Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predptačan 15 gld.. za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le a ti gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po " kr. jeaen i I 1 gld. J Vredništva telefon-štev. 74. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo ln ekspedicija v „Katol. Tlskarul" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma no vsprojemajo. Vredništvo je v SenienlSklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. J^tev. 92. V Ljubljani, v ponedeljek 25. aprila 1898. Npanjsko-ameriška vojna. Vsak trenutek izbruhne vojna med Španijo in Severno Ameriko, vojna, katero hoče imeti na vsak način fanatično prebivalstvo obeh držav, katere se pa obe državi ob jednem bojite. V boj hoče Španija, katere blagajnica in moštvo je vsled vednega vojevanja do skrajnosti izčrpano, in Amerika, katera ne pozna discipliniranega vojstva. — Jedni kakor drugi državi bode glavna opora slabost in nesposobnost njene nasprotnice. Za Amerikance so posebno ugodne razmere, ki vladajo po š p a n j s k i h naselbinah, na katere bodo ti v prvi vrsti obračali svojo pozornost. Po teh otokih namreč je večina prebivalcev sovražnih španjski vladi in bodo torej precejšnja podpora ameriški vojni akciji. — Amerikanci mislijo svoje moči razdeliti v tri oddelke. Prvi naj bi napadel kubanska pristanišča z morja, ob jednem bi pa vstasi na suhem storili svojo dolžnost. Potem bi naskočili P o r t o r i k o , kjer je upor skoro gotov, kajti po ameriških poročilih čakajo prebivalci na Portoriki le ugodnega trenutka, da se vzdignejo in otresejo španjskega jarma. — Drugi oddelek bi skušal napasti Filipine. Tam so uporniki dobro oboroženi in prebivalci so tudi pripravljeni vsak hip zgrabiti orožje proti Spanjcem, ako napadejo Amerikanci glavno mesto. — Tretji oddelek pa namerava polastiti se Kanarskih otokov in od tam napadati španjsko obrežje. — Bolj zavarovana, kakor to otočje, je evropska Španija in bližnji otoki. Na Kanarskih otokih in na Tenerifi so pridobila španjska oblastva vsa javna in privatna skladišča, celo cerkve, da spravijo vanje čete in vojne zaloge. Na teh otokih je Španija bogato pomnožila posadke, poslala tja veliko množino žita in samo na Tenerifo misli poslati 6000 vojakov. Ker je Španija v silnih denarnih zadregah, ugibajo diplomatični krogi na razne načine, kako si bo iz nje pomagala. Govori se, da bode z a -stavila več svojih naselbin, da si pridobi potrebnih sredstev. Popolnoma neverjetno je, da bi zastavila Kubo samo; kajti mogla bi jo v tem slučaju samo Angliji, katera pa zadnji čas jako ljubez-njivo koketuje z Amerikanci, in se torej ne more pričakovati, da bi hotela zavzeti odločno sovražno stališče napram Ameriki. Ravno tako je z bogatim otokom Portoriko, ki šteje milijon prebivalcev; pomnožil bi res precej angleška posestva, toda Angleška si ga iz načelnih vzrokov ne more in ne smč prilastiti. Na velikem oceanu imajo Španjci tudi Karoline, Mariane in Maršalske otoke, vsled katerih je 1. 1885 pretila že vojna med Španijo in Nemčijo, a je razpor poravnal papež, ki je določil, naj bodo ti otoki španjski; ako bi hotela Španija morebiti zastaviti te otoke, bi imela Nemčija prva pravico, da jih vsprejme pod svojo oblast. Tudi v tem oziru nastanejo torej lahko vsled te vojne precejšnje spremembe v pomorskih posestvih. Španjskemu pretendentu Don Carlosu, ki n^nda še vedno hrepeni po kroni, ni nič kaj po volji, kakor postopa vlada v teb razmerah. Proti nekemu časnikarskemu poročevalcu se je izrazil, da jo nečastno za Španijo, da je vsprejela papeževo posredovanje ter se ozirala na mnenja evropejskih velevlastij. Zlasti se jezi nad sedanjo vlado, da je tako malo energično postopala na Kubi. »Najprvo so poslali Martinez Campos-a na Kubo, da bi potlačil upor z denarjem ; potem generala Weylerja. Ta je sicer krepko nastopal, toda vlada je bila tako slaba, da ga je žrtvovala Ameriki. Naposled pa so poslali tja Blanka, ki se vedno obotavlja, se ničesar krepko ne poprime in ničesar ne zvrši.« Kar so tega tiče, ima mož žal popolnoma prav. Španjska vlada ni imela nikoli prave eneržije, in to je krivo sedanjim žalostnim razmeram. Že najmanj pred jednim letom — tako pravi Don Carlos, — bi morala Španija odločno nastopiti proti hujskajočim Amerikancem, bombardirati Ne\v-York ter okleniti Florido; takrat je bila Amerika še nepripravljena in prav rada bi se bila udala. — Najbolj se je pa ponižala Španija po mnenju Don Carlosa s tem, da je ponudila vstašem premirje ter jih tako pripoznala kot vojno silo. — Tako je mnenje pretendenta španjskega, kateri je porabil nekaj žalostnih resnic, da je izlil vanje svojo mržnjo do španjske vlade in vladajoče hiše. V Ameriki gori za vojno vse, staro in mlado. Otroci po ulicah igrajo samo »vojsko«, in brivci priznavajo, da se je moda za brke jako spremenila ; doslej je nosil vsakdo majhne, močno pristrižene brčice, sedaj hoče pa imeti vsak popolne, bojevite brke. Ko se je razneslo poročilo o znanem odloku v senatu, so se pojavljale po gledališčih burne patrijotične demonstracije. Mesta se pripravljajo, da slovesno praznujejo začetni dan vojne; prirediti nameravajo obhode po ulicah, kresove, in ko se napove vojna, bode po cerkvah zvonilo in zahvalne službe božje se bodo opravljale. Že sedaj so vedno polne ulice ljudij ; vse govori samo o vojni, med njimi pa letajo kot muhe raznašalci časnikov z najnovejšimi poročili. Tako navdušenje za vojno se najde malokje kakor sedaj v Ameriki. Razmere na Kubi sami za Špance niso ravno slabe. Izmed 250.000 mož, katere so Španci v treh letih na Kubo poslali, jih je tam še 150.000, drugi so večinoma vsled mrzlice pomrli ali pa so bolne odpeljali domu. Toda 150.000 jih bode zadostovalo, in poveljnik Blanko jih gotovo ne bode še več prosil, saj še ti nimajo preveč jesti. Ti vojaki so sedaj na kaj dobrih in utrjenih mestih. Amerikanci pa, ki morajo zunaj ležati in so še mnogo manj vajeni kubanskega podnebja kot Španci, bodo morali drugi mesec, ko prične deževati, veliko hujše trpeti vsled mrzlice kakor njih nasprotniki. Španci se bodo pa gotovo držali bolj utrjenih krajev in ob jednem uporabljali neki nov način vojevanja, ki je doslej Amerikancem še neznan. In Amerikanci, kateri Špancem očitajo, da v treh letih niso mogli poravnati upora na Kubi, bodo morebiti spoznali, da ni tako lahko nasprotnika, ki je utrjen, pregnati s Kube. Disciplina v španskem vojstvu je izvrstna. Španec je pogumen, Ix>tnilc XXVI in če bi bilo treba bojevati se proti sovražniku, kakor so Amerikanci, ako se gre za čast države in je vojna »lepa« — lepša kakor dolgočasno rav-sanje z ustaši, - potem bodo Španci gotovo pokazali, da tudi nekaj znajo in premorejo. — Morda so tudi Amerikanci dobri vojaki; toda to je gotovo, da niso izurjeni, kar jim bode jako Škodovalo. Oboroženi so vsi jednako dobro. Amerikan-sko čete imajo puške 6 milim., in Španci puške 7 milim. Kar se tiče vojakov, Španija najbrže ne bode trpela pomanjkanja. Kajti vlada jo sklenila oborožiti 400.000 mož, da bi v slučaju potrebe z njimi razpolagala. Tudi njeno brodovje ni ravno malenkostno. Že samo v kubanskem vodovju ima 7 križark, 30 torpedovk za topove in več pomožnih križark. S pomočjo teh ladij bodo lahko varno prevažali vojake in razne potrebščine na Kubo. Vlada pa dobiva sedaj neprestano prošnje za dovoljenje korzarstva, in kmalu bode mrgolelo morje med Španijo in Ameriko korzarjev. Nenavadno krvava igra se nam torej obeta. Kdo bode izšel iz nje zmagoslaven, ali Španija ki je brez denarja toda ima dobro vojstvo, — ali Amerika, ki razpolaga z milijoni a ne z izurjeno vojsko, — to nam pove bodočnost. Politični pregled. v Ljubljani, 25. aprila. Jezikovna razprava. Prihodnjo sredo se prične, ako se v torek srečno završi razprava o bedastem predlogu nemških kričačev, katerega bodo še krepko zavrnili poslanci Stransky, Kra-maf in Zallinger, razprava o jezikovnem vprašanju. Na vrsti so v tem oziru predlogi raznih strank, ki zahtevajo, naj se narodnostno vprašanje reši zakonitim potom in naj sc v to svrho izvoli poseben jezikovni odsek. Tak predlog je vložila v zadnji seji tudi slovanska krsčansko-narodna zveza, kateri pride toraj v razpravo ob jednem s prejšnjimi sličnimi predlogi. Razprava se prične, kakor se splošno zatrjuje, z izjavo ministerskega predsednika grofa Thuna. Mož so je v poslednjem času posvetoval o tej zadevi z raznimi voditelji desnice in tudi z levičarji se je razgovarjal o tem in se nadeja sedaj imeti že toliko in takega gradiva pripravljenega, da bo s svojo izjavo zadovoljil desnico in levico in ju toliko omehčal, da se mirno izvrši izvolitev potrebnega odseka. Ako se opozicija uda in se pokaže voljno sodelovati pri reševanju perečega vprašanja, je kaj lahko mogoče, da se proglasi jezikovni odsek permanentnim, ki bo potem lahko zboroval tudi mej zasedanjem delegacij in izdelal dotični jezikovni zakon. Splošno se sodi, da se v načrtu ne bodo nahajale nikake podrobnosti, marveč le splošna določila, ki bodo nekako merilo za tovrstne deželne zakone in eventuvalno potrebne vladne naredbe. Ako se vse to resi v tem smislu in se člani odseka ne spro poprej, dokler ni izgotovljen načrt, potem je precej nade, da se snide državni zbor zopet koncem maja ali pričetkom junija ter odobri najpreje jezikovni načrt, potem pa še ostalo najvažneje gradivo. Mej to pa nikakor ne smemo vštevati nagodbo z Ogersko, ker tudi za slučaj, ko bi bila zbornica popolno jedina, vlada no more računati na kak vspeh, ker ni niti jedne stranke, da bi se strinjala z vladnimi predlogami. Parlamentarna kriza, ki je pretila vsled samovoljnega postopanja katoliške ljud. stranke, je sedaj zopet poravnana in odstranjena nevarnost za obstoj desnice. Dolgo časa se je obotavljal baron Dipauli in skušal izviti svojo stranko iz parlamentarne desnice, ker je menil, da preti nevarnost nemštvu njegove stranke, ako vztraja še nadalje v desnici. Naravnost sicer tega ni hotel priznati, in je le zatrjeval, da so v nevarnosti načela, toraj tudi katoliška, ako ne izvaja posledic in ne izstopi iz desnice, vendar je pa vse kazalo na to, da je v prvi vrsti nemštvo tista sila, ki vlače Dipaulijevo stranko proti levi. lies je sicer, da so morali člani te stranke biti vroče boje na domačih tleh z radikalnimi nemškimi elementi, toda vse to se da premagati, ker jo mej volilci te stranke še veliko število mož, ki računajo z dejanjskimi razmerami in so prepričani, da jim stranko, ki prisegajo na načelo pravičnosti, ne morejo škodovati tudi v narodnem oziru. V tem smislu jo poučil barona Dipaulija v zadnji seji parlamentarne komisije tudi grof Pininski, ki mu je toplo polagal na srce, naj opusti svoje ideje, ki stranki ne morejo donesti nikakih koristij, nasprotno pa lahko znatno škodijo parlamentarni desnici, ker bi se oh eventuvalnem izstopu Di-paulijeve stranke tako skrčilo število članov desnice, da bi bila pogostokrat v nevarnosti. Ob jednem pa jo pojasnoval grof Pininski, da ostane katoliška ljudska stranka vendar veliko ložje zvesta svojim načelom v desnici, kakor pa zvunaj nje ali pa celo v zvezi z levičarskimi liberalci. To je pomagalo. Ta energičen nastop je imel povoljen vspeh in kriza v desnici je za sedaj zopet rešena. Pri glasovanju o predlogu glede obtožbe ministrov bode cela desnica solidarna in tako tudi v nadaljnih vprašanjih, s katerimi se bo parlament sploh še pečal v tem zasedanju. Španjsko-ameriška vojska na Kubi. Sedaj, ko je vojska med Madridom in 'NVashing-tonom tako rekoč že pravilno napovedana in se obe sovražni sili na vseh koncih in krajih pripravljata za odločilno akcijo, je pač umestno, da pogledamo po vzroku, vsled katerega se bode sedaj prelilo najbrže prav mnogo krvi. — Prvi in glavni vzrok je seveda otok Kuba, tako se vsaj neprestano naglaša na ameriški strani. Amerika baje več ne more ohraniti mirne krvi napram neprestanim bojem med Spanjci in kubanskimi vstaši in zato se hočejo potegniti za zatirani rod. Tla bisera Antilskih otokov so res že precej namočena s krvjo. Že leta 1812 so se uprli zamorci španjski nadoblasti in v tej uporni vojski je padlo 10.000 zamorcev. Ne dolgo potem so se uprli Kreolci, drug kubanski rod, od tega časa nadalje pa ni minulo skoro nobeno leto, da se ne bi bil pojavil upor na tem ali onem delu kubanskega otoka. Vender so do 1. 1845 vodili in vzdr-žavali te boje s Spanjci sami, brez tuje pomoči. Omenjeno leto pa se je prvikrat opazila vodilna roka Amerikancev in to se opaža do današnjega dne. Na Kubo se je priseljevalo vedno več Amerikancev, ki so s svetom in dejanjem podpirali vstaše, poleg tega pa je iz Zveznih držav samih neprestano dohajala vsakovrstna pomoč. Zadnji veliki upor, ki je stal Španijo 70.000 mož in 70 milijonov dolarjev, je trajal od leta 1868—1878, torej deset let. Udušil ga je še le tedanji generalni kapitan in sedanji maršal Martinez Campos po največ s tem, da je obljubil vstašem obširneje preosnove. Sedanji upor, ki je neposredni povod započeti vojski, pa traja sedaj že četrto leto. Vsi ti dolgotrajni boji, pravijo Amerikanci, so nas prisilili, da smo napovedali vojsko. Pa tudi vojska sama na sebi bi morda ne bila tako razburila vročekrvnih Amerikancev, marveč bilo jim je hudo, »da so španjski barbari v znamenju skriv-ljenke in meča zatirali kubanski rod ter si hoteli s silo ohraniti biser, ki ga je odkril Kolumb in španjski kroni priboril Diego Velasquez, ne mene se za opravičene želje Kubancev in obljube raznih španjskih vojskovodij na tem otoku.« Res je sicer, da so Španjci postopali zelo neprevidno napram kubanskim vstašem in mislili, da je otok Kuba le radi tega njihova last, da jim donaša bogatih koristij, za otok in njega prebivalce jim pa ni treba potrošiti ničesar ne na gospodarskem, ne na kulturnem polju, toda ravno tako resnično pa je, da Amerikancev ne vodi v boj sama gola človekoljubnost in bratska vez, marveč želja po bogastvu otoka Kube. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. aprila. (Pastoralna konferenca.) Prva letošnja pastoralna konferenca za ljubljansko deka-nijo bo v četrtek, dne 28. aprila ob 10. uri v se-meniški dvorani. (Dopolnilne volitve za občinski svet ljubljanski) so se vršile danes za tretji razred. Izpale so za socijalne demokrate in Nemce tako žalostno, kakor je bilo pričakovati, ker so narodni in katoliško narodni volilci složno nastopali. Od 1334 volilcev se jo udeležilo volitve 704 volilcev. Od teh je volilo gospoda Kozaka 538, g. Klein a 536. Pock je dobil 159 glasov, mizar Hribar 157 glasov, ostali glasovi so bili razcepljeni. Profesor Binder, Mah r, Dzimski, Andretto in sinček trgovca z železnino, Nagy-a, katerega so naši ljudje doslej podpirali, so se javno bratih s socijalnimi demokrati. Volilno agitacijo je vodil za obe nasprotni stranki gospod Dzim s k y. Tudi znani učitelj gasilnega društva, gospod Dax, se je prav po nepotrebnem vtikal v volitev. Splošno veselost so vzbudili uradniki kranjske hranilnice, ki so se pripeljali s fijakarjem, ki je imel socijalno demokratično rudeče znamenje. (Dopolnilne volitve v mestni zastop ljubljanski za drugi volilni razred.) V sredo volijo v telovadnici mestne ljudske šole na ledini v Komenskega ulicah volilci druzega volilnega razreda. Kandidatje narodne stranke so gg.: Anton Komo v c , dr. Danilo M a j a r o n , Andrej S e n e -kovič, Ivan Subic in Anton S ve tek. — Liberalni Nemci in nemškutarji ponujajo za svoja kandidata Arturja Mahra, učitelja na tukajšnji zasebni trgovski šoli, in pa D zimskega, zasebnega uradnika kranjske hranilnice in ljubljanskega dopisnika graških nemško-nacijonalnih listov, v katerih dan za dnevom grdi Slovence. Takih plačanih agentov za nemški liberalizem pač ne potrebuje ljubljanski mestni magistrat. — Želeti je, da se slovenski volilci polnoštevilno udeleže volitev ter pokažejo, da je tudi inteligenca v Ljubljani po svoji ogromni večini slovenska. (Izjava.) Naprošen sem bil od vodstva na rodne stranke, naj bi prevzel v prvem razredu kandidaturo za dopolnilne volitve v mestni zastop ljubljanski. V smislu sklepa izvrševalnega odbora katoliško-narodne stranke, da naša stranka letos ne postavi nobenih kandidatov, izjavil sem, da z ozirom na ta sklep ne morem vsprejeti kandidature. — Ker me je pa vodstvo narodne stranke vkljub temu vsprejelo mej svoje kandidate, izjavljam, da z ozirom na zgoraj omenjeni sklep vodstva naše stranke nevsprejmemne kandidature, ne eventuelne izvolitve. — Vse one volilce pa, ki so bili namenjeni meni oddati svoje glasove, najuljuclneje prosim, da oddajo svoje glasove slovenskim kandidatom, postavljenim od vodstva narodne stranke. V Ljubljani, dne 25. aprila 1898. Ivan Sušnik, kanonik. (Za vseučilišče v Ljubljani.) Slovensko katoliško akademično društvo »Danica« je soglasno sprejelo pri prvi redni zborovi seji z dne 1. mal. travna sledečo resolucijo: Vzpričo nečuvenega terorizma od strani nemških dijakov, kateremu je izpostavljeno slovensko akademično dijaštvo na vseučiliščih v Gradcu in na Dunaju, in pristranskega postopanja akademičnih oblastev, dalje z ozirom na dejstvo, da ves avstrijski jug nima še svojega vseučilišča in je zlasti za nas Slovence ustanovitev slovenske univerze glede kulturno-na-rodnega napredka največjega pomena, pozdravlja slovensko katoliško akademično društvo »Danica« z zadovoljstvom sklepe občinskega sveta ljubljanskega in deželnega zbora kranjskega v smislu ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani, in pričakuje od slovenske državnozborske delegacije, da stori vse potrebne korake v dosego tega Slovencem prepotrebnega kulturnega zavoda. (Soeijalni demokratje — sovražniki koristi delavcev) Slovensko katoliško delavsko društvo je priredilo včeraj dopoludne v domu kat. društva rokodelskih pomočnikov javni ljudski shod s sle- dečim dnevnim redom : 1. Obrtna sodišča. 2. Položaj stavbinskih delavcev. Za shod so razposlali soeijalni demokratje svojim sodrugom vabila, v katerih so jih priduševali, da morajo priti vsi, da pokažejo seveda svojo moč in onemogočijo »klerikalni)) shod. Pri volitvi predsedstva se je pokazalo, da so bili kršč. socijalisti v ogromni večini, vkljub temu so hoteli soc. dem. »svoje predsedstvo« in so po njihovi navadi tulili in v z d i g o-v a 1 i po dve roki. Toda vkljub temu jim ni moglo obveljati. Predsednikom je bi voljen gosp. J e a n, podpredsednikom J. G o s t i n č a r in zapisnikarjem J. A v š i č. — J e a n je na to poročal o prvi točki med vodnim hrupom soc. demokratov, vsled česar se je moral shod prekiniti dvakrat. Ko niso imeli soc. demokratje več druzega povoda delati nemir, pričeli so obešati na na veje dreves neka vabila za njihov shod; to so hoteli zabraniti redniki in navstal je zopet ropot, ki se ni dal pomiriti in je Gostinčar, uvidujoč, da se vsled surovosti soc. demokratov ne da več zborovati, zaključil shod. Ta shod nas je poučil dovolj, da sedanji soeijalni demokraciji v resnici ni za delavske koristi, sicer bi soglašali s poročilom o obrtnih sodiščih, katera so v korist vsem delavcem. Zadnik je na shodu v kazini dejal, da ne veruje, da bi kršč. socijalisti hoteli vstopiti za koristi delavcev, torej tudi osobito ne za obrtna sodišča. Sedaj se je pokazalo, da ravno Zadnik in njegovi ožji somišljeniki nečejo obrtnih sodišč, sicer bi ne delali kravala in tako onemogočili soglasni sklep ljubljanskih delavcev za sodišča. — Klika, nahujskana od ljudij, ki iščejo od organizacije osebnih koristij, za delavca ne išče dobrot, marveč išče le razburjenosti in sovraštva do kršč. načel. Na tem shodu je pač vsak lahko spoznal, kje je rešitev socijalnega vprašanja. Preprečil se je tudi razgovor o težnjah največjih in moralično najbolj zapuščenih stavbinskih delavcev. Ali morejo biti s tem zadovoljni zidarji in zidarski delavci ? Mi menimo, da ne ! Na shodu je bilo približno kakih 600 ljudij in kake dve tretjini kršč. socijalistov. (Soeijalni demokratje — najgrji surovežl.) Soeijalni demokratje so včeraj na shodu pri »južnem kolodvoru« pokazali vso svojo naobrazbo v rabi metanja vrčkov, lomljenja stolov in razbijanja z smrtonosnimi gorjačami. Ob 2. uri popoludne je bil naznanjen soc. dem. ljudski shod, na katerem se je imelo razpravljati o prvem maj-niku in občinskih volitvah. Na shod je prišlo tudi lepo število kršč. socijalistov, tako da so se soc. demokratje resno bali za predsedstvo. Ko se je izbralo po živahnem protestu kršč. socijalistov soc. dem. predsedstvo, hotel jc nastopiti njih govornik. Kršč. socijalisti so zavpili nekaterikrat »živijo«, kar je navzoče sodruge tako razjezilo, da so planili z gorjačami, vrčki in stoli po v ozadju in na strani stoječih kršč. socijalistih, ki niso bili pripravljeni na to. Jeana je vdaril nekdo po glavi s palico, da je bil naenkrat ves krvav. Poleg Jeana je bilo ranjenih (in sicer nekateri zelo) še več kršč. socijalistov. Redarji so napravili mir in aretovali štiri rudeče opičje bratce, škoda le, da tudi drugih, ki so metali vrčke, zbijali s palicami in stolmi, ni možno naznaniti, ker jih ljudje ne poznajo po imenih. Tako so rudeči bratci pokazali, kedo na javnih shodih rabi pest, vrčke in palice. Krščanski socijalisti niso bili pri mizah, ko se je pričela rabuka, marveč so se vsi vstopili v ozadje, ker so nameravali iti na shod v Vodmat. Vsled tega nam soc. dem. ne morejo po svoji navadi vtajiti dejstva, katero so namenoma in smemo reči dogovorjeno storili. Shod je komisar seveda takoj zaključil. Tako se agitacijski shod soc. demokratov za nemškutarje ni vršil, po njih lastni krivdi. (Krščanski socijalisti.) Popoludne ob 3. uri je imelo slov. katol. delavsko društvo v Vodmatu javen društven shod, na katerem je poročal Gostinčar o gospodarski organizaciji delavskih stanov, Ziller o vstanovitvi delavske stavbinske zadruge in Jean o obrtnih sodiščih. Razgovarjalo se je tudi o sladkornem davku in mestnih volitvah. Glede obrtnih sodišč in sladkornega davka ste se vsprejeli soglasno resoluciji, prva na deželni, druga na državni zbor. Glede mestnih volitev se je priporočalo volili za sedaj kandidate narodne stranke, da se ohrani v Ljubljani slovenski značaj. Sicer je potreba poskrbeti v prihodnje, da se kandidatje postavijo od ljudstva, na javnih shodih Go- spodarstvo mestne občine bi moralo biti drugačno, ozirati se je tudi tukaj potreba na nižjo ljudstvo, do sedaj to ni bilo v navadi. Toda vkljub temu mora biti narodni čut močneji od raznih gospodarskih predsodkov, zato naj volilci oddajo svoje glasove slovenskim kandidatom, ne pa zvezi Nemcev in soc. demokratov. Ker se na poziv ni oglasil nihče več k besedi, je z živijo - klici svit-lemu cesarju in sv. očetu Gostinčar zaključil lepi shod. (Predstava »Lurške pastirice«,) katero je vpri-zorilo v »Katoliškem domu« včeraj drugič katoliško društvo za delavke, vspela je še bolj kot premijera. Opazili smo, da so se posamne dile-tantinje bolj in bolj vglobile v svoje vloge, tako da je šla igra zares pieko desk, kakor da se razvija pred nami resnično življenje. Veselja je imelo navzoče občinstvo — dvorana je bila zopet polna — v raznih veselih in šaljivih prizorih; nedolžne deklamacije nedolžnih otročičev-angeljčkov pa nehote spravijo gledalce v dobro voljo. In kako tudi ne ! Saj jo nedolžnost nekaj tako krasnega in žal dandanes že tako redkega, da jo na otročičih od vsega srca občudujemo. In pevski zbori so blagoglasno odmevali po dvorani. Uverjeni smo, da je zopet včeraj vsakdo zadovoljno zapuščal dvorano, v svesti si, da je videl kaj lepega, da je videl več. nego je pričakoval. Ne vemo sicer, ali bode društvo igro še ponavljalo ali ne, a smelo trdimo, da bode dvorana še polna, če se igrokaz ponovi. In to je izvestno najlepša pohvala za mlado društvo. (Objektivna »Laibacher Zeitung« !) Današnja »Laib. Zeitung« piše pod naslovom »Gestiirte Wahlerversammlung« da so soc. demokratje sklicali ljudski shod na vrt gostilne pri južnem kolodvoru, ter pravi: Da die Anhiinger der christlich-socialen Partei die Versammlung storen \vollten, kam es zu einer Schliigerei, in deren Verlaufe viele Per-sonen Verletzungen davon trugen. — Sodeč po tem poročilu, bo vsakdo menil, da so krščanski socijalisti krivi vseh teh izgredov, kar pa ni resnica. — Kako pa to, da »Laib. Zeitung« nič ne ve o shodu kršč. socijalistov na vrtu rokodelskega doma, ki je bil tudi včeraj in kamor so prišli soc. demokratje res zgago delat in izzivat kršč. soci-jaliste. Tukaj seveda ni bilo nobenega pretepa, ker so kršč. socijalisti skrbeli za red, toda o tem Laib- Zeitung neče nič vedeti, najbrže za to, ker so soc. demokratje državo vzdržujoča stranka, kršč. socijalisti pa sami anarhisti! — Pravi vzrok takemu nepoštenemu postopanju uradnega lista je pa ta. da so kršč. socijalisti pošteni Slovenci, katere kot razgrajače razkričati zdi se da je naloga tukajšnjega uradnega lista. Dobro vemo, kam pes taco moli in zato se ne čudimo taki pisavi! (Ustanova za kranjske invalide.) Kakor se nam poroča, razpisana je Jakoba Schellenburga ustanova za invalide v letnem znesku 129 gld. 88 kr., eventuelno vsprejem dotičnika v oskrbovanje kakega vojaškega invalidišča. Upravičeni so le v resnici potrebni kranjski invalidi, v prvi vrsti oni, ki so bili ranjeni pred sovražnikom. V prošnjah morata občinski in župni urad potrditi, da je prosilec res potreben podpore. (Doklada za hrabrostne svetinje.) Kakor se nam od pristojne strani naznanja, odredil je pre-svitli cesar, da se vsem sedanjim lastnikom zlatih ali srebrnih hrabrostnih svetinj prve vrste, s 1. januvarjem 1898 pričenši, svetinjska doklada podeli do smrti. Ker pa ni nikake razvidnice o upravičencih, priznala in izplačevala se bode svetinjska doklada le onim, ki pismeno ali ustmeno prosijo za to. Prosilec mora dokazati upravičenost ter prošnji priložiti zanesljivo potrdilo, da ni morebiti vsled kazenske razsodbe izgubil pravice do hrabrostne svetinje. (???) V zadnjo sejo tržaškega mestnega sveta je došlo pismo tržaškega škofijskega ordinarijata, v katerem se izreka hvala municipiju na tem, da se je zopet povrnila pontilikalna godba in petje v stolno cerkev pri sv. Justu. To pismo pa prosi zajedno, naj bi se ta godba in petje ne odtegnila zopet, ali če bi se kaj tacega še kedaj nameravalo, da se napove poprej šest mesecev, da si ordina-rijat zatnore pravočasno preskrbeti drugo petje. Gledo slovenskih propovedij povdarja pismo, da istih o r d i n a r i j a t ne more in ne sme umakniti, ker si isti ne sme kršiti sam svoje pravice, odrejaticerkvene govore v jezikih, kateri so postavno priznani v okrožju tržaškega ordinarijata. Ker je to pismo podpisano po kano-niku-vikarju Čer ne tu, kateri jo poverjeni namestnik školov za njega odsotnosti, že praša »Piccolo«, zakaj neki ni podpisan prošt P o t r o n i o ? Da, zakaj ? To uganjko radovednemu Židu na lesnem trgu morda vendar razvozlja kak katolik od »Amica« ! (Petje in godba pri sv. Justu v Trstu) se jo zopet vrnilo na svoje mesto, ker so »odstranjeni vzroki«, radi katerih je veleslavni tržaški muni-cipij odtegnil ta »kinč« cerkve sv. Justa. Stvar bi se lahko razumela tudi drugače. Lahoni in judje dihajo nekoliko lažje, ker se ne nahaja zdaj v Trstu oseba škofova, katerega toliko peneče sovražijo. Paš radi osobo škofove divjajo tolikanj, ker se je škof predrznil pokazati svoj čut pravičnosti v zadevi slovenskih propovedi. Dva slovenska odličnjaka sta, katera tržaška iredentovska banda osebno sovraži, to sta poslanca vitez N a b c r-goj in monsig Šterk. Strastni so, to je res in v tej svoji strasti nizki do skrajnosti. Naj jim teknilo ! (Socijaluim demokratom) je baje dovoljen dne 1. majnika obhod z godbo po Ljubljani. Čudimo se, da se po dogodkih pri letošnjih občinskih volitvah more kaj takega dovoliti, ker se bode ta obhod za socijalne demokrate težko srečno izvršil. (Iz Celovca! 22. aprila. Mestni zbor jo prepustil veliki travnik na Križni gori za dan 1. maja delavcem, ki bodo tam priredili večjo ljudsko slavnost. — Odbor za napravo zavoda za slepce se je osnoval. Na čelu mu je dež. glavar grol Goess. Zaklad za napravo tega zavoda šteje 200.000 gld. — Javna tombola na korist mestnih ubožcev dne 17. t. m. je prinesla G00 gld. dobička. — Dnd 21. t. m. je umrl tukaj bivši dolgoletni tajnik trgovinske zbornice in dež. poslanec Jos. Leod. Canaval, star 78 let. — Za napravo električne železnice na sv. V is arje je kupil podjetnik večjo vodno moč blizu Vrat. — V bližnjem času se vrši pregled črt nameravane železnice na Dobrač in električne železnice v Beljaku. — Potres dne 17. t. m. ob 11. uri 50 minut po noči se je čutil tudi po mnogih krajih na Koroškem, kakor kažejo poročila iz Žel. Kaplje, Kaplje ob Dravi, ltožeka itd. (Poštni urad.) Dne 1. vel. travna odpre se v Katinari, v tržaški okolici, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Trstu po vožnej pošti, ki vozi jedenkrat na dan mej Trstom in Bazovico. (Otvoritev železnice na goro Jungfrau.) Iz Curich-a se poroča, da se misli še letos otvoriti železnica na goro Jungfrau, in sicer najpozneje v avgustu do postaje Eigergletscher, ki je 2240 m. nad morjem. Društva. (Slovensko katoliško akademično društvo »Danica«) priredi dne 28. malega travna 1898 svojo drugo redno zborovo sejo v lokalu Schuhmannove restavracije, IX., Ecke der Spital- und Mariannengass«, ob 7'/, uri zvečer s sledečim vsporedom : 1. Gitanje zapisnika zadnje zborove seje. 2. Poročilo odborovo. 3. Raznoterosti. Slovanski gostje dobro došli. (Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce v Gradcu.) VIII. izkaz: 61 gld. je poslal iz Ptuja gospod dr. Fran Jurtela, odvetnik in deželni poslanec, ki je nabiranje prispevkov v Ptuju nasvetoval, dotični poziv podpisal in po gg. juristih J. Langerholz in Bog. Koser imenovano svoto nabral. K tej svoti so darovali: po 5 gld. gospod dr. Anton Brumen. odvetnik ; gospod dr. Tomaž Horvat, odvetnik; g. Andrej Jurca, trgovec; g. dr. Fran Jurtela, odvetnik in deželni poslanec (do zdaj v tekočem šolskem letu 20 gld. daroval); 3 gld. preč. g. Josip Fleck, inf. prošt; po 2 gld. č. g. Vek. Bratuša, benef.; g. Anton Jurca, trgovec; g. Maks Kosčr, c. kr. notar; č. g. Ferdo Majcen, dež. gimn. prof.; č. g. Fr. Mora-vec, mestni kapelan; g. SiVnon Oschgan, c. kr. notar; g. Jan. Šedlaček, pos. knjigovodja; g. dr. Bela Stuhec, zdravnik; č. g. o. Alfons Svet, min. gvardijan; č. g. Fr. Šalainon, vikar; g. dr. Toplak, c. kr. sodn. pristav; po 1 gld. č."g. o Bel-šak, min. kapelan; č. g. o. Andrej Brdnik. min. kapelan; g. Ludovik Joseck, poštni asistent; gospod Iv. Langerholz, stud. iuris ; gosp. Fr. Natek, poštni asistent; g. Aleks. Pintarič, odvetn. uradnik ; gospa Frančiška Planinšek, hišna posestnica; g. dr. Jakob Ploj, odvetnik; g. Anton Stepic, c. kr. naddavkar; po 50 kr. g. Anton Cvahte, odv uradnik; g Anton Goslar, not. uradnik; gosp. Fr. Ilabjanič, mlinar; g. Iv. lrgolič, učitelj; gosp. Iv. Lončarec, trg. pomočnik; g. Miran Lorber. odvet. uradnik, g. Fr. Mahorič, gostilničar; g. Iv. Mere, odvet. uradnik; g. Jakob Mihelčič, trgovski pomočnik ; g. Mat. Nemec, trgovec; g. Janez Pe-teršič, trgovec; g. Ferdo Skuhala, pos. uradnik; g. Fr. Toplak, davk. oficijal; g Vincenc Vesjak, krojač. — Za vsa ta darila izreka odbor prebla-gim podpiralcem prisrčno zahvalo in uljudno prosi, da bi se hotelo prav mnogo rojakov naših podpore potrebnih vseučiliščnikov spominjati in vrle Ptujčano posnemati. — Nadaljnji prispevki naj se blagovolijo pošiljati tč. blagajniku g. prof. Žele-zingerju, Gradec, Zinzendorlgasse 32. Narodno gospodarstvo. Razpis dobave. C. kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da jo knež. bolgarsko vojno ministerstvo v Zofiji na dnč 2. maja t. 1. ob 10. uri dopoludne razpisalo dražbo radi dobave medikamentov, lekarniških potrebščin, kirur-gičnih inštrumentov in obvezil v vrednosti okolu 50.000 frankov. Pogoji in zaznamki se vpogledajo v zdravstvenem oddelku omenjenega ministerstva. Telefonifina in brzojavna poročila. Dunaj, 25. aprila. Večina opozicije je pripravljena glasovati za to, da se jezikovno vprašanje reši potoni zakona, t o d a le v tem slučaju, o e se vred i te v jezikovnega vprašanja omeji le n? Češko in Moravsko. — Desnica pa se s tem ne more zadovoljiti, zato ker se temu z vso odločnostjo u p i r a j o za s t o p n i k i slovanske krščanske narodno zveze. Jutri pri razpravi o obtožbi ministerstva bo govoril Zal-linger le v svojem imenu ter ne bo dal nobene izjave v ime katoliške ljudske stranke. Ta stranka bo v tem vprašanju glasovala deloma z desnico, deloma se bo zdržala glasovanja. Dunaj, 25. aprila. Državno sodišče je danes obravnavalo pritožbo soc. demokratičnih poslancev, ki niso zaradi izgredov dobili dnin za nekaj dnij. Vlada pravi, da nima pri tem ničesar opraviti, da je to stvar predsedstva državnega zbora, kateremu je vlada izplačala dnine za vse poslance. Vlada tudi zanikuje, da bi bilo državno sodišče opravičeno o tem razsojevati. — Razsodba državnega sodišča se razglasi jutri. Dunaj, 25. aprila. Včeraj je imelo društvo sv. Mihaela velikansko slavnost v spomin papeževe šestdesetletnioe škofovske službe. Navzoči so bili kardinal Gruscha, škof An-gerer, k n e z o š k o f ljubljanski dr. Jeglič. Otvoril je slavnost knez Clary, slavnostni govornik je bil grot Frid. Schonborn. Slavnost se je zelo velečastno izvršila. Vojska mej Španijo in Ameriko. Madrid, 25. aprila. Ladija, katero je zajela in uropala ameriška križarka „Ne\v-York", ni „Alfonzo XII.", marveč trgovska ladija „Pedro" s 1892 tonami, ki je dne 17. aprila priplula iz Antvverpena v Havano. „New-York" streljala je tudi na neko nemško ladijo- Madrid, 25. aprila. Kriza v Sagastovem ministerstva je poravnana, ker je kraljica po nasvetu raznih voditeljev iz nova izrazila Sagasti svoje zaupanje, kar je prav za prav nameraval s svojo demisijo. Zasedanje parlamenta se po odobritvi kreditov in vladnih finančnih načrtov odgodi morda že v prvih dneh meseca maja. — Brzojavna zveza po izjavi ministra Moreta ni popolno pretrgana, obstoji še zveza Bermudas-Jamaica-Pernam-buco. ki je pod varstvom brzojavnega kongresa. — Uropanje španske trgovinske ladije „Buenaventura" je vzbudilo v Madridu veliko ogorčenje, tembolj, ker se vojska še ni pričela. — Španskemu brodovju pri An-tilih zapoveduje admiral Manterola. Rim, 25. aprila. Zunanji minister je mnenja, da Španija ne bo pritrdila pariškemu dogovoru glede korzarstva. ker je to zanjo jedino sredstvo, s katerim more škodovati nasprotniku. Washington, 25. aprila. Finančni odsek reprezentantne zbornice dovoljuje v vojne namene 100 milijonov dolarjev in pooblašča vlado, da sine najeti do 1500 milijonov dolarjev 3odstotnega posojila. Newyork, 25. aprila. „Herald" poroča, da se v najkrajšem času prične z bombar-dovanjem Havane, vkljub temu, da se Alac Kinley še vedno upira tej zahtevi senata in vojnega sveta, katero posebno zagovarja general Lee. — Alac Ivinley jo predložil danes kongresu formalno napoved vojske. Armada prostovoljcev se organizuje še le v šestih do osmih tednih in sicer, kakor se trdi, za dobo dveh let. — 0 smeri, po kateri se pomika špansko broduvje, ni še nič znanega. New-York, 25. aprila. Vojna uprava je naročila, naj se na več mestih napravijo rovi za slučaj nevarnosti ob obrežju, vendar pa tako, da ne bo pretila ladijam prijateljskih narodov nikaka nevarnost. Keywest, 25. aprila. Ameriško brodovje pred Kubo se je razdelilo v tri dele. Dve ladiji odjadrata proti zahodu, štiri proti vzhodu, z ostalimi se pa izvrši blokada Havane. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 30o'2 m. Cas ,>yn- h'tamv v mm. TcntfaaMt-V& ("ftl»;.itt Vesrovi i S ?! (n>ii<> .i' I P" n .> 23 9 zveier 729-9 12 0 j brezv. olilai-no 32 , 7 zjutraj " i 2. pnool. 731-5 732 f! 11 3 18-1 si, j/.an. sr. jjvzh. oblačno skoro oblč. 17, 9. eAer 735-1 11-6 | sr. ivzb. oblačno 0-6 18 7. zjutraj 2. popol '.36 ti 736 0 10-3 16 3 sr. vzb. pol oblačno n Srednja temperatura sobote 12 5°, za 1-5° nad noruialoiu. Srednja temperatura nedelje 13'7°. za 2 ti nad normalom. RAAAAAAAAAAAAAAAAAU Prijatelji slovenske ak»d. mladine, naročujte se na ki je glasilo slov. katol akadem. dijaštva. Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V.. Matzleinsdorferstrasse 76, IV , 30. * Zahvala. 304 1-1 Globoko ginjenega srca dovoljujemo si izreči tem potom v svojimi in vseli sorodnikov imenu naj-srčnejšo zahvalo za mnogobrojne izraze tolažilnega sočuija povoiloui smrti nepozabnega soproga, ozir. očeta, starega očeta, gospoda Andreja Vavken-a. Posebno čutimo se obvezani izreči nujiskrenejo zahvalo prečastiti duhovščini, gospodom pevcem za ganljivo petje, gospodom občinskim odbornikom, gospodu nadučitelju in gospodičnama učiteljicama cerkljanskim ter vsem onim, ki so skazali pokojniku zadnjo čast, zlasti gospodu c. kr. okrajnemu glavarju Mihaelu Gstettenholerju, gospodu županu Ivanu Hribarju, gospodu c. kr. ravnatelju Josipu Hubadu, gospodu županu Šavniku, gospodu šolskemu nadzorniku Andreju Žuruerju, gospodom pokojnikovim kolegom učiteljem, prijateljem in dostojanstvenikom, vsem darovalcem premnogih vencev ter vsem gospodom in damam, kateri so prišli iz tako oddaljenih in bližnjih krajev, da spremijo predragega pokojnika k rečnemu počitku. V Cerkljah, dn<5 22. aprila 1808. ŽiilujoH ostali. Zalivala Globoko ginjeni vsojamo si tem potom izreči najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraženo nam sožalje ob bolezni in smrti naše preljube in nepozabne matere oziroma stare matere, sestre in tašče, gospe Ane Knez roj."Vodnik kakor tudi vsem onim, ki so so udeležili sprevoda k večnemu počitku, posebno slavni čitalnici in njenim gg. pevcem, slavnemu gasilnemu društvu in vodstvu šole v Spodnji Šiški. Rekviem obhajal se bode v četrtek, dne 28. t. m., v frančiškanski cerkvi ob 10. uri dopoldne. V Ljubljani, dne 24. aprila 1898. 305 i-i Žalujoči ostali. ^sega ozira vreden ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin napravljeni liker 272 o „<3riglav" J. KIauer-ja v Iijubljani. Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta žganjina vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta liker v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. M. Leustek in tJbald pl. Trnk6ozy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajalcih dellkates in v apeoerijah 99 25—22 'ViJ-:'.: ' '.••'■ • ■ ' '■ / 300 1-1 Vsem sorodnikom, prijateljem in zuancem javljamo pretužno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda V Štefana Furlan-a posestnika na Mlrkah pri Vrhniki kateri je v nedeljo, dne 24 aprila 1898. leta, na večer ob polu 10. uri v 75. letu starosti nenadoma zaspal v Gospodu. Pozemski ostanki predragega pokojnika prenesli se bodo v torek, dne 26. aprila t. 1, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Mirkah št. 2 na pokopališče v Verdu pri sv. Trojici. Mirke pri Vrhniki, dne 24. aprila 1898 Franja Furlan roj. Verbič, soproga. — Dr. Josip Farlan. sin. — Ana Plrnat roj. Farlan, Franja Golob roj. Furlan, hčeri. — Anton Plrnat, Karol Golob, zeta. - Katinka Furlan roj. Beunlg, snaha. ■•■Dan i i | ol •■i i^rPegc odpravi v 7 dneh popolnoma 195 48-13 dr. ChristofF-a Izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. ! I I ! lbljani. | SSa spomlad in stav Seno do Bo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, brane, lopate, motlke, krampe, vile, vsakovrstne žage in pile, lonci (železolili in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaika, ključa-ničarska in usnjarska orodja. Štedilniki, peči. kovano in valano železo, vsakovrstno kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ln oele hiše. Železniške šine za oboke, cement, itorje za strope. Zaradi opustitve trgovine oblastno dovoljena popolna razprodaja vsakovrstne železnine po tovarniških cenah. Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti. 293 6 And. Druškovič Mestni trg št. 9./10. Dratenoe in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevina vsakovrstna, kakor : mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, oinka-sta in pocinkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnlce, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd. I > u n a j s k a borza. Dn6 25. aprila. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 Kron . Ogerska zlata renta 4°/„....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 95 kr. 101 „ 90 121 „ 15 101 „ 45 120 „ 40 99 „ 10 n 915 „ 20 n 349 „ 75 120 „ 90 58 „ 87' t* 11 „ 77 9 * 66 44 „ 32 5 n 66 n Dne 22. aprila. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/„, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. ban ke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . > » južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 163 gld. — kr. 159 „ 50 195 „ 50 n 99 „ 35 n 139 „ 60 129 „ 50 n 109 „ — n 112 „ 50 n 99 „ — 98 „ 70 218 „ — 178 „ — n 125 „ 80 99 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld....... 204 gld. 75 krt Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genčis srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... . 170 — . 20 25 27 n 83 25 79 50 59 a — t 22 75 155 n — 3450 — « 418 — 71 25 114 75 154 25 179 — n . 127 ■ 12 n S 1. aprilom se prične novo celoletno naročevanje! irfonii^nn oznanilo žrebanja tu in inozemskih ^^^ ^^^ _ _ ___ . / SI. aprilom na novo vstopivšl naročniki dobijo, dokler ATliCUlItllU loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih M fl I I rlkl Je še kaj zaloge, kot državnih in zasebnih obligacij. I »#| £■■ ■ I I hrP7n1affli flriVT7Plf »Finanzielles Jahrbnoh", ki Naročnina od 1. aprila dO konca dec. 1.1. je J V ■ " ^^ ^^ ■ " nih srečk. - Naročuje se f ^ni^SzniJami prTvseh za Avstro - Ogersko gld. 2*—. XXXVI. leto. c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlstraoUl . Merour", Dunaj, I., WollzelIe 10.