Odbornik Edi Kraus o prioritetah Trsta Svobodni Trst uspeva na Krasu Hitra železnica, v Doberdobu računajo na komisarja
QQSTISCE TOR;
Ribje in mesne specialitete _
Primorski
št. 74 (20.702) leto LXIX.
apCLiaillCLC	..... i H I
ter jedi	o° \'
s tartuf i
Topel vefer na severni strani Karavank
Rado Gruden
Čeprav prva lastovka še ne prinese pomladi, pa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da prvi koraki nove deželne vlade na avstrijskem Koroškem najavljajo toplejši veter na severni strani Karavank. To otoplitev naj bi končno občutili tudi Slovenci, ki so bili na Koroškem še posebej v zadnjem obdobju, ko sta na glavarstvu v Celovcu vedrila in oblačila svobodnjaška desničarska populista, najprej Jörg Haider nato pa še Gerhard Dörfler, potisnjeni povsem na dno lestvice prioritet koroških deželnih oblasti.
Prvič doslej se je zgodilo, da je deželni glavar v deželnem zboru spregovoril v slovenščini, pa tudi preambula k vladni izjavi o programu za obdobje 2013 do 2018 ima dvojezičen nemško-slovenski naslov. Vse to ima za zdaj sicer zgolj velik simbolni pomen, nova deželna vlada pa bo kmalu imela priložnost, da besede spremeni v konkretna dejanja. Dežela ima v zvezi s Slovenci na Koroškem precejšnje pristojnosti, ki gredo od konkretnega financiranja glasbenega šolstva do kulture, športa in gospodarstva. Za ta vitalna manjšinska področja Haider in Dörfler nista imela nobenega posluha, prvi nastop novega deželnega glavarja, socialdemokrata Petra Kaiserja, pa v zvezi s tem napoveduje odločen zasuk na bolje.
Zanimivo bo tudi videti, če bodo Slovenci končno našli svoje mesto v deželni ustavi, v kateri doslej niso bili omenjeni. Da na manjšinskem področju Kaiser misli resno, bo mogoče videti še iz pobud v zvezi z izpolnjevanjem določil Avstrijske državne pogodbe, ki jih bo novi glavar posredoval vladi na Dunaju. Tu gre predvsem za priznanje slovenščine kot dodatnega uradnega jezika na Koroškem in morebitno postavitev dodatnih dvojezičnih tabel, česar brez soglasja Celovca ni mogoče storiti.
Seveda se uspešnost Kai-serja in njegove vlade ne bo merila samo na osnovi drugačnih odnosov s slovensko manjšino. Glavarja in vlado namreč čaka izredno težko delo ponovnega pridobivanja ugleda, ki ga je Koroška pod vodstvom svobodnjakov izgubila, predvsem pa reševanje astronomsko visoke zadolženosti dežele pod Karavankami. Če bo vlada na teh področjih uspešna, bo tudi veliko lažje ustrezno »poskrbela« za Slovence in njihove probleme.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Bertoki - Bertocchi, Tel: +386-5-639-25-95 Cesta med vinogradi 34 gostisce_turk@siol.net
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
PETEK, 29. MARCA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
italija - Napolitano bo osebno preveril, ali ima še kako možnost za sestavo vlade
Bersani brez rešitve, a še ni vrnil mandata
martinščina
»Doberdobsko drevo« po skoraj sto letih doma
MARTINŠČINA - Po skoraj sto letih se je v rodni kraj vrnilo deblo murve, ki je kljub razdejanju stalo sredi bojišča prve svetovne vojne. Madžarski vojaki so ga preimenovali v »doberdobsko drevo«.
Na 13. strani
Kralji s kraljestvom toda brez krone
šepet ulice
Montecchi
/
18
koroška
Začetek
novega
obdobja
CELOVEC - Z ustanovno sejo novega deželnega zbora ter z izvolitvijo nove deželne vlade na čelu s socialdemokratom Petrom Kaiser-jem se je včeraj tudi uradno začelo novo politično obdobje na avstrijskem Koroškem. Z njim se obeta bolj naklonjena politika tudi do slovenske manjšine. Znak zato ni le preambula k vladni izjavi, ki nosi dvojezično geslo »Gemeinsam fur Karnten/Skupno za Koroško 2013 -2018«, temveč tudi dejstvo, da je Kaiser kot prvi deželni glavar v deželnem zboru spregovoril tudi v slovenščini.
Na 2. strani
RIM - Vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je sinoči predsednika republike Giorgia Napolitana obvestil, da mu ni uspelo dobiti zadostne podpore za sestavo vlade. A svojega poizvedovalnega mandata ni vrnil Napolitanu. Ta bo opravil nov krog posvetovanj s političnimi strankami, da bi preveril, ali ima Ber-sani še kako možnost ali pa bo moral mandat za sestavo vlade podeliti drugi osebnosti.
Napolitano bo nov krog posvetovanj začel že danes dopoldne. Če se bo izkazalo, da Bersani nima perspektiv, bi nalogo sestave vlade lahko poveril tudi tehničnemu mandatarju. Italijanski mediji mediji v tej zvezi najpogosteje omenjajo pravnika Stefana Rodotaja in sedanjega generalnega direktorja italijanske centralne banke Fabrizia Saccomannija.
Na 11. strani
občina zgonik - Zaskrbljenost
Proseška postaja: kaj bo brez carine?
Za obnovo šole v Špetru ni denarja
Na 3. strani
Porast prometa v tržaški prosti luki
Na 6. strani
V islamskih bankah ne poznajo obresti
Na 8. strani
Goriška letališka družba še ni »vzletela«
Na 12. strani
Šempetrska zdravnika stopila pred sodnika
Na 14. strani
MARINI GH
I CsOf^egl&M/ J
Nova kolekcija POMLAD/POLETJE
GANT
WOOLRiCh
JOHH H.K H a O-FHM.
Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066
pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču
ISAWAL NOVA GORICA
EDINI POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER VOZIL OPEL NA GORIŠKEM
8 LET BREZPLAČNE GARANCIJE SAWAL OB NAKUPU NOVEGA AVTOMOBILA OPEL
ENOSTAVEN NAKUP: POTREBNO DOKUMENTACIJO ZA REGISTRACIJO UREDIMO KAR PRI NAS.
SERVIS 4+ : ZA VOZILA OPEL STAREJŠA KOT 4 LETA DO -40% POPUSTA.
SAWAL NOVA GORICA
INDUSTRIJSKA CONA KROMBERK
UL. VINKA VODOPIVCA 16,5000 NOVA GORICA
WWW.SAWAL.SI - TEL. 003865 / 330 63 30
PRODAJA
NADOMESTNI DELI
DODATNA OPREMA
KLEPARSTVO
LIČARSTVO

9771124666007
2
Petek, 29. marca 2013
ALPE-JADRAN
/
koroška - Socialdemokrat Kaiser novi deželni glavar
Začetek novega obdobja z vladno
• •	-	■	v v« •
izjavo tudi v slovensam
CELOVEC - Z ustanovno sejo na predčasnih volitvah 3. marca letos izvoljenega novega deželnega zbora ter z izvolitvijo nove deželne vlade na čelu s socialdemokratom Petrom Kaiserjem se je včeraj dopoldne v deželni hiši v Celovcu tudi uradno začelo novo politično obdobje. Z njo se obeta bolj naklonjena politika tudi do slovenske manjšine. Znak zato ni le preambula k vladni izjavi, ki nosi dvojezično geslo »Gemeinsam für Kärnten/Skupno za Koroško 2013 - 2018«, temveč tudi dejstvo, da je Kaiser kot prvi deželni glavar v deželnem zboru spregovoril tudi v slovenščini! Kaiser, ki je bil na tajnih volitvah izvoljen za deželnega glavarja s 30 glasovi od 36 (zanj so glasovale vse stranke razen svobodnjakov), je v vladni izjavi še poudaril, da bo nova vlada poleg koroških prioritet dala poseben poudarek tudi regionalni in s tem sosedski politiki v prostoru Alpe-Jadran. »Naš vladni program do leta 2018 predvideva nadaljnjo izgraditev sodelovanja s Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino oz. Italijo,« je poudaril novi deželni glavar. Kot prva naloga pa novo vlado čaka rešitev dramatičnega finančnega stanja dežele z rekordno zadolžitvijo več kot treh milijard evrov.
Kot smo poročali, so se socialdemokrati (SPÖ), ljudska stranka (ÖVP) in Zeleni kot zmagovalci volitev dogovorili za vladno koalicijo treh strank, ki ima celo ustavno večino v deželnem parlamentu. Ob podpisu koalicijske pogodbe so predstavniki treh vladnih strank obljubili, da bodo deželo popeljali v novo, boljšo prihodnost ter da si bo nova vlada prizadevala za deželo doseči najboljše. Predvsem ji je treba vrniti ugled, ki so ga - začenši s prihodom Jörga Haiderja in nato z Dörflerjem - hudo okrnili desničarski populisti.
V včeraj izvoljeni novi deželni vladi bodo trije socialdemokrati (poleg Kaiserja še deželna svetnica Beate Prettner in nekdanja predsednica koroških socialdemokratov Gabriele Schaunig) ter po en član ljudske stranke (Wolfgang Waldner), Zelenih (Rolf Holub), teama Stronach (Gerhard Köfer) in svobodnjakov (Christian Ragger). Nova koalicija ima v novi sedemčlanski vladi s petimi sedeži trdno večino, v novem deželnem zboru pa celo dvotretjinsko (ustavno) večino. V 36-članskem deželnem parlamentu so socialdemokrati s 14 poslanci najmočnejša skupina, ostali dve vladni stranki, ÖVP in Zeleni, pa imata po pet poslanskih sedežev. Katastrofalno poraženi svobodnjaki imajo samo še šest poslancev (prej 17!), štiri poslance je dobil team Stro-nach, dva pa Haiderjevo Zavezništvo za prihodnost Avstrije.
Na včerajšnji ustanovni seji deželnega zbora so zaprisegli (tudi v slovenščini) kar trije pripadniki slovenske manjšine: Zalka Kuchling (Zeleni) in Lojze Dolinar (team Stronach - TS) bosta deželna poslanca, Ana Blatnik (socialdemokrati) pa bo zvezna svetnica oz. zastopnica dežele Koroške v zveznem svetu oz. drugem domu avstrijskega parlamenta. V zveznem svetu bo v novi mandatni dobi sedel tudi dosedanji deželni glavar Koroške Gerhard Dörfler, ki je včeraj na volitvah v zvezni svet dobil še eno krepko klofuto. Medtem ko je deželni zbor izvolil vse ostale kandidate za zvezni svet s 25 in več glasovi, je Dörfler prejel vsega osem glasov ... (il)
Novi deželni glavar Peter Kaiser
nadiške doline - V gozdu pri Podbonescu
V snegu odkrili jasne sledi rjavega medveda
ČEDAD - Rjavi medved se je pred nekaj dnevi pojavil v Beneški Sloveniji. 22. marca so gozdni čuvaji iz Čedada, skupaj s Štefanom Filacordo z videmske univerze v gozdu pri Podbonescu v Nadiških dolinah opazili v snegu sledi kosmatinca. Tam navadno medvedi prečkajo mejo na poti iz Slovenije v Karnijo in Kanalsko dolino. Zaradi snega je bilo mogoče slediti poti, ki jo je medved tokrat opravil.
Še posebno dobro razvidne so bile njegove stopinje blizu vasi Črni vrh. Odkritje, ki se ga raziskovalci veselijo, omogoča zbiranje dragocenih biometričnih podatkov, na osnovi katerih bodo določili spol, starost, težo in prehranjevalne navade zveri. Če bodo zbrane informacije dovolj izčrpne, bodo lahko določili tudi DNK živali. Predvidevajo, da gre za odraslega medveda. S tehničnimi in znanstvenimi meritvami bodo skušali ugotoviti, ali to območje medved, ki prihaja iz sosednje Slovenije, kjer živi spoštovanja vredno število kosmatincev, zgolj prečka ali si ga je izbral za bivanje. Rjavi medved je zaščiten. Dežela Furlanija Julijska krajina je skupaj z drugimi italijanskimi deželami sodelovala pri izvedbi Akcijskega načrta za ohranitev rjavega medveda v srednje-vzhodnih Alpah (PACOBACe). Gre za pravila, na katera se vsi sklicujejo, ko se pojavijo problemi v zvezi z varstvom v Italiji živečih medvedov. Specifični predpis, ki ga je odobrila naša Dežela, urejuje tudi odškodnine za škodo, ki jo povzroča medved in prispevke za preventivno zaščito pred njim. (Arc/Mch)
Novi minister za infrastrukturo znan danes
LJUBLJANA - V Državljanski listi (DL) so izbrali novega kandidata za ministra za infrastrukturo in prostor, potem ko je po vsega petih dneh zaradi dvomov glede nepremičnine na njegovem zemljišču v Seči odstopil Igor Maher. Stranka bo z imenom najprej seznanila predsednico vlade Alenko Bratušek, javnosti pa bodo ime sporočili danes, so potrdili v DL. Po prvotnih napovedih naj bi DL ime kandidata predstavila že včeraj. V medijih se je v minulih dneh neuradno pojavilo več možnih imen za novega ministra, med njimi direktor slovenske podružnice Rail Cargo Austria Ivan Novak, predsednik odbora DL za infrastrukturo Fidel Krupic, solastnik družbe Genera Urban Jan in arhitekt Mitja Pavliha, sicer brat bolj znanega Marka Pavlihe.
Virant, Židan in Erjavec podpredsedniki vlade
LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji za podpredsednike vlade imenovala ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana ter ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta. Tamara Vonta, Gašpar Gašpar Mišič, Dušan Kričej, Dušan Kumer in Jernej Pavlič bodo državni sekretarji v kabinetu predsednika vlade.
V preiskavah gospodarskega kriminala pridržali 7 oseb
LJUBLJANA - Kriminalisti so v včerajšnjih hišnih preiskavah zaradi suma zlorabe položaja pri vodenju enega od ljubljanskih podjetij sedmim osebam odvzeli prostost, sicer pa storitve omenjenega kaznivega dejanja utemeljeno sumijo devet oseb. Šlo naj bi za Telekom Slovenije, z zlorabo položaja naj bi nastalo vsaj za 25 milijonov evrov škode.
Iz Generalne policijske uprave so sporočili, da so hišne preiskave potekale na območjih policijskih uprav Ljubljana, Koper, Celje in Kranj, preiskovali pa so sume kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Za obe kaznivi dejanji je predpisana kazen zapora do osem let.
glasbeni spleti - Glasbena matica ob 200-letnici Verdijevega rojstva
Hommage a Verdi
Dve pevki in dva pevca ob spremljavi pianistke na koncu poželi dolg in navdušen aplavz občinstva
TRST - Kljub hudim finančnim težavam, s katerimi se spopadajo vse naše kulturne ustanove, je Glasbena matica želela ohraniti tradicijo, s katero dopolnjuje svojo pedagoško dejavnost. O pravi koncertni sezoni ni govora, Glasbeni spleti pa so vsekakor znak optimizma in prepričanja v vrednote, ki nam lahko razsvetlijo tudi najbolj črne dneve. Tudi vreme ni bilo naklonjeno prvemu koncertu, ki je bil napovedan za ponedeljek, odjuga pa je omogočila dogodek z dvodnevno zamudo. V cerkvi sv.Silvestra se je zbrala ne ravno številna skupina poslušalcev koncerta, s katerim so obeležili 200-letnico rojstva enega največjih in najbolj priljubljenih opernih skladateljev. Hommage a Verdi je bil naslov večera, ki ga je oblikovala četverica pevcev ob spremljavi Tamare Ražem Locatelli. Pianistka, ki je že več let zelo uspešna in cenjena pedagoginja na šoli GM in na sežanski GŠ, je ob svojem možu, baritonistu Damjanu Locatelliju, spremljala še tri njegove kolege, člane opernega zbora gledališča Verdi. Izbira arij in duetov iz neizčrpne zakladnice italijanskega mojstra je res težka, kajti v sedemindvajsetih operah je Verdi znal ovrednotiti prav vse glasove z bogato stilno paleto od arij, ki mejijo na koloraturo, do izredno izpovednih in ekspresivnih odlomkov, ki postanejo v operni pripovedi osrčje zgodbe, znajo pa ganiti tudi v koncertni obliki.
Začela je sopranistka Miriam Spano z Oscarjevo arijo iz Plesa v maskah, to je redek primer vloge »en travesti«, v katerem sopranistka interpretira mladega paža. Pevka ima dokaj prožen glas, nima pa posebno izpiljenega sloga, zato včasih prezre stroga pravila belcanta, obenem pa dokazuje sproščen pristop.
Lepa barva odlikuje tenorista Francesca Corteseja, tudi jakost zvoka ima solistično razsežnost, kot je dokazal v ariji iz Corsara. Če bi pevec svojo interpretacijo obogatil s še bolj tankočutno dinamiko, bi si zaslužil brezpogojno pohvalo. Bogate harmonske zvoke ima tudi glas mezzoso-
pranistke Silvie Bonesso, ki se je najprej spoprijela s temačno arijo Ulrike iz Plesa v maskah. Čeprav prehodi iz najnižjih do višjih leg niso povsem homogeni, je njena interpretacija pokazala dober občutek za dra-maturgijo.
Mnogi menijo, da je Verdi najlepše arije podaril baritonistom. Arija umirajočega Rodriga iz Don Carlosa potrjuje to mnenje in Damjan Loca-telli nam jo je zapel z razkošnostjo polnega in žametnega glasu, ki je v zadnjih letih dozorel v homogen lok, brez težav tako v nižjih kot v višjih legah.
Miriam Spano je nato podala znameniti bolero iz opere Les Vespres siciliennes, dokaj zahteven v skokih na najvišje note in neštetih okraskih, ki jih je Verdi posejal v arijo Helene.
Duet med Azuceno in Manricom iz Trubadurja sta z občutkom podala Silvia Bonesso in Francesco Cortese, nato je Damijan Locatelli oblikoval občuteno Renatovo tožbo iz Plesa v Maskah, tudi v tem primeru z vokalnim bogastvom, ki bi ga lahko s pridom razdajal v solistični karieri.
Tenorist je zapustil lep vtis v Alfredovi ariji Dei miei bollenti spi-riti iz Traviate, Bonessova pa je potrdila svoje sočutje do trpečih likov z dobro interpretacijo Azucenine arije Condotta ell'era in ceppi iz Trubadurja.
Najdaljši je bil pretresljivi in ganljivi duet iz Traviate med Gior-giom Germontom in Violetto. Locatelli ga je že večkrat zelo dobro interpretiral, Spanova pa ni bila najbolj prepričljiva v vlogi Violette, čeprav je tudi tu pokazala dokaj samozavesten nastop. Le vrhunske pevke znajo brez problemov prehajati iz različnih razpoloženj in v tem duetu je Violetta zdaj ponosna, zdaj obupana in roteča, vse to pa mora pevka oblikovati s stilno neoporečnostjo, brez vsakršne veristične skušnjave.
Tamara Ražem Locatelli je vse pevce spremljala z muzikalnostjo in pozornostjo, ki sledita tako pevcu kot značilnostim partiture. Tudi neiz-
Pianistka Tamara Ražem (levo) in štirje vokalisti
kroma
bežni nesporazumi so se brž izravnali in niso prekinili pripovednega toka, ki nas je vodil skozi čudovit mozaik nesmrtnih umetnin.
Kvartet se je združil v poslednji točki, sloviti napitnici iz Traviate, v kateri sta tenorist in sopranistka odstopila po kitico svojima kolegoma: res prazničen zaključek, ki ga je občinstvo nagradilo z dolgimi in navdušenimi aplavzi.
Katja Kralj
il
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 28. marca 2013
3
špeter - Razpisa za obnovo dvojezične šole še ne bo
Zupan trdi, da za izvedbo del ni dovolj denarja
ŠPETER - Občina Špeter ne more objaviti razpisa, na katerem bi izbrala izvajalca gradbenih del, ki so potrebna za obnovo oziroma prilagoditev protipotresnim normam starega sedeža dvojezične šole, ker nima na razpolago dovolj denarja, da bi nato plačala podjetje, ki bi dela izvedlo. Skupna vrednost predvidenih stroškov znaša namreč skoraj dva milijona evrov, ki so jih prispevali Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda, Dežela Furlanija Julijska krajina in Medministrski odbor za gospodarski načrtovanje. Za gradbena dela, ki bi morala biti predmet razpisa, pa naj bi potrošili 1.578.000 evrov.
Tudi če bi bila sredstva, ki jih je za obnovo prispevala država oziroma medministrski odbor CIPE, res uporabna, ker naj nanje, kot je povedal deželni odbornik De Anna med zadnjo sejo paritetnega odbora, ne bi vplival zakon o stabilnosti (zaradi istega razloga bi mogoče bila lahko na razpolago tudi tista, ki jih je prispevala Dežela), to ne bi bilo dovolj. Zaradi zakona o stabilnosti je namreč gotovo zamrznjenih 300 tisoč evrov, ki jih je za obnovo zgradbe v Ažlinski ulici, prispevala gorska skupnost. Prav tako so zamrznjena sredstva za prilagoditvena dela na italijanski nižji srednji šoli, ki so potrebna, da bi lahko ta gostila dijake dvojezične šole.
To je na seji občinskega sveta v sredo v Špetru povedal župan Tiziano Manzini, ki je še dodal, da je občinski odbor 20. marca poslal pismo deželnemu funkcionarju, ki je pristojen za deželni finančni urad (Ufficio per i servizi finanziari), da bi izvedeli, katere so možne rešitve, da bi lahko čim prej objavili razpis. Odgovora pa doslej še niso prejeli. Opozicijski svetnik Fabrizio Dorbolo, ki je tudi član posebne občinske komisije, ki so jo ustanovili, potem ko se je pred tremi leti špetrska dvojezična šola nenadoma znašla v velikih prostorskih težavah, pa je povedal, da bodo vprašanje dvojezične šole kmalu obravnavali tudi v parla-
Kako dolgo bo morala dvojezičnan šola v Špetru še čakati na obnovo?
arhiv
mentu v Rimu. Sam je namreč posredoval vso potrebno dokumentacijo poslancu stranke Svoboda, ekologija, levica Gennaru Miglioreju, ta pa jo je že izročil predsednici poslanske zbornice Lauri Boldrini. Poudaril je tudi, da bi bila po njegovem potrebna skupna akcija desne in leve sredine, da bi na najvišji ravni izvedli potreben pritisk, da bi čim prej prišlo do ustrezne rešitve.
Križev pot otrok, dijakov, njihovih staršev in učnega ter neučnega osebja špetrske dvojezične šole pa se medtem nadaljuje. Šola že tri leta deluje v zasilnih prostorih v različnih poslopjih, že zdaj pa se postavlja vprašanje, kje se bodo didaktične dejavnosti odvijale v naslednjem šolskem letu, ko naj nekateri izmed teh prostorov ne bi bili več na razpolago oziroma ko bo šola zaradi porasta števila vpisanih potrebovala dodatne prostore. (NM)
Z nami ugodnost preseneča
Vesela Velika noč
DO 3. APRILA 2013
Jagenjček
cel/polovica cena za kg
Izbran telečji zavitek
Kava Intermezzo SEGAFRED0
2 paketa po 250 g
Protesti vstajnikov se jutri selijo na Primorsko
LJUBLJANA - Aktivisti gibanja Vseslovenska ljudska vstaja so po akciji v Ljubljani prejšnji teden zagnali t. i. vstajniški avtobus pravice, s katerim se bodo že jutri odpravili na Primorsko, kjer bodo opozorili, da niso pozabili na za državo pomembna podjetja in številna nerešena vprašanja glede njihovega razvoja in prihodnosti, so sporočili iz gibanja. Akcijo bodo začeli na piranskem pomolu, od koder se bodo vkrcali na ladjo in v Piranskem zalivu opozorili, »da nismo pozabili, da so nam sedanji politiki pred referendumom o arbitražnem sporazumu obljubili, da bo Slovenija ohranila dostop do mednarodnih voda«. Sledilo bo izkrcanje v Kopru, kjer bodo na Titovem trgu prebrali zahteve glede problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Nato se bodo protestniki preselili pred upravno stavo Luke Koper, kjer bodo zahtevali strokovno in odgovorno vodenje luke. Zadnja postaja vstajnikov pred povratkom v Ljubljano bo popoldne Kobilarna Lipica, pred katero bodo prebrali zahteve po zaščiti lipicancev kot nacionalnega ponosa ter naravne in kulturne dediščine Slovenije. Akcijo oziroma njeno sporočilo podpirajo tudi Društvo slovenskih pisateljev, Civilna iniciativa SRP, Koordinacijski odbor kulture Slovenije in društvo Gibanje TRS, katerih člani se bodo akcije tudi udeležili, napovedujejo v gibanju.
S sobotno akcijo člani Vseslovenske ljudske vstaje sicer širši in lokalnim javnostim sporočajo, da bodo vršili nenehen pritisk na sedanje politike, da se končno začnejo obnašati odgovorno do svojih državljanov.
www.famila.it
339
'6.78 €/ kg jjj^p
•	GORICA - Ulica Terza Armata
•	MANZAN (UD) - Ulica San Giovanni, 80
•	MILJE (TS) - Ulica Farnei 40/b, Rabojez
•	TRICESIMO (UD) - Ulica Roma 72
•	TRST - Ulica Valmaura 4
1 2 Petek, 29. 
marca 2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
občina trst - Novi odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus o svojem delu
Prioritete: železarna, staro
t g	tvv •	I	-
pnstanisce in nezaposlenost
Polemika o uplinjevalniku je »vihar v kozarcu vode« - Trst potrebuje tuj kapital
Škedenjska železarna, staro pristanišče in nezaposlenost, zlasti mladih, bodo prioritete dela novega odbornika za gospodarski razvoj Občine Trst Edija Krausa. Krausa, ki se je včeraj popoldne po vrnitvi s službenega potovanja na Kitajskem sestal z županom Robertom Cosolinijem, smo zaprosili, da pojasni svoje stališče o uplinjevalniku, ki je v Trstu dvignilo precej prahu, govor pa je bil tudi o kritičnih točkah tržaškega gospodarstva in pogledih novega odbornika na to, kar je potrebno za ponoven gospodarski zagon.
Odbornik Kraus, ste še odbornik?
Da, sem še odbornik.
Kaj sta si povedala z županom Cosolinijem?
Z županom sva prediskutirala to, kar se je v tem tednu govorilo glede te moje izjave. Kot je župan rekel od vsega začetka, je bil to vihar v kozarcu vode in mislim, da je pri tem tudi ostalo.
Ste pričakovali tak buren odziv na izjave o uplinjevalniku?
Ne, nisem, ker sem uplinjevalnik predstavil kot podjetniški model možnosti ustvarjanja novih delovnih mest v določeni proizvodni verigi. To je bil moj namen, zato pa sem tudi že v samem članku rekel in točno pojasnil, da je velika večina ljudi proti uplinjevalniku. To seveda tudi drži in to je realnost in že sam odbornik ne more iti proti občinski upravi, Deželi, Pokrajini, občinam, proti vsem tistim, ki so bili proti uplinjevalniku. Tako da se je nekje izkoristilo to mojo nerodno izjavo, zato da se dvigne določen prah, ki je po mojem mnenju popolnoma brez potrebe.
Očitali so vam nepoznavanje problematike, ampak vi ste v intervjuju dejali, da je treba govoriti na podlagi boljšega poznavanja stvari in razmišljati širše. Kako razmišljati širše?
Lahko pustimo izraz »uplinjevalnik«, zato da ne bi ponovno prišlo do nepotrebnih nesporazumov. Jaz sem v svojem širšem razmišljanju, ki sem ga razvil, dejal, da če hočemo ustvariti nova delovna mesta v industrijskem sektorju, zato da potem zraven lahko zaživi še t.i. terciarni sektor, se pravi vse razne storitve itd., moramo najprej zagotoviti možnost, da pride do investicij. Zakaj bi se nekdo odločal, da bi investiral v enem določenem okolju, državi, mestu itd.? Odloča se samo, če ima določene ugodnosti in prednosti. Prednost je lahko nizka cena delovne sile, je lahko zelo zelo nizka obdavčitev, zelo nizka cena gradbenih površin in še bi lahko naštevali. Med temi je lahko velika prednost nizka cena energije. Francoska industrija je npr. danes konkurenčna, zahvaljujoč se energiji, ki jo pridobiva iz nukleark, ki proizvajajo električno energijo po nižji ceni.
Ko smo že pri industriji: v članku sem razumel, kot da je to tisti sektor, ki potegne vse ostalo.
V vsaki zdravi ekonomiji moramo imeti krite vse sektorje. Težko si predstavljamo, da bomo v nekem določenem okolju živeli samo od turizma, razen če nismo v krajih, ki so sa-
Edi Kraus: Če hočemo ustvariti nova delovna mesta v industrijskem sektorju, moramo najprej zagotoviti možnost, da pride do investicij
kroma
mo vezani na turizem in kjer je turistična sezona 365 dni na leto, ampak tudi tam je po navadi zraven še del industrije. Ravno tako ne moremo delati samo s terciarnim sektorjem, ker je tudi premalo. Dobiti moramo določeno ravnotežje, kjer industrija gotovo igra svojo pomembno vlogo. Kadar govorimo o industriji, govorimo o industriji, ki gre od ladjedelništva do mehanike, finomehanike, elektronike itd.
Ko smo že pri tem: lahko rečemo z grdo besedo, da je tržaška industrija na psu. Nekatere tudi pomembne realnosti ne obstajajo več, zdaj kaže, da bije plat zvona tudi škedenjski železarni. Kakšne vrste industrijo mislite za Trst?
Težko bi odgovoril na to vprašanje. Kot sem rekel v začetku, bi morali ustvariti pogoje, da lahko pride tuj kapital - v Trstu kapitala za industrijo ni - da tuj kapital dobi svoj interes v tem, da pride proizvajat v Trst. Morda je velika prednost, ki jo ima Trst, lahko industrija, ki ima potrebo bližine morja, se pravi bližine nakladalnih ramp, ki so na samem morju, ki gredo proti ladji. Podobno, recimo, kot je že Wartsila, ki svoje motorje prevaža na bankino in potem naprej. Morda bi bil to lahko model in prednost, ki je naravna in že obstaja.
Konkretno, na primer na območju železarne: če se misli obrat demontirati in ostane prazen prostor, kaj bi lahko dali tja?
Tja bi lahko gotovo dali vse pristaniške in logistične dejavnosti, ker je na samem morju, ampak ostanemo vedno v neindustrijskem sklopu, ali pa bolj specifično logistične dejavnosti, ki ne spadajo samo v čisto navaden pretovor in odhod iz pristanišča, ampak bi lahko potem imeli posebno skladiščenje in lahko določeno parcialno odpošiljanje večjih količin, ki prihajajo, na razne manjše de-stinacije po Evropi.
Morajo biti pristaniške dejavnosti po vašem mnenju koncentrirane samo v novem pristanišču? V Trstu imamo staro pristanišče, ki je dejansko zapuščeno: kaj narediti? Investirati v pristaniške dejavnosti tudi na tistem območju ali preseliti vse v novo pristanišče?
Jaz teh podatkov nimam, ker jih tudi ne morem imeti in jih ne poznam. Ampak mislim, da je v novem pristanišču danes kot danes dovolj in-
frastruktur za promet, ki ga tržaško pristanišče ima. Če bi z večanjem prometa kazalo, da so potrebne nove investicije, potem bi bilo potrebno razširiti pristanišče tudi na večje območje, ampak danes mislim, da je to čisto dovolj, vsaj po tem, kar se bere v časopisih, tudi sindikati so pred časom rekli, da je vedno manj dela.
Kaj torej narediti na območju starega pristanišča?
Prepričan sem, da se mora staro pristanišče popolnoma odpreti mestu, postati mora del tega mesta in atraktivna točka za investitorje, ki bi bila povezana s samim mestom. Težko bi povedal, kaj bi bilo primerno za investicijo v takem prostoru, ampak obstajajo specializirana svetovna podjetja, ki v bistvu lahko naredijo določeno ekspertizo, opravijo izračun investicije na podlagi tudi določenih marketinških raziskav in se potem vidi, katere aktivnosti bi lahko bile tiste, ki bi dovolile, da se določena investicija v določene segmente potem finančno povrne. Mislim, da so mimo časi, ko bi računali na kake državne subvencije itd..
Bi v starem pristanišču zaživele samo gospodarske dejavnosti ali tudi stanovanjski objekti?
Težko je odgovoriti na to vprašanje. Verjetno nekaj mešanega, turističnega, verjetno povezanega z delnim pomorskim prometom, z marino, ampak o teh stvareh mora nekdo narediti določeno marketinško raziskavo, razumeti, kateri bi lahko bili atraktivni poli, ki bi bili pomembni za uporabnike v določenem obsegu Trsta - in tukaj govorimo seveda o Sloveniji, Avstriji, o južnem delu Nemčije, Bavarski: to bi moral verjetno biti ta atraktivni pol za investicijo take vrste.
Govorili ste tudi o potrebi po opuščanju velikih projektov, kot je peti evropski koridor. Ampak za gospodarski razvoj Trsta so potrebne tudi dobre železniške in cestne povezave ...
Jaz mislim, da projekta petega koridorja ne gre opustiti samo zato, da se ga opusti. Mi imamo že določene infrastrukture, ki obstajajo, ki jih je treba posodobiti, ker je dosti lažje, zato ker že obstajajo, ni nobenih vplivov na okolje, lahko se uredijo z manjšim financiranjem. Ob povečanju prometa pa se potem lahko razmišlja o večjih investicijah, tako da se
potem korak za korakom ustvarjajo novi pogoji za nove ekonomske tokove.
V intervjuju ste govorili tudi o krizi malih podjetij. Imamo tudi trgovski sektor, predvsem male trgovine po mestu. Prav opazno je, da jih je vedno manj in namesto njih dobiš banke ali igralnice.
Banke ne več, ker tudi te zapirajo. Zdaj so res igralnice, ampak so nekatere že odprle in tudi zaprle, tako kot so nekateri Kitajci, ki so prevzeli določene trgovine, slednje odprli in tudi že zaprli. Se pravi, problem trgovin ni v ponudbi, ampak spet v možnosti ljudi, da trosijo svoj denar. Potrošnja je danes manjša, ker je zrasla brezposelnost, zato ker je brezposelnost predvsem med mladimi, ki so tisti, ki trošijo, zelo visoka, se pravi, da trgovski sektor ne uspe več živeti tako, kot je živel. Dodatna spe-cifika Trsta je, da je bil do še pred dobrimi 25 leti glede trgovin dimenzio-niran za nabave za skoraj vso Jugoslavijo. Malo je mest v Italiji, kjer so trgovine tako razširjene kot v Trstu in to je bilo prav zaradi tega, ker smo v starih časih imeli te kupce in teh tudi ni več in se je zato ta zadeva že poprej precej redimenzionirala. Tako da danes, ko se človek sprehaja po mestu, vidi, da je precej lokalov zaprtih.
Ali bi bili potrebni dodatni specifični ukrepi za ta sektor, ali prihajamo na tisto raven, ki jo dejansko potrebujemo?
Tržišče samo ustvarja potrebe, se pravi, če je kupna moč in potrošnja manjša, je jasno, da se prilagodi. Še dodatno so se razširili veliki trgovski centri v sami okolici Trsta: danes moramo govoriti glede velike distribucije v okolici Trsta vključujoč to, kar je v Sloveniji, ker je Koper na dometu, da ne govorimo o Sežani, čeprav se je po drugi strani tudi odprla trgovina za slovenske kupce, ki prihajajo v Trst. Mislim, da je velik problem zapiranje teh trgovin in poleg trgovin tudi nekaterih malih obrtniških dejavnosti, ki so tako majhne enote, da ko zaprejo, nimajo nobenega medijskega učinka, ampak po navadi imamo tisto klasično figuro malega podjetni-ka-gospodarja, verjetno njegove žene, potem zraven še kake prodajalke, tako so dva, trije, štirje ljudje, ki so naenkrat ob službo. Morda lastniki gredo v pokoj, ampak njihovi zaposleni ostanejo na cesti in ker je teh primerov več, se potem te stvari množijo, zato so tudi tukaj gotovo pomembne številke.
Za konec, če se povrnemo k srečanju z županom: ne vem, če ste govorili poldrugo uro samo o upli-njevalniku, verjetno ste mu orisali svojo strategijo dela. Vprašal bi vas, da naštejete tri prioritete svoje dejavnosti.
Prioriteta številka ena, kateri bo treba slediti zelo od blizu, je gotovo problem železarne, kjer je zaposlenih petsto ljudi, katerim je treba dodati še zunanje sodelavce. Druga prioriteta je staro pristanišče oz. pretvorba le-te-ga v nekaj novega, nad vsem tem pa je problem nezaposlenosti, ki raste in predvsem nezaposlenosti med mladimi.
Ivan Žerjal
trst
Občina za družine v stiski
Tržaški občinski odbor se je odločil za zvišanje mesečnih zneskov za pomoč družinam v hudih socialnih stiskah. Na ta način skuša v tem zelo težkem kriznem obdobju še dodatno pomagati družinam v stiski.
Pomoči bodo lahko deležne družine, katerih dohodki indeksa Isee ne presegajo 8.189,40 evra (kot je to določila deželna uprava za leto 2013). Med pogoji je omenjeno najmanj dveletno stalno bivanje v deželi. Koristniki bodo lahko prejeli pomoč za obdobje šestih mesecih, možno pa jo bo podaljšati še za nadaljnjih šest mesecev.
Višina zneska je odvisna od števila družinskih članov in še nekaterih drugih parametrov. Tržaška občina je ponudila primer: kdor ima vrednost Isee 0, bo prejel posamični prispevek v višini 480 evrov.
Srečanje z upravitelji mobilne telefonije
Tržaški upravitelji so se srečali s predstavniki upraviteljev mobilne telefonije (H3G), Telecom, Vodafone, Wind). Med sestankom so obravnavali vprašanje namestitve anten mobilne telefonije na občinskem ozemlju. Odbornik za okolje Umberto Laureni je poudaril, da je občina pozorna na zaščito občanov pred elektromagnetnim sevanjem struktur mobilne telefonije, obenem pa je nakazal pripravljenost na obogatitev sodelovanja z upravitelji telefonije in deželno agencijo za zaščito okolja za rešitev odprtih vprašanj, povezanih s tehnološkim napredkom tovrstnih struktur.
Volitve
Igor Gabrovec (SSk) ' na srečanju v Saležu
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki 21. in 22. aprila ponovno kandidira za mesto v deželni skupščini, se je predsinoči v prostorih kmečkega turizma Škerlj v Saležu srečal s skupino podpornikov, s katerimi je tvorno sodeloval v iztekajočem se mandatu. Priložnost je bila, da se je deželni svetnik Gabrovec še najprej vsem zahvalil za pomoč in bližino, ki sta bili zanj ključnega pomena v vsakodnevnem delu na relaciji med deželno palačo in našimi ljudmi. V svojem politično-upravnem obračunu je Gabrovec posebej izpostavil dosežene rezultate in nanizal odprta vprašanja, za katera si bo v primeru izvolitve še naprej prizadeval do dokončne rešitve. Vprašanja razvoja teritorija in podeželja, narodno-jezikovne pravice, skrb za izobraževanje, šolstvo in mlade, socialno skrbstvo, poenostavitev birokratskih klešč in ponovni zagon gospodarstva bodo še v središču njegove pozornosti, kar velja tudi za prizadevanje za omejitev stroškov deželnega aparata, vključno seveda z izvoljenimi politiki. Volilna kampanja kandidata SSk Gabrovca se bo po sinočnjem uvodnem večeru nadaljevala po velikonočnih praznikih. Odvijala se bo v slogu, ki je zaznamoval njegovo prvo petletje na Deželi, se pravi v neposrednem stiku z ljudmi in v konkretnem soočanju s problemi teritorija.
/
SVET
Petek, 29. marca 2013
5
zgoniška občina - Na kocki več desetin delovnih mest
Proseška postaja: napovedani odhod carine skrbi operaterje
»Kje dela tvoj očka?« je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja učiteljica na proseški šoli vprašala prvošolčka Alberta. »Pr' b'kh!« je naivno, po domače odgovoril malček. Učiteljica je morala še kar pomisliti, preden ji je postalo jasno, da je tisti »pri bikih« dejansko pomenil delo na Pro-seški postaji. Takrat je bilo tam zaposlenih mnogo Prosečanov. Živina - biki in krave, pa tudi konji in drobnica -je prihajala iz držav evropskega Vzhoda z vlaki na postajo; treba jo je bilo namestiti iz vagonov v velike hleve, jo nakrmiti, ji postlati. Proseška postaja je takrat predstavljala vhodna vrata za tovrstno trgovanje med Vzhodom in Italijo. Poslovanje je uspevalo, nudilo je zaposlitev več sto ljudem. Špediterska podjetja so cvetela, tovornjaki so od-
Karla Verša
kroma
važali živino, »zgodovinski« hotel Rio-lino je bil polno zaseden.
Že nekaj let ni več tako.
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 je začelo poslovno življenje na Proseški postaji počasi odmirati. Od štirih špediterskih podjetij, ki so trgovala pretežno z živino, je obstalo le eno: F.lli Prioglio. Podjetje Ital-sempione je zaprlo, prav tako podjetje Ruffoni. Podjetje Tomaso Prioglio je šlo v stečaj. V zlatih časih so ta podjetja zaposlovala kakih 200 ljudi. Tam, kjer je nekoč med ropotanjem vlakov, muka-njem in beketanjem vrelo trgovanje, ostajajo sedaj le prazni hlevi, razpadajoče strukture, zapuščeni prostori. Tudi hotel Riolino je pred leti zaprl vrata. Tračnice, nekdanjo pogonsko silo Pro-seške postaje, vse bolj prekriva trava ...
Čeprav so zlati časi minili, pa ostaja Proseška postaja gospodarsko še vedno zanimiva. Sedaj delujeta tu dve špediterski hiši. Ob že omenjeni F.lli Pri-oglio še podjetje Interland. Obdržalo se je, ker se je znalo prilagoditi trgu. Ob
špediterskem poslovanju ponuja še druge usluge, predvsem logistiko in skladišča ter parkirišče za tovornjake. S tem si je znalo pridobiti kliente, večinoma iz Srbije, Turčije in Rusije. Kljub splošni gospodarski krizi je zadnja leta celo povečalo svoj delokrog. »Tedensko "obravnavamo" od 300 do 400 tovornjakov. Uvažajo in izvažajo vsakovrstno blago in predmete. Vse, kar gre v promet, vse kar trg zahteva,« je povedala vodja oddelka za osebje Karla Verša, Prosečan-ka. Interland zaposluje 37 ljudi, mnogo je Slovencev, iz bližnjih vasi, mnogo je mladih. Podjetje je veliko investiralo za posodobitev in povečanje prostorov, za okrepitev svoje ponudbe, svojih uslug. Drugače bi ne moglo biti konkurenčno.
Kljub tolikšnemu trudu (in poslovnim uspehom, ki ga je trud obrodil) pa je prihodnost podjetja Interland (in tudi F.lli Prioglio) spet postavljena pod veliki vprašaj, imenovan - carina.
Obe podjetji sta obstali in se gospodarsko obnesli, ker je carina obdržala na Proseški postaji svojo postojanko. Omogočila je opravljanje vseh carinskih obveznosti, zato je bila Proseška postaja za špediterje zanimiva. Sedaj pa kaže, da naj bi imela tamkajšnja carinska izpostava dneve štete. V drugi polovici aprila naj bi jo zaprli. Vzrok tiči - kot v mnogih primerih - v denarju.
Proseška postaja je imela od vedno »svojo« carino. Delovala je, ko je posel na železnici cvetel. Carina je bila tako tesno povezana z železnico, da je bil njen sedež v prostorih, ki so bili (in so še) last italijanskih železnic. Nameščena je bila brezplačno, za uporabo prostorov ni plačala najemnine.
Pred nekaj leti se je vsa zadeva zavrtela. Italijanske železnice so novi me-nedžerji razkosali na številna hčerinska podjetja. Tako je nastalo tudi podjetje Ferrovie dello stato - Logistica, ki je v bistvu prevzelo vse nepremičnine italijanskih železnic; postalo je nekakšna nepremičninska agencija.
Ko je ugotovilo, da carina na Pro-seški postaji zaseda poslopje last italijanskih železnic brezplačno, je sporočilo vodstvu carine, da bo moralo odslej za uporabo prostorov plačati najemnino, ali pa se izseliti iz stavbe. Določila je tudi višino najemnine: 40 tisoč evrov letno, kar za tisto na pol zapuščeno območje ni malo.
Carina je že dala vedeti, da nima denarja za tako visoko najemnino, zato bo morala izpostavo zapustiti. Cariniki se bodo vrnili na Fernetiče, Pro-seška postaja bo ostala brez carine, kar bi znalo zamajati delovanje obeh tam delujočih podjetij in posledično tudi močno oklestiti delovna mesta. Usluž-
Desno prihod na Proseško postajo; spodaj sedež carine, ki ga nameravajo zapreti
kroma
benci obeh podjetij (F.lli Prioglio zaposluje kakih 30 ljudi) so, razumljivo, zelo zelo zaskrbljeni, ker ne vedo, kakšen bo njihov jutri
Tak razplet bi bil res ekonomsko nerazumljiv. Proseška postaja se namreč nahaja na pomembnem gospodarskem vozlišču, kot že leta vztrajno ponavlja zgoniški župan Mirko Sardoč. Nameščena je med mednarodno železniško progo in hitro cesto, kar omogoča hitro intermodalno prometno povezovanje. Zato bi morali njeno lego izkoristiti, ne pa hromiti delovanje tistih, ki tam že poslujejo.
Proseška postaja ima še en velik adut. Pred nekaj tedni je tržaška pristaniška oblast kupila območje nekdanjega podjetja Tomaso Prioglio. Predsednica Marina Monassi je prišla na zgo-niško županstvo, da bi županu Sardoču predstavila možnosti, ki jih ponuja »vstop« pristanišča na Proseško postajo. Pristanišče naj bi tam uredilo celo vrsto spremnih dejavnosti, od logistike do drugih. Omenjena je bila možnost prenosa prostocarinskega režima iz Starega pristanišča. Ko bi bila tudi Pro-seška postaja deležna te ugodnosti, bi
postala spet gospodarsko zelo zanimiva in bi gotovo privabila nove operaterje, nova podjetja. Seveda, časi, ko so Albertov oče in drugi Prosečani delali tam z živino, se ne bodo vrnili. Razvoj bo dobil drug obraz, druge dimenzije.
Pred tem pa bo treba paziti, da ne bi odhod carine uničil to, kar je bilo v zadnjem desetletju z velikim trudom zgrajeno in doseženo.
Marjan Kemperle
Zapuščeni prostori podjetja, ki je šlo v stečaj
kroma
preiskava - Aretirali tudi moškega iz Trsta
S kloniranimi karticami kupovali čevlje in torbice
Tolpa, ki jo je vodil (domnevni) skesanec iz vrst organiziranega kriminala, je s kloniranimi karticami kupovala luksuzne obleke, obutev, torbice in denarnice v vsej severni Italiji. Naposled jo je razkrinkala milanska prometna policija, ki je priprla šest ljudi - v sodelovanju s tržaško prometno policijo tudi 30-letnega Alessandra Greca, rojenega v Anziu pri Rimu in bivajočega v Trstu ter Novi Gorici. Greco, ki živi v obeh obmejnih mestih, je bil po ocenah preiskovalcev del domnevno šestčlanske kriminalne skupine s sedežem v Milanu. V preiskavi z nazivom »Express America« so ugotovili, da je šesterico italijanskih državljanov vodil Mi-lančan, in sicer skesanec, ki naj bi po eni strani sodeloval z italijanskim sodstvom, po drugi pa vodil tolpo goljufov in dobičkonosne posle s kloniranimi karticami. On je ostalim petim članom združbe dobavljal kopije kreditnih kartic American Express, katerih lastniki so prebivalci ZDA. Dobavljal je tudi lažne osebne izkaznice. Greco in ostali pa so s karticami odhajali v trgovine (pretežno v Lombardiji, Piemontu in Liguriji, tudi na avtocestnih počivališčih) ter kupovali artikle znanih blagovnih znamk: čevlje hogan, denarnice bottega veneta, torbice ba-lenciaga ipd. Nezakonite nakupe so »zaokrožili« še s cigaretami in srečkami nagradne igre »gratta e vinci«. Blago so proti plačilu izročali svojemu šefu.
Boj proti čezmejnemu kriminalu
Policisti različnih oddelkov tržaške kvesture (pa tudi kriminalisti iz Padove) so v sredo zvečer izvajali kontrole v Barkovljah, pri Drevoredu Campi Elisi ter na obmejnem pasu pri Miljah. V Trstu so pregledali štiri lokale, v celoti pa 84 vozil in 149 ljudi (vključno s 14 osebami, ki so v hišnem priporu). Na meji so med drugim naleteli na vozilo s ponarejenim zavarovalniškim potrdilom. Obsežna akcija sodi v okviru boja proti čezmejnemu kriminalu.
Tatovi v bolnišnici na Katinari
V sredo ponoči so neznanci vstopili v zaprt bar katinarske bolnišnice. Iz dveh blagajn so odnesli skupnih tristo evrov. V zadnjem delu bara pa so tatovi zaman skušali odpreti sef. Zaposlena v baru je zjutraj poklicala policijo.
sodišče
Še drugi proces
o potapljačih
Na tržaškem sodišču se je začel še drugi proces o potapljaški tragediji v miramarskem morskem rezervatu, ki se je zgodila 25. julija 2010. Zaradi nesreče med usposabljanjem z aparati z zaprtim sistemom dihanja (rebreather) sta umrla Slovenca Žiga Dobrajc in Samo Alajbegovič. Obtoženci so štirje, prva dva pa sta bila v prvi stopnji že obsojena po skrajšanem postopku. Proizvajalca potapljaške opreme Nicolo Dondo in karabinjer-ja Marca Panica je sodnik za predhodne obravnave obsodil na leto pogojne kazni in plačilo 230.000 evrov odškodnine svojcem obeh žrtev. Odvetniki so vložili priziv.
Vzporedno je stekel proces po običajnem postopku, na katerem sta na zatožni klopi organizatorja tečaja ter inštruktorja iz podjetja N.U.E.T. Fa-bio Bozzato in Roberto Bendotti, oba iz Bergama, prav tako obtožena uboja iz malomarnosti. V sredo so se pred sodnikom Paolom Vascottom predstavile prve priče, med njimi kapitan Diego Tomat, ki je vodil preiskavo tržaške pristaniške kapitanije. Povedal je, kako je preiskava potekala, po poročanju Primorskih novic pa je med drugim izjavil, da je bila dokumentacija o vzdrževanju potapljaške opreme nepopolna. Potrdil je, da je šlo za usposabljanje pod vodstvom podjetja N.U.E.T., medtem ko obramba trdi, da je šlo za predstavitev opreme. Dva udeleženca usposabljanja sta dejala, da je bilo usposabljanje v primerjavi z drugimi tečaji manj poglobljeno. Sojenje se bo nadaljevalo aprila.
e
Petek, 29. marca 2013
TRST
/
nabrežina - Večer gibanja Svobodni Trst, ki se je rodilo sredi recesije
Kraševce zanima STO
Nabrežinska pivnica je bila v sredo zvečer pretesna
kroma
Zagradec, Pesek, Nabrežina. Gibanje Svobodni Trst, ki v letu 2013 zagovarja obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), vsak teden privabi na svoja srečanja po kraških vaseh ogromno ljudi. Privržencev in radovednežev je marsikdaj krepko nad sto, daleč več kot je recimo obiskovalcev na srečanjih s temi ali onimi kandidati na deželnih volitvah. Večeri potekajo v gostinskih lokalih, kjer se politika in propaganda dobro združita s pivom in sendviči. Razlogov za uspeh pa sploh ne gre iskati za pultom.
V sredo je bila nabrežinska pivnica Bunker nabito polna: več obiskovalcev je aktiviste poslušalo pokonci, nekateri so potrpežljivo čakali na hodniku. Gibanje Svobodni Trst, mentor katerega naj bi bil »stari maček« Paolo G. Parovel, se bori proti obstoju italijanskih oblasti v tržaški pokrajini. Zadeva je zapletena: pariška mirovna pogodba je leta 1947 uvedla pojem STO - mednarodne enklave, razdeljene v dve coni. Cono A so nadzorovale angloameriške vojaške sile, cono B jugoslovanska vojska. STO je dobilo prostocarinske cone in svoje sodstvo, pogoj za njegovo delovanje pa je bilo imenovanje tujega guvernerja, kar je bilo v pristojnosti OZN. Guvernerja niso nikoli imenovali. Leta 1954 je cona A prešla pod okrilje Italije, cona B pod Jugoslavijo. Tržaško gibanje opozarja, da je londonski memorandum državama prisodil začasno upravljanje obeh ozemelj, ne pa suverenosti. »Mirovna pogodba je še veljavna: če nismo v vojni z ZDA in ostalimi, nismo niti v Italiji,« je izjavil odgovorni za propagando Davide Tonchella, ki je v tržaškem narečju obravnaval diplomatska in pristaniška vprašanja. Navedel je, da je OZN po pariški po-
sindikati - Danes
Stavka
pristaniških
delavcev
Pristaniški delavci in člani zadrug, ki delujejo v tržaškem pristanišču, bodo jutri izvedli napovedano celodnevno stavko. V pristanišču se je stanje tudi zaradi gospodarske krize zelo poslabšalo, mnoga podjetja so v težavah, delovni pogoji so nevzdržni. Zato zahtevajo od Pristaniške oblasti več posluha, še predvsem pa spremembo pravilnika za delo v pristanišču.
Že leta 2011 so za pet dni domala ohromili pristanišče, toda od takrat, opozarjajo panožni sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uil-trasporti in Ugl Mare se stanje ni izboljšalo, prej obratno.
Delavci se bodo danes ob 9. uri zbrali pred sedežem Pristaniške oblasti (Lloydov stolp) in šli v sprevodu po Sv. Jakobu in centru mesta do Velikega trga, kjer bo ob 11.30 sestanek na prefekturi in zaključno zborovanje.
godbi sprejela resolucijo, proti kateri londonski memorandum nima moči. Sami osimski sporazumi pa na območju STO naj ne bi imeli veljave, češ da so v nasprotju z mirovno pogodbo.
Denis Berginc, ki se je opravičil, da govori italijansko, je potipal narodnostna čustva. Zatrdil je, da na tem ozemlju živi en sam narod, katerega trijezični pripadniki so bili 500 let del italijanske, slovenske in hrvaške kulture, »nato pa sta se Italija in Jugoslavija zmenili, da se moramo med sabo sovražiti«. Dejal je, da v gibanju ni »desničarjev, levičarjev, liga-šev in niti melonarjev, temveč smo navadni ljudje, ki so nekoliko bolj informirani«. Od Devina do Novigrada-Cittanove so bile tri kulture v eni, dokler jih niso posamezne države nasilno ločile, Slovenci pa so zaprti v getu.
Toda tudi občutek »izgubljenega bratstva med narodi« ni tista iskra, ki vsak teden privabi na tovrstne večere številne Kraševce. Andrej Rupel je navzočim razložil, da se je gibanje rodilo in razvilo z recesijo; omenil je gospodarski upad in negotovo prihodnost naših otrok. To je teren, na katerem vzklijejo najrazličnejše ideje in gibanja. Svobodni Trst napada politično-institucionalno garnituro in v najtemnejšem ekonomskem trenutku prikazuje, kako bi lahko mesto in njegovi prebivalci doživeli razcvet. Tonchella je govoril o neizkoriščenem potencialu pristanišča: »Dno je globoko 18 metrov, imamo prostocarinske cone in odlično lego. Morali bi gospodariti v Sredozemlju, a se to ne dogaja. Italija ne vlaga v Trst, ker so druga pristanišča z volilnega vidika zanimivejša.« Zagovorniki STO »ponujajo« Tržačanom ukinitev davka na dodano vrednost IVA in odpis italijanskega javnega
Andrej Rupel: Trst ni v Italiji
Med aktivisti Svobodnega Trsta je Kontovelec Andrej Rupel (na sliki Kroma). Predstavnik gibanja, ki zavrača italijansko suverenost nad Trstom (in slovensko nad Koprom) je po poklicu - resda nekoliko ironično - državni uslužbenec. Srečanja prirejate vsak teden. Skušamo se dotakniti vseh vasi in tudi mestnih četrti. Prinašamo stališče, da je pariška mirovna pogodba še veljavna in da tvorita naše ozemlje še vedno coni A in B Svobodnega tržaškega ozemlja.
Kako je gibanje nastalo?
Leta 2011 se je vse skupaj začelo z javno skupščino, na kateri smo ugotavljali, da v Trstu nimamo nobene bodočnosti. Ljudje odhajajo, trgovine zapirajo in noben politik (pod italijansko upravo) nima pri srcu naše bodočnosti.
Se je gibanje torej rodilo z gospodarsko krizo?
Tako. Kriza nas je zdramila, v roke smo vzeli mirovno pogodbo in med drugim ugotovili, da je osimski sporazum samo dogovor med dvema državama, za katerega je sama OZN poudarila, da ne more prekositi mirovne pogodbe. Naša razlaga je, da coni A in B še obstajata in da smo še vedno »pod upravo«, kar pomeni, da Italija ni suverena in torej ne more uveljavljati svojih zakonov. Trst je imel svoje zakone in sodišče, civilno upravo pa so nadzorovale zavezniške vojaške sile. V coni B je bila to vloga jugoslovanske vojske. V Trstu je zavezniške sile nasledila Italija, ki pa si je prisvojila tudi suverenost nad tem ozemljem. Veliko pozornost posvečamo pristanišču, ki je bilo nekoč bogato in ima velik neizkoriščen potencial. Občina Trst hoče spremeniti prostocarinsko cono starega pristanišča v gradbeno špekulacijo. A to območje je last vseh držav podpisnic in ne samo Italije, zato je postopek zapleten. Po 66 letih nekaterih držav ni več ... So pa druge države, ki so nastale po njih. Ali nimate občutka, da so vaše zahteve zunaj zgodovine?
Noben sodnik nam še ni dokazal, da je Trst italijanski, še posebno v postopkih proti družbi Equitalia. Pogodbe niso zastarele, laži so zastarele. V našem gibanju ni levice in desnice in ni delitev med Italijani in Slovenci. Nobena stranka vas ne podpira, niti Gibanje 5 zvezd. Ne. Nobena italijanska stranka nas ne more podpreti.
Imate somišljenike v »coni B«?
Imamo. Koprski župan Boris Popovič je vprašal gospodarskega ministra (Stanka Ste-pišnika, op. nov.), ali lahko ustanovijo prostocarinsko cono v Kopru, minister pa je odgovoril, da ja. (af)
dolga, v katerega seveda ne spadamo. Pa še vztrajen boj proti italijanski davkariji in družbi za izterjevanje dolgov Equitalia. Denar in blaginja - to je tisto, kar zares vžge.
Gibanje žanje določene uspehe, ker vprašanja očitno le ni mogoče rešiti z levo roko. V pritožbah proti družbi Equitalia so odvetniki postavili vprašanje suverenosti Italije in postopki so se upočasnili. Evropske peticije potujejo v Bruselj, izdali so že tudi osebne izkaznice STO. Na februarskih volitvah pa je 500 ljudi oddalo belo glasovnico in izjavilo, da Trst ni v Italiji. Koliko jih bo na deželnih volitvah, bomo kmalu videli - najbrž več. Javna srečanja pa se po kraški »setvi« selijo v mesto. (af)
Včeraj danes
prosta luka - Obračun 2012
Promet raste
[12 Lekarne
Železniški prevoz blaga na območju proste luke v novem tržaškem pristanišču se je v lanskem letu močno povečal, saj so v primerjavi z letom 2011 beležili 31,38 odstotni porast števila vagonov. V lanskem letu je blago iz oz. proti pristanišču prepeljalo 32.850 vagonov za prevoz kontejnerjev (v letu prej 26.400) in 11.950 vagonov za prevoz polpriklop-nikov (leta 2011: 7700).
To je podatek, ki izstopa v poročilu predsednika družbe Adriafer Vincen-za Agostinellija, ki je včeraj tudi napovedal, da so obeti za rast prometa v letošnjem letu celo še boljši. Družba namreč predvideva 76-odstotni porast železniškega prometa, ki bo v celoti šel na račun prevoza polpriklopnikov, število katerih naj bi se povečalo za kar 285%, medtem ko naj bi število kontejnerskih vagonov ostalo enako lanskemu.
Agostinelli je povedal, da so zaradi tega v prosti luki delujoča podjetja že predložila železniški družbi RFI potrebo po uvedbi tretje delovne izmene. Družba Adriafer je s svoje strani že pripravljena
delovati v tem smislu, saj že danes - kot je povedal njen pooblaščeni upravitelj Giorgio Spinelli - zagotavlja svoje storitve 7 dni tedensko in 365 dni letno.
Na predstavitvi je generalni tajnik Pristaniške oblasti Walter Sinigaglia povedal, da se je vzporedno z rastjo prometa povečalo tudi število delovnih mest. V dveh leti od 1. januarja 2011 do letošnjega 1. januarja so pridobili 136 delovnih mest. Vsak mesec pripelje in odpelje iz pristanišča okrog 300 vlakov. 88 parov vlakov vozi na relaciji z Nemčijo, sledijo Italija (24 parov), Avstrija (16), Luksemburg (14), Češka in Madžarska (po 4).
Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je na srečanju posebej izpostavila pozitivno vlogo prostoca-rinskih režimov, ki pritegujejo blagovne tokove in s tem prispevajo k rasti zaposlovanja v severnojadranskih pristaniščih. Omenila je, da tudi koprska luka deluje v tej smeri in izrazila prepričanje, da bodo severnojadranska pristanišča NAPA tudi s prostocarinskimi conami okrepila svojo vlogo.
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi v soboto, 30. marca, zaprti. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sss.gor@gmail.com. Okvirni program na www.sindikat.it.
ES Turistične kmetije
Id Osmice
Danes, PETEK, 29. marca 2013
CIRIL, VELIKI PETEK
Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 18.29 - Dolžina dneva 12.38 - Luna vzide ob 21.19 in zatone ob 6.40
Jutri, SOBOTA, 30. marca 2013
BOGO
VREME VČERAJ: temperat ura zraka 7,5 stopinje C, zračni tlak 1012,7 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro sever, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje C.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. št.: 339-2019144.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876.
PAOLO PAROVEL vabi na osmico, Mačkolje št. 33. Tel. št.: 040-231572.
SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel.št.: 335-6045771
V	PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613.
V	PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577.
V	SAMATORCI je odprla osmico družina Pipan. Tel. št.: 040-229261.
Loterija
28. marca 201B
Do sobote, 30. marca 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Bari	B	31	24	BS	8e
Cagliari	e9	B0	40	BS	B2
Firence	4	S0	4B	19	Se
Genova	B2	2e	4B	e0	7
Milan	12	27	Be	22	14
Neapelj	B8	S0	71	BB	80
Palermo	41	B	B8	84	2B
Rim	42	SB	20	4	90
Turin	79	Se	S4	28	18
Benetke	8B	S8	e9	80	2
Nazionale	6B	74	S	SS	1e
Super Enalotto Št. 38
12 27 54 68 73	76 jolly89
Nagradni sklad	1.793.247,78 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.763.782,64 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
14 dobitnikov s 5 točkami	19.213,37 €
814 dobitnikov s 4 točkami	333,46 €
33.364 dobitnikov s 3 točkami	16,19 €
Superstar	2S
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
2 dobitnika s 4 točkami	33.34^00 €
184 dobitnikov s 3 točkami	1.619,00€
2.696 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
16.912 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
36.125 dobitnikov z 0 točkami	S,00€
/
SVET
Petek, 29. marca 2013
7
,*j Čestitke
Danes se sreča z Abrahamom »moj kume« DARIO, vso srečo, zdravja... mu želijo iz srca Walter, Serena in Veronika.
iul Kino
M Izleti
aprila) in Andaluzija (odhod 5. maja). Vse informacije in prijave sprejema Metka, tel. št. 00386-31372632.
PODPORNO DRUŠTVO ROJAN V SODELOVANJU S KRU.TOM vabi v nedeljo, 5. maja, na izlet z vodenim ogledom Brionov. Vpisovanje in informacije na tel.: 040-360072 (Krut, Ul. Cicerone 8); 040-826661 (pri g. Kobalu); 040-417025 (pri g. Boletu).
AMBASCIATORI - 16.15, 20.15 »G.I. Joe - La vendetta«; 18.15, 22.15 »G.I. Joe - La vendetta 3D«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Come pietra paziente«.
CINECITY - 16.30 »Il grande e potente Oz«; 21.30 »La frode«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Benvenuto presidente«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I Croods«; 19.10 »I Croods 3D«; 16.15 18.15, 20.15, 22.15 »Due agenti molto spe-ciali«; 16.30, 19.05, 21.40 »The Host«; 16.30, 19.00, 21.30 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il cac-ciatore di giganti 3D«.
FELLINI - 16.00, 20.00 »Il figlio dell'al-tra«; 17.45, 21.45 »Il lato positivo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gli amanti passeggeri«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.45, 21.15 »I figli della mezzanotte«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Un giorno devi andare«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.25, 19.15 »Duša«; 16.15, 18.30, 20.50, 23.05 »G.I. Joe 2: Retalitation«; 15.50, 20.45, 23.10 »Jack, morilec velikanov«; 15.05, 17.00, 19.10 »Krudovi«; 16.00, 17.15, 18.05 »Kruudovi 3D«; 18.10 »Mogočni Oz«; 20.15, 22.55 »Mogočni Oz 3D«; 21.25, 23.25 »Polnih 21«; 21.40 »Prvo leto po poroki«; 15.00 »Razbi-jač Ralph 3D«; 21.15, 23.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«; 18.55 »Za dežjem posije sonce«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30 »Mar-supilami«; 17.00, 18.50, 20.40, 22.20 »Benvenuto presidente«; Dvorana 2: 16.00, 18.10, 20.00 »Il cacciatore di giganti«; 22.15 »Il cacciatore di giganti 3D«; Dvorana 3: 16.00, 20.00, 22.15 »The Host«; Dvorana 4: 15.30, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Croods«; 18.15 »I Croods 3D«.
SUPER - 16.30 »Il grande e potente Oz«; 18.40 »La frode«; 20.30 »Edu-cazione siberiana«; 22.15 »La madre«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »I Croods«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.10 »Benvenuto presidente«; Dvorana 3: 17.15, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; Dvorana 4: 16.50, 18.50 »Il cacciatore di giganti«; 21.15 »Il cacciatore di giganti 3D«; Dvorana 5: 17.30, 19.50 »Ci vuole un gran fisico«; 21.30 »La frode«.
Ü] Obvestila
POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja do 31. marca po tel. 340-2741920 (Mirela).
SPDT prireja na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, avtomobilski izlet v Istro. Zbirališče ob 8.30 ob mejnem prehodu pri Škofijah (italijanska stran). Predvidene 3 ure in pol nena-porne hoje. Člane vabimo, da se predhodno prijavijo na tel. št. 040413025 (Marinka) ali 040-220155 (Li-vio).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet na Poljsko od 26. do 30. aprila. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabrzydowska, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanjo prestolnico, grob Ane celjske, Wieliczka - rudnik soli, Olomouc itd. Informacije in prijave na tel. +386 70407923 ali dusan.pavlica@siol.net.
AKTIV KMEČKIH ŽENA vas vabi na potovanji: Balkanski krog (odhod 27.
DELAVNICA BARVANJA IN KRAŠE-
NJA velikonočnih pirhov danes, 29. marca, na Kontovelu v stavbi 523. Vabljeni vsi, zlasti otroci in mladina. Začetek ob 14. uri. Informacije na tel. št. 347-9322123.
DELAVNICA SPOZNAVANJA OSNOV SUHOZIDNE GRADNJE z Borisom Čokom iz Lokve. Park Škocjanske jame organizira v sklopu projekta Programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija-Italija 2007-2013 delavnico, ki bo potekala v petek, 12. aprila, od 13. do 16. ure in je namenjena otrokom od 6 do 15 let. Zaželena je športna obutev in obleka ter delovne rokavice. Prijave do danes, 29. marca, na darja.kranjc@psj.gov.si ali do 5. aprila na sidonija.mozetic@psj.gov.si.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 29. marca, ob 18. uri potopisno predavanje »Iran« Ksenije Čermelj, mag. etnologije in kulturne antropologije, raziskovalka, turistična vodička, novinarka, pa tudi popotnica; ob 20. uri nočni pohod na Nanos ob polni luni, izpred Bara Nanos, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti, opozarjam na zimske razmere. Pohod je tradicionalen in se odvija vsak petek, ki je najbližje polni luni po predavanju.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bosta danes, 29. marca in v torek, 2. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padri-čah redni pevski vaji.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi slovenske vernike iz mestnih župnij, pevce in skavte na liturgijo Velikonočne vigilije z blagoslovom velikonočnih jedi, ki bo v soboto, 30. marca, z začetkom ob 18.30 v kapeli Marijinega doma v Ul. Risorta 3.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira »Razstavo in ocenjevanje pirhov«: odprtje v nedeljo, 31. marca, ob 12. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem, ko bodo tudi razglašeni najbolje ocenjeni pirhi. Odprta bo do petka, 5. aprila; »Tekmovanje v šica-nju (sekanju) pirhov« v ponedeljek, 1. aprila, ob 11. uri pred Barom Nanos, Razdrto. Prijavi se lahko vsak. Informacije in prijave na tel. +38670407923 (Dušan), +386-57577002, +386-31314427.
SKD VESNA vabi na tradicionalno »Tu-čenje jajc«, ki sledi velikonočni maši v nedeljo, 31. marca, predvidoma ob 11.30 pred vaško cerkvijo v Križu.
KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO LOKOVEC vabi na »13. velikonočni pohod na Lašček« v ponedeljek, 1. aprila. Zbor pohodnikov ob 9. uri na igrišču v Srednjem Lokovcu. Ob po-
vratku si udeleženci pohoda lahko ogledajo mali muzej kovaštva in razstavo o upokojenem koprskem škofu Metodu Pirihu. Ob 13. uri bo zaigral mladi narodno-zabavni ansambel To-pliška pomlad.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse bivše člane, ki bi radi sodelovali na skupni točki za zaključno prireditev ob 10. obletnici društva, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo v sredo, 3. aprila, ob 19.30 v telovadnici OS F. Bevk na Opčinah.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ obvešča, da bo redni občni zbor društva v sredo, 3. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu.
OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo
v sredo, 3. aprila, v prvem sklicanju ob
8.	uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20, II), v drugem pa v četrtek, 4. aprila, ob 20.30 v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Cerreto 12).
BIVŠI USLUŽBENCI »IRET« so vabljeni na skupno kosilo, ki bo v soboto, 6. aprila, v gostilni v Trstu, Ul. Malaspina 4. Prijavite se do četrtka, 4. aprila, po tel. št.: 040-820158 ali 339-3659198.
AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani!
KLUB NATURA vabi v soboto, 6. aprila, na 4-urno začetno praktično delavnico uporabe metode EFT. S predavateljico AAMET Piko Rajnar bomo spoznavali učinkovito in preprosto tehniko doseganja čustvene svobode. Delavnica bo potekala na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin).
SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v sredo, 10. aprila, v Bazov-skem domu ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. Vabljeni člani, vaščani in prijatelji društva.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 12. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR: znova nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in jagodno torto). Tečaj se bo vršil 13. aprila, od 8.30 do 14.00 v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: 040-211997 (Olga) in 328-361723 (Silva).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b - Špe-ter. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno.
KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 12. do 22. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Termah Radenci od
9.	do 19. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija. In-
formacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
H Mali oglasi
IŠČEM KATEROKOLI DELO: čiščenje stanovanjskih prostorov, varuška otrok, pomoč starejšim osebam; imam veliko izkušenj. Tel. št.: 040327251.
NA RAZPOLAGO imam ženske noše, naglavne in naramne rute za Kraško ohcet. Tel. št.: 040-299820.
PRODAM renault laguna sport tour, 2.0 dci 150, letnik 2011, 43.000 km, navigacija, full optional, registriran v Sloveniji, ugodna cena. Tel. št.: 0038641705410.
PRODAM otroško sobo znamke zel-va.si, pogradna postelja (visoka 100cm), globoki predali, omara. Tel. 338-2105138.
PRODAM skuter kimko grandink 125, letnik 02, rdeče barve, v dobrem stanju. Tel. št.: 349-7888919 ali 04044928.
PRODAM, samo ljubiteljem živali, dva simpatična oslička: samec star 5 let, samica 2 leti. Pokličite tel. št.: 0402070123 ali 339-2622683 ali 3388961853.
RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica ali za likanje, 1x na teden, 4-5 ur. Tel. 331-7659986.
V	BOLJUNCU daje se v najem stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in velika terasa (50 kv.m.) s pogledom na Glinščico. Tel. št.: 348-3667765.
V	OKOLICI Samatorce, Praprota in Šempolaja sta se izgubili beli ovci majhne postave, pasme quessant. Če bi jih kdo našel, prosimo, naj pokliče na tel. 339-7836739.
0 Prireditve
FOTOVIDEO TRST80 priredi danes, 29. marca, ob 20. uri zaključni večer Video natečaja Ota Hrovatin v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Nagrajeni bodo dokumentarni, igrani, šole in animirani filmi. Vabljeni!
FOTOVIDEO TS80 v sodelovanju s Kraškim pustom obvešča, da so na ogled do danes, 29. marca, v piceriji Veto na Opčinah najlepše fotografije Foto extempore 2013 Kraškega pusta. Zaprto ob torkih. Vabljeni!
SPDT IN ZSKD obveščata, da sta v Gregorčičevi dvorani do danes, 29. marca, od 9. do 13. ure na Ul. San Francesco 20 na ogled Nova razstava 120 let SPD/PZS in razstava knjižnega in drugega gradiva ZSKD in včlanjenih društev, ki je bila postavljena ob priložnosti dneva odprtih vrat (23. marca).
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA
IN ZTT vabijo v sredo, 3. aprila, ob 10. uri na Kavo s knjigo. O knjigi »Martin, lo škrat« avtorice Elene Blanca-to in ilustratorke Jasne Merku, bo spregovoril Pierluigi Sabatti.
OŠ ALOJZA GRADNIKA IN KD KRAŠKI DOM vabita na ogled gledališke igrice »Časovni stroj«. Tekst in režija Julija Berdon. Prireditev bo v kulturnem domu na Colu v četrtek, 4. aprila, s pričetkom ob 20. uri.
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata št. 6 javi, da je še do petka, 5. aprila, po dogovoru, za šole in skupine možen ogled razstave »Ko je umrl moj oče -Pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč v severni Italiji«. Za informacije pokličite tel. št.: 040-415797 ali 328-9190074.
ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na otvoritev razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije, ki bo v petek, 5. aprila, ob 17.30 v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Guglielmotti, Sanja Mikac in Ni-kol Kerpan. Razstava bo odprta vsak delavnik do 24. aprila od 17. do 19. ure, z izjemo 9., 10. in 19. aprila, ko
bo odprta od 10. do 12. ure.
MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd Lipa vabita na solidarnostni koncert Pesem pomladi posvečen Dori Križ-mančič, ki bo v nedeljo, 7. aprila, ob 18.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Koncert bodo oblikovali osnovna šola Trubar-Kajuh, Mepz Lipa in ženska vokalna skupina Tisa.
V KNJIGARNI Libreria San Marco, Ul. Donizetti 3, bo v torek, 9. aprila, ob 18. uri klinični sociolog in psiholog doktor Augusto Debernardi predstavil poezijo Elene Cerkvenič. Prisotna bo pesnica.
ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013 Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30, v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki. V Cerkvi sv. Flo-rijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorgani-zaciji SKD Igo Gruden.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani koncert ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF... za svobodo, za kruh. Pred-prodaja vstopnic: ZSKD Trst (040635626), bencinski servisi Petrola, Kompasove poslovalnice, supermar-keti Merkator in poslovalnice Pošte Slovenije, internetna prodaja: www.eventim.si.
Prispevki
V	spomin na Vido Strnad - Ban darujeta Renato in Tanja Milkovič 30,00 evrov za SKD Grad.
V	spomin na ženo Vido daruje Aldo Ban 50,00 evrov za SKD Grad.
Anita Froglia daruje 50,00 evrov za SKD Lipa.
V	spomin na Stankota Racmana daruje Liliana Geri 40,00 evrov za A.N.D.O.S.
Namesto cvetja na grob Lidie Sudich vd. Cepar darujejo Vera, Anita in Meri 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
29.3.2012
29.3.2013
V
Angelo Skerk
Spomin nate je vedno v naših mislih. Tvoji najdražji
Praprot, 29. marca 2013
29.3.2012
29.3.2013
Mari Semez Ukmar
Vedno v naših srcih.
Družina
e	Petek, 29. marca 2013	TRST
/
slovik - V ZKB na Opčinah zanimivo predavanje iz niza Religija in ekonomija
Islam ne pozna obresti
Temeljno značilnost islamskega bančništva predstavlja prepoved obresti: denarnim zavodom ni dovoljeno, da bi služili prek »izkoriščanja« dolžnikov. Ta osnovni aspekt deontologi-je islamskih bank je prejšnji četrtek zvečer na srečanju Ekonomija v islamskem svetu, ki ga je kot zadnjega v sezoni iz cikla seminarjev Religija in ekonomija v razstavnih prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah organiziral Slovenski izobraževalni konzorcij, obrazložila italijanska raziskovalka Valeria Saggiomo, ki je dejavna na področju razvojnega sodelovanja v deželah tretjega sveta.
Islamski finančni sistem, je povedala, se je razmahnil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je tesno povezan s prihodom na Srednji vzhod precejšnjega kapitala (dolarjev od prodaje petroleja) in z razvojem političnega islama (Iran). Voditelji islama, za katerega je značilno, da so vsa družbena področja povezana in pogojena od verskih naukov, so takrat ocenili, da je za »poraz« muslimanskih družb kriva kontaminacija z Za-
hodom. Sledila je zamenjava vseh zakonikov s šeriatskim pravom. Isla-mizacijo svojega bančnega sistema najprej izvede Pakistan (1979), sledita mu Sudan in Iran.
Islamske finance utemeljuje morala. »Riba« pomeni neupravičeni zaslužek. Posameznik v islamskih deželah deli z banko tveganje in zaslužek pri naložbah. Zgolj osebni računi komitentov ne prinašajo zaslužkov, na podlagi varčevalnega računa pa komitent lahko dobi gotovinsko nadomestilo, kot del dobička banke ali pa bonitete, ki jih banka ponudi komitentu. Če banka financira poslovni projekt podjetnika, ki zagotavlja njegovo uresničitev, obstaja med njima dogovor za delitev profita; v primeru izgube podjetnik ne izgubi kapitala, pač pa le vloženi trud. Osnove islamskih financ so torej precej različne od tistih, s katerimi se soočamo v zahodnem svetu.
Predavateljica se je dalje zaustavila pri opisu treh skladov, na katerih sloni islamski državni finančni sistem: Zakat je davek, ki ga morajo muslimani obvezno plačati za časa Ramadana; Sa-
Valeria Saggiomo	kroma
daka je prostovoljni prispevek z zbranimi sredstvi, s pomočjo katerega se podpirajo različne pobude; Vakuf je institucija, pri kateri so s svojim denarjem, ki je kontinuirano namenjen do-
ločenemu projektu, aktivno soudeleženi državljani.
Zaradi družbenih sprememb, ki so botrovale temu, da se je od 80ih let prejšnjega stoletja dalje veliko muslimanov izselilo iz svojega izvornega okolja v zahodne države, je prišlo do velikega razmaha islamskih nevladnih organizacij, ki na Zahodu, v Afriki in Aziji upravljajo verske sklade. Porast delovanja le-teh je občuten: če je v Afriki pred 30 leti delovalo 1850 islamskih nevladnih organizacij, jih danes že okrog 6 tisoč: dejavne so povsod tam, kjer ljudje pač potrebujejo humanitarno pomoč in uteho. Jasno je, da so te organizacije s svojo prisotnostjo in aktivnostjo nosilke zunanje politike islamskih držav iz katerih prihajajo.
Ob zaključku srečanja je znanstvena ravnateljica Slovik-a, Matejka Grgič, pozitivno ocenila potek seminarjev v minuli sezoni in napovedala selitev predavanj jeseni v Gorico. Podpredsednik ZKB Adriano Kovačič je napovedal nadaljnjo soudeležbo in podporo banke izobraževalnemu konzorciju. (Mch)
»Skoraj pomladanski« Pupkin Kabarett
Pupkin Kabarett je v ponedeljek imel na sporedu »skoraj pomladanski« kabaretni večer. Potem vemo, kako je šlo z vremenom in je večer odpadel. Nadoknadili bodo nocoj, ko bo predstava na sporedu ob 20.02 v dvorani Miela. Ob 19. uri bo v baru gledališče glasbeni aperitiv. Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni med 17. in 19. uro, prednost pa imajo gledalci, ki so si priskrbeli vstopnico že za ponedeljkovo predstavo (kdor pa je ne bi mogel izkoristiti, dobi povrnjen denar do 19. ure danes pri blagajni).
Literarno srečanje
V knjigarni In der Tat v Ul. Diaz 22 bo danes ob 18. uri predstavitev knjige goriškega pisatelja Giorgia Mo-settija E se. Z avtorjem se bo pogovarjala Stefania Buosi.
Muzeji bodo odprti
Uprava občinskih znanstvenih muzejev sporoča, da bodo mestni muzeji (naravoslovni, botanični vrt, muzej morja in akvarij) v velikonočnem času izredno odprti vse dni do vključno 2. aprila z neprekinjenim urnikom med 10. in 18. uro.
gledališki vrtiljak - Zadnja predstava letošnje petnajste sezone
Jurčkove dogodivščine
Predstavo je odigral domači Slovenski oder - Nagrade najzvestejšim in najboljšim risarjem
Na cvetno nedeljo se je v Marijinem domu pri Sv. Ivanu Gledališki vrtiljak še zadnjič zavrtel v tej sezoni. Sedma predstava v okviru letošnje abonmajske sezone pobude, ki jo je že petnajstič priredil Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto, je bila domača produkcija Slovenskega odra z naslovom Jurček.
Gre za skoraj pozabljeno igro Pavla Go-lje, ki jo je obudila neutrudna »duša« Gledališkega vrtiljaka in Radijskega odra Lučka Susič, ki je, kot je sama zapisala, opazila, da ob recitaciji pesmice Ljubke Šorli Žalostna pravljica otroci niso vedeli, o katerem Jurč-ku in vetru govori, obenem se je s postavitvijo Goljeve igrice na oder hotela pokloniti bratoma Grimm v njima posvečenem letu, saj je predstava Jurček dejansko slovenska različica Grimmove pravljice Mizica, pogrni se.
Igra pripoveduje zgodbo o Jurčku, revnem fantku, ki ga mama pošlje prodajat volno v zameno za moko. Jurčku sicer uspe dobiti moko, vendar koša ne pokrije, tako da mu veter razpiha vso moko. Ker tega ni hotel narediti namenoma, se fantku veter oddolži s tem, da mu pokloni tri čarobne predmete: skrinjico z zvončkom, z zvo-njenjem katerega prikliče čarobne deklice, ki mu prinesejo katerokoli hrano, dalje pe-telinčka, ki ko zakikirika, mu iz kljuna pade cekin, in čarobno palico, ki na ukaz pretepe nepridiprave. Na začetku gre vse kot po maslu, ko pa se morata Jurček in botra Mara zaradi slabega vremena zateči v gostilno, ju hudoben krčmarski par okrade oz.
prave čarobne predmete zamenja z navadnimi, tako da se oba vrneta domov praznih rok. Vendar žalost ne traja dolgo, saj hudobna krčmarja ne moreta ustaviti čarobne palice, ki je spoznala, da nova gospodarja nista prava in je začela kar sama pretepati. Zato Jurček ponovno dobi nazaj čarobne predmete in vse se izteče, kot se za pravljico spodobi. Male in velike obiskovalce Gledališkega vrtiljaka so s svojim dvojnim nedeljskim nastopom razveselili člani Slovenskega odra Maruška Guštin, Julija Berdon, Mitja in Boštjan Petaros, Helena Pertot, Alek-sij Štoka, Tina Busan, Vida Petaros in Katarina Polojaz, pri čemer je koreografijo pripravila Valentina Oblak, sceno Magda Samec, glasbo pa je prispeval Aljoša Saksida, medtem ko je režijo podpisala Lučka Susič.
Zaključna predstava Gledališkega vrtiljaka je bila tudi priložnost za ogled razstave risb v okviru natečaja Moj najljubši gledališki junak. Kot je dejala Susičeva, se je letos natečaja udeležilo manj otrok kot sicer, vsekakor so podelili nagrade vsem udeležencem, tisti, ki so prispevali največ risb oz. najlepše risbe, pa so prejeli tudi posebno priznanje: tako sta največ risb prispevali Ilenia Dazzara in Veronika Prasselli, ki ju najdemo tudi med otroci vrtca, ki so prispevali najlepše slike (ostali prejemniki priznanja so še Mirko in Nika Gabrovec, Sabrina Bech in Anja De Luisa). Med starejšimi otroci pa so najlepše risbe prispevali Ines Racman, Marko Sancin, Nina Dazzara, Meta Peric, Ksenija Štekar in Nataša Vidonis. (iž)
S predstavo Jurček so se člani Slovenskega odra poklonili spominu na Pavla Goljo in brata Grimm
kroma
Večerja za Emergency
Člani tržaške skupine humanitarnega združenja Emergency prirejajo v četrtek, 4. aprila, ob 20. uri solidarnostno večerjo za zbiranje sredstev za svoje delovanje. V restavraciji Masala v Ulici Nordio 20 bodo udeleženci lahko okusili zelo okusne indijske specialite-te, za kar bo potrebno odšteti 15 evrov (brez pijače). Srečanje bo vsekakor tudi priložnost za spoznavanje delovanja humanitarne organizacije tako na krajevni kot na državni oz. svetovni ravni. Medicinska sestra Rossella Vatta, ki je zaposlena v tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo, bo na srečanju predstavila svoje izkušnje v središču za nosečnice v Anabahu v dolini Panšir v Afganistanu, kateremu bodo namenili na večerji zbrana sredstva.
Zaradi omejenega števila mest je treba prisotnost na večerji potrditi do torka, 2. aprila, po elektronski pošti na naslov emergen-cytrieste@yahoo.it oz. po telefonu 347 2963852; potrebno bo tudi izbrati med običajnim in vegetarijanskim jedilnikom.
dsi - Pater Mirko Pelicon
Izziv papeža Frančiška se bo razširil po svetu
Velikonočna skrivnost kot izziv se povezuje z novim vetrom, ki je zavel pod okriljem svetega Petra s prihodom papeža Frančiška - ta izziv pa ne bo ostal omejen na središče, ampak se bo razširil po vsem krščanskem svetu. V to je prepričan Mirko Pelicon, mlad jezuit, ki je v sredo vodil duhovno srečanje v DSI napovedano sicer za ponedeljek, a so ga prenesli zaradi slabega vremena .
Sklicujoč se na sveto pismo je pater Mirko poudaril, da je svoboda največji dar, ki ga je Bog v svoji dobroti namenil človeštvu in zaradi te svobode je človeštvo danes pred dilemo ostati človek, ali se razčlovečiti. Svoboda pa je življenjska sila, da se svobodno približamo ljubezni, ki osmišlja vse, tudi naše grehe.
Človek danes nima prave podobe o sebi in Cerkvi, ker naše krščanstvo premnogokrat temelji na pripadnosti, ne izhaja iz bibličnega izkustva, zato se dogaja, da mnogi, ki so vse življenje hodili v cerkev, danes ne vedo, v kaj resnično verujejo. Zato bi veljalo se vprašati, tudi v naši krajevni skupnosti, ali nismo morda Boga zamenjali za kaj drugega? Ideologije so propadle in tudi vrednote, na katere se tako radi sklicujemo, nas ne rešujejo,
če za njimi ne stoji človek. Zajema nas občutek izgubljenosti, ker nismo več zazrti v pogled bližnjega. Zato smo zašli v globoko krizo, ki pa je za nas lahko blagoslov, če bomo sposobni odzvati se papeževemu vabilu, da na novo spoznamo presenečenje, ki ga je prinesel Bog z izpraznjenim grobom.
Današnja Evropa je izgubila svoje krščanske temelje, znova prihajajo na dan obup, nacionalizmi in egoizmi, ker je vse osnovano na denarju in dobičku. Zato pa je potrebno, da se posamezniki in skupnost, tudi manjšinska, znova izprašamo o temeljih naše družbe in o našem odnosu do Boga.
Pater Mirko - ki že leto dni deluje v okviru jezuitske skupnosti v Trstu, kjer uspešno skrbi za mlade -se je potem spustil v pogovor z udeleženci večera tudi o problemih krajevne Cerkve, dal pa je tudi osebno pričevanje o novem papežu, ki ga je osebno spoznal, ko je ta še bil škof v Buenos Airesu. Zadela ga je njegova preprostost, a tudi njegova skrb in bližina do ubogih in ranjenih. Novosti, ki jih je že pokazal s svojim nastopom, napovedujejo korenite spremembe tako v Cerkvi sami kot v pastoralnih izbirah prihodnosti.
Slovenski jezuit Mirko Pelicon na večeru v DSI	kroma
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 29. marca 2013
9
ŽARIŠČE
»Angel ne-pozabe«
Adrijan Pahor_
Ko je kmalu po izidu roman koroške pisateljice in pesnice Maje Ha-derlap Angel pozabe postal prava uspešnica (pred nekaj tedni je bil predstavljen tudi v Trstu), je bilo samo po sebi umevno, da je treba večkrat nagrajeni tekst nujno prebrati, pa naj bo iz osebnega zanimanja, službene »dolžnosti« ali pa že zato, ker se na splošno za koroško stvarnost, kulturo in politiko premalo zani-mam(o). Priznati moram, da me je najnovejše delo Haderlapove presenetilo, najbolj zato, ker je izšlo v nemščini, pa tudi zaradi posebne pripovedne tehnike. Avtorica je v zvezi s tem izjavila, da je sicer na začetku mislila in ustvarjala samo v slovenščini, da pa je to za dokaj omejen koroški prostor reduktivno, za (vse)slovenski kulturni prostor pa njena koroška slovenščina ni na isti valovni dolžini in zato »neuglašena«. Nemščina je medtem zanjo postala najprej funkcionalni jezik, sčasoma pa se je razvila tudi v emocionalni jezik. Oba jezika sta postala del njene jezikovne identitete in zato nobenega ne izključuje. »Ta dvojezičnost je, ... edina prednost, ki jo imamo koroški Slovenci. Zakaj bi se potem morali zaradi te posebne prednosti, ki jo imamo pred enojezičnimi kulturnimi prostori, komurkoli opravičevati ali se je celo sramovati?« (Pogledi, št. 20, 12. oktober 2011). Iz teh besed nedvomno odseva današnja koroška stvarnost kot posledica asimilacije, ki je bila predvsem
PISMA UREDNIŠTVU
Slovo od partizana
Livia Albija
ta, da so se Slovenci zaradi političnih pritiskov in razmer na Koroškem odpovedali slovenščini in slovenski kulturi, skratka, ju niso občutili več kot svoji. Izbira nemščine kot knjižnega jezika je zato kljub ugotovitvam in utemeljevanjem pisateljice možno razlagati predvsem kot (negativno) posledico dolgotrajne asimilacijske politike avstrijske Koroške, ki je s svojim večinskim jezikom vsrkala vase tudi še tako občutljive in zavedne naslednike tiste starejše generacije koroških književnikov, ki so ustvarjali v slovenskem jeziku, ker jim je bil ta bližji in ker je bil to preprosto »njihov« jezik. Verjetno je avtorica tudi glede na izkušnje drugih slovenskih pisateljev, ki so s svojimi deli zasloveli prej na tujem kot doma, izbrala raje izrazito naklonjenost nemško govorečega prostora podobnim tematikam (koncentracijska taborišča in preganjanje koroških Slovencev po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji), kar se je navsezadnje izkazala kot pravšnja izbira, in se šele nato odločila za prevod v slovenščino. Zaradi ne ravno pretirane naklonjenosti literarne kritike in politike tovrstnim temam v prvih desetletjih po vojni je moral najprej nastopiti »angel pozabe«, če parafraziram Hader-lapovo, ki je za nekaj desetletij izbrisal iz spomina kruto realnost druge svetovne vojne in nastopil šele kasneje, vendar dovolj zgodaj, da marsikatera pričevanja niso ali ne bi šla v
Ob slovesu Albi Livia ali Livio-ta »Zjlje«, kot so ga vsi imenovali, je odmanjkal pomemben člen njegove številne, delavne, napredne in ponosne družine. Zato je prav, da po slovesu omenimo njegove prednike, staro mamo ali nono Uršo Daneu s Kon-tovela, starega očeta ali nonota Štefana Krečiča iz Barkovelj, mamo Elizabeto Krečič, po poklicu gospodinjo, očeta Albi Antonia doma iz kraja San Vittore pri Veroni po poklicu kovača. Antonio je prišel v naše kraje kot italijanski vojak in se poročil z Elizabeto. Bil je nekaj let brezposeln, ker ni sprejel fašistične izkaznice. Šele ko ga je nek njegov bivši vojaški oficir, ki je poročil Kontovelko, priporočil delodajalcu, so ga sprejeli na delo pri podjetju Acegat.
V srečnem zakonu so se rodili Livio, Alfredo, Ljudmila, ki jo domačini kličejo Lili, Attilio in Marino. Od petih sta danes prisotna dva, brat At-tilio in sestra Lili. Starejši so obiskovali italijansko šolo za časa fašizma, mlajši pa že slovensko šolo po osvoboditvi.
Leta l940 se je morala družina preseliti s trebuhom za kruhom v barako pod Napoleonsko cesto, kjer so drobili ali mleli kamne in kjer ni bilo ne vode ne električnega toka. At-tilio in Lili se tega časa spominjata, da so bili kot Tarzan v goščavi. Po vodo so hodili kilometer daleč in kadar niso imeli soli, so hodili krast morsko vodo in kuhali hrano v morski vodi. Vseeno jim je bilo kjub revščini lepo, čeprav jih je bilo skupno devet: oče, mati, pet otrok, nona in nono.
Predno spregovorim o Liviu partizanu, ne smem spregledati značilnosti njegovega odprtega značaja. Bil je hraber, pokončen človek, veseljak,
imel je rad ljudi in vaščane, ki so mu solidarnostno vračali prijateljstvo in spoštovanje. Bil je ročen in se oprijel vsakega dela, od kmetijstva, ribištva do mehanike in tehnike.
Meseca marca 1943 so prišli na Kras fašisti in nasilno odpeljali mlade moške v posebne bataljone, Livio se je na opozorilo prijateljev utegnil skriti pred fašisti in mu je uspelo zbe-žati v očetov rojstni kraj San Vittore.
Oktobra se je vrnil domov in se odločil za partizane. On in Bruno Bri-ščik s Križa sta si v Barkovljah brez dovoljenja sposodila tandem in zbežala v Tržič in naprej v Doberdob do partizanov.
Tam so ju sprejeli v Južnopri-morski odred, Livio je večkrat ponosno povedal: »Meni so takoj dali strojnico, ki je bila moja zvesta tova-rišica naslednje mesece.« 19 letni fant je postal pravi borec s partizanskim imenon Strojničar. Njegovi spomini so vedno pristni in preprosti, navezani na težko in predano vlogo partizanov tako v borbi za svobodo kot do ljudi doma, ki so partizane, ravno tako za ceno svojega življenja, vsestransko podpirali. Med oboroženo partizansko vojsko in civilnim ljudstvom je nastala globoka moralna naveza v kulturnem, vojaškem in krvavem boju proti nacifašizmu za drugačen, boljši svet o katerem so vsi sanjali.
Livio je otožno razmišljal, kaj vse lahko naredi bolna, samodržna oblast kot je bil nacifašizem. Koliko trpljenja, koliko ubitih mladih in nedolžnih življenj, koliko požganih domov, koliko uničenih dobrin, ki so jih v stoletjih ustvarile generacije.
Spominjal se je, ko je postal suh kot trska in je po težki ofenzivi obnemogel, da so mu noge klecnile in ga je komandir Maslo posadil na svojega konja ter začasno izročil njegovo 18 kg težko strojnico drugemu hrabremu mladincu.

TA TEDEN
EDINOST
PRED 100 LETI
pozabo. V romanu namreč na podlagi pripovedi babice in očeta zaživi pred našimi očmi kalvarija preganjanih in deportiranih koroških Slovencev, ki jih avtorica niza kronološko, obenem pa tudi sama z odraščanjem dozoreva v spoznanju, zato sprejema informacije in pričevanja na vse bolj prizadet in obenem izrazito čustven način, ki ga vseskozi napaja tudi nepričakovana naturalistična pripovedna podlaga. Avtorica želi v tekstu tudi zaradi medsebojnih razprtij in splošnega mnenja nemškega večinskega prebivalstva, da je partizan = komunist, izrecno poudariti dejstvo, da prebivalstvo južne Koroške v medvojnem času razen redkih izjem, ni bilo komunistično usmerjeno. Ljudje so šli v partizane zaradi nacionalso-cialističnega terorja, pa tudi zato, ker so bili eksistencialno ogroženi: če ne bi bilo te potrebe, tudi ne bi bilo povezave s komunisti in ne peticij za priključitev k novi Jugoslaviji
Prepričan sem, da je Haderla-pova napisala kvaliteten tekst, ki se ob že znanih uvršča v sam vrh evropske literature z vojno tematiko; pomagal nam bo spozna(va)ti hude osebne travme preganjanih koroških Slovencev in polpreteklo zgodovino koroških upornikov proti nacizmu, ki so tudi po končani vojni v svoji domovini Avstriji izpadli kot nezaželeni, za svoje sosede na avstrijskem Koroškem pa bili razglašeni celo kot izdajalci.
Edinost je tokrat objavila zanimivo pismo: »Tržaški Hrvatje so si ustanovili svoje društvo pod imenom »Strossmayer«. Poslužili so se torej pravice, ki jo dajajo naši ustavni zakoni vsakemu državljanu. Tudi radi tega društva so se raz-koračili tržaški Nemci v svojem graškem glasilu, ker vidijo v njem - nevarnost za nemštvo! In pomislite nadalje, kako daleč seza predrznost teh Hrvatov! Za predstoječe volitve hočejo celo reklamirati svojo volilno pravico! Kdo bi hotel morda reči, da pravico do reklamiranja daja volilcem - zakon ter da vršenje zakona vendar ne more biti nič hudega ali pregrešnega. In menil bi tudi kdo, da zakon ne vsebuje nobene določbe, po kateri bi hrvatsko rojstvo izključilo od volilne pravice človeka, ki ima sicer vso kvalifikacijo za uživanje te pravice! Figo! Po kodeksu nemškega svobodoljubja je tudi reklamiranje volilne pravice predrznost, ako je reklamant - Hrvat! Kaj drugega je seveda, če je Nemec. Potem je zanimanje za svoje politične pravice dolžnost in najvišja čednost. Saj to je ravno, kar ogorča od strani teh Nemcev! Radi Hrvatov se ujedajo, češ, da se ti že čutijo v Trstu tako »domače«, da si snujejo svoje društvo - nota bene: nepolitično društvo! - oni sami, Nemci, ki niso tu domačini, kakor so Hrvatje, pa si smejo ustanovljati tu politična društva in prirejati politične shode! Taki so nemški pojmi o enaki pravici, o svobodi! Meni vse, drugemu nič!
Nemci resolvirajo na političnih shodih, tržaški Hrvatje pa naj bi se ne smeli shajati niti v nepolitičnih društvih. Nu, pa naj že bilo, da je nesramnež iztegnil svoj umazani jezik le proti društvu. Toda, siknil je strupa tudi proti po-edinim članom tega društva - in sicer proti takim, o katerih si domišlja, da bi jim moglo škodovati v njihovi ekzistenci! Denuncira namreč imenoma ljudi, ki so po svojem službenem položaju v odvisnosti od Neslovencev! Pfuj! Čujte, o nemški denuncijantje, znano nemško sentenco: Der grösste Schuft im ganzen Land ist und bleibt der Denunziant!«
TA TEDEN
¿ PHIMOBSf DHEVHIK
T ■■... niJLIL . Ii ■ m im ni. i ¡ iiuuiii inj.d
PRED 50 LETI
Ko je končala vojna sem prišel domov, je pripovedoval, šel sem tudi v Trst. Ko je odšla jugoslovanska vojska iz Trsta, je bilo v vasi veliko razočaranje. Kmalu zatem so me prišli iskat domov oboroženi neznanci, zato sem se odselil v Jugoslavijo in delal v Kropi, Bosni, Mariboru, na Reki in se dokončno vrnil domov šele leta 1955.
Livio Albi zaključuje svojo pripoved pokončno, zgledno še posebno za današnje čase takole: »Nikoli se nisem pokesal, da sem bil partizan, da sem se boril proti zatiralcem in nacifašizmu. Edino obžalovanje ali pritožbo imam nad revizionizmom, ki danes skuša preobrniti naša dejanja in resnično zgodovino.« Ta njegova oporoka naj bo v besedah in dejanjih tudi naša.
Livio je prejel od Titove vojske medaljo za hrabrost. Leta 2008 je za svojo povojno dejavnost prejel priznanje ZB iz Sežane pod naslovom Zahvala z likom Mihaele Škapin Brine, Republika Jugoslavija in Republika Italija sta mu priznali status partizana, na vse to je bil zelo ponosen.
V imenu pokrajinskega odbora ANPI - VZPI- Vsedržavnega združenja partizanov Italije izrekam sestri Ljudmili, bratu Attiliu, svakinji Radi in družinama, nečakom Liviani, Fabiu, Mileni, Matiju, Mari, Andreju, Emiru, Juriju, Dunji in Marinotu ter občanom in vaščanom, ki so ga spoštovali in mu izkazovali svojo solidarnost.
In še poslednji partizanski pozdrav in hvaležnost tebi, dragi tovariš Livio.
Zdravo!
Edvin Švab
Primorski dnevnik je poročal o velikem uspehu tržaških ladjedelnic. »Splavitev kake ladje pomeni v vsaki ladjedelnici vedno pomembno delovno svečanost, saj se s tem zaključi prvi in najodgovornejši postopek pri gradnji obsežnega plovnega objekta. Tokratna svečanost v ladjedelnici Sv. Marka pa je še posebno pomembna iz več razlogov. Tokrat niso splavili manjše tovorne ladje, ali morda po tonaži obsežne vendar za ladjedelnico manj pomembne petrolejke, temveč orjaško potniško ladjo, ki bo upravičeno v ponos ladjedelnici, ki jo je zgradila, in družbi, za katero bo plula po širnih oceanih.
V resnici gre za izredno ladjo, kakršnih je malo na svetu, in torej za dogodek, ki presega ne samo lokalni tržaški okvir, temveč ki zanima pomorstvo vsega sveta. Splavitev triinštirideset tisoč tonske izredno moderne potniške ladje je pomembna delovna zmaga skoro tisoč delavcev in tehnikov, ki so zaposleni v ladjedelnici Sv. Marka, in drugih tehnikov, ki so za ladjo pripravili načrte, znanstvenikov in strokovnjakov, ki so izoblikovali izredno aerodinamičen podvodni del, proučili notranjo ureditev prostorov in rešili vrsto zapletenih tehničnih vprašanj.
Ladja Raffaello ima enajst mostov, torej praktično enajst nadstropij ali že kar nebotičnik. V tem nebotičniku je skoraj nemogoče hoditi peš in bo za potrebo skrbelo osemnajst dvigal. Samo proučevanje oblike dimnikov je zahtevalo eno leto dela specializiranih strokovnjakov, zato pa je rezultat izreden, saj bosta dimnika tako oblikovana, da na palubo ne bo padel niti prašek saj. V resnici bo to pravi plavajoči hotel, ki pa za razliko od podobnih ladij iz razdobja med dvema vojnama znatno omejuje razlike med raznimi razredi, saj bo nudil v vseh prostorih ne samo ugodno potovanje temveč vsestranske udobnosti.«
okolje - V tem času so posebno dejavni
Ptice in druge živali tarča divjih lovcev
VIDEM - Na prehodu iz zime v pomlad se ptice selivke vračajo v naše kraje, kjer se razmnožujejo. V tem času se divji lovci odpravljajo v kraje, kot je Ma-rano Lagunare, kjer brez sramu streljajo drozge, brinovke, kose, ščinkavce in druge ptice, naj bodo zaščitene ali ne. Plen nato prodajo na črnem trgu, če jih
ne zasačijo gozdni čuvaji (na sliki zaseg v Maranu). Končni kupci so v glavnem v severni in srednji Italiji. V prodajo gredo tako nagačene živali kot njihovo meso, namenjeno gostilnam. Divji lovci lovijo seveda tudi druge živali: jelenova glava stane od 1000 do 1500 evrov, rogovi pa od 200 do 500 evrov.
1 G
Četrtek, 28. marca 2013
KULTURA
/
ssg - Prepričljiva skupina FlamenQueVive
Elegantna plesna pripoved o delu in življenju Picassa
Flamenko je strastna Andaluzija. Osnovno značilnost strasti je po svojem rojstnem kraju, Malagi, podedoval Pablo Picasso, pa čeprav je večino svojega življenja in nadvse uspešne umetniške poti preživel izven ljubljene Španije. Povezava flamenko-Picasso je torej precej naravna, veliko bolj neobičajen je plesni prikaz Picassovih vizij, njegovega umetniškega naboja, kompleksnih odnosov z ženskami in političnih pogledov. Ambicioznega projekta se je lotila špansko-italijanska skupina Fla-menQueVive, ki je v režiji Gianne Rac-cagni pripravila nadvse elegantno predstavo Pinturas - Picasso v flamenkovi pripovedi (Il flamenco racconta Picasso). Z njo odmevno nastopa od leta 2009, sodelovanje med Slovenskim stalnim gledališčem in društvom Arti-sti Associati pa je omogočilo sredino gostovanje skupine v tržaškem Kulturnem domu. S to predstavo so v SSG tu-
di počastili dan gledališča, pred fla-menkom pa je bilo z odra slišati misli, ki sta jih v svoji poslanici zapisala Dario Fo in Saša Pavček.
Za glasbeno kuliso kot tudi za koreografijo - kot navaja gledališki list - je poskrbela skupina pod umetniškim vodstvom Gianne Raccagni. Glasba je izzvenela zelo «pristno» andaluzijsko, saj so se avtorji-izvajalci držali tradicionalnih vzorcev flamenka. Petčlanski glasbeni ansambel, kitarista Alberto Rodriguez in Marco Perona, «ljudski» pevec Jose Salguero, tolkalec Paolo Mappa in violinistka Erica Scherl, so pri interpretaciji radi izpostavljali značilen zvok flamenka, kar še posebej prihaja do izraza z guturalnim petjem. Tudi plesni koraki so bili zapisani tradiciji in ustaljenemu načinu izvajanja priljubljenega plesa. Vendar flamenko ni samo ples, ki se ga pleše, to je tudi ples, ki pripoveduje. In to so avtorji-interpreti znali pri-
merno valorizirati. Z zelo spoštljivim odnosom do te dragocene kulturne zapuščine. Flamenko je namreč Unesco novembra 2010 uvrstil na seznam nematerialne kulturne dediščine.
Ob glasbi in plesu predstavo enakopravno sooblikujejo tudi zanimive projekcije. Sestavljajo jih fotografije, video posnetki, prikazi Picassovih del. Pred to kuliso, nekoliko preveč v senci, so nameščeni glasbeniki in pevec, pred njimi pa se vrstijo odlični plesalci. Razmerje tri plesalke in plesalec, Maria Jose Soto, Gianna Raccagni in
Valentina Perrone ter Claudio Javarone, že nakazuje potek Picassovega ču-stveno-družinskega življenja. Odrski prikaz se začenja z utrinki iz Malage, nadaljuje se s podoživljanjem dveh umetnikovih ustvarjalnih ciklusov, rožnatega in modrega, zaustavi se ob Pi-cassovem slikanju prostitutk in ženskih aktov, kar bo pomenilo eno od prelomnic v njegovem ustvarjalnem opusu, prvi del predstave pa se zaključi s prikazom umetnikovega radoživega spajanja risarske poteze in barv.
Drugi del elegantne predstave je z vidika scenske umetnosti še drznejši. Poglavje Picasso in njegove ženske je nadvse zajetno. Avtorji so v ilustracijo izbrali tri pomenljivejše ženske figure iz različnih obdobij (povsem avtonomne Pi-cassove ženske niso bile nikoli): rusko plesalko Olgo Koklovo, mlado in preprosto Mario-Therese Walter in intelektualko Doro Maar. Z Guernico, slovito upodobitvijo bombnega napada (1937) na simbolno mesto baskovske avtonomije in upora proti Francovemu režimu in njegovi navezi s Hitlerjem, je Picasso izrazil enega najbolj odmevnih j'accuse v zgodovini. Zaobjeti to v fla-menku je bila vse prej kot enostavna naloga. Vendar je skupini FlamenQueVi-ve podvig uspel. Zaključek predstave je bil barvitejši in veselejši. Posvetili so ga Parizu, izbrani drugi domovini, kjer je Picasso živel in ustvarjal od leta 1904 (umrl je aprila 1973). Živahnost mesta in njegovega kulturnega utripa je flamenko znal lepo ponazoriti. Na izvajalce in gledalce pa je s kulise, morda nekoliko otožno, gledal ostareli Pablo. (bip)
RADIO TRST A
Bralni roman Pristava škrjančkov in Prigoda ubogega kristjana
Danes ob 17.30 bodo v sklopu rubrike Odprta knjiga na Radiu Trst A začeli predvajati roman v nadaljevanjih Pristava škrjančkov armenske avtorice Antonie Arslan. Gre za pretresljivo zgodbo, postavljeno v leto 1915, ko se priprave na srečanje dveh vej družine Arslanian v Anatoliji namesto v slavje obrnejo v grozo. Turčija v svoji nameri, da iztrebi armensko manjšino, izvede pravi pomor. Antonia Arslan je profesorica italijanske književnosti na univerzi v Padovi, Pristava škrjančkov je njen prvi roman, ki je v Italiji izšel leta 2004 in je v hipu postal mednarodna uspešnica. Bralni roman Pristava škrjančkov je za Radijski oder režirala Marjana Prepe-luh. Po prvem, uvodnem delu, ki ga bo podala Marinka Počkaj, bo v na-slednih nadaljevanjih interpretacijo prevzel Aleš Valič. V Mali sceni pa bo tržaški radio na veliko soboto ob 18. uri predvajal radijsko izvedbo besedila Prigoda ubogega kristjana abruškega pisatelja Ignazia Siloneja. Gre za besedilo, ki se dobro spaja s časom, ki ga živimo, čeprav nas ta pelje stoletja nazaj v srednji vek. Silone v tem tekstu obravnava lik papeža Celestina V. in njegovo dobo. Najprej predstavi bodočega papeža in njegov krog sobratov, ki jih preveva Frančiškov duh uboštva, kar je bilo pravo nasprotje blešču v papeškem Rimu. Pisatelj nato opiše izvolitev papeža Celestina in kratko obdobje njegova papeževanja, saj je Celestin V. kaj kmalu odstopil, ker se ni strinjal z načinom vodenja Cerkve. Osnovni motiv dela je razmišljanje o razmerju med posameznikom in ustanovo in med dvema načinoma pojmovanja cerkvenega poslanstva. Radijsko igro je režiral Danilo Pertot, izvedli pa so jo člani Radijskega odra.
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
Closed in a Box
; Zero Reset
' ■ Crossover, alternativni rok, nu metal Nadir Music, 2013 Ocena: ******

Z današnjo glasbeno rubriko se vračamo na italijanska tla, točneje v Genovo, od koder so doma člani benda Zero Reset. S pomočjo neodvisne glasbene založbe Nadir Music so fantje januarja izdali ploščo Closed in a Box. Gre za prvenec skupine, ki je sicer bila ustanovljena že leta 2006.
Zero Reset je glasbeno gledano posebna zasedba, njihov sound lahko definiramo crossover, to je zmes več različnih glasbenih zvrsti, kot so alternativni rok, nu metal, ponekod celo hardkor in rap. Da poenostavim s primerom: njihova glasba jih približuje bendom Linkin Park, Nine Inch Nails, Rage Against the Machine, Incubus in Faith no More. Skupino Zero Reset sestavljajo pevec Albert Sardei, kitarista Emanuele Cosso in Gianluca Orlando, basist Michele Cauda, pianist Alessandro Sartini ter bobnar Emiliano Olcese. Skoraj petdesetminutno ploščo Closed in a Box sestavlja dvanajst komadov, pri vseh pa je v ospredju močan glas pevca Sardeia. Tako na primer že v prvi Cheap-stars, kjer se hitri metal trenutki prepletajo z zanimivim repanjem. V Papa Roach stilu je uvod naslednje Escape, medtem ko spominja nadaljevanje komada na Američane Linkin Park. Asteroids je pesem, ki bo morda s svojim enostavnim refrenom zaslovela na kaki lokalni radijski postaji, Dirty Stains pa je že bolj agresivna. Last Dance je bolj ali manj umirjena balada, ki malo spominja na uspešnice skupine Nine Inch Nails. Tu pa tam se fantom zatakne, kot pri komadih Madrid, Spain in Face 2 Face, prepolnih elektronskih efektov in klaviatur. Pod vprašajem je tudi naslednja The Only One, boljši pa je gotovo krajši komad Dark Pool. Električnih klaviatur je še veliko v pesmi, ki daje ime plošči - Closed in a Box, Sardei in ostali pa se poslovijo z zaključno balado Until the End of Time. Fantom iz Genove treba nedvomno priznati glasbeni pogum, saj je v Italiji z igranjem tako posebne glasbene zvrsti težje preživeti kot drugod...
/
ITALIJA
Petek, 29. marca 2013
1 1
politika - Bersani predsednika obvestil, da mu ni uspelo najti podpore za sestavo vlade
Napolitano bo preveril, ali ima Bersani še možnost
RIM - Vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je sinoči predsednika republike Giorgia Napolitana obvestil, da mu ni uspelo dobiti zadostne podpore za sestavo vlade. A svojega poizvedovalnega mandata ni vrnil Napolitanu. Ta bo opravil nov krog posvetovanj s političnimi strankami, da bi preveril, ali ima Bersani še kako možnost ali pa bo moral mandat za sestavo vlade podeliti drugi osebnosti.
»Moje delo v teh dneh ni privedlo do rešitve,« je po srečanju z Napolitanom dejal Bersani o pogovorih z ostalimi strankami o oblikovanju vladne večine. Pripomnil je, da je na teh pogovorih po eni strani naletel na zid Gibanja petih zvezd, po drugi strani pa je moral zavrniti »nesprejemljive pogoje«, ki so mu bili postavljeni v zameno za oblikovanje koalicije. Pri tem je namigoval na zahteve tabora nekdanjega premiera Silvia Berlusconija, ki je ponujal podporo Bersanijevi vladi v zameno za desnosredinskega predsednika republike. Kljub temu pa Bersani ne izključuje možnosti prevzema premierske-ga stolčka, so sporočili iz njegove stranke.
Levosredinski tabor je sicer na parlamentarnih volitvah konec februarja zmagal, vendar potrebuje za večino v senatu koalicijske partnerje. Populistično Gibanje petih zvezd komika Beppa Grilla je odklonilo sodelovanje z Bersanijem, ta pa si ne želi koalicije z Berlusconijevim des-nosredinskim taborom. V Gibanju petih zvezd so ponovili stališče, da ne bodo podprli nobene vlade s tradicionalnimi strankami. »Parlament lahko deluje tudi brez vlade in še vedno sprejema odločitve za reforme v državi. Parlament ne potrebuje vlade, da sprejme volilni zakon in nujne ukrepe za mala in srednje velika podjetja. Zakone lahko takoj sprejemamo,« je na svojem blogu zapisal Grillo.
Napolitano bo sedaj nemudoma začel s pobudami, da bi našel morebitne rešitve za politični vakuum, je sporočil generalni sekretar predsednikovega urada Donato Marra. Predsednik bo nov krog posvetov s strankami začel danes dopoldne.
Napolitano je Bersaniju minuli petek poveril mandat za sestavo vlade po volitvah, ki so dale politično zapleten rezul-
tat. Predsednik bi lahko sedaj nalogo sestave vlade poveril tudi tehničnemu mandatarju. Italijanski mediji že ugibajo, kdo bi lahko bila ta nestrankarska osebnost. Najpogosteje omenjajo uglednega pravnika Stefana Rodotaja in sedanjega generalnega direktorja italijanske centralne banke Fabrizia Saccomannija. Možnosti za sestavo vlade bi lahko imel tudi predsednik senata Piero Grasso. Tehnična vlada bi lahko tako sprejela nekatere nujne reforme, preden bi izvedli nove parlamentarne volitve. Italija tako ostaja v političnemu pat položaju.
Medtem pa v gospodarstvu vse glasneje opozarjajo politiko, naj stopi skupaj. »Država nujno potrebuje vlado, ki se bo z absolutno prednostjo soočila z realnimi problemi gospodarstva. Ne moremo čakati na nove volitve. Takoj morajo ukrepati,« je opozoril vodja italijanskega združenja industrialcev Confindustria, Giorgio Squinzi.
Predsednik republike Giorgio Napolitano
ansa
primer aldrovandi - Sindikat Coisp prestopil mejo
Mati žrtve policistov tarča sramotnega protesta
FERRARA - Štirje policisti so 25. septembra 2005 v Ferrari aretirali 19-letnega Federica Aldrovandija. Bil je pod vplivom alkohola in mamil ter se je upiral, policisti pa so se nad njega fizično znesli do takšne mere, da je umrl. Sodišče je lanskega junija četverico dokončno obsodila na 3 leta in 4 mesece zapora, obsojeni policisti pa so dejansko v zaporu odsedeli le 6 mesecev.
Desničarski sindikat policistov Coisp, ki se je od vsega začetka postavil v bran policistov, meni, da je bila obsodba nepravična in zato že več mesecev prireja razne protestne pobude, pogosto pod oknom občinskega urada, v katerem dela Aldrovan-dijeva mati Patrizia Moretti. Tako se je zgodilo tudi to sredo, Mo-rettijeva pa je zbrala pogum in šla na trg pred protestnike s povečavo slike, na kateri je posnet njen sin tik po smrti sredi mlake krvi (na sliki). Nekateri pripadniki Coispa so izjavili, da je slika ponarejena, zaradi česar jih je Morettijeva včeraj tožila. Ženski je izrazila solidarnost notranja ministrica Anna Maria Can-cellieri, Coisp pa je reagiral tako, da je zahteval njen odstop. Ministrica je naposled poslala svoje inšpektorje v Ferraro.
gospodarstvo - Italijansko podjetje vpleteno v iskanje nafte in naravnega plina pri otoku
Turčija zaradi Cipra prekinila sodelovanje z italijanskim energetskim gigantom Enijem
ANKARA - Turčija je prekinila sodelovanje v energetskih projektih z italijanskim naftnim velikanom Eni. V državi so se za ta korak odločili, ker je Eni vpleten v iskanje nafte in naravnega plina na Cipru, je povedal turški energetski minister Taner Yildiz.
"Odločili smo se, da v Turčiji ne bomo delali z Enijem, umaknili pa se bomo tudi iz drugih njihovih tekočih projektov," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Yildiz.
Eni je sicer partner turške zasebne družbe Ca-lik pri projektu izgradnje cevovoda, po katerem bo na turško sredozemsko obalo prihajala ruska in kazah-stanska nafta. V Caliku se bodo o tem, ali bodo še naprej sodelovali z Enijem, odločili sami, v Ankari pa si želijo, da bi bila italijanska skupina izločena iz projekta.
Ni pa jasno, ali bo Turčija nasprotovala tudi vključitvi Enija v projektu Južni tok. Ta plinovod bo namreč iz Rusije v Evropo pod Črnim morjem tekel tudi čez turško ozemlje, pri čemer bodo cev pod morjem gradili ruski plinski gigant Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in Eni.
Poleg tega je Eni partner tudi pri projektu Modri tok, v okviru katerega je bil zgrajen plinovod, ki pod Črnim morjem povezuje Rusijo in Turčijo.
Turčija je že pred časom opozorila, da bo iz ener-
getskega investicijskega načrta izločila katerokoli podjetje, ki bo vključeno v iskanje energetskih virov v ciprskih vodah. Eni pa je skupaj z južnokorejskim podjetjem Kogas licenčni dogovor s Ciprom, vezan na iskanje nafte in plina ob obali Cipra, podpisal januarja.
V Turčiji Ciper že dolgo svarijo pred enostranskimi potezami pri energetskih raziskavah v vzhodnem Sredozemlju. Prepričani so, da so nezakonite in da imajo pravico do koriščenja virov energije tudi turški Ciprčani. Za Ciper, ki je te dni pristal na zelo ostre pogoje za mednarodno finančno pomoč, je medtem iskanje nafte in plina zelo pomembno, saj s tega naslova računa na pomembna sredstva.
Ciper je na grški in turški del razdeljen od leta 1974, ko so turške sile zasedle severno tretjino otoka, kjer so pozneje ustanovili Turško republiko Severni Ciper. Ta sicer mednarodno ni priznana, priznava jo le Turčija. Ankara pa medtem ne priznava ciprske vlade, ki jo priznava mednarodna javnost.
Zadnji poskus za sklenitev dogovora o ponovni združitvi otoka je propadel leta 2004. Ciprski Turki so takrat načrt za združitev otoka, ki ga je pripravil takratni generalni sekretar ZN Kofi Annan, na referendumu podprli, medtem ko so ga ciprski Grki zavrnili. Posledično je v Evropsko unijo vstopil le grški, mednarodno priznani del otoka. (STA)
S prihodnjim mesecem pocenitev plina in elektrike
RIM - Z aprilom se bosta plin in elektrika nekoliko pocenila. Električna energija bo cenejša za 1 odstotek, plin pa za 4,2 odstotka, s čimer naj bi povprečno italijansko gospodinjstvo letno prihranilo okrog 60 evrov, in sicer 5 evrov pri elektriki in 55 evrov pri plinu. Zadevni sklep je sprejela oblast za energijo ob rednem četrtletnem preverjanju cen. Gre za prvo občutno znižanje cene plina po treh letih. Omogočila ga je nedavna reforma distribucije plina.
Pošta lani ustvarila 1032 milijonov čistega dobička
RIM - Upravni svet Italijanske pošte je odobril konsolidirano bilanco za leto 2012, iz katere izhaja, da je lani pošta ustvarila za 1032 milijonov evrov konsolidira-nega čistega dobička. Kot je poudaril Massimo Sarmi, ki je na čelu skupine, gre za izvrstne poslovne rezultate, ki jih Italijanska pošta dosega že vse od leta 2002 dalje. Čisti dobiček in donosnost poslovanja uvršča skupino na prvo mesto med najpomembnejšimi svetovnimi izvajalci poštnih storitev. O tem pričajo tudi podatki o skupnih prihodkih, ki so lani znašali 24 milijard evrov, investicij je bilo za 477 milijonov, zavarovalniški del skupine PosteVita je dosegel z 10,5 milijarde evrov (+10,5% v primerjavi z letom 2011) rekorden priliv, poleg tega pa je telefonski operater Poste-Mobile prodal kar 3 milijone kartic Sim.
Grillov predstavnik na Siciliji v središču polemik
PALERMO - Podpredsednik deželnega sveta Sicilije Antonino Venturino iz vrst Gibanja petih zvezd se je znašel v središču polemik. Grillovi privrženci so ga najprej napadli, ker je uporabil službeni avtomobil. Venturino je kritike zavrnil, rekoč, da je uporabil službeni avtomobil, ker nima svojega. A potem se je izkazalo, da je Venturino januarja in februarja od deželne uprave prejel 1100 evrov kot povračilo stroškov za gorivo. Očitno je nekaj narobe. Nekateri so že zahtevali Venturinov odstop.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
40.028,48 € -215,58 SOD NAFTE
(159 litrov)
109,69 $ +0,12
EVRO
1,2805$ +0,30
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
28. marca 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 28.3 27.3	
ameriški dolar	1,2805	1,2768
japonski jen	120,87	120,30
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,740	25,800
danska krona	7,4553	7,4528
britanski funt	0,84560	0,84515
madžarski forint	304,42	304,12
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7017	0,7014
poljski zlot	4,1804	4,1818
romunski lev	4,4193	4,4135
švedska krona	8,3553	8,3020
švicarski frank	1,2195	1,2174
norveška krona	7,5940	7,4720
hrvaška kuna	7,5940	7,5950
ruski rubel	39,7617	39,5730
turška lira	2,3212	2,3271
avstralski dolar	1,2308	1,2234
braziljski real	2,5703	2,5838
kanadski dolar	1,3021	1,2984
kitajski juan	7,9600	7,9340
indijska rupija	69,5660	69,5410
južnoafriški rand	11,8200	11,8725
1 2 Petek, 29. marca 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
doberdob - Hitra železnica med Benetkami in Trstom
Komisar za obnovo tirov Občina: »Imeli smo prav«
Načrt hitre železnice med Benetkami in Trstom je neizvedljiv in predrag, zato bi bilo bolje, da bi se institucije čim prej zavzele za posodobitev obstoječe proge. Vladni komisar za hitro železnico Bortolo Mainardi je medijem v minulih dneh ponovno pojasnil svoje stališče v zvezi s projektom družbe Ital-ferr, ki predvideva izgradnjo visokohitrostne železniške povezave med Mestrami in Trstom. Mainardi je že lani poleti izrazil prepričanje, da je zaradi praznih javnih blagajn - a tudi iz tehničnih razlogov - projekt treba spremeniti, v teh dneh pa je deželnemu radiu RAI potrdil, da se še vedno zavzema za »modernizacijo obstoječe proge« in da »čaka na odgovor iz Rima«. Nato, pravi Mai-nardi, bodo na vrsti srečanja s predstavniki območij, po katerih teče trasa železnice.
Teh in drugih komisarjevih izjav, ki jih je 25. marca objavil časopis Nuova Venezia, se zelo veselijo v Doberdobu, kjer so gradnji hitre železnice nasprotovali že od vsega začetka. »Izjave komisarja, ki ga je imenovala Berlusconijeva vlada na pobudo predsednikov dežel Veneto in FJK Luce Zaie in Renza Tonda, so izredno zanimive in potrjujejo, da smo imeli prav. Visokohitrostna povezava, kakršno je predlagala družba Italferr, nima smisla,« pravi župan Paolo Vizintin in nadaljuje: »Mainardi svoje stališče utemeljuje z argumenti, ki smo jih mi večkrat navedli. Med temi je podatek, da je zmogljivost proge Benetke-Trst danes izkoriščena le za 40 odstotkov.« Vizintin poudarja, da bi posodobitev obstoječe železnice povsem zadoščala za potrebe tovornega in potniškega prometa, stroški pa bi bili neprimerno nižji. Vi-sokohitrostna železnica med Benetkami in Trstom bi namreč stala preko sedem milijard evrov, v obnovo obstoječih tirov, ki bi na našem območju vključevala tudi odpravo »ozkega grla« pri Ronkah, pa bi po Mainar-dijevih ocenah morali vložiti okrog 800 milijonov. »S tem bi se izognili tudi katastrofalnim učinkom, ki bi jih na okolje imel projekt, za katerega se zavzemata Italferr in deželna vlada FJK. Le-ta je med drugim povsem nepotreben, saj Mainardi priznava, da so razdalje med mesti severovzhodne Italije premajhne za hitro železnico,« pravi Vizintin in zaključuje: »To dokazuje, da naše stališče ni bilo apriorno. Nekateri so me kritizirali, češ da sem skrajnež, zato so mi Mainardijeve izjave v veliko zadoščenje. Upamo, da mu bo v Rimu uspelo doseči spremembo načrta.« (Ale)
števerjan - Občina se je obrnila na paritetni odbor
»Sporazum za okoljske storitve naj predvideva rabo slovenščine«
Občinska uprava iz Števerjana je na pobudo odbornika Milka di Battiste naslovila na paritetni odbor za slovensko manjšino nekaj vprašanj, ki so povezana z rabo slovenskega jezika v javni upravi in v ustanovah, ki ponujajo javne storitve.
Prvo vprašanje zadeva rabo slovenskega jezika v osnovni dokumentaciji družb, ki upravljajo javne storitve. Po mnenju upraviteljev iz Šte-verjana bi morala nova družba za okoljske storitve Isontina Ambiente (Posoška okoljska družba), sama pripraviti in posredovati občinam članicam osnovne listine, kot so statut, konvencija, listina o storitvah, tehnična dokumentacija, ipd. tudi v slovenskem jeziku.
»Za občine bi prevajanje omenjene dokumentacije pomenilo potrato časa in strošek, ki bi ga v vsakem primeru morala nositi družba sama. Podobni pomisleki se porajajo glede izvajanja storitev, predvsem v zvezi z odnosom z uporabniki, objavami, obvestili in na splošno s komunikacijo. Statut in konvencija, ki sta v fazi odobritve, ne predvidevata nikakršnega posebnega pristopa na uradno dvojezičnem območju,« pravi odbornik in nadaljuje: »Od paritetnega odbora torej pričakujemo, da poseže in doseže, da konvencija za okolj-ske storitve na Goriškem zajamči rabo slovenskega jezika. Definirajo naj se tudi merila zaščite, ki bi jih morali ustanovni akti in posledične listine podobnih družb zagotavljati.«
Naslednje vprašanje zadeva preoblikovanje računalniških postopkov, ki so za krajevne ustanove obvezni. »S postopki, ki so zasnovani za rabo v samem italijanskem jeziku, je vnašanje dvojezične dokumentacije in posledično koriščenje le-te s strani občanov težje in neučinkovito. Trud, ki je vložen v prevajanje, je zato delno zaman,« opozarjajo briški upravitelji, ki menijo, da bi naložba v preosnovo infor-matiziranih postopkov v kratkem privedla do povišanja produktivnosti, učinkovitejšega upravljanja, prihranka sredstev in pozitivnega odziva občanov. »Pričakujemo, da se tudi ta aspekt obravnava pri določanju smernic za porazdelitev sredstev,« zaključujejo števerjanski upravitelji.
tržič - Predlog
Skupen grob tudi za geje?
Občina namerava spremeniti pravilnik
Tržiška občinska uprava razmišlja o spremembi pravilnika o pokopih, da bi tudi neporočenim parom - tako isto-spolnim kot heteroseksualnim -, ki stanujejo pod isto streho, omogočila pokop v istem grobu. O tem vprašanju se bodo v prihodnjih dneh pogovarjali člani pristojne svetniške komisije, nato pa bo pred vključitvijo novega člena v pravilnik dokončno besedo imel tržiški občinski svet.
Možnost pokopa v družinski grob tudi za pare, ki niso poročeni, imajo trenutno občani Turjaka, ki je sklep o spremembi pravilnika pogrebnih in pokopaliških dejavnosti sprejela na začetku leta. Turjaška občinska uprava je v prejšnjih mesecih ustanovila tudi register t.i. »civilnih zvez«. »V naši občini je bil ta register ustanovljen že leta 1999. Bili smo prvi v goriški pokrajini,« je spomnila tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin, po kateri bodo nove tehnologije pripomogle k večji uporabi registra, v katerega sta se doslej vpisala le dva para. »Pravilnik je objavljen na naši spletni strani, kjer je na voljo tudi obrazec, ki ga morajo izpolniti in vložiti vsi, ki se želijo vpisati v register. Priznanje parov je pomembno: čeprav trenutno ne prinaša konkretnih koristi, je lahko pomembno znamenje in spodbuda za spremembo zakona,« meni občinska odbornica.
gorica-sovodnje - Delovno srečanje županov in občinskih odborov
Bo letališka družba »vzletela«?
Zaradi izgube bodo prepolovili družbeni kapital - Dogovorili se bodo tudi o centru za zbiranje odpadkov in sporazumu za slovenske jasli
gorica - Sodišče je podhranjeno
Obravnave prelagajo, čakalne vrste neznosne
»Zaprtje bi bilo travmatično za mesto, za odvetnike in občane pa koristno«
»Ob pomanjkanju sodnikov, ki je privedlo do preložitve številnih obravnav na leto 2014, ni mogoče pozabiti na nerešen problem čakalnih vrst pri sodnih pisarnah, kar velja tako za pravdno pisarno kot za tisto, ki skrbi za izvršilne postopke, in na vrste pri sodnih uradih.« Na problem podhranjenosti goriškega sodišča, ki postaja vedno bolj pereč, je tokrat opozoril odvetnik Michele Formentini, ki meni, da bi bilo zaprtje sodišča travmatično za mesto, za občane in odvetnike, ki se morajo soočati z neznosnimi zamudami, pa bi bilo koristno.
»Iz dnevnih registrov izhaja, da se pri vsaki izmed omenjenih pisarn dnevno zglasi okrog 50 odvetnikov. Najbolj kritična točka je v tem trenutku pisarna za izvršbe, ki jo ob odvetnikih obiskujejo tudi geometri, komercialisti in drugi,« pravi Formentini, po katerem je problem čakalnih vrst povezan s pomanjkanjem osebja. »Na sodiščih v Trstu, Vidmu in Pordenonu se to ne dogaja, v Gorici pa je treba za vložitev kateregakoli akta zapraviti celo dopoldne,« poudarja odvetnik Formentini, po katerem so razmere na goriškem sodišču iz dneva v dan hujše.
Napočil je pravi (in skrajni) trenutek, da družba za upravljanje letališča na Rojah končno »vzleti«. Da se bo to čim prej zgodilo in pripomoglo k razvoju letališkega območja, si obetajo sovodenjski in goriški upravitelji, ki so se v sredo sestali na županstvu v Sovodnjah. Srečanje med odboroma, ki sta ga župana Alenka Florenin in Ettore Romoli napovedala na začetku marca, ko sta obnovila sporazum o zvezi Aster, je potekalo v konstruktivnem vzdušju, cilj pa je bilo soočanje o vprašanjih in problemih, ki so skupni obema upravama.
Med temami, o katerih so upravitelji razpravljali, je letališče na Rojah. Tako so-vodenjska kot goriška občina sta delničarki družbe Amedeo Duca DAosta, ki od svoje ustanovitve pred desetimi leti ni dosegla nobenega stvarnega rezultata, zaradi plačevanja fiksnih stroškov za nadzorni svet pa je nabrala za več kot 200.000 evrov izgube. Zato bo skupščina delničarjev, ki se bo sestala 10. aprila, odobrila sklep o znižanju družbenega kapitala: od sedanjih 533.000 evrov bo ostalo 266.500 evrov. Sklep, s katerim pristaja na znižanje kapi-
Skupna seja na sovodenjskem županstvu in propadajoči objekti na letališču
tala, je sovodenjski občinski svet sprejel na zadnji seji, isto pa bodo morali narediti tudi občina Sovodnje in ostali delničarji. »Z občino Gorica soglašamo, da je zdaj čas, da družba začne izvajati prve projekte in z ostalimi ustanovami, ki so ali bodo delovale na Rojah, oživi območje letališča,« je povedala Floreninova. Upravitelji so se dalje pogovarjali o centru za zbiranje odpadkov v Ulici Gregorčič, ki naj bi ga v prihodnje lahko uporabljali tudi sovodenjski občani, ter o ovrednotenju obrtne cone na Malnišču in industrijske cone v Štandrežu.
Beseda je tekla o potrebi po čim prejšnjem podpisu sporazuma, ki bi sovo-denjskim občanom, za katere so v slovenskih jaslih v Gorici na voljo dve mesti, za-
gotavljal iste cenovne pogoje kot Goriča-nom. Na dnevnem redu seje sta bila še promocija oz. zaščita »goriške vrtnice« tudi izven goriških meja, saj ta dragoceni radič pridelujejo tudi sovodenjski kmetje, in promocija spominske poti na Brestovcu v okviru pobud ob stoletnici prve svetovne vojne. Goriška in sovodenjska občina bosta skušali skupaj rešiti tudi problem namembnosti paviljona D goriškega sejemskega razstavišča, ki bi ga potrebovala ko-talkarska društva, in problem dotrajanosti Poti na Roje. Sovodenjska uprava je ne nazadnje predlagala goriški, naj EZTS v novem programskem obdobju upošteva tudi občino Sovodnje, ki bi se lahko vključila v nekatere evropske projekte.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 13. marca 2013 1 1
goriški kras - Simbol življenja za italijanske in avstro-ogrske vojake hrani danes madžarski muzej
»Doberdobsko drevo« vrnili rodni Martinščini

Murva, ki je kljub strahovitim bojem in razdejanju še edina stala sredi bojišča pri Martinščini, koder je tekla prva frontna črta, je za italijanske in avstro-ogrske vojake postala simbol odpornosti in življenja, ki so se ga na vse kriplje oklepali. Madžari so zato preživelo murvo 4. julija 1916 ob 9. uri posekali in jo odnesli s seboj v domovino. Mesto je dobilo
v Mora Ferenc muzeju v kraju Szeged, od koder so bili vojaki 46. madžarskega regimenta, ki so ga jeseni 1915 poslali v Martinščino, v jarke ob razvalinah nekdanje cerkve sv. Martina. Murvo so omenjali v svojih pismih, nadvojvoda Jožef Avstrijski pa je o njej zapisal: »Ob cerkvi, ki je le še razvalina, na koti 197 stoji moreče drevo vojakov 46. regimenta ...
»doberdobsko drevo«, ki se je v spomin italijanskih vojakov zapisalo kot »osamljeno drevo«. Razstava bo hkrati posvečena pesniku Giuseppeju Ungarettiju, ki je tudi sam doživljal vojni pekel na bojiščih med Debelo Grižo in Martinščino.
»Razstavo smo vključili v projekt Kras 2014+. Naš cilj je skozi ovrednotenje ostalin
jamlje - Ostanki prve svetovne vojne
Na Vrtačah je potegnila na dan očetovo kolajno
»Doberdobsko drevo« po vrnitvi v Martinščino (levo); na podobi iz vojnega časa sta označena Martinščina in drevo, ki kljub razdejanju še vedno stoji (desno);
nadvojvoda Jožef v kraju Segeti pri Lokvici leta 1916 ob drevesu pred njegovim prenosom na Madžarsko
foto g. simonu
Prebodli so ga številni italijanski in naši izstrelki, kar nekaj granat je razdejalo njegovo bedno deblo, ki sedaj umira. Posebno navezanost čutim za to nesrečno bitje, ki gre po kosih, ker njegova usoda je naša usoda ... « Madžarski vojaki so murvo preimenovali v »doberdobsko drevo«, ker so z Doberdobom poistovetili vsa kraška bojišča in pekel na njih. To ime se ga drži tudi danes v muzeju, od koder so ga pred nekaj dnevi, po skoraj sto letih, za kratek čas vrnili rodni Martinščini. Jutri ob 11. uri bodo na tamkajšnjem sedežu krožka Visintin, ob športnem igrišču, odprli razstavo, na kateri bo glavni eksponat ravno
prve svetovne in promoviranje njihovega obiska spodbuditi razvoj lokalnega gospodarstva,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic. Predsednik Enrico Gherghetta, ki napoveduje, da bodo poiskali način, da se naredi kopija drevesa (skulptura ali hologram), poudarja, da je njegova izposoja izjemen dogodek, zato utegne imeti razstava velik odmev v državi in zunaj nje. Gherghetta dalje navaja, da je Kras danes gostoljuben, turizem je spodbudil nastanek turističnih kmetij in bed&breakfastov, vse to pa vodi v prerod teritorija. Gianfranco Simonit, »duša« jamarskega društva iz Martinščine, navaja, da je dogovarjanje za izposojo drevesa trajalo tri leta, omogočilo pa ga je zlasti tesno sodelovanje z združenjem Meritum iz Szegeda. K pobudi so nato pristopili prostovoljci iz kar petdesetih društev, italijanskih, madžarskih in slovenskih. Zgodovinar Lucio Fabi, ki je prispeval svoje znanje, dodaja, da je bil posnet video dokumentarec o vrnitvi drevesa v rodni kraj; 14. aprila ga bo predvajal tretji program RAI. »Za vojake je bilo drevo simbol življenja, zato je danes za nas simbol miru,« pravi županja iz Zagraja Elisabetta Pian in napoveduje, da pobude v Martinščini posvečajo vsem padlim, brez razlikovanj, in pa beguncem, ki jih je vojna pregnala od doma.
Drugega junija letos bodo drevo vrnili madžarskemu muzeju, pobude, ki jih je spodbudila njegova 90-dnevna vrnitev v rodno Martinščino, pa bodo trajale še do 29. junija. Na ta dan leta 1916 je bil na italijanski fronti prvi napad s plinom.
Kljub rahlemu dežju in hladnemu vetru se je v nedeljo zjutraj na zbirnem mestu ob velikem ovinku pri Jamljah zbralo kakih štirideset pohodnikov. Prišli so odkrivat ostanke prve svetovne vojne. Pohod za ljubitelje naravnega okolja in zgodovinske zapuščine pripravlja kulturno in športno društvo Vipava s Peči, njegova »duša« pa je Mi-
pevma - V odkrivanju zanimivosti gore
Šolarji na dvodnevnem potepanju po Sabotinu
Med nočnim pohodom jim je priskočil na pomoč prvi krajec lune
Na prvi dan pomladi so se pevm-ski osnovnošolci odpravili na dvodnevno pustolovščino na Sabotin, kjer so tudi prespali. Učitelj Tomaž Devetak, pobudnik in vodja »odprave«, nam je pojasnil, da to ni bilo prvič, da se učenci četrtega in petega razreda odpravljajo odkrivat zanimivosti goriške gore, svoj podvig pa tokrat prvič razkrivajo širši javnosti.
Štirinajst učencev in dva učitelja (Tomaž in Marinka) so pot pod noge vzeli takoj po pouku. Do sabotinske ceste so otroke odpeljali starši, od tam naprej pa peš. Na pobočju so si ogledali ostanke nekdanjega kamnoloma, na nižjem vrhu pa urejene razvaline cerkvice sv. Valentina in ostanke samostana. Imeli so tudi vajo v orientaciji: s pomočjo zemljevida so morali poiskati vhod v eno od kavern iz prve
svetovne vojne. Premagati so morali tudi strah pred temo in v kaverni najti skrite čokoladne bombone. Po grebenu Sa-botina, od koder je krasen razgled na dolino Soče na eni strani in na goriško ravan na drugi, so dosegli najvišji vrh (609 metrov), se podpisali v spominski zvezek in se spustili nekoliko niže do nekdanje italijanske kasarne, kjer jih je pričakal zgodovinar in raziskovalec Mario Muto ter jim razkazal zametke bodočega muzeja; postregel jim je tudi s toplo čokolado. Otroci so se nato veselo odpravili do koče na slovenski strani meje, ki jo upravlja Bogdan Bavdaž; tam so se odpočili, odložili prtljago, lastnik pa jih je pogostil. Večerji je sledil nočni raziskovalni pohod, deloma z ročnimi svetilkami, deloma brez njih; v pomoč jim je bil le prvi krajec lu-
Pevmski pustolovci na dvorišču italijanske kasarne na Sabotinu
ne. Po vrnitvi so si v Bogdanovi koči uredili ležišča, spanja pa ni bilo veliko, kajti pogovori so se zavlekli pozno v noč. Naslednje jutro jim je gostitelj povedal veliko zanimivosti o Sabotinu, o dogajanju med vojno, o rastlinstvu in živalstvu. Z njim so si ogledali še nekaj sistemov ka-
Pohodniki (zgoraj) in medalja za hrabrost, ki ji jo imela pohodnica pri sebi fotom.j.
tja Juren, poznavalec kraškega območja ter avtor knjig in vodnikov o dogajanju med prvo svetovno vojno. Tokrat so ljudje prišli iz Gorice in Trsta, iz Vidma in celo Benetk, žal pa se je vabilu odzvalo le malo domačinov, za kar je bil Juren razočaran. Pogrešal je tudi pohodnike iz Slovenije, ki so se v minulih letih radi udeleževali teh rekreacijsko-zgodovinskih pobud. V prvi vrsti so te namenjene ravno krajanom, zato da bi bolje spoznali svoje kraje in se podrobneje seznanili z ostalinami vojne, ki so tudi domačinom večinoma neznane, pojasnjuje Juren.
Tokrat je sklenil, da udeležence pospremi na izlet po odročnejših krajih, nekoliko zahodneje od Jamelj. To so vzpetina Vrtače, znana tudi pod imenom Kota 144 (Jameljci ji pravijo Garjupa kupa), Debeli vrh ali Kota 140 ter območje, ki se širi do Prelosnega jezera. Četica pohodnikov je med večurnim sprehodom videla marsikaj. Obiskali so veliko naravno jamo, ki jo je avstro-ogrska vojska spremenila v zaklonišče; ob vhodu je viden napis Hptm (stotnik) Fillinger, pa tudi ostanki napisa z imenom italijanskega generala Ricordija, ki ga je na Vrtačah usmrtila granata. Nedaleč stran je še več kavern in zaklonišč z avstrijskimi in italijanskimi napisi; v mnogih primerih gre za napise inženirskih enot, ki so gradile zaklonišča. Na vrhu Vrtač je več spomenikov, postavljenih v povojnem času (na primer spomenika italijanski konjeniški enoti in bersaljerjem). Na začudenje vseh se je pohoda udeležila tudi skoraj 90-letna Maria Mirabella Miniussi iz Ronk in na vrhu Vrtač potegnila iz torbe kolajno za hrabrost, ki si jo je ravno tam prislužil njen oče - italijanski pešak. Po spustu s Kote 144 so si ogledali vrsto kavern, ki so jih v petdesetih letih minulega stoletja preuredili v Natova zaklonišča. Na pobočjih Vrtač je bil ranjen Benito Mussolini. Na območjih v smeri Prelosnega jezera so tudi ostanki vojaških pokopališč, ki pa kažejo žalostno podobo. Še do pred nekaj leti je tam bilo veliko nagrobnih kamnov, ki so jih »pobrali« brezvestni zbiralci.
Poleg Mitje Jurna je pohodnike vodil še Paolo Pizzamus iz Milj, ravno tako odličen poznavalec Krasa. Po pohodu so se odpeljali do Peči, kjer jih je v prostorih društva Vipava pričakala pogostitev. (vip)
vern, ki so jih v zadnjih letih uredili in omogočili njihov obisk. Popoldne je sledil spust do sabotinske ceste, kjer so veselo druščino pričakali starši. Omeniti velja, da otroci niso smeli imeti pri sebi mobilnih telefonov, tako da je dvodnevna pustolovščina bila taka, kot se šika. (vip)
14
Četrtek, 28. marca 2013
GORIŠKI PROSTOR

gorica - Med 5. in 7. aprilom sejem »Pollice verde«
Tudi vrtni mojstri gledajo čez mejo, prijavljenih že preko sto razstavljavcev
Goriško sejemsko razstavišče bo po velikonočnih praznikih ponovno zaživelo. V Ulici Barca v Gorici bo namreč med 5. in 7. aprilom potekal priljubljeni sejem vrtnih mojstrov »Pollice verde«, ki ga letos prirejajo že de-vetič. Svojo udeležbo na tridnevnem sejmu, ki vedno privablja številne ljubitelje vrtnarjenja, ekologije, urbanega zelenja in življenja na prostem z obeh strani meje, je že napovedalo preko sto razstavljavcev iz Furlanije-Julijske krajine, Abrucev, Emilie Romagne, Laci-ja, Mark, Piemonta, Veneta in iz Slovenije, kar bo prireditvi ponovno vtisnilo čezmejni značaj.
»Kot smo večkrat povedali ob priložnosti sejma Expomego, si želimo, da bi goriško sejemsko razstavišče postalo izložba širšega čezmejnega območja,« je povedala Luisa De Marco, predsednica družbe Udine e Gorizia fiere, ki pobudo prireja v sodelovanju z goriško občino in goriško Trgovinsko zbornico ter s podporo deželne zveze zadružnih bank BCC in zveze Confcooperative. Sodelovanja s Slovenijo, iz katere prihaja veliko zvestih obiskovalcev sejma »Pollice verde«, se veseli tudi direktor goriško-vi-demske sejemske ustanove Maurizio Tripani, ki je opozoril, da so v ta namen prevedli v slovenščino tudi promocijski
material. »Cilj sejmov, kot je "Pollice verde", je tudi spodbujanje krajevnega gospodarstva. Sejem je pomembna priložnost za podjetja, ki se na njem predstavljajo, in ki se v tem času spopadajo s krizo,« je poudaril Tripani. Predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata je izrazil prepričanje, da bo sejem v času, ko postajata pridelovanje in zdravo življenje vse bolj aktualni temi, gotovo uspešen, podžupan občine Gorica Roberto Sartori pa je izpostavil pomen, ki ga za Gorico imajo kakovostne pobude, kot je sejem vrtnarskih mojstrov.
Obiskovalci bodo 5., 6. in 7. aprila imeli priložnost za ogled in nakup rož,
Na sejmu bo obiskovalcem na voljo bogat izbor rož in drugih rastlin
bumbaca
zelenih rastlin, zelišč, dreves, opreme za dvorišče, fotovoltaičnih
in termičnih naprav, gnojil, kaktusov, semen, pripomočkov za gojenje rastlin in številnih drugih artiklov, kot vsako leto pa bodo potekale tudi spremne pobude. Med temi bodo te-
čaji gojenja balkonskih rastlin in orhidej, ki jih bo Manuela Mavri vodila v slovenščini in v italijanščini. Potekale bodo tudi delavnice za otroke - med prireditelji bo zadruga Rogos - in razstave. Sejmišče bo odprto od 10. do 20. ure, vstop bo prost.
nova gorica - Smrt Franja Batagelja
Zdravnika pred sodnikom
Silvan Saksida: »Za nekaj, kar nisem storil, ne morem priznati krivde« - Zagrožena kazen je od šest mesecev do pet let zapora
Na novogoriškem sodišču je včeraj potekal predobravnavni narok za Silvana Saksido in Andreja Bartoliča, zdravnika iz šempetrske bolnišnice. Obtožnica ju bremeni povzročitve smrti iz malomarnosti v primeru pacienta Franja Batagelja, tedanjega predsednika društva TIGR, nekdanjega državnega in mestnega svetnika, podžupana novogoriške mestne občine, politično in športno aktivnega funkcionarja. Saksida in Bartolič - prvi je bil tedaj glavni dežurni zdravnik, drugi, takrat specializant, pa je bolnika sprejel - sta se včeraj izrekla, da ne priznavata krivde po obtožnici.
»Za nekaj, kar nisem storil, ne morem priznati krivde. Obžalujem smrt Franja Ba-tagelja, vendar ocenjujem, da sem takrat naredil vse, kar sem lahko naredil. Verjamem, da bo sodišče na podlagi argumentov, ki jih bomo predstavili, in na podlagi izvedenskih mnenj, ki smo jih do sedaj pridobili, prisodilo nam v prid,« je včeraj pred sodiščem izjavil Saksida. Zagovornik Bartoliča, Bruno Krivec, pa je dejal: »Menim, da so v spisu že strokovna mnenja, ki odgovarjajo na ta vprašanja in da tukaj ne gre za odgovornost zdravnikov, ki sta obtožena. Strokovno mnenje govori o tem, da ni vzročne zveze med intervencijo zdravnikov in posledico in da je bilo stanje žal zelo slabo in da se v danih okoliščinah ni uspelo ničesar narediti.«
Franjo Batagelj je leta 2006 umrl v šempetrski bolnišnici. Pacient je tja prispel nekaj minut pred enajsto dopoldan. Kljub temu, da je bil napoten kot nujen primer, pa naj bi moral dolge ure čakati na preglede, in to kar na hodniku. Ko so ga štiri ure in pol po prihodu v bolnišnico hoteli pregledati z aparatom CT, je med preiskavo omedlel, nato pa so ga dve uri in pol oživljali. Dvajset minut čez peto popoldan je umrl. V bolnišnici so kot vzrok za smrt navedli pljučno embolijo. Obdukcija pa je pokazala, da je bila diagnoza napačna in da je smrti botrovalo razslojevanje aorte. Sodni izvedenec medicinske stroke je ocenil, da bi ob sicer tvegani operaciji imel pokojnik 85 odstotkov možnosti za preživetje, če bi ga pravilno obravnavali. Strokovna komisija šempetrske bolnišnice pa je ocenila, da je bila obravnava pacienta prepočasna. Bolnišnica je družini ponudila odškodnino, ki pa so jo bili pripravljeni sprejeti pod pogojem, da se dežurni zdravnik javno opraviči in prizna napako. Ker tega ni naredil, so leto po Batageljevi smrti na državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper oba zdravnika. Zagrožena kazen je šest mesecev do pet let zapora.
Predsednica sodnega senata Andrej-ka Luznik je včeraj določila štiri razpravne dneve glavne obravnave, ki bodo v prvi polovici junija. (km)
gorica - Vodeni obiski za dijake v Feiglovi knjižnici
Novogoričani prihajajo, iz Gorice pa le za vzorec
V Feiglovi knjižnici v Gorici je bilo zadnje mesece živo tudi zaradi številnih jutranjih obiskov dijakov iz Nove Gorice, ki so se seznanili z organiziranostjo Slovencev v Italiji, z društveno razvejanostjo na področjih kulture in športa, s šolstvom in seveda tudi s slovenskimi knjižnicami v Italiji. Nekateri med njimi so kasneje obiskali Feiglovo knjižnico za lastne potrebe, kar kaže na korist tovrstnih srečanj. V knjižnici pa obžalujejo, da se na skupinske obiske ne prijavljajo goriški srednješolci in višješolci, čeprav jim je bil ob začetku šolskega leta ponujen voden obisk s knjižnim darom, ki ga poklanja slovensko ministrstvo v okviru projekta »Rastem s knjigo«; z izjemo do-berdobskih srednješolcev drugih šol ni bilo na spregled. Cilj omenjenega projekta je spodbuditi dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja, motivirati dijake za branje in jim omogočiti, da spoznajo, kaj knjižnica ponuja, in da postanejo njeni samostojni uporabniki.
Novogoriški srednješolci na obisku v Feiglovi knjižnici
Poziv k enotnosti nadškofije
Tudi po cerkvah Goriške so se včeraj začeli obredi velikega tedna. Nadškof Carlo R.M. Redaelli je včeraj dopoldne maševal v stolni cerkvi ob udeležbi domala vseh duhovnikov iz nadškofije in med homilijo pozval k povezovanju med župnijami. »Če se duhovniki ne čutijo pripadnike ene same skupnosti, raznolike in pluralne, a vsekakor povezane, potem bo težko dopovedati vernikom, da nadškofija ni konfederacija samostojnih župnij in da živeti povezano ne prinaša izgube lastne identitete,« je poudarila nadškof, ki bo danes ob 18. uri vodil obred v stolnici, nakar bo na čelu križevega pota, ki bo ob 20.30 startal s Trga sv. Antona. Popoldne bo stopil med zapornike.
Od jutri ribolovna sezona
V deželi FJK in torej tudi na Goriškem se v nedeljo, 31. marca, ob 7. uri zjutraj začenja nova ribolovna sezona. V Sočo so v prejšnjih dneh vložili 700 kilogramov soških postrvi, nekateri primerki so težki tudi do tri kilograme. Čeprav vremenske napovedi niso najboljše, pri zavodu Ente tutela pesca pričakujejo, da bo na Soči namakalo svoje trnke veliko ribičev, številni bodo prišli tudi iz drugih dežel z upanjem, da jim bo uspelo ujeti kako kapitalno soško postrv.
Pokrajina išče garanta
Goriška pokrajina je objavila javni razpis, preko katerega bo imenovala garanta, ki bo bdel nad življenjskimi pogoji v zaporu v Gorici in v centru za priseljence CIE pri Gradišču; prijave bodo zbirali do 22. aprila.
nova gorica - Nadzorni svet je potrdil šestmesečno pogodbo za predsednika
»Igralništvo ostaja Hitova ključna konkurenčna prednost na dolgi rok«
Nadzorni svet novogoriškega Hita je včeraj potrdil pogodbo, s katero je bilo vodenje kot predsedniku uprave družbe za šest mesecev zaupano Dimitriju Picigi. Medtem pa že teče tudi razpis za predsednika uprave s polnim mandatom, kamor je Piciga tudi napovedal, da se bo prijavil, a se do včeraj še ni, je pa razkril, katere so po njegovem mnenju ključne točke za sanacijo Hita. Oglasila sta se tudi predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Hita, Karlo Kor-če in Sergej Čujec, in pojasnila razloge za to, da sta podprla razrešitev stare uprave Hita in imenovanje Picige.
Včeraj je potekala seja nadzornega sveta (NS) Hita. Njegov predsednik Marino Furlan je povedal, da se prejšnja uprava,
ki je bila 13. marca razrešena iz krivdnih razlogov, še ni pritožila na ta sklep. Po njegovih besedah so bile na seji obravnavane le točke, nujne za vsakodnevno poslovanje podjetja: »Konkretne, pomembne odločitve bomo sprejemali šele takrat, ko bo NS v popolni sestavi.« NS Hita ima trenutno namreč le štiri od šestih članov. Furlan je omenil, da je bil včeraj predstavljen tudi način reševanja Hitove hčerinske družbe Alpinee. »Dobro je, da so nam banke dale še tri mesece, uprava bo imela še veliko dela. Prepričan sem, da bo uspešna,« je dodal.
»V tem trenutku je za Hit ključnih pet stvari,« pravi Piciga in našteva: »Obvladovanje in rešitev hčerinskih podjetij, ne le Hit Alpinee, delo na prihodkovni strani z na-
slova igralništva, finančno prestrukturiranje, četrti steber je t.i. e-igralništvo, prej ali slej pa bodo morali biti predstavljeni tudi argumentirani predlogi, zakaj je treba zakonodajo prilagoditi, kot jo imajo naši konkurenti v okolici in so v EU.« Med poudarki strategije, ki jo bo predložil ob prijavi na mesto predsednika uprave, pa bodo e-igral-ništvo ter razvoj in nadgradnja obstoječih igralniških centrov. »Igralništvo ostaja ključna konkurenčna prednost Hita na dolgi rok, kar pa ne pomeni, da ne bomo razvijali zabave in turizma,« poudarja.
Včeraj sta se oglasila tudi Korče in Ču-jec, predstavnika zaposlenih v NS Hita, saj, kot navajata, čutita dolžnost, da pojasnita, zakaj sta podprla menjavo v vrhu družbe.
Med glavnimi razlogi za to navajata pisno sporočilo bank upnic nadzornemu svetu Hita, »iz katerega nedvoumno izhaja, da banke ne zaupajo upravi matične družbe«, hude spore znotraj uprave matične družbe in slabo upravljanje odvisnih družb, poslovanje v prvih dveh mesecih letošnjega leta je skoraj za 20 odstotkov pod planom poslovanja za leto 2013, ki ga je NS obravnaval in potrdil komaj pred tremi meseci. »Izguba v letu 2012 pa je ocenjena na približno 30 milijonov evrov,« opozarjata in obenem izpostavljata, da so v mandatu uprave, ki jo je vodil Drago Podobnik, odstopili trije predsedniki NS, kar po njunem prepričanju še dodatno izostruje sliko o sedaj že bivši upravi. (km)
GORIŠKI PROSTOR	Nedelja, 527. marca 2013 1 1
/
solkan - Festival
Animateka po Animateki na Mostovni
Ne zgodi se ravno pogosto, da si je mogoče ogledati izbor domala najnovejših evropsko priznanih, nagrajenih in izbranih kratkih animiranih filmov na enem mestu. Letošnja že šesta karavana Animateka po Animateki na ogled ponuja filme, ki tokrat prihajajo iz vseh koncev stare celine in se bo danes zaustavila tudi v Solkanu. V prostorih Mostovne si bo mogoče ogledati kar štirinajstih zmagovalnih animacij z minule devete edicije priljubljenega Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, ki se je decembra odvil v Ljubljani in Mariboru. Izbor sestavlja 83 minutni kolaž avtorskega sodobnega kratkega animiranega filma od Hrvaške, Litve, Nemčije, Švice, Estonije, Francije, Madžarske, Portugalske, Nemčije in Slovenije. Organizatorji posebno pozornost namenjajo najmlajšim s programom Slon, ki je sestavljen iz izbora najboljših kratkih animiranih filmov s festivala Animateka, primernih za najmlajše občinstvo: Rumeni Slon je namenjen malčkom starim od 4. leta starosti, Rdeči Slon pa je za otroke od 8. leta starosti. Na letošnji Animate-ki lahko najmlajši tako izvedo, kaj se zgodi, če ne jedo juhe, o dobrih in slabih plateh opravičevanja, o pasjem življenju ali prebiranju časopisa pod mizo, kaj počne medved, ki podnevi dela kot akrobatski motorist v potujočem cirkusu, ponoči pa hrepeni po divjini in gozdu, kjer naj bi ga čakala resnična sreča, in še mnogo drugega. Na Primorskem si bo program Ani-mateke po Animateki mogoče ogledati še 22. marca v Izoli, vse predstave pa so obiskovalcem na voljo brezplačno. (RoŠa)
gorica - Reklame podjetja Passero-Chiesa
Ogled razstave je potovanje skozi čas
Razstava v prostorih palače v Gosposki ulici
bumbaca
Razstava z naslovom »Réclame - Plakati in skice z začetka dvajsetega stoletja iz Fonda Passero-Chiesa«, ki so jo včeraj odprli v Gosposki ulici, na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, bo eden izmed najbolj odmevnih letošnjih dogodkov v mestu, so organizatorji poudarili pred številnim občinstvom. Poleg njene umetnostne vrednosti (med avtorji podob izstopajo Antonio Bauzon, Tullio Crali, Argio Orell, Pietro Antonio Sencig, Cesare Simonetti, Lojze Spazzapan) je sprehod po razstavnih prostorih obenem skok v čas, ko so se spričo naglega gospodarskega razvoja spreminjali okusi in potrošniške navade. Poleg serije litografij na pločevinasti podlagi, po izdelavi katerih je slovela tržiška podružnica podjetja Passero-Chiesa, pozornost obiskovalcev priteguje tudi nekaj litografskih kamnov, prisrčnega sprejema pa je bila včeraj deležna Giuseppina Chiesa, zadnja lastnica podjetja.
GORIŠKO TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA
bo v torek, 2. aprila, zaprto. Tržaško tajništvo: tel. 040-7786300
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
Koncerti
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Predprodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz (odhod avtobusa s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici okvirno ob 16.30); informacije na gori-ca@zskd.org ali po tel. 0481-531495. 30. SOVODENJSKA POJE bo potekala v nedeljo, 7. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Organizatorji toplo vabijo vse ljubitelje petja.
GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: v petek, 19. aprila, ob 20. uri koncert dua Arparlando (Tina Žerdin in Christine Leibbrand - Kue-gerl, harfa); informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016, blagajna@kulturni-dom-ng.si, vstopnice uro pred koncertom na gradu Kromberk.
Gledališče
FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v sredo, 3. aprila, ob 20.30 »Ljubim te, spremeni se«, igrajo Simona Vodopivec Franko, Romana Krajnčan, Danijel Malalan in Marjan Bunič; informacije in predproda-ja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288).
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 16.40 - 18.30 - 20.20 »I Croods«; 22.10 »Gli aman-ti passeggeri«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuto Presidente«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un giorno devi andare«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.20 - 22.10 »I Croods«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuto Presidente«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »G.I. Joe - La vendetta (digital 3D)«. Dvorana 4: 16.50 - 18.50 »Il cacciatore di giganti«; 21.15 »Il cacciatore di giganti« (digital 3D). Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Ci vuole un gran fisico«; 21.30 »La frode«.
fi Razstave
ČEZMEJNA RAZSTAVA »SOČA BREZ MEJA« je na ogled v Beneški palači (palazzetto Veneto) v Ul. S. Ambro-gio v Tržiču. Do 31. marca razstavljajo Vanda Colja, Flavia Delise, Edes Frat-tallone, Alessio Gregori, Lidija Jeron-čič, Marta Kodelja, Marta Malni, Emilija Mask, Mirjam Morenčič in Armando Pizzignach. Razstavo bodo odprli v soboto, 13. aprila, ob 18. uri v galeriji Dore Bassi v Gorici.
9 Šolske vesti
LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA za
otroke 2. in 3. letnika vrtcev ponuja animacijo, glasbo, gledališko dejavnost, pravljični kotiček, ustvarjalne delavnice, ples, predvsem pa veliko igranja in zabave. Dejavnosti bo vodila Damjana Golavšek, glasbenica, igralka in avtorica gledaliških predstav. Delovala bo vsako sredo do 15. maja, od 15.30 do 17.30 v Dijaškem domu. Prevoz iz vrtcev v Dijaški dom je zagotovljen; informacije in prijave do zasedbe mest po tel. 0481-533495.
ENOLETNO ŠOLANJE V SLOVENIJI za dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji organizira SLOVIK v sodelovanju z Gimnazijo Poljane in z Dijaškim domom Ivana Cankarja. Program omogoča zamejskim dijakom šolanje in bivanje v Sloveniji pod pogoji, ki veljajo za dijake s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji: to pomeni, da zanje ni predvideno plačevanje šolnine, bivanje v dijaškem domu, prehrana in prevozi pa so subvencionirani; informacije v uradih SLOVIKa na Korzu Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-530412, info@slo-vik.org, www.slovik.org.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sledeči naslov: sss.gor@gmail.com. Okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure
na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
VIN ITALY: ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vin) prireja v nedeljo, 7. aprila, obisk sejma Vinitaly v Veroni; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 ali markovicdanie-la@yahoo.com.
IZLET V BUDIMPEŠTO - KD Sovodnje prireja od 17. do 19. maja izlet v Budimpešto. Ogledali si bodo glavno mesto Madžarske in okolico, predvidena je večerna plovba po Donavi, ogled zanimivega konjskega programa v madžarski pusti in postanek ob Blatnem jezeru; informacije in vpisovanje do 14. aprila po tel. 349-3666161 (Erik).
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00.
I!3 Obvestila
AGENCIJA ZA PRIHODKE obvešča, da bodo uradi v Gorici in Tržiču s 1. aprilom odprti od ponedeljka do petka od 8.45 do 12.30, ob ponedelkih in sredah tudi od 14. ure do 16.30; informacije in rezervacije po tel. 848800444 ali na spletni strani www.agenziaentrate.gov.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo zaprta od petka, 29. marca, do ponedeljka, 1. aprila.
KROŽEK KRUT iz Gorice obvešča, da bo z aprilom pisarna odprta samo ob torkih od 9. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro.
PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici bo s 1. aprilom odprta med 10. in 13. uro ter med 14. in 18. uro, zaprta bo ob ponedeljkih.
PRI ZVEZI DELOVNIH INVALIDOV ANMIL v Ulici Cantore v Gorici (tel. 0481-531953), ki je odprt ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih dopoldne, in v ulici Leopardi v Tržiču, ki je odprt ob torkih in sobotah dopoldne, je mogoče dobiti obrazce CUD 2012, INPS in INPDAP brezplačno.
V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici imajo člani možnost testirati do konca julija prvi pravi slovenski spletni servis za izposojo elektronskih knjig slovenskih založb. Na spletnem portalu Biblos bo na voljo skoraj tisoč elektronskih knjig; več na www.ng.sik.si.
ZSKD GORICA obvešča, da ima novo številko faksa: 0481-531495.
TRŽNICA V KANALU bo v soboto, 30. marca, med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki bodo prodajali zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 003865-3981213 (Turistično informacijski center Kanal).
»ZUMBA WITH SAŠA«: vsako sredo od 19. do 20. ure sprostilna plesna-fitness vadba za vse, ki pomaga k dobri volji in boljšemu počutju. Prva lekcija bo
S Poslovni oglasi
AKCIJA PELETI 220 €/tona in bukova DRVA 120 €/paleta za NAROČILA nad 3 PALETE. LEGNAACASA Gorizia +386 31 770410 in 334-2200566
v sredo, 3. aprila, v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Zumbo prirejata KD Briški grič in KD Paglavec; informacije: tel. 334-2294517.
ZSKD Gorica sklicuje pokrajinski svet (občni zbor) včlanjenih društev v ponedeljek, 8. aprila, ob 8. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Tumovi dvorani KB centra, Korzo Verdi 51 v Gorici.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
Gorica obvešča, da bo letni redni občni zbor v sredo, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Drugi sklic bo ob 20.30.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8. uri v prvem sklicu in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b v Špetru.
KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-letni-ci Tolminskega punta pohod Tolmin - Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur.
15 Prireditve
LITERARNI ČETRTEK Z MARKOM MATIČETOVIM bo 4. aprila, ob 20. uri v čitalnici Babel kulturnega centra Mostovna v Solkanu.
V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 29. marca, ob 18. uri predstavitev knjige »La piccola bibbia del matrimonio perfetto« Fabiole Marchet. Z avtorico se bo pogovarjala Tjaša Dornik; več na www.leg.it.
KULTURNO ZDRUŽENJE NOI... DELL'ARTE iz Gorice prireja v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji umetniški laboratorij za otroke med 6. in 12. letom starosti v prostorih Pina-koteke v palači Attems na Trgu de Amicis 2 v Gorici: v soboto, 30. marca, med 14.30 in 16.30 z naslovom »Un mare di carta«; obvezna rezervacija po tel. 347-1733342, noidellar-te@libero.it, www.noidellarte.it.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitev knjige Branka Marušiča »Sosed o sosedu« v občinski knjižnici v Sovod-njah v torek, 16. aprila, ob 18. uri.
Pogrebi
DANES V LOČNIKU: 11.30, Vittorio Vi-doz (iz Padove) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 12.00, Anacleto Fasola (iz tržiške bolnišnice) v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
1 6 Petek, 29. marca 201B

APrimorski
r	dnevnik
Pistorius, SP v Moskvi in Gumin
PRETORIA - Sodišče v Južnoafriški republiki je dovolilo Oscarju Pi-storiusu potovanja v tujino, kar pomeni, da bo lahko paraolimpijski atletski zvezdnik tekmoval, čeprav ga bremeni obtožba umora njegovega nekdanjega dekleta Reene Steenkamp. Njegov menadžer Peet van Zyl trdi, da bi lahko avgusta nastopil na SP v Moskvi. Pistorius je v naši deželi tudi »testimonial« Gumina. Župan tega kraja Paolo Urbani pravi, da je Pistorius dobrodošel, pogodba z njim pa ostaja zamrznjena: »Če rpide, bo to zaseben obisk,« je dejal Urbani.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Vettel se je opravičil vsem
LONDON - Spor med dirkačema Red Bulla Markom Webbrom in Sebastianom Vettlom je uradno končan. Nemec se je na sedežu moštva v angleškem Miltonom Keynesom osebno opravičil Webbru in vsakemu pripadniku moštva posebej, priznal napako, da je na VN Malezije prehitel moštvenega kolego proti navodilom vodstva, povrhu z nevarnim manevrom, s tem pa ogrozil delo 600 oseb. Šef moštva Christian Horner je ob tem potrdil, da Webber ne bo zapusitil moštva kot je sprva zagrozil.
nogomet - V 33. krogu D-lige Kras v Repnu premagal Montebelluno
Zastor še ni padel
Kras Repen - Montebelluna 2:1 (1:0)
Strelci: Pavan v 43., Basso (M) v 53. in Kneževic v 66. min.
Kras: Budicin, Simonin, Pastrello, Božič, Melis, Barbetti, Pavan (od 67. Stolfa), Periccioli, Kneževič, Capalbo (od 80. Gru-jic), Pizzini (od 94. Costa). Trener: Zupan.
Plamenček upanja se še ni ugasnil. Kras je pet krogov pred koncem rednega dela sezone tesno premagal neposrednega tekmeca za obstanek Montebelluno in zmanjšal zaostanek v igri za mesto v play-outu.
Tekma ni bila najlepša. Predvsem prvi del ne. Rdeče-beli so pred tokrat ne-številčnim občinstvom začeli poletavno. Že v prvi minuti je mladi Pavan zgrešil stoodstotno priložnost. Sodeč po začetku, smo pričakovali veliko bolj razgibano in atraktivno srečanje. Moštvi pa sta nato varčevali z energijami in igrali v glavnem na sredini igrišča. Prvi (ne)resni strel proti vratom je šele v 18. minuti sprožil Pizzini. Žoga je bila lahek plen vratarja gostov. Okrog pol ure so se gostje iz Veneta prvič nevarno predstavili pred Budicinovimi vrati.
Ali še verjamejo?
Naloga Krasa spominja na De Palmov film Mission Impossible (Misija nemogoče). Pet krogov, 15 točk in zaostanek od Montebellune 14 točk, ki bi jih morali Zupanovi varovanci vsaj razpoloviti v prihodnjih petih tednih. Izziv, ki na prvi pogled straši. V filmu se seveda vse dobro konča. V športu pa ni vedno tako. Čudežev je v resnici bolj malo. Kras včeraj ni popolnoma prepričal. Na prvi pogled nekateri nogometaši niso dali vse od sebe. Ob mreži smo se spraševali, ali še verjamejo v končni uspeh (obstanek) ali ne. Še dobro, da ima trener Zupan medse tudi pozitivce, motivatorje. Mednje sodi Milan Grujič, ki stalno spodbuja svoje soigralce. Po Kneževičem golu so se rdeče-beli le zbrali. Mogoče bo nova zmaga vlila ekipi iz Repna novo dozo samozavesti. Krasovci si morajo v prihodnjih tednih zavihati rokave. Splača se poskusiti. V Repnu so navsezadnje vajeni čudežev. Kot takega bi lahko označili prvo zgodovinsko napredovanje v D-ligo pred nekaj leti. Tudi takrat so številni skeptiki napovedali neuspeh. Pa so se ušteli.
odbojka - Četrtfinale končnice A1 -lige
Capalbo (z žogo) je bil odločilen podajalec pri Kneževičevem drugem zadetku Krasa
kroma
Streljali pa so visoko nad prečko. Najbolj »vroča« je bila 37. minuta, ko so se zadetku najprej približali gostitelji. Božičev močan strel je odbil branilec. Sledil je hiter protinapad gostov in še dobro, da je v kazenskem prostoru posegel Melis, drugače bi se lahko napad končal z žogo v mreži Krasa. Dve minuti pred odmorom pa
presenečenje: Pavan je bil v malem kazenskem prostoru najbolj spreten, tako da mu je uspelo usnje potisniti v vrata.
Drugi del je bil bolj napet in živahen. Tehnično in taktično pa slab kot prvi. Mon-tebelluna je po osmih minutah izenačila. Krasova obramba si je privoščila običajno napako (Simonin bi moral bolj samozavestno posredovati) in Bassu je uspelo premagati Budicina. Še dobro, da gostitelji niso vrgli pučke v koruzo, čeprav je vse kazalo, da se bo srečanje končalo z za Kras usodnim neodločenim izidom. Kras je v 65. minute končno, a nepričakovano povedel. Gol je dosegel kapetan Kneževič, svojega sedmega v letošnji D-ligi (Pizzini jih ima 4). Odločilno mu je žogo podal Capalbo. V zadnjih petnajstih minutah bi lahko najprej Kras dosegel še tretji gol. Po lepi Kne-ževičevi podaji v prostor je Pizzini sam pred vratarjem nerodno zgrešil. Nato so v polno zadeli gostje. Sodnik pa je zadetek razveljavil zaradi nedovoljenega položaja.
D-liga					
Sacilese - Delta Tolle 0:1,			Virtus - Trissino 1:4,		
Clodiense - Legnago			:0	), Sanvitese -	
SandonaJesolo	1:1	Este		Pordenone 0:0,	
Cerea - Giorgione 0:2, Real Vicenza					- San Paolo
2:2, Kras Repen	Montebelluna 2:1				, Belluno -
Sambonifaciese 2:0, Union Quinto					- Tamai 1:1
Delta Tolle	BB	18	11	4	55:23 65
Sambonifaciese BB		20	4	9	47:30 64
Virtus Vecomp	BB	18	8	7	55:33 62
Pordenone	BB	17	10	6	49:33 61
Clodiense	BB	18	5	10	43:35 59
Real Vicenza	BB	15	12	6	57:41 57
Trissino	BB	1B	12	8	52:42 51
SanDonaJesolo	BB	1B	11	9	54:46 50
Sacilese	BB	14	7	12	44:37 49
Legnago	BB	1B	8	12	50:40 47
Tamai	BB	10	14	9	51:45 44
Belluno	BB	12	8	1B	44:48 44
San Paolo	BB	10	10	1B	37:42 40
Este	BB	10	9	14	42:46 39
Montebelluna	BB	10	7	16	37:56 37
Cerea	BB	8	11	14	33:50 35
Giorgione	BB	9	7	17	31:43 34
Sanvitese	BB	4	11	18	26:50 23
Kras Repen	33	e	S	22	26:63 23
Union Quinto	BB	B	8	22	26:56 17
PRIHODNJI KROG		(7. 4	) Quinto		- Belluno,
Tamai - Sanvitese, Legnago				Montebelluna,	
Pordenone - Sacilese, SandonaJesolo - Este,					
Trissino - Kras Repen, Sambonifaciese - Virtus,					
Delta Tolle - Cerea, Giorg			ione - Real Vicenza,		
San Paolo - Clodiense					
Na klopi Krasa in na tribuni so se oddahnili. Ob trikratnem sodnikovem žvižgu rdeče-beli niso pretirano proslavljali zmage. Zavedajo se, da je naloga še zelo težka.
»Še smo v igri za obstanek. Nismo igrali najboljše, pomembne pa so zgolj točke. Do konca prvenstva moramo poskusiti na vsaki tekmi osvojiti vse tri točke. Le tako bi nam lahko uspel čudež,« je po srečanju povedal Krasov zvezni igralec Rok Božič.
Manià, ni šlo za las
MODENA - Mo-deni Števerjanca Lorisa Maniaja v prvem četrt-finalu končnice odbojkarske A1-lige le za las ni uspelo premagati evropskega podprvaka. Pred njim so sinoči klonili šele s 15:13 v petem setu, Cuneo, ki v zmagah vodi z 2:0 (eno zmago so mu dodelili zaradi boljše uvrstitve po rednem delu) pa se lahko že po 3. tekmi prebije v polfinale.
Sinočnja izida: Modena - Cuneo 2:3 (25:23, 19:25, 25:19, 15:25, 13:15), stanje 0:2; Perugia - Piacenza 1:3 (l7:25, 26:24, 19:25, 23:25), stanje 0:2. Tretja tekma bo 10. aprila.
EVROLIGA - Sinočnji izidi, skupina E:Efes Carigrad - Malaga 64:70 (Dragic 29 minut, 5 točk, 3 skoki za Unicajo); CSKA -Real Madrid 81:72 (Begic 17 minut, 5 točk, 4 skoki za Real); Bro-se - Panathinaikos 60:82 (Nachbar 23 minut, 14 točk, 2 skoka za Brose Baskets). Skupina F: - Maccabi - Bešiktaš 101:58 (Vidmar 23 minut, 6 točk, 4 skoki za Bešiktaš).
Umrl je Boris Strel
LJUBLJANA - V 54. letu starosti je umrl Boris Strel, dobitnik prve slovenske kolajne na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju. Leta 1982 je bil bronast v veleslalomu v Schladmingu. Boris Strel, v zadnjih letih podjetnik, ki se je ukvarjal s servisom smuči in smučarsko šolo, je svojo edino zmago v svetovnem pokalu dosegel leta 1981 v veleslalomu v Cortini dAmpezzo. Na svoj talent je opozoril na mladinskem evropskem prvenstvu leta 1977.
Na zimskih olimpijskih igrah je nastopil dvakrat. Leta 1980 v Lake Placidu je bil v veleslalomu osmi, štiri leta pozneje v Sarajevu pa peti. Po koncu sezone 1984/85 je tekmovalne smuči postavil v kot. Strel pa je še zdaj edini slovenski zmagovalec veleslaloma v svetovnem pokalu.
eurobasket
Več kot tisoč prostovoljcev iz 37 držav
LJUBLJANA - Slovenski organizatorji evropskega košarkarskega prvenstva, podjetje EuroBasket 2013, vztrajno širi število pokroviteljev največjega športnega dogodka doslej v Sloveniji. Osmi pokrovitelj od šestnajstih, kolikor jih Fiba Europe dovoli pridobiti EuroBasketu 2013, je postal Adecco.Pokrovitelji evropskega prvenstva, ki bo od 4. do 22. septembra v Kopru, Celju, Ljubljani in na Jesenicah, so razdeljeni v tri kategorije: štirje glavni (Hypo Alpe Adria, Fructal), štirje sponzorji dogodka (Petrol, Spar) in osem uradnih dobaviteljev (Skupina Panvita, Sintal, BMW Group Slovenija). Adecco spada v kategorijo sponzorjev dobaviteljev.
Predstavniki EuroBasketa 2013, ki so pogodbo o sodelovanju z Adeccom podpisali na novinarski konferenci v hotelu Plaza pri ljubljanskem BTC, v katerem bodo med prvenstvom nastanjene reprezentance, so sporočili nekaj zanimivih številk o prvenstvu.
Poleg vseh uradnih oseb bo za nemoten potek prvenstva skrbelo med 1000 in 1100 prostovoljcev (v enem mesecu se jih je prijavilo že 1500 iz 37 držav). Samo podjetje EuroBasket 2013 bo vodilo in nadziralo 3000 ljudi v različnih pisarnah, mestnih organizacijskih odborih, med sodniki, delegati, zdravstvenimi delavci itd. V to številko niso všteti seveda igralci ali predstavniki različnih medijev, katerih organizatorji pričakujejo med 1000 in 1500.
«Število ljudi, ki bo neposredno vpleteno v organizaciji tega veličastnega dogodka, je zelo, zelo visoko. Nismo se še lotili detajlne analize, treba pa je vedeti, da bomo med prvenstvom recimo napolnili od 50 do 60 hotelov po celi Sloveniji. Nato so tu gostinski lokali, različni prevozniki, trgovine, skratka cel kup ljudi bo imel tako ali drugačno korist od eurobasketa,» je dejal direktor EuroBasketa 2013 Aleš Križnar. (STA)
nogomet - Zasedanje UEFA
Pravila o Euro 2020 Ostro proti rasizmu
SOFIJA - Izvršni odbor Evropske nogometne zveze (Uefa) je na zasedanju v Sofiji potrdil pravila in zahteve za kandidature za organizacijo evropskega prvenstva 2020. Ta bo prvič v zgodovini v 13 mestih po Evropi. Kot so potrdili v Sofiji, bo turnir razdeljen v 13 «paketov». Dvanajst mest bo gostilo po tri tekme v skupinskem delu in en dvoboj na izločanje, eno mesto pa bo gostilo polfinalni tekmi in finale. Vsaka evropska država bo sicer lahko «zastopana» z le enim stadionom.
Kot so pojasnili na Uefi, vsaka nacionalna nogometna zveza lahko pošlje po dve kandidaturi, eno za prvi del in eno za polfinale in finale. Države lahko kandidirajo za obe različici z enim mestom, lahko pa pošljejo kandidaturo dveh različnih mest. Kandidature bo Uefa sprejemala v aprilu 2014, izvršni odbor pa bo nato o gostiteljih odločal septembra istega leta.
Sicer pa so na zasedanju pozvali k ostrejšim kaznim v primeru rasističnih in diskriminacijskih primerov. Uefa je spomnila sodnike, da so že pred štirimi leti dobili navodila, da lahko prekinejo tekmo v primeru rasističnih izpadov, a doslej niso predčasno končali še nobene tekme pod okriljem Uefe, čeprav je bilo teh primerov kar nekaj. Navodila za prekinitev tekme s strani sodnika pa so ta, da najprej mora sodnik ustaviti tekmo in prek uradnega napovedovalca opozoriti navijače. Če se prekrški nadaljujejo, lahko sodnik tekmo prekine za določen čas, tretji korak pa je dokončna prekinitev tekme.
TENIS
Betocchijeva dokazuje, da je perspektivna
Mlada teniška igralka Gaje Lara Betocchi se je v Trentu vnovič izkazala na meddeželnem turnirju under 14 za perspektivne igralke, ki sodijo med «opazovanimi« zveze FIT. Po uspešnih kvalifikacijah se je v osmini finala dobro upirala bolj izkušeni igralki Marii Ermicioi in izgubila šele s 7:6, 1:6, 6:2. Vse nasprotnice v Trentu so pripadale 3. kategoriji, Lara pa je četrtokategornica in šele prvo leto nastopa med under 14. Konkurenco so tokrat okrepile tudi igralke iz Lombardije.
KOŠARKA - Promocijska liga na Tržaškem, sinočnji izid: Libertas A -Sokol 55:57
13 Obvestila
ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse bivše člane, ki bi radi sodelovali na skupni točki za zaključno prireditev ob 10. obletnici društva, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo v sredo, 3. aprila, ob 19.30 v telovadnici OS F. Bevk na Opčinah.
AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani!
/
SVET
Petek, 29. marca 2013
17
oecd - V skupini G7 najslabše kaže Italiji
Razvita gospodarstva postopoma okrevajo
PARIZ - Industrijsko najbolj razvita svetovna gospodarstva po upočasnitvi v letu 2012 postopoma okrevajo, je v včeraj objavljeni oceni zapisala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Analitiki organizacije poudarjajo, da okrevanje vodita ZDA in Japonska pred opo-tekajočimi se članicami območja z evrom.
OECD skupini G7 za prvo letošnje četrtletje na letni ravni napoveduje 2,4-odstotno gospodarsko rast. V drugem trimesečju naj bi se rast upočasnila na 1,8 odstotka.
Še naprej bodo svetovno gospodarsko rast najbolj poganjale države v razvoju s Kitajsko na čelu. Ta naj bi v prvem letošnjem polletju beležila več kot osemodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP).
Napovedi sicer spremlja velika negotovost, opozarja organizacija. Ugodno razpoloženje na finančnih trgih se namreč še mora prenesti na širše gospodarstvo. Za spodbujanje povpraševanja bodo po ocenah OECD ključni stimulativni programi centralnih bank. Ekspanzionistična monetarna politika "bi morala zaenkrat ostati, v nekaterih primerih pa bi jo morali še okrepiti".
Organizacija s sedežem v Parizu poudarja še, da so lani tveganja za gospodarsko rast ne-
koliko popustila, saj so ZDA naslovile problem bližajočega se fiskalnega prepada, Evropska centralna banka (ECB) pa je državam območja s skupno evropsko valuto po potrebi obljubila pomoč. A v realno gospodarstvo se ti pozitivni učinki še morajo prenesti, še posebej v območju evra.
Podrobnejše napovedi OECD sicer kažejo, da bo gospodarstvo ZDA v prvem letošnjem četrtletju raslo po 3,5-odstotni, v drugem trimesečju pa po dvoodstotni stopnji. Japonski BDP se bo okrepil za 3,2 in za 2,2 odstotka, medtem ko najslabše v skupini G7 kaže Italiji. Njeno gospodarstvo se bo v skladu z napovedjo med januarjem in marcem skrčilo za 1,6 odstotka, med aprilom in junijem pa za en odstotek.
Francija naj bi se po 0,6-odstotnem krčenju BDP v prvem četrtletju tudi uradno znašla v recesiji. V drugem četrtletju naj bi iz nje izšla z 0,5-odstotno rastjo.
Nemčija bo medtem prehitela svoje kolegice iz območja evra. Po posameznih četrtletjih se ji namreč obeta 2,3-odstotna in nato 2,6-odstot-na gospodarska rast. Skupaj z gospodarsko rastjo pa OECD napoveduje še krepitev obsega svetovne trgovine. (STA)
veliki četrtek - Uvod v veliko noč
Papež umil noge dvanajstim zapornikom
razkritje - Včeraj ponovno odprli banke
Ciper razmišljal, da bi zapustil evro
NIKOZIJA - Banke na Cipru so včeraj po skoraj dveh tednih znova odprle vrata. V Nikoziji so številni ljudje nestrpno čakali pred vrati bank, napovedanega prevelikega navala pa zaradi opozoril v medijih vseeno ni bilo. Banke na Cipru so bile zaprte od 16. marca, ljudje pa so denar lahko dvigovali le na bankomatih.
Ciprska centralna banka je sicer pred vnovičnim odprtjem bank v sredo uvedla omejitev iznosa gotovine iz države, omejila nakupe s kreditnimi karticami ter prepovedala unovčevanje čekov, da ne bi prišlo do paničnega dvigovanja denarja z bank. Omejitve so bile sprva uvedene za teden dni, zunanji minister Joanis Kasulidis pa je v četrtek dejal, da bi bile lahko odpravljene v mesecu dni, če bo vse potekalo gladko.
Ciprski zunanji minister Kasulidis pa je v pogovoru za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung evro-območju pripisal nesolidarnost in priznal, da je Ciper med pogajanji prejšnji
teden resno razmišljal o izstopu iz območja evra. "To je bila možnost, o kateri smo nekaj časa resno razmišljali," je dejal Kasulidis. Kot je še dejal, Ciper ravnanja evroobmočja kljub obljubljeni pomoči v višini deset milijard evrov ni "občutil kot evropsko solidarnost". Nemški davkoplačevalci pozabljajo, da bodo denar, ki je namenjen državam EU v težavah, dobili ne samo povrnjenega z obrestmi, pač pa nakazilo milijard na jug pomeni tudi ohranitev trgov delovne sile v EU, je dejal.
Ciprska vlada je medtem imenovala preiskovalno komisijo, ki bo preučila zlom bančnega sektorja na otoku. Trije bivši vrhovni sodniki bodo preiskali, ali obstaja "kazenska, civilna in politična odgovornost", je dejal svetovalec ciprskega predsednika Anastasiadesa. Kot je še dodal, bodo preiskali vse "odločitve, dejanja ali nedelovanja na vseh ravneh - politične odločitve, odločitve v upravah bank in nadzornih svetih kot tudi vse druge osebe". (STA)
Papež Frančišek umiva nove zaporniku
RIM - Papež Frančišek je včeraj na veliki četrtek v okviru velikonočnih praznovanj v mladinskem zaporu Casal del Marmo v Rimu vodil mašo in 12 mladoletnim zapornikom različnih narodnosti in veroizpovedi umil noge. V okviru obreda, ki temelji na izročilu, da je Jezus pred zadnjo večerjo umil noge svojih apostolov, je noge umil tudi dvema dekletoma.
Gre za prvi tovrstni obred, ki ga je kakšen papež kdajkoli izvedel v zaporu, in prvi, v katerem so sodelovale ženske, saj je načeloma rezerviran za moške. Doslej so papeži mašo zadnje večerje praznovali v baziliki svetega Janeza v Lateranu. Bivši papež Benedikt XVI. je tako pri tej maši vsako leto umil noge 12 duhovnikom.
S tem obredom se posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako pripadnik duhovščine simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem. Frančišek pa je že kot nadškof Buenos Airesa mašo ob zadnji večerji vsako leto vodil v zaporu, bolnišnici ali zavetišču za brezdomce.
ansa
Frančišek je zapornikom prinesel tudi velikonočna jajca. Mladoletniki pa so mu podarili lesen križ in cerkveno klop, ki so ju izdelali v zaporu za mladoletnike. Slovesnosti se je sicer udeležila tudi italijanska pravosodna ministrica Paola Severino. Slovesnost zaradi spoštovanja pravic mladoletnih oseb niso prenašali v živo.
Frančišek bo danes na veliki petek nadaljeval z velikonočnimi slovesnostmi in bo ob 17. uri v baziliki svetega Petra vodil mašo v spomin na križanje in trpljenje Jezusa.
Medtem so v Vatikanu včeraj objavili, da bo papež beatificiral 63 ljudi, med njimi tudi žrtve španske državljanske vojne, nacizma in komunizma ter jih razglasil za mučenike. Uradno jih bo za muče-nike in blažene razglasil 12. maja v baziliki svetega Petra. To bo prva beatifikacija papeža Frančiška.
Med mučeniki je največ žrtev nasilja v krvavi španski državljanski vojni, pa tudi italijanski duhovnik, ki je med drugo svetovno vojno pomagal Judom pri skrivanju in so ga na koncu ubili nacisti. (STA)
Mandela v bolnišnici
JOHANNESBURG - Bivši južnoafriški predsednik Nelson Mandela je ponovno v bolnišnici. Tja so ga odpeljali v sredo tik pred polnočjo zaradi ponovitve pljučne okužbe. Mandelo so po dveh tednih zdravljenja zaradi pljučne okužbe in odstranitve žolčnih kamnov iz bolnišnice odpustili 26. decembra lani in od takrat je 94-letni Nobelov nagrajenec za mir okreval doma. "Južnoafričane pozivamo, naj molijo za našega dragega Madibo in njegovo družino. Popolnoma zaupamo zdravniški ekipi in vemo, da bodo storili vse za njegovo okrevanje," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal predsednik države Jacob Zuma.
Iz urada predsednika Zume so nato sporočili, da se Mandela "pozitivno odziva na zdravljenje" in da bo ostal v bolnišnici na zdravljenju in opazovanju.
Bivši južnoafriški predsednik je bil zaradi akutne okužbe dihal nekaj dni v bolnišnici tudi že januarja 2011. Mandela je zaradi boja proti apart-heidu in za človekove pravice temnopolte večine v JAR v zaporu preživel 27 let. Po izpustitvi leta 1990 je postal južnoafriški predsednik. Predsedniški stolček je zasedal samo en petletni mandat, leta 1993 pa je prejel Nobelovo nagrado za mir. Iz politike in javnega življenja se je umaknil leta 2004.
Moody's Irski in Portugalski grozi z znižanjem ocene
NEW YORK - Bonitetna hiša Moody's je v sredo zvečer potrdila bonitetni oceni Irske pri Ba1 in Portugalske pri Ba3, ob tem pa pri obeh ohranila negativne obete. Izpostavljajo predvsem šoke, ki so jim izpostavljene članice območja evra, še posebej v luči dolžniške krize in dogovora o Cipru, ki predvideva zaplembo dela bančnih vlog.
V	primeru Irske negativnim obetom še dodatno botrujejo slabe bilance domačih bank, medtem ko med razlogi za potrditev bonitetne ocene pri Moody's izpostavljajo napredek pri implementaciji programa gospodarskega prilagajanja, ki poteka pod budnim očesom trojke.
V	bonitetni hiši verjamejo, da se bo Irska uspela izogniti potrebi po še enem rešilnem paketu. Ob tem pa je država obnovila konkurenčnost, kar se kaže v krepitvi izvoza in okrevanju nepremičninskega trga. Irska je znova postala privlačna tudi za tuje vlagatelje, pišejo.
Medtem si je Portugalska negativne obete prislužila tudi z visokim javnim dolgom in javnofinančnim primanjkljajem. Gospodarstvo ob tem ostaja šibko in ujeto v recesijo, kar otežuje izboljšanje javnofinančne situacije. (STA)
rusija - Medtem ko jih predsednik Putin zagovarja
Člani kremeljskega sveta kritični do preiskav nevladnih organizacij
MOSKVA - Člani kremeljskega sveta za človekove pravice, ki svetuje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, so včeraj kritizirali preiskave nevladnih organizacij in aktivističnih skupin s strani ruskih oblasti. Trdijo, da so namenjene predvsem oviranju njihovega dela ter manjšanju njihove vloge kot enega redkih kritičnih glasov znotraj Rusije.
Rusko tožilstvo in davčni inšpektorji so namreč v zadnjih tednih izvedli preiskave najmanj stotih tujih nevladnih organizacij in ruskih, ki jih financirajo iz tujine, med njimi tudi Human Rights Watch in Amnesty International. "Množična kampanja preiskav nevladnih organizacij je brez primere v zadnjih 25 letih," je de-
jal Sergej Krivenko iz glavne ruske organizacije za človekove pravice Memorial, ki je sicer tudi član kremeljskega sveta za človekove pravice. Preiskave je primerjal s pritiski na civilno družbo v času sovjetskega diktatorja Stalina. "Preiskave se lahko primerjajo le s kampanjo iz leta 1929, ko so množično zapirali verske organizacije, ter leti 1937 in 1938, ko so zaprli vse tuje organizacije," je dejal Krivenko.
Rusko zunanje ministrstvo je zavrnilo kritike Zahoda na račun preiskav nevladnih organizacij. "Trditve nekaterih naših zahodnih partnerjev, češ da gre za kršitev mednarodnih obveznosti Rusije, so povsem neutemeljene. Niso nam predstavili nobenih konkretnih argumentov,"
je izjavil predstavnik ministrstva, pristojen za človekove pravice, Konstantin Dolgov. Predsednik Putin pa je dejal, da preiskave potekajo skladno z rusko zakonodajo. "Generalno tožilstvo mora preveriti zakonitost dejavnosti vse državnih organov in (nevladnih) organizacij," je poudaril Putin. "Mislim, da je v tem primeru namen preiskav preveriti, ali so dejavnosti posameznih nevladnih organizacij skladne z ruskimi zakoni," je pojasnil.
Aktivisti za človekove pravice preiskave povezujejo s spornim zakonom, ki nevladne organizacije, vpletene v politične aktivnosti in ki jih financirajo iz tujine, označuje za "tuje agente", ki morajo biti podvrženi strožjemu nadzoru. (STA)
šepet uii
ce
ontecchi
1 2 Petek, 29. marca 2013
Št. 13 (2)
Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna.
Vinjete: Carolina
sum@primorski.eu
Sneži. Čakamo, da bo ura deset. Z nami v vrsti je približno trideset ljudi. Prizorišče bi lahko bila pošta, trgovina pod hišo, kino za vogalom. V tem primeru pa gre za vrsto pred dnevnim centrom Kralji ulice. Odprejo se vrata in vsi mirno vstopijo, kot da bi šli v službo. Mimoidoči, ki ne vedo, da je tam sedež društva, si verjetno predstavljajo, da je res tako. Mi smo vstopili z ostalimi in se znašli v prijetnem okolju, kjer je dišalo po kavi in človeški toplini. Čisto nekaj drugega kot navaden urad. V vrvežu ljudi, ki so točno vedeli kako in kam, nas je ulovil Bojan Kuljanac, predsednik društva Kralji ulice in odgovorni za stike z javnostjo. Predstavil nam je zgodovino in delovanje društva ter revijo Kralji ulice. Prav slednja je privedla do tega srečanja. V Ljubljani namreč enkrat mesečno srečaš po cesti prodajalce, ki ti osebno prodajajo revijo, kije čisto svojevrstna. Prispevke ustvarjajo sami obiskovalci centra in prav tako jo tudi oni sami prodajajo.
Kako ne posvetiti številke temu delovanju?
Kralji s kraljestv toda brez
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
SSO javno čestital Zaletu za tržaški naslov. Zakaj na primer Jadran (lahko bi še naštevala) ni prejel nikoli nobene javne čestitke v zadnjih letih?
VS.naFacebooku
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
Kdo so kralji ulice?
Navzven bo obiskovalec centra enak vsakomer, tako da nihče ne posumi njegove stiske. Klošar kot si ga družba predstavlja, je danes bolj izjema kot pravilo. Osnovne dobrine so zlahka dosegljive, težje pa je si urediti zdravstveno zavarovanje, plačati najemnino za sobo in se rešiti morebitnih zasvojenosti. Standardne starosti ni, spodnja meja je okrog dvajset let, zgornja meja pa ne obstaja.
Večina je moških, veliko je tujcev, število iz leta v leto narašča. Skupna značilnost teh ljudi je žal pomanjkanje denarja in posledična izključenost iz družbe.
mu je na koncu uspelo dobiti službo, punco in se vrniti domov. Usoda pa lahko privede posameznike tudi do dela v sklopu samega društva, ki je zaposlilo sedem bivših brezdomcev.
Kako in kaj z društvom
Društvo, poleg dnevnega centra in sodelovanja pri reviji, ponuja pomoč na terenu, nastanitveno podporo, izobraževanje v sklopu programa »Univerza pod zvezdami«, zbiranje rabljenih predmetov (program »Stara roba nova raba«) in športne aktivnosti. Društvo trenutno močno občuti ekonomsko krizo, saj je vedno manj sredstev in razpisov tako na državni kot na evropski ravni. Po drugi stra-
Pravljice s srečnim koncem
Začetek pravljice
Vse se je začelo leta 2004, ko je skupina študentk Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani sodelovala pri projektu v sklopu predmeta Brez-domstvo. Iz nastalih prijateljstev se je rodila želja, da bi še dodatno pomagali: ustvarili so revijo Kralji ulice. Za tako ime so se skupaj odločili študentje in brezdomci. Še danes uredniki revije redno sodelujejo s pisatelji člankov. Po velikem uspehu prve številke je bilo leta 2005 formalno ustanovljeno društvo, naslednje leto pa še dnevni center. Z letom 2006 je revija postala mesečnik. Posebnost revije so gotovo prvoosebne zgodbe, ki predstavljajo direkten stik med bralcem in ustvarjalcem oz. prodajalcem na cesti. Kralji ulice so torej prava posebnost slovenskega medijskega prostora.
»Kralji ulice« - kaj je to?
Vsak, ki se vključi v društvo, se sam odloči, če bo soustvarjal revijo (trenutno je letno 200 ustvarjalcev), če bo raje revijo prodajal (prodajal-
cev je 60 do 80 mesečno), ali pa če bo izbral drugo dejavnost. Nasploh pa je prispevkov več, kot se jih potem dejansko objavi v reviji. Vzpostavila so se tudi razna sodelovanja s profesionalci, ki revijo podpirajo.
Enkrat mesečno poteka sestanek sodelavcev, kjer pridejo na dan nove ideje, debatira se o temah in odloča morebitne cenzure ... navaden sestanek uredništva. Seveda dober del skupine predstavljajo sami ustvarjalci. Tudi prodajalci imajo svoj sestanek, ki ga vodi njihov predstavnik. Ti sestanki so še posebej pestri, zanimivi in konstruktivni. Lahko tudi pride do konfliktov glede razdelitve območij za prodajo. Načeloma pa je Ljubljana dovolj velika za vse prodajalce in je dovolj kopij (približno 10.000) za vse, pravzaprav jih še pošiljajo v Maribor, Novo gorico in Koper. »Starešine« imajo seveda prednost izbire, saj je na določenih lokacijah dobiček večji. Tak primer so par-komati, kjer se ljudje radi znebijo drobiža, sploh če v zameno dobijo tako revijo, ki je ni mogoče najti v nobeni trafiki. Sam prodajalec si namreč kupi zalogo revij po polovični ceni, nato vsak izvod proda za 1 evro.
Ambicije obiskovalcev društva so različne. Od dostojnega življenja, do ponovne vključitve v družinsko življenje in stik z otroki. V društvu velja pravilo, da posamezniki ne smejo v dnevnem centru uporabljati drog, alkohola, prinašati orožja ali žaliti druge obiskovalce ali zaposlene. Nič drugega jim ni vsiljeno. Najprej se torej navadijo na prostor in šele kasneje se prične z načrti za prihodnost. Uspeh je zelo odvisen od posameznika, vendar je nasploh veliko pozitivnih zgodb. Primerov je več, lahko gre za ločenca, ki preko ustvarjanja v reviji spet vzpostavi stik s sinom in se na koncu vrne k družini; ali za mladega zasvojenca z drogami, ki se je oddaljil od družine, a
no veča tudi število brezdomcev. Predvideva se lahko, da bo čez leto ali dve velik porast revščine in brezdom-
stva, saj trenutno se lahko brezposelni še preživljajo s prihranki, ti pa ne bodo večni. 1 Društvo je vključeno v mednarodno zvezo cestnih časopisov (INSP) in v mednarodno zvezo FEANTSA (Evropska federacija organizacij, ki delujejo na področju brez-domstva). Če pa se sami želite vključiti ali sodelovati z društvom, kar obiščite spletno mesto www.kraljiulice.org!
Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ...
Znanost je kultura!!
Živimo v svetu, ki se čedalje manj zanima za kulturo. To je stavek, ki ga literati in kulturni delavci stalno ponavljajo. Ponavljajo ga, ker vedo, da se današnja mladina odmika od literature in poezije, zanemarja umetnost in glasbo, obenem pa se čedalje manj zanima za gledališče. Pred mesecem dni smo Šumovci razpisali natečaj S kulturo v srcu, s čimer smo hoteli spodbuditi naše mlade, da dejansko pomislijo, kaj jim pomeni kultura. Odgovorov je bilo ogromno: primerjali so kulturo namišljenim potovanjem in zaprašenim knjigam. O kulturi so rekli, da je to ogromna posoda, v kateri se prepletajo literatura, zgodovina, umetnost, glasba in, splošno, humanistične vede.
Kaj pa znanost? Ali ni
morda tudi znanost del naše, človeške, kulture? Večkrat namreč človek pozabi na svojo zgodovino, na zgodovino človeštva. V teku stoletij se niso pojavili samo modri filozofi in sposobni umetniki, temveč tudi pomembni znanstveniki. V določenih zgodovinskih dobah je bila namreč prav znanost v samem središču človeške pozornosti. Pomislimo samo na obdobje industrijske revolucije, ko so ljudje okronali tehniko za načelnika družbe. Ali pomislimo na obdobje druge industrijske revolucije, kjer je bila znanost pravzaprav kraljica ved.
V članku »Znanost in mladi« smo predstavili ogromen problem pomanjkanja finančnih sredstev, ki jih Italija vlaga v znanstveno raziskovanje. Tokrat pa predstavimo kritiko današnji mladini. Ko so naši mladi pisali o kulturi, in omenjali najrazličnejše oblike kulture, jim je zmanjkal čut za znanost. Zakaj? Zakaj je le skromno število mladih pisateljev pomislilo na to vrsto
kulture? Verjetno so ti »pozabili« na znanost, ker
ne čutijo potrebe da bi jo omenili. Ali morda ker jim je znanost tabu tema. Ali še, ker se sami ne zanimajo za znanost. Subjektivnih razlag je nešteto; obenem pa moramo tudi omeniti, da današnji človek potiska znanost čedalje bolj v kot. Za mnoge je znanost dejansko tabu tema, saj šola ne spodbuja mladine, da bi se aktivno ukvarjala s samo znanostjo in ker dijake ne osvešča z najmodernejšimi novicami sveta znanosti.
Če pa pomislimo na pomen znanosti v današnji družbi, ha!, tokrat moramo reči, da je pravzaprav vse »znanstveno«. Pomislimo samo na zdravila, na računalnik, na stroje, na telefončke. Kaj je za vsem tem? Celotno naše življenje se odvija v svetu, ki ga urejujejo fizikalni zakoni, ki ga je mogoče opisati z matematičnimi formulami in ki ga je mogoče spremeniti - tudi v pozitivnem smislu! - z genetiko.
Karl Weierstrass, pesnik in matematik, znan še posebno na področju matematične analize, je trdil, da se morajo pravi matematiki ukvarjati tudi s poezijo, saj bi bili drugače nepopolni matematiki. Nihče pa ni rekel, da se mora pes-
nik ukvarjati tudi z matematiko! Res je, vsakdo od nas bi se moral, pa čeprav minimalno, ukvarjati z znanostjo. To ne pomeni samo biti ekspert v določenem področju, temveč, toliko bolj, se občasno pozanimati, kaj se dejansko dogaja v svetu znanosti: katera so najmodernejša znanstvena odkritja in zakaj so ta tako pomembna?
Skratka: v članku »Znanost in mladi« smo rekli, da ti dve besedi nista antitetični. Mladi so znanost in znanost je za mlade. Seveda, to velja. Na žalost se ta konjunkcija ne uresničuje. Sredstev ni, zato so financiranja čedalje skromnejša. Obenem pa se čedalje manj mladih zanima za znanost. Zakaj? V šolah je ur, namenjenih znanstvenim predmetom, vedno manj. Nekdanja ministrica Gelminijeva si je prizadevala, da bi potencirala število ur namenjenim matematiki in znanstvenim predmetom, obenem pa opazimo, da se v zadnjih letih znanstvenega li-ceja to število manjša. Ministrski programi pa onemogočajo profesorjem, da bi dijakom predstavili tudi aplikacije znanosti ali da bi jih seznanili z novostmi znotraj znanstvenega sveta.
Znanost je kultura. To je stavek, ki bi si ga moral vsakdo zapomniti. Kultura namreč zajema vse, kar je človeškega: od glasbe do poezije, od umetnosti do plesa, od matematike do kemije!
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 29. marca 2013
19
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju
21.05 Iz naših arhivov: Repentabor -glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
^ Rai Tre
21.10 Film: Australia (dram., ZDA/Avstralija, '08, i. N. Kidman, H. Jackman)
0.401 bellissimi di R4
Canale S
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-
vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 21.10 Film: Occhio a quei due (krim., It., '09) 23.40 Rubrika: Supercinema
O Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Odd.: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 A sua immagine 15.30 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Porta a porta 21.10 Ritorno della Via Crucius 22.35 Vi-vere con Passione 23.25 Velikonočni koncert 0.25 Odd.: L'appuntamento
6.50 Risanke 8.05 Tgr Montagne 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 16.05 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.00 Nad.: Army Wives 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nad.: Rex 22.45 Nan.: NYC 22 23.45 Aktualno: L'ultima parola
23.40 Film: The skeleton key (triler, i. Kate Hudson)
La l
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 22.45 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Milo su Marte (anim., '11) 23.05 Glob Porcellum
u Rete 4
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Film: La tunica (zgod., ZDA, '53) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger
^ Tele 4
nika 7.25 9.25, 12.25 Evropski premislek 7.35 20.00, 22.30 Aktualno 8.00 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 8.10 10.45 Žarišče 8.25 19.25 Beseda volilcev 9.40 Slovenska kronika 12.40 Politik, to sem jaz! 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS, izbor 17.50 19.30, 21.50, 23.20 Kornika 19.00 Dnevnik 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.45 Slovenija in Evropa 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.45 Žarišče 23.30 Odmevi
6.40 Risanke 8.45 Nad.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Film: Ember - Il mi-stero della citta di luce (pust., '08) 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Shutter Island (triler, ZDA, '10, i. L. Di Caprio)
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Glasb. odd.: In Orbita 15.30 Film: Io e Vincent 17.00 21.45 Avtomobilizem 17.15 Športna odd. 18.00 Pravljice Mike Make 18.10 Iz popotne torbe 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 23.30 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Le parole piu belle 21.00 Istrska potovanja 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Potopisi
Tv Primorka
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Film: La libreria del mi-stero 17.10 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.20 Odd.: Zeta 0.15 Omnibus Notte
8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Dok.: Šum v filmu 18.00 Reportaža: Zlati kamen 2013 20.00 Med nami 21.00 Tistega lepega dne v Podnanosu - 50 let 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved
Jr Slovenija 1
6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Odd.: Martina in ptičje strašilo 10.25 Lutk. nan.: Bisergora 10.40 Nan.: Potujoči škrat 11.05 Odd.: Firbcologi 11.30 Mi znamo 12.00 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.30 Risanke 16.05 Nad.: Mali Leonardo 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.05 Moja soba 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub
iT Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.25 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.00 Prisluhnimo tišini 14.35 Alpe-Do-nava-Jadran 15.00 Osmi dan 15.40 Dok. film: Državljan Diareja ali kdo je Tomaž La-vrič? 16.40 Mostovi - Hidak 17.10 Migaj raje z nami 17.35 Knjiga mene briga 18.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje, prenos 18.55 Koncert 20.00 Dok. odd.: Polet vere - zgodba o Jezusu 20.45 Slovo papeža Benedikta XVI. 21.10 Križev pot, prenos 22.40 Film: Juda
|r Slovenija 3
6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kro-
6.25 Risane in otr. Serije 7.30 Nad.: Biser 9.0010.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.50 Serija: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Blue Bloods 14.00 Serija: Naša mala klinika 15.00 Nad.: Vzgoja za začetnike 15.30 Za boljše počutje 15.40 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Samo prijatelja (rom., '05, i. R. Reynolds) 22.15 Film: Večji kot nebo (rom., ZDA, '05) 23.00 Eurojackpot
Kanal A
6.55 Risane serije 8.25 13.40 Nan.: Frasier 8.55 14.05 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.2016.30 Nan.: Dva moža in pol 9.5017.00 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.50 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 14.40 Film: Ženski srci 18.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Uničevalec 22.10 Film: Za crknit 23.55 Film: Zver močvirja
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 17.10 Music box; 14.25 Otroški kotiček; 14.35 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 1. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel
_ P k 29	VREDNO OGLEDA
■H Petek, 29. marca	-
Lm Raimovie, ob 21.10
Il cattivo tenente. Ultima chiamata New Orleans
ZDA 2009
Režija: WernerHerzog Igrajo: Nicolas Cage, Val Kilmer, Eva Mendes
Terence McDonagh, detektiv neworleanske-ga oddelka za umore, reši ujetnika iz narasle
vode po orkanu Katrina. Pri tem si hudo poškoduje hrbtenico. Za nagrado ga povišajo v poročnika in s pomočjo močnih protibolečinskih zdravil ga pošljejo nazaj na delo. Leto kasneje skuša Terrence ujeti preprodajalca drog, ki je brutalno umoril družino afriških priseljencev. Preiskava ga popelje v kriminalno podzemlje New Orleansa, medtem ko se sam bori z odvisnostjo od zdravil in kokaina. Kmalu najde pričo poboja, dostavljalca Daryla, ki je v zameno za materin pogojni izpust pripravljen pričati proti enemu največjih preprodajalcev z mamili. Ko poročnika Terenca pokliče njegova velika ljubezen prostitutka Frankie in mu pove, da jo je njena stranka pretepla in ogoljufala, se z Darylom takoj odpeljeta ponjo. Terence pretepe stranko in ji vzame denar. Takrat Daryl spozna, da ga njegov varuh zaradi prehude odvisnosti ne more zaščititi, in sklene pobegniti. Herzogova priredba istoimenskega kultnega filma Abela Ferrare iz leta 1992 šokira in navdušuje.
paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov.
SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
/'Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Petek, 29. marca 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad Italijo dotekajo zahodni tokovi, ki so občasno vlažni. V noči med četrtkom in petkom nas bo prešla prva vremenska fronta. V naslednjih nočeh bosta našo deželo dosegli še dve fronti.
Zjutraj bodo padavine slabele, najkasneje na vzhodnem pasu. Dopoldne bo spremenljivo, v Alpah se bo jasnilo. V Predalpah, po nižinah in ob morju pa bo v glavnem ostalo oblačno. Popoldne se bo v hribih lahko pojavila kakšna krajevna ploha. Zvečer se bodo pojavljale rahle padavine; nad 1000 m bo snežilo.
Ponoči bodo padavine zajele vso državo. V severozahodni Sloveniji bo snežilo do dolin. Čez dan bodo padavine oslabele in ponekod prehodno ponehale.
Razvoj vremena je negotov. Po vsej verjetnosti bo ponoči oblačno z zmernimi padavinami. Čez dan bo spremenljivo oblačno s kakšno ploho a tudi možnost za razjasnitve. Od večera bo ponovno poslabšanje z močnimi padavinami predvsem ob morju in v spodnji nižini. V Alpah bo meja sneženja na okoli 800 m.
TOLMEČ
O 3/13
ČEDADo
6/14
V soboto in nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami. V soboto bo po nižinah deževalo, v nedeljo pa se bo meja sneženja spuščala. Na Primorskem bo v nedeljo popoldne zapihala burja.
ft
CELOVEC
°2/8
ft
S. GRADEC
O 0/7
TRBIŽ O
0/7
KRANJSKA G.
O 1/6
O TRŽIČ
2/6
KRANJO
ft
CELJE
2/6 O
N. GORICA
7/13
ft
LJUBLJANA
o 3/8
ft
N. MESTO
2/6 O
PORTOROŽ O
8/14
Kanin - Na Žlebeh . . .450
Vogel ................275
Kranjska Gora.........80
Krvavec..............190
Cerkno...............140
Rogla ................150
POSTOJNA
O 3/10
KOČEVJE V O
ČRNOMELJ O
REKA
8/12
jutri
1i
Piancavallo . . . . ......250
Forni di Sopra .......130
Zoncolan............170
Trbiž .................150
Osojščica ............130
Mokrine .............250
Yahoo za 30 milijonov kupil aplikacijo od 17-letnika V New Yorku obeležili deseto obletnico prepovedi kajenja v barih
LONDON - Spletni velikan Yahoo je pred kratkim kupil mlado britansko podjetje Summly, ki je razvilo mobilno aplikacijo za zgoščeno prikazovanje spletnih vsebin. Yahoo sicer ni razkril zneska nakupa, vendar pa naj bi 17-letni lastnik podjetja Nick D'Aloisio za aplikacijo prejel okoli 30 milijonov dolarjev.
D'Aloisio, ki je tako postal eden najmlajših milijonarjev, ki so si denar zaslužili sami, je aplikacijo Summly začel razvijati že pri 15 letih. Lon-dončan je namreč želel najti način, kako bi poplavo vseh informacij, ki se vsak dan pretakajo po spletu, na preglednejši način prikazal na relativno majhnih zaslonih pametnih telefonov. (STA)
",, fiawwtt fviAfatti
^OjUAjeittL štLaPjLajBtL
NEW YORK - Župan New Yorka Michael Bloomberg je v sredo obiskal gostilno, katere lastnik je bil sprva med najglasnejšimi nasprotniki prepovedi kajenja v barih in restavracijah. Bloomberg je ob deseti obletnici prepoved razglasil za uspešno na vseh ravneh. Zatrdil je, da je bila prepoved ena najboljših stvari, ki so se lahko zgodile mestu, vse črnoglede napovedi o padcu turizma in obiska lokalov pa so se izkazale za napačne. Lastnik lokala Old Town Bar Gerard Meagher je povedal, da se njegova pričakovanja o padcu prometa niso uresničila. Nasprotno, obisk se je celo povečal. (STA)
ČRNA GORA - Potem ko so objavili posnetke afere
Vodja računskega sodišča je odstopil zaradi ljubice
Posnetek prikazuje Miroslava Ivaniševiča, kako se v svoji pisarni oblači v hlače in srajco
PODGORICA - Vodja senata črnogorskega računskega sodišča, nekdanji finančni minister Miroslav Iva-niševic je včeraj odstopil, potem ko so se na portalu YouTube pojavili posnetki njegove ljubezenske afere.
Med drugim je na posnetku videti Ivaniševica, kako se v svoji pisarni oblači v hlače in srajco. Slišati pa je tudi ženski glas, domnevno njegovo ljubico. Po ugibanju medijev naj bi posnetek sicer naredila prav ona, da bi ga lahko izsiljevala.
Ivaniševic je sicer zatrdil, da se je to dogajalo izven delovnega časa, vendar pa je ocenil tudi, da je bilo njegovo obnašanje, ki jo pritegnilo tudi veliko pozornost medijev, nedostojno. Zato je odstopil, hkrati pa je še prosil svojo družino, naj mu odpustijo. (STA)
Kljub finančni stiski bo Split dobil vrsto novih spomenikov
ZAGREB - Splitska mestna skupščina je v sredo odločila, da bodo kljub finančnim težavam postavili več novih spomenikov, med drugim nekdanjemu predsedniku Fra-nju Tudmanu in neodvisnosti države. Poleg tega da bodo na hribu Marjan postavili desetmetrski križ, spomenik pa bodo v mestu dobili tudi hrvaški veterani in nogometaš Bernard Vukas.
Čeprav je mesto leto 2012 sklenilo s primanjkljajem v višini 38 milijonov kun (pet milijonov evrov) in je Split hrvaški rekorder po brezposelnosti, se je mestna skupščina nekaj mesecev pred volitvami odločila za nove spomenike. Na razpisu za spomenik Tudmanu je zmagala skulptu-ra zagrebškega kiparja Zorana Jurica in arhitekta Branka Siladina, ki bo stala 800.000 kun (105.000 evrov). (STA)