V Trstu, v torak, d— 30. Junija 1914 Letnik XXXIX 1-A.aja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Fi»r.£l*ka AviSkegi H. 20, L nadstr. — Vd dopisi naj se pošiljajo uredništvu UsUl ftkfranklrtna pisma se nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Icdafatdl ta odgovorni urednik Štefan Godina. La*aik konsorelj lista ^dinastt*. — Tisk tiskarne .BcfkiosU". vpisane radruge J omejenim pooStvom t Trstu, ulica Sv. FranttSka Asiikega fc » Telefon uredništva in uprave Stav. 41-57. Naročnina sotSa: Za celo leto .......K 24*—- aa pot leta..................... ca Irf ............ • • • - •...... e^j Za nedeljska isdajo za celo leto«....... »jj ca pol Ida................. ^ druitv« „Edinosti" n „V edinosti je moč!" Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osn niče. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5"— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulid Sv. Frančiška Asiškega St. 20. — Poštnohranilnični račun Št 841.652. Blagoslovljeni« trupel prestolonaslednike dvojice In ialnl Izprevod ii Saralevega. Trupli se prepeljete oreko Trsta na Dunal. - Strahovite posledice protisrbskih se-gradov. - Gllgorlie Jeftanovtt aretiran In injim nad 200 Srbov. - Zadnji trenutki prestolonaslednika in soproge. - Življenjepis morilcev Cabrinovlća In Principa, PrašMev obsednega stanje. SARAJEVO 29. (Kor.) V mestu Sara-jevem in v okraju Sarajevem je proglašeno obsedno stanje. DUNAJ 29. (Izv.) (Ob 9 zvečer) Glasom poročil, ki so došla tekom današnjega line iz Sarajeva, vlada tamkaj jiko kritič-,ia situacija. Prebivalstvo je radi atentata ' na prestolonasledniško dvojico silno razburjena «n se kar ne da pomiriti. V mestu je prišlo že ponovno do velikih protisrbskih demonstracij, ki so zlasti včeraj trajale vso noč in so nadaljevale tudi danes. Množice, na čelu jim frankovci in muslimani neprestano napadajo srbska poslopja in ropajo po srbskih trgovinah. (O teh demonstracijah poročamo na drugem mestu. Op. ured.) Demonstracije so ponekod zavzele tako velike in nevarne dimenzije, da je postal položaj v Sarajevu naravnost opasen in jako kritičen. Danes dopoldne »e vsled protisrbskih demonstracij došlo v mestu do protireak-cije. Nastala je prava revolta v inestu. Kako in kaj, o tem poročila molče. Po raznih ulicah so Srbi kot odgovor na izgrede proti njim vrgli več bomb. Kje, kako in s Kakim uspehom, to je ob uri še popolnoma neznano. Prva poročila govore le o eni bombi. Vrgel jo je izza ogla neke uiice 1 mladič. Toda bomba se je razpočila, bi baje napravila tudi najmanjšo Mladenič je bil takoj aretiran, roti poldne pa je postal položaj v me-stu že direktno »krajno kritičen. Poklicano »e bilo na pomoč vojaštvo, ki je za-sed>* vse ulice in na vseh važnejših ulicah, cestah in trgih postavilo mitraljeze. Kakor se javlja iz raznih drugih mest Bosne in Hercegovine, kakor iz Mostarja, Nevesinja in Toče, je prišlo tudi tamkaj do podobnih izgredov in protiizgredov. V očigled temu položaju je deželni šef bo-senski, general intanterije Potiorek razglasil nad Sarajevom in vso okolico obsedno stanje. Ob 2.30 popoldne so že vojaške potrulje z bobnarji na čelu razglasile pričetek obsednega stanja. Z ozirom na proglasitev obsednega stanja, je bil ob 6 -večer že suspendiran s Sarajevom vsak telefonski in brzojavni promet. Proti večeru nI došlo o najnovejših kritičnih dogodkih in pojavili v Sarajevu, na Dunaj niti eno poročilo. Vrh tega je uvedena po vsesj Bosni najstrožja cenzura. PrctisrBske demonstracije posledice atentata. f rankovske demonstracije v Zagrebu. — B sen naskok frankoturtimašev na sara-1 jevske Srbe. — Opustošenje srbskih trgovin in lavnih lokalov. — Vojaštvo z mitralijezami na ulici. DUNAJ 29. (Izv.) Kar je bilo pričako-j vati z vso gotovostjo, se jc tudi zgodilo, j Našli so se v bratski zvezi vsi oni. ki jim I je na tem, da bi bolj ko mogoče očrnili nas! Ju£'-slovane. ki jim je ob vsaki priliki na j tem, ia bi nas pokazali svetu kot vele-' izdajalce, najijutejše sovražnike nase monarhije in tako dali priliko vladajočim krogom, da bi naperili prot nam vsa svoja silna sredstva, ki so jim na razpolago. Zgodilo se je prav lako tudi sedaj, in že se je pokazalo, da hočejo izvestnl krogi v našem narodu samem in ž njimi vsi drugi sovražniki našega naroda zlorabiti grozoviti sarajevski atentat v to, da bi oblatili ves naš narod kot sokrivca na tem strašnem dogodku, prav posebei pa Še proti srbski veji našega jugoslovanskega narodnega drevesa. V ta namen so že inscenirali naravnost zločinsko zlobne izgred« proti Srbom, izgrede, ki naj bi na eni strani kazali demonstrante v najsi j ajnejši luči avstrijskih patrijotov, na drugi strani pa pokazali Srbe naše monarhije in žnjimi vred tudi vse one, ki čutiio v svojem srcu, da jih spaja krvna bratska vez s srbskim narodom kot najzaničljivejši, državi nevaren element. Proti-srbske demonstracije so se razvile v pravo pustošenje srbske javne in zasebne lastnine, dejanja, ki jih človek, ki ima le količkaj razsodnosti v sili, more le z ogorčenjem obžalovati, nikdar pa ne odobravati. V sledečem podajamo poročila o protisrbskih demonstracijah, kakor so nam prihajala tekom včerajšnjega dneva, DUNAJ, 29. (Izv.) Žalostne politične posledice nesrečnega a-tentata na prestolonaslednika Franca Ferdinanda so se pokazale že tekom včerajšnjega dneva. Nekateri dunajski listi so že začeli valiti krivdo na Srbe sploh, drugI pa na vse Jugoslovane in so že začeli kazati bič, s katerim bi bilo treba kaznovati Jugoslovane. Sicer pišejo tako za sedaj v resnici le manjši poulični listi, toda bati se je, da jim bodo seveda kmalu sledili tudi drugi, ki bodo Izrabljali sarajevsko tragedijo za neosnovano gonjo proti Jugoslovanom. Dobrodošli so ti žalostni dogodki tudi onim strankam, ki so iz svoHb sebičnih strankarskih namenov ali drugih vplivov proti zbližan ju jugoslovanskih plemen in kot taki najhujši nasprotniki jugoslovanske narodne edinosti. Med take nasprotnike Jugoslovanstva v našem jugoslovanskem narodu samem so pred vsemi hrvatski Frankov cl, ki so Že včeraj zlorabili sarajevski atentat na prestolonaslednika v svoje poUtičnostran-karske namene s stem, da so Inscenira! o-studne demontracije, naperjene proti vsem onim srbskim, hrvatskim m tuđ1 slovenskim strankam, ki iteje na stališču jugo- siovanskega narodnega, kukurncu* in gospodarskega edlnstva. Demonstracije v Zagrebu, ki so Jih upri- zorili Frankovci, so trajale pozno v noč. Frankovskl voditelji so nabujskafi množice, ki so bile na ulicah, da so ndrle pred javna In privatna poslopja in tudi pred hiše, kjer se nahajalo prostori pristašev hr-vatskosrbske koalicije, la tamkaj demonstrirali kličoč: »Dol s srbskimi morilci! Na vislice 2 njimi! Doli s hrvatskosrbsko koalicijo!« Med 9. in 10. uro zvečer se le zbrala velikanska množica pred spomenikom bana Jelačiča. Voditelj Frankovcev, r istocas vršile dei Zagrebu, listi pori enak V Sa gib 1 prah kraji (tprotia i ml llrvj klavnim! poročaj« |z SaraJ« dr. Frank, ie skočil na spomenik 3n je od tamkaj zaklical množici: »Strašna resnica o srbskem zločinu nas je zadela sredi srca. Beseda ne more izreči, kaj smo izgubili, ko je padel pod zločinsko roko up hrvatskega naroda, prestolonaslednik Franc Ferdinand!« Množica je na te besede kakor divja ponovno odgovorila z najbesnej-Uad klic* proti Srbom. Ćuli so se posebno vi: »Mjplščujmo se i f obijmo r b e I« In v resnici je množica pobila okna na vseh javnih In privatnih srbskih slopjih, do katerih mogla prodreti. U-darila je tudi na uredništvo „Pokreta". Istočasno ko so se demonstracije v so dunajski poročali tudi o enakih demonstracijah V Sarajevem. Po mno-letih so zopet iz-ruhnila po gotovih lih podnetlvana na-|a med katoliškimi Hrvati in pravoslavnimi Srbi. Kakor očqjo dunajski listi evega, je snoči 10/uri več sto o-broječa množica atske mladine de- »onstrlrala ponajob-udenejših mestnih u-cah, prepevala cesar- Sio himno in sramota na najostudnejši način Srbe. Dem onanije so kakor besni lcali:„D o i i s Srbi! a vislic ^ njimi! Dol i ' v v raž-Ikl m o n rh i je!" red hotel- „^en-'»al41 so denu. Iran tj e lokleknili na tla in čeli moliti za pre-olonaslednlka in njegovo soprogo. Demonstrancije so se vedno bolj širile. Dijakom, ki so prvi feačell demonstrirati, se je v tem pridružila tudi druga množica, ki je razbila okna hotela „Evropa", ki je last znanega voditelja Srbov, Jeftanovića, kl ie tast srbskega politika in diplomata, dr. Spalajkoviča, ki se nahaja sedaj kot srbski poslanik v Petrogradu. Policija ni mogla raz gnati demonstsrantov in preprečiti demonstracij. Poklicati so morali vojaštvo. in šele to je napravilo mir in red. Take so torej prve posledce atentata na prestolonaslednika. Ni ga poštenega človeka, ki bi ne obsojal tega strahovitega grozodejstva, a prav tako tudi ni poštenjaka, ki bi mogel metati krivdo posameznika na ntu stri Fa S, ves narod. Tak atentat na ves narod more zagrešiti pač le tisti, ki bi bil sam zmožen takega grozodejstva na posameznika, kakor sta jih zagrešila ona dva nesrečna sarajevska atentatorja. Kdor se ne boji atentata na cel narod, se tudi ne bo strašil a-tentata na posameznika. S svojim divjanjem proti nedolžnemu narodu so le pokazali, kako krivi so oni sami. — SARAJEVO 29. (izv.) Demonstracije, ki so jih priredili snoči frankofurtimaški in nekateri mohainedanski krogi proti Srbom, so zavzele naravnost opasen značaj. Demonstrantje, ali bo!je rečeno, podivjani izgrediiiki so skoraj popolnoma opustošili več srbskih trgovin. Naskočili +?idi palačo srbskega metropolita in p rbske banke. V hotelu »Evropa« so razbili vse, kar so dosegli, in kavarno »Centralu so popolnoma razdejali. Neko srbsko manufakturno trgovino so popolnoma oplenili in blago raztrgali in razmetali po ulici. To dvjaško počenjanje je trajalo r> —> v noč in policija je bila proti izgredi.^ . popolnoma brez moči. Vso noč je bilo slišati divje krike: »Doli s srbskimi morilci! Na vešala ž njimi!« Srb se niso upali na ulico, ker niso bili varni svojega življenja. Da napravi mir in red, je moralo nastopiti vojaštvo, toda tudi temu se je posrečilo razgnati izgrednike šele proti 3 zjutraj, ko je nastopilo z — mitra! ježami. — Kakor se zatrjuje, je policija odkrila pri neki srbski ženi bombo in je bila žena aretirana. SARAJEVO 29. (Kor.) Včerajšnje proti-srbske demonstraijce so se danes zopet ponovile. Hrvatska in turška mladina je korakala spremljana od velike množice ljudstva po mestu. Pred sprevodom so nosili cesarjev kip, peli so narodno himno, klicali so »živela monarhija in dinastija« in glasno demonstrirali proti Srbom. Demonstranti so razbili v hotelu »Evropa«, na srbski cerkveni občini, na ^ ' 'i šoli in na več srbskih hišah vse šipe. jpHa je policija ojačena z vojaštvom in ie napravila končno mir in razgnala demonstrante. SARAJEVO 29. (Kor.) Demonstracije so se zopet ponovile in so postale zelo nevarne. Demonstranti so rr ii več srbskih trgovin in so jih orop / me stu je postajal vedno hujši pretep in de monstranti so uničevali vse, kar so dobili. Mesto je silno razburjeno. Bati se je bilo najhujšega. To je drlo povod, da je bilo progiašeno obsedno stanje. Manifestacije in protisrbske demonstracije v Zagrebu. ZAGREB 29. (Kor.) O včerajšnjih manifestacijah je prišio sledeče avtentično poročilo: Ob 7 zvečer je šla po ine: u množica dijakov, ki so nosili spred:, i hrvatsko trobojnico ovito z žalnimi t«.. .>-vi. Klicali so proti Srbom in slava ki e spominu nadvojvode in njegove sopre .e. Manifestantom se je pridružili velika množica različnega občinstv a, ki je ; i c-tovano dajalo duška ogorčenja n-;:! atentatom »n burno demonstriralo n »i Srbom. Demonstranti so ' " kolskega društva, .i*to. Stran KI. »EDINOST« it 148. V Trsta, dne 30. Junija 1914. »Novosti« in »Pokret« in na hiši srbske cerkvene občine vse šipe. Policija |e raz-gnala demonstrante, da obvaruje poškodbo tuje lastnine. Velike demonstracije so se vršile tudi pred poslopjem srbske banke. ZAGREB 29. (Kor.) Danes opoldne so se demonstracije zopet ponovile. Nekaj dijakov, katere je spremljala precejšna množica je korakala zopet demonstrativno po cestah. Pred sprevodom so nosili hrvatske zastave. Demonstranti so kričali: Doli z morilci! Bodi časten spomin prestolonasledniku. Tudi so napadali Srbe. Demonstranti so se razšli pred Starčevi-čevim domom. Protisrbski izgredi v Gratweinu. GRADEC 29. (Izv.) V trgu Gratwein pri Gradcu se je zbrala včeraj velika nemško-nacijonalna druhal. ki je priredila divje protisrbske demonstracije. V bližini trga se nahaja zdravilišče za jetične Iiudi, kjer se lečita sedaj tudi neki srbski major in neki srbski zdravnik. Tolpa je udrla pred zdravilišče in razbijala neprestano, kričeč: *DoIi s Srbi! Ven z morilci! Izročite nam proklete Srbe!« — V zdravilišču, kjer je sedaj tudi mnogo težko jetičnih, je nastala velika panika. Orožniki niso bili na razpolago. Demonstranti so se odstranili izpred zdravilišča šele okoli polnoči. Cesti iz ZMa. Srbski svoje Sokol in drugn društva prekinila prireditve. — Obhodi po mestu. ZAGREB 28. (Kor.) Ban baron Skerlecz je poslal v svojem in v imenu deželne vlade sožalne brzojavke cesarju in članom cesarske hiše. Obenem je poslal vsem nadžupanom okrožnico, v kateri jih poživlja, da naj odrede v svojih okrožjih raz-obešenje črnih zastav in ustavitev vseh veselic. — Podobno odredbo je izda! tudi župan glavnega mesta. — Trobojnice, ki so bile razobešene povodom obiska gostov iz Reke so se nadomestile že tekom popoldneva s črnimi zastavami. Vse veselice in druge prireditve, ki so se že pričele, so bile takoj ustavljene, druge, ki se Še niso pričele, odpovedane. Odpovedana je bila tudi takoj, ko je dospela grozna vest v Zagreb, in se je razširila med prebivalci, prireditev srbskega sokolskega društva, ki jo je priredilo dauštvo povodom bitke na Kosovem polju. — Zvečer ob 7 so priredili visokošolci obhod po mestu. Na čelu sprevoda so nosili trobojnico ovito z žalnimi trakovi. Med potjo se jim je pridružila več tisočglava množica. Cesar na Dunaju. DUNAJ 30. (Izv.) Cesar je prispel semkaj ob 115 dopoldne. Na kolodvoru ni bilo ofi-cijaTnega spr jema. Publika je vladarja molče pozdravila. Dopoldne se je na Dunaju razširila vest, da je cesarja zadel mrtvoud, a vest je bila takoj energično demontirana in tudi popolnoma neosnovana. DUNAJ 29. (Kor.) Cesar je prišel s posebnim dvornim vlakom ob 11.10 dopoldne iz Išla. Ceste, ki so bile še predvčerajšnjim slavnostno okrašene povodom njegovega odhoda v lšl so popolnoma izpre-menile svoje vnanje lice. Crne zastave in znaki žalovanja so nadomestili svečanost-, no okrašenje. Prišla pa je na te ceste ista množica, ki je pozdravljala cesarja pri njegovem odhodu. Viharne ovacije so spremljale takrat cesarja na kolodvor na poti v lšl, kjer naj bi si vladar ojačil moči po teški in mučni bolezni. Danes so se mu približale iste množice, toda pod žalnimi zastavami, s tiho žalostjo, da mu pokažejo globoko sočustvovanje. Cesarja je pričakoval na kolodvoru kot smo že omenili, Kari Fran Josip, s katerim se je odpeljal cesar s kolodvora. V gradu so pričakovali cesarja številni diplomati in razni dostojanstveniki. Cesar je sicer vsled tega udarca duševno globoko potrt, vendar pa je še vedno zdrav. ----- Zadnje minute prestolonaslednika. DUNAJ 29. (Izv.) »Reichspost« prinaša od nekega vojaškega dostojanstvenika, ki je bil včeraj v neposredni bližini prestolo-nasledniške dvojice (je to najbrže šef vojaške prestolonaslednikove pisarne, polkovnik Bardolff. Op. ured.), naslednje poročilo o zadnjih trenutkih prestolonaslednika in njegove soproge. Vojvodinjo Sofijo Hohenberg je zadela prva kroglja, in sicer od desne strani in je na mah padla prestolonasledniku na kolena. »Kaj ti je?« je zaklical prestolonaslednik in se pri tem napol vzdignil. A že v istem trenutku je razprostrl roke in padel vznak nazaj na sedež. Projektil ga je namreč zadel naravnost pri goltancu. Razbil mu je žilo odvodnico. Kri je curkoma brizgnila iz male žile. Takoj je bila polita vsa desna stran njegove uniforme s potoki krvi. Avtomobil je med tem že odšel kakih 10 metrov naprej. Fzm Potiorek, ki se je nahajal v prestolo-naslednikovem avtomobilu, je skočil pokonci m razgrnil svojo vojno suknjo. Tu so že prihiteli na pomoč tudi oficirji iz drugih avtomoblov. Vojvodinja Hohenberg se je v tem trenutku zopet dvignila, in posegla s prstom proti vratu svojega soproga. Zdelo se je, kakor da bi hotela s prstom zamašiti rano, iz katere je curkoma lila kri. Zavpila je obenem parkrat s slabotnim glasom: »Moj Bog! Moj Bog!« Skoro nato je padla vznak in obležala na mestu napol mrtva. Mi smo bili vsi od groze kar hromi in gluhi. Vem, da sem videl celo gručo ljudi, ki je zrla v nas nemo in srepo, s široko odprtimi očmi. Čutil sem, da se je avtomobil obrnil in drčal preko mostu naravnost proti vladni palači. Se le tam smo videli, da je vsaka pomoč zaman. Prestolonasledniška dvojica je težko hropeč ležala v salonu. Bila sta oba popolnoma v nezavesti. Prenesli so ju potem v desni, turški salon, vladne palače v pritličju. Prestolonaslednik je, ko so ga nesli, parkrat odprl svoje medle oči in opetovano stegnil roke, iskajoč nekaj v zraku. Med tem je že prišel frančiškanski provincijal Mihačev in podelil obema generalno odvezo in molil. Prestolonaslednik je imel prestreljen goltanec in vojvodinja je bila istotako smrtno ranjena. Naenkrat smo stali v palači pred dvema mrličema«. SARAJEVO 29. (Izv.) Podžupan pL Vančaš je danes pripovedoval, da je prestolonaslednik pred svojo smrtjo izprego-voril še par besed svoji soprogi. Mislil je očividno, da je samo on ranjen. PrestokNioslednlSko dvojico že odpeljali v Metković. DUNAJ 29. (Izv.) Danes ob 3.46 so blagoslovili v vladni palači trupli presto-lonasiedniške dvojice in ju nato takoj prepeljali na postajo Bistrik, kjer sta bili položeni v vozove. Vlak se je kmalu odpeljal v Metković. Tam že čaka vojna mornarica, ki bo odpeljala svojega vrhovnega poveljnika in njegovo soprogo v Trst. V Trst prispeta trupli najbrže v sredo ponoči ali pa v četrtek zjutraj. Nato boste odpeljani na Dunaj, kjer boste razpoloženi na mrtvaški oder v eni izmed dunajskih cerkev. V kateri, to se še ne ve. V petek boste trupli ekfponirani. Popoldne boste potem blagoslovljeni in odpeljani v grad Artstetten, kjer se nahaja prestoio-naslednikova grobnica. Prihod k blago-slovijcnju so dosedaj že priglasili: nemški cesar, saksonski, španski, bavarski in belgijski kralj. Angleškega kralja bo zastopal njegov stric princ Artur Con-naught. Pogreba se udeleži tudi vse češko plemstvo korporativno. Kdo js kriv ? Bilinski u audljencl. DUNAJ 29. (Izv.) Skupni finančni minister vitez Bilinski je bil ob 3 popoldne poklican k cesarju v avdijenco, ki je trajala nad eno uro. Bilinski je poročal cesarju o položaju v Bosni in o dogodkih, ki so se zgodili včeraj. V političnih krogih vlada velikansko nezadovoljstvo radi nezadostnih varnostnih odredb, ki so edine zakrivile, da se je dogodil strahoviti dogodek. Civilne oblasti vale vso krivdo na vojaške. Bilinski je že pred par dnevi poudarjal potrebo, da mora imeti presto-Ionaslednikovo potovanje v Bosno ne-le vojaški, ampak tudi civilni značaj, ker bi zadobilo s tem prestolonaslednikovo potovanje v anektirane kraje popularno o-bličje. V tem slučaju bi spremljal nadvojvodo tudi Bilinski. Toda baron Hotzen-dorf in fzm. Potiorek sta z vso odločnostjo odklonila nasvet Bilinskega, češ da je treba pokazati v Bosni samo vojaško pest in je res dosegel, da je prispel nadvojvoda v vlogi vojaškega poveljnika. Oba generala sta izrabljula. preStOlOnaSlednikO- vo neinfornihaiiost; ona dva sta odgovorna za nesrečo, ki je zadela prestolo-nasledniško dvojico. To konstatira tudi iasno oficijelni komunike »Fremdenblatta«. Ioda politični krogi se izprašujejo, kaj je prišel Bilinski šele sedaj. Imel da je poprej dovolj časa, da bi odredil vse potrebne odredbe in če je videl že vnaprej slabe posledice, bi moral nastopiti s skrajnimi sredstvi in če potrebno, tudi s svojo demisijo izsiliti remeduro. A tega Bilinski ni storil in zato se tudi on ne otrese v gotovem oziru odgovornosti. V popolnem nasprotju s poročilom Fremdenblatta« pa so poročila »Milita-risehe Rundschau«, ki v ostrem članku napada civilne oblasti, češ da so vedele za gibanje srbske iredente, a niso v svoji lahkomiselnosti ukrenile ničesar. List tudi že postavlja načelo protisrbske gonje, ki so jo začeli dunajski časopisi. Članek ima naslov: »Narod morilcev kraljev« in izvaja: »Prestolonaslednik, ki so ga svarili pred potovanjem v Bosno, ni poznal iožaja, je zaupal bosenskemu prebivalstvu. Ce bi vedel to, gotovo ne bi odšel v Bosno. A ni vedel, da je mišljenje »morilcev kraljev in žen« zavzelo trdna tla tudi že v Bosni. V Belgradu se zbirajo niti široko zasnovane zarote, tam so u-mori že splošno narodnega značaja. Treba je pokazati brezobzirno pest nele Jugoslovanom monarhije, temveč tudi vsem balkanskim Slovanom, ki nimajo nobenega smisla za kulturo in plemenita čustva, ki se uklonejo le sili premoči, a smatrajo humanitarnost za nekako slabost.« Zasliševanje atentatorjev. SARAJEVO, 30. (Izv.) Policija je včeraj celo popoldne do večera zaslišavala atentatorja Prinčiča in Cabrinovića. Vendar pa oba odklanjata skoro vsak odgovor in le izjavljata, da nimata nobenih sokrivcev. Ćabrinović je izjavil, da njegov ate-tat nima ničesar opraviti s Prinčičem, Prinčič pa je nasprotno izjavil, da Cabrinovića niti ne pozna. Oba pa izjavljata, da sta hotela maščevati svoj narod. Na vprašanje, zakaj je prispel v Sarajevo, je odgovoril PrlnčiĆ policiji hladno: »To ste vendar videli zakaj!« Na vprašanje, zakaj je izvršil atentat, je izjavil: »V prestolonasledniku se mhotel zadeti predstavitelja avstrijskega imperijalizma in enega najvišjih faktorjev v monarhiji. Vojvodinje same nisem želel umoriti Cabrinovič pravi, da je socijalist, Prinčič pa. da je pristaš nacijonalistične ideje. — Čabrfnoulč - Prinflp. SARAJEVO 29, (Izv.) Prvi atentator, Nedeljko Cabrinovič, je star 21 let in sin gostilničarja Cabrinovića v Sa-raievu Bil je že v mladosti skrajno malo-nriden. Ko je odraste!, je šel v Crnogoro, kier se je izučil v tiskarski obrti. Bil je strasten anarhist ta obenem sindikalist in je bU zato tudi izključen li locijalistične socijalističnih pamfletov in odšel potem v Srbijo, kier je dobfl službo v raznih bel-grajskih tiskarnah. Pred enhu mesecem se je vraH v Sarajevo, Mer je dobil sta-tbo v »Zadružni tiskarni«. Radi lenobe In vedenja pa je Ml pmd kratic ItMUM tiskarne odpuščan. Od enan m Je potfcnl po rnsnli gostilnah v mesta In v pijanosti baje ponovno Izjavi, da že napravi svoie, ko pride prestolonaslednik v Sarajevo. Gavrilo Princip ie rodom iz Dalmacije in ie absolviral štiri gimnazije v Bosni. Pozneje ie šel opetovano v Srbijo in občeval s tamkajšnjimi anar- hističnimi krogi. Pred kratkim se ie zopet vrnil v Bosno in se potikal okoli. Kje povsod, še ni dognano. Policija še vedno ne more dognati, ali sta bila atentatorja v kaki zvezi, če sta se poznala in če imata morda kake sokrivce. Dosedaj je bilo aretiranih v Sarajevu že 50 oseb, med njimi več anarhistov; mnogo aretirancev je bilo oddanih garnizij-skemu sodišču. BELGRAD 29. (Kor.) List »Balkan« piše o atentatorjih sledeče: Cabrinovič, tipograf, je bil priznan anarhist in znan kot silno nemiren človek. Stanoval je sc pred 20 dnevi v Belgradu, kamor je prišel po vojni in je bil uslužben v neki državni tiskarni. Pred svojim odhodom je Izjavil, da gre v Trst, kjer bo dobil delo v neki novi tiskarni. Tudi Princip je stanoval še pred kratkim v Belgradu. Za časa vojne se je priglasil za prostovoljca, toda sprejet ni bil. Vsled tega je zapustil Belgrad. Princip je bil zelo molčeč in nervozen. Učil se je dobro. Občeval je z nekaterimi srednješolci, ki so tudi prišli iz Bosne in v zadnjem času tudi s Cabrinovičem. Nagibal se je socialističnim idejam, dasiravno je pripadal prvotno k napredni mladini. Princip in Cabrinovič, oba sta skupaj zrastla in bila odgojena v Sarajevem. Oba je vezala 2e od zgodnje mladosti najprisrčnejša prijateljska vez. Oba sta zapustila Srbijo, ker nista dobila tam, kljub temu, da sta se izdajala za najboljša Srba, primernega sprejema in dobrohotnosti. Uradna „Viener Zeitunf o nadvojvodi Francu Ferdinandu. DUNAJ, 29. (Kor.) Posebna izdaja uradne „Wiener Zeitung" piše v svojem neuradnem delu: Strahovita, srca vseh pretresujoča vest je došla danes iz juga naše monarhije. Nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga sta podlegla danes v Sarajevu kruti roki zlokobnega napadalca. Nadvojvoda je prisostvoval manevrom v Bosni kot generalni inšpektor cele oborožene sile in izvrševal pri tem svojo dolžnost. Ž njim je bila njegova visoka soproga. PorHf*-j/cna od navdušenega ljudstva, ki jih je živahno pozdravljalo sta pretopila meje dežele. Tako na manevrih kakor povsod, kamor je pršla visoka dvojica, so jih prisrčno pozdravljali in veselje je vladalo povsod, kamor sta prišla. Po teh veselih poročilih, ki smo jih dobivali je bil ta udarec tem hujši tem bolj nas je presenetila tužna vest o nenadni nasilni smrti plemenitega cesarskega princa in njegove zveste in udane mu s proge. Nadvojvoda in soproga sta doživela v Sarajevu dva atentata. Prvi bombni atentat se je ponesrečil, drugemu pa sta vzvišena gosta podlegla. Ta udarec je bil tako nenaden in strašen, da je globoko pretresel vsa srca in da v prvem trenutku groze niti preceniti ne moremo dalekosežnosti tega udarca, ki je zadel cesarja, dinastijo in vse avstrijske narode. Prestolonaslednik si je pridobil vsled svoje resnosti, vsled spoznan, a svoje vzvišene naloge in vsled idealnega družinskega življenja visoko spoštovanje in splošen ugled. Po žalostni smrti prestolonaslednika Rudolfa je prišel v največjo bližino prestola in se je od tega trenutka zavedal svoje velike naloge in se je oprijel z vso vnemo in z vsem trudom. Posebno se je zanimal odlični pokojnik za našo oboroženo stlo. Mogočni razvoj naše mornarice tn preuredba armade je večinoma njegovo delo. Pri tem pa se je brigal nadvojvoda tudi za razvoj umetnosti in znanstva. Sploh se je brigal nadvojvoda za vse, kar je bilo v prilog in razvoj Avstrije. Kakor visoko so cenili nadvojvodo tako hudo je zadel ta udarec vse narode. Spomin na visokega pokojnika bo ostal neizbrisen v srcih vseh podanikov, ki ga bodo obržali vedno v najvišji časti. Z enakim spoštovanjem se bodo spominjali tudi njegove odlične soproge, ki je nudila visokemu pokojniku srtčen družinski dum, ki mu je dala cvetočo deco in Id je ostala združena z njim tudi v smrti V tej uri žalosti in bridkosti se obračajo naša srca pred vsem k vzvišenemu vladarju, ki je moral prenesti že toliko krutih udarcev usode in ki je priča zopet nesrečnemu slučaju ko pogrezajo v grob cesarskega princa in njegovo soprogo, ki sta stala najbližje prestolu. Nepopisna žalost združuje v tem trenutku še tesnejše visoko vladarsko hišo s svojimi narodi. In to sočustvovanje se obrača tudi na otroke visokega pokojnika, ki so izgubili v rani mladosti v eni uri in tako kruto svojo ljubečo mater n svojega dobrega očeta. DUNAJ, 29. (Kor.) »Fremdenblatt« piše: Komaj si moremo misliti, da ni nadvojvoda, ki je bil vedno odličen in Časti vreden mož, nad Vse plemenit človek, več med živimi. Velik delokrog je imel nadvojvoda in težka in silno odgovorna je bila njegova naloga. Odločal je v važnih vprašanjih naše armade in naše vojne mornarice. Padel je v izvrševanju svoje dolžnosti z njim vred pa je padi atudi njegova odlična soproga, ki jo je pritegnil visoki pokojnik v globoki in udani ljubezni na mesto poleg sebe. Ona je bila vedno ž njim in spremljala ga je tudi na smrtni poti in je združena z njim umrla. Naj si bodo motivi tega aten- tata politični ali anarhistični, vsekakor so vredni najhujše obsodbe. Naše misli se družijo v te mtrenutku s cesarjem, s katerim smo prenesli že toliko krutih udarcev usode. Cesar sc vrne na Dunaj in bo v naši sredi lahko bral iz naših oči, da smo po tem žalostnem dogodku še bolj združeni z našim vladarjem. Izrazi sožalja cesarju. PARIZ 28. (Kor.) Predsednik Poinearć je poslal cesarju takoj, ko je izvedel o umoru prestolonaslednika in soproge, brzojavno sožaljko. RIM 28. (Kor.) Brzojavno sta izrazila sožalje cesarju tudi italijanski kralj Viktor Emanuel in rimski papež. — Državni tajnik, kardinal Mery del Val je posla! so-žaljne brzojavke cesarju in zunanjemu ministru grofu Berchtoldu. RIM 28. (Kor.) »Osservatore Romano« izraža med navajanji o atentatu globoko zaničevanje o strahovitem hudodelstvu in veliko žalost zaradi nepričakovane izgube modrega, vzvišenega in pobožnega princa. List strahovito napada taka vsega zaničevanja vredna dejanja, ki bijejo v obraz humaniteti, kulturi in civilizaciji. Obenem izraža list odkritosrčne simpatije habsburški hiši, posebno pa cesarju Franu Josipu. Predsednik zbornice ministrskemu predsedniku. DUNAJ 29. (Kor.) Predsednik državne zbornice dr. Sylvester je poslal ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu sledečo brzojavko: V imenu predsedstva začasno odgodene zbornice prosim Vašo ekscelenco, da položite na stopnice najvišjega prestola povodom pretresljivega zločinskega atentata izraz globoke bolesti in najudanejšega sožalja. Gltisoui Iz Budimpešte. BUDIMPEŠTA 28. (Kor.) Jutranja izredna izdaja tukajšnjega uradnega lista piše v neuradnem delu sledeče: Nadvojvoda Franc Ferdinand je postal v nedeljo dopoldne žrtev zločinskega atentata. V izvrševanju svojega visokega poklica kot generalni inšpektor vse oborožene sile naše monarhije je bil zadet od kroglje napadalca in je podlegel strahoviti rani. Cel ogrski narod žaluje globoko potrt vsled te velike nesreče in fzkazuje obenem sočustvovanje svojemu vladarju, katerega je usoda že po tolikih in tako krutih udarcih udarila s tem strašnim udarcem, ki ga je oropal prestolu najbližje stoječe osebe, ki mu je iztrgal iz kroga svojcev svojega prestolonaslednika. Z nadvojvodo Franc Ferdinandom je izgubila Ogrska najmočnejšega pospeševate-jja Ogrske in cele monarhije, ki je posvečal s svojim delom in z vsemi svojimi močmi razvoj blagostanja in moči cele monarhije. V javnem življenju je bil prestolonaslednik vzor možatosti in izvrševanja svojih dolžnosti, njegovo družinsko življenje je bilo krasen vzgled najčistejše in najbolj idealne družinske sreče. Njegova zvesta soproga mu je stala ob strani do zadnjega trenutka in je postala skupno ž njim žrtev zverinskega atentata. Ogrski narod stoji potrt od žalosti zvesto ob mrtvaškem odru svojega prestolonaslednika in njegove soproge. Objokuje ga v spominu s kako plemenito ambicijo se je pripravljal za svoj vzvišeni poklic in se o-brača z otroškim zaupanjem do svojega vladarja in skuša s tem izkazom vdanosti in ljubezni vsaj nekoliko lečiti njegovo globoko žalost in bolečino. BUDIMPEŠTA 28. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza, ki je bival za časa nesreče na svojem gradu v Gesztu se je takoj napotil v Budimpešto in dospe sem danes dopoldne. Obe zbornici imata v torek sejo, ki bo posvečena izključno le izrazom sožalja povodom smrti prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberške. — Sek-cijski šef tajni svetnik Geza Daruvary, ki je bival na kratkem dopustu v Budimpešti, se je vrnil takoj, ko je zvedel grozno novico o atentatih in o posledicah, s svojo soprogo z avtomobilom na Dunaj. Vtis atentata u BelMi. BELGRAD 28. (Kor.) Vest o atentatu na nadvojvodo prestolonaslednika Franca Ferdinanda in na njegovo soprogo vojvodinjo Hohenberško, ki sta padla kot žrtvi zlobne roke se je razširila v popoldanskih urah bliskoma po celem mestu po posebnih izdajah listov. Ta strašna novica je konsternirala vse občinstvo. Svečano razpoloženje, ki je vladalo med občinstvom povodom slavlja obletnice bitke na Kosovem polju, ki se je tako navdušeno kazalo in izražalo med množicami v mestu je po prihodu te novice hipno prenehalo. Spočetka ljudie tej grozni vesti niti verjeli niso, ko pa se je to žalostno poročilo uradno potrdilo se je polastilo ljudstva strašno osupnenje, razburjenje in ogorčenje. Vse je obsojalo strahovit čin in obžalovalo strahovito usodo, ki je tako strašno udarila prestolonaslednika in njegovo soprogo. Povsod se je izražalo toplo in odkrito sočustvovanje s cesarjem in kraljem Francom Jožefom, katerega je zadela usoda po komaj prestani težki in nevarni bolezni s tako krutim udarcem. Vest so takoj sporočili prestolonasledniku in finančnemu ministru Paču. Ministrski predsednik se je odpeljal ob 3, torej Še predno Je dospela ta strašna vest, v Prištino. Dobil je brzojavno poročilo brž-kotne na poti in pričakujejo, da se še nocoj vrne v Belgrad. Srbska sožalje. BELGRAD 29. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: Predsednik skupščine An-drla NlkoliČ je poslal predsednikoma par- lamentov na Dunaju in v Budimpešti sožalne brzojavke, v katerih izraža globoko sožalje obenem pa trpko ogorčenje nad atentatom v Sarajevem. Namestnik ministrskega predsednika PaŠiča, ki je odpotoval, finančni minister Paču je poslal v imenu srbske vlade avstrijskemu zunanjemu ministru grofu Berchtoldu brzojavko, v. kateri izraža sožalje in se zgraža nad atentatom. Srbski poslanik na Dunaju Jo-vanovlč je dobil nalog, da izroči v imenu srbske vlade na merodajnlh mestih izraze sožalja in obsodbo atentata. Kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander sta izrekla sožalje cesarju Francu Jožefu. Justlčni minister je šel v spremstvu sekcijskega šefa zunanjega ministrstva Gruiča k avstro-ogrskemu diploma-tičnemu zastopniku In mu je izrekel globoko sožalje v imenu kabineta. Na poziv notranjega ministra so bile danes odstranjene vse zastave, ki so bile razobešene za tridnevni narodni praznik in so se nadomestile s črnimi zastavami. Vsi listi obsojajo atentat in izrekajo sožalje. Komunike srDskešn tiskouneša urada. BELGRAD 29. (Kor.) Srbski tiskovni urad priobčuje v jutranji izdaji sledeči komunike: »Pod pritiskom tragičnega dogodka, ki se je odigral včeraj v Sarajevem, skoro nam ne zadostuje besed, da b? primerno ožigosali strahoviti atentat, katerega žrtvi sta bila prestolonaslednik naše sosedne monarhije, nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova soproga, vojvodinja Sofija Hohenberška. V globokem obžalovanju, da je zadela tako nepričakovana in tako nasilna smrt prestolonaslednika in njegove soproge v enaki meri vlsokospo-štovanega sivolasega vladarja avstrijsko-ogrske monarhije in v njej živeče narode, poudarjamo, da je vzbudil ta žalostni dogodek tudi v vsej naši deželi največje ogorčenje in najstrožjo obsodbo«. Avstrija zahteva od srbske vlade preiskavo. BUDIMPEŠTA 29. (Izv.) Iz Belgrada poročajo, da je dala avstrijska vlada svo-jemu poslaniku v Belgradu nalog, naj zahteva od srbske vlade, da le-ta nemudoma uvede strogo preiskavo v stvari sokrivcev sarajevskih atentatorjev. BELGRAD 29. (Izv.) Tukajšnja kraljevska policija je že odredila obširno preiskavo, da dožene sokrivce pri atentatu. V bel-grajskih krogih se danes razširja vest, da je s strašnim dogodkom v Sarajevem čisto gotovo zopet v zvezi znani hujskač in agent provokater, Gjorgje Nastić in do sta Cabrinovič in Princip šele pred kratkim stanovala skupaj v Belgradu v nekem hotelu. Vesti iz raznih kralsv. PARIZ 28. (Kor.) Vest o zločinskem atentatu v Sarajevu, katero so prinesli skoro vsi listi v posebnih izdajah, je povzročila tukaj veliko presenečenje. Več zastopnikov raznih oblasti se je zglasilo pri avstrijskem poslaniku grofu Szecsenu, kateremu so izrekli globoko sožalje. Med temi sta bila tudi vojvoda Vendomski, bivši francoski poslanik na Dunaju in srbski poslanik Vesnić. RIM 28. (Kor.) Zastopniki vseh oblasti in vsi diplomati so se zglasili danes pri obeh avstrijskih poslaništvih in so izrekli sožalje. Pri obeh poslanikih je bil tudi zunanji minister markez Di San Giuliano. — »Tribuna« piše: Cel svet se klanja pred srčnimi bolečinami cesarja in kralja Franca Josipa, ki je vedno ljubil mir in je dobil zato zelo slabo plačilo. Zgražanje nad atentatom in globoke simpatije za cesarja in kralja Franca Jožefa so tem večje, ker Italija ne vidi v njem samo zaveznika, marveč zvestega in zanesljivega prjjatelja. RIM 28. (Kor.) Vse provicialno časopisje ostro obsoja zločinski napad in izraža sožalje vladarju in narodom sosedne monarhije. CARIORAD 28. (Kor.) Vest o atentatu je prišla sem zvečer in je vzbudila veliko presenečenje in globoko sočustvovanje s cesarjem Francom Jožefom. LONDON 29. Vsi listi prinašajo obširna poročila o strahoviti nesreči, ki je zadela cesarja, dinastijo in celo monarhijo. Izražajo ogorčenje nad tem zlodejstvom in globoko žalost nad usodnimi posledicami. Posebno simpatično se spominjajo zadnjega obiska nadvojvode s soprogo na Angleškem. Več listov je prineslo slike nadvojvode in soproge. CETINJE 29. (Kor.) Vest o atentatu v Sarajevem je povzročila tukaj silno presenečenje. Člani dvora, vlade in diploma-tičnega zbora so izrekli na avstrijskem poslaništvu svoje sožalje. BRUSELJ 29. (Kor.) Razne odlične o-sebe, med temi Člani diplomatičnega zbora in vsi ministri so oddali na avstrijskem poslaništvu svoje karte. Belgijski poslanik na Dunaju je dobil nalog, da izrazi v imenu svoje vlade avstrijski vladi sožalje. KOLIN 29. (Kor.) Kolnisclie Ztg. piše: Povsod po celem svetu, posebno pa še v Nemčiji se izraža globoko sožalje vsled usodnega udarca, ki je zadel cesarja Franca Jožefa. V tej žalosti se pridružuje svoji zaveznici ob Donavi cel nemški narod posebno pa cesar Viljem, katerega vežejo posebno prisrčne vezi s habsburško vladarsko hišo. PRAGA 29. (Kor.) Vsi tukajšnji listi so izdali tudi danes posebne izdaje, ki poročajo o strahovitih posledicah groznega atentata. V poročilih se posebno poudarja svitel značaj in odlične zmožnost* nadvojvode, v katerem so videli držav- V Trstu, dne 30. junija 1914. ♦EDINOST« it 148. Sti__ Ijani zagotovilo za srečno prihodnjost in mogočen razvoj monarhije. Poleg tega se omenjajo z velikim spoštovanjem vrline rjegove plemenite soproge, ki mu je bila zvesta družica v življenju in ki je ostala združena z njim tudi v smrti. Vsi podaniki se obračajo sedaj z vso zaupnostjo na cesarja v katerem vidijo edino rešitev. Zato se združujejo po tem strahovitem udarcu klici vseh narodov v vroči molitvi: »Bog ohrani, bog ob vari našega cesarja!« — Tudi provincialni listi pišejo v tem smislu. . .... ATENE 29. (Kor.) Vest o strahovitem in absurdnem atentatu, ki se je izvršil v Sarajevem in ki je navdal z žalostjo Avstrijo in cel civiliziran svet, je vzbudila tukaj silno presenečenje in globoko obžalovanje. Kralj Konstantin je zvedel to novico v Stadionu, kjer je prisostvoval neki dirki. Ta vest ga je globoko užalostila. LODON 29. (Kor.) Kralj Edvard je od-jedil po pokojnem nadvojvodi Francu Ferdinandu enotedensko dvorno žalovanje. DRAĆ 29 ob 10 zveč. (Kor.) Vest o umoru prestolonaslednika Franca Ferdinanda je vzbudila tu veliko vznemirjenje in globoko obžalovanje. PETROGRAD 29. (Kor.) Vsi listi izrekajo globoko obžalovanje nad tragično usodo nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge in se spominjajo s toplimi besedami sočustvovanja z avstrijskim monarhom, katerega je zadel tako strašen udarec. Brnski Vsesokolski Zlet pod vtisom dogodkov. BRNO 29. (Izv.) Ko je dospela semkaj žalostna vest iz Sarajeva, so oblasti neuradno svetovale predsedstvu »Češke Sokolske Zveze«, da bi bilo dobro, če bi srbski in ruski Sokoli - gostje odpotovali v domovino. Srbi in Rusi so res že takoj v nedeljo zvečer odšli v domovino. Zadnje vesti. Položaj v Sarajevu in Bosni sploh. SARAJEVO 29. (Izv.) Mesto je na večer kot izumrlo. Trgovine so bile popoldne vse zaprte. Pred srbskimi hišami in srbskimi trgovinami stoje močni policijski oddelki. Hotela »Evropa« in »Imperial«, ki sta srbska, sta strahovito demolirana. Demonstrante so udrli tudi v palačo srbskega metropolita in razbili v pritličju vse notranje prostore. V Bosenskem Brodu, na meji, je odrejeno čim najstrožje nadziranje \se!i oseb. Nihče ne more v deželo, niti iz dežele, ne da bi ga preiskali. Meje so popolnoma zastražene. V Sarajevu se je raznesla vest, da je tekom današnjega dne odpotovalo veliko število Srbov v Srbjjo. Proglasite« no$!e sodbe v Sara- bila zopet posebno zapečatena. 2e pred testo uro zvečer so bile zastratane vse ulice, po katerih se ie M vriM kondukt, od gostega SpaUrja vojaštva. Vojaftkl ipa-llr vseh vrst je segal od vMm palače do Bistrtftke cesto. Trupli ste Ml žalost, doinavioBu. da ie takega človeka ika roka, pomifla tako pobila zlottnska roka, porušfla tako rodbinsko srečo in vida osirotelim otrokom najblažega očeta In a^mile}o materi? Iz kamena bi moralo bM srca* ki na bi zaječak) v britki bo«, ko bi se ne odprto vsa samo - — sočutja In MontU? Človek, jevem in« SARAJEVO 29. (Kor.) Po proglasitvi obsednega stanja so bili nabiti po zidovih v mestu lepaki bledeče vsebine: Sporazumno s predstojnikom višjega sodišča in višjega državnega pravdnika odredim obsedno stanje v mestni občini in v o-kraju Sarajevem zaradi sledečih hudo-delstve: 1. veleizdaja, 2. proti vojni sili, 3. kaljenje javnega miru, 4. vstaja, 5. upor, 6. javno nasilstvo, 7. uiuor, 8. uboj, 9. težka telesna poškodba, 10. požig, 11. rop in 12. podpora in pomoč k enemu o-menienih hudodelstev, se kaznujejo s smrtno kaznijo. O tem sem izdal to objavo z ukazom, da se mora vsak vzdržati pod smrtno kaznijo zbiranja v svrho demonstracij, hujskanja in udeležbe demonstracij in se v vsem pokoriti uradnim odredbam v svrho onemogočenja izvršitve omenjenih hudodelstev. Potiorek fegra. Kainoseiši bombni atentati u Sarajevu. SARAJEVO 29. (Kor.) Danes dopoldne je vrgel neki mladenič na vogalu neke ceste bombo, ki je eksplodirala. Ranjen je bil en Turek, poškodba je lahka. Atentatorja so prijeli, podrobnosti še niso znane. SARAJEVO 29. (Kor.) Danes sta bili vrženi dve bombi, ki pa nista povzročili nobene škode. Samo ena oseba je bila lahko rajii^na. Atentatorjev dosedaj še niso dobili. Sumijo, da sta atentatorja tovariša enega mladeniča, ki je vrgel včeraj bombo in ki ie aretiran. V mestu vlada sedaj m!r. DUNAJ 29. (izv.) (Ob 1.30 ponoči). Iz Sarajeva je dožla tekom popoldneva samo ena uradna vest. namreč, da ste bili vrženi tekom dopoldneva zopet dve bombi, a se oblastim d>sedaj še ni posrečilo zalotiti atentatorjev. SARAJEVO 29. (Izv.) Prek« sod v mestu je bil proklamiran že ob 11 dopoldne. Močne vojaške patrulje, pod poveljstvom častnikov, hodijo po mestu in so zasedle ulice in trge. Lepaki o proklamaciji obsednega stanja so bili nalepljeni v vseh ulicah. V mestu vlada pozno na večer popolna tišina. Policija in orožniki hodijo peš in na konjih po ulicah. Poveljstvo nad mestom je prevzel opoldne general Smarda. Sploh pa ima sedaj vso varstveno službo v rokah vojaštvo. Susčanosfni Kondukt prestolonaslednike dvojice iz Sarajeva. SARAJEVO 29. (Izv.) Dopoldne je nadškof Stadler ob asistenci duhovščine blagoslovil trupli prestolonasledniške dvojice. Nato ie bila uradno konstatirana identiteta umorjencev, nakar je posebna komisija zaprla krsti in ju zapečatila. Ključa sta krsti ste letali na katafa**, ki k bi obdan od nabral sveč. Krsti ste bIH čisto *a-snti * ■■■!■! venci. Na obeb straneh to stali ottclrii, dvomi orožniki in slnžnbntti kot častne straže. Neprestano so prihajali civilni in vojaški dostojanstveniki in moNH pred krstama. Ob 6 zvečer ste bili trupli zopet blasoslovjenl. NadSkof Stadler z vsem kapi ti jem, frančiškanski provincijal s frančiškanskimi menihi so bili navzoči pri ceremonijah. Nato so podčastniki 84. pešpolka dvignili krsti in ju odnesli na ulico, kjer sta stala mrtvaška voza. Kondukt je vodil general Appel. Pod zvoki ža-lostink koračnic se je začel premikati Iz-prevod po ulici. 24 topov je zagrmelo. Na čelu izprevoda je korakalo več infanterlj-skih bataljonov in oddelek kavalerije. Sledila je duhovščina z nadškofom Stadler-jem. Pred krsto je vozil voz, silno obložen z venci. Za krsto je sledila prestoio-nasiednikova neposredna okolica, na čelu ji polkovnik Bardolfi in grofica Lanjus. Potem šef bosenske vlade Potiorek, vojaški in civilni najvišji dostojanstveniki in službe prosti oficirji. Izprevod se je pomikal po Bistriški cesti. Po vseh hišah so gorele sveče, po ulicah elektrika. Na Ap-plovem nabrežju in pri Franc Josipovem trgu je čakala velikanska množica ljudstva, ki je odkritih glav in nemo zrla na »odhod« prestolonasledniške dvojice iz Sarajeva. Ob 630 je prispel kondukt na kolodvor, kjer je že čakal posebni vlak z mrtvaškim vozom. Ko ste bili obe krsti položeni v mrtvaški voz, je oddalo vojaštvo generalno dešaržo. Nato je nadškof Stadler krsti Še enkrat blagoslovil. Ob 7.10 zvečer je že odpeljal vlak ob zvokih cesarske himne in gromenju topov proti Metkoviču v Dalmacijo. Tu bodo položili trupli slovesno na bojno ladjo, ki zapluje potem po sinii Adriji v Trst, odkoder odpelje trupli poseben vlak na Dunaj. Strahovite posledice protlsrteklh demonstracij«Sarajevo. Gligorije Jeftanovič — aretiran. SARAJEVO 29. (Izv.) Posledice včerajšnjih ponočnih protisrbskih demonstranti so naravnost strahovite. Okoli 200 srbskih hiš, gostilen, trgovin, hotelov in kavarn je skoro Dopolnoma opustošenih. Po hišah vseh odličnih Srhov so razbite vse šipe. Posebno divjaško so raz&aiali frankovci v palači srbskega metropolita. Metali so po hiši kamenje, blato in pobili do malega Sipe v ve. ©h nad stropi! h. Policija in vojaštvo je aretiralo dosedaj že nad 100 Srbov. Naravnost velikansko konsternacijo pa je napravilo na vse občinstvo dejstvo, da je bil aretiran od vojaške patrulje tudi eden najuglednejših Srbov v vsej Bosni in Hercegovini, predsednik srbskega šolskega sveta in srbski virilist v bosenskem saboru, veliki srbski mccen GLIGORIJE JEFTANOVIČ, nositelj kom turnega križca Franc Jožefovega reda in eden glavnih predsta-viteljev lojalnih bosenskih srbskih krogov. V mestu vlada pozno na večer popoln mir. Maloštevilni pasanti gledajo, da izginejo kolikor mogoče hitro v hiše. K atentata no prestolonasledniku. Kakor strela iz jasnega, ki je popolnoma nenadejano udarila v udobno domovje, prov-zročujoč nesrečo, razsulo, smrt in obup; kakor da bi se bila iz jasnega neba usula grozna toča na bujno obilico krasnega sadu obetajoče polje, uničujoč vse lepe nade pridnega kmeta, da mora zopet s strahom gledati v bližnjo bodočnost: tako nas je zadela včeraj popoldne strašna vest iz Sarajeva, da se je dvignila zločinska roka in podrla dve življenji, tako dragoceni nam vsem, toli ljubljeni in toliko obetajoči. Tako silna so čustva, ki so pritisnila na našo dušo z vso svojo grozno težo vsled te strahovite katastrofe in pretresljive tragedije, da le s težavo in muko iščemo besede, ki naj bi vsaj od daleč izrazile to, kar čutimo. Strašno je! Strašno je, kar čutimo že s človeškega stališča, kar bi občutili tudi, naj je že taka nesreča prihrumela nad kogar si bodi, posebno pa še, ako so mu bila naša srca posvečena v upoštevanju, udanosti in ljubezni. Kar oovišuje strahovitost te tragedije v neizmerno, je ravno dejstvo, da je poleg svojega soproga padla kakor žrtev tudi blaga, uzorna, ne le po rojstvu, ampak tudi po svojem mišljenju in čustvovanju, po vseh osebnih svojstvih nad vse plemenita žena. Kakor sta si podala roko iz čiste resnične 1 ubezni, tako je bilo vse zakonsko in rodbinsko življenje Frana Ferdinanda uzorno in vzgledno, obžarjeno od goreče ljubezni soproge do soproga in očeta in matere do potomstva iz te zveze z vso globino duše vdanih si src. To rodbinsko in zakonsko življenje je bilo svitel izgled iz visokih sfer, ki jim je odmerjeno mesto v našem navadnem skromnem življenju. Koga ne bi torej — pa tudi da ni Frana Ferdinanda postavilo rojstvo tja visoko gori, v bližino prestola kakor naslednika sedanjega nositelja krone Habsburžanov — pretreslo, komu ne bi legla na dušo najgloblje sočutje in grenka tutora čuta — sočutja ta taloetl!? Človek, ki bi sprtCo toUke anreče oe MoaU glave v sočutja, eaoatavno m M M — Oovdi t *Mn—ile g. prof, dr, E, de Hlbler, I no most ^ ................. ............... ^^ ...................... ' "' All~ avstrijski driavtfaal, In le specijalno mi Jugosiovsat, ae utajeno tu le ob mrtvaškem odra človeka, ki Je bil kakor človek vreden vse naše ljubezni, spoštovanja in resničnega nagneflii, ampak žalujemo tudi za členom vladarske hiše, ki mu je Previdnost prisodila, da nekoč sprejme vladarsko 2ezlo v svoje roke, da bo — potem, ko bo moral tudi naš sedanji vladar, kakor bomo morali vsi smrtniki, položiti trlbut večnemu zakonu narave — poverjena v varstvo usoda avstrijskih narodov. In na to stran pomenja smrt nadvojvode Frana Ferdinanda veliki in porazen udarec. V vsem, kar smo kdaj čuli o velikem intelektu, o plemenitosti mišljenja, o razumevanju avstrijskega problema in o strogi pravičnosti in pa tudi — kar je velikega pomena za vladanje v taki državi, kakor je avstrijska — energiji in odločni volji prihodnjega vladarja, so videli avstrijski narodi jamstvo, da morejo z dobrimi na-dami in pomirjene duše pričakovati svoje bodočnosti v tej državi. Velike so bile nade, ki so jih stavili narodi v modrost, bistro-vidnost in pravičnost pokojnega prestolo-nasledoika, nade, da pride do pomiijenja in da bodo ti narodi imeli vse pogoje mirnega in zadovoljnega življenja v srečnem domu to je: da bodoči vladar dovede do uresničenja najiskrenejo željo sedanjega vladarja, ki jej je dal izraza v nalogu nekdanjemu ministrskemu predsedniku grofu Taaffeju: Naredite ml mir med mojimi narodi! In kakor rečeno: vse, kar smo čuli o svojstvih in vrlinah pokojnega Frana Ferdinanda, vse nam je govorilo, da je ta nada v polni meri opravičena. A sedaj stojimo ob mrtvaškem odru tega cesarskega princa in kraj globoki žalosti radi tragične usode, ki ga tako nepričakovano polaga v prezgodnji grob, se odpira veliko vznemirjajoče vprašaje: ali bodo pokopane žnjim tudi nade, ki so jih avstrijski narodi pokladali vanj ?I To vprašanje je, ki nam še bolj razjeda dušo. Dobri genij naše države daj, da dobri in plemeniti nameni Frana Ferdinanda — ostanejo! Dan 28. junija 1914 ostane zapisan s krvjo in žalostjo v zgodovini države in nje narodov. A gori že smo rekli, da le z muko in težavo iščemo besede, ki bi verno predočila čutstva, ki pretresajo duše Ne, ne moremo najti besede, — in to naj uvažujejo čitatelji — ki bi bila primerna veličini nesreče, ki je zadela državo in nje narode. In v tej neredi sp moramo z ganotjem in sočutjem spominjati sivolasega vladarja na cesarskem dvom, ki Se mtl ic fc tolikim tiHop^prn Ir? jih je zadoneslo nadenj življenje, pridružil še ta, morda najhujši zato, ker ga je zade na večer življenja, ko si je začel lajšati breme v popolnem zaupanju do določenega mu naslednika____! Mesto miru in počitka, mu nastajajo nove skrbi nedoglednega pomena .... Izginejo naj vsaj v teh težkih urah grozne nesreče vse razlike in združeni bodimo v veliko občino žalovalcev ter blagoslavljajmo spomin nadvojvode Frana Ferdinanda! ^ Goap. J. SERRAVALLO Trat V odgovor Vašemu pismu, Vam javljam, da sem Vaše ŽELEZ-NATO K1NA-VINO SERRAVALLO pri samem sebi poskusil, in kon-statirai um po 14 dnevih porabe veliko zboljšanje splošnega zdravja in posebno pa prebavljenja. 1NOMOST, dne 16. junija 1911. Prof. E. de Hibier. Dunaj - Dekliški zavod JOWANOWITS Nadaljevalna šola. Pcipravnica za državne izpite. Privatni targovskošolski poduk. Francozinja, Angležinja. — Odlična in vestna vzgoja. — Skrbna postrežba. — Naj bol Sa spričevala. - Častnikom popust Dunaj VIII, Pfeilgasse 5. Dohod Lerchengasse. Velik vrt. — Udobna uredba. — Prospekti zastonj. Poskuse polile na zahtevo popolnoma zaslon]. Hestle, Dana] I, Blberstrasse 14 K. ■HBnHIlHHII Slovendl ::: Slovani! Priporoča se Vam slovenski krojač Fran Rupnik Trst, ul. Geppa 10,1. n. ki izdeluje obleke iz finega in navadnega sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpolago. Obleke na ogled. Solidno delo. n: izdelale se uniforme oseh vrst £ Priporoča se si. občinstvu za obilen obisk. Pristno blisko sukno 1 odreaek 10 kron 1 odreeek 15 kron 1 odresek 17 kron 1 odresek 20 kros pomladna In poletna sezona 1914. OdftZtk 8-10 ■ dolg / l odretek 7 kron za koopl. seiko tbl. (suknja, telovnik, hlače) samo Odresek za črno salonsko obleko 20 K kakor tod blago za povr&nlke, tmistovske lodno, svil. kamgarae, blago za damske obleke itd. pobija po tovarniških cenah kot reelna is solidna, najbolje znana tovamiika zaloga sukna Slegel - Imiiof - Brno (Moavste) Vzorci gratis In franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, Če naročufejo suzna naravnost pil tvrdki Slegol - Imhof na tovarniškem mesta, so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba ^^tndi malih naroČil s popolnoma 8velim blagom.^^ Prodajalna kemičnih predmetov hi Sip Trst uifca Boschetto št. 2 (nasproti kavarne Olimpa) Lastni«!: Ermlnia iiiteua Koše. UHBERTO CONICI zaloga slavonskega materijala. Tovarna cementnih plošč in cevi. TRST, Campo S. Glacomo 11 in V. Concordia 1 (Zadaj cerkve Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. Domače vesti. Izraz sožalja tržaškega Slooenstos. Tekom včerajšnjega dopoldneva so se v sožalno listo, ki je razpoložena na c. kr. namestništvu, vpisali: v imenu političnega vodstva tržaških Slovencev, političnega društva »Edinost«, in kluba slovenskih občinskih svetovalcev predsednik političnega društva, dež. poslanec in obč. svetovalec dr. J o s i p W i 1 f a n in državni in deželni poslanec dr. Otokar Rybaf, potem državni in deželni poslanec dr. Ci u-stav Gregorin, ter predsednik » Slovanske Čitalnice«, dr. E g o n S t a r Mu danaioja slika. Naša današnja slika kaže pokojnega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda s spremstvom na eni onih avtomobilskih voženj, na katerih je prestolonaslednik za časa svojega letošnjega pomladnega bivanja v Miramarskem gradu tako rad proučeval razmere v naši Primorski. Kakor znano, je nadvojvodu Franc Ferdinand tedaj napravil več izletov po našem Krasu in ob neki taki pri- i'STftEDNf BANKA ČESK^CH SPOfMELEN PODRUŽNICA v TRSTU vla dal Ponlarosso S. - - vla Nuava 15. Vloge na knjižice 931 III 01 po odpsvsd-In na tekočI račun <1 |4 9 14 10 era Teka Stalne vloge in vloge po tekočem računu ::: po dogovoru najugodnejše. ::: mUl M KAVCIJE - - • MEHJBLH1CJI. Uradna ura od 9.-IIV2 dep. In S.Vt.5. pop ZAHVALA. Podpisani se najvdaneje zahvaljujem bla-gorodnemu gospodu dr.u Dominiku TacUazItu na njegovi veliki skrbnosti in požrtvovalnosti, s katero je zdravil mojo hčer Matildo in jej tako rešil življenje, ki smo jo že vsi smatrali za izgubljeno. Naj-prisrčnejša mu hvala; jaz in moja smrti rešena hči mu ostajava dolžnika vse svoje ^ 1 Bog ga živil TRST, 26. junija 1914. Josip Cink. i Kinematograf u Rojena Vsak dan velike Sn interesantne predstave Nova trgovina izgotovllenlh oblek za gospode, dečke In otroke Enrico Rihak rst, ulica C*rducci 39 (nova hiša) Blago fino in navadno. Izbera sukna za obleke. Hlače in jopiči za delavce. Ve-ika izbera paletotst ranglana itd, itd. iiliiSFpliOiS Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja In protja. Praktični in koristni darovi Rimske toplice v TriKu (Monfakene) Sezona od 1. junija do konca septembra. Na novo prirejene in povečane vroče bron-ske In klornatrljske toplice. Jednakomerna toplina 38°—40° in naravne glenske kopeli. Analizirane od dvornega svetnika profesorja dr. E. Ludviga ter od njega in najslavnejših zdravnikov Dunaja, Prage, Gradca in Trsta najtopieje priporočene proti bolezni Ischiae, kroničnemu in hudemu revmatlzmu v sklepih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim. — Pojasnila daje radovoljno Odlikovana pekarna In Mmm HIKUSCH Trst Plazza San Francesio d' Asslsi 1 Prodaja moke I vrste sladčice in prepe-fencc (biškote) n:'j-b ljSUi vrst, veli', a izbera bombom \t svež kruh triki ;i t na dan izdelan z električnim - trojem Buteljke, fina desertna vina, dalmatinska in istrska v na z razprodajanjem, pi; steklenicah. — Postrežba točna. tinska j ivo v J L-iJ lii&sšiii nas^it :: Dobroznana mirodilnica Sv. Ivan - Trst - blizu Knr. doma Zaloga za Trst in okunco redUnega ćaja za otro- ke in odrasle ep!afl^E^d^^ tet {ssfamega arra ia tečne;] pufta za fitai - Telefon S3. TRG DUH V PEKI! Dn2e 12 0dlIk0VflRe traoulne tirož, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši siovss. — flnročajie 1 UMU Vvl « KM Hl I turni lini inudil M n«m hm4m«a hm banbnmak^ik hmmI« PriDorofata lln«1umu 0 Via Vasari tO torej pri tvrtki ki Vam postreže po konkurenčnih nočeh. Priporočata se Vam udana Jipollcnio & Gicnr.i, Trs!. Teief. Nro. Stran IV. »EDINOST« št. 148. liki. ko se ?e ustavil avtomobil na O p -či n a h , je napravil fotograf ta posnetek. Slika nadvojvode je torej iz najnovejšega časa in upamo, da smo ustregli žnjo svojim čitateljem. NAŠIM NAROČNIKOM IN ČITATELJEM 2 — Včeraj le Izšel naš list v treh izdajah: zjutraj, potem dopoldne okrog 11. ure in popoldne okrog 5 in pot Dru-ie in tretje izdaje zaradi praznika, ko so tobak arne popoldne zaprte, nismo razposlali v kraje zunaj Trsta In tudi ne našim stalnim naročnikom. Da ne bodo odškodovanj naročniki, smo današnji številki priložili za naročnike kot prilogo dopoldansko (drugo izdajo), iz popoldanske (tretje izdaje I pa smo posneli vsa važnejša poročila o sarajevskem atentatu. Storili smo to tudi zato, ker tretje izdaje nismo mogli raz dati po tobakarnah, ker so bile zaprte, in se je Ust prodajal le v nekaterih glavnih naših zbirališčih. — V Gorici se bo dobivala danes tudi včerajšnja druga izdaja poleg današnje jutranje. — Danes popoldne ob S izide posebna izdaja »Edinosti«, ki se bo dobivala v vseh tobakarnah, kjer se prodaja naš list V Gorici se bo dobivala ta posebna izdaja prihodnji dan zjutraj. Strahoviti sarajevski dogodki so dali tudi že tržaškim laškim zagrizencem, da da so z različnimi nesramnimi pripombami, kakor n. pr.: »Prej so ga umorili, sedaj pa razobešajo zastave,« skušali blatiti nas tržaške Slovence kot nekake sokrivce na sarajevskem atentatu. Opominjamo naše ljudstvo, naj se po takih in podobnih nesramnostih nikakor ne da zavesti h kakim nepremišljenim in neprevidnim izrekom ali celo dejanjem. Globoka žalost, ki prešinja ob strahovitih sarajevskih dogodkih srca vsega našega poštenega in lojalnega naroda, bi pač morala najti spoštovanja tudi pri naših narodnih nasprotnikih. Ce temu ni tako, nismo krivi mi, temveč tisti, ki celo ob tako pre-tresujočih dogodkih ne morejo zatajiti svojega sovraštva proti nam. Ne odgovarjajte torej na take žalitve, ki so mnogokrat morda izrečene nalašč, da bi vas zavedle do nečesa, kar bi se potem moglo zlorabljati proti vam. Bodite previdni! Tudi včerajšnji dan je bil za Trst dan splošnega žalovanja. Vse veselice in javne prireditve, ki so bile napovedane, so izostale in občinstvo je skoraj izključno posvečalo svoje zanimanje vestem o grozovitih sarajevskih dogodkih. Koliko ie bilo to zanimanje posebno med našim ljudstvom, kaže najbolje dejstvo, da so velike množice komaj in komaj pričakovale posebnih izdaj našega lista in da se je zlasti za večerno izdajo kar pulilo. Poseben naval je bil na razprodajo v tiskarni in v Narodnem domu. — Poročali smo že, da je bila na Narodnem domu že pred- X Ccrajšrrjcm proti večeru izveSena žalno zastava, menda prva v mestu. Včeraj pa so bile izvešene žalne črne zastave ali pa naše narodne na pol droga in s črno tančico na vseh naših slovenskih javnih zgradbah, kar so tudi storila naša narodna društva. Žalne zastave so bile tudi na vseh naših šolskih zavodih. Pod vlak ie skočil snoči in sicer pred dunajski brzovlak, ki prihaja v Trst, tik pred barkovljanskim predorom 24letni železniški uslužbenec (čistilec voz) Anton Kaluža, ki je imel nalogo, da je nazigal svetiljko na znamenju pred predorom. Skočil ie pod vlak, ki ga je popolnoma razmcsaril. Ob strani proge, pri onem znamenju (ploči) so potem našli samomorilcev klobuk, v katerem se je nahajal listek s sledečo vsebino: ; Pozdravljam vse prijatelje in sorodnike. Na svidenje pri Sv. Justu. Zbogom, draga Ivanka! Imam že vsega preveč!« Razmesarjeno truplo so po oblastvenem izvidu prepeljali k Sv. justu. Kaluža je bil doma nekje na Kranjskem. Avtomobilska nesreča. Predvčerajšnjim zjutraj ob 3 sta na proseški cesti, in sicer blizu takozvane »Rumene hiše« v Barkov-Ijah na hribu, trčila skupaj dva avtomobila. Men teh. katerega je vodil 20ietm šofer Henrik Tomšič, stanujoč v ulici del f-arneto štev. 36, in ki je — avtomobil je imel številko »312« pn-haia! iz Trsta, je bil namenjen v Gabro-vico; drugi avtomobil pa, zaznamovan s številko 40, katerega je vodil šofer E. Gru-žovin, je prihajal iz Tržiča. V prvem je bilo poleg šoferja še šest drugih oseb, a v drugem je bilo nekaj angleških delavcev zaposlenih v ladjedelnici »Avstro-Amen-kane . Ko sta avtomobila trčila skupaj, je vrglo dve osebi na cesto in sta zadobili več ran, a nobene težke. Eden teh dveh je bil 461etni trgovski agent Anton Kalten-brunner, stanujoč v ul. Arcata št. 14, in je imel na čelu dve precejšnji, a vendar ne nevarni rani. Potem, ko mu je, na lice mesta pozvani zdravnik s zdravniške postaje podal prvo pomoč, so odpeljali Kalten-brunnerja v mestno bolnišnico — a ze okoli 4 zjutraj je izginil iz bolnišnice, ne da bi bil kdo videl, kdaj in kam je šel. —-Drugi je bi! pa le lahko ranjen in ni hotel niti povedati svojega imena. Oba avtomobila sta pa bila precej poškodovana. Pretep med socijalisti in klerikalci y Izoli. Predvčerajšnjim se je vršil v Izoli volilni javni shod, ki so ga bili sklicali socijalni demokrat je. Po shodu je pa prišlo do hudega konflikta med sowjalnimi demokrati in med gručo klerikalcev. Nastal je kmalu pretep in poseči so morali vmes občinski redarji, ki niso mogli pomiriti pre-tepačev, dokler niso potegnili orožje. bele potem je jenjal pretep. Pri tem je bil pa teško ranjen 20letni tesar Evgen Petelin, doma iz Trsta, kjer stanuje v ulici del Montecchi št. 10 in odkoder se je pripeljal v Izolo z motornim čolnom. Ob 2 popoi- noči so Petelina prenesli v tržaško mest- J njegova soproga in bosenski deželni Šef, V Trstu, dne 3U. junija 1914. no bolnišnico. Kakor se pripoveduje, je bilo v Izoli, tekom onega pretepa še več ranjenih. Renjlkolski izgnanec, ki ie hotel po sili v kinematograf. Ko se je predvčerajšnjim izvedelo za grozovito nesrečo, ki je po zločinski roki zadela vso Avstro-ogrsko monarhijo, je c. kr. namestništvo odredilo, da se vse veselice in sploh vse zabave odpovedo; tako so bili zaprti tudi vsi kinematografi. In ravno ko Je policija Izvrševala ta ukaz c kr. namestništva, le hotel neki človek posili v kinematograf, ki se nahaja v ulici d i Riborgo v Starem mestu. Policijski agent Emil Turus ga je skušal z lepa prepričati in mu dopovedati, da so predstave ustavljene v znak žalovanja, toda ta divjak je začel po Turusu udrihati s pestmi in ga tolči z nogami. Bil je nato aretiran, a na policiji so v njem izpoznali svojega starega klijenta, 261etnega brezposelnega Koarada Amaturo, doma iz Bar-lette v Italiji, ki je že več časa izgnan iz Avstrije. Grozna nesreča na paši. Krava prebodla pastirico. 561etna Frančiška Svara, bivajoča v Brestovici, je minulo soboto popoldne pasla krave, ko jo je ena teh zabodla z rogom v hrbet in jo prebodla skozinskoz. Nesrečno žensko, ki je vzlic grozni rani še ostala pri življenju, so prepeljali v mestno bolnišnico. Utopljenčevo truplo. Blizu svetilnika so predvčerajšnjim zjutraj našli v morju mrtvo človeško truplo. Ko so truplo potegnili na kopno, so konstatirali, da nima ne rok ne nog, a na glavi niti enega lasu več; glava sama je pa — ko so truplo potegnili iz vode — kar odpadla od trupla. — Obveščena je bila o tem pomorska oblast, ki je poslala na lice mesta nekega zdravnika, in ta je konstatira!, da je bilo v morju najdeno truplo ženskega spola in da je moralo biti v morju najmanje 6 mesecev. Seveda je bilo absolutno nemogoče ugotoviti identiteto utopljenke. Edini komad obleke, ki so ga našli na truplu utopljenke, je bil moderc (stezalnik) in tega so izročili policijskemu inspektoratu na kolodvoru državne železnice. — Ostanke trupla pa so prepeljali takoj na pokopališče pri Sv. Ani in jih tam pokopali. Dnevne vesti. Grško - turški konflikt, ki je nastal vsled nasilstev in preganjanj, ki so jih izvrševali Turki napram Grkom v Mali Aziji in ki je grozil že s ponovno vojno na Balkanu se smatra z grškim odgovorom na zadnjo turško noto že kot skoro popolnoma poravnan. Turčija je morala na pritisk Grške, katero so podpirale skoro vse velesile, odnehati in je obljubila, da vrne pregnancem zemljo in ukradeno lastnino, otencm pu je prcvlltt&illU iZUienjaVO gT§- škega in turškega prebivalstva, kateremu načrtu je Grška ugodila. Izgovorila si je seveda pri tem, da stavi v svrho izvedbe te izmenjave še posebne pogoje in da se izvrši ta izmenjava po skupnem turško-grškem načrtu. Nota, ki omenja med drugim tudi izseljevanje Turkov iz grške Ma-cedonije zaključuje z zagotovilom, da je tudi ona za to, da se s podobnimi incidenti ne bodo več rušili prijateljski odnošaji med obema državama. Vesti iz Gorl&e. Shod Gospodarske zadruge za Goriško okolico se je . ršil v nedeljo ob 9 dopoldne pri Jorasu. O stanju trgovine s krompirjem in o delovanju trgovske družbe Bombič et comp. je poročal g. M er m o I j a. Trgovina je še precej ugodna in tudi pridelek krompirja bo zadovoljiv, če ne piepreči vsega neugodno vreme. Delovanje družbe Bombič i Franc Ferdinand stekel za izboljšanje armade & comp. pa so podvrgli zborovalci mestoma zelo ostri kritiki in v mnogem tudi opravičeni. Shod se je končal ob pol enajstih dopoldne. Koncert učiteljiščnikov v soboto zvečer na vrtu hotela „Zlati jelen" je zopet enkrat pokazal, da goje učiteljiščniki godbo srao-treno in marljivo. Ves večer je bil animiran, dobro obiskan, in vsi so bili s koncertom povsem zadovoljni. Pevsko društvo „Lovor" iz Opatije je obiskalo na svojem potovanju na zlet, tudi Gorico. Na južnem kolodvoru so sprejed brate iz Opatije in Voloske Sokoli skoraj polnoštevilno. Povdarjamo pa, da je bilo drugega občinstva veliko premalo. Po krepkih na zdar in živijo klicih so odšli nato gostje v spremstvu Goričanov skozi mesto k Jelenu". Tam so zapeli dovršeno dve pesmi in želi za svoje dobro petje zaslužen aplavz. V imenu Goričanov je pozdravil goste dr. Drago MaruŠič in povdaril edin-stvo vseh Jugoslovanov. Njemu se je zahvalil v kratkem a krasnem govoru gospod Miran, podžupan iz Voloske. — Po kosilu so že og'edali gostje še Kostanjevico nato se pa odpeljali na Bled, kjer prirede koncert. — Ni bilo mnogo ljudi, ki so pozdravili goste, a kar jih Je bilo, ti so storili to s tako prisrčnostjo, da ostane dragim bratom slovenska Gorica gotovo v najboljšem spominu. te nebni vesti o atentata. SARAJEVO, 30. (Izv.) O dogodku o prvem atentatu sc poročajo danes sledeče avtentičn epodrobnosti: Na Applovem nabrežju in sicer z desnega trotoarja je vrgel atentator ali pa kdo drug proti avtomobilu majhen, slabo detonujoči projektil, ki je letel naravnost proti vojvodini* in se je razletci, uc da bi napravil kako škodi). Takuj nato je padla bomba, ki je eksplodirala, ko se je pripeljal mimo že drugi avtomobil. V prvem avtomobilu, v katerem so se nahajali prestolonaslednik general Potic rek, so sicer slišali pok, niso pa vedeli, kaj se je zgodilo. Prestolonaslednik se je takoj obrnil v vozu. Ko je videl, da se ie drugi avtomobil ustavil, je ustavil tudi on m si dal poročati o dogodku. Nato |e takoj ukazal, naj se vožnja nadaljuje. Ko je prispel nadvojvoda, potem na rotevž, je dal tam pred županom, kakor smo mi 2e poročali, duška svojemu ogorčenju nad atentatom. Sprejem na magistratu se je sijajno obneseL Ko se je prestolonaslednik vračal z rotovža, ga je sprejelo občinstvo s frenetičnim ploskanjem in »2ivio!« klici. Sef bosanske vlade, general Potiorek, ga je nato nujno prosil, naj nikar ne nadaljuje vožnje po mestu, a prestolonaslednik je ukazal naprej, češ da hoče najprej obiskati ranjenega polkovnika Merizzija. V avtomobilu je sedel prestolonasledniku in njegovi soprogi nasproti general Potiorek tako, da jima j egledal naravnost v obraz. Ob strani se je postavil na stopnici avtomobila grof Harach, izjavlajoč, da hoče s svojim telesom braniti prestolonaslednika pred eventualnim novil atentatom. Prestolonaslednik se je radi tega Še pošalil ž njim. Ko je avtomobil zavil potem pri oglu Franc Jože-fove ulice, kjer je vozil počasneje, je prišlo do drugega atentata. Dva strela sta padla zaporedoma. General Potiorek je dobil vtis, kakor da ni nikdo ranjen. V prvem hipu namreč niti prestolonaslednik niti njegova soproga nista mogla izprego-voriti nobene besedice. Potiorek ni zapazil, da sta bila oba smrtno ranjena. Rana, ki jo je dobil polkovnik Merizyi pri prvem atentatu na glavi, je sicer težka, vendar pa ne nevarna. Rane grofa Boss-Waldecka so Ie lahke, pač pa je bil njegov avtomobil, to je bil drugi avtomobil, težko poškodovan vsled bombe. Isto-tako je bil poškodovan tudi avtomobil grofa Haracha, v katerem sta sedela prestolonaslednik in njegova soproga. Od občinstva samega ni bil vsled bombnega a -tentata nihče nevarno ranjen. Največje rane ima soproga gospodarskega svetnika Probsta in pa neki oficijal Rajh. SARAJEVO, 30 (Izv.) V trenotku drugega atentata s samokresom nadvojvoda ni vedel, da je bila njegova soproga ranjena. Mislil je, da se je dvignila nad njega samo zato, da brani njega. Seveda je bil ta čas tudi sam že ranjen. Z veliko težavo je izpregovoril besede: »Sofija, živi za najine otroke!« To so bile njegove zadnje besede. Nato se mu je vlila kri in je izdihnil. Prestolonaslednik je še predno se je odpeljal Iz Uidže v Sarajevo, poslal svojim otrokom dolgo brzojavko, slikajoč dogodke zadnjih dni in popisujoč jim ljubeznivo, kako krasna je dežela, kjer sta sedaj on in mati. Brzojavka zaključuje: »Ostanite pridni? Vas pozdravlja in poljublja Vaš papi!« znrsta! SARAJEVO 30. (Izv.) Policija nadaljuje z aretacijami. Dosedaj je bilo areretiranih že okAli 20 oseb, ki se nahajajo v garnizijskem sodišču. Ob 11 ponoči so bi'i aretirani tudi 3 Črnogorci med njimi neki mizar. Policija trdi, da gre za obširno zasnovano zaroto. Dunajsko časopisje o umorjenem prestolonaslednika. DUNAJ, 29. (Kor.) Vzlic temu, da je danes praznik, so vendar izšli listi danes zjutraj. Vsi obsojajo soglasno zločinski atentat in povdarjajo občudovanja vredno resnobo in brezprimerno zvesto izpolnjevanje dolžnosti, s katerim se je umrli nadvojvoda posvečal nalogam svojega visokega mesta, ter njegovo izredno nadarjenost in moralične čednosti, zaradi katerih ga je splošno vse spoštovalo. Listi poudarjajo prav posebej neizbrisne zasluge, ki si jih je nadvojvoda zala vezi, Id vežejo prestol in narod. Ljudstva obljubljajo v tej nesrečni uri sveto obljubo, da bodo kot do sedaj tudi v bodočnosti ostali zvesti prestolu in državi in da se bodo vsikdar borili za svitlo krono za Čast in napredek domovine. BS HALI OGLASI m računajo po 4 s to t. besedo-Mastno ti-kane besedo se računajo eakzmt več. — HqjmanjS» : pristojbina znala 40 stotink. : Jugoslovani I JSaftfrarti 10. — Gorica, Gosposka ulica 7. Anton e Posta 4444 Paroplovna trta Trst-arljavt-MIramar. V Grljan-Mframar (in nazaj ). — ParuJs „Vida-. — Pomol Sv. Karla. Odhod is Trata: 9.15 — 2M — 4.15* — t-30 f Odkod Iz Grijana t 18.15 — JJF^- - 7 JO t — &JP. * znali: ob sobotah, nedeljah la praznikih; t m eveatuelna vožnja. S 4 stanovanj i, kletjo, hlevom. 1GA0 kv. s«i dvorišča in polja zraven, v Nabreiini M pr>di za K 15 000. saldo 9.500. Ponudbe pod L Renčelj Trst, uL Caserma 17, L n. 710 Soba lepo meblovana se odda v ulici Geppa St 10, I. n vr. 8. 711 mladeni&a * a mizarskega vajenca, ulica Belvdere 10, Stolfa. 712 ae takoj meblirana sobica. Ulica S. Fran-cesco 8, H. nad., dvorišče. Kdor in mornarice. Izjave listov izražajo globoko sočutje prebivalstva na tragični usodi nad-vojvodske dvojice, ki je živela v tako minljivem duševnem sporazumu in nekaljeni zakonski sreči. Več listov izraža domnevo, da je šlo za dobro pripravljen atentat iz političnih motivov. DUNAJ 29. (Kor.) „Wiener Zeltung" piše v neuradnem delu o splošnem delovanj prestolonaslednika na vseh poljih posebno pa opozarja na njegovo smotreno delo v povzdigo in razvoj naše domovine. V vseh teh stremljenjih pri vsem tem ogromnem delu mu je stala na strani njegova plemenita soproga. Vojvodinja Sofija je nudila svojemu odličnemu soprogu kot odlična soproga tudi pravo in nekaljeno družinsko srečo in veselje. Zakon je bil blagoslovljen s cvetočimi otroci. V hramu svoje rodbine pri domačem ognjišču je našel pokojni nadvojvoda Franc Ferdinand vedno srećo in zadovoljstvo po mučnem delu v njegovi mučni, težki in vzvišeni nalogi. Pripetilo se je tako, kot bi hotela usoda s svojo tragično neustavljivo silo zapečatiti to duševno sorodstvo dveh plemenitih duš, da je bila visoka dvojica tesno združena v smrti. Skupaj v isti uri na isti način sta umrla oba v zadnjem objemu. Uklonjeni pod težo udarca občutjo vsi narodi monarhije ta strašen korak usode. Njihovo bol občuti tudi ves svet, ki se skupno z našimi narodi zgraža nad nečloveškim grozodejstvom. V tej resni težki uri se obračajo žalostni pogledi vseh na našega milostljivega gospodarja, Id je komaj ozdravil, odšel v gorske kraje, da si utrdi zdravje. Močan in občudovanja vreden z ozirom na njegove duševne sile se je vrnil plemeniti vladar takoj ko Je izvedel o nesreči v svojo pre-stolico v sredo svojega zvestega in u danega mu naroda, Id je vedno simpatizira! z visoko vladarsko rodbino. To ljudstvo žaluje skupno s svojim ljubljenim vladarjem, z dinastijo in z nesrečnimi otroei visoke dvojice, ki so izgubili najdrašje na svetu. Ta nesrečna uia bo še ožje in trdneje zve- ieli svojim dečkom dijakom v Gorici dobiti za prihodnje Šolsko leto dobro zanesljivo stanovsnj » s hrano, pri po Ste ni in zanesljivi vpraša za naslov Ins. 683 rodbini