V ROLETA KEC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL RUREAU ST.—NO. 20(11. taiii«! m» tm C. IH7, *t Um uaur th« Act «1 tu«|r*u ol M*rtk J, Uit. CHICAGO 23, ILL., 13. FEBRUARJA nister ^ravosodja ^^ dr H ,~ «... ^uLuils tjm ann dukc|j» dobltl /ed- driave, ki so prokop Drtina pravi da e v ta UNRRA. Angleži so Grči/i nedavno obl/ubih $40,000,- med vojno pokazale brezprimer-j borih 000 jetnikov< ki so ko no silo svoje industrije. Stalin kborirali z okupatorji in gesta KOMENTARJI in povečanje prometnega sistema itd., "ker sovjetska unija neveste naših fantov, ki so se z njimi poročili na Angleškem. misli, da bo Rusija v stanju doseči višino ameriške produkcije v kakih petnajstih letih. Morda bo vzelo tudi dalj, ampak cilj je postavljen in bo dosežen, je dejal. Z ozirom na volitve v vrhovni svet, ki so se vršile minu- pu izdajali svoje rojake- Vseh teh 10,00 jetnikov čaka, da pri dejo pred sodišče Te čistke si vrše tudi v drugih deželah in jih še dolgo ne bo konec. Veliko krivcev pa je pobegnilo, največ v ameriško in angleško okupa: cijsko zono. Angleži obljubljajo da bodo svoje vrnili vladam de- • t šno kot jo zahtevati Jugoslavija in Grčija. Stališče ameriške in angleške vlade je, da je treba Italiji čimprej pomagati na noge. Judi nemškega dela Avstrije, ki ga je dobila v nagrado po prvi svetovni vojni, ne mislijo vrniti Avstriji, I jeni. pobegnil v ameriško okupacij- Dejal ie, da bi bilo mogoče sko zonQ v Avstriji. Zadnji me vojno katastrofo odvrniti, če se ^ ^ ga Američani izročili Ti Angleški imperij ima po svetu veliko otepanja Sovjetska unija z Anglijo v tekmi za vpliv v Sredozemlju. — Besedni spopadi na konferenci združenih narodov v Londonu Medtem, ko se VVinston Chur- so se angleški in nizozemski v uvjtv.»• . , . . chil sedaj zabava po Ameriki. Indoneziji. Odgovoril je, da se poročevalec Marshall Fieldoveqa tiska piše iz Londo- p^l? i!^!!rsltlin ie dne i Velik del vsotr bo porabljene zs infa njegov naslednik Clementf njegovi vojaki bore za svojo de-1 n ^Trvi^vedal javnosti o želo, ne pa za interese Shell Oil kompanije. Napetost nc bo polegla Attlee s svojim vnanjim ministrom Bevinom polne roke o-pravka s sovjetsko diplomacijo, vsled nemirov v Palestini in v Egiptu, Indoneziji, Indokini, v °zadJe leh Pokanj ima svo-Indiji in pa celo vrsto domačih t J* v2ro^ v tc{Jl Moskve po vec-problemov Jem VP1,VU v Sredozemlju in na bližnjem vzhodu. V teh krajih Obtožbe in protiobtozbe je imela doslej glavno besedo Perzija »Iran) je eden izmed Anglija, ker teče tu skozi njena mnogih problemov, ki dela An- "življenska žila" v Indijo in pa gliji velike skrbi- Perzija je bila velika oljna polja in druga bo-dolgo popolnoma pod angleškim ; gastva ima tam. vplivom in njeni oljni vrelci so Rusija pa se smatra za ogra-angleški monopol. Vsa ta leta j£no, da ne more ne iz Črnega je imelo zelo koruptno vlado in morja, če ji Turčija zapre Dar-njeno ljudstvo je ubožno ter ne danele in ne v Perzijski zaliv, vedno. Ampak menda na rusko Zato želi v Perziji sebi prijatelj-pobudo je nastalo nekako demo-I sko vlado, ki bi ji odprla pot v kratično gibanje (Angleži pra- njeno morje, vi jo. da jc komunistično pod za- Dr. Joseph Tiso, ki je bil slo- "Da-li ste ob prihodu Novega \ vaški kvizling pod Hitlerjevo leta pomislili na to, da se naše-zaščito, je v času sovjetske in- mu narodu preteklo leto še ni vazije pobegnil v Rim pod pa- končalo in da še vedno traja oni peževo varstvo. Cehoslovaški ju- grozni odlomek njegove čiste, stični minister dr. Prokop Drti- junaške zgodovine? na je v Vatikanu že dolgo v "ne- "Da, tam še novega leta ni in uradnih" pogajanjih, da Tiso ga ne bo, vse do takrat, dokler vrnejo v Prago. Ker je Tiso ka- ne bo s prihodom Novega leta nje rekonstrukcije v od vojne toliški duhovnik, se Vatikan po- posvetilo Finžgarjevo gorko epustošenih krajih, izboljšanje miilja |n ^ brikone zahteval Svobodno sonce Iztoka ... Bra- zagotovilo, da se Tiso ne obsodi tje in sestre, še trdnejše stojte v smrt- To je glasom poročila iz na braniku Domovine v Novem letu, v drugem .. . tretjem ... in vse do takrat, ko bomo s sne-žnobelimi planinkami ponosnih triglavskih vrhov okrasili sliko našega ljubljenega kralja, in ko bo na Triglavu zopet plapolala naša neomadeževana troboj niča ...." Pisatelj in duhovnik Finžgar, dilni borbi in je torej zadovo-jen s 16 JugcŽHavijo, katero "Triglav" označuje za državo terorja, tolovajstva in nesreče. Liga narodov bo nekaj časa >pet zaživela. S svojim poslednjim zborovanjem prične 8. apr. v Ženevi, da zastopniki nji pridruženih držav odločijo, kako se naj jo razpusti in kaj storiti z njeno ogromno palačo in njenimi arhivi. Svoje zadnje zborovanje je imela 14. decembra 1939 Upajmo, da bo organizacija združenih narodov boljše vrnila svojo mirovno nalogo kot pa jo je liga- Švedska jc bila prošena, da bi vzela v zavetje tisoč židovskih >trok, ki b'i prišli tja iz Poljske, ja je odklonila. Odgovorila je, ia morajo njeni zastopniki v Varšavi proučiti, ako postoji tata potreba, in kaj potem s temi >troemi: Ali bi ostali stalno na Švedskem ali se jih bi poslalo kam drugam? Židje v Evropi so res v težavah, ker tudi v zavez-liških in nevtralnih deželah ni-i >o dobrodošli. Prečitajte v tej številki poro- lo nedeljo, ie govoril tudi o mi posojila, kar se ne zgodi Lahko pa bi v teku let pla- ! nuli voini in njenih posledicah čela odškodnino s svojimi produkti, kar mora izvršiti i* da obc s\cio?ri. \oy1 *ei, iz katerih so pobegnili. « or fin Klen in Rumuniia Vendar o a ker ima do ra- ni P°viro*U monopolistični ka Srbski kvizjinK general Milan n. Pr- Finska in Rumuni(a. Vendar pa ker ima pora p|u|iiemf ki sc v svojem razvo j Ne(|ič ni hotel 6akati obravnave. žena Italija v ameriški vladi močno podporo, /o an- ju ue morc urediti tako, da bi pa si je v zaporu v Beogradu gleški in ameriški zastopniki v komisiji ne bodo obre- bile surovine, prirodno bogastva sam vzel iivijelljc s skokom i7 menili z vojno odškodnino, vsa/ niti z daleč ne s tolik- ?P|oh in P« tr«» P«vi,n« r«ldr ! tretjega nadstropja Iz Srbije je bi surovine in trge razdelilo saj periodično med dežele na pod tovi oblasti Kar je čudno je to V kakšnem zaporu je bil, č< lagi njihnih ekonomskih potreb. jokna nimaj0 rešetk? in če se bi znale vlade usogla-i Ameriški Židje ustanavlja jc čeprav qa zahteva. Italijanska vlada v odgovor na siti za vzajemnost — torej na reiifni v vsoti 100 milijo avstrijsko zahtevo pojasnjuje, da ji je iz strategičnih 1 «»««•»« načine. nov dolarjev. Pomagali bodo i; oz/rov meja med Avstrijo potrebna taka kakor je bila L . --7.-- T v ?vru»ji >}Y , , . ' , I Vo l ki^l* ! 3u*i dosegli med volno živi v bedi in večinoma brez do Se kakih poldrug milijon čno 30.000 tankov na leto in 450 tisoč strojnih pušk. (Ameriška industrija je izdelala v petih letih povprečno 59,-400 aeroplanov na leto.) razne naprave v Palestini. To je največji sklad, ki ga je v tej deželi še kdaj skušal kdo zbrati s privatno akcijo. med Avstrijo in Italijo naklonjeni italijanskemu argu- višini ruske vojne produkcije mentu, četudi žrtvujejo s tem kraje, ki so nemški po y°ino ^delala . . i A w ,V . . , • • m .v . . A aeroplanov na leto in 20,000 ko-prebivalstvu. Vzrok ba,e te, ker bi Američani m An- m arlilerije v zadnjih treh „ , ^ ^ gleži radi močno Italiio s tako mejo, ki jo bo lahko jietih vojne je izdelala povpre- j silo slovenske demokratske mla- j cih jn Srbih v Nemft^ m] branila. In drugi vzrok pa strah pred Rusijo. Zapadne dežele menda računajo, da ostane Italija pod angleško sfero in nasprotna sovjetski ekspanziji. Politika velesil se torej nadaljuje po starih potih- "Triglav ', ki pravi, da je gla- Hlo Josipa Draslerja o Sloven- •lh in Srbih v Nemčiji, ki se dine v Veliki Britaniji, pravi v i vsled sovraštva do Titove osvo-svojem drugem letu v 1. števil-• bodilne fronte nočejo vrniti, in ki v članku o Novem letu med a Kristanov članek o novi ju-drugim tole: ! (Konec na 5. strani.) AKCIJA ZA 0MILJENJE LAKOTE V EVROPI IN AZIJI Visok zvezni dolg Vsota dolga zvezne vlade je narasla že na $287.296,835,000. NACIJSKA IDEOLOGIJA V NEMČIJI SE DOLGO NE BO IZTREBLJENA ■■ V Nemčijo je bila poslana komisija unijskih vodi- vodljivo označbo!, ki zahteva re- zahtcvami šeiula U|di Turčijo najboljše Danska, kjer je pro- Predsednik Truman je nedav-, ža, strehe in kuriva okrog 15 dukcija živeža in mlečnih izdel-, . . . . . no odredil, da bo v bodoče v milijonov ljudi. kov zelo znanstveno organizira- teljev, da prouči obnavl|an|e uni|Skega giban|a in raz- belem kruhu manj bele moke. Posebno je v deželah, v kate- na. In pa od vojne je bila le mere med delavci ter O tem poroča zavezniškemu od-Anglija bi rada pred ruskimi I znižal je porabo žita pivovar- rili je pomanjkanje največje, malo prizadeta. Glenn VVilliams boru za kontroliranje Nemčije. I < t ' I i ! I a t* ftl _ f ! I • m 1« 1» o m«< L i •« ii »>l « i i ♦ irei I i Ir n »v\r»/4 ntri 11 T itn^nnu Hn InHl Vi živeža pritrga, da bomo mogli pomagati ljudstvu v tistih de- forme pa prijateljstvo z Ru-; Sporne dežele so tudi Sirija, Le-S,J°- hanon in Irak. Njihni zastopniki Med vojno so Perzijo zasedle So na konferenci združenih na-angleške, ameriške in ruske če-i rodov zahtevali, da francoske in želah, ki mu preti omaganje in te. V sovjetskem delu se je do- angleške čete odidejo iz njih. pogin vsled lakote godil proti vladi v Tehenini: j V Egiptu so se dogodili veliki "Američani .so v splošnem upor in Perzija bi ga bila rada ncmiri v katerih ;>o demon-zadušila, toda sovjetsko povelj-J slranti zahtevali, da angleške stvo njenih čet ni pustilo tja. čcte Uidejo iz Egipta. Na konferenci združenih na-i Palestina je polna nam in likerski industriji ter umrljivost velika med otroci. | poroča iz Londona, da tudi v .... . .. x. . i .m.. . apeliral na ljudstvo, naj si kaj Na Ogrskem umre vsled podhra- Belgiji že dobro izhajajo, in se- Eden izmed ameriških članov te komiSl|e |e ildney njenosti vsak četrti novorojen- veda. na Švedskem. Hillman, predsednik unije ACW in podpredsednik nove ček. In tudi kar jih ostane, so Zelo v pomanjkanju pa je Av-j mec|narodne strokovne internacionale. "Kar se tiče de- vsled nezadostne nege slabotni, strija, ki bo dobila pomoč od kar je za sedanji in za bodoče UNRRA šele v marcu V Bolga-rodove jako slabo -----riji je pomanjkanje živeža jako itak predebeli," je dejal, "pa jim V neki veliki provinci v Indi- j občutno ne samo za ljudi, am- bi nekoliko shujšanja le kori- ji je lakota tolikšna, da se pre- pak tudi za živino, stilo" bivalstvo vsled umiranja naglo O Jugoslaviji pravi isti poro- Ljudem v prizadetih deželah ma krči. Indija je bila tudi lani čcvalec, da v nji ni katastrofal- rodov je perzijska vlada vried vslod bojcv ^ 2idi in Arabci »» treba pomagat vei kot do- vs ed pomanjkanj« zelo pr.za- nega tega obtožila Sovj. unijo ume- jn 2idjrJlanl so ob cnem v boju »loj. da bodo mogli preeta . do deta. Ob enem je I ruman ape-, Ka tja i.vezjb poslala m tavanja v njene notranje zadeve z Ane eži ker ne puste neome- PrlhodnJe lctlne' ko b" poljelel- l.ral na druge dežele, ki bi la- pa ker je vlada v svoji energic- z oboroženo .silo. IZ ^ evropskih' s,vo v n'ih SP*1 P"«<» k *bl. hko pomagale, da naj preiščejo.; nosti poskrbela za pravilno d.- (Konec na 5. strani ! i jenega To je takoj povzročilo nape- Židov \ sveto deželo tost med delegati. Sovjetska vla da je v odgovor obdolžila Anglijo, da je prisotnost njenega vojaštva v Grčiji nevarno miru, kar je raztogotilo Bevina in besede so švigale sem in tja, dokler sc ni ta spor zaradi Grčije pomiril ^ Toda Rusi so nato prišli z ob tožbo proti Angliji radi njene intervencije na Javi in zahtevali, da organizacija združenih narodov pošlje tja komisijo, ki bi preiskala zadevo. Truman pravi, da ako ne pride koliko od svojih zalog bi še la-( stribucijo potrebščin predno je zadostna pomoč, bo pomrlo do hko poslale začelo promet ovirati zimsko poletja vsled pomanjkanja žive-1 Izmed evropskih dežel živi vreme. Cincanje vlade v poravnavanjih stavk Predsednik CIO Philip Mur-. nikov odbor zaslišaval ravnate-Ako bi pri vsakem zvišanju i neral Motors, in pri tem delajo ray ie nedavno izjavil, da ni Ije korporacije General Motors, mezde šle tudi cene navzgor, bi vtis, da so tega unije krive, nc predsednik Truman pokazal \ 1 so bili zelo arogantni in odkrito rte bili delavci nič na dobičku, pa delodajalci, sedanjih industrialnih konflik- i ptkasali, da ie njim za uničenje Prej ko ne na izgubi, kajti do- Delavci nc stavkajo it zabu- tih nič odločnosti in kongres se unije avtnih delavcev, ne za klcr ni vlada regulirala cen, so ve. Ni prijetno biti v piketnih tudi ni pobrigal, da bi bil ^toril Višinski je Angležem očital, kaj konstruktivnega, liavil se jc da so z intervencijo na Javi kr- zgolj s predlogami proti unijam šili načelo atlantskega čarterja namesto da bi posegel v položaj in z dobro oboroženo armado na- kot ie in skušal odpraviti vzro- padli domačine, ki se bore skoro ke, ki podaljšujejo stavke, praznih rok. Obtožnico proti Murray je pri tem omenil prenizek. spravo z njo. Ko je odbor po se čestokrat dvignile bolj kakor linijah v deiju in mrazu in pri raziskovanjih na obeh straneh plače- To po jc pot v inflacijo, haiati domov bre« plače v iepu priporočil zvišanje mezde 19c Delavci morajo naprej in naprej Toda dokler bodo stavke glavno na uro, jc kompani j a to rešitev zahtevati večji zaslužek in dru sredstvo da si delavci izvojuje absolutno odklonila, ker je sma- rbc pa navijajo cene. . j« zboljšanje svojih razmer, sc tralit, da bi bil dobiček potem I Stavke so stale lani 35 milijo-1 jih bodo posiljevali Koliko nov šilitov, leta 1944 pa samo boljše bi bilo za vse prizadete, Angliji je predložil ukrajinski j Trumanov govor in pa njegov Mnenje Philipa Murrayja je, I nekaj nad osem milijonov dc- j če bi administracija in kongres delegat Dmitri Manuilskl. Nizo-|načrt za imenovanje odborov, da bi bil moral v tem slučaju lavnih dni. l-etos — ako sc in- j ustvarila sistem, v katerem bi zemski delegat Van Kleffens je ki bi nepristransko presodili za- napraviti odločne korake pred- dustrialnih sporov mirno ne po re spore za dela> stvo pravično Manuilskija vprašal, kaj bi sto- h te ve unij in v koliko bi bili de-1 sodnik Truman, kajti odbor je ravna, bo še več šihtov izgubi je-rlli ukrajinski vojaki na dan-1 lodajalri zmožni zvišati mezdo on imenovaMn zvišanje je pred- nih. Časopisi sicer navajajo šte- reševalo ne da bi jim bilo treba v stavki*. Ampak izgleda, da se mokratičnega sentimenta med nemškim delavstvom, sem jako skeptičen/' je rekel Hillman. To pomeni, da kakega močnega demokratičnega gibanja, kakršno se je v Nemčiji skušalo uveljaviti po prvi svetovni vojni, še dolgo ne bo. Tudi ni skušenih, demokratično prežetih oditeljev, ker so jih iztrebile koncentracijske kempe. V ruskem delu okupirane Nemčije daje sovjetska oblast prednost komunistom, ki so dobili mnogo važnih uradov, in na drugem mestu social-demokratom. Glavni časopisi v ruskem delu pripadajo omenjenima skupinama. V ameriški zoni—posebno na Bavarskem, se celo social-demokrati pritožujejo, da so odrivani, zaščite, služb in koncesij pa so deležni bivši naciji in klerikalci. Ker je bilo proti temu veliko pritožb, je ameriška vojaška oblast obljubila izvesti "čistko". V angleškem delu ni dosti bolje. Hillman je dejal, da je dobil mod delavci nasprotnike nacizma, a ne toliko, da bi bilo razveseljivo za demokracijo* Nepojmljivo je, koliko delavcev je mišljenja, da jim pod nacizmom ni bilo sile in da so s Hitlerjem dobro izhajali. To je seveda posledica nacijske propagande, ki je Nemce uverila, da je zavel s prihodom Hitlerja v "tretjem rajhu red in mir", da je nacizem odpravil brezposelnost, pomel z židovstvom in z versajsko pogodbe in obnovil med Nemci vero vase in samoponos. Nedvomno je med Nemci proti zaveznikom sedaj še več sovraštva kot pa ga je bilo po prejšnji vojni, posebno proti Rusom in Angležem. In zato tudi tolike nii U KrilJI 11» n • »»J«'"' ■ ----•• • »« iiiivihmhi m »tinaiijr jr |pit«- h»i- » »""I""" ""' ■ * ---- - - t • , • . « - . i L" skem otoku Bornholm, ako se bi ne da bi pri tem dvigali cene lagal šele ko »e je prepričal, da vilke, koliko so delavci vsled v kapitalističnem sistemu to ne| manj navdušena za dem0Kraci|0. našli v sličnem položaju kakor i produktom. Ko je tnk predsed-lga je drufbn /moltfft nfrpeti. . i stavke na izgubi, n. pr. pri Ge-imore zgoditi. V PROLETAREC LIST ZA INTERESE D.l&JkVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj« JnfNloTtaib DtUfika TUko?u Drutb«, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zedinjenih državan ta celo leto $8.0U; sa pol leta I1.7S; ia četrt Uu $1.0«. Inoiemitvo: aa celo leto $3.60; aa pol leta $2.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naAem urada najpozneje do pondeljkt-popoldne ta priobči te v v številki tekočega tedna. P R O L E TA lt E C Puolished ererj Wedneaday by the Jugoslav Workmen'a Publiahing Co In«. Eatabluhed 1906. Editor. Buaineas Manager. .........Frank Zaiti Charlea Pogorelec 8U BSCRIPTI ON RATES: inited States: One Year $3.00; Six Montha $1.75; Three Montha $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Siz Montha $2.00. PROLETAREC 4301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILU Telephone: ROCKWELL 2864 EVROPA V OBJEMU LAKOTE Predsednik Truman je odredil, da naj bo naš bel kruh bolj z otrobi pomešan in da naj nam bo na razpolago manj mesa in manj raznega drugega blaga, kajti treba je pomagati svetu, ki strada, predvsem Evropi. Zares, lakota razsaja v Evropi. In Truman, četudi ni človek širokega obzorja in ne velik državnik, se je osmelil in napravil korak, o katerem ve, da se z njim ni priljubil in da njegovi stranki ne bo pridobil glasov. Ljudje, ki imajo trikrat na dan dovolj jesti, ne vedo, kaj je lakota. Truman morda tudi ne ve, a so mu dopovedati ljudje, ki se pečajo z relifnimi akcijami Tn ga prepričali, da je i naša krivda, čemu je glad po svetu. Severna in Južna Amerika nista bili v vojni nič prizadeti, dasi smo bili v nji skoro vsi — namreq vse dežele na tem kontinentu. Vsa naša industrija je bila od vojne ne samo nedotaknjena temveč pospesena kot še nikdar toliko in zgrajenih je bilo za stotine milijonov dolarjev novih tovarn, ki so producirale municijo in drugo blago v čudežnih množinah za našo deželo in za za-! veznike. Naša agrikultura je bila od vlade subvencirana in je bilo j živeža zadosti za nas in šlo ga je ladja za ladjo zaveznikom in ! mnogo vsled nemških podmornic tudi na morsko dno- Nihče ne bi mogel zanikati, da/naterijalno Zed. države skozi ves čas vojne svojim zaveznikom niso pomagale. Ko ie bilo klanja konec, je materijalna pomoč iz te dežele kajpada ponehala ampak tam pa se je vsled preobratov, novih mej, opustošenja industrije in kmetijstva lakota še povečala in klfei — obupni klici na pomoč so postali tako glasni, da se je predsednik Truman osmelil zares in odredil, da bomo tukaj manj 'jedli in da bo manj žita na razpolago za varjenje piva in kuho žganja kot pa dosedaj. Na svetu je mnogo dežel, ki lahko veliko pomagajo. N. pr (Brazilija, Argentina, Kanada itd., torej skoro vse le na tej polobli. 'Ampak za relifno akcijo ni nobena toliko organizirana kot USA. Trumanov ukrep, ki ga ni storil na svojo roko, temveč v posvetovanjih z ljudmi, ki položaj razumejo, bo marsikomu neljub, i "Cemu naj mi jemo črn kruh, zato da bodo Evropci belega imeli," sc je dusal neki senator, ki nedvomno prav nič ne razume, kaj je glad. V naši deželi ni bilo skozi ves čas vojne nobenega resnega pomanjkanja živeža in ga tudi sedaj ne bo. Potrebno je le, da se varujemo verižništva, ki mu tu pravimo "black market". Kajti na svetu je veliko brezvestnih ljudi, ki so tako brez srca, da so pripravljeni kovati bogastva tudi na račun lakote — seveda ne svoje, kajti lakote oni ne poznajo, pač pa le lakomnost- Čemu zavezniki ne uvedejo sankcij proti Francovi Španiji ? Na predlog panamske delegacije je konferenca Združenih narodov dne 9. februarja sprejela resolucijo, ki v bistvu določa, da se Španijo ne sprejme v to mednarodno organizacijo dokler ne ugodi pogojem, sprejetim na konferenci velike četvorice na Jalti in Potsdamu. Tudi v našem državnem departmentu so parkrat namignili, da jim Frai\kov politični sistem ni ljub in enako mnenje je izrekla angleška vlada. Kaj mislijo o Francu v Moskvi tudi ni nobena skrivnost- Ker so torej soglasni med sabo, da je Španija fašistična, čemu ne store primernih korakov, da vržejo Francov režim? Poročali so, da je francoska vlada že pred tedni potipala v Washing-tonu in Londonu, če bi bili pripravljeni prekiniti diplomatične odnošaje s Španijo. Ampak je ostalo pri sugestiji. Dne 9. februarja je čehoslovaški delegat na konferenci združenih narodov dejal, da resolucija panamskega zastopnika ne zadostuje in je predlagal, da naj zavezniške vlade priznajo provizo-riČno špansko republikansko vlado v zamejstvu, ki je naČeljuje Jose Giral. Svoj sedež ima v Mehiki. Toda predlog čehoslova-skega delegata je podprla samo mehiška delegacija. Sicer bi bil panamski delegat isto predlagal, a mu je bilo to v krogih ameriške diplomacije odsvetovano. Diktator Franco je strmoglavil demokracijo v Španiji in uvedel fašizem s pomočjo Hitlerjeve in l\Jussolinijeve oborožene intervencije. Med vojno ju je podpiral s propagando za osiŠče, z materijalom in "prostovoljci", ki jih je poslal na vzhodno fronto oroti sovjetski armadi- Norčeval se je iz Angležev in jim neprestano pretil, da bo Španija šla v vojno proti njim. To bi bil tudi itoril, pa se je krotil vsled strahu pred Ameriko. Todr ko je bilo vojne konec, bi ga Amerika in Anglija lahko ipravile s hrbta Španije, ako bi mu ustavile dovoz gasolina. žita n drugih takih potrebščin, za katere je od nas odvisna. Španski -epublikanci trdijo, da bi ameriška vlada Franca sama lahko /rgla s preklicanjem pošiljanja olja v Španijo- A ne v Londonu ne v VVashingtonu se niso hoteli odločiti za ak korak. Angleži imajo v Španiji velike investicije in španske ude gredo večinoma v Anglijo. Anglija je tudi velika odjemalka panskega sadja. V Zed. državah pa se niso hoteli ogreti za eko-lomske sankcije proti Francu vsled bojazni, da bi morda potem :astala v Španiji nova civilna vojna s posledico komunističnega irevrata. Pred tako možnostjo je veliko svaril newyor£ki nadškof JOSKO OVEN: KAKO SO NAM MED VOJNO PRAVILI. DA BO PO VOJNI VSE IDEALNO — DA BO ZAVLADALA DOBA "NAVADNEGA ČLOVEKA! V Proletarcu nismo nikoli trdili pač pa ljudem dopovedovali, da dokler bo kapitalistični sistem vladal v naši deželi,bodo policijski krepeljci padali le po delavčevi glavi, kakor vsa leta doslej. Gornje je prisor iz stavke avtnih delavcev v Los Angelesu, ko so policaji unijskega stražarja (piketa) do nezavesti pretepli in ga odnesli v svoj avto. KATKA ZUPANČIČ: IVERI 5 svetilko ob belem dnevu... Starogrška zgodovina nam pove, da je Diogen baje ob belem dnevu s prižgano svetilko v roki hodil po Atenah. In na vprašanje, česa išče. je odvrnil, da išče — človeka . . . Bilo bi dobro, da bi imeli dandanes Diogene, ki bi iskali po svetu predvsem zanesljive čas-niške poročevalce. Teh je številčno več nego dovolj, vsak večji list jih ima svoje krdelce. Toda koliko od njih je vestnih. vzornih poročevalcev, takih. ki niso s predsodki obremenjeni, ki niso podkupljivi, ki se ne zadovoljujejo le z eno platjo zvona, ki niso dovzetni za prihu* ljeno prišepetavanje zakotnih 'vsevedcev'? Zlasti pa, koliko od njih je takih, ki si ne puste okrajsavati, popravljati ali pa celo prikrojevati svojih poročii za ljubega koritca volje? A čemu še nadalje naštevati vrline, oziroma vrzeli teh ljudi? Vsaj bosje raznih trobil natanko dobro vedo, kaj in koga si za to važno nalogo najamejo. Takisto dobro vedo tudi najete dušice že vnaprej, kaj se od njih pričakuje- Ne smemo pa misliti, da polnijo svoje kolone v listih s samimi golimi lažmi. Bilo bi to silno nespametno. Kajti resnica je le resnica. Predragocena je, da bi se jo moglo docela obiti in če le ni v navzkrižju s takimi ali onakimi cilji doma — se je sem-intja poslužujejo. Nekateri si jo privoščijo že iz nekakšne notranje potrebe, da si vsaj za silo potolažijo vest, kolikor je je še žive. Drugi pa se je poslužujejo — na redke prilike seveda — iz gole preračunljivosti: treba si je namreč pridobiti zaupanje ljudi; laž pa1 ima, kakor vemo, kratke noge. A na vsako drobno resničico! znajo nanizati devet debelih la-1 ži. In človek, ki se je. na drobec resnice' ujel, pogoltne nevede vaeh ostalih devetero debelih1 laži, meneč, da je vse pristno zrno. Se vfliko škodljivejša, nego laž sama, je pa včasih takozva-na napol resnica. In prav teh napol resnic gomazi po časopisju. Vzemimo na priliko poročevalca Leigha VVhitea. Uspelo mu je, da se je zakrpal v Beograd. Meni in tebi, ki smo čitali poročila o izidu volitev tamkaj, njegova poročila ne bodo škodovala, toda za mnogega povprečnega Američana je to edini vir, ki ga ima do sedaj od ondod Pa pojdi in se pritoži — White sedi v Beogradu in njegova beseda velja. In ko se bo premaknil kam drugam, se bo držal zopet bolj resnice, kakor in če bo kazalo bo som doma. K tistim, ki jim vest ni docela olesenela, prištevam Johna Mecklina. čijega članki žare v našem čikaškem Soncu (Sun). To nas tako lepo in dosledno opominja: "Read the Truth!"— pa nas zadnje čase pita z ne baš resničnimi poročili iz torbe omenjenega Mecklina. Ta pridni čmrlj brnda zdaj gor, zdaj dol po Italiji in se je dalj časa mudil tudi na Goriškem. Tu je bilo treba nabirati poseben medek, tak, ki bo za an-gleško-ameriško politično satov-je primeren. Pa izgleda, da ga njegovo čmrlje delo na spornem ozemlju nič posebno ne veseli. Blatiti mora Jugoslovane, zlasti slovenske partizane, ki jih malo ali nič ne pozna — pa zagovarjati Lahe, ki jih — sodeč po njegovih člankih iz Rima in tirolskega Bočna — dobro pozna in neprikrito mrzi. Ali se bo našel kedaj kateri, ki bo pisal resnico takšno, kakršna je? Odnošaje z USSR je treba izboljšati Bivši zvezni senator Henry Cabot Lodge Jr. je v svojem ne davnem govoru izvajal, da je treba odnošaje med Zed državami in Sovjetsko unijo izboljšati. ako se hočemo ogniti zmedi po svetu. Dasi to ne bo prav tako lahko, smatra, da je možno imeti z Rusijo pogodbo, ki bo omogočala vzajemno delo med tema dvema glavnima deželama na svetu. RAZGOVORI DR. ROBERT NEUBAUER JE PREDAVAL V CHICAGU Prvič v zgodovini obstoja v Sloveniji zares slovenska organizacija Rdečega križa, tesno povezana z Rdečim križem drugih dežel federativne jugoslovanske republike, in prvič so tu njeni zastopniki, ki se trudijo dobiti* ljudstvu v Sloveniji in sploh vsi Jugoslaviji v tej deželi čimveč najnujnejše pomoči. Eden predstavnikov jugoslovanskega Rdečega križa je dr. Robert Neubauer. Slovenec, ki , je v petek 8. februarja predaval v dvorani SNPJ na 2657 So. Lavvndale Ave. v Chicagu. Predvajan je bil tudi zvočni film "Ljubljana pozdravlja osvobojen je." Dasi dvorana ni bila polna, je kolekta v prid otroške bolnice, ki jo snuje SANS, prinesla $939. Udeleženci so dr Neubauerju sledili z največjim zanimanjem. Je dober govornik in je v kratkem času o razmerah v starem kraju veliko povedal nato pa odgovarjal na vprašanja. Earl Browder izključen Predsednik komunistične stranke je 6. feb. poročal, da je poseben odbor eksekutivi priporočil, naj izključi bivšega generalnega tajnika Earla Browder-ja iz komunistične stranke. — sedaj kardinal Spellman, ki ima v ameriških vladnih krogih velik vpliv in je bil zanje v Španiji na neuradni misiji. Prejšnja angleška vlada je sicer želela, da bi Franco padel, toda dala je Špancem razumeti, da ne bo zoper, ako uspostavijo monarhijo. V Moskvi pa so zaropotali proti papežu, češ, da hoče Španiji na vsak način usiliti kralja nazaj. In res je bil nedavno pretendant za prestol don Juan spet na Portugalskem, kjer je konferiral s španskimi monarhisti in s Francovim poslanikom pri portugalski vladi V odgovor na resolucijo panamskega delegata in drugim kritikom svojega režima je Franco dne 9. februarja dejal, da če ne bo drugače, se bo Španija zaprla samo vase in vodila politiko izolacije. On trdi, da je ljudstvo z njim. Glavna podpora pa mu je hierarahija. Ob enem je dejal, da bo Španija ohranila svoj sedanji sistem, ki ga je on označil za "konservativni kapitalistični red." To pojasni, čemu ni kapitalizmu v demokratčnh deželah nič na tem, da bi pomagali riniti Franca iz vlade. TISKOVNI SKLAD PROLETARCA II IZKAZ Sharon, Pa. Po $1: Frank Stcblaj in Frank Kramar, skupaj $2. (Izročil Frank Stebla j ) Strabane, Pa. Po $1: Joe Zupančič, John TerčelJ, Vinko Poternel in Frank Samsa; po 50c: Toni Ro-žanc, Louis Humar, Martin Gračar, Louis Bartol, Franees Bartol, John Chesnik ml., in Marko Tekavec, skupaj $7.50. (Poslal Vinko Petor-nel.) VVaukegan, III. Frank Mihevc $2 (Poslala Anna Mahnich.) tVest Frankfort, III. Frank Jesh $1.00. Milwaukee, Wis. Po $1: Frank Gorcnshek in Frank Candek; Frank Zaje 50c, skupaj $2 60. (Poslal L. Barborich.) Latrobe, Pa. Andy Bcrtl $2, po $1: Frank Zupančič, Alex Skcrly, Andy Steck, Math. Mavrovich, A. Bregar, Frank Medved, Jojtpphine Klopchar, Frank Shuster, Frank Gradiftck, Anton Zornik in John Fradel; po 50c: August Lovrenc, Mary Matko in Therrsa Matko Arch, skupaj $14.50. (Nabrala na seji VVestmorelandske frd. SNPJ Mary E. Fradel.) Cleveland, O. Ant. Colarič $1.40. (Poslal John Krebel.) Chicago, III. 'Martin železnikar $3 50 Skupaj $34 40, prej.tnji izkaz $112 11, skupaj $146.51. • Položaj na stavkovnem polju je prilično isti kot je bil zadnji teden. V kongresu se pripravlja nov proti-delavski zakon, katerega oče je kongresnik Čase, republikanec iz Južne Dakote-Menda je to najstrožji proti-stavkovni zakon kar jih je dosedaj bilo porojenih v kongresu. V senatu še vedno govoričijo naši senatorji z juga in administracija pa je imela polne roke dela, katerega je povzročila nominacija Edwina W Pauleyja, velikega petrolejskega magnata, za mornaričnega podtajnika. Splošno ni sedanji pregled prav nič razveseljev. Da je mera še bolj polna je še vedno na delu Rankinova skupina ter Pear! Harborjev odbor, Evropa in demokracija Na zborovanju združenih na rodov v Londonu je bilo tudi precej prerekanja. Poglavarja v debati sta bila Višinski*ter Be vin. Začelo se je kajpada z vprašanjem Irana. Vsem je bilo znano, da je zadaj za reakcionarno vlado v Iranu stala Anglija. Višinski je to vprašanje pariral z obtožbo Anglije, češ, da je njena armada v Grčiji in v Indoneziji nevarna — miru. Bevin je v dolgem govoru obtožil Sovjete komunistične propagande in skušal dokazati, da je angleška armada na Grškem zato, ker jo grška vlada hoče, ter da mesto proti miru je za vzdrževanje miru i Seve. ni pa povedal kakšnega miru.) Pač žalostno, da mora reprezentant delavske vlade zagovarjati to, kar danes ve vse svet zakaj je angleška vojska na Grškem in kdo je povzročil civilno vojno v nji zadnjo jesen. Mislim, da se stari lisjak Churchill lahko smeje doli v Floridi Angliji se ni treba prav niv bati socializma, dokler bodo nji na čelu ti ljudje. V Franciji je bilo precej sprememb zadnje tedne De Gaulle je resigniral in na njegovo mesto je-t»il izvoljen socialist Felix Gouin. Gouin je že star veteran stranke ter se je v boju z okupatorji zelo ooiikoval. Bil je eden od osemdesetih poslancev, kateri so glasovali proti Pe-tainovi vladi. Leta 1942 je ušel iz Francije ter je bil na begu skozi Španijo ujet ter kakšne tri mesece interniran v Francovem koncentracijskem taborišču. Pozneje se mu je posrečilo priti v Afriko. Njegov položaj začasnega predsednika ni ravno preveč razveseljiv. Notranji razdori, silno težko finančno stanje, vprašanje armade in pa konstitucija nove forme vlade, katera pride na vrsto to pomlad, vse to je nagromadeno na njegove rame. Poleg tega je še v ospredju situacija Lebanona ter Indo-Kine. Ti in drugi problemi bodo vzeli vse, kar Francija premore v praktični diplomaciji. V Jugoslaviji se je konstituirala nova vlada. Kot izgleda, so vse zedinjene dežele v tej republiki dobro reprezentirane. S tem še ni rečeno, da je novi republiki zasijalo sonce blagostanja. Malo je dežel v Evropi, izvzem-ši mogoče Poljske, da bi imela toliko neprijateljev in sovražnikov kot jih ima ta mlada država Ne samo domači izdajalci, katerim so dali zavefišče — zavezniki, ampak isti ljudje, za katere so junaški partizani prelivali svojo kri, stoje danes mesto na njih strani, na strani sovražnikov. Anglija zahteva močno Italijo, kot da bi močna Italija pomenila kaj drugega kot reakcijo in pa vazalko Anglije V Aziji Kot izgleda, je bil naš poslanik Marshall veliko bolj sposoben in bolj previden v svojem diplomatičnem poslu kot je pa bil njegov prednik Patrick J. Hurley. Veliko je pri tem pomagalo skupno delo in pritisk na obe strani od ameriške in ruske vlade. Civilna vojna je saj začasno ustavljena. Obljubljene reforme v Koumingtangu so začete. Miren razvoj Kitajske je ogromnega pomena za ves svet, še posebno danes, ko je že toliko drugega spora na svetu. V Indoneziji še ni miru. Kdor je videl slike tisočev in tisočev mladih fanatičnih borcev za svobodo njih dežele izpod tristolet- nega kolonijalnega jarma oborožene s sulicami narejene iz bambusovega drevja, samo vsaki dvajseti Je oborožen s puško, ve, da ti ljudje ne odnehajo, pa če preteče še toliko krvi, Skoro tristo pet deset let so bili Nizozemci gospodarji teh otokov, z neizmernim prirodnim bogastvom. Rezultat je danes, da je pismenost na Javi in Sumatri nekako med sedmimi in devetimi procenti. To se reče, da med sedemdeset milijoni domačinov samo devet ljudi od sto zna citati in pisati. Kakšen je bil ekonomski položaj domačinov v primeri z ekonomskim položajem nizozemskih gospodarjev, si lahko predstavlja vsak Ali o tem več prihodnjič. Nase gibanje Predavanja, katera obdržuje-jo zastopniki jugoslovanskega Rdečega križa sedaj po Ameriki, bi morali zanimati vsakega človeka, pa če tudi ni Jugoslovan. Dr. Robert Neubauer, katerega sem čul zadnjič na sestanku v hotelu Hamilton v Chicagu, je ne samo dober grtvornik, ampak ima toliko novic in toliko snovi, katere moraš slišati, če hočeš razumeti položaj v domovini. Pred njegovim govorom sem imel priliko ogledati več slik, katere je prinesel s seboj. Posebno se spominjam par sličic otrok doli iz Like. Prva kaže malo grupo otrok sedeč okrog mize. Je neke vrste šola zunaj na prostem, kajti šole so v večini vse razbite. Kar me je najbolj ganilo je slika malčka, kateri sedi junaško za mizo, ima malo srajčko na sebi, katera mu sega do pasu, ali revček nima nobenih hlačk, -r- Na drugi sliki je trojica otrok, kateri stoje goli pod drevesom ter čakajo na njih srajčke, katere jim pere mati. Vsak lastuje samo eno srajčko. Prav je, da je veliko zanimanje po vseh naših večjih naselbinah. Potreba je velika še posebno na zdravstvenem polju. Članom jugoslovanskega Rdečega križa želim veliko uspeha In vem, da ga bodo dobili. % Naš list Po zadnjih poročilih stalno napredujemo. V Penni so mi povedali. da je list zelo popularen Jako je tudi razveseljivo, ko imamo čimdalje več dopisovalcev. Tudi doli iz skrajnega za-pada slišimo od časa do časa. Zelo rad bi slišal od našega starega znanca Mrke Readinga. Posebno sedaj, ko že gre proti pomladi, bi rad videl, da bi se Mike spomnil na nas Clarendonhillčane. Omenil bi, da njegova stara hiša ni več tako v zelenju in cvetju, kot je bila takrat, ko je bil on tukaj. Mislim v poletju. Vprašanje beguncev naj bo samostojno Zastopniki držav Lebanon in Irak so organizaciji združenih narodov predlagali, naj se rešuje vprašanje židovskih beguncev v Evropi separatno od palestinskega vprašanja, ne pa združeno, kot sedaj. Tole mi ne gre v glavo ? Kako to, da angleftki minister vnanjih zadev Ernest Bevin ta ko odločno vztraja nadaljevati staro torljsko anglctko vnanjo politiko, to ml nikakor ne «re v glavo! .» W V PRIPOVEDNI DEL UPTON SINCLAIR: Mednarodna brigada Pričujoči sestavek je odlumek i l Sinclairjcvcga romana iz španske državljanske - vojne i naslovom "No pasaran"«. Pisatelj nam v njem opisuje tri ameriške prostovoljce, ki so odfcli v fcpanijo, da se bore tam zoper fašizem in za svobodo ter de-- mokracijo. V naslednjem podajamo zadnje odstavke iz tega romana. 1. Naslednje jutro so naložili nekaj ameriških prostovoljcev v I Valenciji v avtobus; obenem z1 njimi se je vozilo nekaj zaskrbljenih starih kmečkjh žensk in zgaranih delavcev, ki so bili z Amerikanci zelo vljudni, ki pa kar niso mogli razumeti, da žive na svetu ljudje, ki ne razumejo najenostavnejših španskih besed. Cesta je bila pred vsako vasjo zaprta z barikadami; tam so stražili vojaki, večinoma mladi kmetje v črnih suknjičih in črnih baskovskih čepicah. Z resnim obrazom so pregledovali listine potnikov, čeprav se je če-sto že na prvi hip videlo, da niso znali brati. Avtobusni šofer je rekel: "Companeros Ameri-canos" (ameriški sodrugi), nakar so se jim nasmehnili in jim večkrat segli v roke- Ekspedicija je bila namenjena v mesto Albacete, ki leži približno sto petdeset kilometrov v notranjosti dežele.C se v tej besedi izgovarja šepetajoče, in Bainbridge, ki je veljal za učenjaka, je pravil o nekem španskem kralju, ki je šepetal, radi česar so morali tudi vsi dvorjani šepetati — in danes po treh do štirih stoletjih šepetajo vsi Spanci, kadar skušajo izgovoriti črko c. "To ti je konservati-zem!" so pripomnili nekateri radikalni člani ekspedicije Albacete se je izkazala za precej moderno mesto — če jo seveda merimo s španskim merilom; staro je namreč to mesto samo okrog sto let. V njem izdelujejo vžigalice in tudi bodala. Okoliški kmetje sejejo žafran, na golih gorah okrog mesta pa pasejo pastirji svoje črede. V tem mestu je bila zbrana ena izmed najnenavadnejših armad, ki jih pozna dolga zgodovina človeškega klanja; ta armada je bila nastanjena deloma v mestu samem, deloma pa je prebivala pod šotori ali v barakah. ki so jih na hitro roko zbili; bila je to armada idealistov in sanjačev, ki so se rekru-tirali iz vseh narodov tega sveta, kamor je le prodrla vest moderne znanosti. Teh vojakov ni hihče sem poslal, prišli so sami in mnogi so se morali skrivati pred policijo, da so mogli sem. Ko so brali v kakem časniku, da se je treba zoper fašizem boriti z orožjm, so zapustili svoj dom in družine in delo, da so nato odpotovali z letalom ali z ladjo ali železnico ali pa tudi peš v Španijo. Iz vseh krajev so prihajali v taborišče, stiskali pesti in klicali: "Proč s fašizmom!" V taborišču . je bilo zbranih okrog dva tisoč mož. Približno polovica je bila Francozov, ki so spadali med najboljše, ker so služili pri vojakih, najo je bilo več sto Nemcev, med njimi mnogo Judov —* mnogi izmed slednjih so doživeli v koncentracijskih taboriščih razna mučenja —, nato je bilo več sto Italijanov, — trije Italijani so prispeli prav ta dan: pobegli so z Liparskih otokov. Pozdravili so jih z divjo razigranostjo, tovariši so jih zgrabili in jih metali v zrak. Nadalje je bilo tu nad Sto bolgarskih drvarjev, ki se jim je na čudovit način posrečilo, da so prebredli vso Evropo. Nadalje so bili še Kubanci, nekaj ljudi iz Portorica, Mehikanci — zastopane so bile vse ameriške latinske narodnosti. Našel si Portugalce, Belgijce, Švicarje. Nizozemce, Cehe, Poljake — skratka: zbrana je bila tu vsa Evropa. Bilo je tudi okrog sto Angležev in prebivalcev iz brit-skih kolonij in nekaj tucatov Amerikancev, ki so bili novih tovarišev zelo veseli, kajti sedaj so mogli ustanoviti lasten oddelek. Noben oddelek, nobena kolona, noben bataljon pa se ni zadovoljil s številko, vsak je moral imeti ime in si ga je tudi sam izbral. Tako so si ustanovili Nemci Thalmanovo kolono, Italijani imajo Garibaldijev bataljon, Francozi pa bataljon Mar-ty. Amerikanci so sklenili krstiti svoj oddelek po Saccu in Van-zetiju. Uradni jezik v mednarodni brigadi je francoski, ne španski Slišale so se tu prav čudovite zgodbe o njenih članih, ki so si v svetovni vojni med seboj bojevali, ki pa so si bili sedaj bratje v svetovni revoluciji. V zgodovini vojn prav gotovo ni bilo nikoli brigade, ki bi štela v svojih vrstah toliko zastopnikov književnosti. Francoski romanopisec Andre Malraux služi kot komandant pri letalcih, nemški pisatelj Ludvik Renn je komandant pri artileriji. Umberto Gal-leani, socialistični urednik iz Nevv Yorka, je stotnik pri Italijanih. Poveljnik angleške kolone je bil romanopisec Ralph Jax, vesel mlad fant. ki pa ga je kmalu usmrtila krogla, ki ga je zadela v srce. Specialist v proti-plinski obrambi je bil Ralph Bates, pisatelj knjige "The Olive Field", močan in zdrav mož, samouk, delavec, ki je živel samo za delavsko stvar. Ker se je udeležil svetovne vojne, je bil se daj zelo koristen. 2. Amerikanci, ki so na novo PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina za Zdruiene države (Izvzemal Chicaga) in Kanado $6.00 pa leto; $3.00 za pol leta; $1.50 za četrt leta; za Chicago in t lcero $7.50 za celo leto; $.1.75 za pol leta; za inozemstvo $9.00. Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS •••• •••••••••••••••••••••••••••••••a prišli, so bili lopo sprejeti, nakar so jim odredili v neki baraki kot, kamor so spravili prtljago. Dobili so nekaj slame za ležišče. Sčasoma se bodo seznanili s špansko bolho, ki se jih bo držala kot klop in jih ne bo zapustila do smrti. Pogrešati bodo morali skoraj vse, kajti ta vojna je iznenada izbruhnila in člani vlade in komisarji so bili prav takšni idealisti in novinci kakor rekruti. V kantini ni .bilo nobenega prostora več, Amerikanci se bodo morali torej prehranjevati v mestu. Ali pa so tudi imeli denar' Miličniki so dobivali na dan po deset pezet, mednarodna brigada pa se je v korist vojne zadovoljila s tremi pezetami, kar je približno 42 ameriških centov — in še ta denar je dobivala v velikih presledkih. Rekruti so morali takoj na vaje in se vaditi v orožju. Situacija je bila obupna. Franco je prodrl vsak dan nekaj kilometrov in Je stal pravkar streljaj daleč od madridskih predmestij. Brigada bi utegnila dobiti vsak hip povelje za odhod, in česar se njeni člani niso takoj naučili, bi se morda ne mogli nikoli več naučiti. Stisnili so jim v roke puške in neki angleški narednik. ki je bil poklicni vojak, a kljub temu socialisti, je koraku 1 z njimi na neko kamenito njivo in jim v slikovitem londonskem narečju razlagal bojno tehniko, Hogg, čigar ime se je izgovarjalo Haug, je služil v in-j dijskih severozapadnih provin-i cah in je vedel, kaj se pravi le- j žati za skalami v žaru sonca in mraza tihih noči — ter se' streljati z črnookimi domačini. Treba je najti kritje in počakati s streljanem — strokovnjaki pravijo takemu streljanju "kontrolirani ogenj" *— obenem pa skrbno meriti. Žal, za vaje v streljanju ni bilo municije. Tako so sc učili samo teorijo streljanja in merjenja, niso pa smeli niti izstrelka izstreliti, preden niso odšli v boj. Ti zeleni mladeniči so se morali sploh najprej naučiti, kako se teče v bojni črti preko polja, ne da se pri tem izgubi medsebojna zveza, naučiti so se morali držati presledek štirih do petih metrov, se na povelje vreči na tla, znova vstati, kreniti na desno ali na levo in kljub temu ostati oddelek tridesetih mož, ki je sestavni del kolone s stodvaj-setimi možmi Kar se tiče prijemov pri puški, so se tega zelo pomanjkljivo učili, kajti taki prijemi so bolj za parado. Kar so v tem kritičnem trenutku potrebovali, je bilo znanje bojne taktike. Vprav pomanjkanje znanja v tej taktiki je bilo krivo, da je Franco zmagovito prodrl nekaj sto kilometrov, da so njegove čete manevrirale in vzdrževale medsebojno zvezo, medtem ko so idealisti in dile-tanti zašli v zmedo, nakar so bili odrezani in ujeti, če so bili pre-hrabri. da bi zbežali. Četa — naprej marš! Bojna črta na desno — marš! Po vodih na desno — marš! Naskok! Stoj! Poklekni! Lezi! Nabij! Gotovo! Meri! Ogenj! — in zmeraj izno-va isto . . . Rudiju vse to ni bilo docela neznano, kajti bil je nogometaš. Prav tako vodi vaditelj četo nogometašev na vežba-liščc, jih goni po njem, jih zmerja, pusti jih, dn se pošteno poti* —. a pri vsem tem napravi iz njih enoto, vlije jim zavest skupnosti in jih vzgoji, da so za svoje barve pripravljeni tudi umreti. Sedaj so bili naši Amerikanci veseli, do sa na vožnji v Španijo na ladji nekoliko telovadili in prekorakali dnevno po dvajset kilometrov. Kljub temu pa so bili, kadar so se vrnili v barake, tako izčrpani, da so se komaj mogli zvleči še v mesto k večerji. Ubogi Izzy je izjavil, da je izgubil vsak tek, toda Rudi mu je prinesel z govedino obložen kruh, prgišče česna in čudovit grozd, ki je zrasel v dolini Ria Balazotn. 3. Zvečer so prišle druge in-strukeije na vrsto: Kako se razstavi puška, kako se naolji in osnaži, kako se razstavi strojnica, — žal so bili pri tej z vseh vetrov zbrani armadi razni modeli v uporabi. Nato so se na- I je bolje, da skončam, dasiravno I bi se dalo posebno o tem, nam-| reč o odnošajih med nami in sta-I rim krajem, kakršni so bili v j prošlosti, še veliko pisati. J. F. Durn. AGITATORJI NA DELU 2IDJE NA REGIJ IZ POLJSKE — Dasi je Poljska preklicala vse nactjske anti-semitske naredite,' vendar poljski židje trdijo, da je antisemitizma v Poljski toliko, da jim ni mogoče prestajati. Pa beže i r dežele, največ v ameriško zono v Nemčijo, drugi v angleško in od tain si prizadevajo priti bodisi v Palestino in se rajše pa v /ed. države. Gornje predstavlja skupino židovskih beguncev iz Poljske, iz katere so šli na dolgu pot pod ameriško zaščito to zimo. , učili še raznih malenkosti iz vo-1 mnogokaterem slučaju težje do- št 48 je imela svojo letno sejo jaškega življenja:«Kako se rav-jbiti kakor pa v vojnem času 22. januarja. In izvoljeni v od-na z obvezo, če je slučajno pri j Tako se dogaja, da ko vojak pri-f bor so bili seveda spet eni in isti. roki; kako se morajo m»govati de domov in če je brez perila in Tako je menda povsod. Ne vem, noge, če seveda utegneš sezuti obleke, je v stiski, ker mu trgo- kaj bo, ko se ti poslednji "mohi- si čevlje; kako se brani mesto, j vine ne morejo postreči- Na bolj- kanci" umaknejo. Ampak ko vi- šem so tisti veterani, ki imajo diš udeležbo na seji in zanima- svoje nekdanje obleke še dobro nje članov, pa le dobiš vzpodbu-ohranjene in pa seveda — ako do za nadaljevanje dela za trpe- so jim še prav ... či narod v Sloveniji. Teh zaprek ne bi bilo, če ne Ta podružnica je v zadnjih bi imeli tak sistem Ampak nas petih letih z bivšo podružnico tolažijo: 'Le poglejte, drugod JPO-SS spravila skupaj že lepe je še slabše! tisočake, poleg pa še sodelovala Našemu kapitalizmu gre tudi pri priredbi Slovenskega dneva v živce socializacija Evrope. Se in v raznih drugih akcijah pri posebno kritično gleda na malo nas. Dalje je pripomogla, da se Jugoslavijo, ker je obračunala z je zbralo precej ton obleke za raznimi dobičkarji in izkorisče- jugoslovanski relif. Nabiranje valci. Prepričan sem, da če bi obleke se uradno zaključi 15. fe- če si ga seveda sovražnik ni os vojil, še preden si prispel tja Nadalje: kako se mora izkopati strelski jarek, kako se je treba ravnati«pri napadu z zraka — polagoma so vsi spoznali, da se pripravljajo na resnično vojno (Dalje prihodnjič.) IZ CLEVELANDA Pri tukajšnjih angleških dnevnikih so tiskarji na stavki, ko to pišem, že nad štiri tedne Mor- Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so štete na bazi polletnih ga-ročni n. Namreč agitator, ki pošlje eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima. Anton Zornik, zap. Penna 29 John Krebelj, Cleveland, O 16 Louis Barborich, Milwaukee, VVis 14 Frank Cvetan, Johiistown. Pa. 14 Frank Volkar, Muple Heights, O. 8 Joseph Koršič, Detroit, Mich. 8 Lavvrencc Selak, Star City, W. Va. * 6 Jacob Mesec, No. Chicago, 111. ti Joseph Oblak, Chicago, 111. 0 John Shular, Arcadia, Kans. 4 John Zigman. Strabane, Pa. 4 Frank Bregar, Avella, Pa. * 4 Frank Udovich, Chicago, lil. 4 Joseph F. Durn, Cleveland, O. 4 Luka Groser, Chicago, 111. 4 Mary Marindck, Gallup, N. M. 4 Joseph Snoy, Bridgeport, O. 3 QAnton Shular. Arma, Kans. 3 Chas. Pogorelec, Chicago, IU. 2 John Pečnik, Fontana. Calif. 2 Frank Zaitz, Chicago, 111. . 2 Frank Stih, Sheboygan, VVis. 2 Frank Alesh, Chicago, 111. 2 Vinko Peternel, Strabane, Pa. 2 John Chamazar, Chicago, 111. 2 Angela Zaitz. Chicago. 111. 2 John Turk, Chicago, 111. 2 Joško Oven, Clarendon Hftl\f, Illinois Geo. Smrekar, Aliquippa, Pa. 2 Mat Malnar, VVillard, VVis. 2 Leo Zevnik, La Salle, IU. Joseph Ovca, Springfield, IU. 2 Frank Klun. Chisholm, Minn. 2 Anton Gorentz, Springfield, 111. 1 Skupaj 4 tedne (od 10. jan. do 7. feb.) 172 naročnin, prejšnji izkaz (4 tedne) 176 naročnin. da bo spor poravnan predno za gleda ta dopis beli dan. Mestni i jugoslovansko ljudstvo še spre- bruarja, toda se bo z nabiranjem župan Berk si je prizadeval stav- kraljevino, pa ne bi bilo v vzlic temu nadaljevalo, začasno ko izravnati pa ni šlo gladko tolikšni stiski za relif in morda morda brez posebne kampanje i ■-—---- Zahteva stavkarjev je bila $14; tudi Trst ne bi bil za Jugoslavi-! L jc bilo tudi priznanjel Ne zaničuj poviška plače na teden. Ampak j* tako trd oreh kot je^ Mogoče dr N7ubauerja, ko je rekel, da | naši slovenski listi v Clevelandu bl Angleži sebi naklonjene- smo amcriški Slovenci pripomo- _Roda Kod! so izhajali tudi skozi stavko. ker|mu jugoslovanskemu režimu kar gU tollko do osvoboditve slo-! *__[_ so sc pogodili, da kar bo veljalo sami P°MoniIi. Gre se pac tud« venskega naroda, kot mogočej ==--za tiskarje v velikih tiskarnah. za rude in dru8a bogastva v Ju- oni sami ki so se borili z okupa. fcir ^ A K A IT F je tudi zanje sprejemljivo. Pa «oslaviji, ki bi jih rad izkon- torji, Da ravno na pritisk ame_ ML l u, smo torej imeli navzlic pomanj- Privalni kapital. In ker je Jugoslovanov je prišlo do kanju angleških dnevnih časo- temu lako; na*ajajo Jugoslaviji tcga da sc je prjznai0 osvobo- pisov vendarle priliko čitati pa celo člani angleške delavske naše domače dnevnike in t«^d-j vJade; So X ?™1 Jvrsti_ | glavno borbeno delo. In ko je nike. Vrh tega je nam bilo na razpolago kupe magazinov. pa dnevnikov od drugod, da nismo bili v zadregi za papir. In pa radio poslušamo, da vemo. kako se svet vrti. dilno fronto, katera je vršila gleži in potem šele tudi medna- narod tam lo izvedci, sc jc boril rodni delavci. Bcvinova politikubo)j [X)gunm{) in drzno. -Teh je v tem oziru siiona McDonal- vaših zaslug ne ^ naša domo_ dovi pred leti. j vinfl nikoli pobila," je dejal. Slovenski Cleveland se je v Torej nas gledajo sedaj tam v drugi luči kot pa dokler je v Val stavk je kajpada zajel tudi naše industrialno mesto. In ko poslušaš ljudi, eni so za stavke. drugi proti, češ, kaj je treba tednu 13 -20. januarja dobro pa , slovenjjj bj, klerikalizem vr stavil One dni se je tu mudil dr , / A_____ Neubuaer in pa Nada Kraigher- hovna instanca. No, da se preveč ne zavlečem, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. jeva. Oba sta zastopnika Rdeče- ______ ga križa Jugoslavije. Bil jc res| 11 >»♦< UMI I >»♦< I M H Ml !»♦] stavkati, saj je delavstvo v času . teden aktivnosti med nami. Vse vojne dovolj obogatelo, torej kai hoče več? Ampak te sorte kritiki pozabljajo, da delavcem med vojno ni bilo dovoljeno stavkati, da so jim bile plače zamrznjene in da si služb niso smeli prebirati. Pritoževati se vsled patriotizma tudi niso smeli. • Ko pa se je vojna končala, so se čeki znižali, kajpada vsled skrajšanja delovnih ur, a višanje cen potrebščinam pa ni bilo ustavljeno. Torej jo dovolj vzrokov za stavke Nastala je tudi pri Fisher Body kompaniji, v kateri je zaposlenih mnogo naših ljudi. Ta tovarna spada k avtni industriji in je podružnica korporacije General Motors- Pri tukajšnji Murry Ohio družbi pa so delavci zastavkali že oktobra meseca in ko to pišem še ni bilo nobenega izgleda za poravnavo. Pa tudi zakaj naj se bi kapital podal, ko pa se mu nudijo vsa sredstva, da lahko vztraja v izprtja delavcev? Nedavno sem poslušal nekega poročevalca po radiu, ki jc trdil, da bodo stavke vsepovsod dolgotrajne zato, ker so prizadete kompanije upravičene do dobička vseeno. Dobe ga nazaj iz davkov, ki so jih plačale v prejšnjih.letih. Torej jim profit jamči vlada, stavkarjem pa niti brezposelnostne podpore nc, ako so brez dela "po svoji krivdi". Na drugi strani nas strašijo z inflacijo. To je, kupi le tisto, kar nujno potrebuješ. In kontrolo nad cenami ima OPA. Ampak trmasti industrialci tudi pri tem nagajajo s tem, da zavirajo produkcijo, dokler se jim ne dovoli zvišati cen. To je glavni vzrok, čemu tolikšno pomanjkanje blaga na trgu. Skoro ga je sedaj v je tekmovalo za čimvečji moralni in gmotni uspeh. In res,\\\ uspeh je bil! Vse priznanje vednemu slovenskemu Clevc landu. Dobro se je odzval. Po- j«» sebno naselbina okrog. Sloven-; o skega delavskega doma na Wa-terloo Rd , kjer je bila prireditev in predvajanje filmov 17. januarja. Od otvoritve doma pa do omenjenega dne ni prišlo še nobenkrat toliko ljudi Veliko jih je moralo oditi, ker ni bilo prostora. Ob tej priliki se je nabralo v SDD nad $1,700 in v drugih naših domovih tudi slično vsoto. Hrvatje pa so imeli svojo prireditev v nedeljo 13. januarja in napravili nad $2,500 (s prispevki vred t. To je dokaz, da "A. D." s svojo umazano propagando ne more ničesar opraviti. Teden prej se je norčevala, da so prišli rojake v Cleveland skubiti komunisti iz Slovenije, ampak ko je uvidela, da ti "prokleti komunisti" spravijo kar v enem samem tednu skupaj nad $6,000, pa ji je postalo nerodno. Saj je njena S K. liga z največjim trudom zbrala skupaj komaj par tisočakov v pomoč beguncem (največ jih je v Rimu), ki so izdajali narod, in ga izdajajo še danes, o V nobeni angleški knjigi, :: ki stanejo od $2.50 do $3.50 ne dobite j i | toliko gradiva, in vrh tega tako izborne vsebine, kot j o ima letošnji AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR j: Stane $1.50. Naročite si ga iz knjigarne i: PROLETARCA. Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra- Tukajšnja podružnica SANSa | dfO uro V Chicagu Od 9. do 10. ure dopoldne, postaja VVGES, V 360 fcifocycfes. Vodi jo George Marchan. 'MHimiMMt»»Hmn» Dr. John J. Zavertnik PHYSIC1AN and SURGEON 3724 WK8T 26th STREET Tel. Crawford 1% 12 OFFICE HOURS 1:30 to 4 P M (Except Wed. and Sun.) 6:30 to H:30 P. M. (Except Wod , Sat and Sun ) Rr«. 2219 So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford 8440 If no an»wer — Call Au*tin 5700 : BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD i « Tel. 20-361 424 Brond Street JOHNSTOWN, PA. ____■_______1 TI BUS DRIVERS and Ali Around Men Experience not neeessary UNITED MOTOR COACH CO. 517 N. Laurel Ave. DE8PLAINBS, ILL. Phone Desplaines 500 Attention! Attention! Automotive Machinist for Steady vvork 40 hr. vveek. Time and a half for Overtime Good Pay — Steady position SIMPLEX MOTOR SALES 2225 S Indiana Ave. Girls I Girls! j VVe Need at Once VVill Consider REGINNFRS — FOR CLERICAL. FILING, TVPING Permanent Positions 5 Day, 38 \ Hour VVeek Pleasant Office—Good Opport.||b| C M LOYALTY GROUP ?120 SOUTH L A SALLE ST. 12th Floor Chicago Automatic Conveyor Co. 1845 South 55th CICERO, ILL. MEN! - MEN! Marshall Field Annex Join Established Organization vvith POSTVVAR SECIRITV To Unload and Handle Cattle Hides 8 le PER IIOCR Plenty Overtime. if Desired H. ELKAN & CO. 833 HAINES STREET 1100 North-VVest of Halsted W O M EN TO VVORK IN LAUNDRY on fine garments of Silk and VVool Apply DAVIES LAUNDRY 2349 Cottage Grove Ave. Cicero Sausage Co. NEEDS IMMEDIATELY 20 Girls and Women Sausage Linkers and Paekers Experienced or unexperienced. 62c per hour .— 48 hr. vveek. Time and a half over 40 hr. Steady vvork — Rest periods. Good vvorking conditions , Apply 4912 W. 25th Street CICERO 3 Girls Press Operators 2 Men Hand Screw 41 Operators Good pay and vvorking conditions. — Clean, modem plant. RAVENSVVOOD MACHINE CORP 5022 No Kedsie OPERATORS Single needle operators. Ex-perienced on cotton dresaes; to make vvomens gymnasium clothing; also Merrovv and cov-ering machine .operators on knit cotton cloth; good pay.; vacation vvith pay; vvonderful vvorking conditions Aldrich & Aldrich, Inc. 1857 Milvrauke Avenue Corner Oakley General Factory Workers to make METAL PLATES 48 hrs vveek — Steady vvork Good pay. After vvar future at a long established Firm Address: BISHOP 217 N. DESPLAINES EXPERT in handling of Bottle Filling Machine. Must be experienced. Also Container handler in a Brewery Good pay. Stead.v position Call at once Frederick's Brewing Co.# Inc. 400 East Margaret Thornton, IU. VVANTED EX-SOLDIERS For General Factor.v VVork. Good pay. Steady vvork Plenty of overtime Brewing Co., Inc. Frederick's 400 East Margaret Thornton, 111. VVanted GIRLS Por part and full-time Light factory vvork FORT DEARBORN LITHO CO. 2856 N. California Ave. GIKI.S and VVOMEN needed at once for SOLDERING. ASSEMBLING Excellent vvorking conditions Steadv — Good pay VVILL I A.M S MFG. CO. 161 W. HURON ST. J \\ITOlcs NKCDCD VVHITE No Sundays or Holidavs vvork Good Pay SVVIGART & CO. 32 North State Street JANITKESS HELP VWM i:» GIRLS & VVOMEN PUNCH PRESS OPERATORS KICK PRESS OPERATORS EYELET OPERATORS ASSEMBLERS Good Starting Pay' Plus Bonus Apply Employment Office « Open 7:30 a m. to 5:00 p. m , Saturdays 8 a m. to 12 nooi Victor Mfg. & Casket Co- 5750 VVEST ROOSEVELT ROAD_ American Hospital Supply CORPORATION Offers permanent essential vvork for . .. MAIL GIRLS - TYPIST - CLERKS WAREHOUSE MEN and VVOMEN See Mr. HAYFORD — ROOM 1086 Merchandise Mart Or Phone W HI TEHALL 6622 WOODWORKERS VVe have a fevv positions open for men having ali around experience on SAWS, PLANEŠ ETC. Because these are steadv positions. vve are interested in good meti and not drifters W. W. KIMBALL PIANO *631 VVEST 26th STREET VVANTED fOOL ENGINEERS and TOOL DESIGNERS — Experienced in Press Dies and large assembly fixtures State experiencc, age and salary desired METEOR MOTOR CAR COMPANV PIOUA, OHIO Wanted A Man FOR INSURANCE PROFESSION vvho has experience in closing of deals or in office vvork. Musi be in Chicago entirelv knovvn. for our modern Michigan Avenue Office for days vvork- VVANTED FURTHER -morning from 8:30 to 3:13 afternoon VVhite Loop. Hours 7 p. m. to • TYPIST. OFFICE HELP. POSTAL HAND. GENERAL OFFIC1 1 a. m. -r. No Sundays or Holi-days vvork Good pay. SVV1GART Si CO. 32 North State Street STENO—Steady work—Good pay. — Niče hours. — Pleasant vvorking conditions. — Johns-1 Manvile Dealer Organization Apply Beaton Kesiliant Floor Co. 442 N. VVells St Del. 4960 VVORKER AND ADDRESSVVRITERS (per piece) STERLING INSURANCE CO. 737 N. Michigan Avenue Come per Bus, Subway or Elcvate< MEN MACHINISTS PUNCH PRESS OPERATORS SPOT VVELDERS SANDERš MAGNA TOOL AND DIE VVORK S 1742 Miluaukee Ave. GIRLS & VVOMEN For Optical Assembly 1 Clean, Light Work STEADY VVORK GOOD PAY Cameron Suraical NorthwMt Mft«» ****** & ! tam K] w..kl«nni.f 666 W. Division St. TRII C K DRIVERS For Drivers Helpers Good Pay — Steady See MR. BI'RNS 237 E. Grand Avenue Dlt MAKI Its Good VVages — Stcady Pleasant vvorking conditions Co. 1610 N. VVashtennvv ARMitage 6161 vvith tool room cxperience on precision lathe, surface grinding and milling Stead.v Job Ludlow Typograph Co. 2032 N CLYBOURN AVE WOMRN — GIRL8 $27 60 and $32.20 per vveek. Good vvorking conditions Stead.v—Come ready to vvork. American Decaleomania Co. .4334 Wes1 Fiftth Avenue VVOODVVOKKING HANDS Izkušeni ali brez izkušnje dobe delo pri MAPLE C REST MFG. CO. 1455 VV. Congress lst Floor msH.NKR-ENGlNEER. exp. on sheet metal cabinets, also Tool & Die Makers on medium vvork. — Needn't be highly skilled. Excellent vvorking cond. Steadv employment. LENNOX MFG. CO. 5000 S. Halsted Street Experieneed Operators on Silk Lamp Shades Post-vvar Job. Highcst Picce VVork Rates 48 Hours VVeek Time and a half overtime Excellent vvorking conditions MARLISS MFG. CO. 825 SOUTH VVARASH VVOMEN - GIRLS vvanted for important manufacturing vvork Sewing Machine VVorkers Experienced. Intelligent, VVe teach you in 48 hours. Union pay. Time and Hi for overtime Clean factory. Our vvorkers are happy and satisfied After vvar future SEAMAN PAPER CO. 2241 SOUTH VVARASH VVE NEED GIRL AS TYPISTS MACHINE i Permanent openings vvith large Engineering Firm Excellent vvorking conditions Vacation vvith pay Free Hospitalization, etc. George S. May Co. 840 N. MICHIGAN AVE. GIRLS - VVOMEN PLEASANT VVORK STEADV — GOOD PAY EASTMAN KODAK CO. 1712 SO. PRAIRIE AVE. MAIDS For No Side furnished aparl men t s, one full time, one f« part time... Pleasant vvork i m conditions. . Top salary See MRS. RROXHAM «822 Ashland or call Shel. 271 VVO R K E R S NEEDED IMMEDIATELY Steadv — Good pay — Plent; of overtime Tel.: LAVV. 062* Illinois Pipe & Mfg. C«. 4529 Ogden Avenue ASEMBLERJI IN NADZORNIKI Izurjeni. — Mala čista tovarn; VVILLIAMS MFG. CO. 161 VV. Huron PORTERS Steady vvork 70c per Hour for Days 73 »4 per Hour for Nights CHICAGO ROTO PRINT CO. 4601 Relmont MEN VVanted for important Manufacturing to do GENERAL MECHANIC VVORK Good after vvar position for the right men Much overtime. — High salarv PERFECTION MOLD and MACHINE CO Elm and llarrison KI. Corner H1LLSIDE. ILL. SEVVING MACHINES OPERATORS to vvork full or part time. no experience necessary. Good pav Steady vvork — Apply State Sanitarv Supplv Co. 3356 38th St. Yards 7300 MEN WAR VETERANS STEADY VVORK Experienee not neees««sry A d dress: KRIM-KO-CO 4830 S. Christiana VIR 2700 dekleta ali žene za ravnanje plenic. Celo dnevno ali poldnevno del< Dobra plača in napredovanje C.erm Proof Diaper Service 4518 No. Kedzie. STENOGRAPHERS FIVE DAYS VVEEK GOOD VVORKING CONDITIONS Address: krim-ko-co 4830 S. Christiana Metal Plate Makers - Helpers VVIth Experience Also Lathe Hands 48 h r, vveek Good pay. Stead work and good future Address BISHOP n. 0K8PI.AINKS listava nove Jiigoslaivijjt* Spisal predsednik SANSa ETB1N KRISTAN in nazadnjaška propaganda je no kosovsko • metohij&ko okro-bila tako vsiljiva, da ji je tudilžje." dosti več ali manj liberalnih duš \ Tako je naposled ustanovlje-Po poročilih iz Beograda je podleglo. Ce imajo dobro voljo, no to, kar so vsi narodi Jugosla-ustavcKlajna skupščina sprejela sesedaj lahko prepričajo, da so vije — izvzi mši nekoliko veli-naert ustave kakor ji ga je pred- se narodi Jugoslavije resnično i kosrbskih šovinistov ~ vedno ložila vlada, oziroma ministr- osvobodili in ne potrebujejo no-1 želeli. Uračeno je priznanj*;, da stvo za ustavodajno skupščino, benih tujih lekcij o pomenu svo-' so, na primer Slovenci poseben S tem je rešena glavna naloga bode in demokracije- In če ne bo narod, kar se je v nekdanji dik-tega parlamenta in rešena so peščica zakrknjenih reakcionar- tatorski Jugoslaviji smatralo na-vsa vprašanja, ki so prihajala jev dobivala potuhe v zapadnih ravnost za zločin. Aleksander je od skeptikov, od konservativcev, demokratičnih deželah, kjer bi od napačno poučenih "demokra- se jih po pravici morali otresti tov'' in od pravcatih hudobne-žev, želečih, da bi propadlo vse, mislil, da se z dekretom lahko pobaše vse v eno vrečo in tak A so iz njegove ustave in zakonov izginila vsa narodna imena. kakor golazni, se bo Jugoslavija razvijala mirno in nemoteno ta- kar je bilo zgrajeno z brezpri- ko, da fco v doglednem času za-'Slovenci so dobili "Dravsko ba mernimi žrtvami in cementira- celila svoje težke rane, tako te- novino". Hrvaške je zmanjkalo, no s krvjo neštetih sinov in hče- j žke, da jih v tej deželi niti oce- Macedoncev pa zc od začetka ni-ra jugoslovanskih narodov v te- niti ne morejo in ko se to zgodi, so priznali kot narod, češ, da so ku štiriletne nadčloveške borbe bo napredovala, da se bo čudil to Srbi, govoreči "poseben dia-proti fašizmu in izdajstvu. Usta- v^s nepristranski svet. j lekt". va je gotova stvar in jasno pove. j Prvo poglavje ustave potrju- g^j je ctnlranzma konec In j kakšna je in kakšna bo tista Ju- je to, kar so zastopniki jugoslo- s tem je odpravljena ena naj-goslavija, katero je ustanovilo vanskih narodov označili za svoj ljudstvo samo po svoji svobodni j cilj, ko so prežali nanje sovraž-volji. niki od vseh strani: Med nekdanjo in sedanjo Jugoslavijo je ogromna razlika in žalostno bi bilo. če je ne bi bilo. j Saj ni nobena novica, da je v Beogradu dolgo vladala diktatura in kdor ni pozabil vsega, kar! se je tam godilo, se lahko spominja na romanje ministrskega večjih zaprek uspešnega razvoja posameznih jugoslovanskih narodov in — česar imperialisti nikdar niso razumeli — razvoja blika Jugoslavije je zvezna in napredka cele Jugoslavije, narodna država repuhličansko Avtonomija posameznih organ- j lee odgovoren angleškemu par-lneh enkrat umirijo, bodo izpie- lamentu. videli, da je boljše delati vza Skratka, ustava dokazuje, da jemno namesto po starih impe- je Jugoslavija postala demokra- rialističnih potih. Posebno za cija, kar se ne bi bilo moglo re- Anglijo bo dobro, če spozna, dn či o Živkovičevi ali Cvetkoviče- si bo morala v bodoče iskati v vi Jugoslaviji; obenem daje deželah, ki jih hoče obdržati pod ustava narodom možnost razvoja in kakršne niso imeli, odkar je bila ustanovljena krfska deklaracija Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je v resnici bila kraljevina Pašiča in njegovih naslednikov. Jugoslavije svojim vplivom, zaslombo med napredka, ljudstvom namesto privilegiranimi sloji. Angleški imperij ima po svetu veliko otepanja »Nadaljevanje s 1. strani.) Rusija v tej vojni veliko pridobila Do minule vojne so imele za- KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) goslovanski ustavi. Draslerjevo poročilo je na angleški strani in Kristanov članek na 5 strani. V Zed. državah se je pričela kampanja, da oi naše ubite vojake. ki leže v raznih pokopališčih po svetu, prepeljali sem in jih pokopali. Ta ideja ima precej pristašev tudi v vladnih krogih, kakor v prejšnji vojni. Zato jc skupina episkopalnih pastorjev v Bostonu, ki tvorijo v svoji škofiji oddelek za socialno skrb- *'Federativna narodna repu STAVKOVNI VAL POJENJAVA, toda zmage stavkarjev niso sijajne. Marsikje se je družbam posrečilo zlomiti stavko in lo po starih načinih, ki so se v tej deželi v borbi proti delavcem zmerom obnesli, fiornje je slika ix nedavne stavke telefonskih delavk v VVashingtonu. padne sile Rusijo obkroženo s stvo,. poslala predsedniku Tru-takozvanim sanitarnim pasom, manu spomenico proti prevozu Na vzhodu so jo obkolili Japon- naših ubitih vojakov v Ameri-ci posebno z okupiranjem Man- ko. Pastorji pravijo, da bi bil to džurije. Nobena obmejna deže-• organiziran paganizem in da bi la ji ni bila prijazna razen vna- j prevoz stal okrog 500 milijonov oblike, skupina enakopravnih skih celot je eden važnih pogo-1 skupščine federativne narodne li, da ni demokracije brez ljud- n ja Mongolija. Rumunija, Bol-i dolarjev. Naj se to vsoto rajše narodov, ki so svobodno izra-ijev demokracije in ker hoče no- republike Jugoslavije nastali in ske kontrole zakonodajstva in garija. Poljska, Jugoslavija in >orabi za lajšanje trpljenja med žili svojo voljo, da ostanejo va Jugoslavija biti demokrati- se razvili v narodno osvobodilni izvrševalne oblasti. Kjer je vo- Grčija so imele Rusiji sovražne človeštvom, svetujejo v pismu, zedinjeni v Jugoslaviji." čna država, je morala federacija borbi proti fašizmu in reakciji j lil na pravica splošna, enaka, di- vlade Sedaj so Bolgarija, Jugo- Ampak bo vzlic temu najbrž več (Pridevnik "narodna" je tu- priti tako rekoč sama po sebi. In m so osnovne pridobitve te oor ! rektna in tajna, je ta pogoj re- slavija, Albanija, Rumunija in j zahtev, da se jih prepelje sem predsednika in njegove soproge , kaj rabljen v smislu "ljudska" ker ima vsak del v svojem kro- bc ul./ir.in Zed drŽave 80 demo- Poljska pod ruskim vplivom, Ja-j kot pa da ostanejo tam pokopa- v Berlin v času. ko je še razme- V srbščini delajo razliko medjgu potlej svojo lastno obtast, bo Vse organe državne oblasti k racija, ke r Ima ljudstvo tako ponska ja premagana, baltiške , ni- Kaj pastorji mislijo s tem, roma malo ljudi spoznavalo na- "narodnim" in "nacijonalnim" j cclota tem močnejša, ker se ni-j narodne odbore, zbore in skup- volilno pravico. Taka demokra- dežele pa so inkorporiranc v So-! da bi bil to "organiziran paga-kane nacizma in so bile meje kakor bi mi med "ljudskim" in komur ne bo treba bati "železne ščine volijo državljani na pod-1 cija je Anglija, Avstralija itd In vjetsko zvezo. Položaj je spre- nizem", v poročilu ni poj med Nemčijo in Jugoslavijo še i "narodnim", Zadnje čase pa je pesti iz Beograda", potreba lagi splošne, enake in direktne taka demokracija je Jugoslavija, j menjen v prid Rusije tudi na daleč narazen. Ni čuda, da so! tudi pri nas prišel izraz "narod- skupnosti v skupnih zadevah pal volilne pravice s tajnim glaso- l } k ^ ^ da I Finskem. Moskva pa goji na- postale oblike čaršijske diktatu no* za "ljudsko". Jugoslavija —-]fco tem lože razumljiva , vanjem re popolnoma fašistične in če jc kakor tudi njeni sestavni deli—j Avtonomija po novi'ustavi pa Kaj je demokracija? kaj resnice na tem — in kdo bi je torej ljudska republika in na sega do dna. Drugo poglavje go- tej podlagi je izdelana vsa usta- vori o narodni oblasti in pravi: dvomil? — da so se bojevali za zatrtje fašizma in nacizma, mo- va.) ra razumeti, da je bilo treba "Federativno narodno repu-tudi diktaturo v Jugoslaviji po- bliko Jugoslavijo sestavljajo: teptati in onemogočiti njen po- Narodna republika Sirija, na-vratek. To se je sedaj zgodilo j|rodna republika Hrvaška, narodna republika Slovenija, naro- "V federativni narodni republiki Jugoslaviji izhaja vsa oblast iz naroda in pripada lje Na primer: Dvom nastane. da|j"e ambieiie in Angleži se . J če imajo državljani sicer volilno b°Jp' na njihen račun. Am- Nikdar se se ni ta beseda ra-! ic0 k jo bnj za. pak ko se duhov, na obeh stra- blla m toliko zlorabljala kot v-koni uhko Qmeje alj odvzame. teh dneh ko si Peter in Pavel. jo Pravijo du w to v£.asih Nace m Pepe in tudi Judež lasti dj -e K 7ahteva ben davek patent. Nekateri jo rabijo kot pojasnjeno. Bolj na mestu je argument o stroških. Ampak kadar se gre za sentimentalnost, se ne misli na stroške. in vse demokratične države b morale z zadoščenjem pozdraviti to dejstvo. Pravzaprav—to je nova ustava zapečatila; začela pa se je ustvarjati sedanja Jugoslavija, ko je ljudstvo odreklo priznanje kapitulaciji generalov in začelo odpor na lastno pest, ne glede na modre svete begunske ^vlade" v Londonu, ki je hotela jahati na plotu in čakati do časa, ko bo popolnoma gotovo, na katero stran se nagne končna zmaga. Ljudske množice v Jugoslaviji niso dvomile; bile so prepričane o zmagi demokracije, o svoji zmagi, katero so hotele z vso silo svoje volje in so zaradi tega bife pripravljene na vsako žrtev za dosego cilja. Zivkoviči, Jeftiči, Kreki niso imeli te moči in so hoteli biti pripravljeni za vsak slučaj, da rešijo svojo kožo tudi če bi triumfiral, hitleri-zem in nekateri med njimi so celo upali, da dožive tak rezultat- Ko so zapustili Beograd in deželo, še ni bila Sovjetska zveza napadena in Zed. države še niso bile v vojni. Skoraj vsa Evropa je bila pomandrana in nemške čete niso še nikjer občutile poraza. Treba je bilo velike notranje moči, da je človek verjel v osvoboditev; to moč je imelo ljudstvo, ki se je skoraj goloroko postavilo v bran, niso pa je imeli gospodje, zbrani okrog "njegovega veličanstva", ki se ni zavedalo, da je le lutka v njihovih rokah Ljudstvo v domovini je kaj hitro ppazilo globoki prepad, ki je zijal med njim in samozvano "vlado" in se enostavno ni oziralo nanjo in na njene edikte. Tudi sklicevanje na 27. marca ga ni preslepilo. Vedelo je, da ne bi bilo nikdar dvorske revol-te, če ne bi bilo ljudstvo po vseh krajih z mogočnimi manifestacijami, ko je zvedelo za Cvetko-vičevo izdajstvo, pokazalo svojega revolucionarnega mišljenja. Petru je ta dan prinesel krono, narod pa je takratjroka-zal svojo voljo za obrambo, oziroma za priboritev svoje svobode. Takrat je narod začel pisati svojo novo ustavo. In sedaj dopisana in potrjena, seveda brez sodelovanja tistih, ki so ves čas mislili edino na svoje osebne interese in bi bili pripravljeni pobotati se z vsakim zmagovalcem. če bi jim bil povrnil košček oblasti. Odkar je Nemčija poražena, so bile po zunanjem svetu razširjene vsakovrstne pravljice o "Titovi diktaturi", o "komunističnem terorju" in podobnih strašilih v Jugoslaviji. Reakcionarni krogi v Evropi in Ameriki so slastno sprejemali take bajke j a dna republika Bosna in Herce govina, narodna republika Ma cedonija in narodna Črna gora. Narodna republika Srbija ima . . ........ na izvrševanje pravice Ali pa. narodu." (Ali se spominjate lopar, s katerim ti mislijo ubiti -e je yolilec gospodarsko tako i Lincolnovih nesmrtnih besed vsak argument, ampak bogne- f0Cjvi!IOTI dil mora glasovati ka-—"the government that shall j daj da bi jo hoteli analizirati ko|r ^ kdo d • T() vodi never perish .. .?"> i "Demokracija je tako kakor pri do problema gospodarske demo-' Narod ostvarja svojo oblast nas --ms tem. mislijo, je vse kracije ki K ponekod smatra! republika j po svobodno izvoljenih pred- opravljeno. - za kočljiv predmet. Jugoslavija stavniških organih državne ob- Mnotfo bi lahko govorili o de- se Je tudi tega dotaknila v polasti, po ljudskih odborih, ki so. mokraciji, ali presegalo bi daleč glavju o družabno gospodarsk'. v svojem obsegu avtonomno po-,od mestnih ljudskih odborov do obseg teh vrstic. Menda pa bodo ureditvi. Ampak tisti, ki bi radi krajino Vojvodine in avtonom-'zborov narodnih republik in do i tudi največji dlakocepci prizna- zakričali — "komunizem!!" — ^ ■ 1 " - naj potrpe. Nedvomno je v Ju- goslaviji dosti komunistov, tudi na važnih mestih so, saj je Tito celo predsednik vlade. Toda ustava ne uvaja nikakršnega komunizma in najbolj znani komunisti v Jugoslaviji so, kot vse kaže, veliki realisti, ki vpošte-—------------vajo razmere in menda veruje- jo v zakon razvoja. Dasi so oči-vidno in iz umevnih razlogov simpatije do Sovjetske zveze zelo močne, ni jugoslovanska ustava kopija ruske in sploh ni nikakršna kopija In Tito je bil imenovan za predsednika vlade od narodne skupščine, kateri je , odgovoren, kakor je n. pr. Att- j AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR OJC KRAJI Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. Letošnjega koledarja mora v stari kraj najmanj tisor izvodov! Ljudje tam ga bodo veseli, ker je njim posvečen. Jugoslav Savings and Loan Association 2610 SOITII LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS Statement of Condition — December 31, 1945 Jane Foster's HOMEMAKERS HOUR Every Fridav at 2 P. M., eicept Feb. 22nd and April 19th Šestdeset minut polnih dobrih navodil o kuhanju, zanimivih idej o pripravi jedil in skrajšanju časa pri kuhi, vse to na HOMEMAKER HOUR programu. Popolnoma nova razstava vsak petek ... razstava, katere bi ne smeli zamuditi. Vse to je predvajano v Commnowealth Assembly dvorani, 140 South Dearborn, drugo nadstropje. Videli in okušali boste jedila pripravljena pred vami. Videli boste premične slike o najnovejši pripravi jedil. Vprašali boste lahko Jane Fosterjevo o vaSih kuhinjskih problemih in dobili boste dobre in praktične nasvete. Ni čuda. da so vse ženske, ki obiščejo to razstavo, tako zadovoljne. Odločite ae, da boste tudi vi ta teden, in poterrf vsak nadalini petek poslušali program HOMEMAKER HOUR. Pripeljite seboj svoje prijateljice. Za BREZPLAČNE VSTOPNICE pokličite RAN-dolph 1200 ... vprašajte za ' Edison Home Service" in z veseljem se vam jim bo poslalo toliKo kolikor jih boste potrebovali. ZA ZGODNE POSETNIKE svira glasba popularne komade na orgijah v Assembly dvorani med eno in drugo uro popoldne. Vse to se vrši v Commonwealth Edison Asaembly dvorani, drugo nadstropje. 140 South Dearborn St., vsak petek ob 2. popoldne. ASSETS r irst morgage loans ......................$1.216,242.75 Forty martgafes Kav in« an agfrefate unpaid I »Um e ol $156.S96.R2 h«ve been ansigned to and ar* held by ledna I Home Loan Bank ol a*curity lor advances ( hM*|o a acollateral made to the Association. Shares loans .. .............. Real estate sold on contract Real estate ovvn cd .... Investments: 2,789 91 18,831.61 1,500.00 Stock in Federal Home l.oan Bank ol C hfcaf o S 24,400.00 The »točk ha* heon a%«icned tO and heM by the I edrral Home ijoan Bank ol Chkagn a* additional eolla-teral on advances tlnited State« War Savi«** Bond« Serier "C"-co«t 43,000.00 Othei inve*tment» 1)6.647.6) Accrued interest and dividends reccivahle ................................ Cash on hand and in hank: $206.047.63 515.81 CAPITAL, LIABILITIES AND RESERVES Paid-up Capital: Oprtana' payment share«, irtcludinf dividend. >1.0)4,60.09 Paid i* tkmrr* 77.25S.00 $1,111,923.09 Dividends payable to paid-up shares......1,121.31 Advance from Federal Home Loan Bank of Chicago............................ 281.171.00 Svrured by lhe imfnmm t ol lorty mortfafoa having an afffregatse un-paid bala race ot SlM.m.»2 Accounts payablc...................................... 1,484.03 Account payahle—special account........ 8,663.22 Loans in process.............................. 82,546.42 Escro* advances by horrouers ...... 14.127-35 Specific reserves: Reaerve lor »inearned profit on raal e»tate contracts ............ ..... $264.07 Reaerve lor loaa on r edem p t ion — Serier "C" bond................ 1.370.00 Reaerve for uncodected interest .... 696.9) Reaerve lor raal astate taxe* not due 240.00 Ri §iilar aerount Special account $63,130.54 •.66). 22 2,573.00 Office building, depreciated value Fiirniture nnd fixtures, depreciated value .................................. Other assets ......... 71,813.76 15,616.96 1,486 62 6,750.53 General reserves: CflltiMMiiit rn^rvp . . s • Federal laaurance refcerve Special reaarve..... Undivided profila . | 20.000.00 6.500.00 10.000.00 1.4M.16 37,986.16 Total Assets .................$1,541,595.58 Total Capital, Liahilities and reserves ....................$1,541,595.58 CEKTIF1CATE We have examinrd the Statement of Condition of the Jujoslav Havings anri l.oan Association. Chicago, Illinois, as at December SI, 1945, and the statements of operation* and undivided profits for the year then ended. In our opinion. based on sueh examlnation, the statement of condition and the related statements ol operation« and undivided profits present fairly the financial position of the Association at December 31, 1945, and the results of its operations for the year then ended Respectfully suhmitted. CROFFORD II. Bl/CKLES AND COMPANY Certifled Public Aecountants Chicago, Illinois, February 4, 1946. COMMONVVEALTH EDISON COM PA NT Ali Savings Insured lip to $5000.00 by a Government Ageney JOSKPII OVEN, Pre«., JACOB ZUPAN, Viet Prea., ANT. TROJAR, Traas., DONALD J. LOTR1CH, Se«'* A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MON WE ALTH OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau Publiahvd W*«klf at 2301 S«. L«w»d«U At«. CHICAGO 23, ILL., Kebruary 13, 1946 Many Jugoslavs in Dacliau By JOSEPH DRASLER U S. SPECULATORS THINK WE VVON WAR FOR THEIR PROFIT American a itd British Capitali»U Novv Buy German)Industries VVashington.—Sensational reports eveal a dangerous con t rast betvveen tvvo facts: 1. American government and jrmy authorities are trying to diamant le Gcrmany's vvar Industries and convert them to produetion of peace goods. to vvipe out the fun-damental source of Gern\any's vvar making power. 2. American and British specu-lators are buying up the stock* of Germany's vvar industry corporations, in hope of inaking a big profit vvhen Uncle Sam turns his back and those Industries begin vvar pro-iuetion again. Thc reports said the spcculator* are buying thc stocks from German "refugees" in the United States, England, Spain, Portugal, Svvcdcn, Svvitzcrland, Dražil and other South American countries. Some of these refugees are German industrialists and financiers vvho backed the Nazis. Some time in the future. vvhen the Allies have ended control over the German industrial plants," a government official said, "the spe-culators vvill asscrt their ovvnership of those plpnts." It is obvious that the speculator*. vvho must be men of wealth, vvill use their influence to get American, control of.thc German plants ended 1 as soon as possible, even if that may mean another VVorld VVar Since vvorkers in the nation'« basic industries have resorted to -trike aetion to gain high vvage rates vve are hearing loud and numerous vails about the vvoeful vvaste of time that is resulting. VVe sey novv that of aH the hypocrisy vve have vvitnesscd in recent vears that complaint is just about the vvorst. The same people vvho are mourning for the time lost novv didnt see anything vvrong about the idleness of many more millions of vvorkers over the long period that began in 1929, vvhen industries vvere closed at the orders of the ovvning class. Novv that vvorkers appear to be taking the initiativc in bringing «ndustry to a standstill, it's aH vvrong. But vvhen the ovvners of industry poste«! the ' Shop Closed" signs their actions vvere vievved as un-avoidable. Even Franklin D. Roosevelt accepted the ovvners convenience and profit as just cause for keeping .almost a third of the nation'« vvage-vamers in idleness. The best he could think of in the gravest days of the depreesion vvhich svvept him into the presidency vvas to create an artificial scarcity by limiting produetion and destroying things of value that people needed. He, too, took the position that labor vvould be einployed vvhen industry could get profitablc orders and not before. And so. rather than take over the industries for public service, he provided vvork—and customers for business—by foolish made-vvork, tasks. VVe have not forgutten that the same voices that novv are raised to blame the strikers also heaped condemnation and abuse upon thc uncmploycd in those bleak years of free enterprise'« collapse. The unemployed vvere "too lazy to vvork " They "vvauted somebody to keep them." Thcy "never vvorked vvhen they had jobs " Remember? VVell, we're not too vvorried novv because the vvorkers have closed the mills. At least they are ready to vvork vvhen they get what they consider decent vvages—just as the ovvners vvere ready to permit them to vvork in former days vvhen the profits were rifht. VVe don't like strikes any more than most people. They are a sign that the vvorking people of America have not learned hovv to use their politicai povver in a way that vvill make the resources of America serve *hem instead of a fevv ovvners. But vvorkers have as much right as cvvncrs to say vvhen they shall stop vvork ing. And vvhoever bel ie ves that j vvorker should be laid olf to suit the boss ought to agree that the *amc vvorker has a right to quit vvorking when it suits him to do so.— Reading Labor Advocate HVl-SMTHS Of Al L H0M£W0RK ISDOHi Bi MOTHERS, WH0 HAVE CHIl D*i H AT HOME. &N TME SOClAl SCALE OF COLONIAL AMCRlCA, CRAFTSMEN CAME BE10VV TME CtERGY, MEKCHANTS, AMDTHOS* Of 6ENTLE BIRTH* TM£Y WERE SM0*N THEiR INFERIORITM- 6Y JE ING APDRES3ED 'GOODMAN' OR *GOOOWIFE* tutBCNOi - itettr whk/ too cam m cirraim hat It unioa maof If it •i4«s thu laiil ufslst on it in y0u« mixt mat THt FtDiHATtD VV AM!Rt C AH lN&«lt*m SOC/trtčf, * THO* rv$lJM£0fMtM6S OH 7* 8-MOU*OAl DčClAttO THA7 /NOMOUAl (ffiCliMCr #AS /MA#O¥č0 S/ 25% CtTA THAT Of T*i /2 MOUtOAf. COAL MINING OR FLYING? Gl PICKS PIT GERMANY WEEPS-F0R HERSELF Josepd Di Sante might have become a eommercial transport pilot, but he chose to go back to his job in the coal mineš Why? Di Sante Itase some very sound reasons As a lieutenant in the Arn\y Air Corps, piloting a plane fir*t in the Troop Carrier Command. then in the Air Transport Command, flying betvveen South America and Miarni, Di Sante saw a lot of placcs. None 'ooked so good to him as his old home plače in the Panther Valley of Pennsylvania's anthracitc coal fields He d seen hovv other people vvorked and lived and decided that vvas not vvhat he vvanted Once the vvar vvas over he vvent back to the valley and into the mineš, vvorking at his old job of roekman in tunnel eonstruction for the Lehigh Navigation Coal Company. Othere Panther Valley servicemen are returning to the mineš too Already. about 150 have been granted miners' certificates. Their average age is 27. They are aH high school graduates. Most of them had gone into the mineš because it vvas the onlv emplovment the valley offered, and a good many of them had drcamed of graduatl?ig from the mineš »nto other things. But novv they'vc traveled the vvorld over and decided home wasn't such a bad plače after ali.—United Mine VVorkers Journal. The evidence coming out of Germany shovvs conclusively that even i.i de f eat, Uiat Germans stili consider themselves a master race. And they stili hope to avenge their last defeat as they tried to j avenge the first This means another vvar. unless Germany can be per-1 mancntlv stripped of her povver of aggression. This is not as casy as it sounds. VVhile our troops are in Germany, | Germany is vvorking through secret connections in Svvitzerland, Spain, Argentina and other "neutral" nations to rebuild tfcc industrial empire hat financed tvvo German vvars to conquer the vvorld. It vvill do no good to prohibit the rebuilding of the German arma-ments industry in Germany and permit it to be rcbuilt secretly in other nations. To prevent that, vve must trace German financial manipulation? I and, if necessary, vve must get tough vvith the "neutral" nations vvho are attempting to rebuild Germany as a military povver. • As a cover for their vvarlike ambitions, the Germans are starting their familiar cry-baby technique. They are trying to create sympathy tor themselves and thereby allay the suspicions of thc allied nations j vvho defeated them tvvice. They are novv vveepinf over the hard lot of German vvar prisoners in France. They claim the French are vvorking them too hard and not | fecding them enough. This is an ironic complaint froin a nation that systcmatically i j. ta.-ved and tortured thousands of French prisoners vvhile the Germans by scientific malnutrition attempted to vvipe out a vvhole generation of French children. Among other things. the Germans complain that the hard hcarted j French compel them to dig up the mines the Germans planted to kili French, British and American troops. Why shouldn't they dig them up? Thcy knovv vvhere they are and if anyone is to bc killed in tha hazardous task. let it be those vvho set thc dcatli traps, ^ Of course thc Americans are more sympathctic than the French. Our country has not been periodically invaded and ravished by the (terpiana, as France has. VVe vvould probably dig up the mines ourselves, as vve are doing :n Japan, And if anybody got killed, it vvould lx* Americans. That inust plve the Japs quite a laugh, But the French aren t giving thc Germans anything to laugh about. if the rest of the Allies handle the Germans in the same stern manner, ihcy vvill never jcopardize vvorld security again. Vive La France! — Thc International Teamstcr. FREE ENTERPRISE ? Bv FKt.D T HO.VI AS Ohio CIO Council ln vievv of the present Big Business doublc - talk slogan of Free Enterprise, it might be vvell again to look at the record Hovv "free" is Free Enterprise? According to Dr VVilliam Thorp, economist for Dun & Bradstreet, two-tenths of one percent (.2%) of U. S. corpora tions actuaily ovvn and control fiftytwo percent (52%) of the vot-ing stock of ali corporations. To get an idea hovv "free" enterprise is for the little business man. Consider the follovving concentra-tion of povver: Cigari ttes: three companies control 80" of business; Autos: three companies. 86% of business; Alu-minum: tvvo companies. 100'i of business; Bcef products: tvvo companies control 47 of business, Copper: four companies, 78 rV of business; Plate glass: tvvo companies, D5'* of business; Iron ore: four companies. 64 % of business, Steel: three companies, 60.5of business. This is but a partial list of the handful of giant corporations holding American "Free Enterprise ' iu a tight fist. It is novv historical knovvledge that 60 families control the financial dcstinics of 130 million Americans. VVhen we hear, therefore, talk about "Free Enterprise" suffering of the 130 million are given security by their government, vve actually are talking about just enough people to crowd a 9 x 12 room. The loan to Britain for vvhich Mr. Truman asked congressional spproval recently is a vital part of the postvvar economic strueture wc have begun to build. Orations against the loan vvill come chcap on Capitol Hill for a vvhile. But the baying of isolationists cannot eonceal ?he fact that, if vve vvould build a nevv vvorld vvhich vvill have a better chance of peace and prosperity than thc old, vve must hick fine phrases v/ith effective national policies Congress has approved the Bretton VVoods agreement, the cx-panded lmport-Export Bank and extension of the Reciprocal Trade Agrecmcnts Act. Ali are based on the sound premisc that America'« interest calls for broader multilateral trade among nations as free of diserimination and hampering restrietions as possible Britain, as a direct result of the vvar. faces special difficulties in conforming to this pattern If it is to our interest lo establish the pat-tern, it is equally to our interest that Britain shall be enabled rapidlv to go along vvith us. That is the purpose of thc loan VVith these funds, Britain can rclax cxchangc controis and trade restrietions faster and farther than othervvise vvould be possible. VVith them, she can help build a system of vvorld trade instead of turning to protectcd economic regionalism. VVith them, she can join. us in spon-soring reduetion of ali barriers to free and full intemational commerce. Because this country is no island, because American Jobs depend in part upon thc state of the vvorld, thc loan is an investment in our ovvn future prosperity. VVe cannot run out on the loan vvithout running out on thc vvhole trade strueture vve have undertaken to rear as a bul-wark of peace.—Thc Chicago Sun. CENSORSHIP LOSES A BATTLE Stanislavv Mikolajczyk published an article in Pcasant s Banncr •n VVarsavv in October, from vvhich the follovving is an exccrpt: The Polish Peasants' Party is a legal party vvith full rights for politicai octivity. It collaborates vvith the Provisional Government of National Unity and shares its responsibilities. . ., VVe are in favor of ioyal collaboration vvith aH the other parties in the coalition ... By our loyal effort« vve vvant to gain thc confidence of aH the other parties \Ve vvill not bc dlscouraged by chieanery. It is clear that not one of the eoalition parties can acccpt a situation in vvhich one party monopolizes povver, vvhile thc others shoulder the responsibility/ Wc trust that such a situation vvill never occur... VVe have never been rcactionarics. and we regard it as belovv our dignity publicly to Justify ourselves, merely hecause somebody mi«chicvously calls us reactionaries. Too many Irresponslble accusatlons have been bandicd about. VVe are sufflciently strong by ourselves not to need the support of reaction ... Thc Polish Peasant Party i« in favor of nationalizalion of key industries communications and bank«. It considers private initiativc and property a« ncccssary vvithin the limits of their public usefulness. It demands rational proportions betvveen industrial and agricultural priče«. Thc basi« for Polish-Russian relations is mutual respect for their tocial and eeoaomic strueture and their sovereignty, nnd mutual non-interfercncc in each other«' internal affairs. Speaklng frankly, ln the latter respect, everything is not going ldeally. But on thc highest level of mutual contacts, the bases of our alliance vvith thc Soviet Union vvere never qucstioned On thc contrary. On that level vve always found good vvill to eliminate difficulties. Wc ieme, but the machine controis the legislaturc and vvill probably ride roughshod over the opposition' Keep Buying Bonds!