s čimer je bil dvakiat presežen prvotni načrt. Vlada LR Bosne in Hercegovine je dala za obnovo naselij 185 milijonov d’n, j vrednost vaških hiš pa znaša po ■cenitvi strokovnjakov nad 600 mi- j lijonov din. Za obnovo Metohije Je bilo določenih 58.200.000 din. Od tega so upo- trošnike, za riž za brezposelne in za ‘ glje po 26 lir za kg, ono iz cone koruzno moko za potrošnike 9. sku- j B pa po 27 lir. Občina je določila pine naj dvignejo trgovci v teku posebne nadzornike, ki bodo mora- današnjega dne pri občinskem prehranjevalnem uradu. Delitev maSCob v Trstu se je po poročilu ZVU zakasnila, ker niso prispele zadestne množine zaiadi prevoznih težav. Vsi ti ukrepi, čeprav precej pozni, li pariti,’ da~se" predpisi 'o “prodaji ker_ bi morali preskrbeti gorivo in ceijah točno izvajajo. Drva se prodajajo na nakaznice in je njihova cena na drobno po 750 lir za stot. Drva morajo biti popolnoma suha. Za zavode, urade in javne IZPRED SODIŠČA Napačni podatki civilne policije tokrat niso obveljali Včeraj ob 10. uri se je zagovarjal pred porotnim sodiščem 27 letni trgovski pomočnik Just Ferluga iz Kolonjc. Obtožili so ga, da je 5. maja 1946 ob 22. uri umoril Petra Loschija in Pavlo Sirotičevo -z Ko-lor je. Obravnava se je že bila pričela v začetku decembra, zaradi aretacije porotnika Palladina, člana izvršnega odbora akcijske stranke, pa so jo morali odložiti. Predsednik je povedal, da sta 5. maja okol; 22. ure priš'a v Loscfei-jevo stanovanje dva neznanca in ga pozvala iz hiše. Ker se je upiral, sta mu zagrozila s pištolo in prisilila njega in Sirotičevo, da sta jima sledila kakih sto metrov. Tam se je neznancema pridružil še tretji, začeli so streljati 71 brzostrelko in težko ranili moža ter ub'11 ženo. Po izpovedi umirajočega Loschija naj bi bil ta neznanec Just Ferluga. Obtoženec odločno zanika vsako krivdo in izjavlja, da je od 20. do 23. ure onega večera plesal v Ke-lanji v kulturnem krožku, odkoder se je oddal ji samo za nekaj minut, ko je spremljal nekega tovariša na bližnjo postajo openskega tramvaja. Priča Mahnič Karel pove, da sta b la z obtožencem ves večer skupaj. Zdravnik dr. Furlani je slišal, da je Loschi venomer ponavljal: «Streljali so name, ker sem Italijan*. Iz tega monotonega ponavljanja je sklepal, da ni ranjenec popolnoma pri zavesti. Nato je predsednik prebral izjavo agenta Guerclnija, ki mu naj bi bil ranjeni Lcschi povedal, da je nanj streljal Ferluga. Približno enako sta F/ZKULTURA Dinamo - Lj. Ponziane izpovedala tudi agent Cerlenizza, da bi ju zunaj čakal kdo drugi. Pove tudi, da je bilo zelo tema. Razne druge priče so potrdile, da je bil obtoženec ves čas v njihovi dražbi. Javni tožilec je dejal, da ima zločin sicer politično obeležje, da pa je njegova dolžnost iskati samo , resnico in dognati, ali je dovolj dokazov, da se obtoženec lahko ob- ki je sedaj v zaporu, in podčastnik | sodi. Poudar.l jo možnost, da izjave Peter Tramo, ki službuje v bolnici, prič niso točne, priznal pa je tudi, Bolničarke pa, ki so bile navzoče pri spraševanju, trdijo, da sploh riso čule ničesar podobnega. Izjave agentov so bile nepopolne in v marsičem protislovne. Sestra umorjene Sirotičeve je dejala, da med onima neznancema ni bilo Justa Ferluge in da ne ve, vsaj meseca novembra in ne šele in «Jadranska» na celotnem italijanskem zavarovalnem trž'šču prevladovali — saj sta sami irkasirali j nad pol milijarde lir prem:j letno delež prostovoljnega dela ljudstva. da ni mogoče obsoditi obtcženca na podlagi izjave človeka, ki je umiral. To tem bolj, ker agentje te Izjave niso sprejeli po sodnih predpisih. Zato je zahteval oprestitev obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je usvojilo njegovo zahtevo in izreklo tako oprostilno sodbo. »Nedolžna ovca" ki je lovila bandite januarja, pa niso zadostni. Vse, kar j to je nad 1/3 premij vseh zavaro-je občina že prejela in kar ima Še \ va]nic p0d Italijo — je za časa ita-doblti, tudi če vštejemo še onih sto! pjanske vladavine odprla v Trstu vagonov oglja, ki so ga naročil: agencije cela vrsta italljan- trgovci sami, še daleč ne zadostuje. skih zavarovalnic. Za pomorsko za. Saj pride vsega skupaj komaj po j varovanje- je bila v samem Trstu 50 kg drv in 8 do 9 kg oglja na j ustanovljena še «Societa Anonlma osebo. Če pomislimo, da ne more- ■ priredi v nedeljo 12. t. m. tek čez drn in strn s kolesi na progi dolgi 12 km. Prijave s prijavnino 20 ur za amaterje, in 15 za veterane se sprejemajo vsak večer v društvenih prostorih. Tekmovalcem bodo označili progo šele tik pred startom. Tekmovalci naj se zberejo v nedeljo ob 9. uri dopoljne pred ljudskim domom na Opčinah. Za ti k-movalce, ki se bodo plasirali na pr. vih deset mest, so priravljena darila v skupni vrednosti 3500 lir. Nedeljska prireditev teka čez drn in strn s kolesi bo prva taka prireditev v Trstu. Ta dirka zahteva od tekmovalcev izredne vzdržljivosti, kajti poleg kolesarjenja bodo morali tudi del proge preteč:. Skratka tekmovalec bo lahkoatlet :n ko. lesar. Zaupno lahko povemo. la se ze prijavili najboljši kolesarski tekmovalci Trsta in JuCjske kraji- Koncert «Slavka škamperla« Nocoj ob 20.30 uri bo v Ljudskem domu pri Sv. Ivanu koncert pevskega zbora. Na koncertu bosta sodelovali solistka Pavla Potratova ter prof. Mirca Sancinova. Ker se bo na koncertu predvajal skoraj povsem isti program kakor na bližnji turneji zbora po Sloveniji, vabimo ljubitelje glasbe, da se koncerta udeleže v čim večjem številu. Sporedi so v prodaji v trgovinah Fr. Trampuž, D. Schmidt in Klun pri Sv. Ivanu. Smučarski izlet v Crni vrh Planinsko društvo v Trstu priredi o priliki smučarskih tekem v nedeljo 12. Januarja smučarski Izlet v Crni vrh. Zveza primorskih gluhonemih sklicuje odborovo sejo za soboto 11. t. m. od 17. uri. Ker bodo razpravljali o vuznih stvareh, je udeležba obvezna. Tečaj slovenščine pri sv. Ivanu kj bi se moral pričeti v četrtek dne 9. t. m.. Je preložen na prihodnji četrtek dne 16. t. m. Izredni izpiti za srednje šole Po poročilu šolskega oddelka Sporočilain objave za posamezne višje razrede ter zrelostni izpiti. Izpiti bodo pismeni in ustmeni. K izpitom bodo pripuščeni dijaki, ki so b.li redno vpisani leta 1941. ali kasneje ter iz tehničnih razlogov niso mogli obiskovati dvojnih semestrov za eno ali vtč učnih snovi. Enotni sindikati Mejana stroka. Vsi delavci, ki so naročili čevlje in plačali na račun v ulici Zonta 2, naj jih dvignejo do 31. t. m. Po tem roku bodo dali čevlje drugim in vrnili predujem. Socialno skrbstvo hi zdravstvo. V petek 10. t. m. ob 19.30 uri bo v ozemlja prenehal monopol italijanskih zavarovalnic in bo vlada Svobodnega tržaškega ozemlja dolžna, da zaščiti domačo iniciativnost na vseh področjih, je jasno, da bo v Trstu še mesta za domača podjetja, zlasti takšna, ki bodo po svojem ustroju in delu res demokratična in ljudska ter bodo upoštevala domače razmere in želje vseh zavarovancev, tudi zavarovancev slovanskih narodnostih. CERKVENE POROKE: Železni, čar Vicenzotti Viljem in uradnica Taruffi Roza, mehanik Gasperčič Edvard in šivilja Stricca Aristea, železničar Boziglav Aldo in zasebnica Vtezzoli Ana, šofer Hermann Dante In zasebnica Bossi Karmela, risar Petronio Alcide in zasebnica Lenaz Ornela, tramvajski uslužbenec Fummich Franc in zasebnica Luches Ana, mehanik Cernivanl Silvij in zasebnica Barile Marija Leonarda, upokojenec Flego Anton in šivilja Saiz Malija, šofer Leo Williiam in tiskarska uslužbenka PInesich Brana, kmet Nabergoj Andrej in zasebnica CIbic Vlasta, ulici Imforiani 5 izredni sestanek' ždczrKŠki uslužbenec Toselli Sergij no kot Tuk Kuret, Tomcik\ Zoija ZVU bodo v začetku februarja po itd. I vseh srednjih šolah izredni izpiti nameščencev Združenih bolnic. Razpravljali bodo o strokovnih vprašanjih. Mešana stroka. Danes ob 19. uri bo seja vodstva. Kmetijski sindikat vabi odbornike In referente na sejo, ki bo danes ob 17. uri v ul. Imbriani 5-1. Rojstva, smrti, poroke Dne 8. januarja 1947. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 24 ljudi, porok pa je bilo 16. ALEKSANDER BEK 19 Rudar 9 7 1 1 35 10 15 Skedenj 9 5 4 0 15 6 14 Izola 9 5 4 3 20 12 14 Tov. strojev 10 4 5 1 18 12 13 Torpedo 9 5 2 2 17 6 12 Milje 11 8 2 4 23 18 12 Koper 8 4 3 1 13 9 U Montebello 9 3 4 2 11 12 10 Tržič 6 4 1 1 15 9 9 Ronkl 10 2 5 3 15 23 9 Gashni 7 3 2 2 8 9 8 Pulj 10 2 3 5 13 15 7 Gradiška 9 a 2 5 14 22 6 Piran 4 2 1 1 7 4 5 Gorica 9 2 1 6 10 10 5 Postojna 8 2 1 5 15 24 5 Krmin 9 0 2 7 7 22 2 Ajdovščina 9 0 1 8 5 33 1 ZOTV priredi partizanski mari Razen . ka čez drn In Strn s kolesi po Krasu bo v nea ljo 4e ena lahluetletski pr redit’.- ZD- VOLOKOLAMSKA CES1A Toda tega dne ni mogel ali ni umel, preživljajoč kot vsi ostali nekaj zanj. nenavadno važnega, prenesti to Bvoje čustvo v borčevo srce. Ponavljal je: «Domovina zahteva*, »domovina ukazuje...* Ko je .zgovarjal: «Boriti se do poslednje kaplje krvi*, »popadali bomo, toda ne bomo se umaknili*, se je čutilo po tonu njegovega glasu, da je sicer res izražal svoje misli, odločnost, ki je dozorela v njem, toda... Cernu se poslužuješ že izdelanih fraz, politruk Dordtja? Ne samo jeklo, marveč tudi besede, celo najsvetejšs, otopijo, začenjajo spodrsavati kot kolesce z izrabljen-mi zobci, če jih ponovno ne naostriš. In zakaj neprestano trdiš: »Pasti, poginiti*? Mar je treba zdaj tako govoriti? Gotovo si misliš: v tem je kruta resnica vojne — rcan ca, ki jo je treba videti, ne da bi zapirali oči pred njo, treba Jo je sprejeti in preliti v drugega. Ne, Dordija, n; v tem kruta resnica vojne. Počakal sem, da je Dordija končal. Nato sem se obrnil do rdeče- armejca. — Veš tl, kaj Je to domovina?, — Vem, tovariš lrombat, — Odgovori torej— — To Je naša Sovjetaka Zvea*7 . — Sedj. Vprašal sem drugega: — Kako pa b; ti odgovoril? — Domovina — to jo... to je, kjer sem se rodil... no, kako bi se Izrazil ...pokrajina— , — Sedi. In tl? — Domovina? To je naša sovjetska vlada... To je... No, vzemimo na primer Moskvo... Evo, zdaj jo mi branimo. Nisem bil tam... nisem Je videl, toda to je naša domovina— — Pomeni, da nisi videl demovine? Molčal je. — No, kaj je torej domovina? Začeli so prositi: razložite tam! — Dobro, objasnil vam bom— Ali bi tl rad živel? — Rad bi. — In tl? — Rad bi. — In tl? — Rad bi. — Kdor n c želi živeti, naj dvigne roko. Niti ena roka se ni dvignila. Toda glave že niso bile več povešene — borci so se začeli zanimati. Te dni so velikokrat slišali besedo: »smrt*, jaz pa sem govoril o življenju. — Vs( hočejo živeti? Dobro. Vprašam nekega rdečearmejca: — AH si oženjen? — Sem. — Ali ljubiš svojo ženo? Sram ga Je bilo. . i v 7Se nadaljuje) in zasebnica Giurco Nives, težak Damiani Dom mik in šivilja Slm-c!ch Emilija, pek Verdelli Ferruc-cio in tiskarska uslužbenka S tor Ivana, kovač Grahonja Ivan in za- j Bebnica Bellovec Lavra, pristanek: ; delavec Makovec Lucijan in zaseb- j nica Hervatic Violeta, težak Kozi- ! na Anton in zasebnica Kozina Ju-; st'na. UMRLI: 23 letne Marchi Karel,, 65 letna Sosslch por. Canziani Ma- j rija, 70 letna Rapa vd. Gerl Ida, j 39 letna Saban Sadri ja, 66 letni | Meula Anton, 76 letna Cobau vd. j Unterreiter Mercede, 34 lfctna Ga- I speri por. Polla Marija, 77 letni I Stocco Edvard, 76 letni Krizman-č!c Ivan, 82 letna Trevisan vd. Gut- j tignon Tereza, 65 letna Benčič vd. 1 Semec Antonija. 84 letna Tomsi | Marija, 74 letna Cattonar vd. Tromba Margareta, 59 letni Ferrialdi Peter, 73 letna De Rossi vd. Rossi Viktorja Elizabeta, 64 letna Fabiani Karla Karlina, 72 letni Verto-vese Maks!mMian, 84 letna Drasina vd. Merlak Marija, 63 letni De Ei- I dlitz Kornelij. 65 letni Žerjal An-1 ton; Gašperini Jurij 7 mesecev, j Carli Sonja 6 mesecev, Zel Gvido j 3 mesece, Albicocchi Nadja 3 mesece. DAROVI IN PRISPEVKI SOCIALNEMU SKRBSTVU so darovali prebivalci sledečih vasj v zadnjem četrtletju: Lokev 3.487 lir, Krajnavas 1.217, Voglje 545, Vrhov-ljo 502, Cotič Anton, Fernetlč 50, Štolfa VirgUlj, Sežana 250. ZA RDEČI KRIZ so darovali prebivalci sledečih vasi v zadnjem Četrtletju: Križ 732.50 lir Kreplje 200, Voglje 409, Merče 280, 7.irje 713, Vrhovlje 440, Orlek 625, AF7. Kopriva 452, Kopriva 209, Col Repen tabor 1.151. Obnova Jugoslavije naglo napreduje Dve milijardi dinarjev za gradbena dela na Hrvatskem. Za gradbena dela na Hrvatskem Je bilo lani investiranih nad dve milijardi dinarjev; v tem pa niso všteta dela vojaštva, investicije za promet in pristanišča. Za industrijska poslopja v Županji in delavsko naselje so znašali stroški 200 milijonov d'n V Istem času širijo tovarno vago- Smrtna nesreča pobiralca min Včeraj zjutraj, ko so pobiralci min čistili minsko polje pri Orleku je voditelj oddelka, 23 letni Lunar-di Marij iz nepojasnjenih vzrokov stopil na neko mino, ki je eksplodirala. Eksplozija mu Je prizadejala več hudih ran, da je bil pri priči mrtev. Truplo so pripeljali v mrtvašnico tržaške bolnice. To Je doslej že 24 smrtni primer med pobiralci min. Požar v Tržiču V sredo zjutraj je izbruhnil v Tržiču požar pri tvrdki «Gamma», ki izdeluje asfalt in kemične izdelke. Vojaški, tržaški, trtški m ror.ški gasilci so se dolgo trudili in omejili požar šele ob 9. uri zjutraj. Gašenje je zelo oviral oster mraz, k»r je voda zmrzovala, škoda znaša okrog 10 milijonov tir. Iste noč; je izbruhnil požar tudi v nekem skladišču ladjedelnice CRDA. Čeprav se je ladjedelniškim gasilcem posreč lo zadušiti požar je tudi ta povzročil precej veliko škodo. Narodno gledališče v Postojni V soboto 11. januarja ob 20. uri: «Matiček se ženi*. V nedeljo 12. januarja ob 15. uri: «Matiček se ženi* in ob 20. uri »Tako tud'! bo*. Predprodaja vstopnic v Delavski zadrugi. Dvorana Prosvetnega doma, kjer bodo predstave, bo zakurjena. RADIO TRST II. V ČETRTEK, 9. jan. 7.55 koledar; 8. zaključek; 11.30 slavni solisti; 12. radijska univerza; 12.15 filmska glasba, prenos 'z Vidma; 12.45 napoved časa — vest! v slovenščini; 13. vesti v italijanščini; 13.15 glasba po željah; 14-današnja Velika Britanija, predavanje; 14.10 čitanje sporeda — zaključek; 17.30 plesna glasba; 18-ženska ura; 18.30 plesna glasba; 18.45 slovenska književnost; 19-zborne pesmi; 19.15 sodobne osebnosti: generalisim Trajill; 19.30 orkestralna glasba; 20. napoved časa — vesti v slovenščini; 20.15 predavanje iz kulture: kultura in civilizacija ; 20.30 operetna glasba; 21. simfonična glasba; 22. orkester »Kostelanetz*, prenos iz Vidma. Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK V našem oglasu z dne o. t. m. o 30. obletnici poroke Frančiške roj. Vodopivec in Antona Sakside je pomotoma izostalo, da želijo obilo sreče sin, hčerke in vnuki. Zalošče, 5. 1. 1947. CINEMA DEL MARE obvešča, da bo DANES predvajal sovjetski film ISVOBOIEKA imW Izkupiček gre v korist stavkujo-čih kinematografskih nameščencev. poziva vse člane, naj poravnajo članarino 200 lir in vpisnino 25 iHf, skuraj 225 lir, do 15. t. m., ker se s tem dnem zaključi vpisovanje. MALI OGLASI, KINEMATOGRAFSKI projektor,' normhlne širine, prodam. Teletoni-rat) 90 549. Prijateljem jn znancem javljamo, da je dne 7. januarja 1947 nenadno preminul naš soprog, oče, stari cče KLAVŽAR MILTON deželni živinorejsk' nadzornik, podpredsednik conske agrarne komisije v Gorici v 70. letu starosti. Pokopan je bil na mestnem pokopališču v Gorici, Prosimo t'hega sožalja. Gorica, dne 8. januarja 1947. 7,ena Vera, roj. Czap, sin dr. Milton, snaha Cirila ter vnuka Antiška in Arnost, Krznarstvo NUDI NAJBOLJŠE VRSTE KR2NA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH omšim pri phhhih! TRST . ULICA TRENTO II - TEL. 29-374