Razne novice. * Naš list. Veselo novo leto! Za nas je 41 leto našega izhajanja! Vabimo, da si kmečko ljudstvo z obibiim pristopom naroča svojega starega prijatelja in bojevnika. Naj bi ne bilo hiše kjer bi ne bil naš list naročen. Kmetje, posestniki, razširjajte svoje glasilo]__  "~* Slovenška~kmečka~žveza bo že prihodDJe dni razpošiljala vabilak ustanovnemu sbodu. Kdor bi ga ne dobil in želel priti na shod, naj to naznani na naslov: Ivan Roškar, deželni poslanec, St. Jnrij v Slov. goricah, Štajersko. * Imenovanje. Naš rojak č. g. Ivan Držanič, dekan v Šmohorju na Koroškem, je imenovan za častnega kanonika papeževega z naslovom monsignore. Čestitamo! * Osebne vesti. Naš premil. knez in škof so nekoliko oboieli ter so vsled tega izostali novoletni sprejemi. — Ravnatelj dijaškega semenišča g. prof. J. Zidanšekje zadnji teden na ulici rsled opolzkega snega tako neerečno spodrknil, da si je levo roko močno poškodoval. — Na Dunajn je bil promoviran doktorjem modroslovja gosp. Viktor Tiller. — Davčni oficijal gospod Jarij Pichler v Mariborn je imenovan za davkarja. — Poštna oficijantinja gdč. Marija Pungeršek je prestavljena iz Voitsberga v Maribor. * Zahtevajte slovenske uradnike! V Rogatcu je izpranijeno meeto davkarja. Graški nemški Iisti že pozivljajo vlado, naj ne imennje kakega Slovenca za to mesto, ampak Nemca. Tako skrbijo Nemci, da spravijo svoje si- nove k boljši slnžbi in da podpirajo z nradniki oslabelo nemštvo po pravici nemčurstvo po naših mestih in trgih. Kmfttje, vaša dolžnost je, da se tudi potegujete za svoje Ijudi in da zabranite prihod takim ljndem, ki vas sovražijo in psovajo. Kjerkoli je kako uradniško mesto prosto, morate zahtevati slovenskega uradaika. Klic: Proč z nemškimi uradniki! mora zadoneti po eelem Spod. Štajerju * ^NaŠ dom" bo z novim letom redno prinašal slike. nGospodarju" bo brezplačno priložen, sicer pa stane 1 K za celo leto. Prijatelji, Širite Iist, posebno med mladino. * Šolske zdravnike bodo uvedli, kakor se poroča, v Avstriji. Šolski zdravuiki bodo morali nadzirati zdravstveno stanje šo!»ke mladine in jo opozarjati na možne nevarnosti. V ta namen bodo morali pregledati niladino v šoli in ukreniti, kar potreba. Šolski zdravnik bo dolžan preiskati začetkom šolskega leta vse otroke in določiti, kateri naj se oprosti n. pr. telovadbe, peija, ročnih del itd. Med letom bo moral večkrat obiskati šolo in v nenadnih nesrečah priskočiti takoj na pomoč. Za te posle se mu odkaže 40 K za vsak razred. Ker je v Avstriji okoli 60.000 razredov, bi stala ta nova naprava okoli 2,400 000 K. * Poučni tečaj za babice se začne dne 1. febru, rja t. 1. na klinihi v Gradca. Natančneja pojasnila daje meiitni fizikat v Gradcu. * Celjska zadružna zveza vedno zatrjuje, da nima z nobeno politično stranko stika. Mi smo že izrekli nad tem bvoj opravičeni dvom, ko je imenovala g. Kuneja revizorjem in ko je g. Jošt nastopil za Zvezo na nstanovnem zboru liberalne stranke v Celju. Sedaj nam zopet nek slučaj potrjnje naš dvom. V sSlov. Narodu" in v »Narodnem Lista", torej v kranjskem in gtajerskem liberalnem glasilu, napadajo dr. Korošca, da ni hotel sprejeti plačanega inserata kot reklamo za eeljsko ^Zadružno zvezo". Odkod so omenjeni listi izvedeli to odvrnitev inserata, če ne od celjske .Zadružne zveze" ? Ali torej res nima nZvezau nobenega stika z liberalci ? To naj verjame, kdor more! Čo hoče nZadrnžna zveza" res, da ji zaupajo vse strnje, naj bo nepristranska! Tega sedaj ne moremo trditi! Zato pa tndi nihče ne more zahtevati, da bi mi delali reklamo za ^Zvezo", ki ima očitno zreze z liberalci! * Štetje domačih živali. Vsi občinski nradi so dobili ukaz, poročati koliko domačih živali, (konjev, oslov, mul, govede, ovac, koz in svinj) je bilo koncein 1. 1906. v njihovem podro&jn. * Priloga današnjemu listu je »Kmetovalec", iln strovan gospodarski list kranjske kmetijske družbe. * Lažnjivci pri BNarodni stranki". Kakor se razvidi iz dosedanjih številk liberalnega »Narodnega Lista", našim liberalcem ni delo za narod glavna stvar, ampak boj proti neljnbim jim osebam, tako tudi proti dr. Korošcn. V zadnji številki omenja ta „čisti" list, da je dr. Korošec gla3oval v neki zadevi pri posvetovanja v klaba proti predlogu poslanca Robiča in potem piše to glasilo celjskih poštenjakovičev takojle: ?Za predlog so glasovali Robič, Ploj in Vovšek. A čujte in strmite. nSIovenski Gospodar", čegar šef je dr. Korošec, pa je v strahn pred volilci prinesel norico in laž, da je dr. Korošec glasoval za Robičev predlog, poslanca Vovšeka pa je sploh izpnstil, kakor da ga v seji ni bilo. In še do danes ta laž ni popravljena. Živela Koroščeva poštenost." Tako piše nčisti" celjski list. Sedaj pa si poglejmo, kaj je »Slovenski Gospodar" pisal! V št. 45. z dne 18. okt. 1906 poroča 0 tej zadevi tako le: BSlovanska zveza" se je v več sejah posvetovala 0 političnem položaju in o dvetretjinski večiai, s katero bi se po želji Nemcev naj zabranila drnga razdelitev volilnih okrajev." To je bilo vse, kar je naš list o tej stvari pisal. Trditve BNarodnega Lista" so torej same nesramDe laži. Naravnost zlagano je vse! Kako naj popravlja dr. Korošec, česar ni pisal niti on, niti naš list? Kje je torej strah pred volilci, 0 katerem tako radi pišejo celjski koncipienti? Pač samo v njihovi domišljiji! In da dr. Korošec nikakor ne more biti šef našega lhta, kadar je na Danaja, da še list čita le, ko je že tiskan, to zna menda najbolj omejeni pristaš nove stranke! Spindler in dr. Kukovec, čestitamo vama, da imata take lažnjivce med svojimi najboljšimi pristaši! * Eaj je s slovensko kmetijsko šolo? Na interpelacijo slovenskih poslancev zaradi sloveaske kmetijske šole je odgovoril deželni glavar, da je deželni odbor že sUenil pogodbo z dosedanjimi posestniki, ki pa so ostali do konca 1. 1906 v posesti, in da se je obrnil za podporo do vlade. V prihodnjem zasedanjn se predloži tozadeven predlog. * Plačevanje davkov v I. četrtletju: 1. Zemljiški davek, hišni in hišnonajemninski davek ter petodstotni davek najemnine onih hiš, ki so popolnoma ali deloma oproščene najemninskega davka, se morajo plačati in sicer: prvi megečni rok do 31. jan., dru^i do 28. svečana, tretji do 31. marca 1907. 2. Splošni dohodninski davek in dohodninski davek podjetij, ki so vezana podajati letni obračun: prvo četrtletje se plača 1. prosinca 1907. Mariborski okraj. m Maribor. Drag'nja v Mariborn zelo narašča. S&daj so sklenili tadi maribor.-ki zdravniki, da zahtevajo od 1. t. m. naprej za vsak obisk 2 K, na donm 3 K in po noči trikratni inesek, torej 9 K. m Z blaznel je dninar Bernhard F i 1 i p iz Št. Lovrenca pri Mariboru, ki je bil zaradi požiga pri mariborskem okrožnem scdišču v preiskovalnem zaporu. m Umrl je v Hočah dne 30. m. m. krojač Peter Kresnik v 72. leta svoje dobe. Pogreb je bil v torek. in Maribor. Nekdanji trgovec Franc Holasok je je dne 25. m. m. umrl. m Slovanska čitalnica v Mariboru. Mogoče, da bi bil ra, tega a!i oncga Hilvestrov yečer v Slovanski čitalnici mariborski že prijetnejši zaradi posebnega duševnega tolpoloženja, veleprijctce družbe itd., ampak mi menimo SilvestroTega večera, ki bi bil v gotovi meri 6plošno za vse prijeten, takega nam je čitalnica zopet zadnjikrat rjudila Lavoriko za dober uspeh tega večera moramo pokloniti Sofiji Arnuldovi, in vemo, da ne bo od nikdar ugovora, ampak soglasno pritrjevanje. Njeno igranje, dovršeno v vsaki kretnji, v vsakem naglasn, v barvitosti zvokov, nas je naravnost navdušilo. Tndi drngim osebam vsa čast. Lepi gledališčni predstavi je sledilo petje; slišali smo dobro iznrjene mešane kakor moške zbore, za kar gre hyala ne le požrtvovalnim gdd. pevkam in gg. pevcem, ampak tudi neamornemn g. pevovodju. Tako in ob zabavi, ki jo nam je še dajala šaljiva loterija, so zadnji trenutki starega leta pretekli prav kmalu in predno smo se nadejali, se je dvignila gledališčna zavesa, da staro leto od nas vzame slovo in nas novo v žaru bengalne razsvetljave prijazno pozdravi. Obidajni nagovor g. čitalničnega predsednika je bil prav prisrčno ubran in tako je zbrana družba v leto 1907 stopila v iskreni prisrčnosti želeč, naj bi novo leto pač vsakemu prineslo božjega blagoslova prav obilo. m Okrajni zastop mariborski. V proračunu za 1.1907 je 140.920 K izdatkov in 74.874 K prejemko\r, torej 66.054 kron pomanjkljaja. m Ruše. rNovo leto, po novi poti torej mora hoditi naš Hlovenski rod, ako ho6e še kaj doseči, ali de hoče pravzaprav živeti." T&ko je govoril neki gospod zadi za kalissrai, ko je nova narodna stranka sklicala na Stefanovo 1. 1. javni shod, ter nadaljeval: »Moj ljubi BSlov. Gospodar", za vse tradapolne boje proti nasilju zagrizenih sovragov, proti izdajicam našega naroda, proti nemčurjem, se ti iz celega srca Bzastran sloge" zahvaljnjenio, ker mi smo (narodna stranka) tudi katoliškega prepričanja, mi smo tudi verni kriStjani — in rayno iz naše katoliške vere izhajajo  ^značajni možje", katere mi tudi potrebujemo!!! — Samo tega ne moremo trpeti, da bi Ti, ljubi rSlov. Gospodar", nam ob dasu volitre tako predrzno komandiral — katerega poslanca naj nii volimo!!! Ne, to ne gre več tako naprej ? Zakaj ne? — Zato ker ljubi nSloy. Gospodar" ti vsega tudi ce veš. Vee ljudi več ve. Zato si bomo celi še slovenski Spodnji Štajer razdelili v 36 okrajev, v katere bomo svoje zaupne može po-tavili, ki pa ne smcjo biti tako črnega mišljenja kakor si ti nSiov. Gospodar". S temi, bolj »napredno" mislečimi, zaupnimi možmi, se bomo večkrat na leto shajali v napovedanem okraju ter se posvetovali, kako uam je ukreniti zastran volitev, Sol, in npotrebnega" nemškega jezika v šoli. Tako tedaj se ti še enkrat lepo zahvalim, ljubi ,,Slov. Gospodar", za vso tvojo skrb, katero si imel za sveto slovensko domovino. Mi te ne sovražimo, čeravno si nas (narodno stranko) malo osvetlil pred slovenskim svetom. — Mi samo rečemo, tvoje geslo: rVse za vero, dom, cesarja" je že zastarelo, se je že preživelo, in bo skoraj umrlo. Vse za vero — to nam ne gre v glavo, — vse za cesarja — o tem ne govorimo — vse za dom1 to bi še bilo po pameti, če je ndom" naš žep. Nekaj pa tudi za želodec naš, kakor je rekel rpiskrovez Štrmencelj". Prosimo te torej, ljnbi nSlovenski Gospodar", sprejmi to naše novo geslo, nVse za dom, žep in želodec naš" za novoletao darilo, in mi ti bomo odpnstili tvoje grehe, kakor je odpustila Špela trem svobodomislečim tičkom nepoplačan galjaž, vino in klobase. Potem si pa sezimo v roke in zapojmo s krepkim glasom: Sloga jači — nesloga tlači. m Sv. Jakob v Slov. gor. Skoffa je torej vendar enkrat odklenkalo! Celi Sv. Jakob se je oddahail, in vsakdo se veseli, da ta mož ne odločuje več nsode naše občine. Kaj smemo pričakovati od novega predstojnika, A. Šantl, za zdaj še nočemo izreči, upajmo vsaj, da se bo vrednega skazal zaupanja, ki so mu ga skazali Jakobčani dne 13. dee. A tu je treba na nekaj spomniti, kar imajo že vsi razsodni obcani dolgo v mislih, a doslej javno še nihže ni izrazil! Vsak Jakobčan le predobro vidi in ve, da se je naša občina čimdalje bolj zanemarjala: nimamo ne samo napol dobrih cest, ne novih nasadov po vinogradih — z malimi izjemami —, ne umne živinoreje, sploh skoro ničesar ne, s čemur bi se mogli le od daleč meriti z našimi sosedi; samo dolgovi nam rastejo kakor mah po strehah nemarnih gospodarjev. Nočem reči, da pri nas ni mož, zmožnih in dobre volje; glavni vzrok žalostnega stanja Sv. Jakoba je, ker je občina za jednega župana najmanj trikrat prevelika: jareninska žnpnija s približno istim obsegom ima p e t županov, pri nas nosi butaro cele fare samo eden žapan. Čisto naravno je, da skrbi vsak predstojnik večinoma le za svoj ožji kraj, kar se je res tndi vedno godilo! Prepir in nesložnost rSpodnjih" in ^Gornjih" ravno pri občinskih zadevah je pri Sv. Jakobn vsakdanja prikazen! In sedanji župan Šantl prebiva na spodnjem koncu poltretjo uro dolge fare, blizn Sv. Marjete. Dve tretjini župnije je torej spet že zanaprej ločena skoro popolnoma od župana in njegovega delovanja. Naj zastavi predstojnik Šantl vse svoje moči, da se Sv. Jakob razlodi v več političnih občin, in vsi jakobski potomci se ga bodo vselej spominjali kot vrlega, velezaslttžnega žnpana. — Sv. Jakobski kmetje, oklenite se vsi tesno na novo probujenega izobraževalnega dru8tva, da popravite, kar ste toliko časa sem opustili! Jakobčan v tujini. m Sv. Jakob V Slov. gor. Na Štefanovo smo ustanovili ob obilni udeležbi prepotrebno slov. izobraževalno društvo. Shoda se je udeležil odposlanec kršč. soc. zveze v Mariboru, ki nas je navduševal za izobrazbo. Priglasilo se je takoj 41 članov. Udnina znaša 1 K na leto, ali vsaj 40 h, ki jo zmaga tndi najrevnejši, če jo vplada 4krat po 10 h, kadar si izposodi kako knjigo. V odbor so izvoljeni možje in mladeniči, ki bodo skrbeli, da društvo ne bo le životarilo, ampak živelo in cvetelo. Odbor se bo sha jal vsako prvo nedeljo v mesecu k sejam. Za božičnico so si stekli zaslng z okrašenjem ali prispevki g. Matija Peklar in Jan. Križan, gdč. Ravniker in Farazin. Deklamovala se je: Sardenkova pesem, Božični večer je vasoval, zapela od otrok: Sveta noč, pevski zbor pa je prednašal narodne pesmi pod vodstvom dom. organista. Narod-ii list si pri Hv. Jakobu v Slov. gor. eknSa pridobiti t-jj, pa bo težko šlo, ker nam ni za njegov liberalizem. (Je bi ga gotov gospod po gostiluah ^puščal", ga bomo T^alo pokrtačili. Naj ga sam bere, če ga tako veseli. m Bistrica pri Mariborn. Naš občinski odbor je aklenil slov. nradovati. V isti seji se je podarilo družbi ev. Cirila in Metoda 20 K. m V potok SO padli. Posestniki Karol Krajnc, Marko Bračko in Anton Lnki6 iz Žikarc so šli iz Št. Lenarta proti domu. Na brvi čez potok Globovnič se je spodrsnilo Kranjcu in je padel v potok. Bračko in Lukič sta ga botela rešiti, pri tem pa je Lukič sam padel v vodo. Z velikim trudom je izvlekel Bračko oba na suho ter hitel po pomoč. Orožnik Perc je prišel prvi na lice nesreče, kjer je našel Lukiča na pol zmrznjega, Krajnc je pa med tem zopet padel nazaj v vodo. Gotovo bi bil utonil, da ga ni orožnik z nevarnostjo za lastno življenje rešil. m Skrlatica razsaja med otroci v Slov. Bistrici. Obe šoli 8te zato zaprti. m Studenice. Naša kmetijska podružnica priredi prihodnji teden, t. j. po sv. treh Kraljih, od 7. do 13. januarja zopet gospodarsko šolo, kakor lani, o teh-le predmetih: V ponedeljek o raznih vrstah živinoreje, po potrebah tukajšnjega prebivalstva; v torek o gospodinstvu; v sredo o vinarstvu; v četrtek o čebeloreji; v petek o gospodarstvu; v soboto o sadjarstvu in splošnjem gospodarstvu. Začetek vsakdanob 8. uri zj. Kot predavatelji pridejo g. Martin Jelovšek, g.Jožef Zabavnik, g. Janez Jurančič, g. Anton Puklavec in g. Fr. Goričan. Obetamo si, da bode ta šola jako zanimiva in poučna; zato vabimo ude pa tudi druge župljane in sosede, da se tečaja marljivo udeležujejo, si predavanj kaj zapišejo in tudi kaj vprašajo, da se vnamejo razgovori in povedo lastne izkušnje, ki jih že kdo ima. Le tedaj imajo takapredavanja in taki shodi kak vspeh. Podružnica je imela pretečeno leto skoro vsak mesec po enega ali tudi dva lepa shoda. V nedeljo 14. januarja bo občen zbor podružnice po jutranjem sv. opravilu. m Od Pesaice. Zadnjič smo opozarjali širšo javnost na veliko skrb naše gosposke za čiste volitve in mir v občini z odlokom okr. šolskega sveta o tem, ki tirja, da naš učiteljski stan kar ne agitira za kako (slovensko?) stranko. Danes omenjamo postopanje zdravstvenega oddelka pri mariborskem okrajnem glavarstvu napram kmečkim mrliškim ogledam, kateri morajo podajati le nemška poročila in izpolnjujejo le nemške ogledne liste iz Kralikove tiskarne. Mi odklanjamo tako jerobstvo od strani naše preskrbne vlade in zahtevamo slovenske tiskovine in slovensko uradovanje v zmislu čl. XIX. t. zak. Žalostno, da se moramo še le mi sklicevati na-nje mesto poklicanih varuhov postave! m Lepo božičnico od Štajerca je dobil naš prijatelj Rubin v Št. Jakobu v Slov. goric, ko ga iztirjava Štajerc za ostalo naročnino 6 K s priveskom 1 K, ki gre advokatu, če ne plača, bo še pa več stroškov. Škoda za denarce, tudi slaba roba košta! Tudi drugim se tako godi, pa jih je sram povedati. Naj jih škoda izuči! Ptnjski okraj. p Zgornji dravski Poljanci pozor! Kmetijska podružnica pri Sv. Lovrencu na Drav. polju priredi kmetijski poduk od 8. do 10. januarja, vsakokrat začetek dopoldne ob 9. uri v Finžgerjevih prostorih. V torek, 8. t. m., predava g. potov. učitelj Ivan Bele, nato bo' občni zbor kmetijske družbe. V sredo, 9. t. m., govori vinarski inštruktor g. Jož. Zupanc in v četrtek, 10. t. m., podučuje o živinoreji g. pot. učitelj Martin Jelovšek; temu poduku bo sledil občni zbor bikorejske in mlekarske zadruge. Lovrenčki domačini, kakor vsi njihovi sosedi, ki ste vneti za napredek, pridite v prav obilnem številu k tem podukom! p Ptujske novice. Letošnja zima je tako huda, kakor že dolgo let ne; dne 30. decembra je bilo tukaj 15° mraza po R. Vlaki imajo jako velike zamude. Na Novega leta dan je nastopilo nekoliko južno vreme, a silni veter žene drobni sneg kakor meglo in zamete vse ceste in poti. Vsled tega je n. pr. popoldanski brzovlak, ki vozi od Pragerskega proti Ptuju, pri Sterntalu na Novega leta dan dobesedno obtičal v snegu in imel zamude cele 4 ure. — Dne 31. decembra se je na Ptuju obesil 701etni starček H a 11 e r; govori se, da mu je neozdravljiva bolezen zmešala pamet in ga tirala k obupnemu dejanju; zvečer se je vlegel v postel, ponoči pa šel v drvarnico, kjer se je obesil. p Lep shod je imelo minolo nedeljo naše nGospodarsko bralno društvo" pri Sv. Urbanu. Kljub obilemu snegu je bila udeležba zelo obilna. Zborovanju, ki se je vršilo v šoli, je predsedoval g. V. Simonič. Odposlanec BSlov. kršč. socijalne zveze za Štajersko" g. dr. Kovačič je nato v temeljitem in poljudnem govoru razpravljal o kmečki samopomoči, da je treba kmetu izobrazbe, stanovske zavesti; nadalje kako je treba zboljšati gospodarstvo, s tem, da se zvišajo dohodki in znižajo izdatki. Nato so poročali tajnik, blagajnik in knjižničar draštva. Knjižnica šteje čez 400 knjig, ki so se izposodile 700 adom. p Žetale. Tukaj je nemila smrt letos jako kosila, ne glede na starost ali stan, tako je še slednjič dne 27. decembra vzela pridno uiater in ženo Matija Bedenik v Nadolsh. Svetila ji večna luč! — Ravno isti dan je pokosila pridnega gospodarja in skrbnega očeta treh nedoraslih otrok, Jožefa Očišnik, posestnika v Dobrini. Bil je vrl mož in več lct obč. predstojnik. Pogreb je bil dne 29. decemb. in vkljnb en meter velikemu snegu spremila ga je lepa množica ljudi. — Iz ravno tiste vasi je bil pogreb še menda ne mesec dnij, a mnogo žalostnejši. Tega si naj zapomni mladina, ki aili po svetn v tovarne itd. Umrl je namreč na neki šupi tiho in brez tolažbe sv. vere nek mož, ki je že mlad odšel v tovarno in nikoli ni hotel kaj slišati o veri. oeravno je nekaj dni prišel od dela, vendar prazen, ker prazno je delo brez sreče iz nebes. Gajski. p Ormož. Dne 29. dec. p. 1. je bila polnoštevilna seja okrajnega zastopa. Izrabljala se je ta seja za agitacijo »Narodne stranke.t Proti >Narodni strankic je nastopil g. dr. Omulec, za »Narodno stranko« gg. Šinko, Slanc, Kočevar. Značilno je, da se »kmečki poslanec« zavzema za stranko mestnih koncipientov in liberalnih učiteljev. Toraj poglavarje že imamo, a kdo bo jim sledil? Naši kmetji so šli samo enkrat za Kočevarjem in drugovi. p Vurberk. Mi smo na deln! Zopet se netanovi novo izobraževalno društvo in sieer pri nas. Dne 6. t. m. popoldan bo nstanovni shod. Govoril bo drž. poslanec dr. Korošee. Začetek ob pol 3. popoldne. Na veselo svidenje! Sedlašek pri Ptuju. Dne 4. oktobra minolega leta je bila pri nas volitev občinskega odbora. Dasiravno je že dolgo od tega časa, vendar še nimamo novega župana, katerega si že dolgo želimo. Vzrok temn je pritožba volilcer Filipa Mavčič-a, gostilničarja pri Novi cerkvi, in Antona Po ¦ točnika, posestnika v Kozmicah, na c. kr. namestništvo v Gradcu, češ, da se je preveč agitovalo za voliter. Moža bi menda rada dosegla z omenjeno, od neke tretje osebe sestavljeno pritožbo, da bi prišlo do opetne volitpe Najbrž se nadejata, da bi bil pri isti za njn bolji izid, nego pri zadnji, pri koji so Mavčič-a iz odbora izbacnili, Potočnik-a pa niso marali v odbor sprejeti. Mogoče meuita v svoji do mišljiji, da sta prav tako potrebna v sedlaškem odboru, kakor trdi sedanji župan Št. Horvat, da v celi občini ni drazega sposobnega moža za občinskega predstojnika, nego on. Toda volivci, vsaj velika večina istih, misli drugače; to so odločno pokazali temu možu in njegovim pristašem na dan zadnje volitve; enako pa bodo tudi brezdvomno postopali y bodoče ob vsaki nudeči se priliki: skrbeli namreč bodo, da bodo postavljali v naprej v občinski odbor, ozir. na županski stoi može, pri katerih ae je nadejati, da bodo kot taki skrbeli v občinskih zadevah več za blagor občine, oziroma občanov, nego se potegovali za koristi svoje osebe; klicali bodo v odbor može, kateri ne posedavljajo radi pogosto po gostilnah, ali se z istimi tovarišujejo; dajali bodo slednjič čast odburništva in predstojnišiva možem, kateri bodo povsod in vselej čavali in se potegovali za volilce v gospodarskih, verskih in narodnih stvareh; kateri so tudi zmožni in voljni občanom dobro svetovati v teh zaderah, tedaj odločevali se bodo za može, pri katerib se more pričakovati, da bodo spoštovali in ijubili stan, vero in jezik svojih volilcev, ne pa se klanjali našim zakletim narodnim in verskiin nasprotnikom in občino izdajali tem sovragom v roke. Tedaj le nesebične, trezne in značajne može želijo in bodo volili občani sedlaške občine v občiaski odbor, fcajti le od nesebičnih, treznih in značajnifa mož se smejo nadejati, da bodo skrbno in pravJlno gospodarili v občiai, ter deiali isti čast. S. Ljntomerski okraj. 1 Shod žnpanov gornjeradgonskega okraja. Dne 27. grudaa je bil pri nas shoa župauov gorajeradgonskega okraja. Žal, da se zbog prevelikega snega niso mogli polnožtevibao vdeležiti. Sklenilo sa je sledeče: 1. Narcdne občine gornjeradgonskega okraja uradujejo od novega leta naprej izključno le slovenski ter sprejemajo od uradov samo slovenske dopise. Nemške dopiee bodo poslale v Gradec v prestavo, 5e se jim pa ne ugodi, vrnejo jih nradoin nerešene. 2. Te občine energično protestnjejo zoper imenovanje Gomje Radgone trgom, ker to nima drugega namena, nego da v okrajnem zastopu obdrži vlado nemškatarska stranka, za kratero ljudstvo ne mara. Obenem zahtevajo, da vlada takoj odredi nove volitve v okrajni zastop, ker je staremu odboru doba že zdavnaj pretekla. 3. Ob novih državnozborskih volitvah bodo žnpanstva delala le za kandidata, ki bo katoliški in narodeo, ki bo zastopal kmečke koristi in ki bo na shodih ljudstvo prej za svet vprašal, predno se sklene kaka postava. 4. Glede županske zveze se priporoča, počakati še. Sicer se pa shod čadi, da je na spomlad započeta akcija čisto zaspala in se nič ne ve, so li pravila že potrjena ali ne. 5. Med slnčajnostmi se priporoča za volitve v okrajni zastop solidarnost. Vzame se v vednost, da bo politično društvo ob razpisa volitev priredilo tozadevni shod, na katerem se bo naredila kandidatna lista. Govorilo se je tudi o tem, da si narodne občine oskrbe samoslovenske občinske napise; toda ta misel bo mcrala še enčas zoreti. — Sklepi 1. in 2. se pošljejo pristojnim oblastem. — Pri tej priliki so navzoči župani skupno poslali čestitko k novemn letu gg. poslancema dr. Ploju in dr. Korošcu. 1 Jamna pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Naš Slavič je prodal svoje posestvo. Nameni iti v mesto. Srečno pot! ,,Štajercu, spet se podira tvoj steber pri Sv. Juriju! Lujz, da bi se ti v mestu spreobrnil! Lepo bi bilo, če bi tam narodno pel! 1 Sv. Jnrij ob Ščavnici. V dneh od 24. do 26. decembra je pri nas umrlo pet oseb, en moški in štiri ženske, v sknpni starosti 318 let. Najstarejša je imela 94 let. Še-le 28 let je bila stara pridna deklica Marija Vrbnjak iz Grabšinec; mnorila jo je sušica. — Dne 3. prosinca začne delovati tukajšnja posojilnica. 1 Eapela pri Radgoni. Poročilo, da je pristopil deželni poslanec g. Kočevar k liberalni stranki, pri kateri so sami mladi advokatje in liberalni učitelji, nas je zelo razveselilo. Med kmečko stranko g. Kočevar nikdar ni spadal, to smo zapazili na zadnjem shodu pri Sv. Jurijn, ko je vse drugo zagovarjal, samo kmete ne. Sicer pa so mn možje in mladeniči pošteno povedali svoje mnenje, da je kar nekam izginil. Iz srca ga privoščimo novi liberabai stranki, pomagal bo jo uničiti. Spodobilo bi se pa, da g. Kočevar sedaj odloži svoj mandat, ko je pristopil k drugi stranki. Potem bomo videli, kako priljubljen še je med volilci! 1 Občina Ščavnica je sklenila v svoji odborovi seji dne 16. decembra celo slovensko uradovanje in je poslala tudi vsem tozadevnim uradom potrebna naznanila. Obdine, v posnemo! 1 Požar. V soboto dne 22. decembra ob 10. uri dopoldne, je pogorelo do tal hišno in gospodarako poslopje Jožefa Domanjko posestnika v Kraljevcih. Zgorelo je vse zraje in sploh vsi pridelki, le živino so komaj rešili. Škode je nad 2000 K. Zažgali so otroci. Stariši, pazite na otroke in skrivajte užigalice pred njimi. 1 Ljutomer. Od 1. januvarja naprej imajo kraji: Babinci, Noršinci, Cezanjevci, Pernežavci, Vogričovci, Vitacovci, Staracesta, Mekotnjak, Kamenščak, Pristova, Nnnski vrh, Presika, Strocja vas, Podgrad, Slamnjak, Grizeršak in Radomerje šestkrat na teden poštno zvezo. 1 Umrl je dne 30. m. m. nagle smrti posestnik Martin Kralj v Iljaševcih, star74 let. Vrlemn možu svetila večna luč! Slovenjegraški okraj. s Staritrg pri Slovenjgradcu. Na okoliški šoli v Slovenjgradcu se je bila priredila božičnica za revne otroke. Pri po slovenski navadi postavljenih jaslicah, ki so blestele v mnogobrojnih lučicah, se je zbrala vsa šolska mladina ter pela in prednašala božične pesmi na čast božjemu Detetu. Po primernih nagovorih je razdelil g. načelnik darila. Obuvalo je dobilo 36 otrok, 103 pa razne obleke. Da se jih je moglo toliko obdarovati, se je zahvaliti vsem veledušnim dobrotnikom in podpornikom mladine, ki so meseca novembra p. 1. za tombolo, ki se je bila priredila v ta namen, v toliki meri prispevali. Omeniti moramo posebno župana iz Legna, g. J. Rotovnik, ki je tako velikodušno pokazal svoje blago srce. Nekatere gospodinje so bile spekle nekaj »šartlnov«, da je mladež dobila tudi kaj zaželodček. Tako so revni otroci imeli veselje ne le z jaslicami, ampak tudi z darili, ki jim bodo pripomogla ob hudi zimi, ki nam letos v resnici preti, v šolo hoditi. Bog povrni v novem letu vsem blagim dobrotnikom, kar so deci dobrega storili. Prosimo pa tudi, da se je še v prihodnje blagohotno spominjajo. s Muta. Na tukajšnji šoli družbe sv. Cirila in Metoda so bile dne 22. dec. 1. 1. obdarovane vse učenke z obleko. Vsem milim dobrotnikom, ki so pripomogli k temn blagemu činu, izreka šolsko vodstvo najtoplejšo zahvalo. s Št. Ilj pod Turjakom. Od zadnjih državnozborskih volitev so nekateri ne najboljši Mislinjčani hado ogorčeni nad gosp. kaplanom. Iskali so in si še prizadevajo iztakniti prilike, mn pokazati svojo ogorčenost. Moramo se čuditi in ostro prosvedovati, da celo c. kr. orožniki niso izvzeti od takega dela. Dobro vemo, kaj nekateri mislijo, da sa namreč nihče niti orožnikovega gumba dotakniti ne sme, veadar tukajšnje razmere so tako kričeee, da jih moramo z dokazi podprte v opomin in svarilo objaviti širšemu občinstvu. Že meseca julija in avgusta so se orožniki, ne vemo na čegavo povelje, duhovito gibali po celi župniji, da bi kaj zvedeli proti gospodu kaplanu z ozirom na njegovo katehetsko delovanje. To je 15. dee. orožnik Škrget v pričo obč. odb. Fr. Ravtarja sam priznal omenjenemu duhovniku. Pri tem stikanju so slišali raznoyrstne glasove. Kar je bilo dobrega, za to se niso menili. Saj so tudi pri gosp. kaplanu vedno na razpolago mnogotera imena poštenih ljudi iz te in drugih župnij, kateri so prišli prosit, naj z malopridnimi učenci strožje postopa. Orožniki pa so našli v celi župniji štiri družine versko in politično duhovniku nasprotne, ki so bile proti šolskim kaznim. Zato je orožnik Antonitsch meaeca avgusta poročal sodniji v Slovenjgradec, da gospod kaplan hudo zatira otroke nemških starišev, zato ker niso slovenski. Prvič, dotične drnžine niso bile nikdar nemške in tudi ne morejo biti, ampak vse kaj drugega; drugič pa od res nemških družin ni bilo nikake pritožbe; ty;etjič je bila ta orožnil^va splošna trditev pri sodnijski obravnavi dne 5. sept. 1906 s protidokazi popolnoma ovržena; četrtič je sam orožnik pri sodniji priznal, da ima njegov sin le slovenski katekizem, a se je pritoževal, da ni neniško izpraševan. Kaj ne, da zasluži tak mož medaljo z zlatim križcem? Kar pa je bilo pri sodniji ovrženo, tega poštenjaki niso doma povedali, temveč še kar naprej trdili svoje neresniee. Nič manj plemenita nista bila železničar Konrad in žagar Dobnik, katerih tožbe so bile pri sodniji kot neosnovane in nepotrebne zavrajene, pa sta isto zadevo še dala na okrajni šolski svet in od tod na škofijo. Železničar se je še novembra branil pošiljati svoje hčere k veronaučnim uram. Zato pa so taki pred Bogom in ljudmi veliki gospodje iskali še drugih prilik, da bi gospoda kaplana če ne uničili vsaj hudo oškodovali. Enkrat so celo tožili, da gosp. kaplan nima prav krščanskih naukov. če o tej stvari pripada sodba njim, je težko pritrditi, ker jih ni videti prepogosto pri večernicah, menda večkrat pri sv. maši. Celo v šoli imajo nastavljena ušesa, da vsako še tako malenkost javijo žandarraom. In glejte, nekaj se jim je posrečilo iztakniti. Mogoče, da se ne ve, kdo je ovadil orožnikom, da bi bili otroci v šoli od gosp. kaplana kruto kaznovani. In to je bila prava kost. Takoj so se bajoneti zabliščali Odlikoval se je orožnik Škrget. Sel pa je samo k nekaterim družinam, menda zato, ker so bolj pod raznimi vplivi in je bilo upati več uspehov. Je že vse sam vedel, kaj se je zgodilo z otroki, potem pa lepo pošteno sodniji ovadil. Naznanil je imena štirih dečkov. Pa mu ni bila sreča niila. Navadni pametni in trezni ljudje spoznavajo in kličejo otroke po krstnih imenih in ne drugače. Oro/.nik na je izmed štirih zadel sam.i eno pravo ime. Ce tedaj c. kr. orožnik ni sposoben v družini izvedeti pravih imen otrok, kar menda ni najtežje, k;?ko bo prav izvedel važnejše zadeve, katere imajo cpraviti s kazenskimi paragrafi. Sodniji jo poročal, da bi bili tr;je učeuci tako kruto lasani, da jih je več dni glava hudo boiela in vsled tega niso mogli v šolo. I'ri sodnijski obravnavi 27. dec. 1906 pa se je izkazalo samo malo dragače. Eden izmed imeuovanih dečkov je sodniku izjavil, da ga ni nič bolelo, druga dva sta rekla, da ju je le malo bolelo. In njihovi stariši niso vedeli ne za kazni, ne za take hude nasledke. Šolskib zaraud pa vsled tega ni bilo nič. četudi .so se očelje branili iti k sodniji, je c. kr. orožnik Škrget kar svojevoljno naznauil, da zahtevajo priti k sodniji. Orožnik je naznanil ime, četudi ne pravo, še enega dečka, in trdil, da je bil 7. dee. s palico po roki tako hndo udarjen, da se mu jc še 15. doc. poznala velika krvava klobasa. Deček je sodniku izjavil, da ni bilo nič kaj takega, in tudi njegov oče ni opazil ničesar. Deček tudi bolan ni bil, kakor je orožnik poročal. V soboto zvečer 15. dec. je orožnik prišel v spremstvn obč. odb. Fr. Ravtarja h gosp. kaplanu, rekel, da so Stirje odetje prišli k njemu tožit in zahtevat ovadb. Pri sodniji se je izkazalo, da nobeden otrok ne oče ni nobenemu kaj takega niti govoril niti tožil. Orožnik je trdil, da so fantje bili vsled krute kazni štiri tedne bolni. Po navadnem štetju razumnih ljudi preteče od 7. do 15. neki dragi čas. Seveda c. kr. orožoik zna po svoje. Proti gosp. kaplanu se je c. kr. orožnik obnašal nepostavno, ker je Bv imenu postave" zahteval, da mora odgovarjati na vprašanja, kakor se njemu ljnbi, ker je zahteval, da mora gosp. kaplan kar njema povedati, če je kriv ali ne. Dozdaj med pametnimi ljudmi nišdo ni bil dolžan samega sebe obtožiti. Orožnik je prišel uradno z nasajenim bajonetoin proti gospoda in vendar pri tej priliki predrzno ponDJal svoje prijateljst\ro. Sodnija je izdala povabila 19. dec, dostavljena pa so bila tik pred Božičein, in obravnava je bila hitro po praznikih. Zakaj tako, ne smemo misliti o vzrokih. 8 ,,Čitalnica" v Slovenjgradcu si je izvolita dne 23. m. m. sledeči odbor: J. Stanič, načelnik, Fr. Pečnik, namestnik, A. Berk, tajnik, Vladko Ferjaa, blagajnik, Jakob Vrečko, knjižničar, Ivan Kae, gospodar, Karl Barle, Matija Šmid, Hinko Vzunč, odborniki. Celjgjri otaj. c Izobraževalno društvo. V Celju se je lansko leto ustanovila liberalna stranka. Neodkrita od započetka, je zatrjevala, da se je ustanovila le nza delo", ne pa iz kakih drugih namenov. Seveda ji verjamejo to samo duŠevne reve. Njeno narodno delo je bilo dosedaj, da je postavljala Bvoditelje" za celi Spodnji Štajer in za posamezne okraje. Najprej generale, potem še le armade, kakor v srednjem veku. Seveda se na tak način ne dela za narod, to je delo za nasičenje lastnega častihlepja. Mi nasprotniki liberalne stranke pa med tem, ko se drugi postavljajo z velikimi slovesnostmi za voditelje, mirno opravljamo podrobno naredno delo. In asoda razmer je hotela, da so ravno v rojstnem mestu »stranke za delo" morali poseči drugi vmes ter ustanoviti novo postojanko naše vrlo napredujoče slovenske kmečke organizacije, izobraževalno društvo za celjsko okolico. Liberalni poglavarji so potrti hodili okoli, ker so vedeli, da je ustanovitev za nje hud udarec. In zadnjo nedeljo dne 1. jan., ko je bil ustanovni shod izobraževalnega draštva za eeljsko okolico v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, prišli so s povešenimi glavami gledat, kako se dela. Tudi voditeljstva željni dr. Kukovec je prišel, seveda zopet po ovinkih .... Shod je bil namreč zaupen, ker se je omika celjskih mladih liberalcev včasi pokazala že tndi v zelo čndni luči, a dr. Kukovec je prišel kot zaupnik z vabilom v dvorano. Nihče ne ve, odkod ga je dobil, pripravljalni odbor mu ga ni poslal, prišel je do njega po ovinkih. Shod je bil zelo dobro obiskan. Kremenite kmečke postave so sedele v krasni dvorani. Ta dan je bil Narodni dom zares narodni dom, narod je bil v njem. Kratek govor o pomenu izobraževalnih drnštev je imel državni poslanec dr. Korošec. Vikar Gorišek je označil katoliško stališče društva. Navzoči liberalci so med tem sikali od jeze in strastno ugovarjali nekaterim izvajanjem. Onemogli napori! Draštvo se je ustanovilo in sedaj na delo! c ,,Izobraževalno društvo v Celju." V odbor so bili voljeni gg. Ivan Glinšek, županov sin v Sp. Hudinji, Franc Samec, posestnik in gostilničar v Ložnici, Ivan Drobne, delavec keraične tovarne v Sovodnji, F. Karba, posestnik v Gaberjih, Ivan Gorišek, vikar v Celju, Anton Cestnik, profesor v Celju in Vilj. Schoff, trgovski pomočnik v Zvezni trgovini. c Celjski porotniki. Za prvo porotno zasedanje pri okrožnem sodtšeu \Celju so se izžrebah slede^i glavni porotniki: Franc Simonič, gostilničar v Sevnici; Gustav Deisinger, potovalec v Celju; Karol de Cott, trgovee v Brežicah; Anton Cvenkelj, trgovec v Dobertešjivasi; Fran Praunseis jun., trgovec v Št. Jurjn ob juž. žel.; Rajmund Bratanič, trgovec v Lučah; Josip Druškovič, trgovec vKozjem; Ivan Cesar, kipar v Mozirju; Vinko Kolšak, notar v Hoštanja; Anton Vimpolšek, kolar v Brežicah; Josip Wagner, trgoFec v Šmarju p. Jelš.; Josip Žener, mesar v Rajhenburgu; Fr. Plevčak, mesar v Gaberju; Josip Winter, trgovec vZrečah; Josip Berlisg, trgovec v Rogatcu; Josip Kos, ml., gostilničar v Oplotnici; Franc Kovač, hiini posestnik v Konjicah; Peter Majdič, posestnik umetnih mlinov v Spodnji Hudinji; Martin Haster, trgovec vMozirju; Ivan Ratej, trgovec v Rajhenburgu; Karol Vanič, trgovec v Celju; Ignac Gotscher, posestnik v Hrastju pri Žusmu; Rudolf Tabor, krojač v Celju; Luka Pogač, posestnik v Pamečah; Miha Pruš, čevIjar v Slov. Gradca; Franc Cakala, trgovee v Gomilskem; Franc Hmarčan, boln. oskrbnik v Celju; Miha Cerovšek, mesar v Š!>štanju; Josip Zftvnik, trgovec v Brežicah; Ivan Kostevc, go-tiUi;čar v Pičecah; Fr.>nc Guček, Kostiiničar v Kozjem; Alojzij Ttirk, mlinar v Grajskivasi; Ivan Gregorevčič, trgovec v Družmirji; Ivao Vehovar, gostilničar v Pristovi; Matija Krajnc, nsnjar v Gornjern gradu; Lenart Skok, p tsestnik v Gaberjn. — N:idomestni so: Josip Rei)evšek, mesar v Celja; Frar.c Selak, ruesar pod _ Sv. Miklavžem; Martin i'remšak, posestnik v Škofjivasi; Štefan Kren, pek v Spodnji Hnd:nji; Friderik Jakovič, trgovec; Josip Kmlj, mestni uradnik; Himea Očko, lievijar; Miha Altziebler, hišni posestnik in Viktor Nasko, mizar, vsi v Celju. c Celje. Vsakdo ve pri nas tukaj, da s a glavna povzročitelja nove liberalne stranke zdravnik dr. Sernec in odvetniški namestnik dr. Kukovec. Eden užaljen, da ga niso vzeli med sviranjem godbe v prvaške vrste, drugi pa brezmejno željen, da bi kaj postal. In da se tema dvema osebama ugodi, mora trpeti celi narod. Pri nas ni odpora, v Celju so prvaške sile tako slabe, da se temu niso mogle ustavljati. Privreli so častiželjnima doktorjema seveda kar na pomoč liberalni učitelji. Ali hočejo ti učitelji narodno delati? Učitelji, ki narodnu delajo, niso liberalni, kateri pa so liberalai, niso nič storili. Poglejte na voditelja Gradišnika? Kaj je storil za narodovo probujo? Popolnoma nič, in tako si lahko ogledate celo vrsto liberalnih učiteljev, ki so prihiteli v liberalni tabor že kar prvi dan! Ti ne iščejo dela, ampak kaj ? O tem nočem govoriti danes. Le to opomnim, da bodo liberalni učitelji s svojim nastopom celemu stanu zopet več škodovali kakor koristili. c Božičnica pri šolskih sestrab v Celjn se je 19 m. m. pri otrocih otroškega vrtca in nčenkah ljndskih šol (21. dec.) dobro obnesla. Mali otroci so peli, govorili in igrali z njim prirojeno ljubeznivostjo in odkritosrčnostjoStariše, ki imajo tukaj svoje otroke, je gotovo veselilo, ko so videli, kako se udijo lepega obnašanja in pravilnega izgovarjanja slovenskih besed. Vrtec vzdržnje drnšba sv. Cirila in Metoda. Otrok nima ravno veliko, a t > kar je, je za prihodnost Slovencev velikega pomena. Ztiaj, ko se je šolsko poslopje razširilo, bo gotuvo tudi vrtc dobil večjo sobo. — Take predstave so poačljive za vsaiega, stariše in otroke. Le škoda, da se ne priKdijo večkrat n. pr. o ve liki noči ali ob koncu Sol. leta. Zanimanje od strani občinstva je bilo pri obch predstavah preeeiSnje, »¦ bi bilo še mnogo vcčje, ako bi bil mesto nčne sobe kak drug primeren prostor. Slišimo, da se je že nekaj ukrftnilo, da bi se dozidala dvorana, ki bi slnžila takim ia drugim namanom. Le pognma, tudi z nabiranjem bo slo! Sovenci, mladinoljubi in denarni zavodi pa naj pomagajo s svojimi darovi! c Umrla je v Trbovljah vrla rodoljabkiDJa gospa Marija Goropevšek. N. v m. p.! c Ogenj. V Arji vasi pri Petrovčah je pogorela 23. t. m. zjutraj pri posestniku Jcžefu Br.dovn-ku hiša z gospodarskim poslopjem vred. Ogeaj je nastal po neprevidnosti. Pri njem je stanoval snažilec obleke Jan, kateremu je zgorelo toliko tuje obleke, da je prižet na beraško palico. Da nista prihiteli takoj dve požarni brambi, bi lahko pogorela cela vas. c Konjski srab vlada v Petrovčah pri Celju. c Frisckaufovo kočo namerava zgraditi rSavinjska podružnica Slov. planinskega draštva" nad Logarjevo dolino. c Celje. Naslov in značaj okrajnega glavarja je dobil tukajšnji okrajni komisar Ervin Prahl pl. Thalfeld. — Kakor smo zadnjič poročai , napada naše Neiree in njih občinsko gospodarstvo neki Nsmec v Marburgerci. Vsled tega vlada med Nemci strašno razburjenje. No, to mora biti zelo slabo občinsko gospodarstvo, ker ga Nemci sami napadajo. c Zaročil se jo g. Edvard Kukec z gospodično Fani Senica. c V Savinski dolini vlada veliko navdušenje za »narodno« stranko, kakor piše zadnji Kukovčev list. Kakor pa nam sporočajo, se ljudstvo pač preklicano malo briga za stranko celjskih advokatskih koncipientov in liberalnih učiteljev. Niti to ni elektriziralo ljudi, da je Ivan Grozni telegrafično pozdravil Tavčarjevo stranko na Štajerskem. c Dramlje. Zadnji dopis v Vašem listu je baje nekatere vznemiril. Tega nismo nameravali. Mi ne želimo sovraštva, ampak, da bi ljudje imeli več ponosa za svoj materni jezik, več ljubezni do domovine. Mar naj držimo roke križem in mirno gledamo kako »farba« »Štajerc« poštene kmete, saj je prešnji urednik nam dobro znani Zavadil imenoval backe njegove naročnike. Kaj pa hoče »Narodni list«, katerega prihaja tudi k nam nekaj iztisov? Kaj drugega, kakor polagoma, korak za korakom, vzeti vso pravico in spoštovanje duhovnikom, pozneje pa — tako je bilo na Kranjskem — tudi vero omajati v srcih dragih Slovencev. Saj je pravi sinček Slov. Naroda. Sam Kristus nam je rekel: »Varujte se krivih prerokov, ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabljivi volkovi«. Drugi vzor milih Slovencev naj bode ljubezen do domovine, ljubezen do rodne zemlje. Spoštujmo mili nam materni jezik, branimo njegove pravice. Žalostno je v naši fari, da ni nikakšnega društva, bodisi bralnega ali izobraževalnega i. t. d. Društvo, ki stoji na zdravem stališču, ima velik pomen, bodisi v kmetijskem oziru, bodisi v splošnem izobraževanju. Možje in mladeniči! Ce imate kaj ljubezni do napredka, združimo se. Pa tudi vam možje, ki ste nam lahko voditelji, naj ne krije srca debela škorja, kakor krije sedaj zemljo visoki sneg. Stopite naprej. Ne delujte samo za lastno korist, ne imejte ljubezni samo do enega človeka, . . . ampak za blagor vseh! Nam, ki je za blagor Slovencev, Vas prosimo to. Berrte dobre časnike, narodne in Catoliške. Proč s »Štajercem« in drugimi brezverskimi listi! — Višnjegorski. c Pačnik in Črep ali raztrgan otrok. (Dobrna in Neuhaus.) Na Dobrni se že nekaj časa godijo reči, ki zaslužijo največjo pozornost merodajnih oblasti. To niso več slučaji, ki bi imeli pomen za Dobrno samo, ampak cela slovenska javnost se mora zgražati nad tem, kar se godi na Dobrni »vimenu postave« oziroma kaj se — ne zgodi. Po vsej pravici so slovenski časniki obsojali kruto ravnanje dobrnske žandarmerijenasproti Frančiški Pačnik. Če ponavljamo to še enkrat, zgodi se zategadelj, da se vidi razloček med tem, kako je žandarmerija ravnala v slučaju Pačnik, in^ kako je ravnala v drugem slučaju, ki ga imenujemo Črep. Na golo »govorjenje ljudi«, to se pravi, na prazne »babje čveke« so žandarji Pačnik aretirali 3 dni po porodu. In ta porod je bil težek, tako da so zdravniki sami izrekli svoje prizaanje babici, ki je bila v stanu rešiti vsaj mater. Otrok se je zadušil pred porodom. In vkljub prošnjam očetovim gnali so žandarji na smrt bolno Pačnik v zimskem času visoko doli iz Brc na Dobrno, da jo izročijo sodniji v Celju, ker je — tako so poročali slovenskega plena Ittčni nemški časniki — raztrgala svojega otroka in ga skrila v posteljo. Od kod so dobili mmški časniki to »novico«? So morebiti dobili to od sodnije? Na Dobrni ni bilo poštenega človeka, ki bi bil to verjel, saj je bil otrok še tisti dan ogledan od mrliškega ogleda in cel pokopan. Ali ni bila žandarmerija dolžna, prepričati se o resnici pri mrhškem ogledu, ki je dal otroka pokopati takoj prvi dan t. j. dne 27. novembra, in ni našel ničesar sumljivega? Ali ni imela žandarmerija do 1. decembra časa priti do mrliškega ogleda? In ali ni bila žandarmerija dolžna, vprašati babico, ki je soseda Pačnikova? Dvakrat so šli tisti dan žandarji mimo hiše, kjer stanuje babica, ali ni imel nobeden toliko vesti, da bi vprašal babico, kako je bilo z otrokom? Ko so žandarji prignali Pačnik na Dobrno, spravili so bolnico v nezakurjeno sobo. To je neovržena resnica. Le na prošnjo očetovo jo je pustila žandarme^ rija v drugo sobo, ki je bila zakurjena. Resnica je tudi da je hotela žandarmerija Pačnik gnati iz Dobrne v Celje p e š. To je daljava 20 km. In to isti dan popoldan! Le ko se je začela Pečnik jokati, poskrbelo seje za voz. Pokrita z najhujšo sramoto, javno obdolžena strašnega hudodelstva, je morala Pačnik v zapor, in tretji dan potem je komisija dognala, da je Pačnik — nedolžna, in da na celi stvari ni pičice resnice. Dne 6. decembra je bila Pačnik izpuščena iz zapora. Do sedaj nerešena uganka pa je, da je bil nekaj dni tudi zaprt oče Frančiške Pačnik, a ž njo vred izpuščen. Govori se, da ni storil prav, ko je na dan aretacije spremljal svojo hčer na Dobrno. Stvar se bo pojasnila seveda natanko. Vzamimo pa sedaj slučaj Črep. Dne 15. decembra je bila aretirana Marija Črep, natakarica v gostilni »Styria« na Dobrni. »Styria« je lastnina celjske nemške »šparkase« in gostilno vodi sedaj na račun pek Kiirbisch. Povod aretaciji je bil ta: Dne 14. decembra je našel nemški občinski odbornik Feldin — po domače Šemerl — v stranišču topliške vile Hygica neke ostanke majhnega otroka. Feldin ima namreč v najem snaženje topliških stranišč. Naznanil je stvar žandarmeriji in ta je že prihodnji dan aretirala Marijo Crep. Vprašanje je sedaj, kako je bilo mogoče, da je žandarmerija tako hitro našla zločinca. Sedaj še ne izrekamo nobene sodbe, ampak podajamo stvar kakor je. Kolikor je do sedaj znano, je dne 20. decembra sodnijska komisija dognala, da je bil otrok »raztrgan. Raztrgani kosi so morali ležati že delj časa na tistem prostoru, ker so oglodani od podgan. Da je torej žandarmerija tako hitro našla zločinca, razlagamo si lahko na dvojen način: ali so žandarji imeli srečo, ali pa ni bilo težko najti zločinca. Sodbo o tem prepuščamo javnosti. Do sedaj so prišle na dan naravnost gorostasne stvari, katere, če so resnične, morajo spraviti marsikogar v slabo luč. Marija Črep je služila po leti kot sobarica v vili Hygica. Poprej je bila v Celju v neki gostilni. Po toplicah ni bilo neznano, da je Črep v drugem stanu. O njeni »bolezni« krožijo različne vesti. Gotova stvar je, da je nekega jutra v drugi polovici avgusta zvedela hišna gospodinja dobrnske žandarmerije »novico«: prejšnjo noč je Crep »zapravila« otroka! Istotako je dognano, da so po toplicah o tem govorili. Govori se tudi, da je Marija Črep nosila vino svoji hčeri, ko je bila »bolena«. Črep je ozdravila, in minili so štirji meseci, predno je stvar prišla do dobrnske žandarmerije, ki še 10 minut ni oddaljena od vile Hygica. Seveda nočemo segati v pravice sodnijskih oblasti, a par opazk si vendar smemo dovoliti. Brce so od Dobrne dobro poldrugo uro visoko v hribih in vendar je žandarmerija aretirala nedolžno Pačnik že tri dni po porodu. Nečloveško zločinstvo pa, ki se je zgodilo v sredi toplic blizu žandarmerije, je ostalo »skrito« štiri mesece. Dovoljujem si tudi par vprašanj. Zakaj pa žandarmerija Črep ni peš gnala v Celje, ampak jo je lepo peljala z vozom, saj je vendar Črep pri najboljšem zdravju? Ali je žandarmeriji znano, da se govori po Dobrni, da je neka oseba Mariji Črep nosila vino v toplice? Ta oseba je torej po tej govorici morala vedeti nekaj o »bolezni«, morebiti tudi o otroku! Oče Pačnik je bil kmalu aretiran, ta oseba je prosta! Tudi se nam sedaj še zdi bolj čudno, kako je to, da so nemški časniki krivično pisali o Pačnik, da je otroka »raztrgala«. Ali je tisti, ki je stvar spravil v javnost, že kaj vedel o tem, da je bil nek otrok na Dobrni raztrgan?! Odgovor na to vprašanje bi bil posebno zanimiv! H koncu še vprašamo: Kako je to, da o resničnem zločinstvu ne pišejo nemški časniki ničesar, o zlaganem so pa pisali? Ali je vse to namenoma ali je kak drug vzrok? Počakati hočemo sodnijske razprave in razsodbe. Nazadnje še opomnimo, da je oče Marije Crep pri lanskih občinskih volitvah na Dobrni volil z nemško stranko, oče Frančiške Pačnik pa ne. Bresiški okraj. b Gorica pri Rajhenburgu. (Nova šola — učitelj Jankovič.) Že leta in leta nas silijo z novo šolo, ki pa nam ni potrebna. Kajti več kot petčetrt ure nima noben otrok v rajhenburško šolo, nekateri teh pa imajo celo še bližje v Koprivnico ali na Zdole. Vrh tega je pri nas velika revščina, komaj visimo vsled raznih uim na svojih zemljiščih. Tudi bi se moralo pred stavbo šole misliti na novo cesto iz Rajhenburga, kajti težko bi bilo po sedanji zvoziti gradivo zazidavo šole od Stolovnika do Gorice. Tudi bi šola za nas ne bila posebnega pomena. Bila bi jednorazredna, zakotna šola, kamur bi dobivali težko učiteljske moči. Že vsled tega in posebno še pa zato, ker imamo v bližini ene ure šestrazrednico v Rajhenburgu, bi kmetje veliko raje pošiljali deco tje, mesto v domačo šolo. Razumno je torej, da se branimo te šole. Zdaj pošiljamo svoje otroke v Rajhenburg, kjer so pa isti trn v peti nekaterim učiteljem, zlasti Jankoviču. Zakaj so ravno goriški otroci Jankoviču trn v peti, tako da bi rad imel za nje posebno šolo, je znano vsakemu. Goričani volijo vedno kakor en mož s katoliško stranko, zastonj so bili vsi liberalni napori, pridobiti jih za protiversko stranko. Njegova liberalna napetost se je posebno pokazala pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Bil je volilni komisar v občini Senovo. Tu so nekateri napetneži volilcem glasovnice kar iz žepov trgali, črtali dr. Jankoviča in prepisovali z liberalnim Kunejem, a dobri komisar Jankovič ni imel za to nepostavnost nobene grajalne besede. Še lepše sledi: Kmet Zemljak je imel svojega kandidata zapisanega na glasovnici. Ta pa ni obveljala. Nato vpraša komisar Jankovič: »Koga bodete pa volili, ali kmeta Kuneja, ali do h ter j a Jankoviča? To so Jankovičeve tajne volitve — pa šlo se je za en liberalen glas in vrag po tajnih, postavnih volitvah! Toliko za danes. Sicer še pregovorimo v kratkem o tem liberalnem prenapetnežu. b Zgorela je v Virštanju pri Kozjem v lastni bajti slaboamna starka. Ljudje pripovedujejo, da je sama zažgala, ker je živela v strašni bedi, a beračiti ni hotela lz dmgih slo^anskih dežel. t Slovenske zmage na Eoroškem. V Rožekn so si priborili Slovenci tretji razred. Tudi v drugem bi bi bili zmagali, da niso delali nasprotniki na krivičeu način. Slovenci se bodo pritožili. — V Št. Petrn pri Velikovcu 80 še le komaj pred tremi leti dobili Slovenci občino v svoje roke. Gospodarili so tako izborno, da jim za sedanjo volitev ni bilo treba nič agitirati; zmaga je zopet slovenska. — V vseh treh razredih so pa zmagali Slo venci pri občinski volitvi v Št. Vidu v Podjnnski dolini Prej so gospodarili v občini nemčnrji. f Železniška nesreča v Ljnbljani. Dne 31. m. m. zjutraj je trčila lokomotiva v osetmi vlak. Pri tem sunku je bilo mnogo ljudi več ali manj poškodovanih: Najtežje so poškodovani premikač Karol Polc in Aleksander Fischer. Lahko ranjeni so od potnikov: delavka Tesinovič, Henr. Leskovar, gospa Tichy, od pošte: oficijal Novak, asistent Steidl, kontrolor Cošalko in slnga Randel. Od železniških uslužbencev so še nekoliko ranjeni vlakovodja Henrik Sigmund in strojevodja Kirschner. f Od žalosti umrl. Mizarju Jakobu Gregoretiju v Trstu je 27. m. m. umrla žena Katarina. Ker sta se zelo ljubila med seboj, je mož silno žaloval. Ko je isti dan zvečer sedel ob mrtvem truplu svoje ljubljene žene in plakal, ga je zadela srčna kap in se je mrtev zgrudil na tla. Združena v življenju, sta združena tudi v smrti. f Žalosten božični večer. Pri Sv. Duhu nad Krškim se je prigodil na sv. noč naslednji strašni dogodek. V neki hiši v Ardcem so pustili starši troje otrok brez varstva doma. Najstarejši otrok je imel do 6 let. Ko je minola polnočnica in so se starši vrnili, so našli le gol zid s tlečim tramovjem, sežgane vse tri otroke kakor tndi kravo, ki je bila v hlevu. Živ je ostal le 121etni sin, ki je bil tudi v cerkvi. f Češki kmetje iz Češke in Moravske so imeli dne 30. m. m. v Pragi shod, kjer so se dogovorili glede postopanja pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Drobtinice. d Vojaška služba za ženske. Francoski vojaški zdravcik dr. Toulu piše z ozirom na ženske zahteve po popolni enakopravnosti z moškimi, da je potrebno, da se potem pritegnejo ženske tadi vojaski službi. Ako hočejo imeti ženske vse pravice kakor iroški, morajo prevzeti |udi vse moške dolžnosti. d Admiral Nebogatov obsojen na smrt. Admiral Nebogatov, ki se je ndal v bitki pri Čušimi Japoncem, je bil od vojaškega sodišča obsojen na smrt. Na smrt so obsojeni tndi trije kapitaui oklopnjač. Car bo bržkone obsojence pomilostil na večletno ječo. d V Perziji so dobili ustavo. Šah (cesar) in prestolonaslednik sta podpisala dne 30. m. m. ustavo. Šah je na smrt bolan in je malo upanja, da okreva. d Grozen potres V Boliviji. V Arici (država Bolivija v Ameriki) je bil dne 29. decembra p. 1. grozen potres, ki je močno poškodoval skoro vse hiše. Porušeni sta bili obe mestni kaznilnici, pod razvalinami so našli smrt vsi ujetniki. Po potresu je začel divjati požar. Prebivalci so zbežali na ulice. Arica je primorsko mesto ob Tihem oceanu in je štelo okoli 5000 prebivalcev. d Štrajk in sneg. V Parizu imajo tudi dosti snega. Ko je magistrat klical svoje delavce, naj skidajo sneg, so zahtevali povišanje plače; ker pa se jim to ni dovolilo, niso hoteli kidati, in Pariz je poln snega. d Najdebelejši krompir. ki se je sploh pridelal na svetu, je tehtal 66 funtov. Pridelal ga je I. B. Svan v Lovelandu, Colo. d Pasje meso. V Nemčiji koljejo tudi pse ter prodajajo pasje meso. Lani so zaklali 6158 psov. d Cesarskih manevrov prihodnje leto ne bo, kakor poročajo dunajski listi. d Na shodu. Ko je neki govornik omenil: BMi smo 86 krščanskega dnha žc z maternim mlekom napili", dregnil je Mlakar svojegasoseda in rekei: nGlej, zato imajo gosposki ljudje tako malo vere, ker jih matere nočejo dojiti, ampak jih že prvi dan živijenja s kravjiai mlekom rediti začnejo." d Dobro S6 je Odrezal. Prcd irskim sodnikom jc stal človek. ki bi naj pričal o nekem strelu. Sodnik: nAli ste videli strel?" Priča: rNe, slišal sem ga sarao!" nTo ni zadosten dokaz!" zagrmel jc sodnik, pvseditc se!" Priča se je olirnil in ko je kazal sodniku hrbet, zakr hotal se je na las. Ta nesramnost jc razjezila sodnika, da je zagrozil priči, da ga bo dal zapretif ,,AH ste mc videli sinejeti se?u vprašal je grešnik. nNe, toda slišal sem vas", odgovoril je osorno sodnik. ^To ni noben zadosten dokaz", ndvrnil je z največjo mirnostjo oni in pomenljivo ponic.žiknil sodniku. Vse se je na glas smcjalo, sodnik je pa še osorncje gledal nego prej. d Poraba tobaka v Avstriji. Leta 1905 je padel konsum tobaka v Avstriji za 1729 q na 365.455 q. Dohodki so se pa zvišali za 2,858.831 kron. Konsum cigaret in cigaretnega tobaka namreč narašča na škodo smodk in tobaka za pipe. Na vsako osebo pride 1335 kg tobaka, ki je vreden 8 K 30 vin. Cena se je zvišala povprečno od 6 K vin. na 6 K 22 vin. Prodalo se je 1190 milijonov kosov in sicer smodk vrednih 78 milijonov kron in 3824 milijonov cigaret, vrednih 59 milijonov kron. d Draginja. Z novim letom se bo podražila cena steklu in steklenim izdelkom za 10%- — Tovarnarji čokolade se tudi sklenili vzvišati cene svojim pridelkom. To je pa bridko, če se sladkarijam zviša cena. d Časnikarska zvijačnost. Za časa bursko angleške vojske tekmovali so časnikarski poročevalci med seboj, kdo bo prvi javil važne dogodke srojemu listn Vlada pa si je na vse načine prizadevala, da časnikarjem njihov posel ovira. Tako je na primer vsa Efropa nestrpno pričakovala izid dogovora burskih voditeljev in angleških generalov, od katerega dogovora je bilo odvisno, ali se vojna nadaljuje ali pa se sklene mir. Časnikarjem je bilo strogo prepovedano, se približati kraju posvetovanja, temnč so morali čakati celo miJjo oddaljeni. In kako naj pcd takimi razmerami izve časnikar, ali bo mir ali vojska? Neki novinar pa je prisegel, da hoče prvi obvestiti svoj list in s tem vso Evropo o izidu posvetovanja. Pred šotorom, v katerem so zborovali voditelji obeh strank, je stala vojaška straža. Straži je poveljeval podčastnik, kateremu je ta novinar nekoč izkazal neko nslugo. In 8 tem podčastnikom se je novinar dogovoril: ako se bo podčastnik brisal z belim robcem, se je sklenil mir; ako se bo brisal z rdečim robcem, se vojska nadaljuje. Brisal pa se bo vselej, kadar bo vozil v daljavi 250 metrov mimo šotora vojaški vlak. Dan za dnevom se je vozil novinar z vlakom miroo šotora, da opaznje podčastnika. Šele četrti dan je opazil podčastnika, kako se briše z belo ruto. časnikar je hitel naravnost v brzojavni urad, da sporoči svojema listu, da se je sklenil m r. Toda brzojavni urad je imel naročilo, da ne sprejme brzojavke, ki se količkaj nanaša na posvetovanje. Kaj sedaj ? Novinar se brž domisli ter zapiše brzojavko BWhitsunday greetings", kar se pravi Bpozdrav o Binkostih". Urednik je brž uganil, da njegov poročevalec ne trosi brez pomena denar za brzojavke, zato je šel gledat sv. pismo. ln našel je rešitev uganke. V binkoštnem evangeliju je našel zapisano: nMir vam bodi! Zapuščam vam svoj mir!" In uredaik je takoj razumel. In tako je ta list vkljab strogi cenzuri prvi prinesel vest, da je sklenjen mir. Narodno gospodarstvo, Vzgoja kmečkih deklet za gospodinjstvo pričeti bi se morala prav za prav že v šoli. Pri nas se sicerpoučujejo dečki tu pa tam vsaj v najbolj potrebnem, kar se tiče njihovega prihodnjega stanu, za deklice pa se stori prav malo ali nič. In vendar bi bilo to neobhodno potrebno, kajti dobra gospodinja je pri kmetiji ravno tako važna, kakor je dober gospodar. Deklice bi se morale učiti v nadaljevalnem tečaju posebno v naslednjih predmetih: gospodinjstva, kuhanja in priprave jedil, šivanja, osobito krpanja, pranja, čiščenja, vzgoje otrok, oskrbe bolnikov, še posebno pa mlekarstva, svinjereje, perutninarstva, vrtnarstva. Seveda, imeti bi morali v ta namen učiteljice, ki so v teh strokah dovolj poučene. Zato ne bi bilo slabo in mi kmetje bi želeli, če bi se ti predmeti tudi na naših učiteljiščih poučevali. Kako naj ravnam z izpraznjenim vinskim sodom, da do jeseni ne oprhne in se ne razsuši? — Izpraznjene vinske sode je temeljito osnažiti ter osnažene dobro zažveplati in zabiti. Sodi se potem hranijo v kleti ali na kakšnem drugem primernem prostora, kjer ni prepiha in vročine, da se ne izsuše. Prazne sode je z oljnato eunjo večkrat zbrisati, ker to ovira izsuševanje in tvorjenje plesnobe na vnanji strani. Koliko znosijo čebele skupaj. Pri zadnjem štetju so našteli v Avstriji 995.281 panjev, iz katerih se dobi v enem letu 56 881 meterskih stotov medn in 3293 met. stotov voska. Ako se računi med povprečno po 1 K, vosek pa po 3 K pri klgr. znaša to sknpno vrednost 6,666.500 K. Ako bi hoteli ves vosek in med ene letine odpeijati, bi potrebovali 602 voz, ako bi naložili v vsakega (10.000 klgrm. Ker pa tovorni vlak navadno nima več kakor po 20 polnih voz, potrebovali bi 30 tovornih vlakov, in čebelice so vse to znosile po praških in kapijicah. C. kr. kmetijska družba. Iz seje dne 7. t. m.: Cene za mlade plemenske prašičke se zvišajo od 20 na 30 kron. — Poljedelsko ministrstvo se naprosi za zvišanje podpore za svinjerejo od 8000 na 12 000 K. Spomladi dobijo 7 mrjascev iz NemSije, da se prepreči parenje med istokrvnimi živalmi. Od teh dobi Spod. Stajersko enega mrjasca in sicer Laško. Tfžne **ene. V pretečenem tednu se položaj na svetovnem trgu ni mnogo spremenil. Debeli sneg preprečuje vsak dovoz in to je razlog dovolj, da je nastopil nekak kupčijski mir. Cene so vztrajale ter bodo gotovo še nekaj časa ostale neispremenjene. Le o v e s se je okrepil in je ena ugodna lastnikom. Razstava prašičev in perntnine v Gorici. C. kr. kmetijsko društvo za Goriško namcrava prirediti meseca februarja 1907 v Gorici razstavo prašičev in pcrutnine. Ministrstvo za poljedelstvo bi prispevalo dotičnim stroškom z ,ncskom 1500 K. Snovanje posojilnic in drugih zadrug. Po mnogih krajih l)i ljudje radi snovali posojilnice-rajfajzenovke n druge zadruge, a ne vedo kako začeti in kani se obrniti za pomof. Opozarjamo vso slovensko javnost, da je nZad ružn a Zvo za" v Ljubljani pripravljena brezplačno dajati vsa pojasnila za snovanje in voditev posojilnic ter drngih zadrug. Pošilja tudi brezplačno svoje uradnike k ustanovitvam ter gre sploh vsakomur s svetom in dejanjem na roko, komur je za razvoj zadružništva med Jugoslovani. — Vse dopisc je naslavljati na ^Zadružno Zvezo" v Ljubljani. Podružnice štaj. kmetijske družbe. Na Spod. Šta- erskem imaino 23 podružnic c. kr. štaj. kmet. družbe; te so v Celju, Kozjem, Št. Ilju v Slov. gor., na Vranskem, v Onuožn, Konjieah, pri Vel. Nedelji, r Sevnici, pri^Sv. Lovrencu na Dr. p., v Ljutomern, Marnbergn, Mariboru, pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v Ptnju, Brežicab, Ribnici na Pohorju, Rogatcu, Stadenicah, Trbovljah, Laškem trgn, Vidmn, Slov. Bistrici in v Slov. Gradcu. Povrh tega je še troje krajevnih društev, ki so nekake podružnice: na Stari cesti (Ljntomer), na Lešnici (Ormož) in v Veržeju (Ljutomer). Če jedo prašiči nmazano nasteljo ter glojejo les. Ta neprilika prihaja od neprimernega krmljenja in nepravilnega ravnanja s prašiči. Predvsem manjka prašičem gibanja na prostem in prilike, da bi rili in prst žrli, vsled česar trpe na pomanjkanju rndninskih snovi, in poaledica tega je, da jih neki notranji nagon sili atešiti sfoj glad v rudninskib. snoveh z lizanjem gnojnice in z glojenjem lesa. Tudi pokladanje soli v preveliki množini ni umestno. Sedaj po zimi, ko je zemlja zmrzla in prašiči ne morejo riti, jim je dati v svinjak zaboj s prstjo. Kaj je vzrok, da svinje STOje mlade požerejo. So hudobne svinje, ki vse storjene mladiče sproti požro ali ugonobijo. S takimi svinjami ni nič početi ter jih ni za rejo pridržati. Da bi bilo to od slabih ljndi narejeno, je neumna vraža, ki o njej ni vredno besede izgubiti. So pa tudi svinje, ki se šele navadijo na žrenje mladičev, in sicer, če se sproti ne odnaša trebilo, mrtvorojeni pujski ali vsled nerodnosti pomečkani prašički. Svinja, ki vse je, požre trebilo ali pnjska in se potem loti tudi živih mladičev. Če ima pujsek ostre zobe, potem muči svinjo pri sesanju; ona ga odganja, ga tndi nmori in požre. Takim pujskom se morajo zobje poščipati. Vzrok vlačljivosti jabolčnika ali vina sploh je neka gliva, ali pravzaprav tros (ferment), ki se v vinu zaplodi in razmnožuje. Tako bolno vino se ozdravi, če se mn dodene 20—30 gramov tanina na 100 litrov. Vino se potem toliko časa meša, oziroma preliva, da postane zopet vodenotekoče. Tako ozdravljeno vino se potem pretoči v močno zažveplan sod ter se na običajni naČin očisti. Če tako zdravljenje ne pomaga, potem je vino narediti tekoče s primernim dodatkom dobrega in čistega špirita. Zimsko delo na gnojišču. Tudi pozimi ne smemo zanemarjati gnoja, ampak nasprotno. Pozimi je največ dasa, da z gnojem skrbno ravnamo. Ne puščajmo ga tedaj razkopanega, da ga burja prepihava in mraz kvari, ampak tlačimo ga, da se bolje godi. Izkidan gnoj naj se vsak pot razravna in potem dobro potlači. Le tak gnoj ima zadostno toploto, ki je potrebna, da se gnoj lažje razkraja in s tem bolje godi. Kokošim treba pijače! Na to se pri nas vse prerado pozabi. Navadno se misli, da je za kokoš vsaka gnojnica dobra. To pa ni res! Po slabi pijači se lahko zanesejo bolehnosti in bolezni. Večkrat se pa splob zgodi, da ne dobi kokoš nobene pijače, ker se ^nihče za to ne zmeni. Kokoš potrebuje čiste in zdrave pijače, ki naj se vsak dan premeni. Kn)iževnost. Leposlovna knjižnica. V II. zvezku, ki je izšel te dni, sta prevoda dveh ruskih povesti: »Stepni kralj Lear« in >Hiša ob Volgi«. Knjigo krasi podoba ruskega pisatelja Ivana Turgerjev. Cena knjigi je: brožirana 1-20K, lepo orezana 2-20 K; s pošto 8 t. več. Najnovejše novice. Osebna vest. Danes se je pripeljal v Maribor predsednik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani monsignore Tomo Zupan, da nadzoruje društvene zavode. = Dobroznani profesor na mariborski gimnaziji g. Franc Horak je stopil v pokoj. Živinozdravniška vest. Mestni žmnozdravnik v Mariboru g. Viktor Zajc je imenovan c. kr. veterinarskim asistentom pri namestniji v Gradcn. Štajerski deželni zbor. V drngi seji dne 28. dec. je stavil dr. Jankovič interpelacijo zaradi železnične zveze med Rogatcem in savsko dolino. S tem je spravil na dnevni red staro željo svojega volilnega okraja. Na to se je sprejel začasni proračun. Slovenski poslanci so glasovali proti, ker ne morejo odobravati slabega gospodarstva z deželnim denarjem, kakor ga vodi sedaj nemškonarodna večina. Zavarovanje zasebnih uradnikov. Zakon o zavarovanju zaeebnih uradnikov je cesar potrdil in stopi čez dve leti v veljavo. k Kat. polit. narodno društvo ,,Sloga" y Čadramu je imelo na novega leta dan po litanijah občni zbor, pri katerem se je poročalo o društ?enem delovanju v minolem letu 1906, volil nov odbor in naročile zopet novine za novo leto. * Podražena poštnina. S 16. jannvarijem t. 1. se zviša poštnina za krajevna pisma od 6 v. na 10 v. Za listeke, na katere se pišejo brzojavke, se bo moralo plačati dva vinarja. Znatno se tudi zviša telefonska pristojbina. Poštne nakaznice bodo stale tri vinarje (dosedaj 2), zalepke in zalepni traki po 3 v. bodo za en vinar dražji. Podražilo se bo dostavljenje poštnih nakaznic. k iičko bralno društvo je iraelo dne 30. grudna. ob 3 uri popoldne občno zborovanje z običajnim vsporcdom. 1 Leopold W6Hling, nekdanji avstrijski nadvojvoda Leopold, ki biva sedaj v Švici, se hoče ločiti od svoje žene, bivše pevke Adamovič. * Za družbo sv. Cirila in Metoda se je doposlalo t teku leta 1906 upravništvu nSlov. Gospodarja" 178-50 K in odposlalo dne 31. dec. 1906 na vodstvo v Ljubljano. Bog platiza nazaj, iskreno prosimo darov še za naprej. Na rednem občnem zborn Gosp. bralnega drnštva pri St. Urbana pri Ptuju se jo izvolil za poslovno leto 1907 eledeči odbor: Simonič Vinko, predsednik; Belec F., podpredsednik; Ceh Jožef, tajnik; Uršifi Alojzij, blagajnik; Poplatnik Jožef, knjižničar; Čeh Martin, Kocmut Franc in Mesarcc Franc, odborniki. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni: Novak Ivan, Hameršak Vekoslar in Kos Alojzij. Drnštvu želimo ludi v novem letu obilno uspeha! p Otroci SO zakurili v Naraplah v neki kleti. Začela je goreti in ogenj se je prijel kmalo blizo stoječega gospodarskega poslopja posestnika Vuka, katero je pogorelo do tal. Škode je okoli 5000 K. Sknpni proračnn. Skupni proračun avstroogrske monarhije za 1. 1907 zahteva 356,677.273 K, 20,956.911 K več kot lansko leto. Posamezne postavke so tele: Ministrstvo za zunanje zadeve 12,688.524 K, 536.938 kron več kot lani. Vojno ministrstvo: 291,160.046 K (5,376.046 K več kot lani) rednih potrebščin. Izredne potrebščine 13,752.758 K, 487.494 K več kot lani. Skupaj: 304,912.801 K (5,863.540 K več kot lani). Vojna mornarica: 32,850.110 (+ 13,249.490) rednih, 2,549.890 (4- 1,253.100) izrednih potrebščin. Vsega skupaj: 45,400.000; 14,502.590 K več kot lani. Colnina je proračunana na 129,519.629 kron, 13,866.850 K več kot lani. Izredne potrebščine za vojaško.upravo Bosne in Hercegovine znašajo 7,583.000 K. Potrebščine ministrstva za zunanje zadeve so tele: Povišanje avstro-ogrskega zastopstva v Tokiu v poslaništvo (1. julija 1907), izprememba ministrske rezidence v Tangeru v zastopstvo, 53.000 K, dodatka kreditu za pokritje stroškov, ki jih je imelo ministrstvo pri algezirski konferenci. Vojno ministrstvo potrebuje 1,500.000 kron za nabavo novih topov za trdnjave, 2,500.000 pa za nove trdnjave, 30 milijonov za nabavo novih topov. Za moderno topništvo bo ministrstvo rabilo še nadaljnih 50 milijonov kron. Za zgradbo novih ladij, torpedovk, podmorskih ladij in topov rabi mornariška uprava še 19,480.000 K. d Tulaselaktin se imenuje novo sredstvo profesorja Behringa proti tuberkulozi. Nedavno je predaral Behring v Stnitgartu o svojem novem zdraviln. Poslnšat sta ga prišla tndi kralj in kraljica. Behring priporoča, naj se tolaselaktin vceplja oirokom, dokler še sesajo. * Kdo zavija in laže? »Narodni list« nam očita, da smo zavijali, ker smo rekli, da je imenoval papeža puntaija. Za slab spomin njegov še enkrat ponovimo! »Narodni list« piše, da je sv. oče pozival francoske katolike k puntu. Kdor pa poziva k puntu, je vendar puntar. Ravno tako je pisal, »da je prepričan, da se bo morala cerkev ukloniti.« Tako more pisati le protiverski list, katerega urejuje brezverski uredaik. In tak list in taka stranka si upa hinavsko zavijati oči in reči: Mi nismo proti veri! To je vrhunec hinavščine ! Ravno tako je začela na Kranjskem Tavčarjeva liberalna stranka. Od začetka so tudi tam gororili in pisali: mi nismo zoper vero. Ali sedaj jih poglejte! — Naravnost pa laže »Narodni list«, ker pravi, da smo mi pisali, da je dr. Kukovec odgovoren za dotično notico o papežu. Citajte še enkrat in videli boste, da ste pisali neresnico. V tem slučaju nismo kronprincu nove stranke nič očitali. — Laž je tudi, da smo mi leto in leto napadali narodno učiteljstvo. Kakor se vidi, se »Narodni list« lahko v lažeh meri s »Stajercem.f Društvena naznanila. Eat. slov. zobr. drnštvo pri Sv Belfankn Slov. gor. bode imelo v nedeljo, dne 6. prosinca po večernici v društveni sobi svoj redni letni občni zbor z navadnim sporedom. Odbor. Slov. kat. izobr. društvo v Stndencih pri Mariboni ima dne 6. t. m. ob 10 uri dop. svoj občni zbor. Slovenjgradec Tukajšna podružnica sv. Chlla in Metoda ima svoj občni zbor v nedeljo, 6. t. m. ob polu 4. nri popolndoe v proBtorih nNarodnega doma" z običajnim yzporedom. Bralno društvo BSkala" pri Sv. Petra niže Maribora priredi v nedeljo, dne 6. t. m. po večernicab v novi šoli Gregorčičevo slavnost. Spored: 1. Predavanje o Gregorčiču. 2. nMojster Kržnik", igra, 3. Tamburanje. K obilni udeležbi vabi odbor. Braslovče. Pevsko društvo vabi na 14. občni zbor, ki se vrši v nedeljo, 6. prosinca 1907, ob polu 4. uri popoludne v gostilni g. Ant. Plaskan z običaJDim vzporedom. Bralno drnštvo v Negovi ima v nedeljo, dne 13. jan. 1907 po vefternicah svoj redni občni zbor z navadnim vzporedom. Prostor zborovanja v žapnišča. K najobilnejši ndeležbi vabi odbor. Bralno druatvo * Št. llju prl Valanju priredi na dan av. 8. kraljev tofcno ob 3. uri popoldan t prostorih g. Ivana Eranjca veselico s petiem in šaloigro nEno uro doktor". Vstopina 20, 40 in po 60 vinarjev. Cisti dobifcek je namenjen za naknp lepih poučljivih knjig. E obilni udeležbi vabi vsa sosedna društva, kakor p. n. tsc rodoljube najprijaznejše odbor. MRma6ktt bralno dcuitvo" nrl S*. Krllu nad Marlboram priredi v nedeljo, dne 13. jannarja itO7, popok.n« po vežernicab v župniKu t bralni sobi syoj občni zbor s sledr\';m fzporedom: 1. PorožiU odborniknv. 2. Kmetski hiši. (Deklamaci ja.) 3. ZadoToJjni kmeti6. (Pesetn.) 4. Jezusovo rojstvo. (Deklamacija.) 5. Sveta noč. (Pesem.) 6. Volite? novega odbora. 7. Slnčajnosti in nasveti. K prav mnogoSteTilni udeležbi vse ude in prijatelje našega bralnega društra nljudno vabi odbor. Zah»ala. Dne 20. decembra 1906 se je vri5ila božičnica na sloTenski snnoiki okoliiki šoli. Ob tej priliki je bUo obdarovanih 115 najbolj revnih otrok z različnim blagom za obleko. Darovali so v ta namen: gospa Gomzi 50 K (kot spomin na pred kratkim nmrlega gogpoda soproga, ki je bil krajni Solski ogleda nase iole); slavna okrajna posojilnica v Ormožn 50 K; g. dr. Presker in slavna onnožka poscjilnica vsak po 10 K; gdč. Zoflja Magdič in g. dr. Kristan vsak po 6 K; g. dr. Mohorič, g. Sepec, gospa Josipina Raknša, g. Kandrič, gospa Kalchbrenner, g. Potočnik in g. Wernig vsak po 4 K; g. dr. Geršak, g. Korošec, g Tičar vsak po 3 K; 6. g. Gliebe, g. Asit. g. Ciril Geržak, g. Rojc, g. Habjanič in g. Richter vsak po 2 K; g. Pernat, g. Jurčec, gospa Antonija Kovačič, g. Karba, gospa Ana Petovar, g. Košar in g. Gri?ec vsak po 1 K. Skupaj se je torej darovalo 196 K. Vsem imencvanim blagim prijateljem revne solske mladine izreka podpisano 8olsko vodstvo najiskrenejšo zahvalo. Šolsko vodstvo Ormož-okolica, 24. decembra 1906. Josip Rajšp, nadučitelj.