I D©@¥ wsstoolk Leto XXV Ljubljana, avgust 1983 štev. 303 Kovinski obrati Ljubljana ponudili betonarne Alžiriji V sklopu naših izvoznih prizadevanj smo v tozdu Kovinski obrati Ljubljana ponudili v Alžir večjo količino betonarn. Zaradi večje konkurenčnosti smo v našo ponudbo vključili kot podizvajalca alžirsko firmo ENCC, ki naj bi izdelovala del opreme za betonarno. Predstavniki firme ENCC so si konec julija ogledali našo proizvodnjo in nam tako vrnili obisk, ki smo ga v mesecu aprilu imeli pri njih. Obiskala sta nas direktor Tandšaovi Driss in njegov pomočnik Karadja Chemsdine. Podjetje ENCC ima v svojem sestavu 5 tovarn, ki se ukvarjajo z izdelavo jeklenih konstrukcij in kovinske opreme. V Oranu sta dve tovarni, po ena pa v Alžiru, Blidi in Annabi. Tovarna v mestu Alžir, katero smo aprila obiskali, je speciali-• zirana za izdelavo vseh vrst žerjavov (mostnih, portalnrh in konzolnih). Po ppsebnih naročilih izdelujejo tudi tlačne posode večjih- kapacitet. Ob ogledu njihove tovarne smo ugotovili, da je strojna oprema na dokaj visoki tehnološki ravni, prav tako tudi kvaliteta izdelkov. V svojem sestavu ima tovarna fudi večji konstrukcijski biro. . Firma ENCC bi bila naš partner tudi za vse konkretno sklenjene pogodbe z alžirskimi kupci ali jugoslovanskimi izvajalci gradbenih del. Izr delovali bi tiste dele betonarn, katere se zaradi.visokih transportnih stroškov ne izplača pošiljati iz Jugoslavije. Predvsem hi to bili silosi za cement, jeklene deponije za agregat in ostali deli betonarn glede na zahtevnost stopnje izdelave. Jože Škreblin V naših počitniških domovih je veliko gostov Marsikdo od nas je letos potrjeval, da o letovanju na morju niti misliti ne more in celo ne sme, saj je vsakdo za to imel svoje vzroke od bencinskih bonov, dragih pen-sionov do splošne draginje itd. Toda ljudje se kar tako ne damo in lepega dne je marsikdo od Zgoraj omenjenih odjadral na morje. Podobno je bilo tudi z Gradisova, saj podatki kažejo, da je dosedaj v treh naših počitniških domovih ob morju letovalo že preko 1800 naših delavcev ter njihovih družin. Ker pa ima večina temeljnih organizacij tudi lastne počitniške prikolice, se številka naših dopustnikov dvigne krepko čez 2000. Kosem obiskal Ankaran je tam letovalo v izmeni od 20. do 30. julija 108 naših delavcev in članov njihovih družin. Besedilo in slika: Cveto Pavlin _ Polletni obračun 0b zadovoljivi angažiranosti bo treba še izboljšati Poslovanje ' vseh temeljnih organizacijah in v delovnih skupnostih smo v zadnjem hk nU- Preteklega meseca obravnavali dosežene rezultate poslovanja ter I raH tudi kritično ocenili svoje delo. Sedaj so znani rezultati poslovanja ce-eRa Gradisa in te rezultate bomo v tem zapisu na kratko predstavili. Glede na težke gospodarske ra-niere in na velike napore, ki so po-rr. ni za pridobitev novih del, lahko t|.Cem°> da so polletni rezultati rela-vno dobri, še tem bolj, ker je bil maJski obračun slab. OBSEG DEL IN ZAPOSLENOST ^birna bilanca uspeha delovne rganizaeije kaže, da smo v prvi po-vici letošnjega leta dosegli 4905 l JI]°nov dinarjev celotnega pridi ,n ustvarili za 1499 milijonov Uarjev dohodka. V primerjavi z h nsldni polletjem se je celotni pri-^'Hlek povečal za 6 % in dohodek za i°' V letu dni so se naše cene pove-Se ? Za skoraj 25 %, kar pomeni, da / ,!e realni celotni prihodek zmanj-, Za 15%. Ob lanskem polletju d .i u8°tovili, da se je celotni priho-, -ek realno znižal za 4%, pri 21 % Ječanju naših cen. šal. re^n°st opravljenih del je zna- * n v 1^97 milijonov dinarjev. To je Dn aj.yeč kot celotni prihodek, kar D, r?en* *, da vseh del še nismo dobili , ^Can*h. Obrtnikom smo morali , šteti 1220 milijonov dinarjev in ^Hjperantom za gradbena dela 477 uijonov dinarjev, tako da je vred-est lastne proizvodnje 3301 mili-6• Por. skl. Keze. skl. I-VI/82 GN 1983 I -VI/83 I-VI/83 I -VI/83 lio din % mio din % mio din % I-VI/82 GN 83 948 100 2323 100 984 100 104 42 610 64 1525 66 659 67 108 43 38 4 94 4 40 4 • 104 ' ,42 68 . 7 144 6 54 5 79 37 201 21 483 21 195 20 97 40 31 3 77 3 36 4 113 46 ve?arad' visokega povečanja ob-Po "®sV (19%) se je čisti dohodek ran čalza4%in dosega 42% plani-Vrednosti za letošnje leto. Ra-nrjrirje v delitvi se je spremenilo v rx bSebnim dohodkom. na e .čistega dohodka, ki smo ga °st ,en,li za stanovanjsko gradnjo je j6(j ne$premenjen, zmanjšal pa se rahp \ menien za sklad skupne po-$te ' Nekoliko manjši je tudi del či-ta?n dob°dka, ki' smo ga začasno ^redili v poslovni sklad. vs^a nem°teno poslovanje se mora viri 3 !e|neljna organizacija zagoto-je d 7lnimalno akumulacijo. Le-ta -- 0,°čena po samoupravnem spo-v višini 3% od p aoljenih poslovnih (os °Vna sredstva so tista sredstva ,jena>'-na *n °bratna), ki so sestav-skiaH 12 Poslovnega in rezervnega V r- a ,.er pospešene amortizacije. menradisu smo za akumulacijo na-veČ v1253 mihjonov dinarjev, kar je Prav 01 zahtevajo določila samou-nega sporazuma. yEC SMO NAMENILI OSEBNE DOHODKE iamn rad*su dolgo časa razpore-tcr-i 0sebne dohodke v skladu z in-letnimi merili, sprejetimi z vsako-m gospodarskim načrtom. Ta merila so odvisna od uspeha, to je od dohodka na pogojno uro. Glede na uspeh bi smeli v Gradisu razporediti za osebne dohodke 677 milijonov dinarjev. Razporedili smo 659 milijonov dinarjev. V kolikor bodo temeljne organizacije tudi v drugi polovici leta vsaj enako uspešne, bi lahko razliko izplačali v naslednjih mesecih. Štiri temeljne organizacije niso dosegle tolikšen uspeh, da bi pokrile osebne dohodke. Višina izplačanih osebnih dohodkov je nekaj večja, ker se v bilanci uspeha kjer se razporeja .dohodek ne upoštevajo tisti osebni dohodki, ki so vsebovani v nedokončani.proizvodnji. Poprečni mesečni neto osebni dohodek v Gradisu je bil v prvi polovici leta 14.026 dinarjev. Povečal se je za 19%. Osebni prejemek, ki poleg osebnega dohodka vsebuje še dodatke (terenski dodatek, znižane dnevnice, dodatek za ločeno življenje, stroške prevoza) je znašal 17.106 dinarjev in se je povečal za 20%. V letu dni so se življenjski stroški povečali za skoraj 33%, tako da se je realni mesečni osebni dohodek znižal za 10%, mesečni prejemek pa za 9%. Najvišji osebni dohodek v Gradisu je bil 44.823 dinarjev, najnižji pa 6.894 dinarjev. Razmerje med njima je 6,5. Indeks ^alnik I-VI/83 I-VI/83 I-VI/82 GN 1983 I-VI/83 I -VI/82 GN 83 510 639 590 116 92 3d/ rm- 1,42 1,47 1,44 101 98 90,39 110,75 107,78 119 97 S a ^Ph ^ku/pos. 39,89 51,53 47,44 119 92 0,07 0,08 0,06 81 73 Prvi kazalnik produktivnosti ali drugače povedano vrednost lastne proizvodnje na efektivno uro, se je nominalno povečal za 16 %, realno pa se je produktivnost zmanjšala še pod načrtovano. Naš glavni kazalnik je dohodek na pogojno uro (D/ph). Dosegli smo 107,78 din/ph. Povečal se jeza 19% in obsega 97 % načrtovane vrednosti za leto 1983. obračunali za polovico predpisane amortizacije in se na ta način izognili izgubi. Seveda pa morajo manj obračunano amortizacijo nadomestiti v prihodnjem letu. Motnje v poslovanju pestijo nekatere naše tozde. Njihovi delavci so po vsej verjetnosti že pri obravnavanju periodičnega obračuna sprejeli ukrepe za odstranitev motenj. O motnjah v poslovanju govorimo kadar: Osebni dohodki na pogojno uro (OD^ph) so se prav tako povečali za 19% in dosegajo 92% načrtovane vrednosti. Razmerje med akumulacijo in poslovnimi sredstvi se je precej poslabšalo: na 100 dinarjev poslovnih, sredstev smo ustvarili 6 dinarjev akumulacije. OBETI ZA DRUGO POLLETJE Z rezultati v prvi polovici leta smo še lahko zadovoljni. Nobena temeljna organizacija ni izkazala izgube. V tozdu SPO Ljubljana so 1. tozd ne more zagotoviti minimalne akumulacije, 2. v tozdu ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za osebne dohodke po merilih razporejanja, 3. tozd dosega takšne rezultate, ki ne omogočajo nemotenega poslovanja. Po prvih dveh točkah imajo motnje v tozdih Maribor, OGP in SPO, samo po drugi pa v Biroju Ljubljana. Za drugo polovico leta je angažiranost zadovoljiva kljub temu pa bo potrebno še izboljšati naše poslovanje, da bomo dosegli načrtovane rezultate. Zora Vehovec Temeljni kamen za novi obrat tovarne kolesnih zavor TAM Ptuj — v ozad-nju stari obrat Gradisova hala — Tamove zavore V Ruju vzidan temeljni kamen V Ptuju so slovesno vzidali temeljni kamen za novo proizvodno dvorano in tako obeležili pričetek gradnje druge faze lamovega obrata kolesnih zavor. Investitor tega potrebnega objekta je sozd Združena industrija vozil DO TAM, TOZD Karosernica Maribor — obrat Ptuj. Vrednost gradbenih in instalacijskih del je ocenjena na 150 milijonov dinarjev. V starem objektu v Ptuju so doslej izdelali na leto 40 tisoč kolesnih zavor, ko bo zgrajena nova proizvodna dvorana, pa se obeta proi- zvodnja blizu 100 tisoč zavor na leto. Doslej so določene tipe zavor uvažali, v prihodnje pa bodo devize namenjene temu uvozu, ostale doma. Zavore za novi program težkih vozil, ki jih bodo izdelovali v Ptuju, so plod domačeznanja. Novi Tamov objekt v Ptuju bo gradil TOZD GE Maribor. Dela bodo končali predvidoma v 14 mesecih, proizvodnja novih zavor pa naj bi stekla v začetku leta 1985. Besedilo in slika: Franjo Štromajer Gradis je med delovnimi organizacijami na 5. mestu v Sloveniji Že peto leto zapored objavlja Gospodarski vestnik seznam 200. najmočnejših in največjih delovnih organizacij (ne uključujoč sozde) v Sloveniji. Zahvaljujoč ažurnosti Službe družbenega knjigovodstva je letošnji slovenski seznam v vrsti podobnih, ki jih delajo v Jugoslaviji, prvi zagledal beli dan. Primerjave s preteklimi leti riso realne iz najmanj dveh razlogov. Prvi je ta, da so v prvih treh letih podatki bili zbrani s konsolidiranih bilanc, lani in letos pa so kot osnova služile zbirne bilance in drugo, primerljivost otežkočajo tudi številne spremembe v delovnih organizacijah — združitve ali odcepitve. Leta 1979 in 1980 je Gradis zasedal drugo mesto, leta 1981 je bil Četrti, lani pa je zasedel peto ..testo med največjimi delovnimi organizacijami v Sloveniji in je istočasno prvi med slovenskimi gradbenimi delovnimi organizacijami, ne glede na stalna združevanja med nekaterimi. Poleg najvažnejšega podatka o dohodku, so delovne organizacije zvrščene tudi po številu zaposlenih (Gradis je s 6428 na 5. mestu), po povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih (zasedamo 17. mesto s 7924 milijonov dinarjev) in po celotnem prihodku (18. mesto z 10,335 milijarde dinarjev). V spodnji tabeli objavljamo pet največjih delovnih organizacij v Sloveniji ter razvrstitev gradbenih delovnih organizacij. Pri gradbenikih je opazno nazadovanje vseh, pri nekaterih tudi za 40 mest. V tabeli je zajeta tudi Obnova, ki pa se je z letošnjim letom združila s SCT. Mesto Dohodek v 000 din Število zaposlenih Besedilo in slika: Cveto Pavlin 1982 198 Ume delovne organizacije Indeks 82/81 Mesto Indeks 82/81 f 1. 2. Železarna Jesenice 3.635.979 119,8 4: 6.671 100,6 2. 6. Železarna Ravne na Kor. 3.464.528 139,5 7. 5.935 103,9 1 3. 3. TAM Maribor 3.283.505 .115,6 1. 7.148 97,3 1 4. — ISKRA — tele. računal. 3.114.963 146,4 14. 4.213 100,5 S. 4. GIP GRADIS Ljubljana 2.972.869 107,7 5. 6.428 92,4 6. ,5. SCT Ljubljana 2.832.752 110,4 10. 5.161 86,5 32. 23. Pionir Novo mesto 1.563.310 114,4 16. 3.988 99,9 1 33. 27. Konstruktor Maribor 1.544.342 122,2 13. 4.404 101,5 49. 34. Ingrad Celje 1.275.678 111,8 24. 3.287 95,9 70. 48. Grosuplje 1.113.152 104,7 46. 2.455 90,7 90. 80. Gorica Nova gorica 982.095 116,8 104. . 1.676 95,9 , 115. 109. Vegrad Titovo Velenje 788.768 112,6' 96. 1.723 98,1 117. 74. Primorje Ajdovščina 772.314 87,6 88. 1.845 91,8 127. 118. Gradbinec Kranj 722.523 109,7 102. 1.687 94,5 141. 139. Beton Zagorje ob Savi 677 883 118,0 101. 1.689 96,0 157. 157. Obnova Ljubljana 645.773 105,2 91. 1.757 97,1 , 175. 131. Stavbar Maribor 592.810 99,7 107. 1.580 97,6 1 194. 166. Kograd Dravograd 542.166 110,5 151. 1.272 97,8 in DS Gradisa Do 30. avgušta v razpravi pravilniki »SLO in DS« Dobra izuijenost gasilskih enot je velikokrat odločilnega pomena Po daljšem obdobju se je 17. julija ponovno sestal Komite za SLO in DS na ravni delovne organizacije, ki je sestavljen na osnovi novega zakona o SLO in DS. V komiteju so predsedniki družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije in predstavniki tozdov. Za predsednika komiteja je bil predlagan in sprejet tov. Alojz Hraščanec iz Kovinskih obratov Maribor, za namestnika pa tovarišica Milica Mirč iz tozda Ljubijana-okolica. Upravitelj obrambnih priprav tovariš Stane Kovačec je vse člane komiteja seznanil, da je bil glede na zahteve novega Zakona o SLO in DS (Ur. 1. SRS št. 35-82) izdelan nov osnutek Pravilnika o SLO in DS GIP Gradis ter osnutek'Pravilnika o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in način zavarovanja le-teh. Ker člani komiteja na omenjena osnutka pravilnikov niso imeli pripomb se jih da v razpravo in potrditev na tozde. Rok za razpravo je 30. avgust. Na seji komiteja je bil obravnaV j tudi osnutek Pravilnika o PoS*°v ' tajnosti. Direktor Delovne skupn° sti skupnih služb tovariš Janez Br zovec je prisotne opozoril, da J osnutek pravilnika okviren in n na splošno obravnava poslovno nost, da pa bo moral vsak tozd na j izdelati svoj pravilnik in v njem J jeti konkretne podatke specifične ^ vsaki tozd. Tudi ta osnutek je m ^ j strani komiteja potrjen in dan v ra j pravo na tozde do 30. avgusta. I Zaradi vse večjega poudarka P . dročju SLO in DS bo potrebna P* vseh večja zavzetost in reSl\°0l predvsem tistih, ki so v tozdih odg vorni za področje SLO in DS. RaV . zaradi tega in zaradi ažuriranja 'j dograjevanja obrambnih načr tozdov, bo tovariš Stane ' , upravitelj obrambnih priprav del j ne organizacije obiskal vse tozde j že sprejetem terminskem planu- Cveto Pavlin Kljub omejitvam dobra angažiranost ravenskega tozda Med gradisovimi tozdi je zadnjih , vsekakor zastavonoša tozd Vne na Koroškem, saj ves čas iz-ij: Uje najboljše rezultate poslovaje po večini kazalnikov. Ravno i en? ie tudi v zadnjih treh letih pre-al gradi sovo diplomo. Tudi letos j./"Sažiranost tozda dobra, pa tudi an je precej ambiciozen — plani-| nj.J6 celotni prihodek v višini 680 lij., )0.nov dinarjev. Nekaj manj kot ovica piana je 5iia realizirana ob j'e*lu- Manjši je predvsem zaradi ozd 3n^a dr°bnih gradbenih del. V ala u uPajo, da bodo do konca leta ia: J' celoti dosegli ali celo presegli, let*Se v drugi polovici leta odprla iali era VečJa dela, ki se bodo na-Jevala tudi v prihodnjem letu, kar zagotavlja dober start tudi v leto 1984. Že več kot 10 let so bili delavci ravenskega tozda prisotni pri stanovanjski gradnji in gradnji ostale infrastrukture v naselju Javornik. Tako sedaj končujejo zadnjih 56 stanovanj v kompleksu novega naselja z 911 stanovanji. To pa še ne pomeni, da na Ravnah stanovanj ne bodo več gradili. Ravno sedaj zaključujejo gradnjo prvih 80 stanovanj v stanovanjskem kompleksu Suha. V tem stanovanjskem bloku bo nekaj stanovanj tudi za naše delavce. Največje gradbišče pa je še vedno v Železarni Ravne, kjer Gradis dela že več kot 20 let. Poleg investicijskih Likof na gradbišču HE Solkan an 1,1 Drli'!'3 proti koncu' čeprav je n: ^ dnk-i ene8a roka obratovanja n- ^vk„na P°* leta. Seveda je veliko ‘ %nr0,tud’ od finančnih sredstev, je ,advii??.n°z elektrarno je potreb ,Satl črpališče Mrzlek, ki °l k.,, aj' »to lir za ll$ iz- □no je kakšnih dva kilometra vzhodno od elektrarne in napaja z vodo celotno Novo Gorico in del Italije. Gradbena dela so v grobem končana in se bodo do konca leta nadaljevala le zaključna in obrtniška dela ter pomoč montažerjem, tako da se bo predvidoma število zaposlenih lO' pri st, 'P' no in ov ec, )V- po lei *° bomo dobili prve ldlovate električne energije iz Solkana V novem stanovanjskem bloku v Suhi bo nekaj stanovanj tudi za delavce našega tozda IG E Ravne del so to stalne adaptacije in zahtevna vzdrževalna dela. Ker so se v Koroški regiji dela občutno zmanjšala, so ravenčani prisiljeni delati tudi izven regije. Tako že vrsto let delajo v Mariboru — TAM in Celju — Cinkarna, manjša sku-ina delavcev pa dela tudi v Kranju, jer opravljajo adaptacijo servisnih delavnic Alpetura. Ker niti to ne zadošča, so se na Ravnah odločili delo poiskati izven naše republike in domovine. Tako v tujini dela 10 do 15 odstotkov delavcev, prevzeli pa so skupaj s SPO tudi zemeljska dela za odprti izkop premogovnika rjavega premoga Kamengrad pri Sanskem mostu v Bosni in Hercegovini. Vrednost teh del je 170 milijonov dinarjev. Ob pomanjkanju investicijskih naložb si vodovodni delavci tozda Ravne na Koroškem prizadevajo, da bi v regiji odprli več novih stanovanjskih gradbišč. Prizadevanja in pravočasna uključevanja so že dala spodbudne rezultate. V kratkem bo začela gradnjo stanovanjskega bloka s 40 stanovanji v Mežici, verjetno pa bo že prihodnje leto začela gradnja nove stanovanjske soseske v Brdinjah na poti Ravne—Kotlje ali pa v krajevni skupnosti Prevalje. Vse to je sad dobrega sodelovanja s Stanovanjsko skupnostjo, Zavodom za urbanizem in Komunalno skupnostjo za varstvo okolja občine Ravne na Koroškem. Besedilo in slika: Cveto Pavlin Smreka in pod njo steklenica na gradbišču HE Solkan znižalo na 50 delavcev! Do sedaj je vršld povedal nekaj besed in seveda vgrajeno 90.000 kubikov betona, zaželel še več takšnih uspehov. Sle-preko 2.000 ton armature in 38.000 dila je malo boljša večerja kot obi-kvadratnih metrov opažnih plošč. čajno ter steklenica piva. Marsikdo Tudi strojnično zgradbo smo pri- je ostal dalj časa pri mizi kot običaj-pravili do te faze, da lahko SGP Pri- • no, pogovarjali pa smo se v glavnem morje*2ačne z izdelavo same kritine. o delu, saj tudi prostega časa ne Ob tem dogodku je priredilo vod- znamo uporabljati ne da bi omenili stvo gradbišča skupaj z nadzorom delo. majhno svečanost. Med betonažo Starejši delavci so se spominjali zadnjega bloka je vodja nadzora inž. elektrarn na Dravi in sedaj tele na Bogdan LnUk prinesel veliko smre- Soči. Še več bi moralo biti takšnih ko, ter obesil nanjo steklenico z pristnih stikov med ljudmi in tako bi vinom, ki pa ni dolgo visela. Pred nam bilo lažje do naslednje »smre- koncem delovnega dneva smo se vsi j ke«. skupaj zbrali na samem objektu, Besedilo in sliki: jkjer je vodja gradbišča tov. Jože Za- M|pfjg£ Vrbnjak -......: ' ' ", t- “Si 'XJ| Na ploščadi Borisa Kraigherja sta v gradnji še dva pritlična objekta Pet let gradimo v središču Ljubljane Ploščad Borisa Kraigherja je že nad koto nula V samem središču Ljubljane, med Titovo cesto, Metalko in hotelom Holiday Inn gradijo delavci našega tozda GE Ljubljana ploščad Borisa Kraigherja. Gradnja je začela pred petimi leti z izkopom gradbene jame in varovanjem le-te. Varovanje gradbene jame je bilo izredno zahtevno, saj je gradbišče v samem centru mesta obkroženo z že obstoječimi objekti. Izkop gradbene jame je šel v globino tudi več kot 20 metrov. Takoj po prvih izkopih so prišli na gradbišče arheologi, saj so naši delavci pri svojem delu odkrili bogata najdbišča iz časov rimske Emone, ki predstavljajo pomemben drobec v zgodovini našega mesta. Arheologi so svoje delo zaključili v štirih mesecih, tako da so potem naši delavci lahko nadaljevali z izkopom. Izkop je bil tudi dokaj zahteven. Zaradi močnega konglomerata je bilo treba minirati, vendar z majhno intenziteto. Ploščad se gradi v dveh fazah od katerih ima vsaka več podfaz. Prva faza sedaj žp gre proti koncu, saj so kletni prostori gradbeno že dokončani tako da se gradita dva pritlična objekta, v katerih bodo imeli svoje prostore gostinci in trgovci. Druga faza zajema enako kot prva štiri kletne etaže v katerih bodo garaže, skladišča in zaklonišča, enonadstropni objekt ter osrednji objekt na ploščadi, to je 45 metrov visoka stolpnica, za katero pa še ni popolnoma jasno kdo bo investitor in kdaj se bo gradila. V drugi fazi se končujejo zadnje kleti, tako da je predvideno, da bi do konca leta ploščad bila pohodna. Ali se bo to uresničilo pa je predvsem odvisno od dotoka sredstev. Ploščad Borisa Kraigherja je planirana tako, da bodo na njej prišli na svoj račun pešci in ni predvidena za motorni promet. Dovozi do vseh trgovin, gostinskih lokalov in poslovnih prostorov so speljani preko kletnih prostorov. Predvideno je namreč da bo na ploščadi 5000 kvadratnih metrov pokritih in nekaj več nepokritih peščevih površin. Ob Titovi in Dalmatinovi cesti sta predvidena drevoreda oz. zelena pasova. Osnovne peš poti na ploščadi bodo povezovale Titovo z Miklošičevo cesto in Nazorjevo z Dalmatinovo. V kotu med Titovo in Dalmatinovo cesto pa naj bi stal spomenik Borisu Kraigherju. Besedilo in sliki: « Cveto Pavlin mgšmmii Na Ravnah nimajo stanovanjskih problemov Malo je delovnih organizacij ali temeljnih organizacij, ki se lahko pohvalijo, da imajo rešeno stanovanjsko problematiko, še toliko bolj zanimivo je, če je to primer v današnjem času, ko vemo da gradbena operativa ne more zgraditi niti toliko stanovanj kot je razpoložljivega denarja. Vest, da v našem tozdu Ravne na Koroškem nimajo nerešenih stanovanjskih prošenj me je spodbudila, da sem se odpeljal na Ravne in v pogovoru s predsednikom stanovanjske komisije tovarišem Ludvikom Rudolfom zvedel nekaj več o tem, kako so na Ravnah pristopili k temu problemu. »Že leta nazaj smo v Ravnah na Koroškem veliko sredstev namenjali in vlagali za reševanje stanovanjskih problemov,« je uvodoma dejal tovariš Rudolf in nadaljeval: »Dobro gospodarjenje v tozdu nam je nekaj zadnjih let omogočilo, da smo nekoliko intenzivneje lahko kupovali stanovanja za naše sodelavce.« Kako pa je bilo z dodeljevanjem stanovanjskih posojil? »Precej sredstev smo namenili tudi posojilom za individualno gradnjo. Sploh smo dajali poudarek posojilom, kar je bilo ugodnejše kot nakup stanovanj, za katera vemo, da so precej draga. Ob taki politiki, dajanja čimveč posojil za individualno gradnjo, so se nam sproščala stanovanja, katera smo dodeljevali prosilcem za stanovanja. Tako se je položaj iz leta v leto izboljševal.« Kako pa je bilo letos? »V letošnjem letu smo rešili tako-rekoč vse prošnje. Imamo le šest prošenj, ki smo jih tudi rešili, vendar bodo uresničene v prihodnjem letu, ko.se bodo sprostila sedaj zasedena stanovanja saj se bodo njihovi stanovalci preselili v lastne hiše, katere bodo zgrajene delno tudi z našim posojilom.« Kako rešujete stanovanjske potrebe delavcev Iz drugih republik? »Samskim delavcem omogočamo nastanitev v naših samskih domovih v Ravnah in v Slovenj Gradcu, saj imamo kapaciteto celo nekoliko večjo, kot pa število delavcev. Vsem ostalim delavcem, pa tudi delavcem iz drugih republik dajemo posojila, s katerimi lahko gradijo \ domačem kraju. Na ta način dokaj učinkovito rešujemo stanovanjske potrebe naših delavcev.« Kakšna stanovanja kupujete z* vaše delavce? »Letno rešimo do 25 prošenj za individualno gradnjo, kar je ugodno, saj stane nakup stanovanja veliko več, delavci se pa tudi vse več Ludvik Rudolf: »Dobro gospodinjenje v tozdu, nam je omogočilo tudj uspešnejše reševanje stanovanjski*1 potreb odločajo za gradnjo, kot za nakup stanovanj, ki so izredno draga. Tak se nam sedaj ob prihodu na ekonomsko stanarino začenjajo zastav-ljfti vprašanja, kam s trosobnim* stanovanji, ki jih imamo in se bod sprostila, saj bo njihovo vzdrževanj, precej drago in si jih delavci z nif)inj! osebnimi dohodki ne bodo mog privoščiti. To se odraža tudi letošnj leto, ko smo na željo prosilcev kup11 nekoliko manjša stanovanja « Kako pa bo v prihodnjih letih-»Ugotovim lahko, da se bo n3 naložba v reševanje stanovanja* problematike v preteklosti obrest vala v sedanjosti in tudi v prihodu s ti. V težavnih pogojih gospodar) nja v prihodnjih letih bo seveda tu za stanovanja in posojila za *n”' dualno gradnjo nekoliko manj ° narja, vendar bo položaj le nekoU lažji, saj ne bomo imeli starih Pr°*' cev iz preteklih let, zato lahko rac nam, da bomo kljub zmanjšanj 'sredstev tudi v bodoče stanovanjs potrebe kar tekoče reševali.« ..... ^tonski nosilec med atestiranjem sodelovanja Preizkušanje nosilca na gradbišču Gradis in zagrebški gradbeni institut tesno povezana 11 Takšnega sodelovanja, kakršnega imamo z Gradisom v Mariboru, si yn'° želimo. Naleteti smo,na razumevanje, ki nam obojestransko koristi. |..Se Priznanje Gradisu, Id znanstveno raziskovalno delo jemlje enako spošt-kot svoj proizvodni program. Gradisovi strokovnjaki vedo, da nenehne »riskave na področju tehnologije betonov lahko doprinesejo k boljši, var-"eJsl in cenejši izdelavi betonskih elementov in njihove montaže,« je v za-* ku najinega razgovora o desetletnem sodelovanju Gradisa z zagrebškim Občnim institutom dejal magister Enes Seferovič, dipl. inž. gradbeništva.. JLeu* poteka deseto leto odkar , abeni institut bdi nad kvaliteto lja'®nskih izdelkov in hkrati uporab-na,ezuhate dobljene v operativi za v”?1)"« raziskovalno delo. S odelo-O6 $e Pričelo že pri gradnji do-SrPHti®a kanala za hidroelektrarno iz ,a(nJa Drava I. To sodelovanje je g06 a.v leto raslo in danes že'lahko lova'nrn° ° izjemno dobrem sode-rjm na vseh področjih. Ko govo-ate ° toplih betonih, injekciranju, ttion, vV*eb betonarn, atestih stikov drc azn'h elementov, reševanju si-bet ,a’ racionalizaciji elementov v epojT.il1 konstrukcijah, delu z dej Sl Snt»lami ne moremo mimo ncl Va’ da je to rezultat dolgolet->utn Jodel°vanja z gradbenim institut/11 lz Zagreba. Vsi dobljeni poda j1 Se računalniško obdelajo, tako uPorabYU*tate mo^no tud‘ kasneje ®cnie’ človek, ki ima v ma-?asi skem Gradisu verjetno največ »pr ® Za to sodelovanje o tem meni: Pa j ,V Pr' sanacijskih delih smo sku-r ' "mitutom prišli do kvalitetnih stop j,atov' ^osebne važnosti je pri-Ci-.Zahtevnim sanacijskim kon-°boi,.)am' Po,rebno je napraviti Sproj.s,ranski sanacijski program. ^rj 1 Se vrši intenzivna kontrola. «C?acij.skih delih smo dosegli ruširn ' n'vo> namesto da objekt v$eh n’ 8a strokovno saniramo po gije. Novejših dosežkih tehnolo-kot n .0 je objekt na koncu boljši dega^1' Seveda je pri tem odločilna, t 01603 tudi ekonomska raču-Sanacijc«e V Ve^'n' Pr'merov v korist ie Ze*° pomembno predhodno delo v gradisovem laboratoriju na obratih Pobrežju. Predhodno se izvršijo poizkusi sprejemljivosti starega betona z novim. Dobro poznavanje dela z epoksi smolami in ek-spandiranimi masami omogoča reševanje tudi takih na videz nerešljivih problemov. Šele na podlagi dobljenih raziskav v laboratoriju se pristopi k sanaciji elementa ali zgradbe. »Uporabna znanost, bi lahko rekli temu, kajti vsi dobljeni rezultati se kasneje koristijo v praksi. Pri vsaki sanaciji oboji veliko pridobimo. Temeljita analiza, ki jo napravimo na koncu sanacije nam kasneje pomaga, da,morebitnih napak ne bi ponavljali. Sam sem z inženir Miklavčičem, inž. Cudermanom in ostalimi sodelavci instituta stalno na razpolago Gradisu pri morebitni hitri intervenciji, je v razgovoru pripomnil magister Seferovič. Bruno Benje: »Laboratorijska oprema, s katero razpolagamo je za enkrat dovolj, da lahko opravimo potrebne manjše raziskave kar v Gradisu. Vse ostalo pa opravi institut. Moram reči, da so na razpolago tudi v nedeljo, če je potrebno. Občasno predstavniki instituta tudi seznanjajo naš tehnični kader z novitetami v gradbeništvu, novimi predpisi in tehnologijo. Kljub temu šemi mnenja, da premalo koristimo usluge, ki nam jih institut lahko nudi.« Kako pa naši sosedje? Vemo, da je v Avstriji in Italiji ta tehnologija kar precej razvita? »Seveda se poslužujemo tudi rezultatov in metod sosedov, ker tudi z njimi tesno sodelujemo. Prav sodelovanje z ostalimi instituti nam omogoča izmenjavo izkušenj dobljenih v praksi. Tudi oni pridno uporabljajo naše raziskave, seveda pa je potrebno, da eni kot drugi prilagodimo podatke svojim zahtevam. Za primer naj navedem, da se naš cement močno razlikuje od na primer avstrijskega«, meni magister Seferovič. Tako sta o desetletnem sodelovanju gradbenega instituta iz Zagreba z Gradisom pripovedovala magister Enes Seferovič in predstavnik Gradisa Bruno Benje. Seveda bi sodelovanje lahko bilo še širše, če bi ne bili obrati na Pobrežju tehnično že dokaj zastareli. Vedeti moramo, da^ je Gradis precej investiral v obnovi-' teV betonarn, separacije in drugih tehnoloških objektov, vendar zaradi utesnjenosti in počasne ukinitve lokacije obrata na Pobrežju ni možno iti v koraku z vedno novejšo tehnologijo. Kljub temu, to je treba priznati, dosegajo naši strokovnjaki skupaj z institutom zavidanja vredne rezultate. Besedilo in slika: Franjo Štromajer Tudi betonsko železo mora vzdržati zahtevne preizkuse Za 1. fazo tovarne počitniških prikolic bomo postavili 3.700 metrov kabelske, meteorne in fekalne kanalizacije Zaradi težavnosti terena 5. kategorije so vsi izkopi za kanalizacijo dokaj zahtevni i 8 t r t I 1 1 1 l Ponovno gradimo IMV v Novem mestu I Več kot dve leti je samevalo naše gradbišče nove tovarne počitniških prikolic Industri je motornih vozil v Novem mestu. Takrat so dela bila ustavljena zaradi težav v katerih se je znašel IMV. Tako je bilo vse do letošnje spomladi, ko so na gradbišče v Novo mesto ponovno prišli delavci našega tozda Ljublja-na-okolica. Za osvežitev spomina naj zapišem, da je Gradis v Novem mestu' prisoten od 1972, leta, ko se je začela graditi nova tovarna avtomobilov. Zaradi izrednega števila objektov, ki jih je bilo treba zgraditi je v j Novo mesto leta 1979 prišel tudi 'tozd GE Celje. Istega leta pa so delavci našega tozda Nizke gradnje Maribor začeli graditi most zp industrijski tir IMV. Ta 560 metrov dolg most je bil svečano predan v uporabo 25. aprila 1980 leta. Glavni objekt, na katerem sedaj delajo naši delavci je tovarna počitniških prikolic. Po dolgoročnih programih IMV naj bi to bila proizvodna hala dolga 550 metrov in široka 124 metrov. Tovarna naj bi bila zgrajena v štirih fazah. Sedaj se nadaljujejo pred leti začeta dela na prvi fazi, to je hala dimenzij 124x124 metrov: Objekt je zgrajen iz armiranega betona ter je gradbeno precej zahteven, saj so se pri gradnji, zaradi velikih razponov •' ‘tt - 1 **'v ' Gradbišče tovarne počitniških prikolic (prva faza) za IMV v Novem mestu uporabljali težki podporniki sistem3 Sisak. Hala ima prtličje in eno nadstropje v skupni višini 20 metrov tfl je gradbeno dokončana. Jekleno strešno konstrukcijo je na halo montirala Mostogradnja iz Beograda-Zaradi nedoločene tehnologije s strani investitorja, se dela na tem objektu ne morejo zaključiti. Predvideva se, da bo v kratkem tudi to znano in da bo objekt tudi obrtniško in inštalacijsko dokončan. Že pred leti je bil narejen široki izkop za preostale faze gradnje tovarne počitniških prikolic, tako da se sedaj na tem območju postavlja meteorna in fekalna kanalizacija z3 prvo fazo. V skupni dolžini to znaša 2500 metrov kanalizacije. Izkopi za kanalizacijo so dokaj težavni zaradi konfiguracije terena. Teren je pe|e kategorije, kar pomeni, da je bij0 treba precej minirati. Na gradbišča so veliko težav imeli tudi s stroji, ki so dotrajani in se Često kvarijo, P°, drugi strani so tudi strojniki neizkušeni za tak teren. . Poleg že omenjene kanalizacije-postavljajo naši delavci tudi kabelsko kanalizacijo za 20 KV kabel-Dolžina teh izkopov znaša 1200 me' trov, so pa enako zahtevni kot prej omenjeni. Trenutno so v gradnji tudi še ne' kateri manjši objekti za IMV, tak° se gradbeno in obrtniško dokončuje severni aneks v katerem je nova m°' šalnica barve s sanitarijami in garderobami za delavce ter objekt za pr°' tipožarno zaščito tovarne. Stalno se delajo tudi manjše adaptacije 10 vzdrževalna dela v tovarni avtom0' bilov, uspešno pa je bila končan3 adaptacija stare prodajalne počitn1' ških prikolic. ,- i Pred kratkim se je začela tud i gradnja podaljška južnega aneksa- J ki bo dolg 120 in širok 10,5 metr°v; Poleg teh del pa delajo naši delavc tudi v Črnomlju, kjer ima IMV sv°J skladišča. . Besedilo in slik?' Cveto Pavl'0 Obiskali so nas študentje iz Namibije y okviru projekta za izobraževa-nJe vodilnih delavcev v Namibiji organizira Mednarodni center za uPravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju, usposabljanje tujih študentov v Jugoslaviji. Po Pr°gramu se seznanijo s samoupravnem, našo organizacijo dela, itd. ■ Obiščejo tudi nekatefe večje de-•ovne organizacije. Ker Gradisov z°braževalni center že več let n^Pešno sodeluje z omenjenim 'ednarodnim centrom, so tudi letos Zrazili željo, da . bi se na kraju '^Jpm seznanili s kadrovsko prole- . ^0; julija 1983 nas je obiskala skupina študentov in študentk iz Namibije, ki jih je vodila tovarišica Mija Oblak. Sprejel jih je direktor KSS, tov. Jernej Jeršan in jih izčrpno informiral o dejavnosti Gradisa kot celote, s posebnim poudarkom na kadrovsko-socialni, informativni in izobraževalni dejavnosti. « Pokazali smo jim tudi film o Graf disu in jim dali nekaj propagandnega materiala. Študentje so ob koncu obiska izrazili zadovoljstvo nad našim sprejemom in odšli z novimi informacijami, ki jih bodo skušali prenesti v svoje delovno okolje. Ivica Zemljak 'r in »raztegljiva deska« pri preizkušnji mm mm Inl ffPai Izboljšave na finišerju V r oh, Uradisovem tozdu Kovinski gradisovem izdelku pohvalno izrazi- H!j ' v Mariboru strokovnjaki ne sili Jej0- Pred kratkim so preizku-(lesj, n°Vo raztegljivo hidravlično p0| 0 že preizkušenem stroju za tak>®anJe asfalta. V celoti vzeto je ga '?n stroj prvi v Jugoslaviji, ki so K|iedomači strokovnjaki. kar° °Va Prednost je v tem, da lahko rir|(.rnec* asfaltiranjem spreminjaii-tr0y asfaltnega traku od 2,5 do 6 me- pr^ raztegljivo desko in finišer so knjj.. r*tkim tudi praktično preiz-lju 1 v novem mariborskem nase-Pnsotni strokovnjaki so se o li. Seveda bo potrebno še tu in tam kaj postoriti, kar je razumljivo. Gradis bo do konca leta izdelal dvanajst finišerjev, računajo pa tudi že na prodor na tuja tržišča. Podatki kažejo, da smo v Jugoslaviji uvozili letno okoli trideset finišerjev in tako porabili precejšen znesek deviz. S pokritjem domačih potreb in delno tudi z izvozom pa se bodo mariborski Kovinski obrati še kako vključili v stabilizacijska prizadevanja. Besedilo in slika: Franjo Štromajer Počitniški dom med gradnjo... 17. septembra se dobimo na Pohorju 25 let Gradisovega doma Letos mineva 25 let, odkar so delavci Gradisa zgradili na Pohorju svoj počitniški dom. Streljaj od hotela Belevue na višini 1000 metrov so s prostovoljnim delom zgradili dom, ki je še danes v ponos Pohorju in Gradisu. ^ Dom je odprtega tipa, tako da je dostopen vsem obiskovalcem Pohorja. V njem je nekaj več kot dvajset ležišč, kar je zlasti v zimskem času znatno premalo. Pri Gradisu že dalj časa načrtujemo gradnjo prizidka, kar bi omogočilo koriščenje doma večjemu številu obiskovalcev. Dom naj bi koristili delavci Gradisa tudi čez leto za rekreativno preventivne odmore ipd. Osrednja proslava 25-letnice doma bo v soboto, 17. septembra 1983. Do počitniškega doma pa bi se udeleženci povzpeli peš od vznožja Pohorja. Prav bi bilo, da bi se te proslave udeležilo čim več i naših delavcev. Sicer pa bodo o podrobnostih vsi Gradisovci pravočasno obveščeni v naslednji številki Gradisovega vestnika. ■ Torej na svidenje na Pohorju v soboto, 17. septembra! F. Š. j ...in danes po 25. letih Skopje — ura se je ustavila in ugasnilo je tudi mnogo življenj Prvi zametki naselja Vlaje, ki so ga postavili Gradisovi delavci Dvajset let po katastrofalnem potresu . Gradili smo Skopje Minilo je dvajset let, ko je obšla svet novica o katastrofalnem potresu v Skopju. Bil sem ravno na dopustu v Poreču. Na plaži je bila manjša skupina naših delavcev. Slučajno smo imeli prenosni radio vključen. Okrog devete ure dopoldan je bil redni program prekinjen in sledilo je sporočilo o potresu. Gruča ljudi s kurjo poltjo se je zgrnila ob radiu. Obvestilo je bilo skopo — kratko, vendar jasno — gre za izredno razdejanje in žrtve. Od takrat dalje smo prisluhnili vsem obvestilom, ki so prinašala nove podatke. V republiških organih so takoj formirali posebni štab z nalogo, da organizira strokovno tehnične ter medicinske ekipe. Prek radia so bili obveščeni vsi, ki so dopustovali, da se, naj na klic takoj vrnejo domov in jaVijo štabu. V Gradisu smo tudi hitro ukrepali, tako da so v Skopje med prvimi qdšli delavci s kompresorji. Naloga teh tehničnih ekip je bila, da prebijejo razne ovire v stavbah, za prehod v nedostopne prostore, kjer se je domnevalo, da so še ljudje. Istočasno so odšle tudi medicinske ekipe. Tov. Edvard Kardelj na obisku pri Gradisu v Skopju na gradbišču Vlaje Takoj za njimi so v Skopje odšli strokovnjaki, predvsem statiki za ugotovitev stanja objektov. Po slabem mesecu pa so že odšle prve gradbene skupine. Gradis je bil udeležen v vseh navedenih skupinah. Prvi zarodek Gradisovega gradbišča je predstavljalo 30 delavcev raznih poklicev. Naša delovna organizacija je prevzela častno in humano, vendar zelo težavno nalogo: zgraditi do konca leta 1963 celo novo predmestje s 1000 stanovanji ali naselje za kakih 5000 prebivalcev. To satelitsko naselje z imenom Mae je bilo takrat odmaknjeno okrog 8 km od Skopja. Naselje je sicer montažno z manjšim številom klasično grajenih objektov, vendar za 1000 stanovanj je bilo treba pripraviti vse temelje in vso ostalo komunalno ureditev. Od našega dela so bili odvisni ostali kooperanti: Jelovica, Edilita in Marles, ki so postavljali montažne hiše. Pod vodstvom tov. Franca Vovka z Jesenic in tudi s pomočjo izbranega kolektiva je bil plan presežen skoraj za en mesec. Delo se je odvijalo pod dokaj težkimi pogoji — pomanjka-, nje mehanizacije, delavcev in delno tudi materiala. Problemi, za katere pa ostali nismo vedeli, so bili s kooperanti, kar je najbolj občutil tov. Vovk kot vodja Gradisovega gradbišča in celotne slovenske operative v Skopju. Zavedajoč se težav prebivalcev Skopja, ki so bivali pod šotori ah drugimi provizoriji ter bližajoči se jeseni in zimi, je slovenska operativa dostojno opravila prevzeto nalogO’ Veliko vlogo je odigrala tudi svetovna solidarnost s pomočjo skoraj vseh držav sveta, ki so priskočile na pomoč materialno ali denarno, 5 stroji in ljudmi. . Materialne rane so zaceljene, duševne pa ne bodo nikoli. Besedilo in slike’ Ludvik Šnajder Tov. Franc Vovk, vodja Gradisovega gradbišča, je dobro sodeloval tudis predstavniki Rdeče armade Kontrola kvalitete Kvaliteta del je pomembna gradlsova referenca Kvaliteta proizvodnje in opravilnega dela predstavlja v vsakem gospodarskem sistemu zelo pomemben faktor, zato se temu vpra-$3nju posveča vedno več in posebne skrbi. Naš sedanji družbeni in gospodarski razvoj pa tudi doseženi nivo proizvajalnih sil in proizvodnih °dnosov zahtevajo stalno izboljše-yanje kvalitete izvršenih del in uslug ln se večje vključevanje vseh tistih aktorjev, ki na kakršenkoli način ahko vplivajo na kvaliteto in izbolj-Ne kvalitete. V vse ostrejši konkurenci na domačem in tujem trgu predstavlja yaliteta proizvodnje in dela prvo-azredni faktor za naše gospodar-v°> zlasti s stališča vključevanja v mednarodno delitev dela. Dejstvo je, da se počasi menja mi-•eln°st in da se zlasti v borbi »za trg« n »za delo« (za čim boljšim plasiranj11 sv°j‘h proizvodov in dela) vse <-sče zavedamo, da je poleg cene kvaliteta tista, ki odloča na tr-ču/ V GIP Gradis je kvaliteta del a m je še vedno pomemben refe-re"čni faktor. Kaj je kontrola kvalitete tr>trola kvalitete zajema kon-drii°uVse*1 načrtov, specifikacij in ni,v standardov, ki kvaliteto defi-n J0’ Prikažejo, kakšen in iz kakš-kaH materiala mora biti izdelek, unn stroie 'n delovne metode se kav*rab*Ja za izdelavo izdelka in na del t11 na^'n bomo dokazali, da izje,^* °dg°varja zahtevnim pogo- (ja^°ntr°Ia kvalitete tudi zahteva, in$f ° °Pre.ma mehanične naprave, de/Ument' itd, ki se vgrajujejo v te Vna sredstva, čim boljše kvalite- kom>n!rola kvalitete vključuje tudi d0 ^°)° osebja, (od strokovnjaka de|a Jkv-Blificiranega delavca), ki n'om tCm uP°^teva individualne reak ente’ K°t so spremembe okusa, '•'ere ?tr°*a kvalitete vključuje vse da Se 'ce*° Prisilne), ki so potrebne, PoB Ugotovi ustreznim zahtevnim 'udi • (specifikaciji) izdelkov, Predve,,lčne študije odstopanja od kad; ,ldcn*h standardov in specifi-in taVZaxkaj do niih pride, kakšne so <1Kojšnji ukrepi proti njim). Kdo je odgovoren y za kontrolo kvalitete žeu P^izvodnih organizacijah je lujeinJ^no števi,° ljudi, ki ne sodedič,,;: P° kontroli kvalitete del. Vsi to | Pa ,morajo biti usposobljeni za SihO la dobiti točna navodila o Kje ln kdaj kontrola kvalitete til, v l6*1'*1 meril, omejitev ali dolo-atere gospodarske dejavnosti naj se uvede kontrola kvalitete. Dejansko je zelo malo gospodarskih dejavnosti, kjer kontrola kvalitete ni potrebna. V naši (gradbeni) stroki je kontrola kvalitete vsekakor zelo potrebna in to na vseh nivojih. Kakšne vrste in metode kontrole poznamo V praksi je kontrolo kvalitete moč organizirati na več načinov in po različnih metodah (od najenostavnejših vizuelnih kontrol do porušitvemh končnih izdelkov. Zato se kontrole v delovnih organizacijah nazivajo po njihovih karakteristikah. Tako poznamo predhodno kontrolo, tekočo (tehnološko) kontrolo, kontrolo na mestu, kontrolo prvega vzorca, kontrolo na mizi, končno kontrolo itd. Kaj se kontrolira Že v šoli smo se učili: kar se realizira, se kontrolira! Pri našem vsakdanjem delu je kontrola prisotna pravzaprav povsod. Vsako delo mora biti kontrolirano, če ne drugače, vsaj s strani samokontrole. Kar naredim, najprej kontroliram sam, saj sam dobro vem, za kaj sem zadolžen (in plačan). Kako Imamo notranjo kontrolo organizirano v GIP Gradis Slabo! Že po statutu delovne skupnosti izvaja notranjo kontrolo v podjetju Računovodska — inštruk-tažna služba (opozorilo: kontrola računovodskega poslovanja), vendar se zaradi nezasedenosti delovnega mesta ta kontrola ne izvaja. Bolje ima notranjo kontrolo organizirano tehnična služba, ki med drugimi opravlja tudi naslednje naloge: — organizira, izvaja in zagotavlja notranjo tehnično kontrolo pri gradnji investicijskih objektov, izrabo delovnih in pomožnih sredstev ter notranjo kontrolo kvalitete, — izvaja laboratorijsko kontrolo kvalitete materialpv in atestacije, — organizira, koordinira ter nadzira uspešnost izvajanja predpisov varstva pri delu, — izvaja kontrolo obračuna. Vendar pa navedene kontrole tehnične službe niso le rezultat notranjih potreb pri poslovanju v Gradisu, bolj gre za zahteve raznih zakonov (ZGO, ZVGD itd) in pravilnikov. Kaj pa druge službe in dela Že pred leti je bila dana razvojna naloga (ROS-u), naj se pripravi študija o organiziranju notranje kontrole v delovni organizaciji. Izdelani so bili osnutki, vendar je naloga ostala nedokončana. Toda že v teh osnutkih je bila dokazana potreba po vsesplošni križni kontroli v vseh službah. Vendar ne le kontrola rednega dela, ampak tudi kontrola pri izvajanju samoupravnih aktov, dogovorov, sporazumov itd. To nalogo moramo poiskati v arhivu, jo pregledati, dopolniti in jo aktivirati. Cesto so naše izkušnje predrage. Ne le da izgubljamo zaradi nekvalitetno izvršenih del ogromno dohodka, izgubljamo tudi ugled. Slab glas pa seže v deveto vas in si ga je zelo težka popraviti. Samo nekaj primerov iz zadnjih let poglejmo, pa bomo videli, da smo veliko izgubili. Kvaliteta izvršenih del je bila in mora tudi ostati Gradisov adut. Res je notranja kontrola vezana na dodatne stroške, vendar se ti stroški sčasoma povrnejo ter pokažejo dobre rezultate pri izrabi materiala in časa, s tem pa se veča tudi ugled delovne organizacije. Zadnje čase se veliko govori o »zagotovitvi kvalitete«, to je tako-zvani »Quality assurance« (QA) program. Mi smo se s tem načinom srečali prvič pri gradnji nuklearne elektrarne v Krškem. V svetu pa jo ipoznajo že dalj časa, zato je na tujih tržiščih vedno prisotna. QA preigram firme je tudi eden izmed referenčnih faktorjev. Ta program je zelo obširen in zahteva administrativne in tehnične postopke. Ko je QA program potrjen s strani pristojne službe, postane alfa in omega vsega nadaljnega dela « Verjetno ni v nobeni stroki zaposleno toliko delavcev kot v gradbeništvu. V gradbeništvu je vloženo ogromno človeške energije in sredstev. Gradbeništvo ima že več tisočletno preteklost in že več tisoč let poznamo gradbeno zakonodajo. Že tedaj je »družba« ščitila uporabnika gradbenih objektov v pogledu stabilnosti in kvalitete izvršenih del. Naši predhodniki so bili pravi mojstri svoje stroke — tako da še danes s spoštovanjem občudujemo nekatere njihove ohranjene mojstrovine. Zato je naša dolžnost, da gradimo solidno in kvalitetno. Cveto Pavlin Naše prijateljstvo z Bytostavom — ČSSR Letos poteka že 1? let prijateljstva in sodelovanja z gradbenim učiteljiščem »Bytostav« iz ČSSR in Gradisom Ljubljana. Sodelovanje se je začelo z izmenjavo vajencev in inštruktorjev. Letos pa so potekali tudi razgovori o razširitvi sodelovanja na druga delovna in gospodarska področja, med DO Bytostav in Gradis. Dosedanje prijateljsko sodelovanje zajema izmenjavo izkušenj v izobraževanju gradbincev, spoznavanju in načinu praktičnega poučevanja. Poleg strokovnega sodelovanja naši fantje v tem času spoznajo in vidijo vso lepoto in znamenitosti češke dežele?. Češki narod je zelo gostoljuben in izreden gostitelj. Pozornosti, ki smo je bili deležni tudi letos, je nepozabna in ni besed, da bi se zahvalili. Oddolžili smo se jim z vzorno disciplino, ki je take z naše strani niso bili deležni vseh 17 let sodelovanja. Fantje so v letošnji ekskurziji bili čudoviti. Disciplinirani, tovariški, vzorno so zastopali Jugoslavijo in dali naši mladini dober zgled. Vsi, ki smo enkrat že bili v Češkoslovaški se tja radi vračamo. Besedilo in slika: Rudo(f Ludvik V Ljubljani smo ustanovili aktive invalidov Invalidnosti kot nesposobno«! opravljanja določenih del in nalog ima poleg individualne prizadetosti vsakega posameznika in njegove ožje okolice tudi širši pomen, ki presega okvirje socialnega zavarovanja. Da je temu res tak'' potrjujeta zvezni in republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v katerem sta določeni dve pomembni novosti. Prva novost je širša definicija pojma invalidnosti, kot sprememb v zdravstvenem stanju posameznika, ki jih ni mogoče odpravljati z ukrepi medicinske rehabilitacije, druga pa je ureditev prenosa varstva invalidov v organizacije združenega dela. Slednje je tudi bilo vzrok, da smo v Gradisu pristopili k ustanavljanju aktivov invalidov. Pobudo za ustanavljanje aktiva delovnih invalidov je dalo Društvo invalidov Slovenije, konkretizirala pa jo je naša socialna služba ob podpori Konference OOZS Gradis. Zavedati se moramo, da je v naši delovni Organizaciji evidentiranih nad 250 delovnih invalidov (brez invalidskih upokojitev), kar predstavlja 3,4 odstotke vseh zaposlenih. V teku pa so tudi novi invalidskLpostopki. Vsaka temeljna organizacija v Gradisu naj bi imela svoj aktiv de- lovnih invalidov. Aktivi v Ljubljani in Mariboru pa bodo imeli vsak svoj izvršilni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki posameznih tozdov. Vsi aktivi delovnih invalidov bodo vključeni v občinska društva invalidov. Na ravni Gradisa pa bo ustanovljen koordinacijski odbor, ki bo sestavljen iz po enega delegata vsakega izvršnega odbora aktiva. Financiranje aktivov bo urejeno preko, sindikalnih organizacij v tozdu, na ravni delovne organizacije, pa bo potrebno vključiti v finančni načrt Konference OOZS na podlagi letnega programa dela aktivov. Izobraževanje po novem Le varno delo bo pripomoglo,da bo manj delovnih invalidov Socialna služba Gradisa je storila vse potrebno za pričetek konstituiranja aktivov po tozdih. Tako je bil pripravljen tudi osnutek pravilnika o pravicah, obveznostih in delu aktivov invalidov v katerem so p°~ drobno opredeljene naloge aktiva v tozdu ter naloga koordinacijskega odbora aktivov za ves Gradis. Pra- vilnik je že potrdila OOZS Gradisa. Konferenca Izteka se šolsko leto 1982-83, v katerem končuje prva generacija učencev usmerjenega izobraževanja drugi letnik. Šolanje pa končuje tudi zadnja generacija učencev, ki so se izobraževali po Zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij. Ne glede na to, da je bilo prehodno obdobje dokflj težavno za vse, ki se ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem mlade generacije, je večji del bremena padel na same organizacije združenega dela, ki so bile na novo nalogo bolj ali manj pripravljene. GIP GRADIS Ljubljana ima pri vzgoji mladega kadra že dolgo tradicijo, bogate izkušnje in kar je najvažnejše, ustreza kriterijem za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse in praktičnega usposabljanja, ki jih je objavila Gospodarska zbornica. V Izobraževalnem centru smo zelo zadovoljni s pripravljenostjo za sodelovanje vseh tozdov. Se posebej pa izstopata TOZD OGP in vodstvo gradbišča na Ploščadi Borisa Kraigherja — TOZD GE Ljubljana ter njihovi inštruktorji: tov. Drago Čer-gič, tov. Franjo Kalšan in tov. Stanko David. Mislim, da na tem mestu zaslužijo pohvalo vsi inštruktorji, ker je od-govomo^neposredno delo z učenci zaupano prav njim. To je težka naloga, saj je znano,da pridejo učenci iz različnih programov usmerjenega izobraževanja, sicer z bogatim teoretičnim znanjem, manjka pa jim tako potrebno praktično znanje za opravljanje poklica. Z drugimi besedami: učenci si pridobijo poklic šele z uspešno opravljenim strokovnim izpitom ob koncu pripravniške dobe. Vendar pa s skupnim pristopom k izvajanju praktičnega usposabljanja in tudi drugih aktivnosti, ki jih organizira in izvaja Izobraževalni center, ter z angažiranostjo Oddelka za informiranje uspešno izvajamo naloge, ki jih pred nas postavlja Zakon o usmerjenem izobraževanju in Samoupravni sporazum. V Ljubljani so potekali ustanovitveni sestanki aktivov invalidov v času od 8. do 30. junija. Na teh sestankih so potrdili pravilnik o pravicah, obveznostih in delu aktiva ter izvolili delegate v skupni izvršni odbor, pa tudi razprava na njih j6 bila dokaj pestra. Konstitutivna seja Izvršnega odbora aktiva invalidov tozdov ljubljanskega področja je bila 13. julija v mali sejni sobi Delovne skupnosti sktfpnih služb. Za predsednika je bil izvoljen Štefan Šneberger iz tozda Ljubljana-okolica, za njegovega namestnika Bojan Bambič iz tozda Ljubljana, za tajnika pa Jože Sintič iz Kovinskih obratov Ljubljana. Glede na to, da v vseh zunanjih tozdih aktivi še niso ustanovljeni je predsedstvo konference OOZS na svoji razširjeni seji 21. junija letos sprejelo sklep in pozvalo osnovne organizacije ZS, da posredujejo p tj kadrovskih službah, da bodo aktivi invalidov čimprej ustanovljeni v vseh tozdih. Isto je sprejel tudi Izvršni odbor aktiva invalidov ljubljanskih tozdov, da bi tako lahko na ravni delovne organizacije končno sklicali sejo koordinacijskega odbora in sprejeli skupni program dela -»o 1 noj Učenci usmerjenega izobraževanja pridobivajo potrebna praktična znanja z Besedilo: Ivica Zemljak delom na gradbišču Foto: Cveto Pavlin • Cveto Pavli” V svetu imamo različne poglede o tem, kaj je dober in uspešen delavec, vi,,v Ameriki velja za uspešnega delavca tisti, Id ima v delovni knjižici čim « žigov, na Japonskem pa je ravno obratno. Med slednje bi sodil tudi mizar Šk f; °d1956. leta dela v Gradisu tozd Lesno industrijski obrat y °9a Loka in je v temeljni organizaciji eden izmed najstarejših delavcev, eselo $e je odzval vabilu, da pove nekaj več o tem kako so delali včasih in ko dela danes, 27 let po zaposlitvi v LIO. .»V času, ko sem se zaposlil v Mrco industrijskem obratu Škofja oka,« je začel pogovor tovariš Peter rrdnik, »se je delalo v glavnem ?Cno- Imeli smo nekaj strojev, ven-m s° le-ti hm precej zastareli in niso ^ "iti približno tako izpopolnjeni °t stroji s katerimi delamo danes.« Y^em je še bistvena razlika? *p°Ieg tega da smo delali vglav-*ern ročno, so tudi vsi transporti bili uJ*}’P° dragi strani, pa smo vsaki n e . delali dalj časa. Včasih smo tta Pnrfler okno delali 12 ur, sedaj pa naredimo v eni uri. Tako je vse la!!,re^°va^°'. PoIeg te8a da sedaj de-im 0 v sodobni novi proizvodni hali l0^° vse sodobne stroje ter tehno-Vp/;L°’ izpopolnjena in omogoča koserijsko proizvodnjo. tern koliko je včasih bilo roč-ga dela nam pove tudi to, da smo a rat tudi furnir brusili ročno, laki-a 1 smo tudi ročno in nasploh je bila prisotna nekako takšna miselnost takratnih mojstrov, da je bolje vsako stvar narediti večjo kot manjšo in se je tudi zarisovalo malo večje, potem pa smo vse še ročno »ublal« na potrebno velikost.« Kakšno znanje je bilo potrebno takrat, in kakšno danes? »V tistih časih je vsak mizar in nasploh vsak delavec moral vedeti veliko več kot danes, moral je biti vsaj K V delavec, danes pa se vsakdo lahko izredno hitro priuči na delo s stroji. Ob velikih serijah proizvodov kot so danes in ob proizvodnji na tekočem traku, je bolj pomembna specializacija. Včasih je vsaki delavec moral znati narediti posamezni izdelek v celoti, danes pa vsakdo naredi samo posamezni del končnega izdelka in je s celoto slabše seznan jen.« Kakšni pa so pogoji dela danes, in kakšni so bili nekoč? ^Lyednonad slovenskim povprečjem Peter Brdnik veliki in teški, sedaj pa to težaško delo opravijo stroji. Skratka, delo je takrat bilo dosti bolj naporno. Pa tudi ena druga primerjava govori v prid današnjemu lažjemu delu. lažje delati, saj je moderni čas prinesel s seboj sodobne stroje in tehnologijo,,ki je v največji meri razbremenila delavce v našem obratu. « Besedilo in slike: Cveto Pavlin »Pogoji dela so v današnjem času neprimerno boljši in se dosti lažje dela. O tem najbolj zgovorno govori to, da smo včasih vsi mizarji imeli gor zavihane rokave, saj je bilo treba močno poprijeti za delo, hlodi so bili Včasih je v proizvodni hali bilo veliko več delavcev, danes pa je več strojev, katerim delavci v glavnem strežejo. Tudi organizacija dela je bila včasih drugačna. V celoti vzeto, je danes neprimerno V Gradisu imamo preveč izgubljenih ur zaradi boleznin dve i kadrovsko socialni službi že nic LCj'.mesečno spremljamo gibanj^ ° cznin v naših temeljnih orga-PolU-ahin delovn'h skupnostih. Ob prik )u Jcv bil narejen tudi zbirni leta t Za ^st mesecev letošnjega i*sto z st^vilnih podatkov in tabel bii0 v* osnovna ugotovitev, da je *eZni, , izostankov zaradi bo-kot v • et°šnjih šestih mesecih večji, tildi ls,tem času lani, s tem pa seveda odstotek boleznin. Prvih «VSe*1 ur ^upaj v Gradisu, (za g7^esecev letošnjega leta — bo]eZp je bilo izgubljeno zaradi Ur, t0 • * h izostankov kar 463.357 je ta J®.o,82 odstotka. Lansko leto >tov£°tevk ZnaŠal 6’22' Dru8a Uieinhr, Cv’ . Je favno tako po-Ptocen,a Pa iC’ da narašča predvsem *eZnj v 'Zgubljenih ur zaradi bo-je , ozdih izven Ljubljane, tako !Stem ,Z,L znašal procent 7,72 v jublian uju lani Pa 6-40. V tozdih >n0 naSkega območja pa je gibanje Jenih ur ^rotno’ saj odstotek izgub-zaradi bolezni letos znaša 5,39 lani pa je bil večji in je znašal ljenih ur zaradi bolezni glede na vse 5,93. opravljene ure. V podatkih niso za- V spodnji tabeli navajamo vrstni jeti podatki o izostankih zaradi po-red tozdov glede na odstotek izgub- rodniškega dopusta. Mesto TOZD Izgubljene ure % glede na vse ure 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1. 5. KO Maribor 31.268 19.542 11,57 7,13 2. 8. Gradnje Ptuj 23.905 16.719 8,99 6,52 3. 3. Celje 56.334 56.442 8,70 7,85 4. 7. Maribor 83.473 74.042 8,57 6,99 5. 19. PB Ljubljana 5.546 3.258 7,29 4,03 6. ■ 2. Interna banka. 2.750 3.175 7,25 8,79 7. 18. Niz. gr. Maribor 31.474 20.697 7,22 4,40 8. 6. Koper 16.520 16.852 7,06 7,12 9. 12. Jesenice 39.112 41.722 6,78 6,11 10. 15. SPO Ljubljana 34.578' 27.467 6,29 4,94 11. 1. UDD Ljubljana 2.707 6.040 6,15 11,32 12. 11. Ljubljana 31.716 37.891 5,84 6,34 13. 16. Ravne na Koroškem 25.092 25.274 5,68 4,88 14. 13. OGP Ljubljana 13.880 15.780 5,66 6,09 15. 14. KO Ljubljana . 12.538 14.146 5,43 5,84 16. 10. LIO Sk. Loka 14.188 18.658 4,91 6,43 17. — Inženiring Lj. 5.342 — 4,84 .18. 9. Lj. — okolica 20.704 33.307 4,36 6,51 19. 17. DSSS Lj. 7.618 14.009 3,92 4,85 20. 4. Železokrivnica 3.299 6.629 3,49 7,39 21. 20. PB Maribor 1.374 1.117 2,61 2,71 Zgornja dokaj zgovorna tabela nam kaže da je bil narejen precej velik »negativen« skok zlasti še pri Kovinskih obratih Maribor, Gradnjah Ptuj, Biroju za projektiranje Ljubljana in Nizkih gradnjah Maribor ter pozitiven premik predvsem pri Železokrivnici in GE Ljublja-na-okolica. Vsi ostali tozdi niso naredili bistvenih premikov v zmanj- > šanju števila izgubljenih ur zaradi boleznin. Na koncu naj zapišem najbolj bolečo ugotovitev, ta pa je, da je odstotek izgubljenih ur zaradi boleznin v Gradisu še vedno nad slovenskim povprečjem, ki se giblje med 4,7 in 4,8 odstotka. Zaradi folikega števila bolezenskih izostankov je nastala škoda v višini dohodka ene temeljne organizacije v Gradisu. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se sta- ' nje ne izboljšuje, pač pa odstotek v nekaterih tozdih stalno rahlo narašča. Prej ali slej se bomo morali vprašati zakaj tako in ugotoviti tudi vzroke za tako stanje. M. Filač Slavica Oberleit — 35 let poštenega dela »Slavica je izpolnila 35 let delovne dobe in se od nas,službeno‘ poslavlja. Rekel sem samo službeno, kajti prepričan sem, da današnji dan ne more biti tisti trenutek, ko bo naša Slavica prekinila vezi, ki so se spletle in čvrstile dolgo vrsto let oziroma desetletji,« je uvodoma dejal direktor TOZD GE Maribor, tov. Franc Gačnik na slovesnosti ob odhodu Slavice Oberleit v pokoj ter nadaljeval: »Če lahko za koga rečem, da je pravi Gradisovec z vsemi potrebnimi vrlinami, potem to prav gotovo velja za našo Slavico.« Tako kot se je razvijal Gradis je rasla tudi Slavica. Njena pot se je pričela v Gradisu pred več kot 32 leti na gradbišču v Kidričevem. Po izgradnji Tovarne glinice in aluminija se je preselila v Maribor, kjer je več kot četrt stoletja aktivno oblikovala Gradis. Čeprav je bila kot ženska, žena in mati bistveno bolj obreme- V__________________________________ njena od nas in čeprav smo vedeli za njene zdravstvene težave, pa smo vedno pri njej iskali prijazno besedo in nasmejan obraz. Če tega slučajno ni bilo, smo bili vsi razočarani. Njeno delo na kulturnem področju je bilo le sad spoznanja, da lahko le kulturno izobražen dela- vec več prispeva pri izgradnji naše socialistične družbe. Ko človek odhaja v pokoj, ga običajno prevzame zaskrbljenost, kaj bo z njim v bodoče. V tej travmi običajno ruši za sabo vse, kar je ustvaril in gre v pokoj z grenkim priokusom osamljenosti. Pri tem pa največ greši, ker kritično ne analizira svojega dela. Ali ni lepšega občutka kot ta, da zapuščaš za sabo čisto mizo, brez problemov in zasedeno z mladimi močmi, ki so se naučile ceniti minulo delo in so pripravljene z enako vnemo nadaljevati. Vse to je naši Slavici uspelo, zato bo še večkrat prišla n\ed nas Gra-disovce — prijatelje, da bo lahko preverila, kako se njeno delo nadaljuje. »Srce in ljubezen, ki sta vložena v vsakdanje delo, nista plačljiva niti z denarjem niti z družbenim ali Gradisovim priznanjem. Slavica, če sem ti ob srečanju z Abrahamom dejal, da vstopaš šele v drugo polovico življenja, potem bi ti želel samo to, da naj bo ta polovica tvoja, ko boš lahko delala tisto, kar ti je ljubo in zdravju koristno,« je zaključil slavnostni govor direktor Gačnik. Slavici tudi mi želimo še dosti zdravih in srečnih dni v krogu svoje družine, ter da bi se še večkrat oglasila med svojimi sodelavci. Ko je ob odhodu sprejemala darila in cvetje je bila kot ponavadi kratka: »Hvala vam za vse,« je dejala. Hvala tudi tebi Slavica. Besedilo in slika: Franjo Štromajer J Nasmejana tudi ob odhodu... Drago Majhen odšel v pokoj Pred dnevi se je v Rušah v krogu svojih bližnjih sodelavcev poslovil od Gradisa Drago Majhen. Po dolgih letih službovanja je odšel v zasluženi pokoj. Rodil se je 16. maja 1923, v Gradisu pa je od leta 1964. Svojo domačijo ima v vasi Križovljan v sosednji Hrvaški. V Gradisu je delal na različnih delovnih mestih, nazadnje pa se je leta dvainsedemdesetega zaposlil kot upravnik naselja v Rušah. Prav po njegovi zaslugi je ruško naselje eno izmed naj-t lepše urejenih bivališč delavcev Gradisa v Mariboru. Ponosen je na to in upa, da bo tako tudi po njegovem odhodu. Na »poslovilnem« so mu sodelavci predali spominsko darilo, prejel pa je tudi almanah mesta Maribor, kraja, kjer je živel in delal velik del svoje delovne dobe. V pokoju mu želimo še dosti lepih in vedrih trenutkov, spomin pa mu naj kdaj pa kdaj seže tudi na dneve, prebite v Gradisu. Tudi sodelavci se ga bomo radi spominjali in morda tudi obiskali na domačem domu. Besedilo in slika: Franjo Štromajer »Ključ« — Človek poseduje arhiv različnih spominov, različnih pravim zato, ker jih ima verjetno vsak po svoje sortirane. Jaz osebno imam razdeljene nekako v tri skupine. V prvi so zelo prijetni, v drugi zelo neprijetni, tretji pa so neopredeljeni, vendar pa zanimivi. Vskladiščenje spominov je tudi različno. Poznamo zapisane v človeku in stroju. Spomini, ki so napisani v stroju ali robotu niso nikoli takšni, kot v živi besedi ali mislih. Stroj tudi še ni tako dognan, da bi povzel doživetja. Podzavestno ali pa kako drugače se človeku obudi neki spomin. Nekaj takega sem tudi sam doživel. Občasno se sliši po radiu ali prebereš v časopisu nekaj takega, s čimer si imel že opravka. No, tako je moj spomin aktiviran z izrazom »ključ«, ki ga uporabljajo razni strokovnjaki kot neko merilo. Ko sem še posedal na sestankih delavskega sveta, sindikata in drugih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij, sem često slišal, da se opravi neka delitev po »dogovorjenem ključu«. Ta ključ je bil namenjen za pridobitev ali dajanje sredstev (denarja), se pravi, da je bil dokaj univerzalen. Za moje boljše razumevanje sem povprašal strokovnjaka, kateri izdeluje prave ključe. Tak univerzalni in pravi ključ mi je ta mojster pokazal in opisal kaj je to? na strokovni način. Ključ, ki sem ga videl je bil dvostranski, strokovno pravijo, da ima dve bradi-Vsaka brada je bila izrezljana tako, da je bilo v njej več majhnih bradic in to različnih velikosti. Hipoma mi je bilo jasno. Torej bile sta dve različno narezljam bradi, ena&je imela označbo »dobiš«, druga »daš«, male bradice pa so predstavljale naše tozde. Jasno, takoj sem skušal ugotoviti, katera od teh manjših bradic predstavlja moj tozd, ki je bil zelo iskan in cenjen, ko so drugi rabili poceni usluge w izredno slabem terenu. V zelo kratkem času sem ugotovil, katera bradica je od mojega tozda na velijd bradi z označbo »daš«. Na tem čudežnem ključu je bila največja. Zanimalo me je> kako je na označbi »dobiš« in gW —tukaj pa je bila najmanjša, celo. tako majhna, da ta ključ mehanizem največkrat ni sprožil- . , Ob pravem ključu sem dojel njegovo delovanje, o tem, kako deluje »dogovorjeni ključ« pa n*1 še danes ni jasno. Imam pa °hcU'. tek, da so imeli sami izdelovale — ključavničarji tega »ključa« večkrat z njim probleme. Nekateri ključavničarji so imeli < manjše bradice, ki so predstavljale tozde radi boljšega razumevanja označene. Stari rek P pravi, da je na označene kara Učenci iz Bytostava na obisku v Ankaranu Ponovno so se počnem letu srečali učenci Gradisa in Bytostava iz Ostrave — ČSSR, podjetja s katerim Gradis ohranja prijateljske vezi več kot 10 let. Istočasno pa so naši učenci na potovanju po ČSSR, se-Veda kot gosti Bytostava. V Ankaranu pa med drugim potekajo tudi športna srečanja. Sonce, juorje, prijateljstvo, vroč asfalt ankaranskega nogometnega igrišča, Pozdrav s prijatelji iz ČSSR in košara hrušk — to so bile osnovne znanosti športnega dneva med našimi učenci in učenci Bytostava, ki je bil v soboto 25. junija v počitniškem domu Gradisa v Ankaranu. Barve Rudisa so zastopali učenci grad-ene enote iz Kopra, nastopili pa so v malem nogometu, namiznem te-nisu in šahu. . ^ malem nogometu so bili boljši 'u zasluženo zmagali gosti iz ČSSR. j/czultat je bil 4:3 za Bytostav. Naj-teujši igralec in strelec je bil učenec J“uy!ek iz Ostrave. Vse tekme je .mil inštruktor iz Bytostava Jaro-av Stromšik. Zmagovalci iz Byto-,‘>va so za osvojeno prvo mesto do-' ' košaro hrušk, ki jim jih je podit-: tovariš Ramiz Dafič iz Centra za Z(mraževanje GIP Gradis. -a zeleno mizo pa so dominirali učenci iz Kopra, saj je takoj po prvi h udarcih bilo jasno, kdo bo zmagovalec. Zmaga je bila glatka — 3:0 za učence Gradisa in sicer: Sedynka : Mujanovič 0:2, Kulinsky : Karlušič 0:2, Brendač / Markovič 0:2. Očitno je, da je med učenci Bytostava nogomet precej popularnejši, kot namizni tenis. V hladovini, na terasi našega doma v Ankaranu so ob soku nastopili šahisti. Zbralo se je tudi precej navijačev. Po enournem igranju so zmagali učenci iz Kopra z rezulta- tom 3:1. Posamezne partije so se končale takole: Ficek — Merdano-vič 0:1, Štefek — Cvi jan 0:1, Lova jz — Nenič 1:0 in Bernatik — Mujanovič 0:1. Po športnih srečanjih je bilo za vse organizirano svečano kosilo na terasi doma v Ankaranu. Učenci so se veselo pogovarjali, izmenjali naslove tako, da je razpoloženje bilo na višku. Upravnik doma tovariš Maks Kuclar gleda te mlade ljudi in vse ostale goste, ki so jim se pridružili ter pravi, da bi takšnih in podobnih, veselih gostov želel še več, saj je tisti dan tudi za ostale goste našega doma v Ankaranu bil nekaj posebnega, zanimivejšega in drugačnega kot je navaden dopustniški dan. Aleksandar Bojanič Obiski in športna srečanja med učenci Gradisa iz Bytostava in Ostrave ČSSR so postali že tradicija (Foto: C. Pavlin) lovec *83 vaja NNNP bo 24. septembra Ko so ostali brigadirji delali na trasi, so dežurni brigadirji čistili hodit j