Leto 1X1 AiHiifit pIsCiM v gotorM f Ljubljani, v nedeljo, dne 24. oktobra 1937 Stev. 245 a Cena 2 Din Naročnina mesečno ^^^ ^■JFtlTfc ^ ^^ A ^tfSBUfe^ Cek račnn! Liob" 29 Din. ca i nožem- ^^^^^ TiiMF A Tgck. ^ dfEfr^ Ijana »tro 40 Din - ne- W mBb BA. flHV V JUf ^^^ M ^HV___ ^^M w 10.349 za deljska izdaja c« JEt JBHBB H JHV M JBM—Bfc g tfgg»a—fe frh i. ioletno % Din. za ^^HHk JSBf flHV 18BS« . '/lS M US § ^Bil H Zagreb štv. 39.011, inozemstvo 120 Din ^ H ^^ M M V&H Praga-l>unaj24.797 v JKmmt^ ^^^^ JHbh#V JBLmsm^ uprnT« Kopitarjevi al. 6/111 jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika JVaše železniške razmere Neki prijatelj lista nam poroča, da je slučajno listal po »Slovencu« iz leta 1885, in naletel, v njem tudi na vozne rede tedaj obstoječih železniških zvez na Slovenskem. Tedaj je bila za nas najvažnejša proga Dunaj—Trst, ki je veliko tekla po našem ozemlju. Najhitrejši vlak (»jadrni vlak« v tedanji slovenščini) je tedaj na tej progi vozil od Ljubljane do Maribora 3 ure in 22 minut. Če pa pogledamo današnji vozni red, vidimo, da znaša vozni čas iz Ljubljane do Maribora pri brzovlaku malo manj kot tri ure. Torej v dobrih 50 letih se je hitrost vlakov na naših progah povečala prav malo, kajti 22 minut za 50 let res ni mnogo. Toda. kdor potuje po naših železnicah, opazi še zelo nevšečno dejstvo, da so vozni redi le na papirju in se jih promet čestokrat ne more držati. Kajti uvedla se je pri nas navada, da hočemo sicer pokazati nove napredke na naših železnicah tudi v voznem redu, kjer napovedujemo nekaj minut krajšo vožnjo, v resnici pa traja zaradi že kar običajnih zamud prav tako dolgo ali pa še dalj, kot prej. V ugledu našega železniškega prometa bi bilo, če bi se raje držali voznega reda, pa čeprav bi izkazovali nekoliko dalj časa v vožnji, kakor pa da imamo vozni red. katerega se ne držimo. Poleg varnosti je gotovo točnost prva odlika redne železniške upravne politike. Vzrokov za to stanje nam ni treba iskati, saj jih je javnost že tolikokrat slišala, pa tudi sama videla na posameznih postajah. Pa tudi železničarske strokovne organizacije so pravilno pokazale, kje leže vzroki za vse to. Znano dejstvo je, da imajo naše železnice premalo osebja, toda to ne velja za naše železnice v splošnem, ampak predvsem za slovensko ozemlje. Na naših progah je največji promet, imamo veliko dvotirno progo Rakek—Št. Ilj, imamo še bolj obremenjeno progo Zidani most—Zagreb. Žal je ta proga še vedno enotirna, pa čeprav je znašal po njej promet po statistiki leta 1935 5.7 milij. brutotonskili kilometrov, na dvotirni progi italijanska-avstrijska meja pa 5.2 milij. brutotonskih kilometrov. Najnovejše številke kažejo, da se je število osebja v vsej državi povečalo od leta 1935 do 1936 za par tisoč, pri nas na področju ljubljanskega ravnateljstva pa niti ne za 200. To pomeni, da so bili sprejeti v železniško službo uslužbenci predvsem v drugih pokrajinah države, dočim bi pri nas varnost prometa zahteva največje povečanje zaposlenega osebja. V pokoj gre n. pr. večje število uredništva v Ljubljani, toda na izpraznjena mesta ne sprejmejo novih uradnikov pri nas, ampak drugod in je seveda jasno, da niso to vsi Slovenci. Zaradi tega trpi tudi naš promet, kar ni samo v škodo našemu gospodarstvu, ampak tudi rentabilnosti državnega poslovanja. v Poleg tega se stalno pojavljajo tudi težkoče glede materialnih izdatkov v naših krajilu kjer centralizirano vodstvo ne polaga dosti važnosti na redno in smotreno poslovanje železniških naprav in delavnic. Zato je popolnoma upravičena zahteva, da se na potrebna mesta pri naši železniški upravi nastavi dovolj ljudi, da bodo mogli zmagovati promet, da se nadalje dajejo našim železnicam primerne materialne dotacije za njih posle, ker nam drugače preti popolna desorganizacija prometa, ki sloni baš pri železnicah tudi v največji meri na čelu osebja od najvišjih instanc pa do zadnjega čuvaja in delavca. V naši državi je investicijska delavnost pri gradbi železniških prog še vedno znatna. Mnogo je bilo krajev, kjer še ni bilo železniških zvez in državna gradbena politika je šla za tem, rla z vsemi sredstvi poskrbi za železnice v teh krfiih. Pri tem pa so ostali veliki prometni problemi na severu zanemarjeni, kar je seveda imelo zle posledice za železniško službo. Po prevratu je Slovenija dobila v zaključek svojega železniškega omrežja radi nujnih potreb samo dve novi progi: Ljutomer—Gornja Radgona in Rogatec—Krapina, če še ne upoštevamo novega mostu v železniškem vozlu pri Zidanem mostu. Šele leta 1935 se je začela graditi proga Št Janž—Sevnica, ki pa sama nima one»a gospodarskega pomena, kot bi ga imela, če bi se izvedla tudi zveza Slovenije z morjem. Nujno je zato potrebno, da pristopimo čimprej k izgradnji zveze Črnomelj—Vrbovsko. katere eradbeni stroški so proračunani na 125 milii. din za dolžino 42 km. V odličnem državnem interesu je zgraditev dvotirne proge Zidani most—Zagreb. Kot smo že napisali, gre na tej enotirni progi ogromen promet, katerega osebje drugače ne more z.ma-govati kot samo z naivečjim naporom, ki pa ne sme ostati trajen. Baš na tej progi nastajajo velike zamude vlakov, ki postajajo še bolj preteče v primerih izredne obremenitve. Po tej progi gre veliki mednarodni promet, ki je navajen drueačne točnosti. V zvezi s tem je potrebna tudi dokončna ureditev postaje Zidani most. To delo je tem lažje, ker imamo za velik del proge zgrajen že spodnji ustroj in ne bi bile tu potrebne skoraj nobene druge investicije kot nabava in polaganje tračnic^ poleg razširitve postaj. Investicijska dela na tej progi so preračunana na 83 milij. dinarjev. Tudi ljubljansko kolodvorsko vprašanje čaka še svoje rešitve. Danes ima Ljubljana ogromen promet. Samo potnikov je bilo z ljubljanskega glavnega kolodvora lani odpravljenih 1,064.353. nadalje pa navadnega blaga 44.431 ton. nimamo pa žal podatkov o prispelih tovorih, ki so znatno večji kot količine odpravljenega blaea. Treba bo dati Ljubljani naibolj odgovarjajočo rešitev, ki bo tudi izvedljiva. Ir, vsega tega vidimo, kako s številnimi težavami se bore železnice na slovenskem ozemlju. Te težave *o postale naravnost kronične. Za naše železnice je potreba preskrbeti dovolj osebja in sredstev, da bodo mogli obratovati po sodobnih načelih v korist ne samo slovenskemu gospodarstvu, ampnk tudi vsej ostali državi z ozirom na velike presežke, ki jih daje promet osrednji upravi. Vidimo pa tudi, koliko investicij je potrebnih, da bo naše železniško omrežje postalo v resnici zaključena gospodarska enota, ki bo odgovarjala vsem »ah te vam sodobnega železniškega prometa ka- Težho bo umaknili luje prostovoljce iz Španije Gospodarska navezanost Nemčije na Anglijo je taka, da ji ne kaže, živeti z njo v sporu London, 33. okt. AA. Po snočnji seji odbora za nevmešavanje je zopet začel popuščati optimizem v Londonu. To pa zaradi teh točk: 1. Grandi je zahteval, da morajo biti vsi sklepi sprejeti soglasno, da bi imeli večji pomen; 2. sovjetski delegat jo zopet ponovil svoje posebno stališče o tisti točki angleškega načrta, da se prizna obema strankama značaj vojskujočih se strank; 3. Italija, Nemčija in Portugalska ne marajo sprejeti predloga, da morajo biti ugotovitve komisije, ki bo šla v Španijo, obvezne za vse države v enaki meri. Tudi Italija naj se sprijazni s stališčem Anglije London, 23. okt. b. V tukajšnjih poučenih krogih so prepričani, da je nemški poslanik v Londonu von Ribbentrop prišel v Rim po nalogu Hitlerja s posebno nalogo. Trdijo, da je prinesel Mussoliniju Hitlerjevo spomenico. Nemčiji bi bilo ljubo, da se vprašanja glede sporazuma v nevtralnem odboru še bolj ne zapletejo. Nemčija ima zlasti z gospodarskega stališča velik razlog, da se čim prej približa Angliji. Ribbentrop ima nalogo, da na izrazito željo nemške vlade oftozori Italijo, naj se izogiba resnih sfiorov s Francijo in Anglijo, zlasti ko se bo končala španska vojna, kar bo po mnenju Nemčije kaj kmalu. Gosjx>dar-ski interesi Nemčije so tako veliki, da je skoraj vezana na sklenitev six>razuma z Anglijo. Von Ribbentrop se je včeraj popoldne sešel z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, zvečer pa je bil sprejet pri Mussoliniju. V rimskih političnih krogih so prepričani, da je nenaden obisk Ribbentropa v Rimu v zvezi z važnimi političnimi dogodki. Francoski častniki v Zagrebu Zagreb, 23. oktobra. AA. Francoski rezervni častniki, ki so se snoči ustavili na potovanju po Jugoslaviji v Zagrebu, so si danes dojx>ldne ogledali v družbi svojih zagrebških tovarišev znamenitosti mesta. Razdeljeni v več skupin, so si ogledali Kaptol, Tržnico — kjer so se posebno ustavili pri raznih narodnih ročnih delih iri kupili mnogo spominkov — etnografski muzej itd. Ob 11.30 je zagrebški pododbor društva rezervnih častnikov in vojakov priredil svojim francoskim tovarišem na čast velik banket. Razen francoskih in jugoslovanskih rezervnih častnikov se ga je udeležijo tudi mnogo gostov, med njimi ban savske banovine dr. Ružič, arinadni poveljnik general Jurišič, podban Mihaldžič, župan (lr. Pei-čič, divizijski poveljnik general Kostič, francoski konzul in drugi. Po banketu so gostje odšli na postajo, kjer jih je čakal jx>sebni vlak, in so se odpeljali v I3elgrad. Ilitn, 23. okt. c. Von Ribbentrop je prinesel nove Hitlerjeve predloge o razvoju španskega vprašanja, če bi delo v londonskem odboru zastalo. Fašistična revija »Informazione diplomaticat piše, da je s svojimi zadnjimi predlogi Italija že šla do skrajnih meja popustljivosti in da naj se na to ozirajo zastopniki sovjetske Rusije, Anglije in Francije. Vse. kar se v španskem vprašanju lahko še zgodi, Italije ne more presenetiti. Italija ne mara komunizma ob Sredozemskem morju Kairo, 23. okt, c. List »Almisirk objavlja razgovor svojega dopisnika z Mussolinijem. Mussolini izjavlja, da želi z Egiptom živeti v mirnih in prijateljskih odnošajih. Z Egiptom bi tudi sklenil varnostni dogovor, kjer bi si obe državi jamčili v istem obsegu. Italijanska politika v Sredozemskem morju sloni na sodelovanju z vsemi sosedi, vendar pa Italija ne misli dopustiti, da bi se kjerkoli ob Sredozemskem morju vgnezdil komu- Princ Nikolaj Romunski Bukarešta, 23. okt. TG (Štefani). Brat romunskega kralja Karola princ Nikolaj, ki se po svoji jioroki z meščansko nevesto piše »gospod Brana« in je bil zavoljo te svoje poroke tudi izgnan v inozemstvo, se je nepričakovano vrnil v Romunijo ter se naselil na svojem posestvu Snagov pri Bukarešti. V prestolnici razlagajo ta nenadni povratek tako, da je treba vsak čas pričakovati sprave med kraljem in njegovim bratom, ki je po vsej Romuniji zelo priljubljen. Sprava v kraljevski rodbini bi bila v zvezi s slovesnostmi, ki so jih te dni priredili na čast prestolonasledniku Mihaelu v Si-naji, kjer je bil mladi princ v prisotnosti inozemskih vojaških odposlanstev povišan v podporočnika in imenovan za kraljevega častnega adjutanta. Kakor je znano, se je princ Nikolaj nepričakovano z letalom vrnil v Bukarešto ob priliki konference Male zveze v Sinaji konec minilega avgusta. Toda po preteku dveh dni je moral zopet zapustiti Romunijo in je bilo nekaj višjih uradnikov notranjega ministrstva zaradi tega odstranjenih. Med žrtvami je bil tudi maršal dvora Udu-reanu. Romunsko odlikovanje kneza-namestnika Bukarešta, 23. okt. A A. Rador: Včera j je bi' objavljen ukaz, da se prestolonaslednik vojvodi. Mihael dne 25. oktobra prevede v čin j>oročiiika. Z drugim ukazom je vojvoda imenovan za čast nega adjutanta Nj. Vel. kralja. S tretjim ukazom pa jo Nj. kr. ris. knez mestnik Pavle imenovan za poveljnika III. bat,-. Ijona obmejnih čet. Anglija se bo še bolj oborožila, da bo imela ~ mu London. 23. okt. b. Minister za oboroževanje je imel v Fort Castlu daljši govor, v katerem je ponovno poudaril, da bo angleška vlada za vsako ceno izvedla svoj oborožitveni program in da ni izključeno, da se bo ta program še nekoliko razširil. Velikega pomena je. da se nihče ne vara o obsegu oboroževanja. Velika Britanija v nobenem primeru in pod nobenimi pogoji oboroževanja ne bo ustavila. Čudno je, da v nekaterih krogih nočejo verjeti v naš sklep, da bomo oborožitveni program izvršili. Poudarjam pa, da se oborožu-jemo samo za obrambo naše države in da tako podpiramo našo zunanjo politiko, ki mora hiti vedno taka, da hrani mir. Doklej je Vel. Britanija dovolj močna, da ohrani mir v svetu, je vojna nepotrebna. Notranji minister sir Samuel Hoare pa je govoril v New Castlu ter dejal, da je neui>ra-vičena bojazen pred letalskimi napadi. Sir Hoare je dejal, da se nikakor ne more strinjati z onimi, ki trdijo, da obramba proti letalom ni mogoča. Sjjomnimo se samo začetka svetovne vojne, ko so pričele napadati jjodmornice. Prvotno so vsi mislili, da proti njim ne bo obrambe, toda kmalu se je izkazalo, da podmornice ne pomenijo ničesar, ker se je hitro našlo sredstvo, ki jih je uspešno uničevalo. Prav tako bo z letalskimi napadi. Treba bo samo krepke volje in kmalu se bodo našla proti letalskim napadom tako uspešna sredstva, da bodo morske poti, od katerih je odvisno življenje Velike Britanije, povsem zavarovane. Po španskih bojiščih Salamanca, 23. oktobra. AA. DNB. Nacionalistično uradno poročilo pravi: Na asturski fronti so rdeči popolnoma razkropljeni in nacionalistični oddelki sedaj samo čistijo ozemlje in zbirajo vojni material. Tovarna orožja »Trdia« bo kmalu zopet lahko začela obratovati. Tudi v Lugone.su in v drugih tovarnah se je zopet začelo delo V južnem delu astureke fronte so nacionalisti snoči prišli do Langrea. Na aragonski fronti so naše čete zlomile sovražili odpor in zavzele nove jiostojanke pri cerkvi San Pedro. Pred Madridom je sovražnik močno napadel pri Majadagona, pa je bil odbit. Naša letala so bombardirala pristanišče Rosas (Taragona) in železniško postajo. Ob padcu Giiona Havasov dopisnik še poroča podrobnosti o padcu Gijona: Nacionalisti so vkorakali v mesto med silnim deževjem in kmalu nato je padla na mesto še silna megla. Glavni del nacionalističnih čet je vkorakal v mesto ob 19. uri. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Na jugu mesta se je dvigal 50 m visok plamen, ki je nastal v petrolejskih skladiščih, ki so ga pognala v zrak nacionalistična letala. Sicer pa je bilo vso noč povsod mirno. Zjutraj ob 6 se je začelo redno življenje v mestu. Prihajati so začele dolge kolone miličnikov, ki so zapustile svoje postojanke, ker so jih njihovi poveljniki zapustili in zbežali. Škoda v mestu ni posebno velika. Porušenih je nekaj vojašnic in pa cerkev in gledališče ob Degonu. Salamanca, 23. okt. b. Nacionalisti so doslej zaplenili 140 topov, 456 strojnic in 80.000 navadnih pušk. kor tudi prinašala največje koristi vsemu državnemu gospodarstvu. Vse te investicije, ki so videti samo na videz tako velike, pa so nujno potrebne in če se najdejo za marsikaj drugega sredstva, sc bodo morala najti tudi za slovenske železnice. P. Rdeči pa — upajo Madrid, 23. oktobra. AA. Havas. Snoči je j>o radiu v Madridu govoril predsednik Katalonije Comj)anys. Najprej je v imenu Kataloncev pozdravil španski narod in nato rekel, da predstavlja Španijo samo tista vlada, ki je bila ustanovljena na podlagi zakonov in ustave. Oni na drugi strani hočejo prepustiti Španijo tujcem. Po njihovem bi naj Španija izginila z zemljepisne karte Evrope. Nato je dodal: »Na frontah se o|>aža razkroj sovražnika. Verjamemo in upamo, ker imamo boljšo armado, vojni material in morala čet je nedotaknjena.« Za njim je govoril Negrin, ki je v svojem govoru poudaril neomahljivo upanje v zmago. Mi vsi smo prepričani, da bo naša zadeva doživela zmagoslavje. Izid je izven dvoma. Nekatere tuje države hočejo zapeljati evropsko javno mnenje zato, da bi pridobile na času. Avstrijski kancler in predsednik ogrske vlade Budimpešta, 23. okt. A A. (DNB). Predsednik madžarsko vlade Daranyi je danes odpotoval na državno posestvo v Baholni, kjer se sestane z avstrijskim kanclerjem Schuschniggom. Daranyi sc vrne v Budimpešto ie proti večeru, Schuschnigg pn odpotuje zvečer na Dunaj. Berlin, 23. okt AA. Prihodnji teden se sestane v Budimpešti, na podlagi nemško-madžarske kulturne pogodbe od 28. maja 198«, nemško-madž. kulturni odbor. Razpravljali bodo o ukrepih glede na izvedbo te j>ogodbe, piedvsem po o izmenjavi profesorjev in imenovanju nemških in madžarskih lektorjev. Varšava, 23. okt. b. Vsi listi poročajo, da je zadnje dni izginilo 7 Poljakov, ki stalno prebivajo v Gdansku. Pet poljskih železničarjev je odpotovalo v Nemčijo s svojimi družinami na dopust, vendar pa sc niso nič več vrnili. Izginili so brez sledu. Francija se bo pripravile na obrambo svoje prekomorshe posesti Pariz, 23. oktobra. AA. Havas: »Epoque« objavlja o sestanku ožjega ministrskega odbora, k. je včeraj razpravljal o obrambi francoskih mej i", kolonij, naslednje podrobnosti: Kitajsko-japonski spopad je povzročil neposredno nevarnost za Indokino. Pred enim mesecem je Japonska zavzela nekatere otoke v tonkinškem zalivu. Francoski poslanik je zaradi tega v Tokiu uradno protestiraj. Na včerajšnjem sestanku j" kolonialni minister Moutet zahteval kredite za povečanje okupacijskega armadnega zbora v Indc-kini. Po drugi strani je odhod novih italijanskih oddelkov v Libijo napravil slab vtis ne le v Egiptu, temveč tudi v Tunisu. Položaju svojih posestev protektoratov t severni Afriki mora Francija posvečati posebno pozornost, ker se med muslimanskim prebivalstvom pojavljajo nova gibanja. N izključeno, da bo zaradi tega obrambni ministe Daladier v kratkem odpotoval v Tunis in Alžir. • • na Daljnem vzhoda Šanghaj, 23. oktobra, b. Na severnem bojišču so Kitajci zadnje dni dobili znatne okrepitve iz notranjosti Kitajske. Vojaki so dobro opremljeni in tudi izvežbani. Nove okrepitve bodo Kitajci izkoristili za veliko ofenzivo na progi Tiencin-Pukau, kjer hočejo potisniti nazaj Japonce. Japonci uvidevajo nevarnost in pošiljajo nujne okrepitve svojim četam, ki imajo nalogo, da za vsako ceno stro napovedani kitajski napad. Nekaj transportov japonskih vojakov, ki so bili pred Vusungom, da okrepijo japonske sile pred Šanghajem, je bilo ponoči odpremlienih proti severnemu bojišču. Na šanghajskem bojišču je položaj v glavnem nesfwemenjen. Krvave borbe za Tasang se še vedno vodijo. Kitajci so doslej odbili vse napade Japoncev. Nekateri položaji Kitajcev neprestano menjajo lastnika, kar zahteva ogromne žrtve, Davi je bil Tasang zopet v rokah Kitajcev in so Japonci ponovno pričeli s hudimi napadi. Nova trozveza: Nemčija-Italija-Japonska Tokio, 23. oktobra. AA. Reuter: V zunanjem ministrstvu zanikajo vesti, ki so se razširile o premestitvah japonskih diplomatov v Evropi, češ da so v zvezi s trozvezo, ki se snuje med Nemčijo, Italijo in Japonsko. List »Nici-Nici« pa poudarja, da je sporazum med Italijo in Japonsko že podpisan. V tem sporazumu so tudi že pogoji, pod katerimi se bo Italija udeležila konference v Bruslju. Nanking, 23. oktobua. AA. Havas: Sovjetsko veleposlaništvo odločno zanika vesti iz japonskega vira, da bi sovjetske čete zavzele nekaj mest v kitajskem Turkestanu. Nasprotno, Japonci hujska-jo muslimansko prebivalstvo proti Kitajski. Zemunska vremenska napoved za 24. oktober: Toplo in viharno vreme, pretežno oblačno. Tu pa tam dež, jiosebno na zahodu. V Podonavju bo kosava nekoliko popustila, na Primorju bo pa še dalje vladal hud veter, toplota bo znatno poskočila. Zagrebška vremenska napnred: Porast temperature in oblačnosti, lahno deževje. Dunajska vremenska napoved: Viharno s padcem temperature, padavine. Ob 25-letnici osvoboditve Južne Srbije Malokatera dežela more pokazati tako trdoživo in neizprosno borbo za svojo narodno svobodo, kakor južna Srbija. Ko so se narodi slovanskega juga leta 1912 uprli turškemu gospodstvu, je južna Srbija doprinesla svoj veliki del, da so stari okovi padli. Evropska diplomacija je že borbo samo ne-voljno glodala, češ da moti tako lagodno ravnotežje, prepričana je bila, da je najbolj prav, če Turki te trmaste slovanske narode ukrote, da bo zopet mir v Evropi. Le slovanski narodi avstro-ogrske monarhije so s tihim upanjem spremljali težko borbo Črnogorcev, Srbov in Bolgarov. Ko se je med Srbi razširila vest, da je vojna Turku že napovedana, je vse planilo pokonci. Nihče ni maral biti samo osvobojen. Vsak je hotel osvoboditi sebe in doprinesti svoj delež, pa naj bo to tudi življenje, za svobodo svojega naroda. To je bil pohod ponižanih iu razžaljenih, narodno in versko prebujenje, ki je poznalo samo en veliki smoter: svobodo za domačo besedo, za vero očetov, ki je bila v tuiem gospodstvu tolikokrat žaljena in zalezovaua, svobodo za svojo zemljo, ki je morala tujca rediti. Kakor ogenj je šla ta misel (>o vsej Srbiji, zajela je vse stanove in vsako starost. Otroci in starčki so drveli skupaj, včasih samo napol oboroženi, in še ženske so se jim pridruževale, da bi ne bile zgolj osvobojene, ampak da bi tudi osvobodile. V tem narodnem zaletu je prišlo do silnega spopada pri Kumanovem. Napor naroda je bil kronan s popolnim uspehom. Turška vojska, ki je bila tako malo urejena, da je prav za prav komaj vedela, kdaj je popolnoma propadla, se je v divjem neredu razbežala. Srbski vojski je bila odprta pot najirej v carsko Skoplje. Ko je pa vest ob takratnih prometnih razmerah šole po dveh dneh jirišlu med Slovence, je zbudila silno veselje. Slovenec«, ki je sicer sproti poročal, je v številki z dne 26. oktobra 1912 takole opisal bitko pri Kumanovem: »Po srbskem uradnem poročilu se je pričela bitka pri Kumanovem ponoči od 23. na 24. t. m. in je trajala do večera 25. t. m. Turkov se je bitko udeležilo de 25.000 mož. Dasi so turške krogle švigale, je srbska pehota, ko so dežile nanjo turške krogle, napadla turške utrdbe. Posebno se je odlikovala srbska artilerija, ki je uničila tri turške eskadrone. Izgube so na obeh straneh velike. Turki so izgubili 5000 mož. Prestolonaslednik je vodil boj v neposredni bližini streljalne črte. Tudi srbski kralj je prišel s svojim generalnim štabom na bojišče. Važna ,je bitka pri Kumanovem zato, ker morejo zdaj Turki braniti Skoplje le še z ene strani.« Tako na kratko je srbsko uradno poročilo v Belgradu na dan 25. okt objavilo pomembno zmago. »Slovenčev« jioročovalec je poročilo dopolnil z naslednjimi vestmi: »Okoli Kumanovega se je bila strahovita bitka, ki se je je na srbski, kakor tudi na turški strani udeležilo po 40.000 vojakov. Bitka je trajala on dan in eno noč. Strahovito je streljala srbska artilerija. Turška konjenica se je v največjem neredu umikala. Srbi so zaplenili 10 brzo-strelnih pušk in veliko municije. Utrdbe so Srbi osvojili z bajoneti. V bitki za Kumanovo je padlo mrtvih 5000 Turkov, število ranjencev ni še znano. Srbi so izgubili 600 mrličev in 1300 ranjencev. Ubita sta bila častnika Živič in Glivič v boju inož z možem. Srbska armada je zelo navdušena. Turki beže proti Skoplju. Srbski kralj je čestital srbski armadi k njeni zmagi. Vojska je priredila na bojišču zadušnico v spomin srbskemu carju Lazarju in srbskim junakom, padlim ob usodni bitki na Kosovem polju. Arnavti izročajo srbski armadi orožje.« 25 let je minilo od tega. V zgodovini zelo kratka doba. Če pa južna Srbija danes pogleda na ta leta, more pač z največjim veseljem iu naravnost srečna praznovati 25 letnico svoje osvoboditve. Tisti, ki so morali pred 25 leti kot otroci skrivati pred Turkom svoje pokoljenje, jezik in vero, so danes državljani velike države. Domovina se jim jo razširila na ves najlepši del Balkana. Njihova zemlja, ki je bila pred 25 leti še »turška drajna«, je danes preprežena s cestami, železnicami in telefonom, kakor da se jo Turek umaknil iz nje že jired stoletji. Iz svobode izpod Turka je južna Srbija napravila tožek in mučen, zato prav tako slaven korak v Jugoslavijo, kjer je bila deležna polnega razvoja. Njenemu slavju se pridružuje vsa Jugoslavija, zlasti pa mi, ki smo pred 25 leti s tolikim veseljem in upanjem spremljali »zmago krščanskega orožja« na Balkanu. Belgrad, 23. oktobra. AA. Proslava 25 letnice Južne Srbije bo prišla do izraza tudi v sporedu belgrajske kratkovalovne postaje, ki bo od 25. do 31. t. m. vsak dan ob 13.45 oddajala po eno predavanje o Južni Srbiji (ob 20 in ob 20.15 bo isto predavanje v tujih jezikih) in ob 19.30 po eno predavanje o našem jugu. Postaja bo razen tega poročala iz Kumanovega in Skoplja o proslavi osvoboditve Južne Srbije. Naieiegantnejii jesenski plašči in površniki Prvovrstni kroji in blagovi po nizkih cenah Lukič, Stritarjeva ulfca Z motornim kolesom v smrt Maribor, 23. oktobra. Danes popoldne ob 3 se je pripetila na bano-vinski cesti v bližini Selnice ob Dravi tragična smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega lesnega trgovca. V smeri iz Maribora se je vozil proti domu z motornim kolesom 32-letni Franc Namestnik, po domače Jurko, sin posestnice iz Zgornjega Boča. Namestnik se je pečal z lesno trgovino ter je prevzemal tudi les za odpravo po Donavi. V Mariboru se je mudil po trgovskih poslih, okrog 3 popoldne pa se je odpravil proti domu in tedaj je dohitel v strmem klancu pred gostilno Goloba proti Hiterju v Spodnji Selnici nek tovorni avto, ki je bil naložen z železnimi traverzami in ki je vozil iz Maribora v Dravograd. Ker je avto precej počasi vozil, ga je hotel Namestnik prehiteti in je naglo pognal motor navkreber. Ko pa se je približal tovornemu avtu na nekaj metrov, je hipoma zapazil, da mu prihaja nasproti po pravilni desni strani dvovprega graničarske straže, ki se je peljala v Maribor. Ker | se je bal, da bi se zaletel v konje, je izgubil pri- Sklepna seja skupščine m senata Prejeli smo: » Ni res, da 6em v svojem govoru na seji senata dne 19. oktobra dokazoval, da je za zagrebški sporazum kriva Jugoslovenska radikalna zajednica zato, ker ni že marca meseca ,nastopila z močno roko ter onemogočila vse sestanke takozvane združene opozicije z dr. Mačkom' in da sem ,zahteval močno roko'. Res pa je, da sem izjavil, da kategorično in z indignacijo zavračam jx>dtikanje tiska Jugoaloven-ske radikalne zajednice (»Vremena« in »Slovenca«), da Jugoslovenska nacionalna stranka zahteva jako roko in polne sankcije. Res je, da sem napadel režim Jugoslovenske radikalne zajednice zato, ker je s svojo konkurenco in s svojimi ponudbami gospodu dr. Mačku tiral združeno opozicijo k vse večjemu popuščanju.« Belgrad, dne 21. oktobra 1937. ^ - * N*" 6enator Jovan Banjanin. Dvojna smer v JNS Zagreb 23. oktobra, m. Tukajšnji »Obzor« poroča, da so v JNS nastopila nova trenja. Pokazali sta se dve struji, ki zastopata čisto različno stališče z ozirom na opozicionalni sporazum. »Obzor« pravi, da eo se veljaki JNS zedinili v tem, da so sporazum obsodili. Ne strinjajo se pa v metodah, ki da tih je treba jx>dvzeti. Nadalje »Obzor« tudi pravi, da tvorijo eno skupino Jovo Banjanin, ki zahteva skupno fronto vseh unitaristov, Demetrovič, Svetislav Po-povič, Ante Kovač, Josip Kvetič, dr. Ilanžek in še nekateri njihovi tovariši; v drugi skupini je pa Andjelinovič s svojo družbo. »Obzor« trdi, da ee tudi dr. Kramer nagiba na Andjelinovičevo stran. Najbolj zanimivo pa je, tako pravi »Obzor«, da se z Banjaninom ne strinja niti Boško Jevtič, niti Zivko-vič, toda ne iz idejnih razlogov, temveč iz čisto osebnih. Sicer pa, da je njim zgolj za to, da bi v novem položaju vodili. Če pa tega ne bodo mogli, se bodo pa vrnili k 6tari taktiki. Streljanje v Sokolstvu Pod tem naslovom je »Jutro* dne 23. oktobra 1937 objavilo sledeče: »Jutrišnjo nedeljo ob 8 bo imelo telovadece članstvo in moški naraščaj Sokola I. Tabor na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti prvo vajo v ostrem streljanju. Tako se glasi kratko društveno obvestilo o tem dogodku, ki pa je take važnosti, da je potrebno o njem izpregovoriti par besed. Sokol I. Tabor je kot prvo društvo v ljubljanski sokolski župi uvedlo to panogo sokolskega sestava v svojo vzgojno metodo. Doslej smo slišali le o strelskih družinah, o streljanju v Sokolu se doslej ni mnogo slišalo, vsaj v naših krajih ne. Lansko polotje je prodnjaški zbor sklenil uvesti v oddelke članstva in naraščaja pouk v streljanju. Društvo je ta pouk organiziralo na svojevrsten, sokolski vzgojni metodi ustrezajoč način. Ni ustanovilo novega odseka, temveč je v vaditeljskem zboru poverilo dva člana rezervna oficirja, ki sta pričela z vadbo. Vadilo se je vso zimo in pomlad v okvim redne telovadbe: sestav puške, teorijo streljanja in praktično streljanje s sobno puško. Do poletja so se telovadci usposobili toliko, da so pripravljeni izstreliti prve ostre naboje. Za našo javnost je streljanje v Sokolstvu novost, novost pa je tudi za naše Sokolstvo, ki v množici telesno vzgojnih panog doslej streljanju ni moglo posvetiti potrebne pažnje navzlic temu, da jo je uvedel Tyrš še v času svojega življenja. Duh časa. potrebe narodne obrambe, v zvezi z izvrševanjem zakona o obvezni telesni vzgoji, pa so oživele tudi vaje z orožjem, končno tudi v streljanju, ki bolj kakor ostale panoge telovadbe vzbujajo pri telovadcu zavest sile, moškosti, odgovornosti za obrambo zemlje. V nedeljo bo storjen prvi korak, v teku zime se pa pouk v streljanju uvedel v vsa društva ljubljanske in tudi ostalih žup. Zato je to velik dogodek za Sokolstvo in vso narodno javnost. Vse pripadnike Sokola in Sokolstvu naklonjeno javnost bratsko vabimo, da kot gledalci prisostvujejo k tej prvi strelski vaji. Odhod na strelišče bo skupen izpred Tabora ob 7. uri. Zdravo I« Šah Belgrad, 23. okt. m. V Slavonskem Brodu bo jutri redni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze. Občni zbor bo vodil predsednik zveze Stevan čirič, skupščinski predsednik. Udeležili se ga bodo delegati iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Maribora in drugih mest. V zvezi z občnim zborom bodo odigrali nekoliko šahovskih partij. Državni prvak in mojster Vasja Pire bo odigral veliko simultanko. Prosvetno društvo v Belgradu Belgrad, 23. okt. m. V sredo, 27. t. m., bo imelo tukajšnje Prosv. društvo svoj redni občni zbor. Občni zbor bo ob 8 v dvorani v Krunski ulici. Udeležba za člane obvezna. Ljotičevci Belgrad. 23. okt. m. 6. novembra letos bo imel sestanek glavni odbor fašističnega pokreta »Zbore. Na sestanku bodo člani glavnega odbora razmotrivali o načinu borbe, ki jo bodo načeli povsod proti ofiozicionalnemu sporazumu, ki so ga sklenite bivše tri srbijanske stranke z bivšo SDK. Osebne vesfl Belgrad, 23. okt. m. Z odlokom bana dunav-ske banovine je postavljen za arhivskega uradnika X. skup. v bolnišnici za duševne bolezni v Kovinu Bogdan Kuhar, uradniški pripravnik iste bolnišnice. Belgrad, 23. okt. m. Na filozofski fakulteti tukajšnje univerzo jo bil diplomiran iz filozofsko-pedagoške skupine Zmagoslav Konečnik, sin Viktorja K., strojevodja državnih železnic v Mariboru. Stalin pobija Ljeninov rod V enem letu 808 na smrt obsojenih, — vsi z vzrokom Krvave priprave za proslavo dvajsetletnice revolucije Kongres mladine JRZ Govoril bo predsednik vlade Belgrad, 23. okt. m. Jutri bo prvi kongres mladine JRZ. Dopoldne bo na športnem igrišču BSK zbor mladine Zborovanje bo otvoril in vodil predsednik glavnega odbora mladine JRZ dr. Ro-gič. Takoj po otvoritvi bo podal besedo predsedniku glavnega odbora JRZ dr. Stojadinoviču, predsedniku kr. vlade in zunanjemu ministru, ki bo imel govor, v katerem se bo dotaknil vseh notranjepolitičnih vprašanj. Dr. Stojadinovič bo izročil mladini JRZ tudi zastavo. Zastavo bo izročil sedanjemu predsedniku glavnega odbora mladine JRZ dr. Rogiču, ta pa zastavonoši. Po sestanku se bo razvil po mestu velik sprevod, ki se bo pomikal po Ulici Miloša Volikoga do predsedništva vlndo, kjer bo vsa mladina dofilirala pred dr. Stojadino-vičem Popoldne ob 4 bo v prostorih glavnega odbora JRZ prvi kongros mladine JRZ, nn katerem bo izvoljen novi glavni odbor. Na kongros je že nocoj prišlo nad 5000 članov mladinskih organizacij JRZ. glavno udeležbo pa pričakujejo jutri zjutraj med 5 in 8. uro zjutraj. Pričakuje se, ,i., bo na prvi konpres mladine JRZ prišlo nad 15.000 članov. Iz Slovenije je uupovedanih 550 zastopnikov. Varšava, 23. oktobra. TG. Iz Moskve poročajo, da se sovjetska vlada trudi, da bi s čiščenjem vseh >nasj>rotnikov« končala vsaj do 7. novembra, ko bo sovjetska Rusija slavila 20 letnico novembrske revolucije 1. 1917. Če bi to ne bilo mogoče doseči, pa mora biti vse očiščeno vsaj do volitev, ki so napovedano za mesec december. Sovjetska sodišča imajo torej sedaj mnogo posla, da se prevalijo skozi vse procese, ki jih je zadnje Stalinovo čiščenje nakopičilo. Trenutno je na dnevnem redu 93 procesor jx> raznih delih sovjetske države. Sovjetsko časopisje jo napisalo -.statističen pregleda o sodnijskih razpravah, ki so se v dobi zadnjega čiščenja končalo s smrtnimi obsodbami. Avgusta meseca 1936, torej pred dobrim lotom dni, je bil sloviti proces proti Kamenevu. Zlnovjcvu in tovarišem. S tem je Stalin uvedel svoje zadnje čiščenje. Od takrat pa do danes jo bilo obsojenih na smrt in ubitih vsega 808 obtožencev, med njimi, kakor znano, tudi maršal Tuhafevski. 52 obtožencev je bilo obsojenih na smrt zaradi »protirevoluclonar-nega delovanja« in »vohunstva« v prid neke tuje drŽave, 414 jih jo bilo usmrčenih zaradi »uničevanja sovjetskega železniškega prometa« v prid Japoncem! 4 so našli smrt zaradi splošno obtožbe, da so »ovirali Kovjetsko gospodarstvo «v njegovem napredku, 126 jih Je bilo obsojenih na smrt in uslre-ljenih. ker so »uničevali žitne zaloge« po državnih žitnih skladiščili In po kolektivnih kmetijah, 28 go jih sovjetsko oblasti ustrelile, ker eo »uničevali sovjetske industrijske naprave«, 9 pa, ker so uničevali železniške jirogec. 28 jih jo šlo v smrt, ker so jim sodišča dokazala, da so »zastrupljovali delavske otroke-, 21 pa zaradi tega, ker so se pregrešili s »kapitalističnim in separatističnim rovarenjemc, 35 je bilo takih, ki so »uničevali Izdelke po državnih tovarnah za orožje in munic.ijoc, 10, ker so »uničevali tovarne za izdelovanje avtomobilskih vozilr, 18 pa, ker so -»izžigali državno lastnino«-. Sovjetsko časopisje molči o številu obtožencev, ki so zapleteni v 93 procesov, ki so še na dnevnem redu in ki jih bo treba odpraviti v najbližjem času. Govorijo pu, da je »smrtnih kandidatov« okrog 1000 in da so med njimi zadnji še živeči veljaki iz časov Leninove revolucije. Ko bo mir, bodo pa volitve Moskva. 22. okt. b. Organizirano delo za volitve v sovjetski Rusiji so končane. Povsod so postavljeni kandidati za Svet unije, kakor se bo imenoval novi sovjetski parlament. V Moskvi bosta kandidirala Stalir in predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov, v Leningradu pn Kalinin. Bel grajske vesti Belgrad. 23. okt. m. Danes dopoldne je sprejel knez-namestnik Pavel noto imenovanega ameriškega poslanika na iiiiscin dvoru Arlhurjn lllitz-Lenn v uvdienro. Oh loj priliki mu je poslanik izročil svoja pooblastila. Belgrad, 23. okt. in. Zagrebški motrojiolit in prvi podpredsednik sv. sinoda Dositej je dunes pojioldne obiskal pravosodnega ministra Siinono-viča ter ob tej priliki vrnil obisk, ki mu ga je ta napravil pred dobrim tednom. Belgrad, 23. okt. A A. Plavalno prvenstvo Evroj)o zu lelo 1938 bo prihodnje leto od C. do 13, avgusta v Veliki Britaniji. Določeno je, da so teli tekem udeleži tudi Jugoslovanska plavalna zveza s svojimi najboljšimi plavalci. V zvezi e tem tekmovanjem je nngleški konzul v Belgradu izročil ministrstvu za_ telesno vzgojo ljudstva linfrto in podatke angleškega odbora za prireditev toga prvenstva. Potrebna sredstva za udeležbo naših plavalcev nn tem tekmovanju bo jioskrbelo ministrstvo za telesno vzgojo ljudstvu. sotnots duha in nameslo da bi motor zavrl, jo z naglico zavozil od zadaj v tovorni avto in treščil vanj. Priletel je z glavo s takšno silo v karoserijo avtomobila, da si je razbil lobanjo in so možgani brizgnili po cesti. Obležal je na mestu mrtev. O nesreči so bili takoj obveščeni orožniki v Selnici, ki so pozvali iz Maribora komisijo, da je ugotovila dejansko stanje. Ugotovilo se je, da zadene vsa krivda zaradi nesreče samo ponesrečenega Namestnika. Domači odmevi Poganski recept Nemški general Ludendorf, ki se je zagrizel v organiziranje novo nemške cerkve, izdaja v ta namen posebno revijo »Ob svetem studencu nemško moči«. V številki z dne 20. avgusta priporoča to svoje poganstvo tudi Jugoslovanom i besedami: »V Jugoslaviji je nasprotstvo proti konkordatu še vedno zelo ostro. Krogi okrog pravoslavno cerkve vedo, kakšno nevarnost konkordat za njo pomeni. Jugoslavija je pravi zgled, kako cerkev narodu povzroči neslogo in kako Je narod možno ozdraviti ie tedaj, ako cerkve — brez ozira na to, kateri sekti pripadajo — zavržejo Kristusov nauk in ako svojo delovanje uravnajo po nemškem božanskem spoznanju.« Tako nam general Ludendorf svetuje, kako naj bi se notranje pripravili, da bi bili manj odporni. Najbolj zanimivo pa je, da jugoslovanski židje, ki sicer nimajo lepe besede za Hitlerjev režim, hvalijo tega generala Ludendorfa, ki hote ali nehote izvaja program vseh Židov. Zaupaj, toda glej komu Nekako pred dvemi leti eo belgrajski listi objavljali velike oglase, v katerih je neko založniško podjetje pozivalo javnost, naj naroči knjigo »Spomini Jakoba Kasanove«. V pogojih za naročbo je bilo tudi rečeno, da bo vsak, ki vnaprej pošlje v znamkah ali v denarju 14 din, prva dva zvezka prejel najkasneje do 1. novembra 1936. Tisti, ki eo knjigo zaradi senzacijo obetajočega naslova naročili in plačali onih 14 dinarjev, se sedaj ob koncu leta 1937 sprašujejo, kaj je s to zadevo, ker knjig ni od nikoder. Eden izmed takih lahkovernežev so v »Vremenu« pritožuje, da je že dvakrat pisal založniškemu podjetju, pa so mu prvič odgovorili: »Pisatelj je zbolel, knjige pa boste dobili pod istimi pogoji do konca novembra 1936«; drugič so mu pa odgovorili: »Knjige so v tisku, v začetku februarja 1937 jih boste pa dobili«. Sedaj bo pa že kmalu konec oktobra, o knjigah pa ne duha ne 6luha. Razočaran naročnik pravi, da bi vsaj to rad dognal, »kdo jih je — če jih je«. Dobra stran centralizma __ Poročali smo že o velikem razvoju šolstva v Južni Srbiji. Tudi iz naših poročil o novih cestah so mogli bralci spoznati, da je tudi v tem oziru Južna Srbija deležna velike pozornosti s strani državne blagajne. Danes prinašamo natančnejši pregled stanja prometnih žil v Južni Srbiji, iu sicer po članku, ki je izšel v »Politiki« pod naslovom: Od evropske vojne do danes je Južna Srbija dobila več železniških prog in cesta kakor pred osvobojenjem cela stoletja. Po vojni je Južna Srbija prinesla v novo državo 387 km železniške proge, na katerih pa je bil promet kaj neorganiziran. Danes pa ima skoro 1000 km moderne proge, ozkotirne progo so dolge samo 256 km. Kraji, ki so bili pred nekaj leti skoro nepoznani, imajo danes liŠno postaje in so v dovršenih zvezah s svojimi središči. Tudi položaj na cestah ni bil nič slabši. Južna Srbija je imela 1918 570 km dobrih in 710 km na pol dobrih cest. Pod »dobrimi« pa si ne smemo predstavljati cest v današnjem smislu, ampak nekoliko boljše ceste, ki so mogle sprejeti malo večji vozovni promet, ni pa govora, da bi bile sposobne za avtomobilske vožnje. Še slabše so bile »na pol dobre« ceste. Vojna pa je še te cesto tako uničila, da se je samo v celoltupni dolžini 260 km mogel razvijati z ozirom na kulturno stanje dežele običajni promet. Po vojni so bile najprej popravljene stare ceste, že v prvih letih pa so začeli graditi tudi že nove. In danes ima Južna Srbija že okrog 5000 km novih cest raznih kategorij. Prave telefonske mreže Južna Srbija po vojni prav za prav ni imela. Kar je bilo, so bile vojaške telefonske linije, kolikor jih je še ostalo, pa še te je bilo treba po vojni prestaviti na druge kraje, da so mogle služiti civilnim potrebam. Danes pa deželo veže 3318 km dolga telefonska proga, ki ima 23.035 km telefonske žice. Število poštnih, brzojavnih in telefonskih postaj se je od leta 1922 povzpelo od 22 na 72. Proti nepismenosti Akcija za pobijanje nepismenosti, oziroma za povzdigo pismenosti je po vsem Hrvatskem že dobro razpredena. Tozadevni odbori se ustanavljajo ne samo po deželi, ampak tudi po mestih, o katerih bi človek na prvi pogled mislil, da sploh ne poznajo nepismenosti v večjem obsegu. Tako so se laki odbori ustanovili tudi v Splitu, v Slavonskem Brodu itd. Gibanje Je prišlo tudi že v Hrvatsko Zagorje. Na tozadevni seji v Varaždinu, ki jo je vodil znani levičar Rudolf Herceg, so dognali. da je v varaždiuskem okraju 21% nepismenih, v čakovškero pa 12%. Sklenjeno je bilo tudi, da ne bo tečajev za nepismene, kakor je bila doslej splošna namera, ampak da bodo poučevali liosamezno. Ugotovili so tudi, da je treba pet milijonov dinarjev, da se nauči brati in pisati en milijon ljudi. Zato se bodo obrnili na vse gospodarske organizacije in trdnejše posameznike, da bi s prispevki omogočili izvedbo teh načrtov. Neki zagrebški gospodarstvenik je že daroval v ta namen 30.000 din. Po dosedanjih podatkih bi bilo treba v banski Hrvatski« naučiti brali in pisati ■100.000 ljudi, v Dalmaciji 250 000, v Bosni 400.000 Hrvatov katoličanov iu 450.000 muslimanov. Stavbne parcele za zidavo 4 nadstropnih hiš v sredini mesta po ugodni ceni se takoj prodajo. Naslov v upravi Siov, pod št. i6957 SARGOV Mil«®™ wdi" KALO D □ NT ° ohranili zdrav\e sVOV®1 PROTI ZOBNEMU KAMNU Jubilej najstarejšega naročnika „Slovenca" Simon Jovan-90 letnih Jutri, 25. oktobra, obhaja devetdeseti rojstni dan g. Simon Jovan, ugledni krojaški mojster iz 6t Vida pri Ljubljard, man po vsej bivši Kranj- ski in preko njenih meja. Bil je prvovrsten krojač, delal je obleke zlasti duhovnikom, med njimi petim škofom. Danes je naš jubilant najstarejši Šentvidčan in živa priča šentvidske zgodovine od časa šentvidskega župnika in pesnika Blaža Potočnika, ustanovitelja šentvidske Čitalnice, ki Se danes širi ljudsko prosveto v Št. Vidu. — Ker je g. Šimen tudi naročnik in zvest bralec »Slovenca«, odkar list izhaja — Se danes ga prečita vsak dan od »Poštnina plačana v gotovini« pa do »Urednik Viktor Cenčič« —, je prav, da se tudi naš list spomni zaslužnega moža, ki je gotovo najstarejši naročnik »Slovenca«. Rodil se je Simon Jovan v šentvidski občini na Glinci. V mladih letih je bil cerkovnik pri Blažu Potočuiku. Krojaške obrti se je izučil v Gradcu. Nad šestdeset let se je udejstvoval v vsem javnem življenju v Št. Vidu. pri požarni brambi, v občinskem odboru, bil je večkrat predsednik in odbornik Blaž Potočnikove čitalnice, ob njegovi šestdesetletnici ga je čitalnica imenovala za častnega predsednika. Odlikovan je bil z redom sv. Save 5. stopnje. Sedaj je g. Jovan še edini živeči član čitalnice od njene ustanovitve. G. Simon Jovan je bil vedno vzor krščanskega moža in očeta Še danes je pri 90. letih vsak dan ob 6. zjutraj v cerkvi. Kljub svojim letom je še sedaj duševno in telesno krepak in čil. In da bi tako ostal, vesel in dovtipen, in se v družini svojega sina g. Maksa v krogu svojih tako dragih mu vnukov pomlajeval, to mu želimo in kličemo: Simnov ata, na mnoga letal V pomoč po toči oškodovanim Nabiralna akcija lepo uspeva Od vseh strani in od vseh slojev prihajajo podpore - Lepi darovi slov. industrije - Velike podpore banske uprave Povlpore banske uprave S 6voie 6traoi je tudi baraka uprava, ne da bi načela fond, ki ga zbira pomožna akcija, storila kar največ za pomoč krajem, ki 60 bili oškodovani po naravnih nezgodah v letošnjem poletju. Tako je ne glede na to, da je s prav posebno pozornostjo omogočila številna javna dela zlasti v krajih, ki jim je napravila toča škodo, tudi gmotno podprla prizadete kraje. Dočim so prizadeti prebivalci v mnogih primerih dobili z javnimi deli delo in zaslužek, ki jim je bil tem bolj potreben, ker so jim bili uničeni pridelki, 60 okraji in občine dobili denarna srdstvae, 6 katerimi so mogli priskočiti na pomoč tistim, ki jih je nesreča najhuje zadela. Doslej je banska uprava razdelila že skoraj 450 tisoč dinarjev podpor, pri čemer je nakazala iz bednostnega sklada 235.000 din, iz banovinskega rednega proračuna pa 218.000 din. Večje zneske od tega denarja so dobile občine Videm-Dobrepolje, Kostanjevica. Sv. Križ pri Kostanjevici, Šmihel-Stopiče, Žužemberk, Zavrč v ptujskem okraju, Sedlarjevo, Podčetrtek, Pilštanj. Kozje, Sv. Peter pod Sv. gorami in lendavski okraj. Nabava semen Ker je v po toči prizadetih krajih ne le uničena letina, ampak primanjkuje tudi semena za žitarice in druge pridelke, je banska uprava za nabavo semena v po toči prizadetih okrajih razdelila 300.000 din. Glede na obsežnost po toči in povodnjih prizadetega ozemlja so bili denarni prispevki, ki so jih prejela okrajna načetetva za nabavo semen od banovine, razdeljeni v sledečem razmerju Gornji grad 6000 din, Kamnik 15.000, Kočevje 30.000, Konjice 5000, Krško 50.000, Ljubljana 10.000, Maribor desni breg 25.000, Novo mesto 86.000, Ptuj 8000, Šmarje pri Jelšah 50.000 m Škofja Loka 15.000 din Na ta način je omogočila banska uprava, da okrajna načetetva oskrbe najbolj prizadete kmete s semenskim žitom. To je važno zlasti radi tega, ker bi sicer obstojala nevarnost, da bi kmetom v prihodnjem letu ne bilo mogoče niti posejati obdelane zemlje, kar bi povzročilo. da bi se strašne posledice toče usodno odražale celo v prihodnjem letu. Razumljivo je, da niti banovina 6ama, niti prispevki vse Slovenije ne bodo mogli nadoknaditi velikanske škode, ki so jih letošnje naravne katastrofe povzročile slovenskemu kmetu. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je ob tej veliki nesreči ponovno zopet izkazalo dobro in usmiljeno srce našega človeka, ki je kljub temu, da sam ne živi v izobilju, z razumevanjem in ljubeznijo priskočil na pomoč. Prepričani smo, da bo to složno pomoč še prav posebno dokazala vedno lepše uspevajoča pomožna akcija, ki nam bo dala izpričevalo, da v hudih trenutkih znamo s složnim delom in nesebičnim požrtvovanjem pomagati drug drugemu iz 6tiske. Leto sa letom napravljajo v Sloveniji vremenske nezgode kmetovalcem obilo škode. Prav gotovo pa ne pomnimo tako strašnega leta, kakor je bilo letošnje, ko je toča, združena z nalivi, nevihtami in povodnjimi, napravila na razmeroma majhnem slovenskem ozemlju okrog 60 milij. din škode. Naš kmet si bo zapomnil to črno leto, katerega posledice v prizadetih krajih niti v prihodnjih letih ie ne bodo zginile. Ni ga skoraj okraja, ki letos ne bi trpel. Vprav strašno pa je bil prizadet novomeški okraj, v katerem je toča napravila nad 12 maj. din škode. Od 4^--5 milj. škode pa so utrpeli okraji Šmarje pri Jelšah, Krško, Ljubljana in Ptuj. Po povodnjih je zlasti trpel lendavski okraj, v katerem je voda napravila nad 3 milj. din škode. Razumljivo je, da je pomoč za vse te okraje nad vse potrebna. Obsežna nabiralna akcija Poleg drugih virov, iz katerih naj bi dobili prizadeti kmetje prvo pomoč se je osnovala tudi pomožna akcija pri banski upravi. G. ban dr. Marko Natlačen je s posebnim pozivom na prebivalstvo Slovenije potrkal na usmiljena srca, v prepričanju, da se bomo vsi radevolje odzvali. Poleg osrednjega pomožnega odbora akcije na banski upravi v Ljubljani, so se v nekaterih okrajih osnovali še pomožni odbori za nabiranje prispevkov. Prav tako sta oba škofijska ordinacija v svojih območjih uvedla nabiranje darov po župnijah in ponekod so celo gasilska društva pristopila k tej akciji. Tudi občine in šole so na mnogih krajih začele s pobiranjem prispevkov, samostojno pa so se odzvale številne industrije, hranilnice in dobrosrčni posamezniki. Prvi prispevki so se pričeli stekati pri hranilnici Dravske banovine v Ljubljani že v avgustu, bolj uspešen pa je bil mesec september. Akcija za zbiranje prispevkov za pomoč po toči in uimah oškodovanim kmetovalcem je sedaj v polnem teku in dan za dnem se oglašajo dobrotniki, tako posamezniki kakor tudi organizacije in društva z darovi. Tudi podpore v naravi, zlasti v živilih, so številne ter jih prejemajo okrajna načelstva zlasti sedaj, ko je letina pospravljena. Številni dobrotniki Kljub temu, da sedaj nikakor še ni mogoče določiti, koliko bo znesla vsa akcija, je vendar nad vso razveseljivo dejstvo, da se je že doslej v ta namen zbralo pri hranilnici Dravske banovine v Ljubljani nad 154.000 din. Med posamezniki, ki so takoj v začetku akcije dali lep zgled, moramo omeniti veliki dar ministra za notranje posle dr. Antona Korošca, ki je akciji nakazal 10.000 din, in dar bana g. dr. Marka Natlačena. Zelo lepo uspeva nabiranje prispevkov v obeh škofijah. Ljubljanski škofijski ordinariat, ki sproti pošilja nabrane prispevke, je doslej poslal akciji že 60,000 din. Ordinariat lavantinske škofije pa je sporočil, da nabiranje darov po župnijah nad vse lepo napreduje in da lavantinska škofija nikakor ne bo zaostala za ljubljansko. Tudi zbiranje darov pri okrajnih na-čelstvih se jc lepo razvilo, pri čemer se je nad vse lepo odrezal gorenjski kot, ki ie doslej po okrajnem načelstvu v Radovljici poslal že 17.428 din. Za njim pridejo celjski okraj s 5400 din, brežiški 4689.50, laški 4029, litijski 3900, kranjski 3662.50, črnomaljski 2192 in šmarski s 1495.50 din. Zneske pod 1COO din so tudi že poslali lendavski, ljutomerski in dravograjski okraj, dočim se v ostalih okrajih zbirke nadaljujejo. Slovenska industrija Tudi naša slovenska industrija, ki se dobro zaveda, da je predpogoj blagostanja in napredka industrije kupna moč kmečkega prebivalstva, je podprla našega kmeta z lepimi darovi. Vedno bolj pogosto prihajajo darovi industrije, ki bo prav gotovo v razumevanju za potrebe našega kmeta zbrala levji delež gmotnih sredstev. S posebno pohvalo moramo omeniti velikodušni dar Tvornice za dušik d. d. v Mariboru, ki je naklonila akciji podporo v višini 10.000 din, kakor tudi dar tekstilne tovarne Hutter in drug v Mariboru, ki je znana po socialnih dajatvah za svoje delavstvo in ki je podprla akcijo s 5000 din. Po 1000 din pa so naklonile akciji številne industrije, katere zaslužijo vse naše priznanje. Zlasti darovi industrije v zadnjem času lepo naraščajo, tako da smo že sedaj lahko trdno prepričani, da bo akcija v zbiranju denarnih sredstev tako uspela, da bo v resnici mogla priskočiti [prizadetemu prebivalstvu z lepimi podporami na pomoč. Pomožni odbori Poleg te splošne akcije, ki naj bi zbrala darove vseh velikodušnih src širom Slovenije, pa so se osnovali v krajih, ki jim je toča uničila letino, posebni pomožni pododbori, ki v 6vojem okolišu 6proti pomagajo povsod tam, kjer je stiska največja. Posebno 6ta se odrezala šmarski pododbor pod predsedstvom župnika Turka iz Buč, kateremu je uspelo, da je odvrnil vsaj najhujše p>osledice 6trašne naravne katastrofe, ki je v Bučah in okolici divjala s tako nezaslišano silo. Prav tako nadvse uspešno deluje šmihelski pomožni pododbor pod predsedstvom šmihelskega župana Brulca, kateremu je uspelo, da je že v dosedanjem času za hudo prizadete Šmihel in Stopiče napravil obilo dobrega. Tudi pomožni pododbor za žužemberški sodni okraj z žužemberškim županom Lavričem na čelu zasluži za svoje delo polno priznanje, kakor tudi še drugi krajevni jiododbori, ki 60 po svojih močeh pomagali po načelu: dvakrat da, kdor hitro da! Solnce! * Morje! ~ Split i Novoolvorlenl Penslon NADA - BaCvtce 30 dnevno bivanje do aprila 1000 Din 40 tet deta Pretekli teden je obhajal 60 letnico rojstva in 40 letnico dela v stari Pollakovi tovarni v Ljubljani, sedanji »Indusc, g. Franc Z o r m a n. Jubilant se je rodil 19. oktobra 1877 v Podbrezjah na Gorenjskem. Po končani ljudski šoli se je g. Zorman šel učit usnjarstva k tvrdki Mally v Tržič. Po učni dobi je vstopil v Pollakovo tovarno kot pomočnik. Po končani vojaški službi se je takoj zopet vrnil v Pollakovo tovarno. Kmalu nato se je poročil z ženo Lenko, s katero živi še danes v srečnem zakonu. Rodilo se jima je 14 otrok, od katerih jih živi še devet, 4 fantje in 5 hčera. Skrbnemu očetu se je posrečilo, da je vsem otrokom oskrbel dober kruh in gotovo eksistenco. Najmlajša hčerka pa še vedno pomaga doma svoji materi. Štiri hčerke, ki imajo razen najmlajše že svoj zaslužek, se prav pridno udejstvujejo pri Prosvetnem društvu v Mostah G. Zorman stanuje sedaj v svoji lastni hišici v Mostah št. 150 na Zaloški cesti. Hišico je sezidal s prihranki od zaslužka. Zorman se vedno zanima za dnevne dogodke in vsak dan zvesto prečita »Slovenca«. G. Zorman je še čil in zdrav ter je v polnem veselju praznoval ta dva svoja pomembna jubileja. Upamo, da se ga bo za 40 letno zvesto delo spomnilo tudi podjetje, kar v polni meri tudi zasluži. Jubilantu želimo, da bi še mnogo let preživel v zadovoljstvu in ob hvaležnosti svojih otrok. Misijonska proslava v novi frančiškanski dvorani bo danes dvakrat: za mladino dopoldne ob pol 11., za SirSo javnost pa zvečer ob 20. Spored je naslednji: Dopoldne: 1. Govor p. Krizostoma Seko-vaniča OFM. 2. Fr. Kunstelj: Gospod, pokliči delavce I Deklamira gdč. Zora Pelanova. 3. Nastop Lichtenturnovega zavoda: a) Pozdrav misijonskim prijateljem, b) Misijonske lučke pozdravljajo misijonski križ. Simbolični prizor, c) Male slovenske misijonarke. Otroška enodejanka. 4. H. Faffin: Za misijonel Misijonska igra v dveh dejanjih. Režija i dr. Franc Baje. Zvečer : Isti program, razen da govori g. univ. prof. dr. Lambert Elirlich in da akad. cerkveni pevski zbor zapoje štiri misijonske pesmi. Vstopnina za dopoldansko prireditev 2 din, za večerno pa 10, 8, 6, 4 in 2 din. Cesta Ljubtjana-Št. Vid Dne 21. t. m. je bilo končano polaganje tlaka iz drobnih kock in otvorjen redni promet na progi Ljubljana—Št. Vid Dovršitveni rok za tlakovanje s kockami je bil določen za mesec julij 1938. Iz tega je razvidno, da sta podjetje »Slograd«, kakor tudi cestna uprava ukrenila vse, da se čimprej konča približno 3200 m dolgo tlakovanje s kockami. V razveseljivo kratkem času — skoro 9 mesecev pred dovršitvenin; rokom — je bilo to delo dovršeno, za kar gre merodajnim činiteljem vse priznanje V kolikor smo poučeni, bodo vsa pripravljalna dela že to zimo končana, tako da preostane za drugo leto samo še betoniranje cestišča v dolžini približno 1.3 km in dovršitev manjših vzporednih del. Preložitev prometa bo spomladi reducirana na minimum in vsa dela bodo končana tako, da se bo v začetku maja žt' zopet vršil normalni promet. Kakor smo zvedeli, se namerava tudi cestna železnica prilagoditi postopoma novi cesti, tako da je pričakovati skorajšnje dovršitve obcestnih delov te proge, kar bo vsekakor velika pridobitev za Ljubljano in Št. Vid. Avtomobilska nesreča Ni še minilo 14 dni, ko je »Slovenec« poročal o železniško-avtomobilski nesreči v Soboti. Pred par dnevi pa se je pripetila druga avtomobilska nesreča blizu Lendave, ki pa je bila po učinku in materialni škodi veliko večja od železniško-avto-mobilske nesreče v Murski Soboti. Luksuzni avto tvrdke Lebovič iz Zagreba je vozil od Čakovca proti Lendavi. V obratni smeri pa je vozil tovorni avtomobil, ki vozi premog od Sv. Martina na Muri v Medmurju. Zaradi jutranje megle, ki se je razprostirala nad pokrajino, šoferja nista opazila nasproti prihajajočega avtomobila. Tako sta nedaleč od Lendave oba avtomobila s tako silo treščila skupaj, da je luksuzni avto popolnoma uničen. Dva potnika, ki sta bila v luksuznem avtomobilu, sta težko ranjena, šofer pa je zgubil desno oko. Ponesrečence so takoj spravili v bolnišnico v Čakovec, kjer so jih takoj operirali. Na kraj nesreče je dospela komisija, ki je baje dognala, da je nesrečo zakrivil šofer tovornega avtomobila. Razstava del bratov Subicev Preteklo je več kot pol stoletja, odkar visi velika večina del Janeza in Jurija šubica na svojih mestih, v oltarjih in na cerkvenih stenah, na stropih javnih zgradb, kot je Narodni muzej, in v privatnih zbirkah. Mnogo prvotne svežosti in bleska so v teku tega časa njuna dela izgubila, tu pod vplivom atmosferičnih razmer, zlasti vlage, tam zaradi prahu, dima, saj itd. Da bi razstava obeh šubicev čim bolj dosegla svoj namen, je bilo potrebno ves material podvreči vestni in strokov-njaški skrbi restavratorja. 2e več kot tri tedne sta prof. Mirko Šubic in prof. Matej Sternen zaposlena z restavracijo zbranih del. Izpod pogostoina že kar debele skorje prahu, dima, saj in drugih snovi prihajajo na dan barve v prvotni svežosti, take, kakor so jih gledali naročniki teh del v trenutku, ko so nastala in marsikje ljudje ne bodo hoteli verjeti, da so to iste podobe, ki so jih odseku svoj čas za razstavo posodili. Ob tej priliki pa se bo tudi okrepila slikarska podlaga, da bodo po zaključku razstave in po povratku na svoja prava mesta zopet lahko kljubovale zobu časa. Razstava del bratov Šubicev, ki se bo odprla v nedeljo, dne 7. novembra, pomeni torej tudi zaradi njih restavriranja važen dogodek. Gospodi finega okusa sodobne četi na rom so Zadnja beseda vljarske tehnike šivani čevlji iz prvovrstnega materijala v črni in rjavi barvi Cena samo z raznimi vzorci. Din 169 - in 199"- Drobne novice Koledar Nedelja, 24. oktobra: (23. pobink. misijonska nedelja) Rafael, nadangel. Ponedeljek, 25. oktobra: Veselko (Gavdencij, škof), Krizant in Darija, mučenca; Krispin, mu-čenec. No vi grobovi -J- Družino znanega slovenskega industrialca g. Ivana Avsoneka je zadel hud udarec. Včeraj jI je smrt pobrala edinega sina Zvonka, učenca ljudske šole v Ljubljani. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob pol treh popoldne izpred hiše žalosti na Bleiwaisovi cesti 27. Z bridko preskušenimi starši sočustvujejo vsi, ki poznajo to plemenito katoliško družino, kateri tudi mi izrekamo naše globoko sožalje! Bog naj jih tolaži! -f- Gospa Matilda Iknžan roj. Kuntariž, poštna uradnica v pokoju, jo v soboto po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 pop.. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli ^ Promocija. V petek, 22. t. m., je bil promo-viran na zagrebški univerzi za doktorja V6«*a zdravilstva g. Jože Jaklič iz št. Ruperta pri Mokronogu na Dolenjskem. — Čestitamo! = Diplomirana je bila na filozofski fakulteti ljubljanske univerze gdč. Jnkobina P 1 e t e r s k i iz Ljubljane. Čestitamo! = Iz banovinske službe. Banovinski pristav Štrekelj Aleksander pri banski upravi v Ljubljani je napredoval za banov, višjega pristava v VTI. pol. skupini. Za banovinskega uradniškega pripravnika je postavljen Šiftar Emerik pri banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Banovinski uradniški pripravnik pri okrajnem cestnem odi K) ru v Gornjem gradu VeliVonja Stanko je premeščen k bati. upravi v Ljubljani. Obrtna učiteljica Vogelnik Frančiška na čipkarski šoli v Polhovem gradcu je napredovala v VIII. položajno skupino. Za zva-ničnika I. položajne skupine je napredoval Oregorič Fran, zvaničnik pri banovinski bolnišnici v Mariboru. Proti zaprtja m Otfla. rcJ. S. br. 3236 dn« 1*. II. 1936. — Odgovor na anketo; Z XI. odgovorom na anketo se je dne 12. t. m. v »Slovencu« oglasil g. O. J. s posebnim ozirom na pouk latinščine. G. O. J. omenja prednosti in vrline Tomec-Sovretove Latinske vadnice, ki je že tretje leto (oziroma s svojim II delom prvo leto) v rabi, o novi Latinski vadiiici, ki s-o jo letos v rabo poslali profesorji škofijske gimnazije v Št. Vidu pa trdi, da pomeni s svojo »stavčno« metodo korak nazaj. Po naših mislih razmotrivanje, katera metoda latinskega pouka je boljša, Sovretova ali Jeretova, ne spada v dnevnik, ampak v strokovno glasilo, ki ga pa slovenski profesorji svojega ie nimamo; v belgrajski profesorski Glasnik pa tudi ne sodi, ker je to posebna radeva srednjih šol Slovenije. Zato se jc pa društvo Prijateljev humanistične gimnazije odločilo, da naprosi gg. kolege, ki poučujejo bodisi po novi Je-retovi ali po Sovretovi vadnici, naj povedo svoje strokovno mnenje, pro ali contra, našemu društvu; ta bo vsa mnenja objavilo v letošnji Poilanici, ki izide v mesecu decembru (na 16 straneh). Štedirno na kurivu Lutz-peii, Ljubljana VIL Telefon 32-52. — Zveza bivših salczijanskih gojencev ima svoj redni letni občni ibor v nedeljo 31. oktobra t. 1. z običajnim dnevnim redom. Ob 9 bo sv. maša v kripti cerkve na Rakovniku, nato pa takoj občni zbor. Odbor prav iskreno vabi prav vse bivše gojence in oratorijance vseh salezijanskih zavodav, da pridejo na ta občni zbor, kjer kočemo preživeti par uric v spomanjanju na one lepe mladostne La6e, ki smo jih preživeli med Salezijanci, ki nas imajo še vedno radi. Zunanji bivši gojenci naj se poslužijo nedeljske polovične voznine. — Odbor. KVALITETNO BLAGO je radi velike trpežnosti najcenejše I Modne novosti za zimske suknje, ulstre, obleke itd. pri tvrdki Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 7 Gotove obleke, suknje in druga oblačila vedno v zalogi — Lastni izdelki I — Moderni kroji I — »Naša rrezda«, dijaški ln kongregaeijski list, prva številka je v pisarni pošla. Iver se še vedno oglašajo novi naročniki, nujno prosimo vse one, ki smo jim poslali prvi dve številki in ni90 vseh razpečali, naj nam preostale takoj vrnejo, da moremo postreči novim naročnikom! Zlasti rabimo one za dijake! — Uprava >Naše zvezde«. PREIZKUSIT? I CIMEAN neguje, CIMEAN čisti, CIMEAN ohranja zobe zdrave! — Pouk knjigovodstva, korespondence, pisarniških del. stenografije itd.: Večerni tečaji na tigov-skem učilišču »Christofov nčni zavod,« Ljubljana, Domobranska 15. Pojasnila in prijave dnevno, tudi zvečer do 8. VINO! Najboljše dalmatinsko, kot dingač, belo črno namizno in opollo, kupujem po dnev, nih cenah. — Za informacije se obrnite na Anto P. PoljanK, Trstenik, PeljeJa«. Dalmacija — Tečaj za italijanščino (začetniški) se otvori na trgovskem učilišču »Cliristofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Pojasnila in prijave vsak čas. — Jablane cveto. Iz Nakliga nam je prinesel v uredništvo akad. Novak Franc cvetoče vejice jablan. Cveti so kar dobro razviti in tudi listje okrog popja je še zelo zeleno, medtem ko jc spodnje čisto C6mojeno. Pač topla jesen in Bog daj tako vreme ie v nadalje, da bodo ljudje vsaj nastiljo pripravili. — Pojasnilo. Prejeli 6mo: Moj govor pri odkritju spomenika je imel temeljno misel: vsaka borba jc zlo, ako je ne vodi ljubezen, temveč sovraštvo. Tega se dosledno držim ne le v besedah, temveč tudi v 6vojein mišljenju in delu. Za vse 06tale dogodke, e katerimi bi me morefbiti neinfor-mirani bralec etavljal med vreticami v zvezo, jaz niseim odgovoren. Tone Gaspari, uprav. mešč. šole in tajnik odbora za postavitev spomenika. — V spomin pokojnega višjega drž. pravdnika g. Andraža Jegliča je daroval g. primarij Josip Pogačnik 150 din pokojninskemu zakladu za zdravniške vdove in sirote. — Za Vse svete v Gorico in Trst. Prijave v vseh biljetarnicah Putnika in izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. _ ARo hočete prati z dobrim milom, potem uporabljajte vedno HUBERTUS domače, slovensko milo. — Boljšega za Vaše pe rilo ne boste našli! —- Putnik, Ljubljana priredi: a) osemdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo ter z avtobusi v Južno Srbijo od 28. X.—5. XI. za din 1080; b) petdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo od 28. X.— Dama s hamc!iiaml NIN® MATICA Telefon »-3« S^nTJ0" Greta Garbo Robert Taylor Radi nabito polnih predstav ln na ftelto občinstva danes ob pol 11 nrl dopoldne Izredna predstava Krasnega velefllina — Od doma j« pobegnil 15 letni fant, suhe, bolj visoke postave, svetlih las. Nosi očala, je brez suknje in suknjiča, v rjavem puloverju (žemper) zeleno obšitem (ročno delo), nosi kratke modne ponosen e hlače, zelene dokolenke in črne nizke čevlje. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči proti povrnitvi stroškov na ime Mulej Pepca, Zrinskega cesta 0, podstr., Ljubljana. Proti hudi zimi Latz-peči, tovarna Ljubljana, Beljaška 4 — Lepa reklama za tujski promet Pred par dnevi smo poročali na kratko, v kako obupnem stanju je državna cesta od Vranskega do Št. Petra. Znano j«, da je ta cesta ravno na tem sektorju zelo obremenjena, ker se dva kilometra od Vranskega priključi na to cesto še cesta iz Kamnika, po kateri gre tudi velik promet -Naknadno smo zvedeli, da je pred kratkim avtobusni podjetnik g. Jugovič poslal nujno brzojavko na merodajno mesto, da bo prisiljen ukiniti na progi Vransko-Št. Peter prevoz potnikov in pošte k vlakom, če se cestna uprava ne bo zganila in dala razgrniti gramoz in zasuti nastalih lukenj. Podjetnik »i je letos nabavil nov avtobus, ki bo pa postal že po enem letu zaradi strašne ceste skoraj neraben. Najlepše pa je to, kar smo zvedeli tudi iz zanesljivega vira. Letošnje poletje so veliki rdeči avtobusi vozili italijanske izletnike iz Opatije na Dunaj. Čudno se nam je zdelo, zakaj so ti italijanski avtobusi v smeri proti Ljubljani nazaj vozili večinoma prazni. Stvar so pojasnili šoferji, ki so izjavili, da 60 potnike pripeljali z Dunaja do Maribora, kjer so raje prestopili na vlak in ee do Ljubljane peljali z vlakom, kakor pa po naši »krasoi cesti«. Vsi so imeli že eno vožnjo po državni cesti od Ljubljane do Maribora dovolj. To je vsekakor zelo laskavo za naš turizem. SpccHaBlst za ortogietiiio R. ordinira od Va2—*/j4 popoldne LtnDljana, Cinonsha c 20. Telefon 20-20 je otvoril privatno prakso z zavodom zo ertopeflsho ln splošno glmnastmo. — Zanimiva razstava žen3kih ročnih del v vtscti tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivom za ročna dela v Trbovljah: Gostilna Ana Forte, odprto od torka, 26. oktobra, do vključno četrtka, 28. oktobra 1937, dnevno od 10 do 18 nepretrgoma. Vstop prosti Ne prodaja 6e! — Pouk nemščine (začetniški večerni tečaj). Pojasnila in prijave: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15. — Avto r Gorico (Trst), po Vipavski dolini, k zahvalnim romarskim tridnevnicam nn Sveti gori od 6. do 9. in od 13. do 16. novembra po 135 din za osebo. Prijave za navodila sprejema do 2. oz. 9. novembra »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Razirna hrema „LA TOJA" je pri najboljši kakovosti zelo poceni: velika tuba Din 22*—, manjša tuba 14'—. — Avto zgorel. Na državni cesti od Konjic proti Mariboru, na klancu pod Križencami-Prihova ob Tinekovi žagi je zgorel tovorni avto, ki je last tovarnarja g. Glanzmana iz Tržiča. Peljal je tekstilno blago iz Tržiča in iz Kranja od Jugo-bruna v Mursko Soboto. Tri bale so deloma zgorele, do-čim so ostalo blago rešili prihiteli ljudje in gasilci iz Tepanja. Neki deček je še pod klancem opozoril šoferja, da gori avto. Užgala 6e jc nafta. Zavarovan baje ni bil. — Dve nesreči. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva hudo ranjena ponesrečenca. Ko-čarjevo ženo Ano Zakrajškovo iz Male Rečne je nekdo tako hudo pretepel, da je dobila nevarne notranje pošiltodbe. — 30-letni Franc Strešek, posestnik 7. Malega vrha v občini Šmarje pri Sapu, pa se je pri padcu znotraj poškodoval. Spomenike, grobnice, kapel«, oerkvena dela, obloga v marmorjih izberete po nizki c obleke, čevlje, najceneje — Manufaktura Grajske starinarne, Vetrinjska 10. m Plemenski sejem za bike bo v ponedeljek ob 9. dopoldne na mariborskem sejmišču. Vabijo se na ta sejem vsi napredni živinorejci. Zopet velik dobitek v Mariboru! (00.000 dinarjev je zadela pri zadnjem žrebanju državne razredne loterije (20. t. m.) srečka štev. 77.696, ki je bila kupljena v pooblaščeni glavni kolekturi državne razredne loterije in bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25 Velika i i b i r a blaga ČEŠKI MAGACIN vedno najnovejše. Ulica X. oktobra, vogal Barvarske m Kožnhovina v veliki izberi in strokovna izdelava pri Seniku, krznar, Gosposka ulica 37. m Mislila sta, da bo3ta lahko ubeiala. Svoje-časno smo poročali o drznem vlomu v Ferkovo trgovino v Pesniškem dvoru. Vrli orožniki so vlomilca naglo izsledili ter jih spravili pod ključ. Bila sta to Franc Veber in Stanislav Ferfolja, ki sta vlom priznala, za blago pa sta dejala, da sta ga že razpečala. V mariborskih zaporih pa sta se premislila ter sta izpovedala, da imata skrita dva nahrbtnika s tobakom in cigaretami v uti za seno na posestvu Franca Gabra v Vukovju. V družbi orožnikov so ju odpeljali na označeno mesto, kjer pa so zaman iskali nahrbtnike in cigarete. Verjetno je, da sta oba nepridiprava mislila, da se jima bo posrečilo pobegniti, če ju odvedejo iz zapora v Vukovje. Zaradi čuječega spremstva pa jima nakana ni uspela. m Galanterija, torbice, papir. Ribarič, Rotovž. m Podivjanost. Strahovit je bil prizor, ko so pripeljali v bolnišnico Alojzija Obretana iz Črne. Na vozu je sedel poleg ranjenca, ki je imel na trebuhu dolgo in zevajočo rano, njegov brat ter mu je držal ranjeno drobovje v rokah. Obretana so napadli trije pijani podivjanci ter so ga z nožem vsega razrezali. Najtežjo rano na trebuhu mu je zadal neki J. K. Orožniki so vse tri razgrajače aretirali. Stanje ranjenega Obretana je zelo nevarno. Gledalce Nedelja, 24. oktobra ob 15: >Trije vaški svetniki.< Znižane cene. — Ob 20: »Najboljša ideja tele Olge<. Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. Torek, 26. oktobra ob 20: *8odnile Zalamejski.c Red B. Celje c Darujte za uboge! Vincencijeva konferenca sv. Daniela v Celju letos o Vseh svetih ne bo priredila štetja obiskovalcev grobov. Prosimo pa vse one, ki bodo te dni obiskovali župno cerkev, da se »pomnijo revnih domačinov z miiodarl. Konferenca ima v ta namen stalen nabiralnik v župni cerkvi pri glavnem vhodu. c Ne pozabite priti danes popoldne v Mestno gledališče, kjer priredi ob pol 4. Gledališka družina v Celju »Detektiva Meglo«, komedijo v treh dejanjih. Vence, šopke in vse vrtnarske izdelke dobite v novo otvorjeni vrtnariji' Zvonko Sernec, Celje, Krekora ulica 16. c Vpisovanje v kmetsko nadaljevalno šolo v Celju je vsak dopoldan v pisarni II. deške (prej okoliške) šole v Celju. S poukom se prične 4. novembra t. I. KSfJO METROPOL prinaša danes ot> 16.15, 18.15, 20,30 izvx»tno komedijo »Vesela ločitev« (In flagranti). V glavni vlogi Anny Ondra — Paul Horbiger. Ob 10.15 in 14 matineja »Biseri Koronor«. c Zaključno zgodovinsko predavanje Katoliškega prosvetnega društva bo v ponedeljek, dne 25. oktobra ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici. G. predavatelj nam bo predočil važna razdobja iz politične zgodovine Slovencev. ' c Strelska družina v Celju priredi danes na strelišču v Pečovniku strelsko tekmo za kolajno dobrega strelca, ki jo daruje ministrstvo za vojsko in mornarico. Vabljeni so člani Strelske družine in tudi nečlani! c Podlegel je. Včeraj smo poročali, da io pripeljali v celjsko bolnišnico nezavestnega Vodiča Antona, posestnika in zidarja iz Grlič nad Medvedjim Selom, ki je Sel v petek popoldne proti Šmarju pri Jelšah, kjer je delal pri gradbi nekega foslopja. Okoli pol 7. zjutraj so ga našli v bližini marij na cesti brez zavesti. Takoj so poklicali banovinskega zdravnika iz Šmarij, ki je ponesrečenca obvezal. Sodarski pomočnik Štefan Kos iz Dramelj pri Celju je videl Vozliča, ko se je obesil na neki tovorni avtomobil. Verjetno je, da je Vozlič, ko je prišel v bližino zgradbe, kjer je delal, sam skočil z avtomobila. Pri nesrečnem padcu pa si je revež prebil lobanjo ter dobil hude poSkodbe po vsem telesu. Vozlič je včeraj opolnoči poškodbam podlegel. MED. UNIV. DR. FRANC BREZNIK se je preselil iz Gor. Radgone v Celje ter otvoril robozdravniško in splošno zdravniško prakso na Kralja Petra cesti 29 (zraven Ljudske posojilnice) c Podporno društvo za revne učence na državni realni gimnaziji v Celju bo imelo v torek' 26. t. m. ob 2. popoldne svoj redni občni zbor v učiteljski zbornici. c Številne nesreče. Klokočovnik Anton, 64-letnl delavec pri regulaciji Voglajne, doma iz Lave im Celju, je padel pri delu in si zlomil levo nogo. Ko se je peljal na delo 53-letni delavec v kemični tovarni Otorepec Jože iz Vojnika v Celje, je padel s kolesom in se pri padcu zelo nevarno poškodoval. V Hrastniku je padel pri delu Gorjup Albert m si zlomil levo roko. V Šoštanju je neznani kolesar podrl 41-letnega železniškega zvaničnika Kesnika Alojza in mu zlomil desno ključnico, c Nočno lekarniško službo ima od 23. do 29. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji Pomagaj«. Ptui Otroška neprevidnost. Zadnje dni so pripeljali v bolnišnico malega posestnikovega sina Savca Karla iz Krčevine. Medtem ko se je igral pri ročnem mlinu za žito, mu je kolo močno poškodovalo roko. Poiar. V Vareji pri Sv. Vidu pri Ptuju Je posestniku Krajncu do tal pogorel hlev in krma ter velik kup slame. Živino so le s težavo rešili. JRZ ima dne 25. oktobra ob 9. dopoldne sestanek v običajnih prostorih. Pridite! — Odbor. Prosvetno društvo v Ptuju vabi na redni občni zbor, ki bo danes po večernicah. Poljčane Akademija Kristusa kralja bo popoldne na praznik Kristusa kralja. Spored je zelo pester. Na proslavo že sedaj opozarjamo. Vstopnina 3, 2 in 1 din. Smrtna kosa. V sredo, 20. t. m., ob pol 18. je izročila Bogu svojo dušo Slavica Ajdnik, učenka 6. razreda in edinka Alojzije in Vinka Ajdnika, železničarja v PoljČanah. Bila je res vsem, staršem in vzgojiteljem, v veselje. Dolgo in težko bolezen je potrpežljivo prenašala v zaupanju v Boga in Malo Cvetko. Bog ji daj svoj mir, mesto zdravja, ki si ga je tako želela! Težko prizadetim staršem naše sožaljel TUNGSRAM ZA VSAKO OKO IN UHO oi Na Jesenicah je zagorel nov plavž Na zgodovinskih tleh železarstva, kjer sega železarska obrt do 3000 tet nazaj in kjer je v zgodovini zagorelo in ugasnilo veliko plavžev, je bila ie dni zakurjena nova moderna topilnica Jeseniška železarska podjetnost in z njo vsa naša Gorenjska praznuje svoj veliki gospodarski praznik. Z upostavitvijo plavžanskega obrata se jeseniške železarne uvrščajo v vrsto prave in polne kovinarske industrije v državi. Ta važen dan ne pomeni 6amo velike goepodareke pridobitve Slovenije, nego pomeni korak naprej na polju vse jugoslovanske proizvodne sile m to tembolj, ker je to delo uspeh bistva vsega napredka ljudstev in podjetnosti in volje. narodov uspeli bistva vsega napredka ljudstev in uspeh privatne podje Jeseniški plavž — kot topilnica — 6icer ne pomeni nobene novosti, ker so po naših krajih obratovali številni kmečki plavži in številne topilnice že pred mnogimi stoletji, da celo pred tisočletji. Zadnji tak plavž v naših krajih je bil pogašen pred 30 leti na Javorniku. Ta plavž je bil zgrajen v dobi. ko je bil lastnik javorniških fužin poznani Žiga Zois, čigar sorodnik Mihael Angelo Zois je po ustanovitvi Kranjske industrijske družbe leta 1869 postal njen prvi predsednik. Ob tej priliki in ob tem važnem datumu v naši železarski podjetnosti bo prav. če zberemo nekaj podatkov iz razvoja železarske obrti in industrije v preteklih dobah in da pogledamo delo m pomen naše železarske podjetnosti, 6aj je železarstvo vedno bilo in je prav danes zopet tisti del gosf>odarstva, okrog katerega se vrti ves 6vet. Železarstvo je tudi tisto, po katerem merijo narodi 6vojo vrednost in 6vojo moč, zato je praznik jeseniške industrije tudi važen poudarek naše narodne delavnosti in naše moči. in s hribov dol je prišla tudi naša jeseniška žele- I zarska delavnost — korak za korakom z izpopol- j ni t vami v tehniških ]x>strojenjih. Prevoz rude je , bil skoro nemogoč, zato so topili kar ob rttdo- kopih, velra niso mogli nadomestiti, zato so bili | vezani na hribe; a polagoma so iznašli mehove iu j bilo je potem že vseeno, kje stoji plavž. Začeli ; so uporabljati vodno silo in fužine so bile bolj pri- i kladne ob vodah ob vznožju hribov. Železarska I obrt je veljala kot domača obrt in so topili ejjrva 1 le za lastno potrebo. Ena peč je imela več last- i nikov, ki so se imenovali fužinarji. Železarska j obrt je veljala že v davni dobi za viteško obrt in j je neko prednost obdržala skozi vso dobo. Fuži- ; narji in knapi 6o bili prosti vojaščine. Leta 1381 bila v dolini poznana samo ena fužina, ki Je J.e P1 stala ob izlivu Ukove v Savo. Pri Savskih jamah pa so obratovali trije plavži. Šele leta 1538 so 6e takratni lastniki Bucelhniji preselili v dolino. Za Bucellinijev, ki so prišli iz Italije kot navadni fužinarji, je železarstvo na Jesenicah cvetelo. Njihov ugled je vidno rastel in so si pridobili plemstvo ter grofovski stan V tisti dobi je bila na Jesenicah zgrajena tudi lastna tovarniška cerkev tta Savi, župnijska cerkev pa že leta 1523. V začetku 17. stoletja je začelo tu železarstvo propadati. Okrog plavžev so bili gozdovi že precej izsekani in pričelo je primanjkovati oglja. Leta 1760 sta bila jeseniška fužina in plavž na dražbi. Obrate je kupil Ruard. Skupno je delalo takrat v obratih na Jese- Visoka peč na Jesenicah leta 1897. iz zgodovine železarstva na Gorenjskem Malokatera zemlja 6e lahko ponaša 6 tako tradicijo in 6 tako 6tarim železarstvom kakor naša Gorenjska. Tam, kjer 6e omenja železarstvo rodov, ki so bivali na Apeninskem polotoku, tam 6e v zgodovini omenja tudi že naše železarstvo. Rimski zgodovinarji Tacitus in Prokopiu6 omenjata, da ee je železo pridobivalo ob južnih pobočjih Alp. l6to omenjajo tudi rimski pisci, kakor Ovid, Horac in Petroniu6, ki hvalijo nordijsko vrsto jekla, ki je moralo biti torej že v tisti dobi odlično. Z gotovostjo 6memo trditi, da je v teh omembah mišljeno železo in jeklo, ki se je pridobivalo v južnem delu Alp — na današnjem Gorenjekem. Zgodovina pravi dalje, da eo feničani, ki eo hodili tod na bojnih pohodih proti Rimu, v naših krajih ker vali orožje. V zgodovini je omenjeno, da 60 6tari prebivalci Italije — Etruščami, ki eo prišli baje iz Azije in prinesli 6 6eboi izkustva v železaretvu, porabo železa tako zvišali, da 6o morali iskati novih, bogatejših rudnikov. Našli 60 jih že v 8.6toletju pred Kr. r. v severnih obmejnih pokrajinah, kjer eo prebivali barbari — to je na Kranj-ekem. Po teh zgodovinskih zapi6kih je naša železarska obrt etara že nad 2500 do 3000 let. Enako 6taro6t pa dokazujejo našemu železarstvu tudi zgodovinske najdbe na Kranjskem (okraeki, fibule, orodje itd.), kakor tudi ostanki žlindre, kjer 60 stale topilnice (pod cerkvijo pri Sv. Križu nad Jesenicami). Leta 1896 so v Polžarici našli 30 m dolg, 4 in pol m/širok iti 50 cm globok barjanski čoln, ki je bil zbit z železnimi žeblji, kakršne še danes izdelujejo v Kropi. Ker je to jezero obstojalo 1200 let pred Kr. rojetvom. imajo žeblji gotovo enako 6tarost. torej 3000 let. Ob Kristuso-vem rojetvu barjan6kega jezera že ni bilo. kar priča rimska ceeta, ki 60 jo odkrili leta 1872 v smeri Laverce-Ig-Babna gorica. Po kemičnem sestavu žlindre, ki eo jo našli pod svetokriško cerkvijo nad Jeeenicami, ki priča, da 60 ti ostanki iz prazgodovinske dobe, smemo torej brez veakega pretiravanja trditi, da eo te topilnice po naših krajih stale že pred 2500 do 3000 leti. _ Iz tistih čaeov pa manjkajo vsakršni podrobni pisani podatki. Kakor omenjajo rudarski prepisi Friderika Ortenburškega naše rudokope pod Golico leta 1381, so tu stale že tri topilnice. Prvotne topilnice 60 bile male, 6prva le 1 m visoke primitivne peči, postavljene ob rebrih, kjer je pihal stalen veter. Danes, ko obratujejo ekoro vse železarne v dolinah ob vodi, ei skoro ne moremo misliti, da eo bili njihovi početki v hribih. S hribov dol, kjer eo 6eč in dve fužini ter je bilo zapoelenih nekaj nad 250 delavcev. Javorniško jeklo je imelo takrat velik sloves, k čemur je pripomogla odlična ruda z Zelenice. Njemu je 6ledil njegov 6in, poznani mecen in učenjak Žiga Zois. V tisti dobi je gorenjsko železarstvo veliko trpelo. Pojavila se je konkurenca švedskega in ruskega železa ter zaporedne zasedbe kraja po Francozih ter večne rekvi-zicije in kontribucije. Po smrti Žige Zoisa so bili lastniki železarne in železne trgovine njegovi sorodniki vse do prevzema obratov po KID 1. 1869. V Starih Fužinah v Bohinju V Starih Fužinah v Bohinju so kopali rudo že leta 1004. ko je Henrik 11. podaril Bohinj in Bled briksenski škofiji. Fužina v Bistrici se omenja šele leta 1540 na Pozabljenem leta 15o2. Železo so to-vorili preko 1287 tn visokega sedla Podbrdo, preko Bače, mimo Sv. Lucije ob Soči v Gorico in Trst. Bohinjski železarski obrati so morali biti veliki, kar je razvidno iz števila delavstva, ki ga jc bilo leta 1738 nad 1000. Leta 1502 so stovorili v Italijo 11.200.000 kg železa ali celih 1120 vagonov, kar je zneslo 57.000 konjskih tovorov po okrog .'100 kg. Iz teh številk lahko sklepamo, kako močna je bila v Bohinju železarska obrt že pred skoraj 400 leti. Ležišča žlindre najdemo še pri Ravnah, v Brodit, pri Mostenici, ob vodi pod Rudnico. Vsi ti cbrati pa za Valvazorja niso več obstojali, ostanki žlindre pa pričajo, da so bili tudi ti obrati precej veliki. Železarstvo v Bohinju pa je zaradi neugodnih go-epodarskih razmer, radi drage proizvodnje, radi opustošenih gozdov in tudi radi nediscipliniranosti delavstva pričelo hitro propadati. Leta 1738 je bilo v teh železarnah in rudnikih zaposlenih še 10U0 delavcev leta 1811 že samo 386, leta 1812 pa samo še 242. Leta 1860 je obrate prevzela KID in jih skušala še obdržati. Leta 1890, dne 7. oktobra, je fužina j>ogorela in s tem je železarstvo v Bohinju zamrlo. Tam so delali večinoma žico. Za Bucellinijev se omenjajo tudi fužine v Mojstrani. L. 1604 so Bucelliniji prodali jx>lovico deležev na Plavžu in v Mojstrani nekemu Bouotliju, leta 1623 jih je baronica F.ggerberg prodala Bernardiniju. L. 1660 je fužine v Mojstrani kupila rodbina Lucatelli. Žiga Zois je te obrate prodal Ruardu, ki pa jih ni več držai v obratu. Kladiva v Radovni se prvič omenjajo 1. 1571. ko je tu imel malo topilnico Peter dela Grotta. Obrat v Radovni je bil zvezan z javorniškimi fužinami in je prišel skupno z njimi v last KID. V bližini pritoka Gozdašnice, malo od mostu v Mostah pri Žirovnici, so najdeni sledovi žlindre. Kdo je bil lastnik tiste peči. ni znano. Gotovo pa je, da tisti obrat leta 1605 nič več ni obstojal in ee tudi nanj ni60 več spominjali. V Kropi Železarstvo v Kropi ee omenja leta 1550, ko so imeli tu že evoj rudarski red. Ti obrati pa 60 obstojali že mnogo prej. Po najdbi starega denarja — na primer za cesarja Dioklecijana — so že takrat tu topili železo. Prve topilnice 60 se nahajale na Jelovici, kjer 6e najdejo ostanki žlindre. Kdaj eo začeli v Kropi sami topiti železo, 6e točno ne ve. najbrže pa v letih 1330 do 1340. Železarstvo je v Kropi dobro uspevalo in so morali ljudje dobro obstati, kar pričajo lepe hiše iz stare dobe. Železarstvo pod KID To bi bili nekako bežni podatki iz davnega železaretva v našem kotu Gorenjeke. Na tej žele- zarski tradiciji je pričela delovati KID, ki je bila ustanovljena leta 1869 po ustanovnikih: Carl Zois nasledniki, V. Seunig iz Ljubljane, L. C. Lukman iz Ljubljane e člani Johann, Josef in Kari Lukman, A. Dreo iz Ljubljane in tvrdka Holzer iz Ljubljane. Prilike železarskega gospodarstva pa so se hitro spreminjale. Pričelo je primanjkovati železne rude v rudnikih pod Golico, na Begunjščici in pod Stolom, drag je postajal prevoz, rude iz Afrike, Male Azije, Španije in drugod so postajale konkurenčne radi cenenega prevoza |x> morju. KID je videla bodočnost ob morju. Zaporedno leta 1807. 1906 in 1903 so bile postavljene visoke peči KID v škedmu pri Trstu — tik ob morju. V Skednju je zrasla nova železarna — Jesenice so jio6tale stranski obrat. Ceneni moreki promet je vabil vse industrije Brez dvoma bi železarna v Skednju s takim ozadjem 3000 letne tradicije našega železar- Nckdanja visoka peč na Javorniku. 6lva lepo uspevala. Svetovna vojna pa je spremenila meje. Jesenice so bile odrezane od Skednja in ostale so Iu brez važnih topilnic, brez visokih peči. Jeseniška j)odjetnost je bila navezana na tijio-rabo starega železa, ki ga je morala uvažati, ker ga v državi nimamo dovolj. V vseh zadnjih letih pa je bilo tta svetovnih tržiščih videti, kako htida postaja borba za staro železo in kako težko bo biti odvisen od te surovine. Novi lastniki, ki eo prevzeli Jesenice leta POT. eo morali misliti na bodočnost Jesenic. Z velikim razumevanjem novega lastništva in s spretnim gospodarskim in tehniškim vodstvom KID je bil napravljen najvažnejši korak k zagotovitvi obstanka jeseniških železarcn z upo 6tavitvijo novega plavža na Jesenicah. Novi plavž »Novi p 1 a v ž stoji, novi plavž n a j nikdar ne u g a 6 n e «, je napisal inž. Rekar v evoji etrokovni razpravi. Da, jeseniški plavž etoji in v tem je največje jamstvo, da je jeseniškim železarnam zagotovljena bodočnost. Treba je bilo ogromnih investicij, ki so jih novi lastniki vlagali v jeseniške obrate, jih ftopravljali in dopolnjevali. K tem moderniziranim obratom pa je e plavžem postavljen najvažnejši obrat. Ni še dolgo, ko so se Jesenice tresle pod odvisnostjo od starega železa in bilo je videti, da bodo Jesenice in da bo kovinarski rod, ki dela v tem revnem kotu in živi izključno od železarske podjetnosti — in to ne eamo 30 let, nego že 3000 let — zapisan smrti in izseljevanju. Privatna podjetnost volja, ljubezen in žrtve so bile jx)trebne, da so zrasle nove Jesenice, od katerih živi ves revni kraj gornje Gorenjske. Pri tem naj še omenimo, da je jeseniška podjetnost imela sovražnike, ki so ji očitali lego. nesocialnost, inozemstvo in še kaj in to morda le zato, ker deluje na Jesenicah, četudi ležijo jeseniške železarne v središču ozemlja, ki pomni najstarejšo železarsko podjetnost v Evropi, četudi je jeseniška podjetnost tista, ki plačuje najvišje delavske mezde v državi in četudi je jeseniška podjetnost morda izmed veeh privatnih veleinduetrij v državi tista, kafere vei lastniki, vsi upravni 6vefniki in V6i ravnatelji 6talno bivajo v Jugoslaviji in katerih sinovi služijo jugoslovansko vojsko. A. Kuhar. O < o (D O Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. 25. oktobra, ponedeljek, Zaprto. Prireditve in zabave Jugoslovansko - češkoslovaška liga v Ljubljani prireji dijaško proslavo češkoslovaškega narodnega praznika, 27. oktobra t. 1. ob 6 zvečer v frančiškanski dvorani s sledečim eporedom: 1. Otvoritev. 2. Himni. 3. Govor, dr. Joahim Ražem. 4. a) Z. Pre-lovec: Narodne pesmi, poje g. Tone Orel; b) A. Dvofdk: Ciganske melodije, poje gdč. Milica Polajnar; c) B. Smetana: Salonska polka, izvaja ga. Marta Osterc-Valjalova; č) B. Smetana: Prodana nevesta, duet. pojeta gdč. M. Polajnarjeva in gosp. A. Gostiša; d) V. Novak: Valaški ples, izvaja ga. M. Osterc-Valjalova. 5. Skioptične slike o Češkoslovaški. Vstop prost. Vabimo zlasti našo srednješolsko mladino ter njene profesorje in roditelje. Dve veseloigri uprizori Frančiškanska prosveta v Ljubljani danes, 24. t. m., ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani in 6icer: satiro »Uspeh« in burko »Kdo je blazen?«. Vstopnice po znižani ceni od 6 do 3 din (člani s popustom) v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Dramatski oder Sv. Krištof uprizori drevi ob pol 8 ponovno lepo uspelo Goldonijevo komedijo »Zdraha na vasi«. Drugi svetopisemski večer bo jutri, 25. t. m. ob 8 zvečer v dvorani št. 1 na porti frančiškanskega samostana. Obravnaval se bo tekst evangelija po sv. Mateju 4. pogl. 1.—11. vrste. Svetopisemski večeri so pod okriljem kongregacije za gospe pri oo. frančiškanih, vendar pa so vabljeni in imajo prost vstop vsi verniki obojega spola, ki se za ta vprašanja zanimajo. Tekst razlaga g. dr. p. Angelik To-minec. Troje skladb la godalni kvartet hod« izvajali člani Mozartovega godalnega kvartetu iz Salzburga na koncertu dne 29. t. m. ob 20 v mali filharmonični dvorani. Izvajali bodo po 1 Mozartov, Beethovnov in Schubertov kvartet. Izredno laskave oecene iz vseh mest, kjer je kvartet do sedaj koncertiral. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni po 25, 30, 15 in 10 din; stojišča po 7 din. Poset koncerta toplo prii>oročamo. flobro mpo!o$ertje in alost polom Rogaško Slatine, ki čisti in neguje Vaše notranje organe. Predavanja Kat. akad. društva Danica, Zarja in Savica prično v ponedeljek 25. t. m. s ciklusom predavanj, ki bodo ob ponedeljkih v beli dvorani hotela Union ob 8. Začetno predavanje: F. S. Finžgar: »Beg inteligence v komunizem«. Po predavanju debata. Vsi vabljeni! »Biološki temelj nacionalnega socializma« je naslov predavanju g. primarija dr. A. Zalokarja, s katerim začenja Prirodoslovno društvo svojo letošnjo predavateljsko 6ezono. Predavanje bo v torek točno ob 20 v mali filharmonični dvorani (kino ■Matica). Vstopnina 6, 4 in 2 din. Frančiškanska prosveta v Ljubljani bo priredila na svojem VIII. prosvetnem večeru v torek 26. t. m. ob 8 zvečer skioptično predavanje »Cerkve na Kranjskem«. Predava g. msgr. Viktor Steska. Predprodaja sedežev po 3 din in stojišč po 2 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Dekliški krožek Šiška priredi predavanje o dr. J. E. Kreku v četrtek, dne 28. t .tn., ob 8 v običajnih prostorih. Predava g. insp. Dolenc. Sestanki Slovensko katoliško akademsko starešinstvo vabi na društveni sestanek, ki bo v ponedeljek, dne 25. oktobra 1917, ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5. Predava tov. univerzitetni profesor dr. A. Cklar: Kaloliška akcija v Sloveniji. Občni zlior Pedagoškega društva r Ljubljani bo v petek, 29. t. tn., ob 18 v predavalnici minera loškega inštituta Univerze. Na dnevnem redu je razen poročil funkcionarjev, volitev novega odbora, slučajnosti in predlogov, še kratko predavanje g. prof. A Cernejcve »O našem pedagoškem delu«. Sestanek staršev ljudske šole za Bežigradom bo v ponedeljek, 25. t. m., ob 8 zvečer v šolski telovadnici. Dnevni red: 1. Predavanje »Otrok pred vstopom v šolo«, predava ped. v. Kobilica Rudolf; 2. Debata o predavanju; 3. Poročila; 4. Slučajnosti. Krščansko žensko društvo vabi članice in so-mišljenice na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 27. t. m., ob pol 5 popoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5. Ženski odsek Šcmpetrske prosvete ima v ponedeljek 25. t. m. ob 8 zvečer v društveni dvorani 6ctanek. Predaval bo g. Novak. NAZNANILO Tem potom obveščam cenj. občinstvo, da sem otvoril slaščičarno v Frančiškanski ulici V moji dolgoletni praksi v tu- in inozemstvu, kakor tudi kot $ef-siaščičar restavracije Union, sem si pridobil dovoli prakse, da bodein znal vsakogar ob vsaki priliki najbolje zadovoljiti. Priporočam se za cenj. naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem GRABLOVIC JOSIP Kino Kino Kodeljevo. Danes ol> 17.30 in jutri ob 20: »Mesto Anatol« i*> Kellermannovem romanu (Brigitta Ilornav, Gustav Frolicb, Fritz Kampers) in »Shanghaj« (Charles Boyer, Loretta Young in Warner Oland). Zvočni kino Vič predvaja danes ob 4, 6 kt 8 velefilm *Ti si moja sreča«. Poje slavni tenor Benjamin Gigli. • Lekarne Nočno službo imajo lekarno: v nedeljo: mr. fiušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 3i; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komolar, Vič Cerkven koncert v cerkvi Srca Jezusovega Kakor župna cerkev sv. Petra, tako j« bila že dolgo nujno potrebna temeljite obnove m poprave tudi njena 150 let mlajša najbližja soseda cerkev Srca Jezusovega ob Taboru. Od velikonočnega potresa leta 1895 pa do letos njena notranjščkia ni bila več obnovljena. V 42 letih so postale niene stene temne, dekoracije so bledele, kipi malodane očrneli, umetne gotske rezbarije so bile vidno raz-pokane. Po štirih mesecih skrbnega čiščenja in pre-slikovanja bo kmalu vsa notranjost cerkve od vrha do tal z vso svojo opremo popolnoma in tako lično obnovljena, da bodo zopet veljale besede, ki jih je pred njeno posvetitvijo izrekel o njej škof dr. Po-gačar v svojem pastirskem listu z dne 23. februarja 1883: »Ta tako lepo zidana in okusno ozaljšana gotska stavba je pravi biser v sredi naše dežele, vreden visokega imena hiše božje.« Istočasno s cerkvijo bodo tudi cerkvene orgle popolnoma preurejene in jako povečane. Orgelska dela, ki jih vodi priznani mojster Franc Jenko iz Št. Vida, so v glavnem že končana. V nedeljo Kristusa Kralja 31. oktobra ob 5 popoldne se bodo na novo blagoslovljene orgle po dolgem molku prvič oglasile Ob tej priliki priredi cerkveni pevski zbor cerkveni koncert z izbranimi pevskimi in orgelskimi skladbami. Točnejši spored do pravočasno objavljen. Že sedaj vabimo na obilno udeležbo. M. Drenik volna za ročno pletenje, smyrna, perzer in kelim. Ljubljana - Kongresni trg 7 I Komemoracijo za prezidentom Osvoboditeljem T. G. Masarykom, častnim doktorjem Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, priredi Filozofsko društvo 6 sodelovanjem vseh akademskih društev, v ponedeljek, 25. oktobra, ob 18 v zbornični dvorani Univerze. Spored: Teče voda teče (poje Akademski pevski zbor). Nagovor magni-licence g. rektorja dr. Rado Kušeja Govor zastopnika akademske mladine. Dr. Altna Sodnikova: Osnove Masarykove filozofije. Dr. France Veber: Subjekt in objekt po Ma6aryku. Dr. Bori6 Furlan: Masarykov politični nazor. Dr. Stanislav Gogala: Masaryk kot pedagog. Dr. Vaclav Burian: Masa-ryk kot literarni kritik. Ecce quomodo moritur ju-stus (poje Akademski pevski zbor). 1 Gg. starešino in akademiki se vljudno vabijo, da se udeležijo misijonskega sestanka, ki bo danes (nedelja 24. okt.) v dvorani Akademskega doma. Miklošičeva cesta 5 ob 11 dopoldne. Na sporedu sta dva kratka referata in domenili se bomo o obnovitvi misijonskega društva »Baraga« za inteligente. Blago za moške zimske suknje Din SO*- do ZOO-- Manulaktura k. d. Ljubljana, Mestni trg št. 17. 1 O umetniški družini Šubičevi je predaval na III, prosvetnem večeru g. msgr Viktor Steska. Podal je življenjepis Janeza in Jurija Šubica in očrtal polje njihovega udejstvovanja. Pokazal je dalje večje število diapozitivov, ki predstavljajo dela teh umetnikov. Velika razstava, ki se pripravlja, bo brez dvoma zbrala najpomembnejša dela bratov Šubicev. Omenil je dalje slike, ki se nahajajo v naši bližini, t. j. v cerkvi sv. Jakoba v Štepanji vasi, kamenjanje sv. Štefana, na Rožniku, v Šmartnem pod Šmarno goro. Tragika obeh slikarjev je ta, da sta umrla v tako zgodnjih letih. Ko »e drugi slikarji začnejo šele razvijati, sta ta dva umetnika že dala krasne umotvore svojemu narodu. Prihodnji prosvetni večer bo veljal 25 letnici balkanske vojne. Predaval bo g. dr. Vinko Šarabon. 1 Debela hruška. Na vrtu svoje vile v Staničevi ulici 18 je g. Legat Janez vzgojil izreden eksemplar hruške, ki tehta tri četrt kilograma. Zaradi opustitve trgovine popolna razprodaja moških in otroških oblačit ♦ J. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova c. št. 12 1 Ljudska knjižnica v Ljubljani posluje na Miklošičevi cesti 7, I. nadstropje. Odprta je dnevno od 8—12 in od 2—7 zvečer. Je to ena izmed redkih knjižnic, ki je tudi dopoldan dostopna občinstvu. Spopolnjena je z najnovejšimi deli in šteje nad 13 tisoč zvezkov. Priporoča se zlasti naši podeželski inteligenci, da si tukaj izbere primerno čtivo za dolge zimske večere. 1 Nemška stenografija 6e poučuje na trgovskem učilišču »Chri6lofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. Pojasnila in prijave vsak dan. 1 Danes v Grobljel Otvoritev železniškega postajališča ob 2.15 pop. Nato družabna prireditev v Društvenem domu. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 'A na 2. Iz Grobelj v Ljubljano ob pol 0 in ob 8. Povratna nedeljska karta 7 din. — Proti trdi stolici in zlati Sili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josetova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Jožeiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. O gl. reg. & br. »474/88. 1 Umetniška šola Probuda. Naknadno vpisovanje je od 25.-29. oktobra ob 18 na Tehniški srednji šoli v Ljubljani za vse one zamudnike, ki žele obiskovati večerne risarske tečaje. Probudini tečaji nudijo popolno strokovno naobrazbo in dajo podlago za nadaljni študij v umetnosti in umetni obrti. Ta šola je edina v dravski banovini, ki vodi že 16 let rame tečaje, katere lahko obiskuje vsak brez razlike na 6tan in pred izobrazbo. Vodstvo umetniške šole Probuda opozarja javnost na objavo v šoli, iz katere 60 razvidne vse podrobnosti o tečajih. I Društvo absolventov dri. trgovskih šol t Ljubljani. Vabimo zopet k običajnemu članskemu sestanku v zvezi 8 predavanjem, ki bo v četrtek, dne 28. oktobra ob 8 zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Z nadvse zanimivim in poučnim predavanjem »0 2!t. oktobra 1918« nam bo priznani strokovnjak g. docent dr. Fran Zwitter orisal guspouarske prilike ob razsulu avulio-ogrske monarhije. Po predavanju sledi ludi zabavni kotiček. I Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl, Dvorakova 3, tel. 24-07. 1 Po tovarniških cenah prodaja maimifakturne ostanke za moške iti ženske obleke, flanele itd. »Textilos«, Miklošičeva cesta 17 (palača Vzajemne zavarovalnice). 1 Tvrdka Oroslav Dolenec, Ljubljana, Wolfova ul. 10, je pripravila za praznik Vseh svetnikov prvovrstne nagrobne 6veče v izbranih barvah in oblikah. Mariborske W6gererieve hrenovke dnevno s veže dobite v delikatesi JANC - Židovska 1 Večerni trgovski tečaj: Sprejme se še nekaj slušateljev. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. I Strokovno čiščenje oblek, parno likanje: Šimenc, Kolodvorska 8. 1 Trgovina krzna Srečko Lapajne je preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4, II. nadstropje. Telefon 37-37. Dvigalo na razpolago. Vhod iz pasaže — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. Zanimiva pvedavanm Katoliška akademska društva Danica, Zarja in Savica bodo v letu 1937-38 priredila sledečo vrsto predavanj: 1. Kulturno-ideološka: Vera in javno življenje (dr. St. Gogala). O krščanski pobožnosti (Fr. Ter-seglav). Osebnost v kulturnem življenju (Fr. Koblar). Kulturno stanje sodobnega človeka (dr. R. Ložarj. Umetnost in katoličani (Fr. Vodnik). Nova demokracija (Savelli Julij). Sodobno gibanje katoličanov (dr. V. Fajdiga). Okrožnica Časti conubii in naše zakonsko pravo (dr. V. Korošec). 2. Narodnostna: Nacionalizem in krščanstvo. Slovenstvo kot mednaroden problem (J. Zemljak). Notranja kriza slovenstva (E. Kocbek) Slovenstvo kot oblikovalno počelo naše politike in kulture (J Šolar). Obramba slovenstva (F. Terčelj). Pregled na slovensko literarno ustvarjanje v letu 1937 (dr. T. Debeljak). Slovenska ideja v sodobnosti (E. Boje). 3. Socialna. Nov družabni red (dr. A. Gosar). Avtoritarni sostavi in krščanska zamisel družbe (dr. A. Gosar). Beg inteligence v komunizem (F. S. Finžgar). Kakšen naj bo boj proti komunizmu? Gospodarski položaj Slovencev v Jugoslaviji. Problemi našega podeželja (ing. L. Žumer). Naloge politične vzgoje. Predavanja bodo ob ponedeljkih ob 8 zvečer v beli dvorani hotela »Union«. — Po predavanjih debata. Odgovor na anketo Kakšna bodi srednja šola! Jesenice Krekov dom predvaja danes ob 15. dvojni spored: Velika ljubezen van Beethovna, velefilm o nesmrtnem človeku. V filmu nastopi največji francoski igralec Harry Baur. — Drugi film »Tajna služba«, film za časa svetovne vojne, vohunske spletke itd. Isti program se ponovi v ponedeljek ob 20. zvečer. JeseniSki plavi so zakurili. V petek popoldne ob pol dveh so na Jesenicah zakurili novi plavi Ni bilo ob tem važnem trenutku nobenih slovesnosti, nobenih govorov in nobenih banketov. Zbrali so se delavci plavške posade z vsemi mojstri. Prisostvovali so tehniki-inženjerji tistih obratov, ki so izdelovali konstrukcije, prisostvovali pa so tudi inženjerji in monterji tvrdke, ki je gradila dele visoke peči, iz inozemstva. Točno ob pol dveh je prišel tehniški ravnatelj inž. Dostal, ki si je največ prizadeval za tehniško izpopolnitev Jesenic, in videlo se mu je. da je tega svojega cilja zelo vesel. Peč je prižgal obratovodja ini Oroszy b vzklikom »srečno«. Otvoritev dramske sezone v Krekovem domu. V nedeljo, dne 24 t. m. (danes), zvečer ob 8. bo v Krekovem domu otvorjeno gledališče. Kot otvoritvena predstava bo ljudska igra »Domen«. Pred pričetkom in v odmorih bo koncert Krekove godbe, ki bo izvajala slovenske narodne pesmi, kratki prizori Jurčičevega humorja in petje s spreinlje-vanjem citer. V sredo ima igralska družina občni zbor in se bo »Aljaž« preimenoval v »Gledališko društvo«. Jeseniško ljudstvo vabimo k polni udeležbi. Radovljica Včeraj smo spremili k večnemu počitku za večnost lepo pripravljenega gosp. Ivana Pogačnika, posestnika in zidarskega mojstra iz mesta, v starosti 70 let. Bil je velike in močne postave, skrita bolezen raka pa ga je vsa zadnja leta slabila in nazadnje zrušila. Velika družina devetih otrok mu je prizadevala mnogo skrbi, pa z božjo pomočjo in pridnostjo svoje preostale soproge je vseh šest šo živečih otrok preskrbljenih. Hčerki, ga. Pavla, žena zidarskega mojstra g. Grilca, in ga. Julka, soproga domačega šolskega upravitelja g. Grutnerja, ter sin g. Alojzij so agilni člani Prosvetnega društva in pevskega zbora. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je veliko prijateljev in znancev udeležilo pogreba. Močni četi gasilcev in tovarišev obrtnikov sta ga z zastavami spremili na naše romantično pokopališče in pevski zbor mu je občuteno zapel tri žaloetinke v slovo. Zastopnik gasilske župe g. Fi-ster je ob odprleni grobu spregovoril rajnkemu gasilskemu starosti, ki je odlikovan z zlato medaljo, prisrčne besede gasilske zahvale in spomina. Blagi pokojnik naj v miru počival XIV. lz velike množice vprašanj, ki se tičejo naše srednje šole, hočem izbrati dvoje ali troje, o katerih sem mnenja, da potrebujejo vsestranske pažnje in osvetlitve. Srednja šola vzgajaj zavedne Slovencel Že blagopokojni kralj je dejal, da je samo dober Slovenec tudi dober Jugoslovan. Del našega pol-izobraženstva, posebno tistega, ki se smatra za »sok Jugoslavije, pa si tišči ušesa in miži, da bi ne slišalo in videlo leh kraljevih besed. Ti tvorijo med nami jedro s hlapčevstvom ožigosanih ljudi. Vsa izobrazba bodi zgrajena na slovenskem temelju! Kajti naša kultura, ustvarjena pa tudi prekaljena v silni ljubezni do vsega, kar je slovenskega, je danes že tako močna, da more vzgojiti celega človeka. More mu dali splošno umsko in srčno omiko. Zato mora srednja šola vzgojiti naraščaju izobraženstva čut spoštovanja do dediščine naših prednikov. Vživeti ga mora v zgodovino našega naroda, v demokratičnost njegovih davnih dni ir. v herojstvo kasnejših dob. Iz nje naj učenec črpa, kako je treba narod varovati pred udarci zle usode ali jih omiliti in kje so tiste poti, ki vodijo ljudstvo v boljšo bodočnost. Kakor drevo s zemljo bodi učenec povezan s svojo grudo, da bo duh lažje kljuboval viharjem sedanjosti. Z žarečiir pečatom mu zgodovina vžgi v dušo besede: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovil« Mimo zgodovine mu naša pisana beseda izkleši njegov duhovni obraz. Ona mu neti ljubezen do domovine in do materinega jezika, spremljaj ga povsod in vzbudi v njem ponos, da je Slovenec, da je člen enega najkulturnejših narodov sveta. Le recite Hrvatu, da ni Hrvat, in Srbu, da ni Srb — ampak v primerni razdalji, če ste pametni! V slovenski vzgoji, v trdni in neomajni slovenski zavesti vidim rešitev tolikega števila naših važnih in najvažnejših vprašanj, da vseh niti našteti ne morem. Omenjam samo rak-rnno na našem narodnem telesu, listo že zgoraj imenovano čudno sol, ki nima ohranjevalne moči, temveč le grize in razdira. Brez nje bi imeli Slovenci vse drugačen vpliv, ugled in tudi gmotno korist. Ti izkoreni-njenci ne vedo. da se naša država samo zaradi Slovencev prišteva k srednji Evropi. Mi smo okno Jugoslavi|e na znpad in njena najvažnejša obrambna postojanka Naroo brez vere vase, narod, ki so mu od Boga dani darovi in pravice brez cene, narod omahljivcev in neznačajnežev pa ni trdnjava, ampak trhel plot, ki ga podre že ponižen piš! Zavedno slovenstvo je granitni zid države, je njena življenjska nujnost! Bojim se, da smo zašli že pregloboko v blato dnevne politike, da bi uvideli resničnost to trditve. Drugo, kar se mi zdi veliko važnosti, Je pouk živih tujih jezikov na srednji šoli. Na to vprašanje moramo gledati s praktične in slovenske plati. Znanje tuje govorice nam je potrebno za specialno izobrazbo in za stik i, ostalim svetom. »Kolikor jezikov znas, za loliko mož veljaš«, modruje tudi domači pregovor Nemščini v prid ne bom govoril, ker ni treba. Učili se je botno še naprej, k temu nas silita pamet in realnost. Ampak, neprestano imejmo na umu, dn nam preti pogibolj od severa. Z dneva v dan postaja veliki in mogočni sosed vedno bolj grozeč. Ni mu dovolj, da smo mu tln-čanili dolga stoletja, dajali krvni in duševni davek in da sije prisvojil veliko ozemlje, ki je nekoč bilo naše. Vse to mu je premalo; uničiti nas, izbrisati našo ime Iz seznama narodov je smoter, za katerim stremi. Mislim, da ne bomo sami drveli v propad, ki se odpira pred nami. Za naše izobražence, veščo santo nemškega jezika, je zadeva zelo neugodna, ker se lahko nnvzamejo nemškega duha« nemških naukov in prepričanja, da je nemško mnenje tudi svetovno mnenje. Postanejo popolnoma podrejeni in odvisni od nemškega kulturnega območju. Kur se zgodi na zemlji Nemcev, jim je potom od sile važno, ves ostali svet in življenje na njem pa postranskega pomena. Danes pa more biti — kakor sem omenil — nesreča še veliko hujša, kajti že prihajajo tu pa tain skrite vode na površje, ki prinašajo s seboj potvarjanje zgodovine, zavijanje dejstev, hinavsko prikrojevanje celo znanstvenih resnic in strupeno sovraštvo do vsega, kar je slovanskega. Dokazov mi menda ni treba navajati. Proti tem pogubnim vplivom se moremo poleg krepke slovenske zavesti boriti tudi z znanjem kakega drugega zapadnega jezika, francoščine ali angleščine. Zato naj za naše izobraženstvo velja pravilo, da mora poleg nemščine brezpogojno obvladati vsaj še enega izmed teh dveh jezikov. Pomagati dijaku, da prodre tudi v druga kulturna območja, bodi ena izmed nalog naše srednje šole. Odločili smo se za francoščino, kar je popolnoma prav, saj nam je bližja kakor angbščina. Kako pa vrši srednja šola to svojo dolžnost? Tu zadenemo na vprašanje poučevanja jezikov v splošnem. Na gimnaziji, ki je itak bolj ali manj filološko-historična srednja šola, francoščina učencu zaradi znanja latinščine ne dela posebnih preglavic. Drugače pa je na realni gimnaziji, na tem izbranem primeru zgrešene srednje šole. Ni ne tič, ne miš, ne gimnazija, ne realka, pač pa »univerzalno« vališče za proizvajauje inteligenčnega zaroda. Po mnenju strokovnjakov pa spadajo razni univerzalni aparati edino na tisti kraj, ki je res univerzalen, na — smetišče! Na tem zavodu mučijo dijaka s predpisi kar petih slovnici To je preobremenitev pouka. Z latinščino prično šele v V. razredu. V štirih letih pa hočejo napraviti iz dijaka kar celega humanista. Ne rinite z glavo skozi zid! Se huje pa je, da učijo ta jezik na neka! arih realnih gimnazijah klasični filologi, ki francoščine ne razumejo. Tolikokrat se poudarja, da je latinščina podlaga francoščine in da mora pouk obeh iti vzporedno. Zato naj oba jezika poučuje isti profesor. Saj primernih moči ne primanjkuje. Z latinščino pričnite v I. razredu ali jo pa črtajte, V prvem primeru bo absurd še večji in gimnazija dobi tekmeca; v drugem primeru pa zadenemo na realko. Torej, možje, ki imate potrebno oblast, zagrabite za meč ter presekajte to spako, vir vseli mogočih pritožb, na dvoje I Oba dela zase bosta neprimerno bolje ustrezala svojemu namenu, kakor njuno neprirodno sožitje. Na realki naj bi se poučevali samo trije jeziki: naš, francoski in nemški. Njihov pouk bi se na ta način razmahnil in učenec bi si pridobil več znanja kakor do sedaj, ko nobenega jezika ne more do dobra prebaviti. Se par besed o latinščini sami. Njen pomen Je velik, to prizna tudi najbolj zakrknjen absolvent realke. Potrebna je bogoslovcu, juristu, me-dicincu in drugim znanstvenikom, ki si jo morejo prisvojiti v potrebnem obsegu samo na gimnaziji. Sedaj pa so nekateri pričeli uganjati z njo razne neslanosti. Pripisujejo ji neverjetne in kar čudotvorne moči. Zdi se mi, da ima pri tem veliko besedo zagrenjenost ljudi, ki so osem let pretolkli pri učenju tega jezika in sedaj ne vedo, kaj bi počeli z njim. Posebno radi poudarjajo pomen latinsko slovnice za logično izobrazbo duha Za potrebni in celo nujni pripomoček pri študiju eksaktnih ved. »Univerzalno« sredstvo, seveda! Brez zamere, ampak zopet se mi je pred očmi pojavilo smetišče! Čudno res, da so bili Rimljani vzlic svoji latinščini tako trde glave, da v zna-uostih. posebno pa v eksnktnih disciplinah, niso zmogli niti enega, omembe vrednega imena! Bog ve, kaj vse bi znašli Pitngoras, Aristoteles, Platon, Evklid, da omenim kar počez nekaj največjih duševnih velikanov najgenialnejšega naroda in vsega človeštva, če bi nekoliko pogledali v latinsko slovnico! Se vam zdi ta misel smešna? Verujte mi, inoni tudi! Dn pa pomaga latinščina celo pri pouku materinščine, kakor je zadnjič na tem mestu bilo zapisano, pa smatram za skrajno pretirano in za Norimljane ludi netaktno! Ne pretiravajmo in ne napenjajmo loka, da ne pride do reakcije, kakor pred leti l —e— Misijonska nedelja Cerkev večno mlada Pogled v preteklost Ta dan se cerkev zamisli v svojo preteklost in >iz mraka polpozabe ji vstajajo podobe mladosti«. Svojo zgodovino meri po stoletjih in po narodih. Njene oči so bile takoj že prva stoletja uprte v pogansko noč brez luči, a pogumno je korakala preko rimske zemlje, zasedla vse obale Sredozemskega morja, se zakopala v katakombe kot v strelske jarke, posvetila puščavo Egipta in Sirije z molitvijo in postom, poslala svoje pred6traže v Perzijo in Indijo. Od V. do X. stoletja je prijela za roke germanske narode, šla v Anglijo in Švedsko, na vzhodu pa je zajela s svojim nadnaravnim čarom slovansko dušo. V prvem tisočletju si je Cerkev ustvarila dvoje središč, iz katerih je zavojevala Evropo: Rim in Carigrad. Okrog lota 1000 je bila Evropa krščanska. Tu stopita Cerkvi dva sovražnika nasproti: izlam in grški razkol. Iz arabske puščave se dvigne Mohamed, in kakor je puščava, iz katere ee je porodil izlam, nerodovitna, tako se je izlamska vera kot žgoč peščeni vihar dvignila proti krščanski Evropi in uničila krščanstvo v Prednji Ariji, Severni Afriki in Španiji. Istočasno omahne Cerkvi njena druga roka: Carigrad, ki je šel z vsem Balkanom in Rusijo v razkol. Tn te zgodi čudež večne mladosti Cerkve. Rim je razvil zastavo križa in pozval evropske narode na križarsko vojno proti izlamu. Kralji skoraj vseh katoliških narodov so šli s svojimi knezi in veljaki v borbo za križ in so vrgli takorekoč izlam nazaj v Azijo ▼ UL in 12. stoletju. 2e v XIII. stoletju so misijonarji obšli takorekoč zid izlama in začel zahajati v Srednjo in Vzhodno Azijo med Perze, Tatare, končno v Indijo in Kino. Že 1. 1307 delnje prvi nadškof v Pekingu, frančiškan Janez Montekorvimski. In še v 14. stoletju so sporočili frančiškani iz Azije v Rim, da bi bilo treba 4000 misijonarjev za Azijo. Neukrotljivo hrepenenje Cerkve po rešitvi duš rodi nov načrt: po morju okrog Afrike v Indiji in proti zahodu okrog sveta v Kino. Morjeplovci Henrik, Vašo de Gama, Albukerk in Kolumb so pluli po neskončnih morjih, da bi širili čast božjo in Kristusovo kraljestvo in po novi najdeni poti pride Frančišek Ksaverski v Indijo, na Moluke in stopi 1. 1549 na japonska tla. Na drugo stran proti zahodu pa pluje Kolumb, rekoč pred odhodom kralju Ferdinandu H.: >Ako priplujemo onstran morja v deželo Velikega kana, bo postal res svet krščanski. Tako je odkril Ameriko, gnala ga je misijonska misel. Zdaj n t It, 17. in 18. stoletju pokristjani skoro vsa Amerika: v Petrov hlev je stopila rasa Indijancev. Toda preko Evrope je Sel mrzel val protestan-tSzma in lažiprosvitljenosti, tako da so katoliški in protestantski vladarji zgubili amisel za skupne cilje krščanskega občestva: prepustili so misijanstvo svoji lastni usodi. Nastal je nevaren zastoj. Toda Cerkev se je znova prerodila in se pomladila iz notranjih sil. Ustanovila je posebno>ministrstvo< za misijone: komgregacijo propagande, ki je začela samostojno brez pomoči vladarjev organizirati, urejevati n širiti misijonsko delo. Bližamo se koncu 2. tisočletja in če Cerkev gleda na drugo skoro dopolnjeno mirijado let, vidi zbrano pod svojim okriljem polovico Amerike; trdno je zasidrana po vsem afriškem kontinentu, 7. neizčrpljivo žilavostjo deluje v vseh predelih Indije, Kine, Japonske, udomačila se je v Avstraliji in takorekoč na vseh otokih Tihega oceana ... Pogled v bodočnost Na misijonsko nedeljo se Cerkev zamisli v bodočnost! Obstoji za nekaj ur na svoji poti: vse cerkve, vse oltarje, vBe duhovnike, vse vernike naj ta dan preveva ena sama misel: misijonL Tudi danes kot v prvih početkih je pogled Cerkve uprt v temno noč novega poganstva. Cerkev je dobila tekmeea: brezbožništvo hoče zavojevati prav tako ves svet kakor ona. čez noč je ta antikrist vrgel kot iz nevidnega podzemlja svoje čete brezbožnikov na vse fronte sveta. V Kini, v Indiji, v Afriki, v Oceaniji, v Ameriki in še posebej v Evropi se polagoma oblikujeta samo dve glavni duhovni fronti: eni je veroizpoved: Verujem v Boga in sveto katoliško cerkev, drugi pa: Verujem v materijo brez Boga. V tej perspektivi se danes vrši misijonsko 'delo. Voditelji Cerkve, papeži, so spoznali položaj in so dali geslo: »Ko mislimo, da znaša število poganov še okrog milijarde, nima Naš duh miru... in Nas pretresa glas: »Vpij, ne nehaj, kakor trobenta povzdiguj svoj glas«. (Iz. 58, L) »Število misijonarjev se naj poveča, vsi verniki naj se vpišejo v Družbo za širjenje vere... ves svet naj posluša naš glas in vsi naj pridejo na pomoč dušam ..., ki so še pogreznjene v zmote .. .< Ustavimo se za hip pri svojem vsakdanjem delu in čujmo ta glas. Svet je danes tako zaposlen z mednarodnimi zapletljajl in domačo krizo. Evropa je pozabila na svoje mladostne ideale. Cerkev se v večni mladosti dvigne s prvim ognjem v duhovni boj in vzklika: Niti ena duša se ne sme po-gubiti po naši brezbrižnosti, niti eden misijonar ne sme omahniti v svojem delu zaradi pomanjkanja sredstev. Z isto skrbjo misli zdaj Cerkev na Eskime v huronskem zalivu, na akademike v Tokiu, na zamorce ob reki Kongo. Prav zdaj, ko nas tarejo duhovne in telesne nadloge v Evropi, nas vzpodbuja Cerkev k zavesti, da smo skrivnostno Telo Kristusovo in da moramo kot nekdaj naši pradedi proti Rimljanom, mohame-dancem za vsako ceno zmagali v borbi za dušo poganski hnarodov. Preprosto je ge.slo Cerkve: Storite to, kar je storila uboga delavka Pavlina Jaricot. Cerkev si noče sama izmisliti nove organizacije v pomoč misijonstva, pač pa si osvoji zamisel proletarske mladenke: vsak teden 25 par, vsak mesec dinar za misijone. Kdo? Vsi brez izjeme. Karkoli si Cerkev osvoji, postane veliko in veličastno. Tako je tudi Družba za širjenje ver postala najveličastnejša, najvesoljnejša organizacija: vsi verniki naj vstopijo. ' Tudi mi Slovenci? Vpisali se bodo mnogi, mnogi če bodo mnoge nove Pavline delovale med nami. Gg. župniki in dulovniki naj verujejo v to organizacijo in naj izberejo mnogo takih, ki bodo od 10 oseb redno mesečno pobirali misijonski dinar. Iz Tihega oceana se dvigajo novi otoki in morila nekdaj kontinenti, gradijo jih tiho, pod vodo milijarde koralnih živalic. Milijoni vernikov naj gradijo s svojim dinarjem nove duhovne kontinente, da bo zavladal povsod in vsikdar dušam Kristus Kralj. Pr. K.: Gospod, pokliči delavce! Stoletja, tisočletja so za uami. Številni narodi so nastopili, človeštva zgodovino m gradili in svojo lastno pot pot temfe in pot zablod hodili. In ko so tavali v kraljestva smrti in ko iskali »o resnice, luči, je v sredo vrveža noči posvetil dan ... in ii betlehomskih je poljan razlil svetlobo svojo do širnih horizontov kot mdrja ocean. Na pot teme in pot zablod je svetil dan ... Načrti božji so se izpolnili, človeštva koprnenje ublažili. Nastopil On je — Resnica, Pot, Življenje — da združil t Bogom bi vse narode in upostavi veliko kraljestvo, kraljestvo Loči božje ... Iz kraja v kraj je hodil in slehernemu, ki v temi je blodil ljubezni je besedo dal. Nato izmed učencev je poslance zbral. poslance, pionirje, misijonarje, ki naj uresničujejo Njegov načrt. preganjajo temo in greha smrt Po širni zemlji so se razkropili, številne množice učili, r kraljestvo božje jih vodili. In dane« vidim« jih vse na dein, v Očeta, Sina, Sv. Duha imenu krščnjejo ogromna ljudstva: v puščavah S&hare, v pragozdih Indije, na krajn Azije otokih Jave, Sumatre do daljne tja Avstraliie, ob rekah Nila, Zima na Jadranu MeaeCne cene od oktobra do nprila tOOO—1200 din Onim, ki potrebujejo odmora in želijo izogniti se zimi, nudi Pension „NA DA" v Splitu — Bačvice najugodnejše bivališče. Krasna, mirna lega, velike, čiste in zračne sobe. Popolna domačnost Konga, Uigra, da rešijo ovčiee božje in močvar budizma, islama, konfucionizma in brainanizina, šintoizma, in širnim zemljam vzklijo seme Resnice ene ... Zares so naši misijonarji kraljestva božjega klicarji! In mi? Telesa Kristusovega smo udje, sinovi velike družine — Cerkve, v občestvu njenega poslanstva, v poslanstvu božjega misijonstva. Ogromna njena stavba se dviguje, ves svet jo vidi, občuduje, a še premajhna je, ker — Žetev je velika... Za nas je žetev — prevelika! Gospod, pokliči delavce! Imamo druge še ovci, ki tudi morajo na božje pašnike. Gospod pokliči delavce 1 Zakaj milijoni in milijoni še ječe, duha teme okovi jih teže ... Gospod, pokliči delavce t svoje vdlike vinograde!... Vsem nam pa, ki ni dano, da Luč bi novo nesli t puščave Sahare, v pragozde Indije, otoke Jave, Sumatre, ob rekah Nila, Konga, Nigra, čez širni ocean v Aljasko, Kino rn Japan, vsem nam pa razsvetljenja daj Gospod, da vsi spoznamo pravo pot misijonstva, ki je Cerkve rast, da vsi priznamo Kralja Večnega oblast. Njegov načrt — vesoljni mir, da ena čreda bo in en pastir... Misijonska Afrika V Afriki je še 100 milijonov zamorcev, ki še niso okuženi od islama, ki bi pa hoteli zamenjati rvoje praznoverje z višjo vero. Izbirali bodo med kričanstvom in islamom, če jih ne bo prej zajel komunizem. Zato sveti oče poziva k posebni molitvi, da bi se za Afriko našla potrebna sredstva za zgradbo številnih šol in bi se več mladih ljudi posvetilo misijonskemu delu v Afriki. Največja ovira za misijonarje so domači čarovniki, ki strahujejo narod z bajkami o maščevalnih duhovih. Sestra domačinka ima šolo za otroke Basuto v Južni Afriki. Hotentoti so posebna rasa Južne Afrike. Okrog 60 sester se trudi s poukom in vzgojo Hotectotov. Zdi se, da je ta Hotentot precej nezaupljiv in nedostopen besedam sestre. Sestre negujejo bolnike in obiskujejo siromake med Hotentoti. Pigmejci so raztreseni po pragozdovih Osrednje Afrike. Beli očetje so otvorili v pragozdovih posebne šole za njihove otroke. Ta čarovnik iz Nigerije bi lahko trvedel novo modo za kravate v svet: par živih kač mu visi okrog vratu. V Etiopiji je doslej 15.000 katoličanov. Že v 4. stoletju se je pojavil katolicizem v Etiopiji, a v 5. stoletju se je Etiopija ločila od Rima. L. L.: Pomen slovenskih misijonarjev za slovensko domovino Misijonska nedelja, misijonski praznik .. . Gotovo nihče tako željno ne pričakuje tega velikega dne kot ravno oni, katerim misijonsko delo pomeni polno vsebino njihovega življenja — misijonarji. Lahko razumemo, zakaj: v duhu gledajo milijone v molitvi združenih katoličanov vsega sveta, ki bodo njihovemu delu izprosili obilo novih božjih milosti, tako bistveno potrebnih za uspešno delovanje —; gledajo milijone vdovinih darov, o katerih vedo samo oni in pa Bog, koliko so vredni —; gledajo končno ono peščico mladih duš, ki se bo ta dan odzvala božjemu klicu in stopila na prav tisto svetlo pot, katero so pred leti sami izvolili in nastopili, na sveto misijonsko pot. Gledajo in se vesele — ali pa žaloste. Seveda je vsako oko predvsem uprto v domačo zemljo. Saj to je zemlja, ki ga je rodila in ljubila, katera ga je Bogu darovala, ko ga je poslala v tujino, iskat duš in jih reševat. Saj to je njegova domovina, ki inu je ob odhodu tako zatrjevala, da ga nikdar ne bo {»zabila, ampak ga bo še vnaprej iz dalje ljubila in mu v tej ljubezni tudi pomagala. Kakšen je danes pogled naših slovenskih misijonarjev na domovino in na nas? Gotovo bolj vesel kot pred 20 leti. Toda slovenski narod se kot celota skoro še premalo zaveda, kaj vse mu pomenijo njegovi misijonarja. Ni tu prilika, da bi na dolgo ln široko razpravljali o tem, vendar naj na veliko važnost in pomembnost naših misijonarjev za slovenski narod, iz katerega so izšli, vsaj z nekaterimi dejstvi opozorimo. Naši misijonarji se bore na bojni fronti Kristusovi kot zastopniki vsega slovenskega naroda! Ekonomija božje Previdnosti je ta, da vsak narod, ki je že sam postal deležen Kristusove blagovesti, le-to oznanjuje naprej onim narodom, katerih do-tedaj še ni dosegla. Dolžnost hvaležnosti do Boga in ljubezni do bližnjega je to oznanjevanje! Nosilci te dolžnosti pa so prav misijonarji, ki jih narod, čeprav bi jih tudi doma potreboval, vendarle iztrga iz svoje srede in jih žrtvuje v nje izpolnitev. In tako so misijonarji zastopniki vsega naroda in kot taki narodu v nadnaravnem oziru ne samo koristni, ampak naravnost življenjsko potrebni, saj so izpolnjeval« bistvene dolžnosti z ozirom na Boga in na bližnjega. Naši misijonarji so zato s svojim delovanjem tudi vir neizmernih milosti za slovenski narod, ki ga zastopajo. Ze samo vestno izpolnjevanje te naše misijonske dolžnosti nagne božjo dobroto k bogatemu plačilu, neprestani trudi in napori misijonarjev pa nam prikličejo iz neba še poseben božji blagoslov. Tudi hvaležne molitve vseh onih duš, ki smo jim po naših misijonarjih pomagali priti do otroštva božjega in se iztrgati iz satanove sužnosti, bodo nas in našo domovino vse življenje zvesto spremljale. Uvaževanja vreden je tudi pomen naših misijonarjev za nas v naravnem ozirn. 0 tem nas prepričevalno pouči dejstvo, da celo one vladne oblasti gotovih evropskih velesil, ki doma delovanju Cerkve in duhovščine niso baš naklonjene, misijonarjem svojega earoda nudijo ne morda samo vso svojo moralno oporo, ampak tudi veliko in redno gmotno pomoč! Nič se ne bomo temu čudili, če pomislimo, da so ravno misjonarji tisti, ki s svojim nesebičnim iu požrtvovalnim delom med domačini tujih dežela, e katerimi lomijo svoj, mnogokrat s solzami prepojeni vsakdanji kmh, ustvarjajo med ljudstvom in tudi pri oblasteh o svojem narodu kar najlepše in kar najugodnejše mnenje. In po pravici: saj narod, ki pošilja v velikem številu mednje tako požrtvovalne svoje zastopnike, ne more biti slab, ampak mora j>ač biti v jedru tudi sam velikodušen in plemenit. Naši misijonarji so v tem oziru za naš mali slovenski narod še posebno pomembni, ker »o ravno oni domala edini njegovi predstavitelji v mnogih deželah širnega sveta. Že v prejšnjem stoletju, ko smo bili kot narod še bolj nepoznani kot smo sedaj, je vendarle prodrl v kulturni svet glas o ljudstvu, ki je dalo krščanstvu dva tako znamenita misijonarja, Barago in Knoblehar- Provost, misijonar, opominja glavarja Pigmej-cev Batva, naj pošilja otroke v šole. Utroci rajši letajo po gozdih za divjimi čebelami kot bi hodili v šole. Misijonar da malemu Etiopcu prvi pouk o očenašu, ki pa dela njegovi glavici precej težav. Trbovlje Fantje se gibljejo. Ob zelo lepi udeležbi se je v nedeljo vršil živahen občni zbor tukajšnjega fantovskega odseka. Krepko so se razvneli tudi okoliški fantje in bo vsaka vas imela svoj odsek. Zimski čas hočejo porabiti za učenje in vežbanje, da bo tem lepši skupen nastop prihodnje leto. Prvi javni nastop — akademijo — pa bodo priredili že v mesecu decembru. Milnice so izginile. Občina je pred par meseci vpeljala to reč. Bil je splošen odpor proti njim, ker so največ sitnosti povzročale mnlemu človeku. Tisti, ki so pa na zadevo gledali z gospodarskega stališča, so ves čas najjovedovnli veliko škodo za občino, ki bo veliko denarja po nepotrebnem proč zmetala. Sedaj so pa gg. na občini vse ukinili, ker so videli, d« so stroški trikrat večji ko dohodki. Ostala je le še »leteča kontrola«. Čim prej bo tudi ta letela, tem bolje. ja, in že tedaj so nas blagrovali in zavidali zanju. Velik je torej pomen naših misijonarjev za naš narod in našo širšo domovino Jugoslavijo. Še večji bi bil, če bi jih bilo več. Nam, ki smo tako čudno navajeni biti z malim zadovoljni prav tam, kjer bi z lahkoto tudi več dosegli, se številka 75 (toliko je približno danes po vsem svetu naših misijonarjev-duhovnikov in neduhovaikov) kar lepa in visoka zdi. Toda, če se primerjamo z drugimi narodi, n. pr. s Holandci, ki jih je komaj še enkrat več kot nas Slovencev, pa imajo tridesetkrat več misijonarjev in misijonark kot mi, vidimo, kako daleč smo še za njimi, čeprav naše katoliško življenje na splošno ni dosti slabše kot njihovo. Kaj je potem vzrok naše zaostalosti v tem pogledu? Morda revščina in ubožnsot našega naroda? Nikakor! Saj ne gre tu za to, koliko denarja za misijone zberemo, ampak koliko ljudi žrtvujemo. Misijonski jjoklici ne zavise od denarja I Vzrok pa je v tem, ker ne pojmujemo pravilno misijonske dolžnosti 1 In tako celo opažamo žalostno dejstvo, da je več sinov in hčera našega naroda sledilo satanovemu klicu in šlo razširjat komunistični brezbožni evangelij, da, zanj celo umirat (n. pr. v Španijo), kakor pa jih jo sledilo božjemu klicu, razširjat in oznanjat Kristusov sveti evangelij. Čas je že, da se v polni meri zavemo velike naše misijonske dolžnosti, ki smo jo dozdaj le preveč v kot potiskali in pozabljali. Spominjamo so predvsem naših slovenskih misijonarjev in misijonark in jim pomagajmo z molitvijo, darovi in posebno z novimi mladimi močmi. Tako bo vsako leto na ta veliki misijonski dan njih pogled na domovino bolj radosten — in solza žalosti ee bo vedno bolj spreminjala v solzo veselja... Danes vsi na misijonsko proslavo! Mladina ob pol U. dopoldne Širša javnost ob 8, zvečer Nova frančiškanska dvorana Velika cestna dela na Doleniskem: Modernizacija ceste Ribnica-Brod Za 8 milijonov din popravil - Prvi modernizirani odsek v Sloveniji Zanimiva gradbena dela - Tunel na cesti Kdor se je kdaj vozil z avtobusom na Sušak, se prav gotovo živo spominja romantične poti, ki vodi iz Ljubljane mimo Škofljice na Turjak, Velike Lašče in čer, Ribnico ter Kočevje do Broda na Kolpi. Pokrajinske lepote te ceste je morda sem ter tja zmanjševal le strah, ki je prav gotovo vzbudil v slehernem neprijetne občutke, ko je moral voditi šofer avtobus s prav občudovanja vredno spretnostjo po ozki in po strmih klancih se spuščajoči cesti. Ker je pa ta ceata za sedaj naša najbolj prikladna zveza s Sušakom, je razumljivo, da je deležna vedno večjega prometa. Zato je bilo prav, da so njeni najslabši odseki prišli med prvimi na vrsto za modernizacijo iz sredstev tako imenovanega milijardnega fonda, katerega je od- ' ' j-1 spfcif»ttJHBHp^ i ^ * > * m.*«,livss nično vrste pasovi črne in bele barve. Ker je bila cesta povsod, kjer je bilo to potrebno, zadostno dvignjena, je tudi za vedno zavarovana pred povodnjimi. Zamakanje cestnega nasipa pa preprečujejo številni propusti, ki bodo ob povodnji odvajali vodo na nižje ležeča zemljišča. S tem, da so bila na tem odsekn končana vsa gradbena dela, smo dobili ▼ Sloveniji prvi modernizirani odsek ceste, ki je bil napravljen na stroške velikega milijardnega posojila za javna dela. Hkrati nam ta cesta jasno kaže, da se modernizacija naših cest izvršuje sodobno in našim prometnim razmeram odgovarjajoče, tako da bo odgovarjala tudi Se čez desetletja, pa naj se v tem času motorni promet razvije pri nas kakor hoče. Na odseku Krkovo-Fara bo šla nova eesta po stranski dolini mimo vasi Fare. Sla bo po zanimivem svetu in tudi čez globoko grapo v visokem nasipu. Na levi vrh visokega nasipa, v sredi 38 ni dolgi propust, pod katerim gre tudi poljska pot. Nad propustom bo nasip visok nad 10 metrov. Kočevski odsek čaka na most ločil ministrski svet za izvršitev velikih javnih del. Slovenija je iz tega fonda dobila sicer le 33,500.000 din za modernizacijo državnega cestnega omrežja pri nas, vendar je od te vsote odpadlo 8,500.000 din za modernizacijo ceste Ljubljana— Urod na Kolpi. Dobrih 82 km dolga cesta s temi denarnimi, sredstvi seveda ni mogla biti vsa modernizirana, in končno to tudi ni bilo nujno potrebno. Do Velikih Lašč je eesta prav dobra. Slabša, nepreglednejša in ožja je na odseku od Velikih Lašč do Ortneka, odkoder je do Ribnice zopet za spoznanje boljša. Vsekakor pa je najbolj kričal po popravilih iu modernizaciji del ceste od Ribnice do Broda na Kolpi. Za popravilo tega odseka se je posebna komisija ministrstva za gradbe potem, ko je pregledala cesto, tudi odločila. Izbrala je 4 odseke, za katere je tehnični razdelek napravil moderne načrte, in sicer za cesto med Ribnico in Dolenjo vasjo, Kočevjem in Dolgo vasjo, nadalje preložitev ceste med vasjo Brigo in Banjaloko in Krkovim in Faro. Ze lani je izlicitiralo gradbeno podjetje Slavec iz Kranja odsek Ribnica—Dolenja vas za 1,542.000 din. Popravila ostalih 3 odsekov je izlicitirala »Stavbna družba« iz Ljubljane, in sicer odsek Kočevje— Dolga vas za 1,208.000 din, odsek Briga—Banja-loka za 035.000 din, odsek Krkovo— Fara pa za 2.848.000 din. Obe podjetji sta lani na jesen začeli z gradbenimi deli že na vseh odsekih, letos spomladi pa so z delom nadaljevali. V Ribnici je dovršena modernizacija V letošnjem letu so gradbena dela na vseh Plirih odsekih lepo napredovala, pri čemer je bil odsek Ribnica—Dolenja vas popolnoma dograjen. Modernizirana cesta od Ribnice do Dolenje vasi je dolga 4300 m. Človek si skoraj ne more misliti, ko jo vidi sedaj tako lepo urejeno, kako strašna je bila pred nekaj leti. Na tem odseku stara cesta namreč ni imela kamnitnega temelja in je bila zato vedno vsa razdrta, polna kolesnic in kotanj. Ponekod je bila tudi izredno ozka, saj je merila komaj do 4 m v širino. Imela je tudi nekaj nepotrebnih ovinkov ter je hjla glede na zemljišče, po katerem je šla, na mnogih krajih prenizka, tako da jo je voda ob povodnjih preplavljala. Modernizirana cesta, na kateri so bili izravnani nepotrebni ovinki, je sedaj široka 0 m, kar se še posebno pozna v Ribnici in Dolenji vasi. Temeljni tlak ceste je bil povsod zgrajen nanovo. Tako za temelje, kakor tudi za izdelavo zgornje plasti cestišča so uporabili odporni kamen, za katerega so načeli nov kamnolom Pod stenami, 4 km pred Ribnico. Kamen, ki so ga lomili v tem novem kamnolomu, je po svoji trdnosti prav tako dober kakor znani apnenec z Verda. Potem, ko so bili popravljeni in zgrajeni temelji, zravnani ovinki ceste, so obdelali še njeno površino po makadamskem načinu. Na debelo plast grobega gramoza, s katerim so pokrili cestni tlak, so nasipali vedno drobnejše plasti in jih sproti zvaljali. Tako je novo utrjena cesta končno postala gladka kakor miza. Modernizirana cesta je obdržala svoje ovinke le ob starih mostovih, ki jih je bilo škoda opustiti. Preložitev mostov bi zahtevala namreč še nove velike stroške. Moderno zunanjost ceste, ki s svojo premočrtno izpeljavo in gladko napeto površino na-pravlja najboljši vtis, povzdigujejo lepi in močni betonski odbijači, ki se na obeh straneh ceste vrste v lepem redu. Njihova zunanjost kaže jasno, da je ta cesta sposobna tudi za hitri promet. Vsi odbijači imajo namreč v zgornji polovici svoje višine 15cm široke Črne pasove. S tem spominjajo na avtomobilske ceste v tujih državah, kjer so odbijači zaradi preglednosti ceste dvobarvni. Pomen barvanja odbijačev je zelo važen, ker se ponoči bela barva odbijačev izvrstno loči od črnega pasu, kar služi avtomobilistom za orientncijo. v kakšni smeri se cesta nadaljuje. Ta način označevanja smeri ceste je še prav posebno poudarjen pri mostovih, čez katere gre cesta v ovinku. Vsa dolga in deloma kriva ograja mostov je zgoraj označena s širokim pasom, v katerem se naizine- Nadaljnji kos ceste, ki je v glavnem bil tudi že temeljito popravljen, je dolg 4.5 km in gre od Kočevja do Dolge vasi. Tudi na tem odseku se modernizirana cesta v splošnem drži dosedanje smeri, dobila je seveda povsod kamnat, soliden temelj ter je bila razširjena na G m. Z modernizacijo tega odseka so začeli nekako tam, kjer se od glavne ceste odcepi pot na postajo v Kočevju, Ob odcepu poti v vas Mahovnilt pa je napravljala" stara cesta oster ovinek, ki so ga sedaj v dolžiui 150 m preložili in tako ublažili. Skozi Kočevje mora že zaradi obstoječih hiš iti modernizirana cesta ves čas v stari smeri. Prav tako ni bilo mogoče v Kočevju povsod razširiti cesto na 6 m ter je ostala res huda ožina med gradom in hišo dr. Arka. Ob cesti so skozi Kočevje zgradili na obeh straneh tudi po pol metra široke bankete za pešce. Nekako v sredi med Kočevjem in Dolgo vasjo so tudi ublažili na 200 m dolgi progi nerodni ovinek, ki je prej onemogočal preglednost ceste. Največje spremembe pa je dobila modernizirana cesta v Dolgi vasi. Dočim se je stara cesta ob vstopu v vas takoj, ko je šla čez most nad Rinžo, ostro zavila v obliki črke »Sc ter šla tako po ozki cesti med hišami naprej, so novo cesto popolnoma preložili. Modernizirana cesla se temu neprikladnemu ovinku izogne tako, da gre, še preden pride do sedanjega mostu, v 100 m dolgi ravni črti naprej ter se šele na koncu ovinka zopet priključi na staro smer ceste. Ker bo dosedanji most čez Rinžo za novo preloženo cesto neuporaben, bo treba zgraditi za preloženo cesto nov 15 m širok most, za katerega je že razpisana peta licitacija. Ta most je v glavnem tudi edina ovira, da ni mogoče dokončati tega odseka, ki je v glavnem že moderniziran. Med Brigom in Banjaloho Se bolj zanimiva so gradbena dela na odseku med vasjo Briga in Banjaloka. Dosedanja cesta, ki veže Brigo in Banjaloko, je ponekod izredno ozka in gre v vijugah po strmih klancih doli in gori. Tako se dvigne iz vasi Brige v 300 m dolgem ovinkastem klancu za celih 18 m. V nadaljnjih 800 m ceste pa pade zopet v strmih vijugah za 40 m ter se nato v naslednjih 400 m zopet dvigne za 22 m. Vse te klanee in protiklance bo izločila nova cesta, ki jo grade sedaj v dolžini 1900 m na južnozahodni strani stare ceste. Preložena cesta bo seveda 6 m široka, temeljito tlakovana in površinsko prav tako obdelana, kakor že modernizirani odsek pri Ribnici. Najprej bo v 1100 m dolgi progi položno padla za 14 m, nakar se bo v drugem 7f>0 m dolgem delu zopet dvignila za 12 m in priključila na staro cesto. Vse krivine nove ceste so blage, poleg tega pa je cesta na ovinkih še razširjena. Stavbna družba, ki izvršuje to preložitev, zaposluje pri tem po potrebi od 90 do 130 delavcev. Glavna zemeljska dela so že opravljena, saj je od 30.000 m' izkopa odkopanih že 22.000 ni"'. Delavci — sami domačini — opravljajo sedaj v glavnem tlakovalna dela ter zidajo ponekod potrebne oporne zido"e. Nova smer ceste gre po lepem svetu in je ne samo prometno, ampak tudi pokrajinsko zelo posrečena rešitev za modernizacijo tega odseka. Prav mogoče je, da bo ob količkaj lepem vremenu eesta dograjena še pred zimo, s čemer bi bili dokončani kar trije odseki dolenjske ceste. V dolino Kolpe Najlepša preložitev pa se gradi sedaj med vasjo Krkovo in Fara. Stara cesta se spušča v nad 1 km dolgem klancu 100 m globoko do vasi Fare ob Kolpi. Kdor se je vozil po tem klancu, ga je gotovo obšel strah, ko se je zibal avtobus ob vijugasti strmini nad prepadom. Tudi najbolj pogumne je na tem klancu obšla neprijetna misel, kaj bo. če popustijo pri avtobusu zavore. Vsa preložitev bo izločila dva in pol kilometra stare ceste. Ker bo pa nova cesta šla v druci smeri in neprimerno bolj položno, bo seveda precej daljša ler bo merila jireložitev 3300 m. Na koncu vasi Krkovo, torej tam, kjer se začne stara cesta strmo spuščati v dolino Kolpe, se odcepi nova eesta, ki gre po 800 m dolgi dvojni serpentini, ki ima samo 5% padca. Na tem delu je zlasti pri gradnji cestnih nasipov pri novih serpentinah hudo nagajala plazovitost zemljišča. Ze parkrat so se nasipi posedli in jih je Stavbna družba morala na novo nasipati. Prvo koleno serpentine seče pri tem staro cesto v skoraj pravokotni smeri in tu je mogoče videti, kako huda je strmina stare ceste v primeri s položnostjo nove preložitve. Pri 1200 m dolžine seka nova cesta že drugič klanee stare ceste, nato pa zavija proti severozahodu ter se drži pobočij gričev, tako da ne dobi nepotrebnih klancev. S tem se seveda popolnoma oddaljuje od stare ceste in zavija v stransko dolino, kjer zavije nad mlinom v Grbcu v pobočje strmega hriba. Potem gre v smeri proti jugozahodu ter se priključi na staro cesto na koncu vasi Fara. Dočim so zemeljska dela v prvi dvojni serpentini že končana in sedaj tlakujejo temelje ceste, morajo v drugi polovici opravljati še velika zemeljska dela. Preden bo zavila eesta v stransko dolino, bo šla po ostrem in strmem grebenu. Ker bi bil ovinek po tem grebenu prehud, bodo na cesti pod grebenom izvrtali 22 m dolg tunel, ki bo tako ublažil ovinek ceste na tem mestu. Malo naprej so zgradili nad potokom, ki gre čez studenec, ki pada v strmih kaskadah po grapi, železnobeton-ski most. Tu so odkopali velike množine lehnjaka, ki se je v teku let izločil iz vode. V nadaljnji smeri odkopavajo iz strmega pobočja velikanske množine kamenja, tako da bo cesta šla vprav vsekana v strme kamnitne stene. Takoj za tem pa prehaja cesta v 15 m visoki nasip, ki ga zahteva stranska grapa. Na dnu nasipa so morali zgraditi 38 m dolg propust, skozi katerega vodi tudi gozdna pot. V svojem nadaljevanju cesta med izkopi in nasipi polagoma pada ter se priključuje na staro cesto. I ' f ■ • ' n | fr- v- - ^pšisj; ■ Modernizirana cesta Ribnica—Dolenja vas. Na tem odseku je poleg zemeljskih del treba izvršiti tudi številna gradbena dela. Poleg že omenjenega mostu je bilo treba zgraditi še 21 pro-pustov, ki so skoraj že vsi zabetonirani. 22 m dolgi tunel so začeli pred kratkim vrtati. Glavne težave pa povzročajo podjetju neugodne razmere na zemljišču, saj je skoraj nad 2 km nove proge v škriljevcih in deloma plazovitem svetu. Na tem odseku dela po potrebi 380—450 delavcev Stavbne družbe, pri čemer so vsi delavci večinoma iz okolice in sosednjih okrajev. Le nekaj tlakovalcer in minerjev je iz Like. Na tem odseku bo treba vsega skupaj odkopati 65.000 m' zemlje in kamenja. Doslej so že odkopali 60.000 m*, tako da bodo zemeljska dela tudi v drugi polovici ceste kmalu opravljena. Za beton so porabili na tem odseku že 30 vagonov cementa, čeprav je bila dobra tretjina delavnih dni v letošnjem letu deževna, kar je vsa dela precej zavlačevalo. Delavci so se ob začetku gradbenih del hranili večinoma na kmetih, sedaj imajo pa že štiri skupine delavcev svoje lastne kuhinje. Podjetje je pri tem pomagalo delavcem in jim dalo les za zgradbo kuhinj, dočim je šefinženjer podjetja na tem odseku, ing. Trenz, iz svojega žepa plačal kuharja. Kuhinje vodijo delavci v lastni režiji ter dobe celotno skrbo in 1 kg kruha na dan za 7 do 9 din. Prihodnje leto bo tudi ta v resnici znameniti odsek dokončan in kdor se bo vozil po novi cesti skozi slikovito pokrajino, bo imel pač vse drugačne užitke, kakor doslej, ko se je v strahu vozil po strmini proti Kolpi. Kršbo Posli bivšega gospodarskega odbora v Krškem. Mesto Krško je lastnik več zemljiških parcel ter štirih hiš. Vse mestno premoženje npravlja že od nekdaj vsakokratni izvoljeni gospodarski odbor. Ker pa je bila pod prejšnjimi nasilnimi in koruptnimi režimi tudi krška občina v rokah JNS, je razumljivo, da so tudi to važno gospodarsko institucijo spravili pod svojo blast. Kako pa so gospodarili s tujim imetjem, je nazorno pokazala revizija, odrejena po banski upravi v Ljubljani letos februarja meseca, i Revizija ni odkrila le skrajne nerednosti in malomarnosti pri poslovanju, temveč tudi poneverbe v znesku nad 50.000 din. Ta vsota pomeni v današnjih časih, zlasti za podeželsko ljudstvo, naravnost veliko premoženje in je razumljivo bilo ljudstvo ogorčeno ter po pravici pričakovalo, da bo nadzorna oblast dala javnosti tudi v tej umazani zadevi popolno zadoščenje. Res so bili tedanji člani gospodarskega odbora od banske uprave razrešeni in hkrati imenovan nov odbor, kar je naše ljudstvo z veseljem pozdravilo, pričakuje pa, da se da zadoščenje pravnemu čutu poštenosti. Nihče ne zahteva maščevanja — kar je zlasti pri JNS-arjih zelo v časti — nikakor pa se ne more molče preiti preko namenoma izvršenih poneverb, za katere zahteva javnost, da se ji da materialno in moralno zadoščenje. Krivci, ki so sicer zelo poznani in »narodni«, se že gibljejo v sladki zavesti, da je zadeva pozabljena in da so dosegli svoje. Ljudstvo pa te zadeve noče pozabiti in ne bo prej mirovalo, dokler ne doseže za te politične mogotce JNS-arjev zaslužene kazni. rr vi* Trzic V deželo polnočnega solnca nas bo popeljal v jx>nede!jek na tretjem prosvetnem večeru g. prof. Janko Mlakar. Igralska sezona na Skali ee prične drevi z narodno igro »Zlatorog«. Cujemo, da je prosvetno društvo pridobilo letos nove moči za igre in bomo že pri prvi predstavi iznenadeni s še novimi pripravami na našem obširnem odru. Vlomlici tudi v tržiškem kotu ne mirujejo. Konec junija eo skušali vlomiti v tržiško župni-šče, a sta jih pregnala pes in luč. Vlomili eo pa nato pri sosedu v Kokovnici in odnesli velik plen. V noči od srede na četrtek so pa vlomili v župnišče v Križah in preiskali vso kuhinjo in sosednjo sobo. Iskali so predvsem denar, ki ga pa niso dobili in in so zato odnesli nekaj drugih stvari. Za slovo so pa župnišče zaklenili od zunaj, da zjutraj še takoj vrat ni bilo mogoče odkleniti. V sobi, kjer eo gospodarili vlomilci, je spal pastir, ki jih pa ni slišal fn se nanj tudi niso ozirali. Radio Programi Radio Ljubljana i Nedelja, u. oktobra: 8 Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — 8.15 Pronos cerkveno glasbe Iz franS. cerkve — 8.45 Verski govor (g. prior Valerian Učak) — 9 Cas, poročila, sporni — 9.IS Koncert: sodelujeta Kvartet rogov In Cimermanov trio — 11 Otroška ura: iDoset-nica«. (Skupina ge, Vide Juvanove) — 11.30 Opoldanski koncert: Itadijski orkoster in tonorist zagrebške opere g. Jožo Gosti« — 13 pas, vreme, spored, obvestila — 13.15 Šopek veHelih napevov (plošče) — 17 Pronos mednarodnega koncerta za Nizozemsko Indijo — 17.3(1 Kmet. ura: Izboljšanje občinskih oziroma okrajnih paSnikov (g. ini. ttudo Lah) — 18 Operni Srartel — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nao. nra: Vojni dobrovoljec Ivan GoHar (Anton Gmajnor, novinar) TJubl.|ana — 19.50 Slovenska nra: a) Koro&ke narodne, priredil A. Negelo, poje St. Jo. kohski oktet, h) Paberki Iz koroSkr. utrakvtstične Sole (g. Vinko Moderndorfer) - '20.30 Koncert: gdč. Majda LovSetovn tn Radijski orkoster — 32 Con, vreme poročila, spored — 2115 Instrumentalni dueti — orglice in harmonika (gg. I>otan Franoe In Stanko Avgust). Drugi programi > Neilrlje, 24. oktobra: Relgrad: 20.10 Srbski večer: 31.30 Orkestralni koncert: 22.211 Violončelo; 22.45 Plesna glasba — Zagreb: 20 Stagerji; 21 Pihala; 22.20 Mando-linistlfinl kvartet — Dunaj: 19.35 Violončelo ln klavir; 20.05 Od Strani«« do Leoharj«; 21.35 PloSče; 22.30 Ples nn glasba — IhntimpeSla: 19.40 Opereta; 22.10 Jazz- 23 Ciganska glasba - Trst-Mtlan: 17 Orkestralni koncert; 'JI Drama .Vstajenje« (po Tolstem) — Mm-Bari■ 21 Igra; 21.30 Izbrano glasba; 22.40 1'losnn glasba - Prana: 10.10 Opera .Pallhor.; 20.05 Instrumentalni kon-eort — herlin: 20 Mozartova opera «T7grnhitov v Se railu — Hamburg: 20 Narodni konenrl _ 19.15 VVagnerjova onern •T«nnhilu«er- - tlouakovo- "0 Verdijeva opera »Ulgotettn, — Bemmilnstnr: 20 Svan-du iludali, opereta — StramsboHrg: 21.4,-, Alzaški večer. Ljutomer V nedeljo, dne 24. oktobra, bo v dvorani Katoliškega doina v Ljutomeru ob pol 4. popoldne proslava 20 letnice smrti dr. Jan. Ev. Kreka. Prosvetno društvo bo otvorilo gledališko sezono z dr. Jan. Ev. Krekovo igro v treh dejanjih »Tri sestre«. Pred igro bo govor o življenju Kreka in o njegovih zaslugah za Slovence. Domači pevski zbor bo tudi zapel nekaj lepih pesmic. K tej proslavi Prosvetno društvo prav vljudno vabi k obilni udeležbi 1 Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Rastlinska prehrana. Časovne in življenjske razmere nas silijo, da se čim bolj obračamo od same mesne prehrane k rastlinski. Marsikatero bolezen ali prerano 6inrt moramo pripisati napačni prehrani. To potrjujejo razni tdravniki in znanstveniki, ki so potom preiskav in slučajev iz svoje prakse dognali, da je današnji način naše prehrane za človeški organizem škodljiv. Cim več rastlinsko — presne — hrane dobi naše telo, tembolj bo odporno škodljivim vplivom napačne prehrane. Po drugih deželah se je ta način prehrane že močno udomačil. Slovenci pa smo dobiLi tako knjigo šele pred par leti pod naslovom: »Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih«. Priredila je knjigo Štefanija Humekova, učiteljica gospodinjstva v Ljubljani, po spisih dr. med. Bircher-Brennerja in po zbirki kuharskih zapiskov ge. Brupbacher-Bir-cherjeve v Zurichu. Ima 224 strani in stane nevezana 30 din, vezana 40 din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1GSH „Blaupunkt", „Sachsenwerk", „Ingelen" Čudili se boste kaj dandanes zamore tehnika, ako poslušate naše radio-aparate »Tehnik" J.Baniai LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA CESTA 20 Fsrsa restavracija se odda takoj v najem radi preselitve. V poštev pridejo sami boljši strokovnjaki, Id odkupijo vse premičnine. Dobra eksistenca, na prometnem mestu. Dopise upravi »Slovenca« Maribor pod »Izredna priložnost« 1730. laborant-kemlk za topilni laboratorij se išče Ponudbe na: Propaganda a. d. preje Jng. Rudolf Mossc a.d., Beograd, poštni predal 409 pod »819«. Priporoča se špecijalna mehanična delavnica za popravilo koles, šivalnih strojev, uramofonov, otro-kih vozičkov, pokromanje, poniklanje in emajliranje. Izvršuje . _ Justin GustiRCiC, Maribor Tattenbachova ulica, nasproti Narodnega doma Trgovina koles otroških vozičkov, pnevmatiko in vseh nadomestnih delov. Nakup in prodaja rabljenih strojov, železa, kovin i. t. d.' K V £ T V -R JI CIRIL DEBEVEC, režiser t Borba za gledališče Načelno poglavje Ali je danes, v dobi svetovnih socialnih prevratov, borba za gledališče sploh smiselna in potrebna? Je. Gledališče je izraz dobe in je produkt in zrcalo družbe in kdor se bori za gledališče, se bori tudi za izraz in obliko človeške družbe. Če rabim besedo »borba«, jo rabini premišljeno in zavestno. Rabim jo zato, ker mi postaja vedno bolj jasno, da se nam čedalje bolj bliža čas, ko bo treba stopiti iz svojega — čeprav morda samo navideznega — zatišja in ko se bo treba (kljub vsej mikavnosti) odpovedati znamenitemu nauku rahločutnih ali bojazljivih »umetnikov« in vseznalih umetniških učiteljev »Ne govori, umetnik, in delaj!« — in ko bo treba z jasno besedo, z odprtim vizir-jem in čistim orožjem začeti borbo za gledališče pred nevarnostjo najrazličnejših nespodobnih pritiskov in najrazličnejših, umetniško čisto tujih poplav in zablod. Poudariti pa moram pri tem, da v tem bežnem opominu nimam v mislih nobenega deločenega gledališča pri nas, bodisi drugod, temveč, da bi rad opozoril na glavne nevarnosti, ki prete (vsaj v naši kulturni sferi) gledališki umetnosti sploh in da je torej nujno potrebno, da ee vsa gledališka stremljenja in prizadevanja strnejo v borbi za cilj, da sodobno ogroženo gledališče — seveda po različno danih razmerah — ali ohranimo ali dvignemo, ali pa vsaj vrnemo njegovemu pravemu, prvobitnemu namenu in bistvu. V borbi ni važno samo, da se boriš, temveč je prav tako važno in pošteno, da veš in poveš, kaj prav za prav naskakuješ in proti čemu in zakaj ee prav za prav dejansko boriš. — Današnji čas Doba, v kateri živimo, je kakor pogorišče, na katerem tavajo napol blazni pogorelci in skušajo mukoma rešiti, kar se še rešiti da. Skušajo sidati nove stavbe iz razvalin, ne da bi se zavedli, da je trebi podreti vse ruševine do tal, preobrniti vse temelje in zgraditi vse stavbe na novo. Zločin, izvršen v svetovni vojni, se ne da tako hitro popraviti. Svetovna vojna se je končala samo uradno, navidezno in zunanje. Neuradno, v resnici in na znotraj divja še naprej. Človeštvo, ki je bilo dovolj močno, da je vojno pošast razbe6nelo, je že dvajset let po njeni oficielni ukinitvi popolnoma onemoglo, da bi jo spet uklenilo. Teža navzdol kotalečega ee zločina je večja od naše moči. Grehi, enkrat sproščeni, so večji kot naša celokupna današnja krepost. Svetovno bojišče se še kadi. V dimu razletelih granat se nam mota pogled, v strupu morečih plinov nam prirodno razbija preplašen osrce, strahovi prestane groze nam tičijo še v mozgu in v kosteh. Vojne pokopane in nepokopane žrtve, ki so padle, ne da bi vedele za kaj, se morajo kjerkoli in kakorkoli še maščevati. Iz samega 6trahu pred temi neznanimi vizijami in spoznanji se je svet z vso silo preganjane kreature vrgel na smeh, na šport in na hrup. žvižga, trenira in vpije od samega strahu, da ne bi morda poblaznel. Z nasilno zabavo, bolj krvno in živčno kakor duševno; z vrtoglavim, navidezno tako »zdravim« in »krepkim« rekorderstvom in tempom, s hrupnim pretepanjem ali smejanjem skuša današnji svet zaglušiti v sebi čemeči 6trah, ki si ga ne upa odkrito in jasno priznati. In tako se v tej zmedi in nervoznem drvenju kar sproti uničuje v6aka preudarna razsodnost in se kar spotoma ubija vsak pravi, resnično pomembni pogum. Svet je tako glasan, da je slišati resnično 6amo še marširanja zdresiranih ali nedresiranih množic, ropot motorjev in strojev, streljanje topov, vzklikanje vzpodbudnih športnikov in riganje veselih ali razočaranih borznih špekulantov. Sodobni človek se danes dobesedno — zavestno ali podzavestno — spreminja v golo in mrtvo materijo. Vse, kar je duhovnega, je za sodobno orientiranega človeka fraza, mistika, patološki pojav ali bluff. Sodobni človek namreč ve, da Boga ni in da duše ni, Lepote v duhovnem pogledu ni, in da tudi duhovne Resnice ni in zalo tudi ni Ljubezni. Vse te stvari: Lepota, Resnica, Ljubezen eo zanj samo smešni rekviziti stare romantične ali idealistične ropotarne. In zato, ker je tako, 6e iz tega takozvanega novega »stvarnostnega« svetovnega nazora rodijo pojavi, ki nočejo drugega, kakor z vso srditostjo ugonobiti vse, kar jih kjerkoli spominja na nastajanje, bivanje ali pričanje kakorkoli izraženega in oblikovnega duhovnega življenja. Zato se razbijajo umetnine. Zato se podirajo cerkve. Zato se sežigajo knjige. Zato ee pobijajo ljudje. Zato propadajo družine. Zalo prezgodaj more nerojene otroke. In zato se množe samomori. Vest. ta najvažnejša in najdragocenejša činite-Ijica vsakega količkaj vrednega človeškega reda je, liakor da se je pogreznila v mlakužnem močvirju denarja, blata! in krvi. Človeška odgovornost, zase in za druge, je padla skoro na ničlo. Današnji »materializem« ni zrasel toliko iz lakote. Zrasei je iz pohlepa po oblasti, i>o užitku in po čim otipljivejšem, mastuo-filistrskein požeru-štvu. Gledališče v krizi Gledališče pa je zrcalo časa: njegovih vrlin in njegovih najiak. Gledališče je verna jiodoba naroda, kateremu pripada: njegovega stremljenja, njegove volje in njegove moči; pa tudi njegovih slabosti in njegovih zablod. Današnje gledališče je v krizi. Današnje gledališče je zmedeno, razkrojeno in prestrašeno, kakor je zmedena, razkrojena in prestrašena družba, v kateri živi. Današnje gledališče ne ustvarja, temveč preoblikuje. Ne živi, temveč životari. Ne pozna se več, ne ve. kaj hoče, ne more do pravega izraza in in zato ne do prave oblike. Sodobno gledališče živi ali od svoje lastne tradicije (Burgtheater, Thežtre fran^ais) ali od različno prikrojene elikovito-ronian-tične in meščansko-nasladne Reinhardtove dediščine, ali od meierholdsko-tairovskih biomehaničnih eksperimentacij ali pa od piscatorskih politično -propagandističiiih, filmsko-revialnih uspehov in neuspehov. Po prvih res da močno razbolelih in bolnih izkrikih povojnih ekspresionistov. po neuspelih otročarijah futuristov, po umetniško precej ne-gnanili in nedostatnih obtožbah' pacifistov, jio maloštevilnih. res dragocenih družabnih analitikih je dramska produkvija zlezla nekam na tla in ne more v svoje višine nazaj. Gledališče ne vrši več svobodno svojega poslanstva, ne posega več aktivno in uosposko v kulturno, umetniško ali socialno šiv!io-njo narodov, temveč se trudoina muči in peha v jarmu železne vladarice Politike. Sodobna dramska produkcija je — razen silno redkih izjem — naravnost porazno odvisna od dnevnih, niti ne svetovno-nazornih, temveč mnogo bolj strankarsko-političnih načel, pri katerih je na žalost na eni strani špekula-tivna tendenca le preprozorna, na drugi pa umetniška pomembnost na vso moč nedostatna. Fantazija, ta edina voditeljica vseh resničnih umotvorov, je skorajda usahnila, poezija je skoraj izginila, etika, glavno gibalo vsake resnične drame, je skoraj splahnela. Pod krinko socialnih, narodnih, verskih in kdo ve še kakšnih dram vdirajo ali se vtihotapljajo v gledališke sporede danes najrazličnejša dela, ki pri natančnem pregledu niso nič drugega kakor plehki vsakdanjosti kiči, diletantski, prigodniški zmazki ali ozkosrčne, moralistične pridige, ki pa vse pogrešajo pravega duha, umetniške iznajdljivosti in vsake oblikovalne sfiosobnosti. Hlapčevska usluž-nost, zveza z dnevnimi gesli, koketiranje z množico, lov za cenenimi učinki ter nenavadno razvit čut za tantijeme zmagujejo tudi na polju sodobne dramske literature. Prav taka — če ne še večja nejasnost in zmeda vladata v sodobnem gledališko-igralskem, režijskem in sceničnem ustvarjanju. Stilizirano igranje se druži z realistično režijo, realistična scena se druži e slilizirano igro. Govori se mnogo »novega« o stilu, toda nikogar ni, ki bi ta stil določil ali gojil. Govori se mnogo o realističnem ali prirodnem igranju, toda pri tem delamo gorostasne napake v pojmovanju realističnosti ali prirodno6ti. Proelorninška reševanja smatramo za edino umetniško manifestacijo moderne režije, situacij6ko dinamiko za edino umetniško dragoceno iznajdljivost, kopo posrečenih ali neposrečenih domislekov za idejni koncept, živčne učinke za duševni pretres, telesno ali jezikovno okornost za vzorno prirodnoet, neslano banalnost za zdravo in solnčno vedrost, ter krepki, sočni in dobrovoljni zasebni temperament za izrazno pomembno osebnost. V gledališče udira vsakdanjost. In vsakdanjost je vsake igralske umetnosti — smrt. Kritika pa je vest vsakega gledališča. Kritika je brez dvoma sama sebi, gledališču, narodu, svetu moralično odgovorna za svoje delo. Brez ostre kritike ni dobrega gledališča. Sodobna gledališka kirtika pa je — ker je produkt časa — seveda tudi času podobna. Razume se, da pri vseh teh ugotovitvah izjeme ne pridejo v jioištev. Za tipično oznako služi vedno pretežna večina tistega predmeta, ki ga opisujem. Ali je strokovno neizobražena — in potem vsako resno upoštevanje že a priori odpade. Ali je površno poroče-valna — in potem kot kritika nima nobenega pomena. Ali je moralično brezvestna — in po^-m je škodljivejša in je bolje, če bi molčala. Ali je politično odvisna — in potem je v svojem obzorju in svojem ocenjevanju nujno omejena. Ali je klikarska (to 6e pravi, da pripada mišljenju manjše skupine kakorkoli zainteresiranih ljudi) — in potem je nasilna, nesamostojna in nepoštena, ker piodaja mnenje ozkega kroga ljudi za svoje in ga hoče vsiliti še drugim nesamostojno mislečim zanimancem, Ali pa je naposled osebno pristranska — in potem je podla, neumna ali pa vsaj malenkostna. Borba Iz navedenih ugotovitev pa je že — vsaj v glavnih obrisih — jasno, kakšne vrste je nevarnost, ki današnjemu gledališču preti, in s kakšnimi sredstvi se bo moralo v glavnem boriti, ako se bo hotelo obdržati na sedanji višini ali pa se celo rešiti pred pretečim propadom. Prvo, za kar se mora gledališče, č,1 se hoče rešiti, boriti, je — drama. Časi so za nami, ko so režiserji ali celo igralci in inscenatorji mislili, da eo vsi važnejši od dramskega dela in da je drama samo neko potrebno ogrodje za razstavljanje in razkazovanje njihovih resničnih, večinoma pa zelo dvomljivih lej>ot. Največji samopoveličevalci so sf>o-znali, da samo z režijami ali z igranjem ali z insce-tiacijo ne morejo obstati in da jim je za uspešno in smiselno delo neobhodno potretmo .spet delo, ki bo z nezmotljivo umetniško intuicijo zgrabilo skrita vprašanja dobe, ki bo s tankim čutom zadelo najobčutljivejši živec časa, ki bo znalo e pesniško silo ubirati strune v ljudskih srcih skritega hrepenenja ki bo zmoglo s krej>ko in čisto voljo vzbuditi v narodih njihovo vrednost in njihov ponos, ki bo pogumno in neustrašno opominjalo človeštvo kljub vsemu ogromnemu, materialističnemu veletoku na kraljestvo duha, Lejx>te, Dobrote in Resnice, pri tem pa ne bo zapadalo samo neskončni vrsti njihovih surovih nadomestkov in gnilih potvorb. Boriti se moramo z veliko, močno in resnično pomembno vsebino drameko-pisateljskega udejstvovanja, boriti se maramo za plemenitost izraza, boriti 60 moramo za lepoto oblike, boriti se za veliko, neupogljivo etično voljo in končno za čistost celotnega dela in mišljenja. Boriti se moramo za obravnavo perečih problemov življenja, da, toda ne v golem posnemanju življenjske resničnosti, temveč predelano v umetniški zgoščenosti, v umetniški očiščenosti, v umetniški napetosti, v umetniški verjetnosti in umetniški samo sebi odgovarjajoči zakonistosti. Borimo se za živo in močno dramo, ki bo brezobzirno pretreela vse panoge človeškega dejanja in nedejanja, ki bo ostro in nekomproinisno posegala v naše, bodisi religiozno ali filozofsko ali socialno ali moralno življenje, da, toda delati mora to s sredstvi, ki so prave umetnosti dostojne, ki človeka resnično krepijo in dvigajo, ne pa samo j>ovršno razburjajo in srdo j>onižujejo. Borimo ee za dramo, ki bo znala preko osebnih zobobolov, družinskih škandalov in pocestnih pretepov pogledali bolezni in bolečini sveta do dna in ki bo znala po svojih močeh z visoko potezo prispevati tudi svoj. če še tako majhen, a vendarle lek za njegovo, če ne dokončno. pa vsaj začasno ozdravljenje. Gledališče ee mora. če hoče ostati zvesto svojemu poslanstvu, Ivoriti z vsemi sredstvi za_ dramo, ki bo pri vsej aktualnosti prikazovanega življenja vendarle neprenehoma očilovala moč in veličino duhu. ki jo je spočel in ki jo je — prosto vseh dnevnih navlak — oživotvoril. Gledališče so mora boriti za dramo, ki ne bo zahtevam ljudstva ali naroda samo ugajala, temveč, ki bo te zahteve nanovo ustvarila. Borba za gledališče je obenem tudi borba za narod. V zvezi s tem pa se moramo zavzeti tudi za pravo in edino umetniško obliko gledališkega uprizarjanja. (Mresti se moramo gledališkega nnlura-lizmn in z njim jKtvezanega diletanlizma Tisti naturalizem, ki, oprt na tako zvani »materialistični« svetovni nazor, lioče pregnati iz gledališča vso čarobnost velike kretnje in vso tajinstveno moč zveneče besede. Današnji, jx> svoji notranji sili, obupno prazni naturalizem prezira vse, kar ni s telesnimi očmi vidljivega, kar ni z rokami oprijemljivega. V zametavanju vseh domišljijskih, torej duhovno neprijemljivih resnic, spoštuje zgolj in samo otipljivo resničnost. Zato so mu lestve ali stojmice ali podstavki na odru več od izraza ali besede ali vsebine človeka. Nogometna tekma mu je več kakor »Lepa Vida«, dobro opravljen pretep mu je več kakor »Hekuba«. Mi pa hočemo na odru igralca. Mi pa hočemo človeka. Nenavadnega, čudnega, vsakdanjosti nedostopnega, neznanega, opo-jenega in opajajočega, spremenjenega in spreine-njajočega, dvignjenega in dvigujočega. Mi hočemo lepe Vide in ne boksarskih tekem. Mi hočemo Hekubo in ne dirke motorju. Kaj je nam pravzaprav Hekuba? In odgovor se I>o glasil, kakor pojasnjuje najbolje že ženski kritik Hermann Sinsheimer: »Nam je Hekuba simbol naše usode. Nam je isto, kar je bila Hamletu in kar je bila Shakespearu, kar je bila doslej veem pesnikom. V6em igralcem in vsem umetnikom. Nam je oder tribuna, na kateri nastopa igralec kot fenomen, kot nositelj etične volje in etično utemeljenih čustev. Nam je oder pozorišče, miselno dovršeno in pesniško okrivljene besede. »Na odru stoji človek z drhtečim telesom. Obraz mu je v bolesti in tugi okamenel, tragična maska, udje pa mu trepečejo pretresu spomina. Ta človek govori i n toži o trpljenju Hekube. Njemu je Hekuba, mrtva Hekuba, ki ni nikdar živela — njemu jc v tem hipu vse. In mlad kraljevič v črni obleki plaka in toži za njim! Za Hekubo! Duši oholi so-zvenita v bolesti za nečem, kar ni nikdar bilo in prav zato vedno je ...« Ta prizor iz »Hamelta« izčrpa osnovni problem gledališča za vse čase. Človek prevzema vsebino pesniške oblike tako strastno, da je po imaginaciji, vsebovani v obliki, sam- ves prevzet in obseden. In te se oprosti, ko s jjomočjo svojega duševnega dojemanja in telesnega oblikovanja najde zanjo novega izraza in boči njegov ritem k ušesu in duši tretjega, ki ga posluša. Vse, kar je okoli njega, kar je nad njim in kar je pod njim, vse to ga ne briga iti ne zanima! Od gorja ves jirevzet, zapre Hamlet oči in joka in joka za Hekubo. To nam je Hekuba. ln za Hekubo se borimo. In kdor je to pravilno razumel in pravilno občutil, bo tudi vedel in čutil, v čem je prav za prav smisel in vsebina vsega našega prizadevanja in vseli naših naporov. Naporov v gledališki literaturi, v gledališkem uprizarjanju in ne navsezadnje tudi v gledališkem ocenjevanju. Prišel je čas, ko je treba tudi v gledališki umetnosti zavzeti jasno, nedvoumno stališče. Prišel je čas, ko se je treba tudi v gledališki umetnosti izpovedati. In mislim, da ne morem lepše zaključiti tega svojega uvoda, kakor če |K>novim še enkrat napisane Iheringove besede, ki govorijo o istem pred-metu in ki se dobesedno glasijo takole: Vrniti igralca njegovi tvorni obsedenosti, režiserja njegovi obsedeni volji, voditelja njegovemu čutu odgovornosti in pripravljati izraz za bodočo dramo — to se pravi: borili se za gledališče. Tej borbi tudi trenotiia brezuspešnost ne more vzeti njene cene. Borba se bije zaradi borbe. Rezultati bodo morda pozneje od nje popolnoma neodvisni. In bi jih vendar brez te borbe nikoli ne bilo. — V časih brez idej pomaga lahko samo ideja, v času brez d u h a po m a g a lahko samo d u h. — Borba za gledališče j« borba za stvarnost in za zvestobo do dela. In če tudi bi doba ne potrdila nič drugega, kakor da l)i vse te sile na novo uveljavila, bi ta borba ne bila brezuspešna. Borba za gledališče je l>oj za idealistično igralsko umetnost, je boj za idealistično dramo. Tej borbi služijo še najbolj divji i z rod k i »ekspresionizma«, katerih premagan,jo pa se nikakor n«1' more glasiti: Nazaj k naturalizmu, temveč le: Razvijanje v duševno sproščeno, duševno stopnjevano in duševno heroično umetnost. — In če hi od vsega hoja ne ostalo nič drugega kakor sreča in skromnost ustvarjanja. nič drugega kakor vera in hrepenenje, kakor strastnost in saiijc, bi bila ta borba poplačana.« ST. ČADEŽ: O slovenskih imenih mesecev Kakor pri vseh narodih, so tudi v življenju starih Slovanov igrali važno vlogo vremenski pojavi, različni poljedelski opravki in predstave o verskem življenju. Vse to opažamo tudi v imenih mesecev, katerih pomen se nanaša na gotove pojave v naravi, na letne čase, določena poljedelska opravila, vedenje živali v nekaterih dobah in na rast in cvet rastlin in cvetic. Imena mesecev niso bila prvotno določena kakor sedaj, na astronomsko fiksirani začetek in konec; to so postala šele, ko so se narodi s posredovanjem krščanstva seznanili z imeni rimskih mesecev. Tako n. pr. listopad ali november ni pomeni! frrvotno meseca, strogo omejenega časa, temveč jetno dobo, ko listje odpada, torej oktober ali november. Seveda je bil pomen imena meseca odvisen tudi od podnebnih razmer zemljišča, kjer se je ljudstvo naselilo, končno pa še od tega, ali je kak sad dozorel v deželi prej ali pozneje. Od tod izvira različen pomen imen mesecev pri raznih narodih, pa tudi to, da je že mnogo narodnih imen izginilo. Pri razmotrivanju imen posameznih mesecev, katerih razlago bomo skušali kar najbolj točno podati, omenimo še, da so posamezni meseci v bajeslovju celo poosebljeni, n. pr. v bajki o dvanajstih mesecih: na vrhu nekega griča plapola ogenj; okoli ognja leži dvanajst kamnov, na kamnih pa sedi dvanajst mož. Trije so bili starci in že vsi beli, trije so bili v srednjih letih, torej možje, trije so bili že mlajši, trije najmlajši pa so bili tudi najlepši. Vsi so molčali m zamišljeno zrli v ogenj. Ledeni mesec sečen je imel dolgo brado in lase bele kakor sneg. V rokah je držal palico batyk (batič). Počasi se dvigne, stopi k najmlajšemu mesecu, poda mu palico in reče; Brat, sedi na moje mesto! Najmlajši mesec stori tako in zamahne s palico; v tem trenutku šine plamen kvišku, ogenj zagori močneje in sneg se začne tajati. Drevesa poženejo popke, pod bukvami zazeleni trava, v travi vzklijejo cvetke in pomlad je tu. Opozorimo še na dve personifikaciji letnih časov, na Vesno, boginjo pomladi, podobo vsega življenja in na Morano, boginjo zime, ki je nasprotnica vsega življenja, ki je smrt Vemo, da so stari Slovani slavili okoli Božiča zopetno rast solnca in nosili v slovesnem obhodu podobo boginje Morane na grmado. Takrat začne rasti dan (prosijati), sneg se polagoma topi in naznanja se že pomlad; toda vreme je še spremenljivo (lugati) in preteče še nekaj časa, da pride v deželo pomlad. Zemlja se osuši (suhu) in sedaj sc že lahko orje. Seme klije in raste, pride čas cvetja (cvetu) in kmalu smo sredi poletja (luto) in vročina (žaru). Začenja se žetev (sripul in mlačva in pridelki se polagoma zvozijo na vozovih domov (kolovozu). Pride čas, ko listje odpada (listopads) in ko zemlja že zmr-zuje v grude (gruds, grudsns). Najstarejša imena mesecev pri nas so zapisana v loškem rokopisu iz leta 1466. V oglejskem bre- j viaru iz leta 1496 so ohranjena imena mesecev, ki so bila zapisana leta 1576. Lastnik breviara je bi! mašnik Simon Otava, ki ie podaril knjigo iz prijateljstva Janezu Grudnu, župniku v Ihanu; ta pa je umrl že leta 1582. Letnico smrti je zapisa! | njegov brat Tomaž. Z enako pisavo, s katero so zapisana imena mesecev, je zapisano tudi »anno Domini 1576«. Iz tega sklepamo, da izvirajo nazivi iz leta 1576. Tretji zapis imen imamo v Trubarjevem koledarju iz leta 1582. Naslednji zapis se nahaja v radovljiški matrikuli iz leta 1468, nastal pa je šele okoli leta 1600; imena mesecev je najbrž zapisal ljubljanski prost Gašper Freudetischuss (1580—1603), ki je bil takrat tudi radovljiški župnik. Končno imamo peti primer imen v prvi slovenski pratiki za leto 1726. Pozneje, okoli 1. 1850, se je že izgubilo dvoje prastarih imen mesecev, ki so ju nadomestili z drugimi izrazi. Sedaj si pa oglejmo mcsece naših virov: Loški rokopis našteva sledeče mesece: Prosynicz, Setstzan, susecz, maly travvenn, we-liky trawen, bobouczvvett, maly serpan. veliky ser-pan, Poberuch, listognoy, kozowpersthk, Gruden; Breviar; prossintz, selschan, susehitz, mali-trauen, welikhy trauenn, welnikh-rossennczuet, mali serpan, hkevstnihk, vveliki serpan, khymowetz, hkassi perskh, listognoy, gruden. Trubarjev koledar: Prosimiz, Seezhan, Suschez, Malitraun, Velikitraun, RoBhen?u't. Sernnn. Kimo-niz, Jessenik, Kosopersk, Lystognoj, Gruden. Rad. Matrikula: Prossinez, Seczan, Breisen ali Schuschez, Malitraun, Velikitraun, Rosenczuett, Serpan, Khimouez, Kosoperskh, Jessenikh, Listo-gnoy, Gruden. Pratika: Prosheniz, Sizhan, Suschez, Mali Traven, Manyk-Veliki Traven, Koshni Zveit, Mali Serpan, Veliki Serpan, Kimoviz, Kasapersk, Listov-nuj, Gruden. Leta 1845, ki je izšla Bleivveisova »Nova pratika«, je izpodrinil pod vplivom severnih Slovanov listopad iistovgnuj, leta 1857 pa vinotok kozoprsk. Začnimo sedaj s paberkovanjem posameznih mesecev: Kakor smo že omenili, meseci niso bili prvotno točno določeni, temveč so le označevali dobo letnih pojavov ali čas, ko se opravlja kako kmetijsko delo. Vzemimo prvi mesec prosinecs = januar; hrv. prosinec, januar; srb. prosinac, december; rusko prosinecs, januar, češko prosinac, december. — Splošno velja, da se izvaja od besede sinuti == prosijati, namreč da začne takrat dan rasti. Matevž Ravnikar-Poženčan si je ptuv originalno tolmačil ime prosinec: O božičnih praznikih so stari Slovani jedli poprtnjak iz prosene moke, zato pride beseda prosinec iz »proso«, pravilno torej prosene. Drugi mesec je sečens lebruar; ima pa tudi pomen januarja; blg. sečka, februar; hrv. sičen, februar; srb. sječan, januar. Gotovo je, da pride ime sečens od besede Sek — sečti — sečem — seči in je mesec v zvezi s sekanjem dreves, ko čakajo pri nas snega za spuščanje debel z gora. Sušeč je v zvezi z besedo suh, suhyj, ko se zemlja polagoma osuši in se lahko orje. Slov. su-šac — marec, češko bfzcn — marec, malorusko berezen — april. Marec se imenuje tudi brezens, in sicer po brezi, ker breza takrat zeleni in dobiva svoj sok; pomenja pa tudi april. Pri mesecih aprilu in maju imamo mali in veliki traven, ko zeleni trava. Slov. in srb. mali travan, april, češko traven; malorusko veliki traven: trava najdalje raste. Pri Moravanih in Slovakih pa je veliki traven junij. Pri mesccu juniju imamo isti pojav. Bobov cvet je v zvezi s cvetenjem boba, odnosno fižola. Rožen cvet pomeni pač cvet, ržen cvet pa čas, ko cvete rž; češko ružen — junij, srb rožovy — junij. Izraz srspanz pove. da se v juliju in avgustu žanje (srps), pač po podnebju; nsl srpen — julij, srb. srpanj — julij, malorusko serperi — avgust; češko srpen; slovaško srpen — avgust, pol. sierpien — avgust. Do avgusta se imena v omenjenih virih nekako ujemajo, od tu naprej se imena precej menjajo in celo zamenjavajo med seboj; n. pr. listognoj se razteza na oktober in november, kimovec celo na avgust in september itd. September se imenuje v loškem rokopisu: poberuch. Pomen besede sicer ni točno znan, pride pa verjetno iz izraza pabirsks = pabčrek, ko sc pobira (paberknje) še ostalo klasje, ki ni bilo po-žeto meseca avgusta. Mesec ima tudi ime kimavec, kar pride od kymati, to je mesec, ko postaja živina nemirna vsled pikov brenceljnov (sem ter tja kima, pri miru ne stoji); imenuje sc tudi po jeseni: rusko osens, september, jesenik, jesenščak, jesenski mesene. L. Hrovat je pa menil, da pride izraz kimovec od drevja, ki kima, obloženo s sadjem. Za oktober se je dolgo časa rabil prastari naziv kozoprsk, čas, ko se koza prska (češko: koza prska sc. ..). Iz tega pride tudi kozak = kazak, kozji pastir. To ime se rabi za september, oktober ali november. L. 1856 se huduje pisec pratike, da ima ravno oktober tako grdo ime in da se zadnjikrat podpiše kot kozopersk; in res, naslednje leto se imenuje oktober kot vinotok, kar je vpeljano pod vplivom drugih Slovanov: bolg. grozdober — september, srb. vinski mjasec — oktober. November je bil prvotno listognoj; že samo ime pove svoj namen, namreč, da listje gnije. Polagoma ga je izpodrinil listopads, ki pomeni tudi oktober. Češko listopad — november, srb. listopad — oktober, malorusko listopad — november: listye vjanc, žalkue (žut — orumencli) i opadaje. Končn« imamo še mesec dccembcr grudsno; izvaja se iz gruds — težak, oster (ostra zima!), splošno prevladuje razlaga, da je ta mesec zemlja zmrzla in spremenjena v kepe, v grude: grudsa = gruda; češko in hrv. je december prosinec, pol. pa grudziert. Preostaja nam še, da omenimo, da jc imelo tudi krščanstvo vpliv na nekatera imena mesecev. V Breviaru srečamo mesec kerstnik; v imenu tiči beseda kres, torej praznika sv. Janeza Krstnika. Novej" ime z? februar je svečan, kar pa pride od svcčnice (svešta — sveča!. MLADI SLOVENEC Pličha in beraček Ptička z veje se beračku zvonko smeje: »Tri-li-li, jojme, fantek, kakšen si: kot bavbav grd klobuk imaš — ni prav! In nožice gole kažeš svetu v lice. Cicifuj, kar sramuj se, kar sramuj I Čuj moj glas: brž po nove hlačke v vas!« Ptička z veje se beračku zvonko smeje. Saj ne ve za vso žalost in gorje: revni fantek bi prav rad imel nov gvantek — toda kdo dal, o ptička, mu ga bo? Kokun. Križem po svetu V glavnem mestu Avstrije, na Dunaju, živi deček, ki meri v višino 1 meter in 96 centimetrov, torej skoraj dva metra, čeprav je šele 14 let star. Če bo deček tako rinil z glavo pod oblake, ni izključeno, da bo postal najvišji človek na svetu. Najvišja gora na svetu je Mont Everest, ki meri 8840 metrov. Najdaljši reki na svetu sta Mississipi in Mis-souri, takoj za njima pa reki Nil in Ainnzonka. Največje električne svetilke uporabljajo za letalske znake. Najmanjše električne žarnico pa so lako majcene, da jih v gumijasti cevi lahko porinejo bolniku skozi grlo in tako preiščejo notranjost želodca in ga fotografirajo. Največja žival na svetu je kit. Najteiji človek na svetu je gotovo neki Kali-fornijec, ki tehta 394 kg. Najdebelejša ženska pa je neka Angležinja, ki tehta 350 kg. Najneinejši glasovi na svetu so glasovi žuželk, ki prebivajo v notranjosti sadežev ali cvetlic. Slovenska mati (Zvečer.) Vso na svetu tiho sanja, vse na svetu mirno epi — samo mati še bedi, trudna ee nad delom sklanja. (Zjutraj.) Vse na svetu tiho sanja, vse na svetu mirno epi — samo mati že bedi, trudna 6e nad delom sklanja. Fr. Prime, dijak IV. razr. v Celju. STRIČKOV KOTIČEK iiiiiiiiiiiiiiHniiiiniiniiiiHiNiiiN Dragi Kotičkov striček! — Danes 6e prvič oglašam in Te prav lepo pozdravljam. Zmerom rad prebiram Tvoj kotiček v »Slovencu«, pisal pa Ti dozdaj še nisem, ker sem se bal Tvojega požrešnega koša. Ali veš. zakaj Ti pišem danes? Zato, ker ležim že vee mesec v bolnišnici na oddelku II. soba 7. V tej sobi je 6trežnik. ki mu je ime Gustl. Ta me je zadnjič vprašal, če 6em že kdaj vide! Kotičkovega 6trička. Tudi on namreč zelo rad prebira Tvoj kotiček. Pa 6em mu odgovoril: »Nak, tega strička pa še nisem videl.« — Potem pa le hitro v sobo številka 3! Tam namreč leži!« mi je zaupal Gu6tl. Radoveden, kakšna je Tvoja bradavica na nosu in edini las na glavi; sem sc brž odpravil v tretjo sobo. Na vse 6trani 6em se oziral, kje bi zagledal plešastega moža z edinim lasom na glavi in z bradavico na no6U. Pa ga ni bilo. Mislil sem si. da si najbrž že umrl ali pa ee je Gii6tl zmotil. Nenadoma pa 6em na tabli zagledal Tvoje 6lavno ime. Pa kakšno razočaranje! Namesto starega dedca je ležal na postelji mlad gospod, ki je držal svinčnik v roki in pisal, pisal. Nekaj ča6a sem Te naskrivaj opazoval, nato pa sem spet odšel. Seveda sem tudi pogledal, če 6i koš prinesel s seboj. Pa ga ni bilo. Zato 6ein se pa danes ojunačil in Ti pisal. Upam. da mi boš odpisal. Prav lepo Te pozdravlja — Marjan Mavec, dijak IV. razr. gimn. v Ljubljani. Dragi Marjan! — Ti si mi pa original! (V četrti razred gimnazije že hodiš, gromozansko 6i že učen. zato "boš pač že vedel, kaj beseda original pomeni V slovenščini pomeni toliko kot izvirnik. Toda če bi Ti rekel: Ti si mi pa izvirnik! bi gotovo debelo pogledal in ei mislil o moji pameti okrogle reči. Že iz tega se vidi. da za vsako tujo besedo vendarle še nimamo slovenskega izraza tako ga med drugim tudi za prelepi besedi »čaršija« in »plačkanje« še nimamo — žalibog! Pa to samo mimogrede. Dovolj naj bo jezikovnega kramljanja v oklepaju, da ne boš začel zdehati od dolgočasja!) Original si torej, sem rekel in napisal. Zakaj pa? se boš čudil in majal z niladoj glavoj. Zato. ker je pri Tebi menda ves svet na glavo postavljen. Razočaran ei takrat ko bi moral biti prijetno presenečen, in prijetno presenečen takrat, ko bi moral biti grenko razočaran. Vsak drug na Tvojem mestu bi bil vesel, če bi namesto starega dedca s plešo na glavi in velikansko bradavico na nosu — zagledal pred seboj mladega gospoda z lasmi gostimi kot metlišče in z lepo zakrivljenim nosom, na katerem ne bi bilo niti sledu o kakšni bradavici. In še bolj vesel bi bil ko bi izvedel da ta mladi gospod ni nihče drug ko? ongavi Kotičkov striček. A kai si storil Ti? Namesto, da bi bil stopil k meni. mi krepko stisnil roko ter mi čestital z možato besedo: »Tristo zelenih žab. Kotičkov striček, kdo bi ei bil mislil, da si takšen fant od fare!« si se obrnil na neti in io z nezadovolimm srcem odkuril iz bolniške «obe. Na vso moč sem radoveden. če ei zmerom tako razočaran, kadar vidiš kaj lepega in razveseljivega za oko. Še včerai eem se ukvarjal z misli io. df bi Ti poslal kot mlinsko kolo veliko torto, pa sem se še pravočasno spomnil. da bi bi! gotovo tudi nad torto strašno razočaran Zato sem tor'o pohrustal sam. Tebi bom pa poslal papir, v katerega ie bila zavita. Teea papirja boš gotovo zelo vesel, kakor bi bil vesel, fe hi bi! tistega dne na bolniški postelji namesto mladega žrešni koš Kakor hitro dobim »Slovenca« v roke, bom pogledal, ali si ga natisni! ali ne. Slišal sem tudi. da imaš hud revmatizem zdaj, po manevrih. Saj si bil gotovo na manevrih, ne? Brez Tebe 6e itak nobena stvar ne more končati. Tako si dobil, kar Ti gre. Svetujem Ti, da odideš na zdravljenje v Rimske toplice. Če prideš do njih. se mimogrede oglasi še v Mariboru, da si tukaj od poč i ješ telo. glavo in misli, kajti iz lastne izkušnje vetu da neprestano prebiranje pisem ni prijetna stvar. Torej v kratkem na svidenje! Pozdravlja Te Tvoj — Vladimir Marko. dijak v Mariboru. Dragi Vladimir! — Skrbi Te. na vso moč skrbi, kako sem 6prejel golobčka pi6tnonošo. Jako lepo je rd Tebe. da gospoda pismonošo imenuješ golobčka, vendar ee mi zdi, da bo vrli mož le nekam čudno pogledal, ko bo tole bral. Nič preveč ni vajen takšnih nežnih in ljubkujočih imen. pa tudi nič kaj se mu ne jiodajo. če upoštevaš, da ima vrli mož že pet križev na ramah, junaške brke pod nosom škornje na nogah in velikanske naočnike na nosu »Gromska strela,« bo zarentačil. ko bo Tvoje pismo bral. »gromska strela, jaz pa — golobček! Še takrat ko sem bil tri leta etar otročaj mi nihče ni rekel tako!« Tako bo zarentačil vrli mož in bo nemara celo prilomastil k meni in me zgrabil za ušesa rekoč: »Torej tako se v svojem kotičku norčuješ iz ubogih pismonoš!« Pa naj 6e vrli mož kar potolaži. Nihče, niti Ti, niti jaz. nimava namena zbijati burke na njegov račun kaiti predobro veva. kako težka in naporna jc službi piernonoše. Ob lejiem in slabem vremenu mora brusiti pete f>o stopnicah gor, po stopnicah dol, trkati na vrata, prijazno pozdravljati: »Klanjam 6e!« — in kaj ima od tega? Nekaj piškavih dinrjev na mesec, e katerimi ne ve, kaj bi počel! Da. da, ni zavidanja vreden poklic pismonoše; pravemu golobčku takšnemu, ki ima peroti, V6aj ob slabem vremenu m treba letati naokoli, takle golobček-pismonoša pa mora zmerom in ob vsakem ča6u štorklja ti od praga do praga, pa čeprav bi ošpičene preklje in počeni lonci padali z neba. Slišal ei. da imam hud revmatizem? Torej šele po šestih letih je ta vest prišla na Tvoje uho? Že pred petimi leti sem namreč oznanil etrme-čemu 6vetu tužno vest. da me je popadel gro-zanski revmatizem Pa ne takšen revmatizem, veš, ki zbada in grize po kosteh kot tristo lačnih volkov. nego takšen, ki svojo 6itnost 6tresa po — žepih. Revmatizma v žepih pa tudi Rimsike toplice ni60 v 6tann pozdraviti, nego ga je v 6tanu pozdraviti samo mošnja cekinov. Cekinov pa dandanes noben zdravnik na 6vetu ne predpiše za zdravilo, najmanj pa zdravniki bolniške blagajne; zato bo pač najbolje, da se sprijaznim z nemilo mi usodo in voljno prenašam svoj revmatizem, dokler ne bova oba skupaj odromala v krtovo deželo... Kar se pa manevrov tiče. Ti moram povedati. da eo se srečno končali brez mene. Je naša hrabra vojska rekla in dejala da znam že tako imenitno s puško streljati in z bridko sabljo žvem-ketati. da lahko kar doma čakam tistega junaškega trenutka, ko bom sme! odriniti nad ljutega 60-vraga Upam da ta junaški trenutek še ne bo tako kmalu napočil kajti sem ljtidomilega 6rca in ne privoščim ljutemu eovragu strašne nesreče, da bi meni padel v pest. Kadar gre zare6. se tudi desetih praznih kanonov ne ustrašim, takšen junak sem. pravi naša hrabra vojska. Upam, da boš tudi Ti nekoč postal takšen junaki Lepo pozdravljen! — Kotičkov 6 t r i č e k. Peter: »Končno sem napisal nekaj, kar bi vsak časopis z veseljem sprejel « ravel: »Kaj pa takšnega?« Peter: »Položnico za naročnin* D H U Ž I N Ji Zdravi otroci — sreča družine! Konec je počitnic, kmalu bo že konec jeseni iu blizu so dolgi zimski meseci. Kaj je 6toriti, da bodo otroci rdečih lic? Ali ni sredstev, da 6e ohrani poletna barva kože, poletno zdravje? So — in 6icer, da ima otrok redno življenje. Paziti je na 6panje, prehrano in "a telesno gibanje otrok. Zgodaj v posteljo I Otrok mora iti zgodaj spat. Glede na to mati ne 6me popustiti. Do sedmega leta morajo spati otroci 12 ur; kasneje se ta čas skrajša do 9 ur, če je navada, da v družini pozno večerjajo, potem naj otrok že prej večerja. Ce je le mogoče, naj otroci spijo v 6obi, kjer 60 okna odprta. Seveda to ni zapoved. Nekateri otroci ne prenesejo mrzlega zraka ponoči, tudi megla ne vpliva vedno dobro. Tu ee je treba ozirati na to, kakšen ie otrok. Ce 6e pa otroci razodevajo, je to znak, da imajo preveč odeje. 191 Delo in dober zrak Dek> in igro otrok je treba dobro opazovati. Dandanašnji zahtevajo, naj otroci veliko delajo, a za njih igre in zabave 6e 6koraj nihče ne zmeni. Otrok naj 6e uči in piše šolske naloge, ko je že 6počit, torej ne takoj po kosilu ali koj, ko pride iz šole. Otroci naj hodijo peš v šolo, da so dovolj na dobrem zraku. Glede na telovadbo ni mogoče na splošno govoriti; nekaterim dobro dene, drugim škoduje. Pačasi in ne preveč iesti! Prehrana je najpoglavitnejše vprašanje. Otroci naj dobivajo preprosto, a dobro pripravljeno hrano, ki naj jo dobro prežvečijo. Zlaeti za zajtrk, preden gredo v šolo, morajo imeti otroci veliko časa. — Otroci naj ne pijejo preveč vode! Piti ne Med „gre v kri!" Ce govorijo ljudje o kakem zdravilu, da je posebno zdravo, potem pravijo, da »gre v kri«. — Z medom 60 včasih zdravili tudi rane. A ined deluje še bolje: dobro vpliva na sestavo krvi. Cim več medu dobijo otroci, tem bolje zanje! Namesto piškotov, bonbonov, kakaa: rajši med v hišo! Vse barve so moderne in črna barva bo težko prenesla tak napad. V jesenskem času imamo vedno najrajši rdečkaste in vijoličaste odtenke, pozimi bo videti do6ti rjave, zelene, sive in modre barve. Kdor 6e ne more ločiti od črne barve, naj io pomeša z zeleno, rjavkasto - rdečo ali s 6ivo ko dim. Za pražnje, slavnostne obleke so v6e mešanice pravšne. Temno-modra barva 6e meša s temnordečo, sinja z vijoličasto ali 6vetlordečo. Črna in rdeča, črna in tetimomodra barva 60 večkrat na mestu. Tu govori barva 6 kako cvetko, ondi z našivom ali z reverji ali rutico. Tudi drobnarije 6o velikega pomena pri sestavi barv. Platno, ki ie porameneto bo spet belo, če ga damo pred pranjem v mrzlo vodo, v katero vlijemo na vsak hier vode po eno žlico vinskega jesitia. fc L1 T N A KONFEKCIJA smejo ne alkohola ne kave. Prehrano je treba večkrat premenjati, a največ pažnje je treba za zajtrk. Ce otroku tekne mlečen zdrob, naj ga dobi za zajtrk; če ne, pa mlečno kavo 6 prav malo kave, zraven kruh 6 presnim maslom m sadjem. Ničesar ni, kar bi otroku bolj škodovalo, ko da gre 6 praznim želodcem v šolo. Seveda 6o te pripombe za družine ki imajo dovolj prehrane. A potrebne 60 prav njim, 6aj 6e tolikrat zgodi, da so otroci iz ,tako zvanih boljših 6lojev večkrat lačni ko iz revnih. Zakaj? Ker zajtrkujejo pri služkinji v kuhinji, ki ne utegne paziti na otroke. Otroku se ue ljubi jesti in ker ni nikogar, ki bi mu prigovarjal in ker služkinje tudi noče slušati, gre tak otrok tešč v šolo. Zato je po večini podoba taka, da 60 ti otroci bledih in upadlih lic, da nočejo nič jesti in 6labijo, čeprav 60 doma shrambe vsega polne. igre za prezračenje možganov V mestih je treba otroke večkrat odvesti v gozid na sprehod Otroci naj 6e ne igrajo vedno eno in i6to igro. Naj vmes izvršujejo tudi kako ročno delo al< naj delajo na vrtu, če ga družina nima, naj gredo h kakemu sosedu. Paziti je na telesno držo, ko 6e otrok igra ali ko dela. Slaba drža je večkrat posledica slabih mišic, more biti pa tudi znak. da je hrbtenica slabo razvita, kar 6e da v začetku še vse popraviti. Ko je otrok že pri pameti Ko ima otrok sedem let, mora sam: 1. paziti na prebavo in sam povedati, če ni v redu; 2. vedeti, kdaj ga zebe in da ga ne 6me nikoli zebsti. Ce ga zebe, mora vedeti, da se z gibanjem ugreje. 3. Vedeti mora, da more dobro spati le, če pravilno leži. Koliko otrokom se je že skrivila hrbtenica, ker 60 zadremali pri mizi s sklonjeno glavo ip 6e ni nihče zmenil, da bi jih zbudil in dal v posteljo. Otrok in starši se ne smejo razburjati Nikar se ne razburjajte vpričo otrok, ne bo dite v večni 6krbi, ali jim škoduje to ali ono. ali 6e bodo nalezli te ali one bolezni! Ne bojte se svežega zraka! V deževnem vremenu naj otroci ne nosijo kratkih nogavic in deklice ne prekratkih kril! V vsakem vremenu naj gredo otroci ven, ali morajo biti seveda primerno oblečeni. Dobro je, če otroke večkrat tehtamo, pravijo, da vsaj na vsakega pol leta. Ce 6e otrok ne redi ali če celo hujša, pač nekaj ni v redu z njim. Važni so tudi otrokovi živci; otrok ne sme biti nervozen. Zjutrai ne sme biti nervozen od skrbi, da bo prepozno prišel v šolo in ne zvečer od skrbi, ali ima vse naloge ali ne. Ne grozimo mu vedno s kaznijo! Otrok mora imeti sam 6misel za odgovornost 6vojih dejanj. Včasih otroci »ni6o imeli« živcev Zdaj jc podoba ta, da jih imajo preveč, ker jih imajo 6tarši preveč — ali premalo. Otrok bo zdrav, če redno živi. V nerednem domu pa težko, če si ohrani zdravje. Zato je družinsko življenje tako navezano na red. O hvali in graji otrok Ne hvali za vsako malenkost! Ne obdaruj vedno; vzgajaj otroka tako. da bo najlepša pohvala za njegovo pridnost, če mu rečeš: »rada te imam«, ali »danes, si še bolj moj, ker 6i bil tako ubogljiv!« Nagradi ga s potrebnimi darili, da ga ne raz-vadiš in ne navajaš na razkošje. Ne obljubljaj ničesar, česar ne moreš izpolniti! Kadar greš od doma. ne reci: »Ce boš priden, ti prinesem nekaj lepega!« Ne pozabi na njegov god tedaj lahko ua- fradiš njegovo pridnost in ubogljivost 6 skromnim arilcem V družbi ne govori vedno: »Naš pa naša« čakaj, da te kdo vpraša, kakšni 6o tvoji otroci. V pričo otrok — ne hvali otroke. Ne grajaj otroka za vsako malo napako. Premisli dobro, če otrok zasluži, da ga kregaš. Zaslužena graja otroka poboljša, prav tako ga krivična še poslabša. Pomni: nekateri otroci 6ilno trpe, če jih grajaš vpričo tujih ljudi! Ce vidiš, kako 6e otrok trudi, da bi se poboljšal ga nikar ne grajaj, 6 tem mu vzameš ves pogum. »Lepa beseda lepo mesto najde, huda beseda o nepravem času V6e podere,« tako pravi 6tar pregovor! poteze sedanje mode Mloslek, MARIBOR prlnaSa čedno nnlnn-vcUe Kuha v oktobru Srna in zajec Vee, kar je v kuhi z divjačino v zvezi, mora biti pikantno. Na primer narediš srno v omaki 60dkg samega srninega mesa razrezi na enako velike kose. Daj jih v kožico, kjer imaš že razrezano čebulo, poper, lovorjev li6t (drugo zelenjavo, kot za v juho), 6ol iti kakih 8dkg masti; to naj se duši, tako 6e meso opeče. Potem vse posuješ s 5dkg moke, še enkrat prepražiš in naliješ liter vode, kaneš malo jesiha. dodaš nekaj paradižnikove mezge, košček limone in žlico gor čice. V tem uaj se meso duši do mehkega. Ko se duši, daš k mesu še nekaj žlic brusnic ali 6oka vkuhanega sadja in slednjič še osminko litra rdečega vina. Potem vzameš meso ven, omako lejx> precediš in jo poliješ na meso in še enkrat vse skupaj malo dušiš. Zraven spadajo cmoki (VVasser-spatzen). Zajec v smetanovi omaki Ni treba, da kupiš celega zajca in da ga imaš v obari. Lahko kupiš le nekaj kosov, hrbet in dva bedrca; to je zadosti za 3 osebe. Vse tako pripraviš ko za 6mo. Le meso moraš obdati s progami prekaiene slanine. Med peko je dobro dolivati malo vode. V omako daš kisle smetane z drugimi dodatki vred. — Hrbet je kmalu mehak, bedrca pa so dalj trda. Omako prav tako precediš, poliješ po mesu in še malo dušiš. V omako vliješ kanec belega vina. — Zraven spadajo rezanci, ki so na presnem maslu opraženi. Fižolov lonec Pol kilograma svinjine razrežeš na kocke, 3 do 4 čebule, 1 kg krompirja na velike kocke in naliješ dosti vode. Dodaš majarona, soli in popra Vse 6kuhaš do mehkega in dodaš pol kilograma kuhanega fižola. Leča s slanino Pol kilograma leče, pol kilograma nn kocke razrezanega krompirja, četrt kilograma slanine, 2 čebuli, 2 kocki za juho, 1 zčleno, 2 rumena korenčka: kuhaš skupaj do mehkega, 060liš, popo-praš in dodaš žlico jesiha. »Mama, kje pa si?< m • cf m ^ a;...... - f fimrmmi i M ' 7- % , f .v vr | -N < -A Na skici št. 1 vidiš nov plašč, ki 6C tesno prilega, ki ima spredaj 6 kožuhovino pošita re-,'erja in telovnik, lina deset gumbov. Kupiš 330 cit blaga v širini 140cm. — Dalje vidiš na št. 2 zimski kostim z jako 6vo;6ko tričetrtinsko jopo, ki je vsa okrašena s ponarejenim krznom. Pas ima spredaj pentljo, krilo je na štiri pole in ima stranske gube. Potrebnih je 300 cm blaga, ki je široko 140 Cttl. — Na sliki 3 pa je mladosten ni o d e r plašč z bidertnajereklml rameni. K rokavom sta privezana do vratu segajoča dela naplečnika. Ovratnik je majhen, lahko zavihan ali odvihan. Kupiš '280cm blaga v širini 140 cm. — Prav svoje vrste je plašč šl. 4. ki zadaj maliedra in je pas skrit v šivih. Plašč more biti iz enobarvnega sukna ali pa iz športnega blaga Polrebuješ 290cm blaga, kl je široko 140 cm. — Zaeno vidiš na 6liki moderno oblikovane klobuke, deloma iz klobučevine. deloma iz žameta — in pa nove vrste čevlje, ki 6eveda niso za močo. Ne kvarimo nagrobnih kamnov Spomina svojih rajnih ne skušamo ohraniti samo v srcu, ampak jim želimo postaviti viden in čim trajnejši spomenik. Zato postavljamo na njihove grobove kimnite spomenike in plošče, ki naj za dolga, dolga leta krasijo zadnji dom naših rajnih. Ko 6topaino po pokopališčih, pa vidimo vse polno plošč in nagrobnikov, ki jih kvarijo rjavi in mastni madeži. Navadno niti ne pomišljamo, kako so ti madeži nastali, in da smo jih pogosto sami zakrivili nehote ali nevedč. Cvetje in zelenje, venci in šopki, ki jih polagamo zhsti ob vseh 6vetih na grobove, so vezani navadno z železno žico. Če ležijo dalj časa na kamnu ali ob njem v vlagi, posebno v dežju in snegu, začenja železna žica rjaveti; snežnica in deževnica kapljata od žice in prinašata rjo na kamen. Pomisliti je treba, da jc vsak kamen, pa bodisi še tako gost mramor ali celo poliran granit, vendarle luknjičav Rja6ta voda prodira v najfinejše luknjice in špranjice vse globlje in globlje ter napravi končno grde rjave madeže, ki kvarijo zunanjost nagrobnih spomenikov. Take madeže je težko odstraniti, kajti treba je v precejšnji meri odstrgati vrhnjo plast kamna. Če pa sega madež globlje, pomeni lahko njih odstranitev celo nevarnost za celoten videz nagrobnika. Zato je treba pri polaganju vencev in cvetlic vedno paziti, da rjaeta voda ne more povzročati škode ali pa, kar je še bolje, cvetje je treba zvezati z vrbjem, ličjem ali motvozom, kakor je bila to svoj čas navada. Rjasti madeži nastanejo seveda prav tako, ako stoji na kamnu v vlagi kak železen predmet, nagrobna svetilka, košara za cvetlice, nagrobni križ ali slično Take predmete je treba stalno nadzorovali ter paziti, da ostanejo vedno dobro pleskani, ali pa jih moramo sploh odstranili z grobov. Nič lepši niso na kamnu maslni madeži, ki jih povzročajo sveče in oljne lučke, ako niso zadostno zavarovane s primernimi podstavki. Res je, da so videli pestre sveče in barvane lučke lepe, in da lepo simbolizirajo, kako se živo življenje rado in toplo spominja rajnikov, ki spijo pod bolj ali manj enolično barvanimi kamnitnimi spomeniki, res je, da tvorijo živo barvane sveče primerno dopolnilo k zelenju in cvetju, ki ga prinesemo na grob, res jc pa tudi, da so vosek, parafin in olje, razliti po kamnih in pesku, prav malo lepi. Zato bi bilo treba več skrbnosti, kajti mastne madeže je prav tako težko odstraniti kakor rjaste. Bodimo tedaj pazljivi, ko prihajamo na vse svete in vernih duš dan krasit grobove naših pra-minilih dragih — Tudi kamen zahteva nege, ako naj ostane dolga leta lep in nepokvarjen, kakor ie prišel od kamneseka. Zal, da razumevanje za lepoto kamna ni toliko razširjeno, kakor bi bilo to želeti. Zato je hvalevreden pojav, da najdemo /« na nekaterih grobovih ploščico s prošnjo, da naj sc luči nc postavlja na kamen. Naj bi te vrstice dovedlc vsakega do tega, da ostancio zadnja bivališča naših rajnih nepoškodovana in da ne bodo obiskovalci pokopališča nehote* kvarili grobišč, ko jih želijo krasiti. Pravni nasveti Maček in kanarček. P. G. Z. — Če sosed trdi, da je vaš maček ugonobil njegovega kanarčka, ki se je nahajal v kletki, mora pač to dokazati. Če nima nobenih prič in niti sam tega ni videl, niti vaš maček ni zapustil vidnih sledov na sosedovi kletki, potem je sosedova odškodninska tožba proti vam brezupna. V komisijo oddano blago. M. J. S. — Če 6te dali blago malemu trgovcu v komisijo in je ta blago prodal, denarja vam pa ni izročil, potem ga morate tožiti na plačilo vrednosti blaga. Lahko ga tudi ovadite zaradi poneverbe, če mislite, da je blago zato prodal, da vas oškoduje. Tak predlog na kazenski pregon pa mora oškodovanec vložiti v treh mesecih od dne, ko je zvedel za kaznivo dejanje in storilca. Sedaj po 4 letih je kazensko preganjanje izključeno. — Nima pomena, da predlagate otvoritev konkurza, ker dolžnik nima nobene imovine in najbrž ne boste vi hoteli plačati še konkurznih stroškov, katere bi sodišče od vas kot predlagatelja zahtevalo, da jih začasno založite. — Če je terjatev iztožena, lahko čakate tudi 30 let, da ob primerni priliki sežete z izvršbo na dolžnikove dohodke, ko jih bo imel. Prodano posestvo. L. J. T. — Kupovali ste posestvo iu je lastnik cenil po 4000 din na oral Vprašali ste v katasterski uprovi in tam zvedeli, da je posestva 22 oralov. Nato ste se s prodajalcem pogodili za ceno 88.000 din. V kupni pogodbi pa je zapisano, da kupite celo posestvo za 88.000 din. Prodajalec pa je sedaj ugotovil, da je vsega posestva 23 oralov in da je bila vaša prva informacija v katasterski upravi napačna. Vprašate, če ste dolžni plačati še 4000 din za naknadno ugotovljeni oral. — Ker sta se jiogajala glede cene po oralih in ste vi zmotno obvestili prodajalca glede števila oralov, ste dolžni, da plačate prodajalcu tudi naknadno ugotovljeni oral. Ni namreč važen zapis kupne pogodbe, ampak je bila odločilna volja prodajalca in kupca, da se prodaja oziroma kupuje posestvo po 4000 din za oral. Ločeno življenje. L. V. R. S. — Čeprav je žena posestnica, ki ži"i in ima dohodke iz posestva, je vaša dolžnost kot zakonskega moža, da preživljate ženo in otroke. Če se z ženo ne moreta sama sporazumeti — kar bi bilo najenostavnejše — potem zaprosite okrajno sodišče, naj določi, koliko morate mesečno prispevati za otroke. Če ne bi bila žena zadovoljna s tem, kar ji mesečno dajete, bo morala preživnino zoper vas iztožiti pri okrožnem sodišču. Pravdni stroški. K. F. R. — Podjetje, ki vas je brez utemeljenega jiovoda odpustilo, ste tožili na odškodnino za plačilo mezde za vse leto. Sodišče vam je priznalo le mezdo za 14 dni. V sodbi pa je bilo rečeno, da morate vi plačati podjetju pravdne stroške. Vprašate, če je to pravično, ker ste vendar tožbo dobili. — Pravdni stroški se določajo sorazmerne z višino tožbenega zahtevka. Vi ste tožili za plačilo mezde za vse leto, torej za 52 tednov. Podjetje se je proti tej zahtevi branilo in je res uspelo F svojo obrambo, ker vam je šla mezda le za 2 tedna Vi ste tedaj propadli z zahtevkom na mezdi za 50 tednov in uspeli le z zahtevkom za 2 ledna. Obramba podjetja je bila uspešna za 50 tednov, podjetje se je brezupno upiralo plačila le 2 tednov mezde. Zato je sodišče v smislu zakonitih predpisov moralo vam naložiti povračilo tistih pravdnih stroškov, ki ste jih nasprotniku povzročili za obrambo proti vašim neutemeljenim odškodninskim zahtevkom za plačilo 50 tedenske mezde. Pogrebni stroški nezakonskega otroka. F. L. Sc. A. — Nezakonski oče, ki plačuje bodisi prostovoljno dogovorjeno preživnino, bodisi od sodišča določeno preživnino za nezakonskega otroka, je dolžan, če otrok umrje, da plača tudi vse pogrebne stroške svojega nezakonskega otroka. Zavarovalnina v mestu ali na deželi. Z. A. G. Vprašajte svojo zavarovalnico, če in za koliko se bodo premije zvišale, ker je vas postala del mesta. Prepozna košnja. D. A. B. — Pogodili ste se z nekim kajžarjem, da bo pokosil vašo otavo za 60 din in dobil tudi hrano. Dali ste mu na račun 10 din. Ko bi moral s košnjo začeti, pa se je izgovarjal, da ne more, ker si je zlomil koso, noče pa za vašo otavo druge kupiti. Zaradi prepozne košnje imate 300 din škode. Vprašate, če vam za to škodo odgovarja najeti kosec — Le deloma. Čim vam je že najeti kosec izjavil, da ne bo kosil vaše otave, bi morali poiskati takoj drugega kosca. Če bi ta drugi kosec več računal kot prvi, bi smeli to razliko zahtevati od prvega kosca. Vrniti vam mora tudi na račun sprejetih 10 din Stare ogrske srečke. J. V. K. P. — Ob priliki prinesite vaše stare srečke v banko, ki vam bo povedala, če so bile vaše številke izžrebane. Če niso bile izžrebane, so postala brezpredmetna vaša ostala vprašanja Odpust iz službe. F J. Niste povedali, kakšno 6lužbo ste opravljali, niti pri kakšnem podjetju 6te bili v 6lužbi, zato vam ne moremo ničesar povedati o odpravnini in o odj>ovedtieni roku. Žena kot dedinja je plačnica za moževe dolgove. M. V. Po smrti moža ste dobili opomin odvetnika na plačilo stroškov, ki jih je odvetnik imel kot zastopnik vašega moža. Vprašate, če sto dolžni te stroške plačati ali ne. — Odvetnik ima pravico zahtevati plačilo teh stroškov iz zapuščine vašega moža. Če ste vi prevzeli zapuščino vašega moža brezpogojno kot edina dedinja, ste dolžni, da plačate zahtevane 6troške v celoti. Če ste se pa pri- Med Eskimi. , Ali ne odpotiijele to zimo na jug?* ■ Pač — za nekaj mesecev fiojdemo na Islan- dijo.« ...................................................................ODREŽITE .......................miiiini.....urnim eilfilflf $?!ft?JiIf:i n odgovarja samo na vprašanja, katerim ie priložen lale odrezek 1 Slovenec". 24. oktobra 1937 j liiiiiiiiinii urnimi......mi.......................................................................................... glasili le pogojno kot dedinja, potem ste dolžni moževe dolgove plačati le do višine vrednosti prevzete zapuščine. Primernost zahtevanih stroškov lahko ugotovite v navedenih sodnih spisih. Kapnica. I. F. B. Podjetnik je prevzel po proračunu izkop in napravo kapnice. V proračunu so bili med drugimi tudi specificirani stroški za pesek in dovoz istega. Pri koj>anju kapnice pa je bil izkopan tudi pesek, ki ga je podjetnik uporabil za kapnico. Vprašate, če je dolžan podjetnik plačati odškodnino za uporabljeni pesek. — Res si je podjetnik prihranil na stroških za dovoz peska. Vendar pa gre ta prihranek f>o našem mnenju v dobro podjetnika, ki je prevzel delo počez in je smel izkopani material, če ni bilo nasprotnega dogovora, uporabiti pri gradbi. Če bi podjetnik pri izkoini naletel na živo skalo, bi pa moral tudi sam nositi tozadevne višje stroške za izkop. Pravočasno zavarovanje terjatve. R. S. Holan-dija. Oče je sinu obljubil, da mu bo po smrti dal posestvo. Sin 6talno pošilja očetu denar. Vprašale, kakšno pravico bo imel sin, če bi se oče premislil in posestvo zapustil drugemu otroku. — Obljuba očetova, da bo sinu zapustil posestvo, je neiztož-Ijiva, razen ce je ta daritev za primer smrti zapisana v obliki notarskega zapisa. Sin bi pač 6inel zahtevati od očetove zapuščine povračilo denarja, v kolikor bi dokazal, da je ta denar očetu posoje-val in mu ga ni daroval Svetujemo vam, da napravite z očetom že sedaj nekak obračun. Oče naj pismeno potrdi, koliko denarja je j>rejel od sina kot posojilo, ki ga bo sinu ali vrnil ali pa mu zato prepustil jiosestvo. Da se ne bi kdo drugi vknjižil na posestvo, lahko sin zaprosi očeta, da mu jiodpiše zadolžnico in mu dovoli vknjižbo za dosedaj izplačana posojila. Očetov podpis na zadolžnici za vknjižbo mora bili overovljen pri sodišču, vse drugo lahko napravite sami. Bolehna mati v tuji oskrbi. J. V. M. Bolno mater ste dali v oskrbo stranki, ki ima zato brezplačno stanovanje v vaši hiši. Ker pa je stranka mater zanemarjala, ste prišli sami streči materi, vendar tudi vam stranka nagaja in trdi, da vi kot hišna lastnica nimate pravice v njenem stanovanju. Vprašate, kako bi to stranko čimprej spravili iz 6voje hiše. — Vprašanje je, kakšno pogodbo ste sklenili s to 6tranko. Če niste imeli najemne jiogodbe, ji stanovanja no morete odpovedati. Kaže, da ste jej stranki izročili mater v dosmrtno oskrbo in ji kot nagrado dali stanovanje. Zaradi tega boste morali to jiogodbo razrušiti. Če nasprotna stranka na to noče pristati, jo boste morali tožiti in dokazati, da je ona kršila pogodbo s tem, da je povsem zanemarjala jiostrežbo in oskrbo vaše matere. Ko bo s sodbo izrečeno, da je jx>godba med vami prenehala, potem boste smeli zahtevati izpraznitev stanovanja. Očetova dediščina. A. D. Oče in mati sta imela ženitno in dedno pogodbo, tako da ima vsak zakonec ob smrti drugega pravico do 6voje polovice premoženja, drugo polovico pa podedujejo otroci. Pre-živeči zakonec pa ima pravico, da prevzame zapustnikovo polovico jx> cenitvi v svojo last. Oče je umrl. Vprašate, če mora mati najprej na sebe prevzeti očetovo zapuščino in jo šele jx>tem otrokom izročiti, ali jo pa lahko otroci naravnost prevzamejo. — Če mati noče prevzeti očetove polovice v naravi, jo nihče ne more k temu prisiliti. Pri zapuščinski razpravi bo mati pač izjavila, da se odpove pravici prevzema v naravi in bodo očetovo polovico dobili otroci. Če med otroki ne bo sporazuma, kaj bo dobil eden ali drugi, bo sodišče prisodilo očetovo polovico vsem otrokom po enakih delih. Višina zapuščinskih pristojbin je odvisna od vrednosti zapuščine. Od sodnika ali notarja, ki bo opravil zapuščinsko razpravo, lahko še pred zapuščinsko razpravo zveste, koliki bodo približno 6troški s prepisi vred. Očetov dolg. A. D. Dolgove, ki jih je oče napravil za svoje lastne, osebne jiotrebe in ne za potrebe skupnega gospodarstva, bremenijo le očetovo zapuščino. Poskrbite, da bodo vsi ti dolgovi pravočasno, do zapuščinske razprave prijavljeni in da bo vrednost čiste očetove zapuščine pravilno ugotovljena, ker se jx> tej določijo dedne pristojbine. Neznačajen tast. A. P. L. Pred poroko je ženinov oče obljubil, da mu bo izročil posestvo; če bi pa sin pred tem umrl, pa je obljubil, da bo sinahi izplačal 15 000 din. Sin je eno leto j>o poroki umrl, preden mu je oče izročil j>osestvo. Oče pa noče napram sinahi izj>olnili pred poroko dane obljube. Vprašate, če se ga lahko k temu prisili. — Če bi bila očetova obljuba, ki jo je dal pred poroko nevesti, zapisala v obliki notarskega zapisa, potem bi bila s tožbo iztožljiva; samo ustmeno dana darilna obljuba je pa neiztožljiva. — Če pa je sinaha na tastovem jiosestvu delala, tako da si je tast prihranil izdatke za deklo, potem lahko sinaha toži tasta, da ji ta prihranek plača. Živa meja. S. Ob sosedovi živi meji, ki jo je zemeljski plaz pomaknil proti vašemu vrtu, nameravate jKistaviti cementno ograjo. Vprašate, ali ino- * TODA VSAKDO VSAK nima toliko denarja, da more potovati o kopališče bi mora i dati za zdravje letno 100—150 ainarjeo in piti mesec dni mesto druge node Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. rate cementno ograjo jx>staviti ob živi meji ali jo smete zgraditi na meji, pri čemer bi morali živo mejo izkopati in bi 6e s sosedom zapletli v spor in pravdanje. — Iz vašega pisanja izhaja, da je meja med vašim in sosedovim vrtom sporna. Če se zlepa ne morete s sosedom 6jx>razumeti, predlagajte pri okrajnem sodišču, naj ono mejo obnovi. Sodišče bo na tako prošnjo odredilo najprej narok pred sodiščem zaradi poskusa poravnave; če ta ne uspe, so odredi narok na mestu samem. Meja se določi, kolikor ni dokazana močnejša pravica, jx> zadnji mirni posesti; če se ta j>osest ne da ugotoviti, se sj>orni mejni prostor razdeli jm> pravični oceni sodišča. Ograjo pa lahko postavite tik ob meji, ako s tem ne posegate v kakšne sosedove (služnostne) pravice. Kmetijski nasveti Hramba jabolk čez zimo. A. S SI. — Ker imam malo prostora za spravljanje sadja in bi rad nekaj jabolk hranil za pozne zimske mesece, prosim pojasnila, je-li jih lahko spravim v zaboje ali sode. — Jabolka lahko hranite za zimo v sodih, še bolje pa v zabojih, kjer se prav drže, če so zdrava. Toda vlagati jih ne smete takoj sedaj po obiranju, ampak jih je pustiti mesec dni na plitvem kupu, da postanejo nekoliko vležatia. Tedaj je izbrati samo popolnoma zdrava, neranjecia, nevtisnjena ter jih previdno vložiti v sod ali zaboj. Med V6ako plastjo pa položite časopisni papir, ki služi kot razkuževalno sredstvo. Tiskarniška barva preprečuje namreč gnitje in ohrani sadje zdravo. Zaboje ali 6ode je postaviti na kak suh prostor, ne v vlažno klet, med njimi pa pustiti nekoliko prostora, da zrak lahko kroži okrog njih. Tako spravljena jabolka se bodo dolgo držala, ne bodo ovenela ter ostanejo 6veža tja do zadnjih zimskih mesecev. Glavni pogoj pa je, da so zdrava vložena ter da niso v notranjosti gnila, kar se po enem mesecu že lahko ugotovi. Spravljanje suhih gob. L. R. v Sv. — Suhe gobe ste spravili v platneno vrečo ter jih obesili na podstrešje k lini, da so na zraku. Sedaj so pa postale vlažne in plesnive. Želite vedeti, kako se hranijo, da ostanejo zdrave in 6uhe; nadalje vprašate, ali se da vlažne in plesnive gobe oprati in še enkrat sušiti. — Pri letošnjem vlažnem, deževnem vremenu ni bilo tako lahko spraviti gobe tako, da bi se ne skvarile. Posebno neprimerna je platnena vreča, ki prepušča premalo zraka; boljša je navadna konopna vreča, skozi katero zrak lažje prodira. V 6uhih letih in na vetrovnih legah bi tudi platnena vreča ne škodovala; letos je pa bilo vlage povsod Naš domači zdravnik I. S. — Ž. Težka hoja zaradi »ohromenja živcev«? Zelo pogrešam navedb o stanju živčevja drugod jk> telesu in udih, srca z žil,jem in drobja sploh, zato mi je res težko kaj pametnega reči na daljo, vsaj jx> prihodnji čišči se napotite k zdravniku, ki vas bržkone pošlje v žensko bolnišnico. Z »domačim zdravljenjem« ne opravite nič. J. S. — N. Prsne bolečine v legi so tako hude, pevanjem ali pa v zdravilišče, opremljeno za fizikalno zdravljenje, ali pa če bi vam kar on sani pomagal s kakšnim vbadanjem ali cepljenjem, zlasti če ne morete več z doma v tej kasni letni dobi. J. J. — J. Lekarniška zdravila se dobivajo na zdravniške predpise (recepte), ki jih tukaj ne dajemo iz mnogih načelnih razlogov. Domača zdravila. nič manj uspešna, so bila našteta. Priporočena knjiga, dovoij označena v odgovoru, nosi naslov: Dr. Fr. Jaklič, Svetla pot, Ljubljana, 1937. M. P. — Č. Obraznih mozoljev in pik letos ne bom več jioniagal preganjati, sicer se zamerim paznim in vztrajnim obiskovalcem naše pomenko-valnice. Preglejte nedeljske številke tega letnika, najmanj trikrat je bilo o teui pisano! M. Ž. — Š. O dojenju in odstavljanju otroka je bilo pisano v predzadnji posvetovalnici. Ista. Zanositev po porodu, ne da bi se prej jk>-javila redna čišča, je kajpada mogoča, a pri krepko doječih materah bolj redka, skoraj izjemna. »Za-dojivše» se matere, t. j. take, ki so dojile otroka v drugo leto, ne dobivajo perila zlepa niti po odstavitvi in tudi ne zanosijo kmalu. Čvrsto dojenje najbolj naravno ureja zaporedje in število otrok. Fr. P. — K. Srbeči vodeni mozolji se vam zopet ponavljajo? Morda je ta kožna razdraženost v zvezi s preinombo perila (volna draži), morda je pa izraz kakšne prebavne motnje, morda [jojav posebne občutljivosti za kakšne jedi Zdravite so na način, ki vain je pomagal lani, in uvažujte moje misli glede preprečevanja. A. I). — B. Polozdravljena pljučna bolezen in služba ni srečna združba. Potrudite se, da spremenite podnebje in najdite si službo v goratem ali vsaj gozdnatem kraju čim višje nad morjem. Pijte ribje olje, spite s priprtim oknom vso zimo, ogibljite se prašnih in zakajenih prostorov! listi. Slaboten otrok, ki 6pi z odprtimi usti in močno škriplje z zobmi v spanju, spada k zdravniku, da mu pregleda nos in usta in morebitno motnjo odpravi. A. T. — Lj. Nočnega močenja hočete odvaditi že pri štirinajstem mesecu? Otroka dramiti in silili na jKisodo so mi ne zdi prav primerno. Zdi so mi tudi, da otroka preveč zalivate in celo po večer-jici. Dajajte otroku rajši kaj bolj gostega že za ju-žinico in jiosebno za večerjo, od kosila naprej naj otrok ne dobiva več tekočin, če je žejen, dajte mu kak sadež. Zdaj na jesen se otrok lahko privadi na bolj suho hrano, pa !>o tudi posteljica bolj suha. Ista. Otroška večerja? Gost mlečni zdroh ali riž, koruzni močnik, gosta kaša, krompir z maslom, krompirjeva polenta, testenine, za navržek kuhano sadje (za vašega otroka brez soka), opečeno jabolko. Nimam jiomislekov proti mehko kuhanemu jajcu s kruhom za včasih, ocvrto jajce je manj primerno. ker dela žejo. Ko se otrok navadi bolje gristi in žvečiti, napravite mu namesto sadja kakšno mehko in drobno zrezano solato, ki jo zabelite s smetano. Ista. Vzajemna obzirnost in iislužnost je znak iskrene ljubezni, ki je nasprotje nagonske sanio-pašnosti. B. A. R. Bell tok s krvavenjem Izven čišče jo zadeva, ki jc ne smelo več zanemarjati. Takoj ali saj človek težko hodi iz premnogih vzrokov in raz- i da morate vstajati iz jiostelje in hoditi, nakar se logov. Posvetujte se s svojim bližnjim zdravnikom, poležejo? Dvakratni zdravniški pregled, enkrat ail bi vam ne kazalo iti v toplice z radijskim izhla- celo z rentgenom, ni odkril vzroka bolečinam. Treba bo še na pregled! Domnevam, da vaše prsno ali trebušno drobje ni v pravi legi, ali je srce slabo pripeto ali pa tišči trebušno drobje premočno navzgor. Mogoča je tudi notranja kila v prejioni, t. j. tisti mreni, ki predeljuje prsno duplino od trebušne. Če ne gre drugače, zahtevajte, da vas pošljejo v bolnišnico na pregled in zdravljenje. J. K. — Z. Obilen trebuh pomeni v vašem primeru pretegnjen trebuh s pobešenim drobjem. Zdaj vam gre samo za nelepo obliko, ki jo sicer skrivate v navadni obleki, v smučarskem »dresu« pa ne veste, kam e športno nakazo. Ne glede na lepiotno stran vam prijioročam, da si čimprej omislite primerno trebušno obvezo, ki vam bo dobro služila pri smučanju, a je potrebna tudi za vsakdanje življenje, zakaj brez take ojiore (in tudi smotrnega gnetenja ali masaže) se vam trebušno drobje tako razleze, da nastanejo hude motnje, ki jih 6edaj še ne čutite, niti slutite. A. J*. — K. čir na dvauajstniku da sem jaz ugotovil pri vas na daljavo? Očitna pomota, ker domneva še ni ugotovitev. Drugi zdravniki domnevajo obolenje žolčnika, ki je po motnjah podobno čiru, na kliniki so vam zdravili želodec, a vaše stanje je ostalo neizboljšano ter mučno za vas in družino. Ker ee bolečina trdovratno drži samo leve strani, domnevani, da je bolan ali želodec ali pa trebušna slinavka, ki leži za želodcem, ali pa oba. Kaj vam svetujem? Pojdite v bolnišnico, ki ima dobro opremi,j en oddelek za notranje bolezni, da se končno dožene sedež in značaj vaše bolezni in s tem ustanovi najbolj primeren način zdravljenja. I. K. — Lj. Zoper izpadanje las hočete ______ S ki je »najboljše, najzanesljivejše in naj-jše«? Nič lažjega! Dajte si lase prav na striči in prekrtačite si lasišče dvakrat na ______ vedeti sredstvo, uspešnejše« kratko striči dan vsaj eno leto. To je tudi najcenejše. F. L. — Lj. Srčno in ledvično bolezen zdraviti na daljo jo zguba na obe slrani. Vrh tega pa še nespečnost. Takih primerov sem iuiel v svojem poslovanju zelo mnogo po rokah, in dasi sem poznal stanje posameznikov kolikor toliko, mi je vsak izmed njih dajal misliti in delal resne skrbi, ker niti dva slična primera se ne dasta nategniti na islo kopito. Takšni primeri so že od blizu težki, od daleč pa nemogoči. E. D. — Z. Ljubimkanje je zelo nevarna zadeva, bolj nevarna kakor igranje z ognjem, ki je že v pregovoru, da se opeče z njim vsakdo. Prav gotovo pa vsaka mladenka in tudi zaročenka. Vsako o svojem času! Življenje na predujme je negotovo in vznemirljivo, odtod tolika zbeganost v vas. Odločno obustavite takšno lahkoverno tratenje življenjskih vrednot, ne dajte se begati po puhlicah, ki jih koli strast, ne patnet! Ne razglabljajte zadev, ki jih še ne morete presojati in si jih napačno predočate, deloma zaradi svoje zbeganosti, deloma zaradi krive poučenosti. Ali nimate dobre duše, matere ali tete ali botre, da vas pravilno pouči in uteši, poglavitno pa. da najdete v njej oporo, ki vam je tolikanj potrebna za notranjo obnovo in utrditev. Ista. Kašelj in jedka sta si časih kaj blizu, časih pa daleč narazen. Kako je v vašem primeru, ne morem spoznati na daljavo. Drugi pridete vsi na vrsto prihodnjič. preveč, zato take vrste shramba ni bila primerna. L>obe so dovolj posušene, ko šumijo, ako jih po-tresemo. Posušene gobe hranimo v vrečah ali pletenih košarah na suhem in zračnem prostoru, n. pr. na podstrešjih, kamor ima zrak dostop. Plesnive gobe, ki imajo zatohel duh in okus, so neporabne. lezko jih je tudi popraviti, če je zatohlost prodrla ze v njih notranjost. Če je plesnoba na vaših gobah Ie po vrhu, poskusite jih oprati v slani vodi, da se glivice plesnobe umore in zatohlost odvzame. Potem jih dodobra presušite Morda postanejo potem gobe še užitne, če se plesnoba v njih ni preveč zagrizla v meso. Nakup zelja za okisanje. D. A. v B. — Ker so vam gosenice uničile zelje, bi ga radi kupili za domačo potrebo kje v bližini C. — Sedaj ne boste še dobili zelja za okisanje, sploh ne v večjih količinah, ker še ni čas za to. Najbolje bo počakati začetek prihodnjega meseca, ko ga bodo kmetje vozili na trg v večjih množinah. Po kakšni ceni bo tedaj, danes m mogoče predvideti; vsekakor pa dražje od prejšnjih let, ker so gosenice tudi drugim uničile pridelek in bo zelja letos manj nego navadno. Risanje krompirja. S. F. v R. — čitali ste, da se tudi krompir da okisati in spraviti, ne da bi se pokvaril. Letos močno gnije, zato bi ga radi na ta način spravili. — Krompir kisamo tako, da ga parimo ali pa tudi presnega. Boli priporočljiv je način parenja v brzoparilnikih. Najbolie je takoj z njive ga odbrati in spraviti. Najprej ga je dobro oprati, da se odstrani vsa zemlja in gnilo gomolje. 1 otem ga parimo, zmečkamo, nato stlačimo in zbi-jemo v jamo za kisanje, sod ali v betonski silos. Stlačeni krompir pokrijemo z lesenim pokrovom ali z lepenko ter nabijemo nanjo 20 do 30 cm ilovice. V štirih tednih je krompir skisan in ga je mogoče že po.kladati, ne da bi ga bilo treba še ku* hati. Krmilna vrednost okisanega krompirja*je -enaka vrednosti sveže parjenega. V takem stanju se krompir ohrani čez leto dni, ne da bi se pokvaril, skrbeti pa moramo, da ne pride zrak do njega, torej je popokano ilovico vedno nanovo zamazati. Gnojenje sadnega drevja. (F. M. iz N.) Imam dvanajst let star sadonosnik, ki pa v zadnjih letih zelo slabo uspeva. V prvih letih so drevesca močno odgnala, zdaj so pa opešala. V kolikor rodijo, so plodovi zelo drobni in zanikr-m. Prepričan sem, da moram drevje okopati in gnojiti._ I rimanjkuje mi pa hlevskega enoja S cim naj gnojim sadno drevje zdaj v jeseni'? Niste vi edini pri nas, ki ne gnoji sadnega drevja, ampak je večina naših sadjarjev takih, ki nočejo uvideti, da je rodno gnojenje sadnega drevja neobhodno potrebno. Predvsem morate drevje se sedaj pred zimo okopati. V obsegu krone prekopl.jete rušo okoli drevja in napra-v;te tako kolobar. V zimskem času navozite 0 ko h drevja še komposta ali cestnega blata ali kaj stičnega, ko počistite n. pr. dvorišče, cestne jarke, grcznicc, gnojišča itd. Vsemu temu pa še primešajte umetnega gnojila, predvsem: fosfor-na gnojila, t. j. superfosfat ali fosfatno žlindro in 40odstotno kalijevo sol. Na kvadraten meter prostora, ki ga drevo pod kapom ali v obsegu krone zavzema, jo treba vzeti 5 do 4 dkg fosfor-nega gnojila in 2 do 3 dkg 40odstotne'kalijeve soli; gnojila se pomešajo, potrosijo na fino in plitvo podkopljejo v kolobarju. Spomladi pa napeljite okoli drevja še razredčeno gnojnico. Ireudaren gospodar izdela poseben gnojilni načrt 4- do 5 leten, po katerem gnoji sadonosniko vsako leto. Velika škoda je, da se vprašanju rednega gnojenja sadnega drevja ne posveča pri nas potrebne pažnje. Precepljevanje starih trt v vinogradniku. (A. Ž. iz J.) Pri letošnji trgatvi sem ugotovil pri kraljevim, da rastejo nekateri trsi zelo močno in bohotno, ki so pa prav malo rodili. Nekateri so mil popolnoma brez grozdja. Ker sem v soserl-sčini videl, da so take trte zaznamovali, sem to storil tudi jaz. Sosed pravi, da jih bo spomladi P° reznji precepil s ccpiči rodovitnih trsov. 1 red vojno smo že stare trte tako precepijevali; Imeli smo prav dobre uspehe. Precepljevali smo na razkol, na prav enostaven način, brez posebnih priprav. Zdaj pa trdi neki neizkušeni strokovnjak, da se morajo cepljena mesta tudi pri trtah zamazati s cepilno smolo in da se tako dosežejo še boljši uspehi. Kako in kdaj naj se precepljuje stare trte? Ako ste se odločili preccpiti nerodovitne trse, tedaj morate to izvršiti zgodaj spomladi, cim prejo tem bolje. Cepiče morate vzeti od zanesljivo rodovitnih trsov. Precepi ju jte tako, kakor ste to pred vojno delali. Najboljši način jo cepljenje v razkol ali precep, slično kot delamo to pri sadnem drevju. Sam postopek je tako enostaven, da ga ni treba opisovati. Napačno jia je cepljena mesta po cepljenju niazati s cepilno smolo Mladi gospod, ki trdi, da se dosežejo z mazanjem boljši uspehi, najbrže sc nI precepil nobenega trsa. Ravno nasprotno se doseže, ako se cepljena mesta na trsih v zemlji maže,jo s cepilno smolo. Gotovo ste opazili, kako močno solzi trta. ako ste jo hudo skrajšali ali pa če ste odrezali debelejše voje? Cepiči bi pri zamazanih Irtali v soku tekorekoč utonili, ker precepljcn trs izloča velike količino vode. Informirajte se pri starejših vinogradnikih, pa vam bodo to potrdili il lustnih skušenj. Ženska s sanmi s pasjo Prvikrat smo videli to hrabro žensko, ki smo jo nazivali svojo malo učiteljico in ki nas je vso osramotila, pod jako čudnimi okoliščinami. Zgoraj v Barentskem morju smo se bili zakasnili in srno z velikimi težkočami in komaj komaj pripluli v Honningsvaag, da si barke napolnimo s premogom. Na postajališču pa eo imeli prav malo premoga v zalogi in so vprav pričakovali večje po-šiljatve s parnikom s Spicbergov in zato smo ondl čakali. V malem mestecu je bilo razen nekaj cenenih zabav, kaj malo razvedrila in smo ee jako dolgočasili. Medtem ko smo bili na prostovoljnih stražah na ladji, tedaj je bilo teh straž presneto dosti, smo stali na krovu pri ograji in smo opazovali, kako 60 se ledene plošče lomile in pokale in se zaganjale v fjord. Nekega dne — »dan< je že velika beseda za to dobo okrog polarne noči — smo zapazili, da so se ledene plošče nagrmadile, obtičale in kmalu tvorile most med kopno zemljo in otokom, ki je na njem Honningsvaag. Stavili smo za majhne vsote s tovariši nekega, prav tako čakajočega angleškega ribiškega parnika, s katere strani bo prva oseba prišla po tem prirodnem mostu. Angleži so bolje poznali to pokrajino kot mi in vendar smo se čudili, da so tako lahkomiselno metali denar za stave proč. Stavili so namreč proti nam, da bo prva oseba, ki bo šla po prirodnem mostu, prišla s kopnega. Zasmehovali smo jih, saj je vsak otrok vedel, da ondi po več milj daleč ni na tistem pustem kraju zemlje nobena človeška duša doma. Prvi, ki bo pri-žel po mostu, bo odšel pač le z otoka... Izgubili smo svoj denar! In za ta lepi denar niti nismo ničesar posebnega videli! Se danes so nam kar žolč razlije, če na to pomislimo! Sredi noči — pravkar je bila ura ena — nas je zbudil prvi čuvaj: »Vsi na krov! Stava! Stava!« je zarjovel navzdol. Vrgli smo so v obleko in smo na nos na vrat prietorkljali navzgor. O, to, kar smo videli, je bilo pač vredno truda, da smo 6redi noči vstali! Nebo se je svetilo v izredni jasnini. Rimska cesta je bila ko lesketajoče se morje. Okrog svetle lune jo plesal severni sij. Pisane šope je drhteče in sunkovito pošiljal na zemljo; ti šopi so se družili s sneženimi vrhovi gora. Ledeni most preko fjorda je bil srebrn trak 6redi temnordeče vode. Nalahno zvenenje se je oglašalo z mostu. Biči 60 pokali in psi so capljali. Nekaj črnega je neslišno brzelo po ledu proti nam in preden smo mogli pozorneje pogledati tja, je tudi že izginilo. Sani s pasjo vprego I — »Welcome, Mia! — Pozdravljeni, gospodična!«, so vzklikali Angleži ca sanmi, nato 60 Be nagnili k nam in se nam nesramno zarežali v obraz: »No, fantje, kdo je imel prav?« Seveda so oni, ti vražji fan talini, imeli prav. Srdito smo se hudovali nanje, saj je bilo jasno, da so nas pošteno potegnili. Ti tiči 6o dobro vedeli za sanil Bodi tako aH tako, priznati je treba, da so bili Angleži dobri tovariši. Povabili eo nas na pijačo, česar seveda nismo odklonili. V prvih jutranjih urah — "tam zgoraj ni bilo tako natančno, ali si počenjal kaj ob treh zjutraj ali ob treb popoldne, tema je bila itak vedno enaka — 6mo se vsi skupaj odpravili z ladje in korakali skoai mraz in sneg proti edini kavarni, ki je bila ob tem času še ali že odprta. Sani eo stale pred kavarno. Pse, pač tolpo šestnajstih glav z mogočnim psom-vodnikom, so iz-ipregli, skolafikali so so v sneg in telesa so se jim kadila. Sani, nerodno, vendar uporabljivo vozilo, so bile natrpane a kožami vseh vrst, toda ne duha ne sluha ni bilo o lastniku in vodniku teh sani. "Vstopili smo v kavarno, ki je bila prazna. Ne, ni bila prazna: razen gospodinje, rdečelase Spele, je bila še neka ženska oseba tu, vsa v usnje oblečena majhna ženska, ki je preudarno v dolgih požirkih pila vroč čaj. Takoj je utihnil naš trušč, — o, bili smo jako razposajena družba! —, Angleži niso zazijali ko mi in bolščali v žensko; naravnost tja k obema ženskama eo stopili in segli obema v roke. Resnično, v tistih jutranjih urah smo spoznali malo učiteljico, ki ji je bilo kar preprosto Eva ime. Ona je bila lastnica in vodnica 6ani s pasjo vprego, ki smo zaradi njih izgubili toliko denarja za stave. Pa niti minuto se nismo hudovali nanjo, kmalu smo se spoprijateljili z njo. Bila je majhne in vitke rasli; nje mišice so bile trde ko jeklo, noge jedro-vite in zastavne, ki so trdno stale na tleh, oči zelene in prodirajoče in njen glas je zvonko donel. Ne od nje —, za to je bila učiteljica Eva navzlic fantovskemu videzu veliko preskromna —, pač pa od Spele, gospodarice kavarne, smo zvedeli, kdo in kaj je bila Eva. »O, Eva, moja prijateljica, to 6i pač lahko vzamete za zgled! Doma je iz južne Norveške, tam nekje na obrežju, pri Haugesundu. V Bergemu in v velikem mestu Oslu je študirala. Da, jako učena ženska je tol Ko ji je bilo devetnajst let, je bila že učiteljica in zdaj jih ima pet in dvajset. Ze šest let torej živi izključno samo za otroke, pa za kakšne otroke I Njena svojeka kri — njen oče je carinski uradnik, kakor ona pove ,in je jako dobrodušen in miren gospod, ji ni dala dolgo bivati mad pridnimi otroki južnih pokrajin. Kar naglo ee je odločila vprego za težavni pouk umazanih laponsklh mulcev. Ho, fantje, ko bi vedeli, kaj se to pravi! Kaj se pravi biti za učiteljico pri Laponcih! Z neko sovrstnico, ki se potika malo bolj po ju^u okoli, med Hammer-festom in TromsOjem, se ubija v šolskem okraju, ki je večji ko marsikako kraljestvo tam spodaj na jugu. Ona roma z Laponci okoli, pozna to ljudstvo in Laponci jo častijo, saj velja temu preprostemu ljudstvu več ko le učiteljica, ki s težavo vtepa la-ponskim otrokom računstvo in pisanje ln branje v glavo. Ona je njih vez, ki druži poedine družine drugo z drugo. Ona jim je tudi zanesljiva posrednica med njimi in velikim svetom.Poleti je Evi že še prilično dobro. A pozimi 1 Preklemano, saj ste jo videli, kako je prihajala semkaj! S sanmi s pasjo vprego se sama vozi na daljna potovanja, po mnogo, mnogo milj daleč po tej strašni deželi. A, saj bi ji ne bilo treba! V teh mrzlih tednih ima pravico za počitnice. Toda ona ostane pri Laponcih. Zakaj? Ker je vsa prevzeta s svojo nalogo. Le enkrat na leto zdrsi za nekaj tednov dol v Tromsfl — malokdaj ee odpelje domv — in danes je prišla semkaj, da nastopi te evoje počitnice, ki jih ji vsakdo privošči. < « Približno čez leto nato smo se spet sešli z učiteljico, zdaj pa v TromsOju, kjer smo se na slehernem potovanju za nekaj časa ustavili. In spet čez leto nato smo jo dobili zopet v Honningsvaagu. Vselej smo drug drugega pozdravili ko stari znanci in smo za čas vedno pokramljali z njo. V Honningsvaagu smo jo bili pregovorili, naj se do Tromsoja pelje z našo barko. Prav rada je sprejela našo ponudbo, posebno še, ker ni bilo na poti proti jugu nobene angleške ladje. Ponosni smo bili, ko nam je tako pohvalila našo ladjo. Naravnost domišljali smo si pa na 6vojo slavo, ko jo našega starega pismeno prosila, če bi na po-vratku, v VardSju, prišli ponjo, da bi se z nami odpeljala v južne pokrajine. Dejala je, da ima ondi v januarju dosti opravka in bo na nas čakala. »To se razume,« je zabrundal naš stari, »brez dvoma bomo naši mali napravili to uslugo.« Ko smo se vračali z bogatega ribjega lova — v naši barki je ležalo kakih sto osemdeset funtov P t Res je, videl sem že niareikakšne ptiče. Videl sem vodomca, kako 6e je lesketal nad temnimi gladinami rek; videl 6em kraljevski polet orla nad snežnimi vrhovi gora in umetno letanje galebov nad ladjami na morju, kar spada pač k naljepšim spominom mojega življenja. A tu imam v mislih vsakdanje, mestne ptiče. Dozdeva se, ko da je priroda obubožala m ko da je mansikaka vreta ptičev začela izumirati. Že več let je minilo, odkar 6em videl poslednjo taščico, poslednjega čižka, da celo poslednjo sinico. Le vrabcev in kosov oi manj — in pa golobov! Ti ptiči 6o se nekako privadili človeku in ga »vzeli na znanje«; uvideli so pač, da jim njegova pričujočneet ni v napotje. Je že tako, da v boju za »biti in ne biti« zmaga le tista žival, ki more prenesti človeka. Dobro, vzemimo za zdaj kosa ali drozga! Kos je domač do nesramnosti in človeka tako rekoč kar oažvižga. Ce bi mogel, bi ga še na-kašljal ali bi ga 6 preti požgečkal pod nosom. Kos ima svoj ograjeni rajon ki 6i ga lasti, ima 6mi6el za družino in potemtakem tudi za zasebno lastnino. Kos z mojega vrta je lastnik štirih katastrskih številk ali četverih vrtov, kjer ima izključno pravico vleči gliste iz zemlje, razbrekavati prvovrstnih rib —, smo pripuhali v silnem snežnem metežu in v najslab&ih vremenskih neprilikah v fjord Varanger. S silnim naporom amo pristali v VardSju in smo vzeli učiteljico Evo zares na krov. 2e smo se pripravili, da z največjo brzino odplu-jemo proti Honningsvaagu, ko smo zaslišali klice SOS nekega našega tovariša. Komaj petdeset morskih milj daleč pred nami je bila ladja »Morska zvezda«, ki je spadala v Wasermunde, v nevarnosti, da se z moštvom in bremenom potopi. Ne da bi kaj oklevali, smo obrnili barko in hiteli na kraj nesreče. Zadeva Je bila presneto resna. Morje je bilo do dna razburkano, voda je bila na vso moč nezanesljiva, snežilo je in burja je besnela. Trudili smo se, kar smo se le mogli, da bi se približali tovariSu, a bilo Je kar nemogoče. Videli smo barko — bila je nova in urna ladja — kako ee je počasi potapljala in mi vsi smo se tresli ko trepetlika. Svoje ladje nismo nikakor mogli izpostaviti! Vili smo roke in preklinjali svojo slabost. »Fantje, nekaj se mora zgoditi! Tovariši nam ne smejo utoniti!« je mahoma stopila Eva pred nas. Seveda, nekaj bi se moralo ukreniti, a kaj? »Ali imate kako dolgo vrv?« Imeli smo jo. »Sem z njo!« Hiteli smo po vrv. Zaslutili smo, kaj ee je Eva namenila storiti. A to je bila blaznost, da bi kdo kaj takega tvegali Kdo bi se pač upal v mrazu tridesetih stopinj pod ničlo skočiti v vodo in celo plavati? V takšnem morju? Nismo ji mogli ubraniti. Se preden smo se dodobra zavedli, si je Eva že privezala vrv okrog pasu in je s kratko, ukazujočo prošnjo staremu, naj barko čim bolj približa »Morski zvezdi«, planila v morje. Nismo si upali dihati, misleč, da se bo zdaj zdaj potopila. Strela božja, to ti je bila ženska! Plavala je in plavala in nas vse osramotila. To vendar ne gre! Kar zmore ženska, bomo pa vendar zmogli tudi mil Dva od nas sta skočila za njo... Kaj bi še dosti govoričili? Vsi trije so resnično priplavali do »Morske zvezde«. Vse moštvo smo rešili, dasi zares z nadčloveškimi močmi in v nevarnosti za lastno življenje. Kaj počne zdaj naša mala hrabra učiteljica? Mala Eva, ki nam je bila za zgled tovarištva in Enaštva, ni več na svetu. Pri tistem reševanju si bila nakopala bolezen, da je morala domov. Ni se več dolgo veselila sonca. V slabo tolažbo nam je, da jo umrla lahke smrti, da je kar zaspala ... (II. Reinhold.) • V • f C I gredice in ščipati popke cveticam. Kot strogi bi-gami6t živi navadno v troje; tretji je hišni prijatelj, kak enoletni pohajač, ki 6e ga zakoniti »mož« spomladi že kako iznebi. Spomladi izražajo kosi svojo zakonsko 6rečo naravnost priskutno m prav nerodno, žvižgajo, kolikor jim grlo zmore, človek bi dejal, da od sreče, da bi vendar ves svet (zlasti pa 6podeni hišni prijatelj) Zvedel zanjo. Vas božji dan ti čebljajo in 6e 6ploh nesramno in prav tako 6amoljubno - srečno vedejo kakor je navada mladih zakonskih parov. Seveda, čim pridejo jajčeca na 6vet, se zresni tudi ko6-samec in začne svoji soprogi rekati »mamica«. Zdaj pa zidaj tudi on malo posedi na jajčecih in nato brani s puhom porasle mladiče vprav zgledno skrbno. 'Ko6 ima čednosti družinskega očeta, je jako prizadeven in, rekli bi, da tudi zvest. Zdrav samoljubnež je, dober oče in brezobziren uživalec svoje lastnine. Je tako rekoč ptič močnih komolcev. Nobene družabnosti ne pozna razen evoje družice. Popolnoma drugačna je nesramnost vrabcev.. Vrabec je bolj ljudski ptič. Ker nima nobene 6voje lastnine, se čuti spričo drugih vrabcev, da je enake vrednosti z njimi in da so si tovariši; zato 6e pa Otrolkl rozlikl naj- Dvokolesa, Šivalni stroji novejših modelov motorji, trlclkljl pogrresljlvl Po »lo nlxkl cenil Ceniki (Tankol .TRIMNU" t. BATJCL, LJUBLJANA, Ksrtovika 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 2» tudi prička in pretepa z njimi. Njegova družba ni nič globlje organizirana. Vsi 60 en sam kup. mogoče ko kako stalno omizje ali klapa, ki jih druži le kako skupno drevo, kak skupni del mesta, skupne samice in prirojena klepetavost. Dasi nima nobenega smisla za lastnino, je vendar lokalni patriot in s kričanjem in s psovkami plane na vrabce iz tujih ulic. Nima nobenega javnega zanimanja, cesta je njegov 6vet. Nerad je sam, vendar je nezmožen vsake družabne olike in 6e ne zna obvladati zaradi družbe. Ima svoje gnezdo, vendar živi skupno s tolpo. Preveč je brezskrben, da bi 6e moglo razviti v njem kako 6amoljubje. Vsako konjsko figo si deli s tovariši, toda ne iz dolžnosti temveč le, da bi se mogel s kom kavsati. Golob pa je ptič, ki živi samo v množicah. V jatah se golobje spreletavajo, da proizvajajo svoje vaje in se spet v jatah vračajo v skupini golobnjak. Njih skupnost ni slučajna. To ni navadna tolpa, ampak je celota enake vrednosti. Razen erotike nimajo golobje ničesar svojega in tudi nobenega osebnega zanimanja. Pričkajo 6e za kako golobico, nikoli pa ne radi kakih drugih zadev. Ker imajo vsi i6te skušnje, nimajo kaj povedati drug drugemu in ničesar, s čimer bi se mogli ponašati. Golob ni bitje zase, ampak je del jate. Mogoče prav zato najde poštni golob s tako čudovito točnostjo spet pot domov, — 6aj, kaj bi pa počel v kakem drugem, tujem golobnjaku, ki ne spada vanj? Na svoj način uresniči golob neki svojski družabni ideal enotnosti. Bržkone doseže s tem (o, da 6i sam ničesar ne lasti, ampak je le še lastnina drugih. Mogoče ni bila 6ova, ampak je bil navaden, srednjeevropski čukec, vendar 6mo ga vsi imenovali sova. O sovah je 6plošno znano le lo, da 60 nagačene in malo od moljev prežrte v šolskih kabinetih kjer tiho čepijo na veji, strahovito smrdijo po naftalinu in služijo pouku mladine. Dalje jih še večkrat dobiš na ex-librisih, kjer sedijo na dveh aH treh debelih bukvah, 6 čimer je izražena njih nenavadna, naravnost docentska učenost in nači-tanost. Tem večje pa je zato presenečenje za modernega, izšolanega človeka, če 6poz>na, da je dobiti sovo tudi v živem 6tanju, v tako zvani pro6ti prirodi. Tedaj je bil celo 6ončen dan in dotična 60va ni sedela na debelih bukvah niti ne na kakih grajskih razvalinah, kakor bi človek pričakoval, ampak je čepela na tleh v travi in je mimo 6pala. Od daleč je bolj sličila z mahom obraslemu, sivemu štrelju. šele prav od blizu je dala od 6ebe nekakšen življenjski znak, ko je glavo okrenila k nam, a menda se ji nismo zdeli Toliko vredni, da bi bila oči odprla. »Dala nam je vedeti.« da jo obisk sicer jako veseli, a naj le mirno gremo naprej. Zatorej si je niti nisem mogel natančno ogledati in tudi ne videti kakšna so njena ušesa in ali ima zares plezalni prst in ali je zares brez golše? Splošno me je spominjala na kako majhno, debelo gospo v 6ivi pelerini, ki je zadremala pri vezenju. Bila je kar simpatična in neznansko 6taro-kopitna. Radi bi jo bili vzeli s 6eboj domov in ji odkazali za bivanje polico v knjižni omari, vendar bi ne bilo lahko naloviti zanjo potrebnih miši. Zato 6tno šli po prstih od nje; spremljal nas je nevidni pogled njenih zaprtih oči. Čudno je, kako je kaka žival na pogled 6laro-kopitna, ko da nič več ne 6pada v ta 6vet. Takale sova je prav tako malo sodobna, je prav tako izgubljena iu pozabljena, kakor 60 stari verzi ali tuja kita naših babic. Kar nekam inako se 6tori človeku, če vidiš takle 6tvor. Glej, glej, torej je bilo le res, da 60 nekoč nosili kile iz tujih las, da so bile žive 60ve na svetu ... Kdo bi si bil to mislil... Iznenada se dobiš v drugem, neskončno 6tarem svetu. Nemara pa lamle v ribniku zares živi povodnji mož v zelenem fraku? Mogoče se pa res pretegava na soncu zakleta kača — princesa z zlato kronico na glavi? Mogoče se bo pripeljal po6liljon v rdeči suknji in nam bo prinesel ni6mo z modrim pečatom? V tem starinskem svetu je vse mogoče Tudi sove in čuki so in druge skrivnostne priče, vendar je treba, da imaš oči odprte, da sove ne prezreš. misleč, da vidiš z mahom obrasli štor v travi. Uboga sova. mogoče je bila tu samo pozabljena; mogoče je izgubila pot za v starejši in manj moteni svet! Veš kaj? Da! bi oglas v časopis: »Ptič, nemodernega mišljenja išče kotiček 6ta-< rega 6veta. Ravna streha in hiša z radijem sla izključeni. Ponudbe pod šifro »Razvalina ima prednost* na upravo tega lista.« Ta bi bila lepa, če bi ne bilo mogoče na tem 6vetu najti kotička, kjer bi bilo kaj prostora za sovo. za "knjigo in za modrost iz Aten! (Češko: K. Capek.) Ali sle že poravnali naročnino! »Dragi gospod Klobasica, ali bi vzeli mojega 1 »Tako, gosj»od svetnik, tu je zdaj vaš hrt. In Če hrta na rejo čez počitnice? Dobro pazite nanj, ker dobi na razstavi nagrado, pa me še drugim gospo-ga pošljem [>otem na razstavo!« 1 dom priporočite...« Koroška jesen »Der Reinertrag fliesst den um ihr Deutsch-tum ringenden Grenzlandschulen zu«. (Cisti dobiček gre v korist obmejnim šolam, ki se borijo za svoje nemštvo!«), tako je napisano na zelenih jilakatlh, ki vabijo na prireditev »Heimatbunda«. l?edki gostje se zbirajo pred gostilno, raz katere se vije nova zastava v koroških barvah. Poiščem si na vrtu mizo in vprašam zgovorno natakarico, kakšen praznik praznujejo danes, da so izobesili zastavo. »Grenzlandfeier« da bo, odgovori, in pokaže s prstom na oder, ki je postavljen zadaj na vrtu in ki ga obkrožajo mize in klopi, zbite iz surovo žaganih desk. Čeprav se mi mudi v Celovec, počakam še in opazujem. Okrog mize blizu odra sedijo mladeniči v tirolski noši. Zdijo se mi nekam znani. Tiho govorijo med seboj — slovensko; po ziljsko se menijo. Saj res, to so plesalci iz Malošč, »znamenita Mallesliger Scliuhplattler gruppe«. Poznam jih še iz Ziljske Bistrice, reveže. Povsod morajo biti za stafažo ti izgubljeni slovenski fantje. Čeprav sem jim tako zameril, ko so poleti s svojim eksotičnim, za koroške razmere popolnoma ponesrečenim plesom, ki je doma v bavarskih Alpah, onečastili v Ziljski Bistrici prastari obred »štehvanja«, sem jim danes vse odpustil. Prav smilijo se mi li skromni našemljeni fantje. Saj ne vedo, da njihov ples, da njihova obleka ne spadala v to mirno, zeleno nasmejano koroško naravo... Saj morajo živeti, in v teh težkih časih je tako hudo za vsak šiling... Na oder so postavili drugo manjšo mizo in okoli nje pet stolov za godce, lloimntbund dobro ve, da so godci in da so »šuplatlerji« glavna privlačna sila na njegovih prireditvah. Ob dolgi mizi za odrom sedijo domača dekleta, komaj odrasla Soli, in med njimi pol ducata še zelenih fantov. Radi so bili sledili vabilu g. nadučitelja, saj bo plesi In za ples gre koroški fant, gre koroško dekle tudi tri ure daleč. Prihajajo polagoma tudi domači kmetje, nemškutarji s svojimi ženami in hčerami. Za dve mizi jih je, kakih 15 do 20 vseh skupaj. Po slovensko se menijo med seboj, a mene tujca pozdravljajo spoštljivo v nemškem jeziku. G. nad-učitelj, ki ga vsi titulirajo za »Obmanna« (predsednika), hodi od mize do mize in pozdravlja vse po vrsti, z vsakim se nekaj pomeni. Saj on je sklicatelj, on je predsednik »Heimatkreisa«, podeželske podružnice »Heimatbunda« v Celovcu. Tudi pri meni se ustavi in izpregovori par vljudnih besed o vremenu in kako mi ugaja na letovišču. Gospodje iz Celovca bodo vsak čas prišli, meni končno, kakor da bi se hotel opravičiti. In res, čez par minut privozi na dvorišče avtobus z gosti iz Celovca in a par letoviSčarji od Vrbskega jezera. »Hcil, Fritzl Heil, Herr Ilauptmannl« Iz pogovora pri sosedni mizi izvem, da sta prišla t lavna govornika, da sta to »festrednarja« stotnik njbič in junak iz plebiscitnih bojev, bivši »lajt-nant Fric«. Družba, prispela iz Celovca (gospodje v dokolenkah z golimi koleni in gospe v tirolskih kmečkih oblekah, skoraj vsi s košatimi šopi žime za zelenimi klobuki) zasede še dve mizi prav blizu mene. Maloški »suplntlerji« so medtem prisedli tudi bliže. Vsa družba govori sedaj samo nemški. Hihitanje pri mizi deklet in fantov za odrom je utihnilo, ko stopi g. nadučltelj na oder, da bi otvoril ta »obmejni praznik«. Ko pravkar pozdravlja došle zastopnike oblasti, uradov, oba govornika in maloške plesalce, moram na žalost zapustiti prireditev, kajti avtobus se žc vrača, a do Celovca je Se dnleč. Ko zavije avtobus po klancu navzdol, se slišijo iz gostilne akordi koroške pesmi: »Vom Tal bis an die Gletscherwand ...« (od doline do strehe ledenikov...). Sprevodnik v belih dokolenkah, ki pobira voznino, meni zaničljivo: »In Bog ne daj kak centimeter preko te stene 1« — Vsi potniki mu smeje pritrjujejo, saj so ga razumeli... Na Jesenskem semnju v Celovcu je največji drenj okoli paviljona, v katerem kažejo v zgovornih besedah in učenih diagramih, kako izumira nemški narod. Obiskovalci paviljona šepetaje stopajo od tabele do tabele. Porazne so številke na teh tabelah, porazne tudi za Koroško, čeprav so tu populacijske razmere ugodnejše kakor v drugih avstrijskih deželah. Število šolskih otrok pada strahotno, padlo bo število rekrutov ... V 1. 1957. bo, če gre v tem tiru naprej, vsak drugi prebivalec Evrope — Slovani... Poročnik v uniformi avstrijskih planinskih lovcev si prepisuje številke v svojo beležnico. Neki obiskovalec govori, da bo treba poseči po metodah Adolfa Hitlerja, ki da je vcepil nemškemu narodu novega veselja do življenja in do rasti. »Organisieren und dann germani-sierenl«, meni stara suha devica z debelo obrobljenimi očali. Stavil bi, da poučuje na kaki Soli v slovenskem delu Koroške. Kakor da bi prihajali iz spovednice, zapuščajo obiskovnlci ta paviljon ... * Se v Borovljah se ustavimo. Prenočili moramo, ker ponoči ne moremo čez Ljubelj. Treba Je zapraviti Se zadnje 4 šilinge. V prijetni družbi nam mine večer. Šludent, doma z onstran Drave, nam ob kitari zapoje novo »narodno pesem koroško«, himno koroškega fleimatbunda. Vsi jo po jemo v lepo jesensko noč: Majer Kajbič, sin Hrvatov, na Koroško se podal, tam v celovškem Heimatbundu vse nemčurje skup je zbral. Treba bo, treba bo, da te enkrat naklestimo. Majer Kajbič, boš žo videl, kaj slovensk je prmejduš. Tudi ti boš kmalu majhen, kakor stara suha uš. Le nnprej. le naprej, dokler 'maš še sape kej! Saj ti to, saj ti to pomagalo nič ne bol Vindisiirsko seme trosi doktor Wutte, učenjak, pesmi pa Perkonik pil1 ki je tudi nnš rojak. Kaj kej bo, kaj kej ho iz te zmesi ven prišlo? Heimatland, Heimatland. to Je pa res allerhand! Ko se drugo jutro ustavimo trije ljubljanski akademiki na Ljubeljskem vrhu in ko unši pogledi zndnjič božajo zelene vrhove koroških gord, se vsi spomnimo z neko žalostjo v srcih, a polni optimizma, ki gn daje mladost in dobra vest, prelepih dni ob Zilji in ob Vrbskem jezeru. Refren sinočnje pesmi nam brni v ušesih, ko stopamo spočiti proti Tržiču: >... saj ti to, saj ti to Doningalo nič ne bo!« K. M. B Kurenchuva Nešha ma tud beseda Koker sem brala te dni enkat v »Slu-vence«, sa se za£el zadne čase tud naš kronsk penzjunisti neki ujedat in zavle tega gor držat, ke je država sojem aktiunem uradenkem — tu je takem, ke še zmeri lohka primeja za kašen del, keder je glih treba — pumulila roka. Na morem glih trdet, de cela roka, ampak en prst pa prou gvišen, če prou ne ceu. Vite, Iz sojeh kron-skeh, pa tud drugeh, ke sa k sreč že di-narsk penzjunisti, 6 pa še glihe ni strila, koker de b jih 6ploh na blu več na svet. Mal čuden je res tu, ampak za pumagat pa le ni nč. Usak tku nardi, koker glih more. Državam sa ja dondons penzjunisti čist udveč. Državam sa pu-treben junaki, ke sa jim zmeri prpraulen dat soja kri na razpulagjne. Sej U6ak lhka sam vid, kašen časi sa zdej. Kene, eden druzga b ta narrajš u žlic vode putupu. Res, de en čas vabja diplumati eden druzga na pujedne. Ke sa 6 pujedna fertik in ja še mal 6 šlampancam zalijeja, se začneja pa še ubjemat med saba in pa kešvat, koker de b se res mel rad med saba. Koker pa enkat eden iz druzga use pu-litične knife vn izulečeja, se začneja pa že mal pu stran gledat in se tulk časa pu stran gledaja, de se med saba skregaja in nazadne u lase skočja. Tak sa holt zdejšen časi. Dondons je pač tku, de nnbena država na sme kar brez skrbi zadremat, pa če ma še tulk eneh trajneh prjatlu in zavezenku ulcul sebe. Še na tist tkuzvan večen prjatelstvu se na moreš in tud na smeš z&nest, če nečeš gor plačat. Scer pa kronsk in tnd drug penzjunisti na pu-gervaju ud države buhve kua use. En tulk b pa že rad mel, de b s saj lohka frišne žemle pr pekeh kupval, ke sa sam po dve za en dinarček. Sevede pr tem penzjone, koker ga maja zdej, s pa na morja frišneh žemel prvošet, ke sa jim predrage. Morja holt stare kupvat, ke sa pu tri za en dinarček. Stareh žeml pa srumaki sevede na morja grizt, ke nimaja več zob. Zatu morja pa stradat, de se Bugu tismil. Penzjunisti 6a zdej res n takmu pulužaje, de jim nč druzga več na kaže, koker de hiter soje kupita pupokaja in ja pupihaja kar hiter na un svet. Kuku bo na unmu svet, pa na vem. Ker boja pršli u nebesa, boja že na kojn. Ampak tist boja reveži, ke boja mogel jit u pekou. Kene n pekle mora pa osak z zubmi škripat, koker je predpisan, penzju-niti pa nimajo več zob. Asten, jest b že država pron lepa prusila, de b se zdej, ke ma glih s puvišajnam za upraut, tud na penzjuniste spounla. Sej ni glih treba, de b jim kar cela roka pumulila, sej boja z enmu prstam tud zaduvolen, koker morja bit aktiven uradenki. Drgač Sah boja res mogel tle U6e skp u štih pestit, pa se na un svet preselt. Ta selitu bo pa zajne tud narodna, ke dondons rajža gor du svetga Križa skori ceč kušta, koker selitu not dol u Amerika. Sej veste, če b mel penzjunisti gnar, b se pa prou gvišen raj preselil u Amerika, koker pa h svetmu Križe. Jest rada prznam, de more usaka država ta narpreh sama seb brada ustvart in za tu skrbet, de je zmeri dost purfla, kanonu, eroplanu in druge take ruputije, ke ja nucaja za Idi ukul prnašat, pr hiš. S fržolom ja na more nubena država strelat, pa če ma še tku brihtne vojskovodje. Zatn morja tud penzjunisti mal putrpet, ke veja, de sa državam sam u breme. Le na ta viža b se dala ta reč tku vn spelat, de b tud penzjunisti pršli na soja rajtnga, če b države 6kusle z municija mal bi šparat, koker du zdej. Kene, če b glih kerkat spet slučajen kašna vojska vn zbruhlna, b se lohka holt mal manjš kugle ulivale, in mal mn nej b se strelal, pa b se že pr svince neki pršparal. S tem gnarjem naj b se pa penzjunisti pudpiral. Pa b mel usak neki ud tega. Invalidu b na blu tulk, penzjunisti b pa lohka spet du frišneh žemel pršli, koker sa bli soje čase. Jest upam, de države nimaja glih tku trdga srca, če maja 6ploh kašen srce, de b moje prošne na upuštevale. Penzjunisti boja pa holt mogel tud še mal putrpet, de boja pršli na vrsta. Scagat jim zavle tega še ni treba---. Zdej vam morem pa še neki druzga puvedat, de na puzabem. Vi na veste kašen vogen je biu zadenč u streh zavle tega, ke sem jest ud tiste »Umetnast« neki naprej prnesla. Sej jest nisem prou nč slabga mislela. ,Jest sem holt tku puvedala, koker jc res. Lde ja men use na nus naneseja. Use-ga pa tud jest na morem na nuse nost. Neki morem holt spet dol strest. Kam bom pa pršla drgač? Sej nisem čiška mula, de b usak use name ubešu, kar na more sam prenest. Glih predučerišnem je prletela h men ena dama (nej rečem dama, kene, če rečem ženska, se ji zna še fržmagat. Tku je bla pa razicana, de je use curlal ud ne. Ke se je mal uddehnila, je pa začela: »Za božja vola, gespa. Kua vam je pa zadenč padel u glava, de ste »Umetnast« z »Lažnivim Klukcam« prglihval? »Lažniu Klukec« je ja legou, koker de b rožce sadiu. Kar »Umetnast« puve, je pa čist gola resnica. Umetenki, ke jih »Umetnast« naprej prne-se, sa re6 umetenki, de na celmu svete nimaja para. Vite, gespa, zatu jih pa tudi use države tega sveta ubrajtaja Lohka rečem, de maja še clu na unmu svete več držau na soj plat. Pestite tistga Frtaučku-ga Gustlna prgmah. Kua se bote zajnga putegval, ke je spred m zad ena figa. Sej nč na rečem, malat že zna, ampak on je diletant, diletanti pa prouzaprou še malat znat ne smeja. On use tku naredi, koker je Buh ustvaru. Tu pa na gre. Tu ee prau ja punarejat. Koker veste, 6e pa punarejat na sme. Jest se kar čudem, de ga še nisa zamehurl. Zaslužu je že zdauni. Jest b mu že pukazala, pu čim je žmah, če b ga enkat u roka dubila.« »Oprostite gespa. Kuku se pa more prouzaprou malat, de je umetnina, keder je fertik? Tku sa me zmešal te vaš umetenki, de res sama več na vem, ki se me glava drži,« sem ja prašala. »Jest vam na morem tu dupuvedat. Vi ste pre-mal brihten, de b me zastupil. Pa nekar ne zamerte. U »Umetnast« puglejte tiste »Kupalke«, pa vam bo prec use jasen. Če če bit eden res prau umetenk, more holt usaka reč tku namalat, de nazadne še sam prou dober na ve, kua je namalu.« »Hvala za pujasnil.« K. N. V Slavonskem Brodu bo danes redni letni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze pod predsedstvom njenega predsednika prof. dr. Čiriča. Slovenski šah bosta na tem zboru zastopala predsednik Ljubljanskega šahovskega kluba in pod-predsedik Jugoslovanske šahovske zveze prof. inž. dr. Kasal in naš državni prvak Vasja Pire. Od tega občnega zbora pričakujemo važnih sklepov o spremembi organizacije jugoslovanskega šaha z ustanovitvijo podzvez, torej o vprašanju, ki so ga naj-resneje in najuspešneje načeli slovenski šahisti. Občni zbor bo sklepal tudi o proslavi 25 letnice državnega prvaka, Ljubljanskega šahovskega kluba, ob tej priliki namerava Ljubljanski šahovski klub prirediti veliki mednarodni turnir v Ljubljani. Za naš šah bo imel torej ta občni zbor velik pomen. Našima zastopnikoma, ki sta oba zaslužna za slovenski in jugoslovanski šah, zaupamo, da bosta na tem občnem zboru uspešno nastopila. Aljehin — Enwe 1. d2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, c7—c6 (oba velemojstra sta v tem matehu najprej pričela obdelovati temo: slovanska obramba. Za teorijo otvoritev bo to neprecenljive vrednosti, ker bosta oba umetnika v otvoritvah prišla na dan z vsemi fi-nesami, kolikor jih bosta zmogla); 3. Sgl—f3, SgS— f6; 4. Sbl—c3, d5Xc4; 5. a2—a4, Lc8—f5; 6. Sf3— c5 (variante po tej ostri potezi so trenutno večji problem, kot pa solidnejše poteze e2—e3. Pričakovati pa je, da bo v tem matehu tudi ta problem rešen), e7—e6 (Euwe je torej zapustil zanimivo varianto Sb8—d7, SXc4 Dc7, g3 e5 itd., ki je bila več let priljubljen predmet diskusije v otvoritvi, ki sta jo velemojstra igrala. Najbrž so 6labe izkušnje črnega v mnogih partijah zadale tej varianti odločilen udarec. Nov način obrambe, ki ga Euwe v tej partiji poskusi, napravi prav zdrav vtis); 7. Lcl —g5 (beli tudi tu poskuša z e2—e4 priti v prednost in črni išče izenačenje v borbi proti tej potezi), Lf8—b4 (preprečuje e2—e4 in preti z b7— b5 obdržati c kmeta); 8. Se5Xc4, Dd8—d5 (nova, zelo zanimiva poteza. Na e2—e3 bi črni igral sedaj Sf6—e4 s prednostjo); 9. Lg5Xf6, Dd5Xc4 (črni privoli s tem v naslednje zapletljaje, ki sc končno res razvoljajo tudi zanj čisto zadovoljivo. Dobro bi bilo najbrž tudi g7Xf6 in na Db3 Sb8—a6); 10. Ddl— d2! (slabo bi bilo Tel radi gXf6, e4 Da2 z boljšo igro za črnega), g7Xf6; 11. e2—e4, Dc4—b3; 12. e4Xf5, Sb8—d7; 13. f5Xe6 (če beli ne bi vzel, bi črni igral e6—e5), f7Xe6 (nastala je pozicija, ki jo je težko presoditi. Čmi ima zelo oslabljeno kraljevo krilo, toda je boljše razvit); 14. Lfl—c2, 0—0; 15. 0—0, e6—e5 (tu je prihajalo v poštev Sd7—b6); 16. d4Xe5, Sd7Xe5; 17. Dd2—cl, Lb4Xc3 (čmi se boji, da ne bi beli konj skočil na e4. Mogoče bi bilo pa močnejše igrati takoj Th8—g8); 18. b2Xc3, Th8 —g8; 19. Del—e3, Kc8—b8; 20. g2—g3, Td8—d7; 21. Tal—bi, Db3—c2; 22. Tfl—el, Dc2—d2 (izsili menjavo dam, toda v nastali končnici je beli lovec močnejši kot črni 6kakač); 23. De3Xd2, Td8 Xd2; 24. f2—f4 (konj mora iz dominantnega polja na skromno polje g6), Se5—g6 (na Sd7 bi Lf3 grozilo LXc6 in Te7); 25. Le2—c4, Tg8—d8; 26. Tel —e6, Td8—d6; 27. Tbl—el, Kb8— e7; 28. Te6—d6, Td2Xd6; 29. h2—h4 (Aljehin v sedanjem delu partije izvrstno izkorišča svojo premoč na kraljevem krilu), Kc7—d7; 30. Kgl—f2, Sg6—e7; 31. Kf2—f3, Se7—d5; 32. Lc4—d31 (Aljehin ponuja črnemu vse kmete damskega krila za črnega h kmeta, kire vidi, da bi potem s svojim h kmetom prodrl), h7—h6; 33 Ld3—f5+, Kd7—d8; 34. Kf3—g41, Sd5-e7; 35 Lf5—bi Kd8—e8; 36. Kg4—h5, Ke8— f7; 37. Lbl—a2 + , Kf7—f8; 38. Kh5Xh6, Td6—d2; 39. La2 _e6, Td2—d3; 40. g3— g4, Td3Xc3; 41. g4—g5 Aljehin je svojo zadnjo potezo kuvertiral, ker se partija po štiridesetih potezah prekine. Euwe je svojega nasprotnika samo vprašal, kaj je kuvertiral in ko mu je Aljehin odgovoril, da g4—g5, se je vdal. Beli sedai na kralievem krilu z lahkoto orodere. Križanica V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. škodljiva žival. 4. izraz iz fizike, 7. eno najvažnejših letovišč na Gorenjskem, 11. arabski naziv za misijonarja, 16. moško krstno ime, 17. tuja beseda za razdobje, 18. ud izumrlega naroda, 19. važno pristanišče ob izlivu Marice v Egejsko morje. 20. tuja beseda za velikana, 21. preprost prometni pripomoček, 22. beseda iz oče-naša, 23. rimski pozdrav, 25. tuja beseda za nasprotje profesionala, 28. vas blizu Ljubljane, 30. kemično sredstvo, ki ga uporabljajo v barvarski industriji, 32. kos celote ,34. svetopisemska oseba, 36. druga beseda za predgovor, 38. del nekdanje Grčije, 40. poljski plevel, 42. tuja beseda za vrsto naglasa, 44. domača žival, 46. oseba iz Gogoljevega »Revizorja«, 48. domača žival, 50. rimski bog vojske 52. zelo uporabna snov, 54. skrajšano tuje moško krstno ime, 55. druga beseda za imetje, 58. Kreitenova drama iz rimskega življenja, 60. naslovna oseba iz Shakespearove žaloigre, 63. del obleke, 65. grška sveta gora, 67. manjša država v zadnji Indiji, 69. večji snop slame. 71. najmanjši del snovi, 73. svetopisemska 06eba. 75. visoko višavje v osrednji Aziji, 77. italijansko mesto ob Adiži 78. ruska politična osebnost, ki je zdaj v Razvezan snop »Najprej sem imel angino, nato arteriosklerozo. Ko sem Io prestal, me je mučila malarija, potem jc nrišla sladkorna in vnetje sapnika .. .< j.Pa ste mogli vse le bolez.ni prestati?« •Bolezni? Saj vam le pripovedujem, kaj t-o me vprašali pri medicinskem izpitu!« ječi, 80. izraz pri kartanju, 82. najvišji vrh v Armeniji, 84. rastlina iz družine črnobin, 86. rojstni kraj sodobnega slovenskega 6lovničarja, 88. bivši turški ministrski predsednik, 90. moško knstno ime, 91. svetopisemska 06eba, 92. omamno sredstvo, 93. trgovski izraz za predplačilo, 94. tuja beseda za prehlad, 95. oseba iz starogrške zgodovine, 96. svetopisemska oseba. Navpično: 1. naslov japonskega cesarja, 2. skrajšano moško krstno ime, 3. druga beseda za 6mešnico, 4. matematični izraz, 5. dišeča vrtna rastlina, 6. znamenje plemištva, 7. narodni pevec pri 6tarih Keltih, 8. južna rastlina, 9. svetopisemska oseba, 10. tuja beseda za gospo, 11. prostor za igre in boj v starorimskem cirkusu, 12. italijansko moško ime, 13. večji desni pritok Save, 14. večje mesto v splitskem zalivu. 15. izraz pri kartanju, 24. navadni števnik, 26. del telesa, 27. leseno mlinsko korito, 29. divja žival, 31. del rastline, 33. železniška pc«taja med Ljubljano in Litijo, 35. večja slovenska reka, 37. preprosto leseno orožje, 39. večja trdnjava v severni Nemčiji, 41. bližnja 6orodnica, 43. nasprotje svetlobe, 45. skrajšano moško krstno ime, 47. glavna reka v severni Italiji, 48. upodabljajoč umetnik, 49. časovno razdobje, 51. zimsko prevozno sredstvo, 53. navadni števnik, 56. španski junak pri bikoborbah. 57. majhna lesena hiša, 59. svetopisemska oseba, 61. grška črka, 62. italijansko kopališče v reškem zaJivu, 64. pregrešno svetopisemsko tne6to, 66. druga beseda za mlado rastlino 68. tuja beseda za mornarico 70. skrajšano žensko krstno ime, 72. slovenski zgodovinar in zemljepisec, 74. sourednik »Slovenca«, 76. večja gora v zasedenem ozemlju, 79. tuje ime za veliko azijsko državo, 81. 6rednji izvir reke Drine, 83. poljski pridelek, 84. poveličujoča slavnostna pesem. 85. šivalna potrebščina, 87. afriška žival, 89. obmorski kraj v severni Dalmaciji. Priložnostni nakup letnega blaga 6 din, crep za ženske obleke, se dobi pri TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska št. 15. llCIlil1 v ševro-u boksu, laku, kožice za roka-■J9ll|ts vice v vseh barvah. — Prvovrstne podplate, pitlinge, krom na drobno in debelo, čevljarske potrebščine, zgornje dele, damske torbice, pa sove, kočege in drugo Vam nudi po najnižjih cenah fR/INC ERJAvEC, zaloga usnta Uubltana, Stori trg IS Slovenski koledar Že stari Epipčam so poznali koledar, katerega so sprejeli Grki in Rimljani, ki so ga po svoje popravili. L. 45. pred Kr. pa je Julij Cezar preuredil dotedanji koledar, ki je dobil po njem ime julijanski koledar. Tega je sprejelo krščanstvo. Na uicejskem cerkv. zboru (325 1.) eo ga popravili v krščanskem duhu. L. 1582. pa je papež Gregorij XIII. dopolnil in zboljšal ta koledar, ker je prejšnji zaostal v štetju dni za celih 10 dni. Ta »gregori-jan6ki« koledar 60 sprejeli vsi narodi. Prvi slovenski koledar ie izšel L 1557. v Trubarjevem Novem zakonu. V njegovi priredbi je izšel 1. 1582. tudi »Ta slovenski kolendar«. V 17. stol. ni izišel noben slovenski koledar. Šele 1726 je izžel, m 6icer že z naslovom pratika »Nova Crainska Pratika«, ki so jo tiskali nekaj let v Augsburgu, od 1. 1741. pa v Ljubljani razne tiskarne. Več let io je urejeval o. Marko Pohlin in pisal v njo uganke in kratke spise. V 1. 1789. je izdal žalski duhovnik Anton Breznik »Večno pratiko«, to je neke vrste stoletna pratika. Vsi ti koledarji in pratike 60 prirejeni po nemškem vzorcu in so zgolj praktičnega pomena. V sebi nimajo zabavnega čtiva, tudi ne vzgojnopoučnega. Šele z nastopom V. Vodnika smo dobili pratiko z vzgojno, poučno in zabavno vsebino. 1795 je izšla »Velika pratika aJi Kalendar za tu letu 1795 ali MDCCXCV« pod Vodnikovim uredništvom. Izhajala je do 1797. 1. Pisana je povsem v slovenskem duhu za splošno izobrazbo kmeta. Njena vsebina je bogata. Meseci so dobili svoje priložnostne napise tu je govor o zemljepisu kranjske dežele, pouk v računstvu, 6ejmi na Kranjskem in podobno. Zaradi premajhnega števila naročnikov je morala prenehati. Medtem .pa je še vedno izhajala mala pratika, iti sicer 6 koledarjem samim. Oba vzorca sta se ohranila do danes. V zač. 19. st. so izhajale v Ljubljani kar tri pratike. Najboljšo ie 6estavi! župnik Janez Debevec, ki se je obnesla in izhajala nepretrgoma — menjala je le lastnike — do 1844. V tem 6e je vnela pratikarska vojna med novoustanovljeno Bleiweisovo »Novo Pratiko« (1845) in ostalimi zaradi mesečnih imen. To je 6Časoma preuredil v »Veliko«, ki izhaja še danes kot Blazni-kova pratika. Urejeval je je skoro 50 let Blaž Potočnik. Pratika ee je neverjetno razširila, saj je obravnavala vse, kar mora vedeti kmet pri svojem gospodarstvu. Kot nasprotnica Bleiwei6ove je 1873 izšla Slovenska pratika, ki pa ni izhajala dolgo. Drugi najstarejši koledar poleg Blaznikove je koledar Mohorjeve družbe, ki ie začel izhajati za 1858 in odslej izhaja še danes. Njegova zanimivost je bil imenik vseh udov M. D. Koledar je v vsem ustregel potrebam slovenskega človeka. Pravni in gospodareki nasveti, zabavno poučno čtivo, 6eirmji, vse je imelo go6podar6ki in poučni pomen. V drugi polovici 19. stol. je izhajalo še mnogo koledarjev: Hicingerjev Domač koledar slovenski, Koledar slovenski Matice slovenske, Narodni koledar in letopis Slovenske matice, Koledar kmetijske družbe za Goriško, Vilharjev Koledarček (1867) Praprotnikov Palček (1866) in drugi. Od 80 ih let dalje pa imamo že žepne in stenske. 1889 je izšel Rustrovani narodni koledar, 1892 pa dobimo že dijaški koledar. V Ameriki je izšel prvi slovenski koledar 1895, ogrski Slovenci pa so dobiti 1. 1903. Koledar Srca Jezusovega. Pratika je opravljala veliko nalogo: vplivala je 6 svojimi sestavki ugodno na poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo, čebelaretvo, pomagala je kot domači zdravnik, bila je torej kažipot preprostemu človeku pri njegovem delu. Koledar pa je posta! vsakoletni preglednik dela v letu in svetovalec za naslednje leto. Do 1. 1900. je izšlo do 40 raziičnih pratik in koledarjev. Po svetovni vojni pa smo dobili mnogo strokovnih koledarjev. To so misijonski, delavski, gasilski, gospodinjski, planinski, zadružni itd. Kaj pravi tehnika Karoserija, hi se nagiba Pri vožnji v krivinah 6te gotovo že občutili neprijetni občutek, ki nastane zaradi tega, ker hoče sredobežna 6iia človeka potisniti v stran. V osebnih avtomobilih, ki vozijo z večjo brzino, kakor avtobusi, je to še posebej nerodno. Vsak trenutek izgubiš ravnotežje. Zdaj te pritisne ob steno, zdaj te vrže spet sopotniku v naročje. Centrifugalne sile, ki nastajajo pri vožnji, 60 tako velike, da jih morajo upoštevati pri gradnji cest in železnic, 6aj morajo biti ceste in železnice tako Zgrajene, da visijo na ovinkih na notranjo stran. Del sile, ki bi pritiskal navzven, 6e na ta način prenese na podlago. Da 6e da tudi na drug način ublažiti neljube 6redobežne 6ile, nam kažejo poskusi, ki so jih izvršili na avtomobilih, kjer je bila karoserija tako podprta, da se je mogla pri vožnji v krivinah nagniti na notranjo 6tran. Dasi se učinek centrifugalne sile na ta način zelo zmanjša, 6e ne odstrani popolnoma. Toda pri upoštevanju nagiba na ovinkih modernih avtomobilskih cest 6e da ravnotežje popolnoma izravnati in doseči enakomerna in komfortna vožnja. S preureditvijo avtomobilov na opisan, način pa so dosežene še druge dobre lastnosti. Pri vožnji po neravnem terenu ohrani namreč karoserija takega avtomobila še naprej skoraj vodoravno lego. Računi so pakazali. da pritisne pri hitrosti 6topetdesetih kilometrov na poti. ki ima radij za-krivljenosti 600 metrov (to je krivina, ki jo imajo dirkališča za avtomobile in najostrejša krivina, ki je dopustna pri gradnji velikih avtomobilskih cest) 70 kilogramov težek človek z dodatnim pritiskom 40 kilogramov na sedež. Za popolno ohranitev ravnotežja morata pri tej brzini naklonski kot nagiba poti in naklonski kot nagnjenosti karoserije skupaj znašati 30 odstotkov. Rešitev hrizanice z dne 17. oktobra. Vodoravno: 1. korak, 5. Iran, .8. ikona, 13. opera, 15. Kuba, 17. Kotor, 18. moč, 19. atom, 20. omet, 21. ime, 22. Ala, 24. kolo 26. kopa, 28. Pan, 29. okus. 30. Avar, 31. Arad, 33. runo, 35. repa, 37. pero, 40. pot, 41. Aron, 42. Amas, 43. akt, 44. oko, 46. veža, 48. telo, 50. ser, 51. Abel, 52. Aden, 53. idol, 55. soja, 57. mula, 59. leča. 62. rok, 63. ahat, 64. erar, 65. aga, 66. Uda. 68. bira, 70. Tara, 72. ras. 73. naval, 74. 6loj, 75. otava, 76. tresk, 77. Etna, 78. Majar. Navpično: 1. komar, 2. opolo. 3. reč. 4. ara, 6. rum. 7. Abo, 9. kot, 10. Oti, 11. nomad, 12. arena, 14. Atos. 15. Kola, 16. Amor, 17. kepa, 23. akut, 24. kuna, 25. oven. 26. kapa, 27. Ares. 23. para, 32. upor, 33. roka. 34. orel, 35. roža, 36. amen, 37. Pali, 38. okel, 39. strd, 45. obok. 46. veja, 47. adut, 48. tele. 49. oder, 50. Soča, 54. Grunt, 55. sodar, 56. Aliil. 57. Mars. 58. Arij. 50. laso. 60. agava. 61. pasar 67. ave, 68. bas, 69. alt, 70. ton, 71. ata, 72. raj. t Sadjarska razstava v Mariboru Maribor, 23. oktobra. Kazat a vo je otvoril predsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva g. Humek, ki je uvodoma pozdravil pokrovitelja razstave bana dr. Marka Natlačena, delegata ministrstva trgovine in industrije, načelnika sadjarskega odseka inž. Miloslava Samuroviča, zastopnika bana savske banovine Viktorja Nemčanina, ravnatelja Prizada dr. Cirila Nemca, zastopnika knezoškofa stolnega prošta dr. Vrabra, zastopnika mestnega poveljnika podpolkovnika Kilerja, mestnega podžupana 2e-bota, predsednika Srbskega poljoprivrednega društva dr. Mladena Josifovica, zastopnika centralnega bigijen. zavoda dr. Pavla Vukasoviča, zastopnika kmetij, ministrstva načelnika inž. Boro Mi-lutinoviča, inšpektorja Operinana in Milutina Ni-ketiča ter uradnike Lukinana in Veljanoviča, okr. glavarja dr. Popoviča in dr. Šiško, predstojnika okrož. sodišča dr. Ziherja in viš. drz. pravdnika dr. Zorjana, zastopnika želez, oblastev načelnika glav. kolodvora Permeta, zastopnika zbornice TOI Pinterja, poslanca Brenčiča, banskega svetnika dr. Leskovarja ter predstavnike raznih šolskih zavodov in gospodarskih ustanov. V svojem nadalj-nem govoru se je prisrčno zahvalil banu dr. Na-tlačenu, ki je z velikodušno podporo omogočil razstavo ter je pokazal dosedaj s svojim delom izredno zanimanje za sadjarstvo kot eno najvažnejših panog našega gospodarstva. Zahvalil se je tudi ministrom in Prizadu ter drugim činiteljem, ki so pripomogli k otvoritvi razstave. Posebno toplo se je zahvalil ravnatelj Vinarske in sadjarske šole Josipu Priolu in njegovim sodelavcem, ki so izvršili težko organizacijsko delo cele prireditve. Poudarjal je, da prireja razstavo Sadjarsko in vrtnarsko društvo samo, dočim prireja sadjarski vsedržavni kongres, ki se otvarja jutri, : Srpsko poljoprivredno društvo.« Govor bana dr. Natlačena Zatem je povzel besedo ban dr. Marko Natlačen ler je izvajal: Sadna razstava, ki jo bomo pravkar odprli, je največja, kar smo jih imeli doslej v naši državi. Ne omejuje se samo na razstavo sadnih plodov, kakor je bilo to doslej običajno, marveč prikazuje tudi razvoj in obseg celokupnega našega sadjarstva in ogromno važnost sadjarstva za naše gospodarstvo. Ta razstava nam predvsem kaže razveseljivo dejstvo, da prihajajo naši sadjarji čimdalje bolj do prepričanja, da jim sadjarstvo lahko donaša izredno velike dohodke. Skrbnost, s katero je ta razstava prirejena, njen obseg iu kakovost razstavljenih sadnih pridelkov in proizvodov, zgovorno pričajo s kakšno vnemo, s kolikim umevanjem in s kakšno ljubeznijo so se naši sadjarji oprijeli sadjarstva. Kako velike važnosti je postalo pri nas sadjarstvo za celotno naše gospodarstvo, nam izpričuje uradna statistika, ki pravi, da imamo v dravski banovini okrog 4 in pol milijona rodnih dreves, ki jim je prišteti vsaj še milijon sadnih dreves, ki še ne rode; da prideluje naša banovina povprečno 70 milijonov kilogramov sadja, med tem 35 milijonov kg jabolk in da znaša vrednost povprečnega letnega sadnega pridelka vsaj 70 milijonov din. Ako vzamemo ta povprečni letni dohodek kot 5% obresti od glavnice, ki jo predstavlja rodno sadno drevje, se pokaže, da predstavlja to sadno drevje vrednost 1 milijarde 400 milijonov din, pri čemer pa še ni upoštevana vrednost mladega sadnega drevja. ki še ne rodi. V dobrih letinah smo izvozili iz naše banovine samo jabolk 3000 do 4000 vagonov. Ako računamo kilogram povprečno po 2 din, smo prejeli za 3000 vagonov okrog 60 milijonov din. Kr. banska uprava se v polni meri zaveda važnosti sadjarstva in ga zato tudi podpira. Kr. banska uprava bo tudi v bodoče storila vse, da se ta važna gospodarska panoga čim bolj razvije in spopolni tako, da bo donašala čimveč koristi. Vso ■jKizornost bo posvečala kr. banska uprava potrebnemu pouku med sadjarji po deželi. Pospeševala bo pravilno urejanje sadovnjakov in delila v ta namen tudi nagrade, zlasti revnejšim sadjarjem za vzorno oskrbovanje sadnega drevja in jim dajala prispevke za ceuejši nakup sadnih dreves. Izdajala bo po potrebi navodila, letake in brošure v sporazumu s strokovnimi organizacijami. Smo-treno zatiranze sadnih škodljivcev postaja čim dalje bolj aktualno; zato bo kr. banska uprava te vrste delo podprla z denarnimi sredstvi in skušala čim bolj pospešiti škropljenje sadnega drevja, ki je tako zelo potrebno. Naše kmetovalce, ki se pečajo bolj ekstenzivno s sadjarstvom, ki pridelujejo sadje po travnikih, poljih in pašnikih, bo treba polagoma navajati k intenzivnemu sadjarjenju. Posebno v naših sončnih zavarovanih legah s primerno zemljo, kjer se opuščajo vinogradi, bo treba saditi sadno drevje tudi v pritličnih nasadih, kakor se to slično že dela po drugih naprednih državah. Na ta način bomo zelo odpomogli revščini, ki vlada med malimi posestniki, posebno med viničarji v vinorodnih okoliših. Na ta način bodo našli ti dovolj zaposlitve za svoj vsakdanji kruh ravno v intenzivno sadnih vrtovih na manjših površinah. Ustanoviti bo treba matične vzorne nasade, kjer bodo lahko naši sadjarji dobivali dobre cepiče. Uvesti bo treba strokovno kontrolo nad produkcijo sadnega drevja, to je nad drevesnicami, da se prepreči vsako škodljivo prekupčevanje s sadnim drevjem po trgih in zatre kvarno drevesničarstvo. Pa tudi domači uporabi sadja, zlasti napravi shrankov in sploh pospeševanju večjega domačega konzuma sadja, izdelavi brezalkoholnih pijač, bo treba posvečati večjo pažnjo. Cim več se bo povžilo sadja, tem manj se bo kuhalo žganja in tem zdravejši bo naš rod. Banska uprava bo podpirala posebno zidavo sušilnic za sadje. Prirejala bo v ta namen na svojih kmetijskih zavodih posebne tečaje za pravilno sušenje sadja. Naj poudarim v tej zvezi razveseljivo dejstvo, da se je v naši banovini samo v letošnjem letu sezidalo s pomočjo prispevkov banske uprave nad 60 modernih sušilnic, ki so že letos obratovale. V krajih, kjer sadjarstvo še ni tako razvito in kjer primanjkuje kmetom zlasti sadnega drevja, bomo skušali osnovati okrajne drevesnice, da bodo tudi ti kraji čim bolj deležni blagodati sadjarstva. Našim jabolkom, ki uživajo radi svoje kakovosti in lepote svetovni sloves, moramo najti novih trgov in novih stalnih odjemalcev. Temu naj služijo sadni sejmi, ki naj bi se vršili po možnosti vsako leto. Naša naloga pa bo, da zgradimo v čim bližji bodočnosti primerna skladišča in zbiralnice za sadje, kjer se bo sadje sortiralo in pripravljalo za trgovino. Treba bo tudi potrebno urediti glede pravočasnega spravljanja sadja v smislu zakonitih predpisov. Zlasti pa bo treba skrbeti za primerno organizacijo prodaje sadja, namenjenega za izvoz. V tem oziru bo kr. banska uprava podpirala zadružno organizacijo sadne trgovine v zavesti, da se bodo na ta način izločile zle posledice prekupčevanja v škodo naših sadjarjev. Sadjarsko in vrtnarsko društvo si je izbralo za razstavo in sadni sejem naš obmejni Maribor. Storili so to pač radi tega ker slovi Maribor obdan od vinogradov in sadonosnikov, kot središče sadjarstva, kot naš jugoslovanski Meran, v katerem se stekajo niti vse sadjarske trgovine naše ožje domovine. Ne pretiravam, ako trdim, da je Maribor s svojo okolico, s svojim zaledjem v prekrasnih Slov. goricah od Boga posebej blagoslovljen s tem, da so baš v tem delu naše slovenske domovine v posebni meri ustvarjeni vsi pogoji za uspešno sadjarstvo. K.o gledam pred seboj zbrane najodličnejše sadjarje in sadjarske strokovnjake ter številne ljubitelje sadjarstva in sadne trgovce, izvršujem samo svojo prijetno dolžnost, ko izrekam vsem onim idealnim delavcem, ki so pripomogli do tako lepe prireditve sadjarjev, za ves njihov trud in vso njihovo požrtvovalnost, najiskrenejšo zahvalo, pa tudi svoje najlepše čestitke k tako odlično uspeli razstavi. Moje čestitke in moja pohvala velja zlasti Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu ter številnim podružnicam tega društva, pa tudi vsem sadjarjem, ki so s tako veliko vnemo in požrtvovalnostjo priredili prvo banovinsko sadno razstavo in sadni sejem v Mariboru, ki ju obenem proglašam s tem za odprta.« Trije meseci najmanjših mezd Kmalu bo minilo četrt leta, odkar je stopila v veljavo odrodba bana dravske banovine dr. Natlačena o najmanjših mezdah, izdana na podlagi uredbe ministrskega sveta o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnanju in razsodništvu z dne 13. februarja 1937. Danes pisati še o tej uredbi pomeni samo priključiti se številnim piscem in komentatorjem te uredbe, zdi se nam pa prav, če omenimo tudi, da so se posebno slovenski industrialci zavzemali za uveljavljenje te uredbe. Prva iniciativa iz delo-dajalskih vrst za zakonito ureditev mezdnih pogojev v vsej državi je izšla baš iz krogov naše industrije, iu sicer je znani industrijec iz Maribora g. Ivan Hutter dal prvi tozadevno pobudo. Njegovi pobudi je sledila tudi naša gradbena stroka, ki je sama med našimi industrijskimi in podjetniškimi panogami dovolj čutila neurejenost in škodljive posledice dotedanje ureditve mezdnega vprašanja. Za slovenskimi industrije! je začela podobno akcijo hrvatska industrija, dočim gospodarski krogi iz drugih delov države niso stali tako prijazno tej misli nasproti. To se je videlo tudi ua lanski industrijski konferenci dne 23. avgusta na Bledu, toda polagoma je tudi drugod prišlo spoznanje o umestnosti take ureditve mezdnega vprašanja v naši državi in tudi industrijci z juga so uvideli marsikatere prednosti nove ureditve mezd, zlasti pa ruzsodiščnega postopka. Reči moramo tudi, da je načrt Zveze industrijcev v Ljubljani služil v marsičem za podlago zakonite ureditve mezd v naši državi. Sedaj po skoiaj treh mesecih veljave najmanjših mezd v naši banovini moramo ugotoviti, da ta določitev ni izzvala v Sloveniji nobenih posebnih pretresljajev. Pretežna večina podjetij je itak že prej plačevala odgovarjajoče in višje mezde in le neznatno je bilo število onih podjetij, kjer se je v .znatni meri povišala višina mezd in to brez vsake borbe in motenj za medsebojne odnošaje med podjetji in delavci. Dočim je vprašanje najmanjših mezd v Sloveniji v splošnem zadovoljivo urejeno, tega ne moremo trditi za mezdno ureditev v ostalih delih države. Ostale banovine so se v glavnem omejile na to, da so izdale začasne odredbe o določanju minimalnih mezd v smislu uredbe in izdanih ministrskih navodil Te začasne mezde so pa brez izjeme najnižje, ki so po uredbi sploh možne in dopustne Na ta način seveda ni bil dosežen namen izdane uredbe, da bi bile najnižje mezde samo podlaga, na kateri bi se mezdni odnošaji razvijali naprej. Uredba določa samo enotno mezdo za vso državo, na podlagi katere pa v okviru zakonitih določil iahko določijo najnižje mezde samo bani. Pri tej določitvi po se morajo bani ozirati na stvarne razmere v dotični banovini, obenem pa tudi na mezde, ki se plačujejo v območjih sosednih banovin, kakor to določajo ministrska navodila za izvrševanje uredbe o najmanjših mezdah itd., uveljavljena dne 16. aprila 1937. Danes so najmanjše mezde najbolj podrobno po strokah urejene samo v naši banovini, zato pa obstoja veliko nesoglasje med najmanjšimi mezdami pri nas in najmanjšimi mezdami v drugih upravnih področjih države. To po našem mnenju ne odgovarja iuten-cijam zakonodajalca, saj je bil vendar namen najmanjših mezd ravno v ne najmanjši meri tudi ta, da se višina po posameznih pokrajinah države več ali manj izenači ali pa vsaj medsebojno približa. To je važno vprašanje, ki ne zadeva samo delavstva, ampak tudi industrijo in vse gospodarske panoge, saj je približna enakost delovnih pogojev v proizvodnji izredno važna. Zaradi tega je potrebno, da tudi druge banovine preidejo od sedanjega začasnega načina ureditve najmanjših mezd do nove ureditve, ki bo trajnejšega značaja in se ne bo omejevala samo na prepisovanje uredbe in izvršilnih navodil. Za to imajo dober vzgled v naši banovini, kjer je mezdno vprašanje urejeno najbolj točno in izčrpno za vse stroke na področju naše banovine. • Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Gorenca Alojzija, posestnika in neprotokoliranega trgovca, Ardro pri Sv. Duhu, p. Krško, narok za sklepanje o poravnavi bo 19. novembra, terjatve je prijaviti do 5 novembra, dolžnik nudi 50% v treh šestmesečnih obrokih. Izvoz oljnatih plodov in semen. Finančni minister je odredil, da se morejo izvažati oljnati plodovi in semona samo proti plačilu v devizah. 4 omacc gtrspodl/ijsiur '' ' dakrpouzjsjča, raskaoA roka ! ^ Čiščenje in ribanje, pranje in ne nazadnje knhinjska fiara pri pripravljanju jedil • to povzroča ob vsakem etnem Cagu le prehilro raskave in razpokane roke. Kako lahko je temu odpomoči! Vsakokrat, ko ste roke umili in jih osušili, jih nainažite nekoliko sSolea kremo in zdrgnite • in koža ostane mehka in voljna, ae ne vname in postane odpornejša. Kar velja za roke, je pa šc prav posebno primerno za obraz. Zato se umivajte « dišečim Solea milom, ki vsebuje aktivni lecilin; kolesterin v Solea kremi dobi B njim učinkovito dopolnitev. Celo telo dobi novo prožnost in svežost, koža postane rožnato-nadahnjena in trajno prekrvljena. Polet in prožnost • kako potrebna sta ravno pri utrudljivem gospodinjskem delu!- . 0 LE A OlliUrin Današnji spori v Ljubllani NOGOMET,- Dopoldne ob 10. prvenstvena tekma na igrišču »Jadrana« JADRANsMARS predtekma; Ljubljana (jun.) : Jadran (jun.) Popoldne na igrišču »Hermesa« Predtekma ob 13.30 Hermes rez. s L j a b 1 j a n a rez. Ob 15. prvenstvena tekma HERMESsSVOBODA Ob 14. na igrišču Reke Reka jun : M a r s jun. Ob 15. na igrišču Reke RtK AiBRATST VO (Jes., LAHKA ATLETIKA« Danes ob 14. na Stadionu, Tyrševa cesta Juniorsko lahkoatletsko p r v enstvo dravske ban. za moštva Današnji spori v Celja v> Danes dojx)ldan ob pol 11 bo na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med celjskimi Atlekiti in SK Hrastnikom. Popoldne ob 3 bo na Glaziji prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom. — Ker sta obe moštvi v močnih postavah, je pričakovati napete in zanimive igre. Na Oliinjiovo željo bo eodil zagrebški sodnik. SK o bile cene ugodne za bombaž: znašale eo S din za surov bombaž in 15—18 din za očiščen bombaž. Seveda pa je potreba v naši državi znatna, saj krije domača produkcija komaj 5—6% vse potrebe naših bombažnih predilnic. POPOLNA RAZPRODAJA manufakturnega blaga pod nabavnimi cenami radi opustitve trgovine ANTON SCHUSTER LJUBLJANA, MESTNI TRG 25 Narodna banka o kreditnih razmerah. Ta teden bo seja uj>ravnega odliora Narodne banke, na kateri bodo razpravljali o vprašanju sanacije našega kreditnega gos|>odarstva. Pričakovati Je, da bo na tej seji prišlo do konkretnih sklepov v tej zadevi. Kaj bo h kablom Belgrad—Maribor—državna meja? Agencija »Jugoslovanski kurir« poroča, da Je nemška tvrdka Siemens-llalske potegnila nazaj svojo kavcijo, katero je pred mesecem dni položila za nabavo kabla Belgrad—Maribor— drž. meja, v znesku 12 milij. din. Tako kaže. da do te tako važne naprave še ne bomo prišli kmalu in bo država letno izgubila na milijone dinarjev, ker gospodarski svet ne more dobiti telefonskih zvez in ker se inozemstvo izogiba naše države. Borza Dne 23. oktobra 1937. Denar Ta teden je znošal devizni promet na ljubljanski borzi 7702 milij. din v primeri z 11.890. 7.381, 8435 in 10.026 milij. din. Valutni lutnji na lih ieleznic. Od 15. oktobra veljajo na naših državnih železnicah naslednji službeni tečaji: holandski goldinar 24.10, nemška marka 17.60, švicarski frank 10.10, zlati frank 14.50, madžarski pengO 12.90, avstrijski šiling 8.95, poljski zlot 8.30, italijanska lira 2.85, francoski frank 1.55, češka krona 1.55, belgijski frank 1.50, bolgarski lev 0.52, romunski Iej 0.85, grška drahma 0.43 din. Curih Belgrad 10, Pariz 14.705, London 21.495, Newyork 434.125. Bruselj 73.20, Milan 22.85, Amsterdam 240.05, Berlin 174.40, Dunaj 80.30 (81.80), Stockholm 110.85, Oslo 108 05, Kopenhagen 95.975,-Praga 1520, Varšava 82 10, Budimpešta 8625, Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.505, Buenos A i res 129.25. Živina Mariborski sejem 22. oktobra Na svinjski sejem Je bilo pripeljanih 303 svinj. Cene so bile: mladi prašiči 5-6 tednov stari kom. 70—100, 7 do 9 tednov stari 85—105, 3—4 mesece stari 130—170, 5—7 mesecev slan 210—340, 8—10 mesecev stari 350 440, 1 leio stari «20- 780, 1 kg žive teže 6—7.50. t kg mrlvc težo 9—11 din. Prodanih in bilo 166 svinj Z raketo na luno Zanimivi in dragi poskusi ameriškega profesorja Znanstveniki se že dolgo ukvarjajo z načrti, da bi napravili tako pripravo, s katero bi bilo mogoče poleteti na luno. Že dolga desetletja sanjajo o tem tudi pisatelji fantastičnih romanov, vendar se doslej ni posrečilo, da bi bil kdo iznašel pripravo, ki bi bila vsaj malo sposobna za kaj takega. Sedaj poročajo, da se v puščavskem ozemlju Nove Meksike v Ameriki mudi ameriški profesor Goddard, kateri tamkaj dela velikanske poskuse z raketami. Denar za te drage poskuse pa mu je preskrbel znani ameriški letalec polkovnik Lindbergh. Profesor Goddard je dognal, da je navadna raketa, kakršno mečemo v zrak kot ume-talni ogenj kaj malo gospodarska naprava med gonilnimi motorji, ker porabi le 2 odstotka energije, katero ima v sebi. Profesor Goddard pa je sedaj prišel že tako daleč, da je sestavil take rakete, katere porabijo kar 60 odstotkov energije, ki jo imajo v sebi. Ob enem je profesor dognal, da njegove rakete lahko letajo tudi v brezzrač-nem prostoru, kar bi bilo seveda silno važno, ko bi kdaj kdo res hotel leteti na luno. To je dognal tako, da je napravil velik prostor, iz katerega je izsesal ves zrak ter ga tako dobro zadelal, da nov zrak ni mogel vanj. V tem prostoru je imel pripravljeno raketo, katero je potem mehanično sprožil. In je videl, da raketa leti kakor bi bila zunaj. Njegovi poskusi pa so tudi ugotovili, da je smodnik kaj slabo razstrelivno in gonilno sredstvo za pogon take rakete, ker se ne izrabi vsa gonilna energija 6modnika. Zato je začel porabljati tekoče gonilno sredstvo, in sicer se je izkazalo, da je najboljši bencin, če je mešan s tekočim kisikom. Ce bi gorečemu bencinu dovajal le zrak, bi ga ne bilo dovolj, da bi bencin dovolj naglo zgorel. Zato je s posebno pripravo začel dovajati gorečemu bencinu kisik, kar je povzročilo, da je bencin silno hitro zgorel ter je bila tako povečana izraba energije. Veliko težavo je imel, ko je izbiral tvarino, n katere naj bi bila raketa sestavljena. Pokazalo se je namreč, da celo trde kovine zaradi silne vročine pri izgorevanju močno trpe. Nazadnje se mu je posrečilo dobiti posebno močno jeklo, katero prenaša najhujšo vročino brez posebne škode. Ko je vse to dognal, se je lotil izdelave raket iz takega primernega jekla. Pri prvih poskusih je porabljal samo majhne rakete, kakršne ob slovesnostih švigajo v zrak. Dandanes pa porablja za svoje namene že rakete, katere so po 5 metrov dolge ter 70 kg težke. Da jih more sprožiti v določeno smer, zato je napravil velik jeklen oder, kateri kakor nekak tir vodi odlet rakete. Ta oder je kakih 50 metrov visok. Njegove rakete so doslej mogle prileteti največ 2 kilometra visoko. Letele so s povprečno hitrostjo 250 kilometrov na uro. Pri takem letu zgori gonilna mešanica bencina in kisika v kakih 30 sekundah. Ko gonilna snov v raketi zgori, se raketa še nekaj časa dviga, in sicer 15 sekund. Višje pa doslej njegove rakete niso mogle, ker je bila snov, katero so morale kot gonilno silo nositi seboj, prevelika in jih je vlekla nazaj. Zato se je profesor močno zanimal, kako bi mogel raketo poslati tako visoko, da bi je zemlja ne privlačila več. In je izračunal takole: da bi mogla prileteti raketa tako visoko, da bi bila prosta zemeljske privlačnosti ter da bi potem lahko letela po vsemirju, bi morala imeti seboj za vsako kilo svoje teže najmanj 40 kg najboljše snovi. Iz tega je razvidno, da bo to vprašanje kaj težko rešiti. Zato je začel misliti na drugo rešitev, ki bi bila taka: Potrebno bi bilo izdelati tako raketo, ki bi bila sestavljena iz mnogo raket. Najprej bi se sprožila največja raketa. Ko bi njena sila obnemogla, bi se sprožila druga največja. Tako do konca, dokler ne bi ostala najmanjša, katera bi potem pognala pravo raketo skozi vsemirje. Toda profesor Goddard je izračunal, da bi početna teža vseh nagromadenih rakel morala znašati celih 300 kg, da bi lahko nesle na luno pol kile težko raketo. Čeprav so rakete, katere sedaj spušča profesor v zrak, precej težke, vendar jih veter večkrat vrže iz nameravane smeri. Zato jim je dal nekako vretenčasto napravo, ki popravlja smer. To je potrebno zaradi tega. da se rakete spuste na tla blizu njega. Saj jih mora preiskati ter pregledati razne aparate, ki so vdelani v raketah. Sicer pa misli, da bi se raketa dala združiti z letalom. Nekaj časa bi letalo neslo raketo do najvišjih višin. Ko letalo ne bi več moglo naprej, bi se začele prožiti rakete in poganjati letalo skozi vsemirje. Toda to so vse še sami miselni načrti. Kdo ve, kdaj bo kaj takega mogoče, ako bo sploh kdajl Na Angleškem so začeli na plinske maske navajati celo majhne otroke. Japonske vojake izkrcavajo iz križarke »Senda«, ki jih je pripeljala iz domovine, v železniške vagone. Razstava rim^anstva v Rimu: Moč in sila starega Rima V Rimu obhajajo od 23. sept. 1937 do 23. sept. 1938 drugo tisočletnico rojstva cesarja Avgusta. V ta namen so v Rimu odkrili posebno veličastno poslopje v slogu rimske dobe pred 2000 leti in na pobudo italijanske vlade so v Rimu odprli tudi posebno razstavo. Italijanska vlada hoče, da bo razstava rim-ljanstva iz dobe Cezarja Avgusta obenem tudi najvažnejša proslava, kar jih je sedanja Italija sploh uprizorila. Središče razstave je cezar Avgust, čigar nadnaravni kip stoji tu in kjer so razstavljena njegova zgodovinska dela in ves način življenja, ki je zaradi njega postal ta mogočni rimski vladar osebnost, čigar ime še dandanašnji s spoštovanjem izgovarja ves kulturni svet. Osebnost cezarja Avgusta je osrednja točka Kaj človek doživi, ho išče potopljene zaklade 100 metrov pod morjem Že celih 20 let se ljudje trudijo, da bi dvignili zaklade, katere je vozila seboj ladja »Lusi-tania«, katero so Nemci med svetovno vojsko potopili ob irski obali. Za tako delo je treba pogumnih ljudi, ki pa morajo svojo stvar tudi znati, saj ladja leži 312 čevljev pod morsko gladino. Ker en angleški čevelj meri 305 milimetrov, znaša ta globočina v metrih 95 metrov in nekaj čez. Sedaj se za to nalogo pripravlja ameriški potapljalec kapitan John Craig, ki je v ta namen iznašel posebno opremo za potapljalce. Po posebni cevi pa si bo za dihanje dal dovajati od zgoraj nekako mešanico kisika in helija. S pomočjo teh dveh upa tam spodaj vzdržati toliko časa, da bo mogel vlomiti v zakladnice potopljene ladje ter iz njih dvignili milijone. Časnikarjem je pripovedoval, kako silno lepo je spodaj na morskem dnu. Človek kar pozabi na svet. To razpoloženje pa menda povzroča čezmerno vdihavanje kisika, ki človeka kar nekako opijani. Šele ko je človek zopet na vrhu in na zraku, takrat se šele spomni, da spodaj ni sama lepota, marveč tudi boj. Nemiri v Sveti deželi Veliki mufti v Jeruzalemu, veliki sovražnik Anglije in Judov. Ta mož je verski poglavar skoraj enega milijona mohamedancev ter je odločen organizator arabskega odpora zoper Angleže. Ko ga je angleška policija hotela prijeti, ji je ušel v Omarjevo mošejo, kamor policija ni smela za njim. Tukaj je bival nekaj časa in od tu vodil odpor svojih arabskih rojakov. Naenkrat pa je sredi noči izginil in ušel. Po poti pa je imel smolo, da so ga zajeli francoski obrežni cariniki, ki so stražili sirijsko obal pred tihotapci. Sedaj ga imajo Francozi v Bejrutu. Nevarni so morski volkovi, ki pa še daleč niso najbolj nevarne živali morskih globočin, če je človek dovolj pameten. Morskega volka se kaj lahko ubraniš tako, da se delaš kakor bi bil mrtva stvar. Celo dihati ne smeš, kar je strašno težavno. Če pa imaš dovolj močnih živcev, da ne dihaš in da se ne izdaš z nobenim gibom svoje roke, te bo morski volk pustil pri miru, ker on se ne ukvarja z mrhovino, marveč napada le živ plen. Ker je morski volk kratkoviden, ga moreš torej prevarili, če te ne izdajo razburjeni živci. Najhujša zver na morskem dnu pa je silni oktopus, to je velikanska podmorska žival. Z enim udarcem svojih plavuti bi mogel na mestu pobiti velikega bivola. Kapitan Craig pripoveduje: »Enkrat me je napadel. Tiste ure so bile najstrašnejše mojega življenja. Bilo je ob Ce-drovem otoku v Tihem oceanu, kjer smo iskali 4 jarborno jadrnico »Marja Salud«, katera je nosila seboj v Evropo iz Mehike zaklade ustreljenega mehiškega cesarja Maksimilijana. Ladja, ki je bežala pred uporniki po Tihem oceanu, pa se je potopila in z njo vsi zakladi. Te zaklade sem hotel dvigniti. Trikrat sem zaman šel doli. Ko pa sem četrtič šel pod morje, nisem bil več lovec jaz, marveč je nekdo drugi lovil mene kot plen. Bilo je tako: Kakih 100 metrov pod morsko gladino sem nazadnje vendarle odkril nekako duplino, katero pa so zakrivali ostanki potopljene ladje. Približal sem se lesenemu orjaku, ko je nenadno lesovje ladje začelo gomazeti. To pa ni bilo lesovje, marveč orjaške tipalke oktopusa, ki so začele segati za menoj. Takoj sem si mislil, da je to moj zadnji trenutek življenja. Edina rešitev je bila, če se mi posreči skriti se v jamo, kamor bi ogromna živai ne mogla. Kajpada bi me potem tam oblegala. Kako sem se izmuznil skozi orjaške tipalke, sam ne vem. Bil sem v duplini. Samo to vem, da se je voda naenkrat začela peniti okoli mene, ker se je žival začela obračati za menoj. Toda v duplino res ni mogla, ker je bilo njeno truplo preveliko. Vem še to, kako je zver s svojimi zelenimi očmi zijala vame. Telefoniral sem svojemu tovarišu Andrewu, ki je čakal zgoraj v svojem čolnu. Ta mož je vse življenje spremljal potapljalce. Dobro je vedel, kaj vse se lahko človeku pod vodo zgodi in je vedno pametno svetoval. Toda sedaj tudi on ni imel sveta za me. Streljati živali nisem mogel pod vodo. Ni ga namreč orožja, s katerim bi človek pod vodo mogel napasti to zver. Treba je bilo čakati. Morda se žival naveliča in odide. Vmes pa sem molil in molil, da bi mi ljubi Bog pomagal in da mi ne bi zmanjkalo zraka iz do-zgodovine davnega Rima. S to osebnostjo so v Angleška palestinska policija zaslišuje in preiskuje sumljive Arabce. zvezi vse pretekle, razburkane dobe rimljanstva in vse delo za civilizacijo in mir. Prvikrat je na tej rimski razstavi zbrano vse orjaško delo bivšega rimstva. Vprav za 2000-letnico takega velikega moža, kakršen je bil cezar Avgust, je taka razstava umestna in ga tudi ničesar ne bi moglo bolj počastiti ter pokazati svetu v vsej njegovi veličini. Na razstavi rimljanstva Avgustove dobe so ponazorjene vse razvojne dobe rimske moči do onega zlatega miru ob času cezarja Avgusta, ki je bil nekakšna podzavestna priprava za prihod kralja vsega miru — za rojstvo Kristusovo. Obenem je na razstavi videti vso hudo borbo bivšega Rima proti barbarskemu svetu, nastop in razvoj katoliške Cerkve v prvih stoletjih, vztrajnost rimske zamisli tja čez srednji vek in v dobi renesanse in dalje do rimskega življa v fašizmu teh dni. Razstava kaže silo orožja davnih Rimljanov, ki so si podjarmili skoraj ves tedanji znani svet — od Britanije notri v Azijo in do Germanije in tja do Nila in obrežja severne Afrike. Razstava nudi tudi upogled na javna dela — od oceana do puščave, vse mreže cest (še zdaj imamo ostanke rimskih cest izza 2000 let), velike javne in zasebne stavbe. Prikazana je tudi vojna in trgovska mornarica, poljedelstvo, industrija, socialno skrbstvo, zdravništvo, šolstvo, knjižnice: sploh vse, karkoli ima pomen za civilizacijo in kulturo iz davne dobe pred 2000 leti in kar je bilo v najsilnejšem razvoju vprav v dobi vladanja cezarja Avgusta. Vsa snov za obširno razstavo je razporejena v prostorih »Razstavne palače« v ulici Nazionale v Rimu. Palača je prikladno urejena in razširjena in dvorane so tako vezane po svoji vsebini, da najdeš koj nadaljevanje tistega, kar si vprav videl. Razstavljene predmete so dobili iz raznih strani sveta. Težavno je bilo pošiljati spomenike, reliefe, napisne table in kipe iz najoddaljenejših krajev sveta, pač od povsod, kjer so stari Rimljani zapustili vidni spomin za seboj. S tem pa je ustvarjena enotna podoba razstave in vse Avgustove dobe. Upravništvo razstave je v ta namen pokupilo več ko 3000 posnetkov, skoraj 200 kipov in reliefov, velikansko število podob, načrtov, slikarij in mozaikov. Ves ta material je po časovnih dobah razporejen krog znamenitih oseb davnega Rima — od bajeslovnega začetka Rima do Avgusta, od prvih vladarjev do Justinijana. Poganski junaki se družijo z junaki krščanske dobe, s slavnimi mučeniki, ki so izkrvaveli v mučeniški smrti za Kristusovo vero. Zgodovinsko poučno je ogledovati si na razstavi posamezne oddelke, ki nazorno govorijo o postanku Rima, razvoju države do konca pun-skih vojn, o razširjenju Rima ob času državljanskih bojev, o zavojevanju zapada, o zmagoslavni republikanski dobi, o cezarju Avgustu in njegovem delu, o njegovi družini, njegovih stavbar-skih tvorbah, o pesnikih in pisateljih Avgusto-vega časa, o rimskem zmagoslavju, o nastopu krščanstva in o vsem razvoju rimske države sploh glede na javno življenje v Rimu samem, o vaseh in provincah tujine, o sodstvu, vojski, mornarici, verstvu, mladinskem razvoju ter skrbi za družabnost in red. Kajpada je zraven namen te velikanske razstave tudi vzbudil v Italijanih smisel za obnovo nekdanje rimske moči... vodne cevi, katera je bila tudi v nevarnosti. Nazadnje se je zver le naveličala in odšla. Tri sekunde pozneje sem bil že zgoraj v čolnu pri Andrewu. Koliko časa sem bil ujet v duplini? Meni se je zdela cela večnost Andrevv pa je potegnil uro in povedal, da ie vse skupai trajalo le 11 minut.« Najmanjše letalo na svetu Najmanjše letalo na svetu so vsekakor naredili v Ameriki. To letalo goni motor, ki ima 90 konjskih sil. Letalo doseže hitrost 400 kilometrov na uro. Ali pa je to letalce v resnici tudi varno, tega pa poročila ne povedo. ........ ------ 1 "■"'.'"■""jt".....■•■■■ !■■-!■_■ .....M...... m V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjskl oglas) Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglos Din 10'—. Moli oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasrh reklamnega enačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitnn vrstico po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov trebn priložiti znamko* UNION Izredno aktualni film lz laponsko-kltajskega konflikta Zadnti vlak lz Harblna V glavnin vlogah Kathe Nagv, "ans Albers, Ida WttBt tn H. A. Schlettow i Smlonija ljubezni ol 11. url dopoldne i]udstta predstava pri znižanih cetiali. Veliki llubezenskl film po nesmrtnem romanu Al. Dumas-a Dama s kamelijami Greta Garbo Robert Taylor Danes ob pol 11. url dopoldne Izredna predstava. Rezervirajte vstopnice v predprodajll PteiMave o& 15.,17.,1Q. in 21. uKl II Službeiičejo Absolventka trg. tečaja išče mesto praktikantinje v pisarni. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 17069. (a) Absolventka trg, tečaja želi službo, najraje v pisarni. Ponudbe v upravo rSIov.« pod »Marljiva« št. 17004. (a.) P/llad trgovski pomočnik špecerlst, Išče namestitve v trgovini ali skladišču. Ponudbe upravi- »Slov.« pod Trgovski pomočnik« št. 10.817. (a) Dobra kuharica samostojna, Iščo službo pri mali družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.950. (a) Sopotnik za ' obisk trgovcev pletenin, se nudi za avto-ture po Sloveniji. - Hitro po nudbe na Mihajlo llonlg, Pančevo, Brače Jovano-viča 20. (a) vojaščine prost, zmožen vseh del Išče službo slu go ali skladiščnika. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Vesten ln zanesljiv v Ljubljani«. 15 letni fant se želi učiti krojaštva. -Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 16.782. (v,) Vajenka s 6 mesečno učno dobo -Išče mesto v pletllskl stroki. — Stanovanje in hrana v hiši. - Veronika Merčon, Selo 22, Zagorje ob Savi. (v) iliižbodobe Hišnik upokojenec se takoj sprejme. Vprašati: Tyrševa 35 b. (b) Dva pekovska pomočnika mlada, in enega vajenca, sprejmo takoj pekarna Jagodic, Vodice. (b) Mizarskega pomočnika sprejmem. Stalno delo. -Franc Zavodnlk, Brod 28, St. Vid nad Ljubljano, t) Postrežnico pridno ln pošteno, za ves dan išče dvočlanska družina. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Snažna«. Domača zavarovalnica zelo dobro vpeljana takoj sprejme za delo lia terenu več agllnih gospodov, tudi začetnikov, za fiksum in provizijo. V poštev pridejo le gospod jc lz Celja in okolico. -Ponudbe podružnici »Slo venca« v Celju pod zu. »Fiksum« 17.092. (b) Pijte samo zdravilni EEGffiEES čaj •> plombiranih paketih po Din 20 - In Din 12 - Apofeka Mr. Bahovec, Ljubljana Gospodična 7. malo maturo išče primerno zaposlitve. Naslov v podružnici »Slovonca« v Celju pod št. 10.916. a Nagrada! Novo kuhinjsko opravo dam tistemu, ki mi preskrbi kakršnokoli stalno tlelo v tovarni. Naslov v upr. »Slov.« pod 10081. a Trgovski pomočnik star 50 let, trezen, pošten, vešč špecerlje, žc-lcznlne — želi premenlti službo s 15. novembrom. Ponudbo upravi »Slov.« Maribor pod »Nekadilec«. Samostojna kuharica oziroma gospodinja, starejša, išče službo; najrajši v župntšču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.954. (a) Trgovska pomočnica trgovsko naobražena, s prakso v trgovini z mešanim blagom, išče službo. Nastopi takoj. Naslov v upravi »Slovonca« pod št. 16.909. (a) Mesto v manjši družini iščem za svojo, čez vse pridno služkinjo. Zna nekaj kuhati ter je za vso gospodinjstvo uporabna. Dopise v upravo »Slov.« v Mariboru pod »30 letna« Trgovski pomočnik-šofer mlad, vojaščino prost, želi mesto v trgovini. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10977. (a) Upravnik zdravilišča ln veloposestva, reprezentativen, mlad, rezerv, oficir, verziran v vodstvu hotela, restavranta, kopališča ln velikega go spodarstva - želi premenlti mesto. —■ Pismene ponudbe pod »47.099« na Publlcltas. Zagreb. (a) Mlinar mlad, samski, zanesljiv, išče službo. Vzame tudi mlin v najem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod št. 17.088. (a) mm\ Vajenca krepkega, sprejmem takoj. Cotman Lojze, mesar v Moravčah. (v) Vajenko za trgovino z mešanim blagom takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.918. (v) Deklica pridna, 15 let stara, bi so Sla rada učit v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.858. (v) Mlinarskega vajenca takoj sprejmem. — Vsa oskrba v hiši. - Plaskan Antonija, valjčni mlin, Male Braslovčo, p. Bra-slovčo, Savinjska dolina. Dekle z dežele z dvema razr. me.šč. šole želi v učenje v pošteno trgovino z vso oskrbo v hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1730. (v) Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega za velika dola, sprejmo takoj ali pozneje A. Sevnšek, krojač, Dol pri Hrastnl ku. (b) Natakarico 7. osebno pravico, Izpod 30 let, sprejmem. Ponudbe s sliko v upravo »SI.« v Mariboru pod »Kavcija 1731«. (b) Varilci za električno varenjo dobijo stalno zanoslenje v tovarni vagonov, Slav. Brod. (b) Pletilje Krojaški pomočnik dobi mesto takoj. Alojzij 'Jate!*, Hrtndva 2, priti. Dva pomočnika Iščem za pohištvo. Sever, Gregorčičeva 17 c. (b) 15 do 17 let staro deklico sprejmem takoj k dvema otrokoma. Naslov v upr. Slov,« pod št. 10959. (b) Podvihovalko vajerto štfipanja, sprejmo za stalno Miha Cernilee, čevljarstvo, Naklo 48. (b Krojaškega pomočnika dobrega, takoj sprejmem v delo. Jane Franc, krojač, Tržič, Cerkvena 8. b 2 torbarska pomočnika sprejmemo. Tovarna Zorn - LJubljana, Lepodvorska št. 23. (b) 2 kleparska pomočnika samostojna delavca, za stavbna dela, takoj sprejmem. 55užek Fr.„ Bled I. Dekleta od II let naprej, sprejmem v trafiko. Leopoldi-na Smid, Tržič. (b) Služkinjo pridno In pošteno, takoj sprejmem. Sv. Petra co-sta 61. (b) Perfektno kuharico sprejmem k dvema ose banm. Ponudbo z naved bo starosti ln službova nja upravi »Slov.« pod »Dober postopek« 16.947. Prodajalko cvent. družabnico s kavcijo, sprejmo trgovina s čevlji v LJubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16971. (b) Potnika za prodajo gospodarskega orodja iščemo. — Pogoj : kdor že te vrste orodje razpečava. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 17.079. (b) Dekle vajeno prodajanja, sprej mem takoj za samostojno prodajo sadja. — Služba dobra ln stalna. Resljeva št. 4. (b) Služkinja poštena, mirna, snažna kl zna vsaj nekoliko kuhati, dobi mesto v dobri hiši. Fottudbe v upr. »SI.« pod »Zvesta« št. 17049. b Starejšo služkinjo lepih krščanskih čedno sti, sposobno za kuhinjo ln vsa druga hišna dela, išče rodbina brez otrok Ponudbo upravi »Slov.« pod »Slovensko Konjice« št. 10.921 (b) Učenka v trgovini z llA leta učne dobe, vajena tudi drugih del, močna, zdrava, Išče zaradi opustitve dosedanje trgovine mesto za nadaljnje učenjo. - Milena Kacin, Trebnje. (v) Vajenca poštenega, zdravega, do 16 let starega, ltl Ima zares veselje do trgovine z mešanim blagom na deželi - takoj sprejmem. Po možnosti znanje nemškega jezika. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiv« 16.855. (v) tudi začetnice. In Spula-rlco sprejme v stalno delo Gržina, Celovška 44 Odda delo tudi na dom. Provizijskega potnika za prodajo bonbonov in desertov sprejmemo za Ljubljano. Ponudbe pod »Agilen« št. 17083 v upr. »Slovenca«. (b) Sobarico čedne zunanjosti, sprotno v servlranju, pospravljanju in likanju, Bprejmem proti dobri plači. Ponudbe h sliko pod »Večletna spričevala« št. 17017 upr. »Slovenca«. (b) Boljšo služkinjo v vsakem oziru zanesljl vo, Išče tričlanska urad nlška družina blizu Ma rlbora. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna« št. 16.953. (b) Blagajničarko simpatične zunanjosti, nadarjeno prodajalko, zgovorno, perfektno slovenskega, nemškega ln vsaj deloma srbohrvaškega jezika, veščo strojepisja ln knjigovodstva, za stalno mesto, Iščemo. Predstaviti se osebno. — Kino Union, Maribor. (b) Mesarski pomočnik dober sekač (na čoku), samo prvovrstna moč, z dobrimi spričevali, z večletno prakso - eo takoj sprejme. Franc Oevirk, mesar In prekajovalcc, Povšctova 1, Ljubljana. Kuharico popolnoma perfektno, čl sto ln čedne zunanjosti srednjih let — sprejmem proti dobri plači. Ponudbe s sliko ln navedbo dosedanjih služb v upravo »Slovenca« pod »Večletna spričevala« St. 17016. (b Služkinjo za vsa gospodinjska dela, veščo kuhanja, sprejmem Večsobno stanovanje. Otroci. Dobra plača. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 16960. (b) Perfektna kuharica boljša, zdrava poštena krščansko misleča oseba do 40 let starosti, se ta koj sprejmo k boljši dru žlnl lz Slovenije za Za greb. Znanje nemškega JeKlka. Za čas odsotnosti gospodinje nadzorstvo In pažnja na dva Šolska dečkn |n vilo. - Začetna plača 600 din In vse pro sto. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kuharica Zagreb« št. 16.927. (b) V ... jsjsšL ' £wl», !fl>V ... dokler ji ni prinesel veier pri, opran z Radionom Dve gospodinji . . . obe imata radi snežnobelo perilo. Vsaka pa uporablja drugo pralno sredstvo in glej kako velik je razloček! Perilo, oprano z Radionom, je „Radion-belo", ker vsebuje Rad ion dobro Scliichtovo milo in je prepojen S kisikom, ki pronica skozi tkanino in pere Vaše perilo tako temeljito, da se njegova belina povsod takoj zapazi. v Ce boste samo enkrat oprali perilo z Radionom, ne boste nikoli več uporabljali drugih pralnih sredstev Schichtov pere sam Strugarski pomočnik za les dobi takoj službo. Izve se pri Slapšak 61-benik, Sv. Jurij ob j. ž. Prikrojevalko čevljev takoj sprejme »Trlumf«, Kolodvorska ulica St. 11, Ljubljana. (b) Pisarniško volonterko sprejmemo v prakso za pol leta. Ponudbo upravi »Slovenca« "tiod »Samo začetnica« 17.077. (b) Izrezane gornje dele čevljev damo v prlkroj ln tudi v vso Izdelavo jamstva zmožnim čevljarjem. »Trlumf«, Kolodvorska ulica 11. (b) Služkinjo pošteno tn zanesljivo, sprejme tričlanska družina. Plača 100 din. Naslov v upravi »Slovonca« pod St. 17.112. (b) Mlad kamnosek po možnosti neoženjen, er sprejme v stalno službo Izven Ljubljane. - V glavnem pride v postov delo v umetnem kamnu. Naslov v upravi »Slov.« »Slovenca« pod 17.114. b H, angleški začetni tečaj prlčnem novembra. Petrl-šlč, Jurčičev trg 2*111. u F ^ 9 KB3mB3MB8BHlHBK2B 1000 dinarjev In tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim Investiranjem, mesečno z dolom doma. Pošljem material prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »HEMIPA«, Pančevo, Brače Jovanovlč br. 20. Pozor! Za slikarska ln pleskarska dela po zmernih cenah se priporoča Mokov-šek, Sv. Petra c. 43. (t) Naročajte ■SLOmCA najcenejši slovenski dnevnik Za elektronapeljave ln popravila se priporoča elektropodjetje Havličck brata, Stari trg 24. Tol. 23-96. (t) Barvanje las spoclalno Izvršuje v vseh nlansah frizerski salon »Rakar«, Prešernova ulica 7, nasproti Blaščlčarne »KoSalc«. (t) IlCIliP v §evr0~u boksu, laku, kožice za roka-vice v vseh barvah. — Prvovrstne pod plato, pitlinge, krom na drobno in debelo, čevljarske potrebščine, zgornje dele, damske torbice, pa sove, kofege in drugo Vam nudi po najnižjih cenah franc erjavec, zaloga usn|a Ljubltana, Stari Ira 18 Upravo »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova <> Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila, ki spndaio v dolokroir uprav. ništva lista ODDAJO: Prostor za trgovino pisarno, skladišče ali de* lavnleo takoj oddam. — Kolodvorska ulica 11. 11 Gostilno v lepem kraju na Gorenjskem, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod 17031. Trgovski lokal pripraven za karkoli —• ugodno oddam. Najpro-metnejša ulica Ljubljane,' Mestni trg 11-1., Clgllč. Pekarijo na prometnem kraju takoj oddnm samostojnemu poku. Smerkolj, Sv. Peter v Savinjski dolini. (11) Gostilno in mesarijo oddam lz zdravstvenih razlogov za daljšo dobo v najem. Sflligoj, St. Tl.1 v Slov. goricah. (n) Trgovski lokal v centru Ljubljane, oddnm solidnemu najemniku. Nnslov v poslovalnicah »Slov.« pod 17052. Trgovino s steklom In barvami,' dobro vpeljano, s slano-VRnjem ugodno oddnm v, najem. Na razpolago tudi Hiukiromoior za barvo. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »100«. (n)J Hišo prodam na mesečno obroke. Ana Grahll, Suhadol. (p) Tristanovanjsko hišo poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 17039. Hišo z vrtom prodam za 56.000 din. -Vprašati pri Vidmarju, Vrhovci, Vič. (P) Manjšo hišo v Ljubljani, kupim. - Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Hiša« št. 16993. (p) Stavbne parcele v severni okolici Ljubljano. naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 16995. Trgovina z mešanim blagom zaradi bolezni zelo ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »LJubljana -oktober« št. 16.946. (p) Stanovanjska hiša a dobroldočo gostilno na prometnem kraju v Ptuju zaradi preselitve takoj naprodaj. Vprašati: VI-Cava 57. Kupim mlin na stalni vodi, če treba tudi s popravilom. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (P) Hišo večstanovanjsko, s trgovskim lokalom v Ljubljani ali predmestju — kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Do 400 tlsoC« št. 16.955. (P) V Mengšu je naprodaj velika hiša in posebej še peearija ter nekaj travnikov. - Informacije daje odvetnik dr. Zvokelj v Kamniku, (p) Stanovanjska hiša v središču Ljubljane je ugodno naprodaj. Pojas liila v pisarni dr. Borisa 1'uca, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ul. 11 Nova hiša z elektriko, vodovodom kotom vrta ugodno na prodaj. — Polzve se pri kovaču Antonu Zabret v Zg. Hudinjl, tik ob drž. cesti pri Celju. (p) Kupim hišo eno- ali dvostanovanjsko na Jesenicah ali okolici. Ponudbe z navedbo cene poslati v upravo »Slov.« pod značko »Gotovina« št. 17062. (P) V Brežicah tn okolic) so naprodaj hiše, krasna »tavblflča, vinogradi, sadovnjaki Id gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri tni. Mtklau Otmar, Brežice. (p> Dražba! Dne 4. novembra 1987 bo ob 9 prt tukajšnjem sodišču, soba št. 16, prisilna javna dražba vile z vrtom v fitrekljevl ulici št. 6. Cenllna vrednost B27.274 din, najmanjši ponudek 400.000 din. Mlin, žago 6 oralov posestva, 300.000 din. Gostilne, hiše posestva prodaja Posredovalnica, Maribor, Aleksandrova cesta 33. (p) Mlin zidan, na močni vodi, v dobrem stanju, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16996. (p) Trgovina z meš. blagom hišo ln poseBtvom — ugodno naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Samo enkratna prilika« št. 17063. (p) Posestvo ca. 10 oralov zemlje z gospodarskim poslopjem kupim. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Dvostanovanjska hiša nova, z S00 m' velikim vrtom ln vodnjakom naprodaj za 35.000 din. — Vprašati pri mizarju na Ptujski cesti 35, Tezno, Maribor. (p) Hiša po ugodni ceni naprodaj. Letni donos 16.560 din. -Prevzame se lahko hipoteka Mestne hranilnice ljubljanske, drugo v gotovini, Val. Vodnikova 32, Ljubljana. (p) vsakdanji kruh ! gre pri teh cenah naše blago stran ! Navedemo samo nekaj primerjalnih cen: Kozarci, komad..........Din 1"" kavine žlice, komad........ „ 1"" vilice, komad........... >i 2 ' šolniki, komad .......... >, 1 ■ umivalne gobe iz gumija, komad ... „ moške čepice, komad ....... „ 7 * ogledala za briti s skodelico za milo . „ 8a50 kavni servis za 6 oseb....... „ 55"- moški čevlji, par . , . ................75"- ženski čevlji, par , .......... 68"- Oglejte si naše v trgovini razstavljeno blago I ant. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ulica 1—3 Sobo in enosobno stanovanjo takoj oddam. Vodovodna 77. (6) Lepo sobo z 2 posteljama, s kuhinjo ali brez, oddani. Sv. Petra cesta št. 43, pritličje, desno. (®) Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova H Telefon 35-10. Izposlujc vse bančne In kreditne posle, nakup In prodajo hranilnih Vlog -najugodneje proti takojšnjemu plačilu. Dvosobno stanovanje oddam s 1. decembrom. ICljunova 5, Kodeljevo. Dvosobno stanovanje s kuhinjo takoj oddam za 300 din. Trnovo, Stranska pot 19. (6) Dvosobno stanovanje parketlrano, oddam najraje odraslim. Tovarniška št. 29. (č) Trisobno stanovanje kopalnica, plin, se odda snažni stranki. Grablovi-fieva 14 a. (č) Trisobno stanovanje veliko, zdravo, takoj na razpolago. Pojasnila daje uprava »Slov.« pod 16989. Več stavbnih parcel lepih, ob novi Plečnikovi cesti v bližini nove carinarnice, naprodaj. - V poštev pridejo tudi knjižice Mestne hranilnice. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17.089. (p) ttanol/anja ODDAJO: Enosobno stanovanje s kabinetom, oddam. Večna pot 17. (č) Dvosobno stanovanje lepo, oddam za 350 din v Zg. Slški za remizo 207. Dvosobno stanovanje s kabinetom, takoj oddam - Gorjanec, Mencingerjeva 46. (č) S 1. decembrom oddam krasno stanovanje v 1. nadstropju; 2 sobi, kabinet, 2 balitona in vse prltikline; v bližini Stadiona. Poizvo se v Voš-njakovi ulic! 6. (č) Enosobno stanovanje oddam novembra boljši, starejši, maločlanski družini. Tyrševa 91. (č) 2 enosobni stanovanji primerni samskim starejšim osebam — oddam s 1. novembrom. Naslov v upr. »Slov.« pod 16992. Cvetličarna FAHI HVALA družba z o. z. na Miklošičevi cesti št. 5. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Jubilejno ln žalne vence, šopke, aranžmaje, dekoracije Itd. Za cenj. obisk se vljudno priporoča pan) Hva]a Društva imajo popust. Enosobno stanovanje majhno, takoj oddam. — Moste Ciglerjeva ul. 18. Na stanovanje sprejmem gospoda. Crta-lič, Sv. Petra cesta 47, dvorišče. (s) Dvosobno stanovanje tik šišenskega trga, oddam z decembrom. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16976. (č) Dvosobno stanovanje z velikim kabinetom In vsem komfortom, kopalnico, plinom itd., v novi hiši Ilirska 8, oddam. — Pojasnila: Tavčar, Sv. Petra 79. (č) IŠČEJO: Trisobno stanovanje s kuhinjo, kopalnico ln plinom - Iščem b 1. novembrom v centru. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Komfortno« št. 17048. (c) Dvosobno stanovanje s pritlklinaml iščem blizu Celja. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju Dijak išče mesečno sobo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dijak« P 17.122. D '"• Is?'.,, f TUDI T "i ■-''V«', ■' malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v »Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama ta vsako stroko trgovine in obrti ODDAJO: Veliko prazno sobo poseben vhod, takoj oddam. Medvedova 36. (s) Kabinet z opremo ali brez, oddam takoj gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17000. (s) Lepo opremljeno sobo oddam, tudt 2 osebama Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16991. (s) Lepo sobo mirno ln sončno, strogi center, nova palača, se-parlrana, s kopalnico — odda družina brez otrok samo boljšemu gospodu. Informacije : Resljeva 4. Vrednostne papirje vseh vrat kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10. tel. »7-51. Hranilne knjižice do 100.000 din od Ljudske posojilnice v Ljubljani kupim na odplačilo 7000 din mesečno. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Knjižice« 16.922. (d) Ureditev dolgov potom sodnih ln izven-sodnih poravnav Nasveti v konkurznlh za devah tn v a e h drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro- bacija bilanc. PRESKRBA KREDITOV vsi posli KMEČKE ZAŠČITE Edina koncesionlrana komercialna pisarna Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul. 1 Telefon 38.18 Kdo posodi 3000 din za 4 mesece? Vrnem 3600 din. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pomoč« št 16997. (d) Vnovčujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 88-10. Sobico oddam gospodu ali gospodični za 150 din. Gerbi-čeva ulica 25. (s) Sobico s posebnim vhodom, oddam boljši gospodični. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16974. (s) Dva gospoda ali dve gospodični sprejmem v lopo sobo. Kolodvorska ulica 23. (s) Opremljeno sobo oddam v novi hlšt. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17037. (s) Hranilne knjižice posojilnic Gornji grad Trebelno ln Novo mesto proda Avsenlk, Poljanski nasip 64. (d) Ratno šteto kupi Habicht, Ljubljana, Tabor 5. (d) Družabnik za dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom se »prejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Družabnik« 17.103. (d) BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova nlica št. 40 vnovfiuje HRANILNE VLOGE bank tn hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni cent. Kmetski fant vlogo ali gotovino od 20 do 100.000 din lahko pristopi k dobro idočemu podjetju. - Ponudbe pod »Povečanje« 17.098 upravi »Slovenca« Maribor, d m tmphfcn pouk * igranju! L/28-) ZAHTEVAJTE mZPIMCN CENIK MEINEL&HEROID šestih tednih niso tako daleč, kakor ste vi danes!« Prihodnjega dne leži Rožamarija v 6obi za kujanje na otomani, ki so jo postavili počez ob odprtih zasteklenih vratih. Počuti se že malo bolje. Poleg nje sedi knez s krasnim, dehtečim šopkom rož, katerega ji jc prinesel 6 seboj. Mali Henrik pa se igra na verandi s prvimi gradbenimi kamni, s katerimi dela za zdaj samo ropot. Harro pa sloni ob odprtih vrtih — dolg je, mršav in potrt. Z vsakim dnem se je na njegovi glavi prikazovalo več srebrnih niti. Razgovarjajo sc o kneginji m njeni bolezni. Ne naide več pokoja in le z uspavalnimi sredstvi ji je mogoče preskrbeti malce spanja. Kadar ne spi, grozovito trpinči svojo okolico. Najstrašnejše je, da ne more mirno sedeti. Njene noge se neprestano premikajo. Položili so jo v posteljo, a tu se je njeno stanje še poslabšalo. Zdaj pa teka po 60-bali, dokler se od utrujenosti ne zgrudi. V tem hipu je zunaj treščil ob tla pladenj z raznim steklom in srebrnim jedilnim orodjem. Mart jc bi! osnažil srebro in ga pravkar nesel nazaj v jedilnico. Rožamarija 6C je 6eveda pre strašila, a llarro še bolj. Zasivel je v obraz. ""Va »Mislil sem, da Mart nikdar ničesar ne zlomi,« reče knez. »No. je pač tudi zgolj človek.« Harro odide v jedilnico. Tu ob zidu sloni Mart. Črepinje in srebro leže okoli njega po tleh in se niti ne potrudi, da bi vse to pobral. Trenutek 6i zreta v oči, toda brž šepetne Mart: »To zadene le mene, gospod grof, to zadene le mene.« »Mart, ti si budalo... in se moraš sramovati grofico!« ar vstopi knez in nagovori Marta: »Kako 6te skrušeni! Nič ne skrbite, jaz bom V6e nadomestil. Pošljite tja, tam vam bodo vse oskrbeli... Zdaj pa pridite k moji hčerki, lada bi z vami govorila.« Mart pogleda svojega gospoda z neizmerno otožnimi očmi in knez si želi. da bi 6e tudi v Braunecku radi slehernega steklenega vrča toliko žalostih. Mart 6e otepa in se snaži, potem pa tava v sobo. Njegovi koraki so okornejši in počasnejši kot sicer. Bog ve, česar je pričakoval... Globok vzdihljaj priča, da mu je odleglo. Tu vendar leži njegova gospa! Njeni lasje so zlati in mehki kot vscicj. njene oči še lepše, njena lica malo ožja in bledejša! Kako lepa je na svojih blazinah v beli svileni obleki! Grofica jx>da brž Martu svojo prozorno roko ter reče-. »Mart, ali se nič ne veseliš, da seni čez goro? Podaj mi svojo roko!« Dvakrat ga je morala pozvati, preden je razumel ... In potem leži nežna ročica liki rožni list na trdi mogočni šapi. Toda med tem sc spomni Mart svojih grehov ... Oh. ko bi vedela... In zdaj je njegova čarovnija že učinkovala! To ji ne bo fiovšeči! Kako ga zbode njen mili pogled! Gotovo bi ne priložila svoje roke na njegovo, če bi ga bila videla 7 lopato. Mart je kot onemel, le luipav vzdihljaj se mu izvije iz prs. »Ljubi Mart. ali si se toliko užalostil radi mene?« Mart prikima s 6vojo trmasto ščetinasto bučo, in na njegovem obrazu je zadrgetalo 6mešno in 6trašno obenem. »Te morda še kaj drugega trpinči, Mart?« Oh, ta gospa, ta gospa! — — Grofica mn vidi v srce. Morda mu poreče kakor gospod grof: »Mart, poberi se!« Potem bi ne preostalo drugega, kot da 6teče v gozd ter se obesi na prvo cvTsto hojno vejo. Vrv že no6i v žepu 6 6eboj! »Ljubi Mart, nekaj te teži, befem ti to na obrazu. Ima f>ač V6ak 6voje skrbi. Kadar bom na vrtu in ti boš tam trebil, tedaj boš prišel k meni in mi boš vse povedal. Zdaj je knez tukaj. Slehernik mora nositi svoje breme, Mart!« In Mart je odšel. Hvala Bogu. nekaj časa mu jc še živeti. Bilo je že pozno v noč, ko je stopa! v 6voj stolp in 6i prižgal luč, kar doslej ni nikdar storil. Svojo jx>steljo je našel tudi v temi. Poiskal si je staro pesmarico. Tu je tudi s srebrom okovana materina, toda Mart vzame 6vojo. saj je ta tudi še dobra. Odkar je prišel od vojakov, je ni več odprl. Pridige ni mogel nikdar prav doumeti in ljudi vobče ni maral. Radi tega je mnogo sameval. Listal je v pesmarici, čital nadpise, ki so ga pa docela zmešali. To prokletstvo, to peklensko prokletstvo!... Njegove divje, maščevalne misli so obkrožale kneginjo kot krvoločni p6i. Mart je živel v prijateljstvu z Babeto. Tu ni bilo nič ljubezenskega vmes. Toda Mart je znal vselej in povsod f>omagti, da so ga vse ženske spoštovale in cenile. Z Babeto pa ga je družila ista vdanost do princese. V 6vojem srcu je grofico vedno tako nazival. Babeta mu je bila mnogo pripovedovala, sam je pa tudi imel odprte oči. Čin je. da je kneginja ravnala s 6lužinčadjo kakor s pohištvom. Mart v tej odlični dami itak ni nikdar prav zaupal, toda zdaj je videl vse v drugi luči. u i« i zu v veliki izbiri od Din 240'— naprej otroške plašče vseh velikostih od Din 125'— naprej nudi f. l tioričor LfuDlfana Sv. Petra cesta 29 * Na zalogi najnovejši blagovi za plašče in kostume. Izdeluje se tudi po naročilu! — Lastna šivalnica za izdelavo konfekcije! Več spalnic vezanih, orehovo polltlra-nlh. s petletno garancijo, po 6800 din nudi Malen-ek, Dravlje, Slepi Janez Kompletno spalnico ln kuhinjsko opremo — prodam. Poljanski nasip it. 58. <š) Krasno pohištvo (orehove plošče) prodam takoj. - Naslov v upravi Slovenca« Maribor pod št. 1736. (6) Kupimo Kupim fotoaparat optika 4.5, najraje Volgt-liinder. Ponudbe z opisom aparata, ceno Itd. upravi Slov.« pod »Fotoaparat« št. 17.113. (k) ;tnMiiit: Otroški voziček globok, prodam. Slapnl-čarjeva ulica 7, I. nad., Moste. (1) Prilika ugodnega nakupa trenchkotov, hubertusov. oblek Itd Presker, LJubljana. Sv. Petra cesta M Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Itasber-ger v največji Izberi po razprodajnlh cenah dobite v Dalmatinovi ul. 10, nasproti hotela Štrukelj. Šivalni stroji Vesta, Pfaff, Grltzner. -rtadto aparati ln kolesa zelo poceni pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. (1) Srajce moške, kravate, nogavice ša vedno najceneje pri 1. Tomšič, LJubljana, Sv. Petra cesta 38. (1) Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 16.788. 1 Nepremočljivi športni čevlji ZALOKAR Ljubljana, Mestni trg 10. Sprejema popravila *** »KAPPEL« PISALNI STROJI so najmoderneje Konst u lranl, trajni In » cenah brez Konkurence Plačilo v ugodnih obrokih. Zante vajte neobvezno predva janje. Rabljeni plsaln stroji se vzamejo v za meno. Samo prodaja pri tvrdki: Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 Antikvarij • Umetnost« Ant. Demšar. Ljubljana, Mestni trg 17. Nakup In prodaja starin. šivalne stroje in kolesa nova in rabljena, poceni dobite: Resljeva 16. Krojači in šivilje! Moško in damsko krojno knjigo doblto pri Alojziju Knafelj, Ljubljana, Krl-žcvnlška ulica. — Najmodernejši stroji. Zahtevajte prospekt. (1) PERIC mešano po 8 Din, kemično čiščeno po 25 Din. prvovrstno od 45 Din dalje dobi'e pri bLUNA", Maribor, Glavni trg št. 24 Železno peč lepo, proda Jože Knez, Vižmarj o. (1) Pekovsko trugo malo rabljeno, veliko 3 m, poceni prodam. Ižanska št. 159. (1) Otroški športni voziček malo rabljen, naprodaj. -Stepanja vas 50. (1) 6 sodov po 600 litrov od žganja In kad za 700 lit. prodam za 1500 din. Prodam tudi vinto za 10 do 15 ton in močno žično vrv. F, Cvek, Kamnik. 1 Šivalne stroje tovarniško novo, prodaja od 1700 din navzgor z 20 letno garancijo IJssar Maribor, Trubarjeva ulica 9/1. (1) Prodam 6 novih hrastovih sodov 100—300 1, kadi, čebre ln škafe. — Pintar, Stude nec, D. M. v Polju. (1) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno prj Josipu JANKO, urarju v Kamniku, Šutna, nasproti far ne cerkve. (1) Pohištvo, obleko (rabljeno), ugodno prodam. Celjska ulica št. 19, Bežigrad. (1) Ženske plašče dobre in poceni - dobite le pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Trgovino s čevlji v LJubljani (600 parov) proti gotovini zaradi družinskih razmer prodam. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »12.000« št. 16972. (1) Slamoreznico in težak voz prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16973. (1) Kožuhovina po solidnih cenah prispela! Nove Izdelke ln popravila izvršuje poceni ŠOPER JULIJANA krznarstvo Maribor, Glavni trs 9. Modroce posteljne mreže, železne Kložljlve postelje, otoma-ne, dlvano In tapetniške Izdelke nudi najceneje RUDOI.F RADOVAN tapetnik Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave, žime, cvllha za modroce In blago za prevleke pohištva Nove cvetlice za Vaš vrt! Ztmeke odporne cvetlično trajnico (perone), sadike za kamen I t e skupine (Stetngartenpflanzen), lepotlčno In pritlikavo ter Iglasto drevje Itd. v največji Izberi in najboljši Kvaliteti. - Vzgojevališče trajnic (peren) in drevesnica »PERENVRT«, VrapČB pri Zagrebu. Ilustrirani katalog na zahtevo brezplačno! Moška in ženska kolesa prodam za hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Peter Zatler, Ježlca pri Ljubljani. (1) Naprodaj odprta jama z dovoljenjem za kopanje gramoza, blizu kemične tovarne. Poizve se: Žab-jak 10. (1) Kolesa 36 prvovrstnih, popolno ma novih, po neverjetno nizkih cenah - naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. (1) Prodam 2 Izložbi iz trdega lesa, popolnoma zaatekleni 2 X 2'/j ni, in notranjo opremo izložbe. Naslov v upravi »Slov.« pod 17017 »Singer« - »Pfaff« skoraj novi, pogrezljivi poceni naprodaj pri »Pro met« (nasproti križanske cerkve), (1) Gumi plašči najboljše kvalitete, z al brez kapuce, za civiliste in vojaštvo, po zmernih cenah pri Hoinig Franc v Ptuju. (1) Trafika in papirnica v najstrožjem centru Zagreba, obstoječa nad 50 let ter v palači specialno grajeni v te svrhe, najemnina s kurjavo 1100 din, promet mesečno 300 do 400.000 din - naprodaj. Cena trgovini kot stoji In leži. razen monopolsklh predmetov, 70.000 din ln prevzem monopola po nabavni ceni. - Natančnejše informacije daje brezplačno Kontinent, Zagreb - Jurlšlčeva ul. 21. (1) Gospodinje! 5 do 6 din vas stane 1 kg domačega pralnega mila, če ga kuhate z milnim ekstraktom »RUMA« po najnovejšem navodilu, ki ga doblto brezplačno v drogeriji Rudoif Hafner Ljubljana, Celovška c. 61 Sveže naifinejie norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija ▼ Lfublfani •e priporoča bledim is slabotnim osebnm Jajca štajerska, vedno v zalogi po najnižji ceni. - Ealoh, Kolodvorska 18. (1) Kislo zelje novo, prvovrstno, v Eodč klh, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljub IJana, Kodeljevo, Povše tova 10, telefon 36-91. (I Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, po konkurenč nI ceni. dobavlja vealto množino Homan. Sv Pet ra cesto 81. Ljubljana. Telefon 36-39 (1) Patent »Kraljica peči« ki so naloži le enkrat dnevno In greje ves dan je v zalogi pri A. Seme nič ln drug LJubljana Miklošičeva cesta 15. (1) Oglašujte v edino uspeineni dnevni ku »Slovencu«! Nategovalec za čevlje (streeker) kupi M. Pavllč, Kolodvorska ulica 11. (k) Krmilno peso kupi Ccrne, Kolodvorska lil. 17. Istotam naprodaj »Alfa Separator«. (k) Vodno turbino za malo ln veliko vodo, rabljeno, kupim. - Sveti-slav Porlč, Ljubovlja, Srbija.