stev. 110. i Ki Posebna 9 Ljubljani, v sredo, M15. maja 1901 Velja po poŠti: -ta telo leto naprej K 26-— ?!a pol leta „ „ 13- — ■ta četrt leta „ „ 6 50 "M en mesec „ „ 7 70 V upravništvu: d »elo leto naprej « 20 •ti oo* leta c, „ 16' vo let* „ „ fr ■m •■■;(. -nesei ,„ „ Kn fOj(l| na dom Hi mesec 'osamezne Stev il> i, * Uredništvo le u Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ----dvoriSče o ušesih in ki bo stri njihovo strahovlado nad poštenim ljudstvom. Ta trenotek, ko pišemo ta članek v pozni nočni uri, znašajo glasovi naših kandidatov že 38.530, večina njihova nad nasprotniki pa je 2(i.32\. Ta številka se bo danes po nadaljnih podatkih šc izpopolnila. Te številke govore tako jasno, da je odveč vsaka nadaljna razlaga. Zopet imamo pred sabo na- tančen kulturen zemljevid slovenske zemlje, in naša naloga bo, da ga proučimo in da si začrtamo ua podlagi teh velikih dejstev svoje nadaljno delovanje v prospeh in blagor našega ljudstva. V Ljubljani. Oči celc slovenske domovine so bile uprte v Ljubljano, ki je stala doslej kot liberalna trdnjava v nasprotju s celim slovenskim narodom. Liberalna klika io je ločila od ljudstva, in sedaj se vrši v Ljubljani tisti proces, ki je drugod že končan s popolno zmago idej Slovenske Ljudske Stranke. Kdo je kriv tem nezdravim razmeram, sc jc v tej volivni borbi že dovolj pojasnilo, in včerajšnji dan jc našo utemeljeno sodbo le potrdil. Ker jc liberalna stranka napela vse sile, da se ohrani še zdaj na površju in vsaj zadržuje svoj neizogibni propad, ic bila volivna borba v Ljubljani tako nervozna in je tako vznemirila ljudsko vest, da je bilo vse do skrajnosti napeto. Po tolovajstvih liberalne stranke zadnje dni jc bila ta napetost razumljiva. Ko bi bil Hribar zmagal, bi bila brez dvoma tolovajska tolpa danes zvečer v Ljubljani nastopila z najgršimi demonstracijami iu bi bila svojo zmago dala čutiti mirnemu prebivalstvu, ki obsoja liberalno strahovlado, na svoj sirovi in podli način. A da je Hribar ostal v manjšini, je te ljudi silno potrlo, in kakor politi kužki so se poskrili zvečer prejšnji teden šc tako mogočni tolovaji. Kaj bi bila Ljubljana doživela, če bi bili tolovaji od srede večer zmagoslavno nadaljevali svoje delo! Pa je prišlo drugače. En sam glas — koliko naredi! Ljubljana bo ostala za vsikdar zgled, kaj premore en mož - en glas! Liberalci so hoteli svojo z mago žc praznovati na najglasnejši način, kolikor mogoče ostentativno in žaljivo za nasprotnike, pa ves njihov napuh se .ie razbil ob enem samem glasu, in ponižno so se poskrili, na tihem preklinjajoč, da se jim je, tako izjalovila njihova nakana. Še nikdar ni bila Ljubljana tako napeta, kakor danes, ko so se šteli glasovi. Za en glas ali je res? Liberalci dolgo niso hoteli verjeti. Upali so, da bi sc dalo morda drugače šteti, pa je bilo žc prepozno, in iz dna duše sc jim je izvil zdih: Terorizirali, strahovali, podkupovali in goljufali smo, kar se jc dalo, pa vraga, ravno za en glas smo goljufali premalo! Ravno za en glas! Več nego tisoč glasov smo prigoljufali, pa ravno pri zadnjem nam je zmanjkalo sape! Je res smola, pa številka jc številka in sc nc da prenarediti, če jc enkrat uradno konstatirana! V pristaših Slovenske Ljudske Stranke jc LljreK. Med držaunozborsklmo stiiitsdmi. Žalostna komedija V enem dejanju. Spisal Janez Bogvckdo. Osebe: Zupan deželnega stolnega mesta Ljubljane, deželni in državni (?) poslanec in tako dalje. K a m , absolviran liberalni agitator. Zancek, sluga državnega (?) iu deželnega poslanca, župana deželnega stolnega mesta Ljubljane in tako dalje. Trije morostarji, dva policijska stražnika, dve brhki Gorenjki v narodni noši. Igra sc vrši dnč 14. meseca maja leta II. po nastopu Ivan Hribarjevega županstva v kar najelegantneje opremljeni sobani državnega in deželnega poslanca, župana deželnega stolnega mesta Ljubljane in tako dalje, z visokim tronom ob srednji strani, nad katerim jc rdeč, bogato z zlatom vezen baržunast baldahin, <>b vsaki strani trona po ena brhka Gorenjka v narodni noši, s pahljačami pavovih peres. Prvi prizor. Zupan (sedeč na tronu, dve brhki Gorenjki ob strani mu s pavovimi pahljačami hladita zrak): Kaj vas ic torej prineslo k meni? Ali ste priSli osebno po mojo zahvalo za vaš trud ob volitvah, ker vam je jaz nisem pravočasno dostavil? Siccr šc ni gotov rezultat, toda zmaga ni dvomljiva. Kam: Gospod župan! Pričakoval res nisem, da bodete že med volitvami tako prezirljivo govorili z menoj. To ic pač čudna zahvala za moj trud in letanje Z u p a n : Počasi, gospod doktor Kani! l akih očitanj jaz nc prenesem! Ako ste sc res kaj trudili in letali okoli, jc to prav vaša zasebna stvar. Zame sc vam ne bi bilo treba truditi in letati! Siccr pa, ako ste pri tem svojem nepotrebnem trudu m letanju strgali podplate, naročite si pri črevljarju nove črevlje; račun naj sc dostavi meni! Ste-li zadovoljni, gospod doktor Kam? Kam: Hvala, gospod župan, na vaši požrtvovalnosti, toda, kakor sem doslej plačeval ali ostajal svoja obuvala dolžan sam, tako boni plačeval ali ostajal dolžan tudi v bodoče sam! Zapomnil pa si boni vašo današnjo prijaznost napram meni, ko sc imate edi-no-ie meni zahvaliti za vašo zmago pri državnozborskih volitvah! Zupan: Oho! Zmaga še ni pribita in tolike domišljavosti tudi nisem pričakoval! (iospod doktor Kam! Zapomnite si: zaslug pri moji eventuelni zmagi ne pripisujte sebi in svoji blebetavosti. Da bo Ljubljana rešila svojo čast, da bo ohranila svojo neomadeže-vanost, zahvaliti se ima v prvi vrsti in edinole mojemu slavnemu imenu, mojim čistini rokam in mojemu programu; kdor misli drugače, je zabit domišljavec! Ste razumeli? Z Bogom! (Zupan pokaže Kanin vrata. Kam poparjen odide.) Drugi prizor. Zancek ii; župan. Zancek (pokuka ves v zlatih portah pri vratih); Milostljiv gespud zepan, drzavn in dezeln puslanc in tku dalje, trje murostari želeja iz nima milustia guvort! Zupan: Kaj hočejo od mene morostarji? Zancek: Nima uiilust! Neki ud cnga peska guvareja. Vec jli pa nism mogu zastopt. Zupan: Od peska? Kakošnega peska? Naj pridejo bližje! (Zancek odide z globokim poklonom.) Tretji prizor. Trije možje z barja, župan. Zupan (treni možem, ki stoje ob vratih s sklobuki na ustih): Kaj vas je privedlo, možje, do mene? Ste se mi li prišli zahvalit, da sem storil uslugo prebivalcem deželnega stolnega mesta Ljubljane ter prevzel državnozborski mandat, ali kaj? Predvsem pa vam moram povedati, da sc v prihodnje dostoj-nejše opravite, zlasti pa dobro umijete, da nc bodete razširjali po mojih prostorih tako neprijetnega duha Torej, naglo povejte, po kaj ste prišli. Eden izmed mož (jecljale): Zavlc peska sma prši i. gespud, zavlc noska. Zupan: Ali vas ui vaš Črnagoj podučil, kako vam je govoriti z menoj, vašim državnim iu deželnim poslancem, vašim županom in tako dalje? Eden izmed mož: Gespud Črnagoj sa nam sam reki, de nej grema h trni zavlc peska, ke sa ga pred vulitvani pusti neki na naša cesta zvozt, zdej se pa nč več na zme-nja in naša cesta je še zmeri taka, de s je moja ta stara učeri pr belin dneu noga na ne zlumila. Zupan: No, in vi bi sedaj radi. da bi prišel jaz, vaš državni in deželni poslanec, vaš župan in tako dalje, vaši ta stari nogo uravnavat! Možje, ne bodite smešni! Obrnite sc v tej zadevi na kakega ranocelnika ali pa na konjederko, meni ic vseeno. Za danes ste opravili. (Dvigne desnico ter jim pokaže izhod.) Eden izmed mož (glasneje); Prmiši-duš! Kua uja uni moj ta star noga glihal! Peska nej pesteja še naprej vozt na naša cesta, kokr sa pred vulitvani ublcbil; noga nej gli-haja pa Zupan (razburjen): Takoj vam postrežem ! Četrti prizor. Zancek, možje, župan. Zancek (pokuka pri vratih): Nlina milost, gespud drzavn in dezeln puslanc, zepan deželnega stolnga mesta Iblane in tuku naprej, kua pa želeja? Zupan: Pokliči mi dva stražnika! Zancek (globoko sc priklanjale): BI močna, ke nc, nima milost, gespud drzavn in----- Zupan: Alo, le naglo! (Zancek odide globoko se priklanjajo.) pa ogorčenje vsled liberalnega terorizma rodilo velikansko ogorčenje. Proti večeru se je izvedel po dolgem čakanju izid volitve, in takoj se je slišal glas: Vsi na nov volivni shod v »Union«! Shod v »Unionu«. V pol ure je bila velika dvorana »Union-na« zopet polna volivcev. A to so bili ljudje, ki so prišli ravnokar iz boja, pripravljeni, da se udarijo iznova. Zavest, da se je zgodila Slovenski Ljudski Stranki velikanska krivica, je tc stotine volivcev napolnila z gnevom in srdom, ki je odmeval kakor grom po dvorani. Shod sc je vršil v najlepšem redu, a tako frenetičnega odobravanja pri vsakem ožigo-sanju liberalnega nasilstva. kot na tem shodu, še ni slišala Ljubljana. Predsednikom je bil izvoljen g. Anžič, ki je kazal na to, kako potuhnjeni so prihajali volit liberalci s svojo slabo vestjo, in kako jasnega čela so oddajali svoj glas volivci Slovenske Ljudske Stranke. Hr. Pegan je naznanil izid volitev po deželi. Z nepopisnim veseljem so sprejeli zborovavci vest, kako velikanske večine so do-segli kandidatje Slovenske Ljudske Stranke ixi celi Kranjski deželi. Proti nam v Ljubljani so delali s sleparstvom in terorizmom, a kljub temu se magistratna trdnjava maje. Možje čistih rok in poštenega dela morajo zmagati. Ce bi imeli mi tisto orožje v rokah, ki ga imajo nasprotniki: magistrat, volivni akt in komisije — bi bil Hribar že danes na tleh. Deželna vlada jc delala sicer nepristransko, a je prezrla, da je kandidat narodno-napredne stranke tudi voditelj volivne akcije. Mi, ki smo zvezani, se moramo boriti z oboroženim nasprotnikom. Zato smo pa ponosni na sedanji uspeh. Hribar jc dejal, da ima njegova obstrukcija etični pomen, mi pa pravimo, da imajo te volitve za liberalno stranko jetični pomen. (Burno odobravanje.) To je zadnje kašljanje in pljuvanje pred smrtjo. Z nepopisnim navdušenjem pozdravljen govori nato g. Ivan Kregar: Prva bitka je končana. Mirno in dostojno so se vedli naši volivci, tudi socialna demokracija jc dostojno nastopila. Le liberalna klika ni poznala nobene svobode in je delala z nasilstvom. Govornik zaupa treznosti naših volivcev, da se bodo tako držali tudi nadalje. G. Anžič poživlja inteligenco, naj stopi na stran ljudstva. Delavski stanovi spoštujejo inteligenco, ki dela z ljudstvom, a jo pobijajo, če gre v boj proti ljudstvu. (Burno odobravanje.) Dr. Lampe pozdravlja današnji uspeh S. L. S., ki je tem znamenitejši, ker v Ljubljani S. L. S. že več let ni nastopala,, med tem, ko so nasprotniki delali pri vseh občinskih volitvah. In vendar jc pri prvem nastopu S. L.. S. spravila Hribarja v ožjo volitev. To je dobro znamenje za bodoče boje. Pri ožji volitvi je mogoče zmagati, če se napno vse sile. Saj 995 izkaznic ni bilo izročenih volivcem, a do ožje volitve morajo priti ljudstvu v roke! (Burno odobravanje.) Številke nas uče, da je liberalna stranka s svojim terorizmom oškodovala vse druge stranke. Ce volijo vse stranke svobodno, mora Hribar pasti. Ni nam treba kompromisov, ampak samo otresti sc terorizma. (Odobravanje.) Dr. Šusteršič, ki mu volivci prirede velikansko ovaeijo. kaže na veliki uspeh S. L. S. v celi deželi. (Velikansko navdušenje.) Liberalci v Ljubljani se pa tolažijo, da bodo jutri še enkrat glasove šteli. (Oho!) A po postavi veljajo samo številke, ki so jih dognale komisije. Ljubljana sc politično ne da deliti od dežele, to morajo volivci izprevideti. Terorizem in sleparstvo zmagujeta enkrat, dvakrat, trajno pa ne. Včeraj je rekel neki liberalni voditelj: Ce pridemo v ožjo volitev, smo izgubljeni. Skrbimo za to, da bo mož prav imel! (Burno odobravanje.) Še je danes 965 izkaznic na magistratu, ki jih še niso izročili volivcem. (Velikansko ogorčenje.) Strahu pred magistratno komando pa ni več. Prvič je prišel danes liberalec v Ljubljani v manjšino. Zato iskreno zahvalo volivcem in na veselo svidenje 23. maja! Peti pribor. Možje, župan. L d c 11 izmed m o ž. Kua pa misija s pulcajem? Prmišiduš, nej le poskus edn, pa u vidu iz kašne šote sma mi gor zrasl Šesti prizor. Dva stražnika, možje, župan. L d c n i z m c d stražnikov (salu-tira): Vaša milost, gespud državn in dcželn puslanc, župan deželnga stolnga mesta Iblane, ste nas blagovolili pozvati - Zupan: Da odvedete te tri suroveže v primeru«) kletko in jih pridržite tam tako dolgo, dokler se ne priuče spoštovanju in dostojnemu občevanju s svojim državnim in deželnim poslancem, županom deželnega stolnega mest in tako dalje. (Stražnika salutirata županu ter hočeta odvesti vse tri zavedne volivce v zapor, toda možje se temu protivijo ter začno udrihati po stražnikih in le z največjo silo in s pomočjo prihitelega Zancka sc jim posreči može ukle-niti ter odvesti v zapor. Zupan stopi s trona k oknu ter gleda več čas tega prizora skozi okno in bobna s prsti po šipi.) Sedmi prizor. Zupan sam. Zupan: Tako! Tem trem zavednim in neodvisnim možem sem že pristrigel peroti in tako pridejo polagoma na vrsto vsi, ki se bo- Dr. Krek, živahno pozdravljen: Vesel jc tu dan, Ki nam priča, da more po splošni in enaki volivni pravici priti tudi v bolno Ljubljano nekaj zdravega gibanja, (iaz jc dana. Neki liberalec je poživljal v »Narodu« liberalce. češ: »Ce si Ljubljančan, vstani in hodi!« A po liberalno se to pravi: »Ce si Ljubljančan, daj se povezati, da ne boš mogel hoditi!« (Tako je.) lzprehodila jc že množca našega ljudstva in svobodno hodi po deželi. Tudi ljubljanski otrok, ki je povezan v liberalne plenice, mora dobiti do 23. maja toliko moči, da bo znal hoditi. (Burno odobravanje.) Vse ljudstvo je liberalce obsodilo, tudi Ljubljana, in mi bomo poplačali vsako nasilje, vsako sleparstvo, laž in podkupovanje. Liberalci vedo, da če bodo zdaj pobiti, bodo propadli tudi za deželni zbor in da potem pride volivna reforma tudi za občinski svet. Pri današnjem »mavšlju« so igrali »va banque« in so zastavili svoi denar iu svojo čast ter so igro izgubili. (Tako je.) Sami gredo za svojim pogrebom, in S. L. S. bo poslušala krščanske nauke, ki jih ji daje Hribar in bo nad liberalno stranko izvrševala delo krščanske usniiljeno-sti: Mrtve pokopavati. (Burno ploskanje.) To ploskanje pa je liberalcem vaš pogrebni marš. G. Jeraj izvaja, da zna delavstvo ceniti splošno in enako volivno pravico, ker je že dovolj izobraženo. S tem, da ljudstvo nastopa po svojem svobodnem prepričanju, dela tudi za čast Ljubljane, prestolnice slovenske domovine. (Burno odobravanje.) S krepkim pozivom na volivce, da store 23. maja svojo dolžnost, zaključi predsednik ta trenutno improviziram, a zato tem lepše uspeli shod. Jljajna zmaga S. L. S. LJUBLJANSKA OKOLICA. Število veljavno oddanih glasov 5825. Dr. Susteršič 1210, Žirovnik 587, Petrič 991. 37 glasov razcepljenih. Torej je izvoljen dr. Šusteršič z večino 2595 glasov! KAMNIK. Število veljavno oddanih glasov 5530. Dr. Krek 4800. Sršen 721, 9 glasov razcepljenih, 51 glasov neveljavnih. Torej je izvoljen dr. Krek z večino 4071 glasov! RADOVLJICA, TRŽIČ, KRANJSKA GORA. Število veljavno oddanih glasov 5486. Pogačnik 1112, Cop 564, dr. Dermota 791. 19 glasov razcepljenih. Torej je izvoljen Pogačnik z večino 273S glasov! ŠKOFJA LOKA. KRANJ. Število veljavno oddanih glasov 5486. Demšar 1507, Novak 415. 43 glasov razcepljenih. Torej je Demšar izvoljen z večino 4049 glasov! VELIKE LAŠČE. RIBNICA, ŽUŽEMBERK. Število veljavno oddanih glasov 4662. Jaklič 3965. Rudež 178, Skubic 331, Rus 134. 54 glasov razcepljenih, neveljavnih 17. Jaklič je torej izvoljen z večino 3268 glasov! NOVO MESTO, METLIKA. ČRNOMELJ. Število veljavno oddanih glasov 5530. Šuklje 5031. razcepljenih 97, neveljavnih 74, Šuklje ie torej izvoljen z večino 4934 glasov! POSTOJNA. SENOŽEČE, ILIRSKA BISTRICA, VIPAVA, LOŽ. Oddanih veljavnih glasov: 8809. Dr, Žitnik 5648. Dekleva 2985. Mozetič 168. Razcepljenih glasov 8, neveljavnih 48. Žitnik je torej zmgal z večino 2487 glasov 1 IDRIJA. VRHNIKA. LOGATEC, CERKNICA. Oddanih veljavnih glasov 7283. Gostinčar 4731. (i ruden 1400. Kopač 1137. Razcepljenih glasov 15, neveljavnih 179. do drznili zahtevati izpolnitev danih .iim obljub. Ljudje so postali drzni, odkar smo se toliko ponižali, da smo se podali mednje ter iih pitali z laskavimi priimki. Morostarji zahtevajo sedaj dovažanje peska na njih ceste! Lepa jc ta! Pesek stane denar in ga imamo na razpolaganje komaj dovolj, da ga sipljemo ljudem v očij, nc pa, da bi ž njim posipali moro-starjem ceste. Z železno pestjo bo treba vladati te ljudi, sicer mi zrastejo čez glavo. Osmi prizor. Zancek, župan. Zancek (pokuka ves zasopljcn pri vra-ili): Nhna milost, gespud državn in dezeln puslanc, zepan deželnga stolnga mesta in tku naprej, jm punizn meldam, de sma ze spravi use tri ticke u spehkanira. Al se kej druzga zasafaja? Zupan: Dobro! Kaj so rekli možje, ko ste tako ljubeznivo ravnali ž njimi? Zancek: Nc! Nhna milost, gespud državn in dezeln puslanc, zepan deželnga stolnga mesta in tku naprej! Sam pidusal sa se in sa reki, dc na uja sli nekol vec volt! Z u p a n: Ha, ha, ha! Za to bomo že vselej o pravem času skrbeli! Skledico guljaža, vrček piva in možje postanejo zopet zavedni in neodvisni moji volivci. Ali šc kedo želi z menoj govoriti? Zancek: Ene par barab čaka zuni, nhna milost, gespud drzavn in dezeln puslanc, zepan deželica stolnga mesta in tku Gostinčar je torej izvoljen z večino 2179 glasov! Iz volivnega okraja, kjer kandidira S. L. S. g. Frana Povšeta in iz volivnega okraja, kjer S. L. S. kandidira g. dr. Janko Hočevarja, ob 2. uri zjutraj še nismo imeli končnega izida, vendar je zmaga obeh kandidatov popolnoma zagotovljena. J*" Že dosedaj imajo kandidatje S. L. S. na Kranjskem 38.530 glasov, njihova večina proti nasprotnikom znaša 26.321 glasov! ! KOČEVJE. Število veljavno oddanih glasov 3290. Auersperg 2187. Obergfoll 1085, razcepljenih glasov 18, neveljavnih glasov 6. Torej je Auersperg izvoljen z večino 1102 glasa. GORIŠKA OKOLICA. Osek: Fon 113, Agr. Štrekelj 44, Gabriiel-čič I, S. d. Milost — Solkan: Fon 291, Agr Štrekelj 44, Gabrijelčič 118, S. d. Milost 60. — Vrtojba: Fon 143, Agr. Štrekelj 175, Gabriiclčič 62, S. d. Milost 99. Miren: Fon 219, Agr. Štrekelj 3, Gabrijelčič 106, S. d. Milost 59. — Št. Andrež Fon 163, Agr. Štrekeli 6, Gabrijelčič 28, S. d. Milost 105. — Št. Peter: Fon 134, Agr. Štrekelj 36. Gabrijelčič 118, S. d. Milost 9. Prvačina Fon 52, Agr. Štrekeli 74, Gabrijelčič 112, S. d. Milost - . So-vodnie: Fon 172, Agr. Štrekelj 20, Gabriiel-čič 50, S. d. Milost 23. — Bilie: Fon 151 Agr. Štrekelj 35, Gabrijelčič 29, S. d. Milost 35. Renče: Fon 164, Agr. Štrekelj 13, Gabrijelčič 155, S. d. Milost —. Cepovan: Fon 102, Agr. Štrekelj —, Gabrijelčič 99, S. d. Milost Dornbeg: Fon 360, Agr. Štrekelj 18, Gabrijelčič 23. S. d. Milost —. — Podgora: Fon 263, Agr. Štrekeli 44, Gabrijelčič 133, S. d. Milost 215. SEŽANA, KOMEN, AJDOVŠČINA. Repentabor: dr. Laharnar 67, dr. Gregonn 5. Pot. učitelj Štrekelj II, Razcepljena 2. ______ Gabrovica: dr. Laharnar 63, dr. Gregorin , Pot. učitelj Štrekelj 38, raccepljenih Gor-iansko: dr. Laharnar 28, dr. Gregorin —. Pot. učitelj Štrekelj 119, razcepljenih 111. — Skopo: dr. Laharnar 5, dr. Gregorin 7, Pot. učitelj Štrekelj 96. razcepljenih —. Gorjače dr. Laharnar 46, dr. Gregorin , potovalni učitelj Štrekeli 46, razcepljenih —. —Sv. Križ-Ce-sta: dr. Laharnar 262, dr. Gregorin 12, pot. učielj Štrekeli 173, razcepljenih —. - Ajdovščina: dr. Laharnar 38, dr. Gregorin —, pot. učitelj Štrekeli 113, razcepljenih —. Komen: dr. Laharnar 130, dr. Gregorin —, pot. učiteli Štrekeli , razcepljenih TOLMIN, CERKLJE. BOVEC, KOBARID. KANAL. Log: dr. Gregorčič 113, dr. Gruntar —. Ročinj: dr. Gregorčič 117, dr. Gruntar 48. Dr. Gregorčič je zmagal! MIInnsRe mMi l.i Navdušenje ob zmagah S. L. S. Od ranega jutra oblegala je nebrojna ljudska množica naše uredništvo, iz katerega so neprestano prihajali naši somišljeniki poročat in poizvedovat o izidu volitev. Naval na uredništvo in upravništvo je bil tak, da širni prostori niso zadostovali tolikim interesentom, ki so prihajali in odhajali kakor mravlje na mravljišču. Od 2. ure popoldne naprej pa jc bila ulica za promet naravnost zaprta. Ko je uredništvo v oknih Katoliške tiskarne razložilo došle brzo-vorniki so se oglašali, ki so v množici stoječ daj stoječi vsled pritiska od zadaj zdrobe velike proda.ialniške šipe, tako, da smo bili skoro prisiljenei zapreti okna. Ko se je izvedelo, da jc dr. Šusteršičeva izvolitev z ogromnim nad-številom zasigurana, pozdravila je množica to z burnimi živio- in slava-klici. Telegram na telegram je prihajal iz raznih krajev lepe naše domovine, vsak javljajoč nadaljno slavno zmago nad protivniki S. L. S. Od trenotka do trenotka jc rastlo navdušenje, kateremu je dajalo ljudstvo duška z glasnimi klici. Tudi govorniki so se eoglašali, ki so v množici stoječ naprej, in b rad kej dnarja za soja mitja, ke morja agitirat za nhna milost, gespud drzavn in — ---- Zupan: Ako jih ue moreš'odpraviti z lepa, pokliči stražnike na pomoč, da jih odvedejo med one morostarje ter pri njih nadaljujejo svoje agitatorične delovanje. Z a n c c k (se globoko prikloni): Kokr zasafaja nhna milost, gespud drzavn in dezeln puslanc, zepan deželnga stolnga mesta in tku naprej. (Odide.) Deveti prizor. Zupan sam. Zupan: Zancek se bo kmaiu privadil in uživel v svoj prihodnji poklic, v poklic sluge državnega in deželnega poslanca, župana deželnega stohlnega mesta Ljubljane in tako dalje. Uprav tako se morajo privaditi sedanjega razmerja napram meni tudi vsi ostali neodvisni in zavedni možje, sicer bomo po-metli, da ne bo ostalo niti prahu od njih. Pokazati hočem, kako zna vladati zavedne in neodvisne volivce Ivan Hribar, državni in deželni poslanec, župan deželnega stolnega mesta Ljubljane in tako dalje. Kanin sem menda dovolj posvetil. Možic res misli, da ima Bog zna kake zasluge v zadevi državnozborskih volitev, ako sc je pehal in pijanče-val z barabami po mestu okoli. Da ga bo ta domišljija v kratkem minila, bom poskrbel .iaz. Res sc jc treba pehati za ta državnozbor- bodrili in navduševali somišljenike k delu. Ko pa jc krog tričetrt na 6. uro došla težko pričakovana novica, da je magistratna oholost navzlic vsem sleparijam dobila zasluženo brco, prikipelo je navdušenje do vrha. Iz vseh prostorov tiskarne in uredništva vreli so ljudje na cesto in glasni »Zivio Kregar!« odmevali so |X) cesti in ulicah in trgih v obližju. Ljudje so se veselja jokali in objemali, nešteto rok dvigalo se je v višino, nebroj klobukov se je pokazalo v zraku. In vedno novi gromoviti klici: »Zivio Ljubljana! Zivio naš kandidat Kregar!« Tudi Hribarjevi somišljeniki so se udeležili tega nenaročenega slavija; trije smrkavci so namreč plaho zapiskali — tisti trije, od katerih .ie eden pozabil oddati svoj glas za g. Cekina. Ko pa .ie eden naš pristaš tlesknil z rokami ob stegno, udrli so jo v beg, tako, d?, so se šele pri rotovžu malo ustavili in oddahnili. Naši ljudje pa so vedno ponovljeno zopet klicali svoj gromoviti: Zivio Kregar! Zivio Slovenska Ljudska Stranka! lj To pot še ne! Kar je že davno najis-krene.iša želja vsakega, boljšega Ljubljančana, bi se bilo včeraj skoro izpolnilo, ko bi tega vražjega Kregarja nc bilo. A kakor vedno, so tudi to pot skrajne zlobe iu zavisti polni, klerikalci, preprečili zavedno narodno siavije. Dr. Kam, ki se na sablje dobro zastopi, zasto-pi se še boljše na kanone; zato mu je poveril dr. Karol Triller general-komando »čez ta stare štuke« na Gradu, ki bi imeli v slučaju Hribarjeve izvolitve ta kulturni dogodek pozdraviti s 13timi streli. Kakor rečeno, do tega pokanja ni prišlo, ker so magistratovci itak pokali od jeze kakor zrele češplje, če padajo z drevesa. Sicer je pa mnogo ljudi, ki ne ljubijo bombardonskih užitkov, zato pa imajo posebno veselje do luči. Da bi se dalo Ljubljani eksempel, kaka bi bila razsvetljava v slučaji Hribarjeve izvolitve, naročil je liberalni volivni odbor celo drevesnico prijetno dišečih in klerikalno dimastih bakcli, kot oberbaklja svetil bi naj v sprevodu para-digi na slovenskega intelekta ponositi dr. Kokalj. Za liberalno mladino pa, ki je še malo bolj neumna, in se torej bliža živini pa so si izmislili Hribar iu ostala cekinarija poseben špas. Nameravali so spreči konje, in napreči mesto njih osle, ali pa v pomanjkanju le teli sebe. Da konečno banda ne more biti brez bande je umevno; zato so si gospodje tudi naročili za Hribarjevo cekinasto siavije mestno godbo. Zlobni opozicijonalci pa so oropali tudi tega užitka ljubljansko prebivalstvo, češ, da sedaj ni več predpust, in da sedaj še ne bomo peli: »Banda svira, banda svira, Hribar pa maršira, malo slabe volje bolj, po rotovžu špancira!« lj Ivan Veliki postrižen! Postrigli so ga reveža in pristrigli mu tiste imenitne repet-nice, s katerimi se je mislil nemoteno dvigniti proti cesarskemu Dunaju. Potem ko so temu magistratnemu pavu popukali perje v vol. boju iz ošabnega njegovega telesa, pa mu niti več kreljuti ne puste v miru. Ravno ko je mislil sfrčati, pa pride taka nesrečna jednica in ga aretira: ne boš Ivane Veliki! Gospod Cekin so pogledali ali naj verjemo svojim očem ali ne potem pa so pustili zatajeno svojo jezo na svoje »pjomtarje«, ki z vsemi žlahtniki svetniki, navzlic vsem umazanim reklamacijam in navzlic vsem zadržanim glasovnicam niso mogli preprečiti silne blamaže. Ivan Veliki absolut — dennoch schlecht regieren thut! Žalostna mu magistratna majka! li Zakoni veljajo samo za nižje sloje, lua-gistratovcem je vse dovoljeno, ker spadajo med boljše ljudi. Zato jim tudi ni zabranjeno s svojo vsiljivo teroristično agitacijo prekoračiti znani kordon, t. j. ono okrožje, v katerem v zmislu zakona o volivni svobodi ne sme nikdo agitirati. Gospod Rohrman si voli seveda sam »vero« in »postavo«, in zato je ta liberalna oseba včeraj lahko nemoteno agi-tirala skoro do urne ter švigala po voliščih semtertje, kakor kaka podlasica. Kričeči prizori liberalnega preziranja zakonskih določil so se godili v II. okraju in na volišču v realki. Nam prav! A potem naj veljajo take slobo-ščine za vsakega, ne pa samo za ljudi, ki sc solnčijn na žarkih Njegovega cekinastega kristala. ski mandat, a to zato, ker ti vražji klerikalci odpirajo ljudem oči, da spoznavajo čim dalje bolj naše hrepenenje po vladi; toda vse potrebno bi opravilo še nekoliko bolje, kot Kam, Bolč, Rohrrnann, doktor Triller, Predovič, dr. Kokalj in drugi, moje slavno ime, moje čiste roke in moj program. Dovolj sem se ponižal, da sem prepustil v agitacijske namene razni sodrgi svojo ekvipažo, da se ž njo vozijo policaji, postreščki, razni postopači? in drugi nc-bodijihtreba, da bodem moral sedaj zavreči ta voz ter si omisliti nov, primernejši, dosto.i-nejši za državnega in deželnega poslanca, župana deželnega stolnega mesta Ljubljane in tako dalje. Z vozom, v katerem se vozijo taki individui, ne pristoja več državnemu in - Deseti prizor. Zancek, župan. Zancek (pokuka globoko se priklanja-je pri vratih): Nhna milost, gespud drz____ Zu pan: Kaj je zopet? Zancek: Nhna milost--- Zupan: Povej na kratko, ker ne utegnem poslušati tvojih čenč. Kaj je? Zancek: Fn sribari sa .ih prsli neki prost in — ----- Zupan: Odpravi jih kakor veš iu znaš. Avdijenci je za danes so končane! Naj pridejo beračit ob drugi priliki, sedaj moram iti vendar sprejemat ovacije na razna volišča. Menda bodo sedaj že znani rezultati. (Zancek globoko se priklanjajoč odide.) lj Volivni manever. Posebno kategorijo mestnih težakov tvorijo tudi mestni uradniki, ki so vsi dobili žc s štampiljo natiskane glasovnice, glaseče sc na ime Ivana Hribarja. Da se nikdo gospodov ne upa pri znanem terorizmu le migniti z mazincem, ie jasno. A njegovi Jasnosti bodi povedano, da ni daleč čas, ko sc uvedo tudi tukaj korenite spremembe, tako, da se jim bo ljubljanski cekin debelo čudil, ko jih bo v jako doglednem času lahko kot navaden »purger« iz svoje agenture opazoval. lj Rodo- in prešičoljub Elija Predovič spomnil se .ic zadnje dni v svojem velekapi-talističncm srcu in v svoji neizmerni ljubezni tudi mestnih delavcev ter jih povabil v Z«-leno jamo na liberalno južino. Pod vzornim županovim gospodstvom sestradani reveži so se seveda tudi odzvali temu vabilu ter so prišli tiakaj polnoštevilno, kjer je vsak dobil kos «belega kruha«, »kokr ga gaspud žpan jeja« m pol litra cvička za korajžo. Vrhu tega je dobil šc vsak možakar glasovnico, na kateri sc je blestelo županovo ime. To glasovnico jc vsak teli revežev moral včeraj oddati, če ni hotel, da zgubi še tistih par trdo prisluženih krajcarjev, kolikor znaša vsakodnevna mezda. In to se imenuje volivna svoboda, tista svoboda seveda, kakor jo umeva njegova programatično-cekinska Svetlost Ivan Veliki! lj Jasni se tudi v vrstah naših uradnikov, od katerih je navzlic vsem liberalnim tnahi-nacijam in škandaloznemu njihovemu terorizmu lepa vrsta glasovala za našega kandidata Ivana Kregarja. Slava jim, le vrlo in neustrašeno naprej! Končno je tudi naše uradništvo spregledalo, kaj ima od našega liberalizma in njegovih obetov pričakovati. Zato pa somišljeniki uradniki: agitujte pridno, da pomagate našemu kandidatu pr ožji volitvi do zmage, ne njemu na ljubo, ampak idejam in delu, katere zastopa! l.i Čudna mera. Kakor znano, ostalo je skoro tisoč glasovnic na magistratu, katerih po zatrjevanju organov Njegove Jasnosti župana Ivana Hribarja ni bilo strankam moči dostaviti. Vemo, kaj sc to pravi; najboljši dokaz za verjetnost županove trditve jc število obležanih glasovnic. A dobro! Mi smo zahtevali upogled v tisto skladovnico — a magistrat nam ga ni dovolil. Zato pa so se našli ljudje, ki so prišli do reklamacij in razpošiljali sledeče listke po mestu: »Vaša volivna pravica leži na magistratu. Pojdite takoj ponjo! Agitator 111. p.« Odkod in kako pride ta »agitator« do tega obvestila, menda pač ne bo posebno težko uganiti, in če je človek šc tako zabit »klerikalec«. Zato bomo poskrbeli, da dobimo odgovor na pristojnem mestu, in prav nič se ne bojimo, da ga ne bomo dobili. V rokah imamo več takih obvestil in se bomo zanimali za pisavo na teh obvestilih! Telefonska m i)rzoifi« poročila. KOROŠKA. Beljak, 14. maja. V Beljaku je izvoljen socialni demokrat Riese. Celovec, 14. maja. Tu je izvoljen nemški nacionalec Dobernig. Celovec. 14. maja. (Ob 6. uri zvečer.) Graferauerjeva izvolitev zagotovljena. V e I i k o v e c, 14. maja. (Ob 8. uri zvečer.) Doslej slovenski kandidat Ellersdorfer 937, nemški nacijonalec Nagele 805, socialni demokrat Aich 463. Celovec, 14. maja. (:'/il2 ponoči.) Orafenauer 1100 glasov večine. Ellersdorler v ožji volitvi z nemškim nacijonalcem. Ob 12. uri ponoči nam je došlo naslednje poročilo: Orafenauer 4622 glasov, Seifritz 2777, Kristan 1436. Ellersdorfer 1547 glasov, Nagele 1753, Aich 1509. Ožja volitev med Ellersdorferjem in Nagelom. Celovška okolica: Podgorc 1297, Kirsch-ner 1899, socialni demokrat Lukan 1414. V Celovcu je dobil slovenski kandidat Osana 76 glasov, Dobernig 2609, obrtnik Scherian 299, soc. demokrat Riese 702. V Rožeku je med krščanskim socialcem Pupovacem in nacijonalcem Kirchmayerjem ožja volitev. Enajsti prizor. Zupan sam. Zupan (natikajoč si klobuk na glavo): Vražje volitve so me vendar dokaj razburile. Sicer sem zmage gotov, toda zahtevam častne zmage, da zmanem z eno samo brco klerikalnega zmaja v prah, da ne bo nikdar več dvignil svoje glave. Dvanajsti prizor. Zancck, župan. Zancek (plane ves razburjen, držeč se z obema rokama za glavo): Gespud zepan! Padi sma! Z eno samo stima sma padi! Je-zeska, nej na puslataja, ce se me še glava drži. (Zupan vrže klobuk od sebe ter omahne v fotelj. Obe Gorenjki priskočita ter 11111 s pahljačami hladita potno čelo.) Jezeska, gespud zepan (skoči k županu ter 11111 dvigne glavo), nej na pugledaja in nej 111 puveja, cc s cm tela ta zlate porte, kc sm se tku mislu iz nim pustrekat, spet udtrenat. Oh, gespud zepan, nej na spet prideja h seb, sej ni nc hudga, ce sma padi. Nej sc zbrfhtaja, lepu jh prosm. (Poklekne pred županov fotelj ln začne tuliti.) (Zagrinjalo pade.) V Beljaku je dobil socialni demokrat Riese 3372 glasov, Angerer 1412, Alchelburg 476, VVlegele 47. V ziljski dolini krščanski socialec grof Kevenbiiller 2112, prof. VValdner 2748, socialni demokrat 1399. Ožja volitev med ">ven-hiillerjem in VValdnerjem. V Spitalu krščanski socialec Krampi 2865, Steinvvender 3078, socialni demokrat 786. Krampi in Steinvvender sta prišla v ožjo volitev. Št. Vid: Kassl 870, nacijonalec Pirker 2368, socialni demokrat 1009. V labudski dolini krščanski socialec urednik VValcher 4154, VVinkler 2656, socialist 675. ŠTAJERSKA. Gradec, 15. maja. V notranjem mestu je krščanski socialec dr. Orel v ožji volitvi s Hoffman VVellenhofom. Krščansko-socialne kandidature na deželi dobro stoje, konservativne izborno in bodo ti kandidatje skoro gotovo vsi zmagali. ISTRA. Opatija, 14. maja. Velika udeležba. Volitve so se udeleževali tudi Italijani, Neinci in sociji. Opatija, 14. maja. Opatija-Volosko: Spinčič 311, Costantini 81, Veprinac napredoval. Spinčič zmagal z veliko večino. VOLITVE V TRSTU. Trst, 14. maja. V tržaški okolici je dobil dr. Rybaf 4518 glasov, socialni demokrat Jernejčič 1444, kandidat iredentovcev Tavčar 712 glasov. Trst, 14. maja. (Ob 11. uri zvečer.) V 1. okraju Sv. Jakob, kjer je kandidiral Mandič, ima, kakor se govori Pittoni v prvem skruti-niju večino. VOLITVE NA DUNAJU. Dunaj, 14. maja. Dosedaj je znano: V nabrežnem okraju je prodrl liberalni kandidat Kuranda. V treh okrajih so izvoljeni krščanski socijalisti. Lueger. ki je kandidiral v dveh okrajih, je izvoljen v obeh okrajih, tudi v Hietzingu. V II. okraju je prišel žid dr. Of-ner v ožjo volitev s krščanskim socijalcem v Leopoldovem mestu je izvoljen krščanski socialec. V okraju VVieden je izvoljen kr ščanski socialec. istotako v okrajih Mariahilf, Josefstadt in Dobling. Socialni demokratje so zmagali v okrajih Brigittenau, Favoriten, Ottakring in Florisdorf. SOC. DEMOKRATJE. Praga. 14. maja. V Bodenbahu je zmagal soc. demokrat. Tudi v kmečkih občinah Heb je zmagal soc. demokrat. V okraiiu Hoch Elbe je socialni kandidat v ožji volitvi z Vse-nemcem. V okraju Toplice je zmagal socialni demokrat. FUNKE IZVOLJEN. D u 11 a j, 14. maja. V Litomericah je izvoljen dosedanji poslanec Funke z veliko večino! MINISTRI V OŽJI VOLITVI. Dunaj, 14. maja. Naučni minister Marchet pride v okraju Baden v ožjo volitev s soc. demokratom. Dunaj, 14. maja. Trgovinski minister Foft je v ožji volitvi s češkim narodnim so-cijalistom Klofačem. IZVOLJENA MINISTRA. Praga, 14. maja. Češki minister Pacak jc v enem svojem vol. okraju zmagal, v drugem vol. okraju je podlegel. Praga, 14. maja. Nemški minister Pra-de je izvoljen v Reichenbergu. SCHOENERER JE IZVOLJEN. Praga, 14. maia. Schoenerer je izvoljen z veliko večino. VVOLF V OŽJI VOLITVI. Praga, 14. maja. VVolf je prišel v ožjo volitev. KUBR IN CHOC PROPADLA. Praga, 14. maja. Dosedanja poslanca Kubr in Choc sta propadla. KAFTAN V OŽJI VOLITVI. Dunaj, 14. maja. Kaftan je prišel v ožjo volitev. STERNBERG IZVOLJEN. Praga, 14. maja. Grof Sternberg izvoljen z 1200 glasovi. ZADNJE POROČILO. Dunaj, 15. maja. (Ob 12. uri zvečer.) Marchett je propadel, železniški minister Derschatta ima samo tri glasove večine. Na Dunaju je izvoljenih 19 antisemitov, 8 socialnih demokratov, 1 liberalec, treba bo na Dunaju pet ožjih volitev. Kramar. Stransky, Masaryk so v ožji volitvi. Do sedaj je izvoljenih 33 socialnih demokratov. Dunaj, 15. maja. Socialni demokratje pridejo 60krat v ožjo volitev, skoro v vseh deželah. Mladočeha 12krat. nemška ljudska stranka 22, nemški liberalci lOkrat, kršč. socialci 18krat. Malfati je v ožji volitvi proti Zanoniju. Stojan na Moravskem proti agraren Pipalu. VVASTIAN V MARIBORU PROPADEL. Maribor. 15. maja. Wastian 1805, socialni demokrat Resel 2075, Lahenbacher 184, Slovenec Tratnik 54. Resel izvoljen. Koroške nouice. k Vojaško pozdravljati bode moralo moštvo finančne straže vse častnike oborožene sile. Nasprotno bodo morali vojaki brez šar-že pozdravljati finančne stražnike, kateri bodo novo adjustirani. Podčastniki bodo po- zdravljali le, ako ima finančni stražnik višjo šaržo, kakor pa podčastnik sam, drugače so si pa v šaržah enaki. Posebno znamenje pri stražnikih bodo dva centimetra široki, svitlo-zeleni in srebrno obrobljeni našivi okoli rokava, in vrhu tega še, kakor pri dalje službujočih podčastnikih, ravno taki našivi na rokavu. Vojaštvo bode o tej novosti od povelj-ništev šele podučeno, kako se ima obnašati napram novo adjusti ranim finačnim stražnikom. k Pobila se jc na glavi 9. t. 111. neka kroš-njariea Ana Koren s Kranjskega, padši čez stopnjice v gostilni pri »Jelenu« v Celovcu. Prepeljali so io z rešilnim vozom v bolnišnico. k Prvi romarji na sv. Vlšarje v tem letu so prišli 9. t. m. Višarji so pa bili še s snegom pokriti. Zima je precej poškodovala streho župnišča in dimnike. k Pravočasno preprečena železniška nesreča. 8. t. m. ponoči bi se kmalu prigodila železniška nesreča med postajama Sinčaves in Rikarjaves. Ob 11. uri ponoči je odpeljal osebni vlak iz Sinčevcsi proti Celovcu ter je na prosti progi med omenjenima postajama zadel v neko zapreko. Ustavili so takoj vlak ter so našli na progi dve samokolnici z gramozom napolnjeni in čez šine položene tramove. Očividno je bilo, da je to kdo storil iz hudobije, da bi povzročil nesrečo. Vlak je imel vsled tega 12 minut zamude. Nesreče ni bil druge, kakor da se je zavornica pri stroju poškodovala. O zločincih še ni nobenega sledu. Štajerske nouice. š Nagla smrt. Pretresljiv prizor se je vršil v Ptuju v petek, dne 10. t. m. v Gosposkih ulicah. Jakob Kuhar, kmet iz Ragoznice pri Ptuju . ki jc sedel na vozu, noloženem z prodcem, je padel od srčne kapi zadet pred voz med konje, ki so se vsled tega splašili in začeli dirjati. Nesrečni mož je prišel pod kolesa in silno težki voz mu jc zlomil levo roko, šel čez prsi in je zmečkal, kakor tudi levo nogo. Strašno razmesarjenega so ga s težavo potegnili izpod voza, prihitel ie tako v bližini stanujoči zdravnik dr. Rak, da bi pomagal nesrečnemu, ki je bil šc nekaj časa pri zavesti in krčevito stiskal v roki gorečo svečo, ki so 11111 jo v naglici podali; a predno ie prišel duhovnik, ie ubogi mož že izdihnil. Njegove hčere, ki so takoj prihitele na lice mesta, so zagnale obupen krik, ki je pretresel vse navzoče. Kuhar je že dalje časa bolehal na srčni bolezni; bil ie znan kot vrl mož. N. v 111. p.! š Drug krvav prizor se je skoro ob istem času dogodil na lesenem dravskem mostu v Ptuju. Neko žrebe, ki je kakor je navada, prosto šlo za kobilo, vpreženo v težki voz, se je iia mostu zastrašilo, skočilo v ovojnice med konje, ki so tudi poskočili. Zrebe pride z nogo pod kolo, ki jo je popolnoma strlo in celo žrebe močno poškodovalo. Ubogi kmetic je moral ponesrečeno žival takoj oddati konjedercu. š Čudna pozabljivost. V Sevnici sta zakonska Brečko pozabila svojo triletno hčerko ponoči izven hiše. Šele drugi dan sta jo iskala in jo našla — utopljeno v bližnjem potoku. Za to lahkomiselnost bosta dajala odgovor pred sodnijo. Tržiške nouice. t Požarna bramba. Letos bi imela naša požarna bramba praznovati 251etnico. A žalostna bo ta 251etnica. Požarna bramba je brez glave. Gospod načelnik Kotel Mali ie odstopil, ker je baje že prestar Najbrž se je zbal kake blamaže ob 25letnici. Zdaj so bram-bovci imeli svojo »restngo« shranjeno v neki šupi, in zdaj se jim je še ta prostor odpovedal. Seveda, v šupo ne morejo gospod načelnik peljati svoje goste, boljše je, da odstopijo, da se ne blamirajo. Tudi kasa je bode razdelila. Škoda za denar! Z veliko težavo se je nabral, in zdaj se bode razdelil. No, prav ie! Vsaj je bilo to društvo itak le za štafažo tržiške nemškutarije. Naj zdaj, prilika je tu, kak zaveden Slovenec vzame stvar v roke, in naj pride na vsak način važno društvo v slovenske roke. Tržiški domoljubi, porabite čas in ukrenite, da bode prav. t Igra preteklo nedeljo se je vrlo obnesla. Razne vloge so se prav srečno rešile. Občudovali smo Morenovcga zagovornika Rafaela, g. Vidiča, ki je s spretnim jezikom branil Morena. Moreno nam je bil vsem všeč. Drugi igralci so sc prav dobro odlikovali. Zlasti nas je ganil mali Gabrielito, Nace, do solz, ko je jemal slovo od svojega očeta. Imeli smo zopet lep zabaven večer. Želeti bi bilo, da se igra še enkrat ponovi, ker je res lepa in podučljiva. t Desetletnico bode praznovalo letos slovensko katoliško izobraževalno društvo svetega Jožefa. Slavno občinstvo žc za naprej opozarjamo na ta društveni praznik, ki bode pokazal, da je Tržič v resnici kraj, kjer se budi in goji društveno življenje. t Agitatorja za Copa. V Voiali v predel-niški tovarni hudo agitirata za Copa g. Šter iu Krištofek. Delavci, ne verjemite jima nič in nc pustite se terorizirati. Vsaj ju poznate! Kdor glasuje za Copa, ta jc izdajavec svojih koristi, svojega stanu. S. L. S. ic vaša stranka, ki bode imela odprto srce za delavce, ki bode za delavce se borila in jim tudi priborila boljšo bodočnost. Zato pojdite vsi na volišče in glasujte vsi za Jožefa Pogačnika, vašega edino resnega zastopnika v prihodnjem državnem zboru. mm rntrn g Tečaj za pridelovanje krme. Pridelovanje krme v zvezi z živinorejo je v naši deželi najvažnejša panoga domačega kmetijstva. Obilna in dobra krma je glavni pogoj za napredek živinoreje, ki je v naši deželi glavni vir gospodarskih dohodkov. Ako zboljšujemo pridelovanje krme, zboljšujemo ob enem tudi živinorejo. Pridelovanje krme se da pa pri nas še v marsičem zboljšati in tudi razširiti. Pogostoma sc delajo pri nas napake tudi v tem oziru, da se prepusti zaledinjenje njiv naravi (da se njive same zarastejo s travo), potem da se seje senčni drobir (sempir) namesto dobrih in žlahtnih trav, ali pa da se sejejo malovredna travna semena. Naravno je, da dobimo v takih slučajih namesto goste ruše redko in pomanjkljivo rušo, med katero raste raznovrsten plevel in slabe, malotrpežne trave, ki kvarijo pridelek v vsakem oziru. S skrbno setvijo žlahtnih trav in detelj bi se dale košnje izdatno izboljšati. Za tako setev je pa treba, da poznamo trave glede njih tečnosti, glede trpežnosti in drugih lastnosti. Vse to se bo praktično poučevalo v tečaju, ki se priredi dne 27. in 28. t. iti. na Grmu. Zato pa vabimo vse interesente, ki se želijo tečaja udeležiti, da se oglasijo do 15. tnaia pri vodstvu šole na Grmu. Za vnanje udeležnike se lahko dobe prenočišča v Kandiji in v Noveni mestu. Razne M. Most se je podrl. Ko se je peljal kmet Habrič iz Zagreba v Vukomcrac čez most, vodeč iz vasi Zitnjak v Resnik, se je leta pod vozom podrl, in voz z konjema in kmetom je padel v štiri metre globoko Savo. Voz se je razbil, konja pa težko poškodovala. Konjsko, pasje in mačje meso vsled slabih družabnih razmer vživajo v vedno večji meri, zlasti na Nemškem in Francoskem. Na Nemškem so leta 1905 pobili 180.000 konj. na Saškem, Bavarskem in Pruskem, pa devet tisoč psov.. Število mačk ni znano. Smrt histerične starke. V Ne\vyorku je umrla mis Emily Gibbs, stara že čez 80 let. Svoje veliko posestvo je navzlic svoji veliki starosti upravljala prav dobro. Kar pa ji je nedavno padlo v glavo, da mora za trpeče človeštvo umreti mučeniške smrti. Da izvede svojo izvanredno idejo, je nakopičila v svoji sobi puške, samokrese iu druge strelne priprave, vse ostro nabasane. Sklicavši na dvorišče vse dekle in hlapce, jc pričela nanje streljati. Seveda so se takoj razpršili na vse strani in zapustili svoio nevarno gospodarico. Odtlej ie ostala starka sama na svojem posestvu, dokler ni po preteku 8 dni oblast udrla v njeno stanovanje. Našli so Gibbs mrtvo, ležečo na tleh med orožjem. \M u Varšauo. 7. Psihologični trenotek. Dovolite, da se še malo pomudini pri varšavski ulici in vam opišem trenotek iz preteklosti revolucije, ki bi lahko pomenil prelom v zgodovini slovanstva iu začetek novega veka. Toda kakor toliko drugih ugodnih prilik, je tudi ta psihologični trenotek bi' zanemarjen po zanikarnosti in neumnosti ruske birokracije. Kakor Rusija je tudi Poljska imela svoj psihologični trenotek. Ako bi ruska revolucija našla svojega Napoleona, ki bi ga umel izrabiti, zasukale bi sc razmere na Ruskem vse drugače in mi bi zdaj stali pred novimi dogodki neprecenljive dalekosežnosti. Toda največja nesreča za Rusijo ie, da veliki dogodki ne najdejo velikih ljudi. Za Rusijo je bil psihiologičen trenotek takozvano krvavo nedeljo dne 22. prosinca 1905, ko je pop Jurij Gapon peljal tisoče delavcev proti carskemu selu, da bi govorili s carjem. Po naših pojmih je bilo to jako čudno početje: blizu stotisoč ljudi gre v procesiji s popom na čelu proti carskemu dvoru, hoteč govoriti s carjem. Car. namestu da bi stopil med nje, veli vojakom na nje streljati in sekati in nato se delavci, kar jih ni bilo postreljenih in potolčenih, razkrope na vse strani. Toda prizor si moramo pojasniti iz psihologije ruskega naroda in v tem slučaju sc nam ne bo zdel več malenkosten, nekako brezpomemben intermezzo v tragediji revolucije, ampak trenotek največje važnosti in pomena. Ruski narod je v gotovem smislu oboževal svojega carja in 11111 pripisoval skoraj božje lastnosti. Kakor je Bog neomejeni lastnik vsega sveta in vlada ves svet in človeštvo po postavah, katere je dal prirodi in duši in IX) posredujočih duhovih, včasih pa, v izvanrednih potrebah, tudi sam s čudeži seže v tek prirode, tako je car neomejeni lastnik cele Rusije, katero vlada sam po svojih postavah in činovnikih; včasih pa, v izvanrednih potrebah, mora sam neposredno stopiti med svoj narod. Tak trenotek jc nastopil za časa vojne in v začetku revolucije. Ruski narod jc čakal potrpežljivo, kdaj sc bo oglasil car sam neposredno k svojemu ljudstvu, toda car je molčal. Slednjič jc narod zgubil potrpežljivost in množice so šle v procesiji, pevajoč svete pesmi, pred njimi popje s svetimi podobami, k carju. Ruski Napoleon ali Peter Veliki, morda tudi človek take vrste, kot Nikolaj I. ali Aleksander III., bi situacijo razumel, stopil pred ljudstvo in spregovoril k njemu nekaj besed. S tem bi še bolj silno utrdil vero v svojo božanstvo in obdržal v svoji roki dogodkov in razvoj prihodnjosti. Ali dajmo tudi. da bi kakšen jtid pri tej priliki streljal na carja in ga umoril. S tem bi postal car mtičenik naroda, ljudstvo bi postalo narodno in dinastično brez mej, Judje bi izgubili ves vpliv, morali bi zbe-žati iz Rusiie. Toda v okrožju carja ni nikdo razumel te situacije. Ljudstvo, ki jc šlo proti Cerskemu selu, je dinasti.no do skrajnosti. S streli je padel nimbus, ki je obdajal vladarja. Ljudstvo je sklenilo, da ga car ali noče poslušati, ker ne mara zanj, ali pa ne more, ker ni sposoben občutiti potrebe ljudstva: da je vladar ali nesposoben ali zloben. S tem tre-iiotkom je torej padel na Ruskem absolutistični princip in dinastija. Morda se bo šc posrečilo rešiti monarhijo z drugo dinastijo, recimo s knezom Dolgorukim na čelu, ki je bolj iz krvi Rurikove, kakor pa Romanovi, morda bo pala tudi monarhija. Na Poljskem gre revolucija čisto svojo pot in ruski dogodki niso našli med Poljaki nobenega neposrednega odmeva. Krvava nedelja ni napravila nobenega vtisa, tudi ko je bila dne 17.. ali po našem koledarju 3U. vinotoka, proglašena konstitucija, je ostalo v začetku mirno. Narod se je zmenil za ta razglas istotako malo, kot za vse druge razglase, ki so se vrstili v velikem številu od časa vojne. Šele pozneje, drugi in tretji dan po raz-glašenju konstitucije, se je pričelo na varšavski ulici razvijati politično življenje. Prikazovale so se na ulicah demonstracije, večinoma socialistične, a tudi, in potem vedno bolj, narodne; po nekaj sto ljudi z rdečimi ali z narodnimi zastavami, pele so se socialistične postni, razdeljevale po ulicah proklamacije. Vojaki so, kjer so zadeli na demonstrante, udarili na nje in jih razpršili. Tako se je razvijalo na ulici vedno bolj neprestano valovanje množic in poulični boji med vojaki in množicami. Tretjega dne po razglasitvi konstitucije okoli prve ure popoldne je zagledal policijski komisar Konstantinov, ki je stal z oddelkom vojakov policistov na oglu ulice Zlate in Velike, nedaleč pred seboj, kjer ulica Zelna križa Zlato, demonstracijo, broječo nekaj sto ljudi in gre z vojaki proti nji po ulici Zlati. Ko de-monstrantje zagledajo, da gredo vojaki na nje, zavije cela procesija v popolnem redu z ulice Zlate po Zelni na hmeljno in se vrne po Maršalkovski na Zlato nazaj. Ko pride Konstantinov na križišče Zlate in Zelnc, kjer je bila prej demonstracija, je že ni bilo več tam, toda kmalu potem se spet prikaže na križišču Zlate in Maršalkovske. Konstantinov udari na njo tako naglo,da se ni mogla več umakniti. Ljudje se razprše na vse strani v sosednje ulice in v veže odprtih hiš in zapro za seboj dvoriščna vrata pred vojaki. Vojaki streljajo na slepo na vse strani in lomijo vrata. Na ulici Maršalkovski št. 117 je zbežalo nekaj ljudi v hišo in zaprlo za seboj dvoriščna vrata. Vojaki vlomijo vrata in streljajo na dvorišču na osebe, ki so se tam nahajale. Dvoje oseb je padlo takoj mrtvih, ena ustreljena, druga prebodena z bajonetom, in sicer dvoje deklet, prva jc bila služkinja dotične hiše, ki ni imela ničesar opraviti z demonstracijo, druga pa je bila iz sosednje hiše, ki se je slučajno nahajala na ulici in je zbežala pred vojaki v prvo hišo. Vojaki so se nato takoj spet umaknili iz hiše in pustili mrliče v krvi na hodniku. Kmalu potem sem videl, pripovedoval mi .ie moj znanec vseučiliški profesor Lu-tostanski, ki je stal med tem na balkonu svojega stanovanja v prvem nadstropju hiše na oglu Zlate in Maršalkovske, kako so prinesli iz hiše na ramah mrtvi dekleti, kri sc je še cedila iz prsij.spet so se odprla vrata, ljudje so se vsuli iz hiš in uredili v pohod, namesto zastav so nosili mrliča v svoji sredi. Vojaki so se umaknili, kjer pridejo slučajno po ulici, zavijejo, ko zagledajo demonstrante, takoj v sosednjo ulico, da nc bi zadeli ž njimi skupaj. Vedno večje množice se zbirajo na ulicah, demonstracije naraščajo, prikažejo se narodne in rdeče zastave, oglase se socialistične pesmi in »Bože, cos Polskc« in »Mars« poljskih legiionov »Jeszcze Polska nie zgingla«, ki se že niso razlegale javno v Varšavi, odkar je pala Poljska država. Vojaki sc povsod umi-čejo in kjer zadenejo slučajno skupaj z demonstranti, pozdravljajo iu gredo naprej. Povsod se razvija življenje po ulicah, demonstracije naraščajo vedno bolj, ljudje vro iz hiš si jih ogledovat, povsod vlada veselje in navdušenost in vzoren red. .laz si ne morem razložiti, kaj to pomeni, pozneje sem zvedel, da je ravno po izvršenem umoru prišlo od gu-bernatorja vojakom povelje, naj puste demonstrante pri miru. Med množico je nastal čuden psihologičen preobrat. Od pamtiveka je bilo zdaj prvič, da oblast ni nastopala z železno silo proti narodu, ko je na ulici razodeval svoja narodna čutila in množico je popustljivost vojaštva in policije tako presenetilo, da je iz tega sklepala veliko več, kakor je bilo na stvari. Vsi poprejšnji razglasi in ukazi, celo razglas, da je dana ustava, so pustili množico hladno in nezaupljivo, zdaj je pa naenkrat verjela in verjela veliko več, kot jc bilo res: da .ie napočila nova doba svobode iu pravice, in množica je vzkipela navdušenja in ta trenotek je bila pripravljena skleniti mir in prijateljstvo s svojimi davnimi sovražniki. Celo mesto je završalo v fanatičnem veselju. V svoji sredi so nosili krvaveči trupli deklet, iz široke rane na prsih je še kipela kri, a množica je kričala živio njim, ki so ju umorili iu se na cesti bratila z vojaki. Meščan je pristopil k vojaku, ki .ie stal na straži, dal mu cigaret in ga nagovoril: »Kaj ne, da je bolje, ako smo prijatelji? Kaj se bomo bili med seboj!« -— In sin zatiralskih step .ie vzel cigareto in zaklical k svojemu tovarišu: »Ivan, pojdi no sem in poslušaj, kako modro govore.« Mesto je bilo kot pijano veselja in vse .ie bilo prepričano, da jc zdaj res prišel veliki dan sprave. Okoli šeste ure zvečer je zapela na balkonu svojega stanovanja na Varecki ulici neka operna pevka »Bože cos polske«, kar je še pred kratkim časom veljalo za veleizdajstvo, množica se je zbrala na ulici in se oglasila v veselih krikih. Mimo se pripelje pomočnik višjega polic, mojstra Maycr v svoji kibitki Z eno nogo v vozu, z drugo pa stoji na stopalu, vzame pred dotično hišo kapo z glave iu zamahne ž njo proti balkonu: »Niech žyje Polska!« (Zivio Poljska!) zakriči v poljskem jeziku z rusko izgovar.iavo. Niech žyjc Rosa!« odgovore mu tisočeri glasovi množice. Od zgodovinskih časov morda še ni bilo tako ugodnega psihologičnega trenotka, kakor jc bil zdaj za spravo med Rusi in Poljaki. Ako bi imela ruska vlada v tem trenotku v Varšavi kakšnega sposobnega predstavitelja, ki bi razumel trenotek in ga izrabil, nastopili bi za Poljake in za Ruse kakor tudi za celo Slovanstvo novi časi. Potreba bi bilo dati ljudstvu veliko manj, kakor je morala vlada odnehati pozneje in bo morala še, toda tega dne bi se to smatralo za dobroto vlade, odslej se pa smatra za njeno slabost. Ako bi na primer generalni gubernator pri tej priliki proglasil poiniloščenje vsem jetnikom, ki so brez preiskave in obsodbe in brez povedanega vzroka sedeli v ječi, zagotovil svobodo tiska in zborovanja, nedotakljivost osebe in imetja in dal poljskemu jeziku pravice v šolah in v uradih, bil bi v enem trenotku končan bratomorni bo.i. Toda ruska birokracija se je tudi pri tej priliki izkazala popolnoma nesposobna in dan se je končal še bolj krvavo, kot se jc [ pričel. Po šesti uri se je raznesla po ulici novica, da izpuščajo iz magistrata politične jetnike in množica jo je zavila proti magistratu. Jetnike so res pričeli izpuščati, toda pomalem, drugega za drugim v presledkih. Pred magistratom se je nabirala vedno večja množica in sprejela vsakega jetnika z navdušenim kričanjem, potem pa spet jezno in vedno bolj glasno kričala, dokler niso izpustili druzega. Ako bi izpustili vse naenkrat, bi to vzbudilo nepo-pisljivo navdušenje, tako je pa vzbujalo med množico samo vedno večjo nevoljo. Naenkrat se pretrga izpuščanje jetnikov in ne pride dolgo časa nobeden več. Množica postaja vedno bolj nemirna in glasna in zahteva naj sc izpuste še ostali. Tu sc prikaže od strani oddelek dragoncev in udari naenkrat po množici. Kdor ie imel čas, je zbežal, ostale so pohodili koiri in posekali vojaki, ki so udarjali iu streljali kar na slepo na vse strani. Nekaj minut je trajal vihar in cesta pred magistratom je bila preplavljena s krvjo in posuta s pomendranimi in potolčenimi ljudmi. Tako je dan, ki bi postal lahko veliki dan sprave dveh največjih slovanskih narodov \ elik dan slovanstva, le še bolj poglobil prepad med Rusi in Poljaki. Druzega dne je mesto izgledalo spet kakor |x> navadi in grozna tiha vojska se je nadaljevala. Na komisarja Konstantinova je vrgel nekaj dni pozneje nek pepcsovec bombo, ko je stal na straži samo nekaj korakov od hiše, kjer so pred dnevi vojaki na njegovo povelje umorili dekleti. Bomba ga je raznesla na vse strani v drobnih koščkih, črevlje z dele,m noge je zagnalo na okno druzega nadstropja sosednje hiše. Na »oberpoliemajsterja« barona Nolkena so napravili atentat, toda bomba ga je samo ranila in pustila živega. Ker je baron Nolken slutil, da preže nanj, ni šel nikdar iz svojega stanovanja in je bil skrajno oprezen. Da bi ga izvabili, vrgli so bombo na neko drugo visoko stoječo osebo. Ko se je Nolkenu o tem atentatu sporočilo, veli zapreči in se hoče peljati na mesto atentata pogledat, kaj se je zgodilo, misleč si, da sedaj, ko revolucionarji tam delujejo, nc preže nanj. Toda oni so slutili, da ga bo vest o tem atentatu izvabila iz doma in so prežali na cesti z bombo nanj. K sreči se je konj ustrašil m ustavil in vsled tega jc bomba namesto pod voz pala pod konje in jih raztrgala kakor | tudi kočijaža, barona Nolkena pa samo ranila. Tudi pomočnik »obe rpoliemajstra«, imenoma Mayer sama nemška imena! — je postal žrtev bombe. Na generalnega guber-natorja Skalona je bila jako težko narediti atentat, ker ne gre nikdar vtin iz trdnjave. A so poskusili tudi to. Nek bojovec se je preoblekel v visokega ruskega oficirja in šel k nemškemu konzulu, začel pod neko pretvezo ž njim prepir in ga pričel na to obkladati z zaušnicami. Konzul se je pritožil pri guberna-torju in zahteval od njega zadoščenja. Skalon se ustraši in se pelje h konzulu, da ga prosi za odpuščanje. Na cesti so ga pa čakali revolucionarji in mu vrgli bombo pod voz, ki ga pa ni zadela. Eafoliska Tiskarna priporoča runovrstaa W v i z i t n i o e -a *> aUki mt. I k N N N N N N H m H H N H N M Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni razširiti še to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodaj navedene knjige za nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo samo do selitve, t. j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je v*aka znižana cena popolnoma izključena, ker bo;io novi lokali ustrezali ^toliko našim potrebam, da nam v svrho pndobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo. Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne krščanske device. Poslovenil 1$. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 2 --, zlata obreza (mesto K 3 40) samo K 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 5 —) samo K 3 —. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki med sveiom živijo. Spisal O Nikolaj Meznarič. Peti pomnoženi natis 1899. Rdeča obreza (mesto K 180) samo K 1-30, n poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd. za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo. Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obrez« (mesto K 1-80) samo K 150, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni stroga, temveč upliva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895. Rdeča obreza (mesto K 160) samo K 1-, s poštnino 10 v. več. Kruh Nebeški ali navod pobožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četrti natis 1890. Šagrin-usnje, okovano z zlato obrezo (mesto K 3 60) samo K 2-—, s poštnino 20 vin. več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uredil Anton Žlogar. Broširano (mesto 60 vin.) samo 30 vin., ve- zano (mesto K 120) samo 50 vin., s poštnino 5 vin več. Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Ivan Belec, župnik, 1885. Broširano (mesto K —-40) .samo K — 20, s poštnino 5 vin. več. Psalmi. Preložil Ivan Vesel 1892 Broširano (mestj K 2'-) samo K 150, s poštnino 2o vin več Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič, 1890. Broširano (mesto K 160) samo K - '90, s poštnino VO vin. več. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan ŠašelJ, 1906. Broširano (mesto K 2-~) samo K 150, h poštnino 20 vin. več. Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906 Broširano (mesto K. 4-80) samo K 3 80, vezano tmesto K 6'—) samo K 4 90, s poštnino 30 vin. več. Za duhovniško porabo: Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič in Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mesto po K 6 —) samo po K 3—, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4-50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo „Ljubo-sumnost. Duhovski poslovnik. Sestavil Martin Poč, župnik, 1900. Broširano (mesto K4 —) samo K 2 80, vezano fmesto K 5 -20) samo K 3-90, s poštnino 30 vin. več. Katoliško zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894. Broširano (mesto K 2-—) samo K 1—, vezanj (mesto K 3 20) samo K 2 20, s poštnino 30 v. več. Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Za cerkev sestavil Anton Veternik, župnik. Štiri zvezki broširani (mesto K 9'—) samo K 6-90, vezani (mesto K 12 201 samo K 9'80 Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril dr. R Neuschl. Poslovenil F. Hiersche. Broširano (mesto K 1-20) samo 80 vin., s poštnino 10 vin. več. Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzij Stroj, preje Anton Kržič. Letnik 1887, 1*91, 1892, 1893, 1894, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8 —) samo K 4 —, s poštnino 30 vin. več. Kakor že povedano, velja znižana cena samo do 30. aprila t. 1. 509 1) N N N N N N N N N N m N N ..KATOLIŠKA BUKVAMA" v Ljubljani. ^KMnmnmnnnnnnnm »Vzajemna varovalni Dunajsha cesta st. 19. M v Ljubljani v Nedjatooa hiša & L 2. 2985 12-4 MM zavaruje Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke proti prelomu zvonove in za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim! i*** mi