it 143 jektivna obeležja* In ali zavest skupnosti že zadostuje. Nadalje se bo moralo proučiti, kako in po kakšni statistični poti in sploh na kateri način bi se dala napraviti jasnost glede bitja, Števila in lastnosti posameznih manjšin. Predstoječega kongresa se udeležijo zastopniki skoro vseh evropskih narodnosti, izmed katerih bo zastopal vsak eno ali drugo samoniklo organizacijo. Našo skupnost smo omejili zavestno in nalašč samo na Evropo, ker pač stojijo vprašanja po drugih celinah popoino- ma drugače. In p«aar srttajf H-dima, prsv smo liiw41 s to omejitvijo- V »kreni taaenja*! minit bomo skušali doseći obe nate velika cilja: sporazum med veČino in manjšino in zHMfcanje evropskih narodov s tem, da bi se zateknil en vir najtežjih nevarnosti za mir. Vidimo, kot Je treba s hvaležnostjo ugotoviti, na vodilnih mestih vednoveč razumevanja za naSa prizadevanja. Vlade vedo, da ni naš kongres kongres tlačenih nacij in emigrantsko zborovanja, temveč da druži le svoje odgovornosti zajedajoče se državljane vseh evropskih drfav, ki iščejo medsebojni sporazum.» De Pinedov povratek Odhod iz Barcel O s ti jI — Srečen Veftifco slavje v Rim ta BARCELONA, 16. Foltovnikje De Pinedo je prispel danes ob 9.25 iz Madrida, spremljan od letalca Franca in od načelnika italijanskih fašijev na Španskem cav. Marchiandijet Na postaji so ga sprejeli italijanski generalni konzul, polkovnik Ro-manelli, zastopniki španskih o-blastev, italijanska kolonija, zastopnik Italcablea in številno občinstvo. De Pinedo se je takoj podal k svojemu hidroplanu «Santa Maria 11», ga pregledal, kakor je njegova navada, in se ob 10.20 dvignil. Krožil je nekaj časa nad mestom, nakar je obrnil v smeri proti Rimu. Ob slovesu je španski letalec Franco ginjen objel De Pineda Občinstvo Je prirejalo velike ovacije. RIM, 16. Že ob zgodnjfti jutranjih mah so začele ^zapuščati mesto cele trume prebivalstva. Tisoči in tisoči se odpravljajo proti Osti j i, kjer hočejo prisostvovati prihodu velik eg*a letalca Mestece, Ostia, je vse v zastavami. Na. cesti, ki vodi v Rim, počiva dolga vrsta avtomobilov. Kakor računajo, bo kakih 100 tisoč oseb pozdravilo De Pineda ob njegovem prihodu. Ob. 16.45 bodo v Ostiji ministrski predsednik on. Mussolini in vsi dani vlade. Načelnik vlade bo pozdravil De Pinedai, nakar bo skupno ž njim odpotoval v Rim, kjer ga bo v palači Chigi pridr-žal na razgovoru. Sprejem v Ostiji RIM, 16. (Izv.) Danes je doživela starodavna Ostija dan, kakor ga ni morda več doživela od onega časa, ko so se vračale v njeno pristanišče rimljanske ladje iz zmagoslavnih bitk nad sovražniki starega Rima. Ob 16. uri, ko se je bližal napovedani čas De Pinedovega povratka z njegovega 44.000 km dolgega poleta čez oceana in obeh Amerik, je mrgolela po morskem obrežju v novi Ostiji ogromna množica ljudstva, ki je prihitelo z viaki, avtomobili, motocikl j i in kolesi, da pozdravi letalca in njegove tovariše. Ministri, državni pod tajniki, diplomat i čni zastopasiki in novinarji so bili zbrani v raznih oddelkih ogromnega kopališčnega pavilijona. Povabljencem je bilo rezervirano kopališko obrež- Ostaio občinstvo pm se Je razvrstilo ob bregu in vzdolž ostale obale. Na 25 km dolgi cesti V>d SV. Pavla pa da same Ostije so skrbeli za red Številni oddelki orožnikov, policijskih agentov, vojaštva in narodne milice. Nekaj pred 17. uro je vstopil v dvorano paviljona, kjer so bili že zbrani ostali ministri, drfav-ni podtajnik! in najbližji sorodniki letalcev, predsednik vlade. Ker se je vedno bolj bližal napovedani čas, so vse oči strmele v obzorje, na katerem se Je morala od trenotka do trenotka pojaviti «Santa Maria 11». In res, kmalu se je razlegel iz tisočerih grl radosten vzlik: «Evo! „Santa) Maria,,!», «Evo De Pinedo!». Letalo se je bližalo z veliko brzino in kmalu Je elegantno prista.a «Santa Maria 11» ob žvižganju siren ob 17-02 par sto metrov daleč od paviljona: med tem pa so krožila ostala letala, ki so poletela nasproti De Pine-du, veselo po zraku. De FinetLo in iuvaiiši so prestopili takoj v motorni Čoln, ki jih je popeljal do paviljona. Letalci so se podali takoj nato k predsedniku vlade, ki jih je zelo prisrčno pozdravil- Po končanih pozdravil sta stopila predsednik vlade in De Pinedo v avtomobil, ki ju je odpeljal proti Rimu. V drugem avtomobilu sta sledila Del Prete in Zacchetti. Ob 18.15 se je pojavil De Pinedo v avtomobilu na rimskem korzu m se je ob živahnih vzklikih množice odpeljal na svoje stanovanje. Na trgu Colonna so taborile gruče radovednežev, ki so pričakovale, da se prikaže ta on. Mussolini in De Pinedo na balkonu palače Chigi, toda zaman je bilo njihovo pričakovanje. Mesto je bilo odeto v zastave in razsvetljeno kakor ob dnevih velikih državnih praznikov. Vsi večerni listi posvečajo svoje uvodnike in prvo, pa tudi drugo stran poletu in povratku De Pineda. V teh člankih proslavljajo čine letalcev in vrline italijanske aeronautike. V članku pod naslovom «Italijanski uspeh» napada rimska »Tribunam francosko časopisje, češ da je De Pniedov polet skoro ignoriralo, bodisi omalovaževalo. Vse drugo svetovno časopisje pa Je sledilo z velikim zanimanjem podjetju italijanskih letalcev. UpraJtinje znižanju ceo Ceniki za prodajo blaga na debelo RIM, 16: (Izv.) Davi so se sestali p«od predsedstvom on. Tu-ratija v palači Littorio predsedniki velikih sindikalnih organizacij. Predmet sestanka je tvorilo tudi danes vprašanje znižanja cen v zvezi z revalutacijo lire. Državni podtajnik v ministrstvu za narodno gospodarstvo on. Bisi je sporočil zboro-valcem, da bo ministrstvo za narodno gospodarstvo odslej razpošiljalo prefektom vsakih 15 dni cenike blaga na debelo. S tem ukrepom se namerava dati prefektom možnost, da si lahko ustvarijo približno sliko o razmerju med cenami življenskih potrebščin na debelo in na drobno in temu primerno -postopajo pri določevanju cen na drobno. _ 2ENEVA, 16. VpraSanje sindikalne svobode ne bo prišlo na dnevni red mednarodne konference, kakor so mnogi hoteli. On. rederzoni v Bologni BOLOGNA, 16. (Izv.) Danes ob 9. uri zjutraj je prispel semkaj na letalu «Mercurk>» minister za kolonije on. Federzoni, ki so ga pozdravili ob njegovem prihodu številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Zračno potovanje ministra za kolonije in njegov pristanek sta potekla v najlepšem redu. Otvoritev visok« iole za malazlo-logftjo t Rtom RIM, 16. (Izv.) Danes zjutraj Je bila otvorjena na rimski univerzi visoka šola za malariologijo. Otvoritvene slovesnosti so se m-deležili tudi zastofmiki latinskih drŽav v južni Ameriki. O-tvorkvene govore so imeli naučni minister on. Fedele, rektor rimske univerze Del Vecchio in profesor Ascoli, ki so povdarjali naloge m važnost novo otvorje-ne šole v boju proti malariji. Kriza poljedelstva RIM, 16. (Izv.) Jutri zjutraj se spet sestane ministrski svet, ki se bo bavil med drugim tudi s ukrefd v Korist poljedelstva. Poljedelsko gospodarstvo preživlja namreč težko krizo, ki se v poslednjih dneh vedno bolj po-ostraje. Tržne cene raznih važnih izdelkov italijanskega poljedelstva so občutno padle ter po»V33T>čile poljedelcem ne samo izgubo slehernega dobička, ampak; tudi naravnost škodo. Proti porotam RIM, 16. (Izv.) Kakor milanski «11 Popolo d*Italia», tako ni tuctt rimska «Tribuna» prav nič zadovoljna z včerajšnjim prav-dorekom porotnikov v procesu proti morilcu poslanca Casali-mja> V kratkem članku napada porotno ustanovo, ki predstavlja, po njenem mnenju žalosten in nepojmljiv preostanek demokratskega režima in mišljenja, ki ga Je treba v fašistovskem režima čimprej odpraviti. Dokler se to ne bo zgodilo, predlaga rimski lisi sledeče mere: 1.) Revizija seznamov porotnikov s novim duhom v državi; 2.) morilec Corvi mora ostati zares V kasnilinški umobolnici. Nikakor se ne sme dogoditi, da bi ga neka lažnjiva veda proglasila v krajšem ali daljšem Času za zdravega ter na ta način osvobodila. S tem bi bila de enkrat razžaljena svetlost prave ljudske pravice. Za pol milijona draguljev ukradenih BENETKE, 16. V palači Mo cenigo v S. Samuele, kjer prebiva grof Andrea di Robilant s svojo ženo GabrieJo Bosdari, je bila izvršena velika tatvina. Zmanjkalo je več dragnljev v vrednosti pol milijona lir, ki so bili last grofice. O tatovih ni nobenega sledu. Jngoslovsnskl ksnzul! zapustili Albanijo - RIM, 16. (Izv.) Rimskemu «11 Glornale d'Italia» poroča njegov poročevalec iz Tirane, da al- - bansko- jugoslovenski spor ne beleži nikakih novih dogodkov. Jugoslavija jc odredila svojim konzulom, naj zapustijo Albanijo. Generalni konzul v Skadru in konzul v Korči sta danes zahtevala in tudi dobila potne liste. Tudi konzul Kolumbatović, ki do sedaj še sploh ni dobil eksekvaturja. Istemu listu poroča njegov poročevalec iz Ženeve, da so se davi nepričakovano razširile v krogih Sveta Družbe narodov vznemirjajoče vesti o položaju v Albaniji. Kakor se zatrjuje, prihajajo vesti naravnost iz Albanije. «Ko beležimo to gibanje, smatramo potrebno dodati, da je treba največje previdnosti pred novimi kombiniranimi manevri, kateri se prav gotovo poskušajo, ako že niso v polnem teku.» K tej brzojavki svojega poročevalca dodaja «11 Gioraa-le d'Italia»: «V kompetentne rimske kroge ni došla ni kaka vest iz Albanije bodisi glede njenega notranjega položaja? bodisi glede njenega diplomatičnega spora z Jugoslavijo, ki bi javila kako novo okolnost v že znanem položaju. Zato je potrebna največja previdnost, kakor u-mestno povdarja naš pridni informator, pred eventuelnimi manevri.)) _ Rekonstruk Uo lusoslovenske vlade Novi ministri so že prisegli BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes J bil podpisan in objavljen ukaz o izpopolnitvi vlade. Ukaz nosi današnji datum. S tem ukazom je imenovanih Sest novih ministrov. Dosedanji namestnik ministra za pravosodje dr. Ninko Perić je bil imenovan za ministra prosvete. Ministrstvo pravde je prevzel Dušan Subotić, predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu. Za ministra za narodno zdravje je bil imenovan dr. A-leksander Savić, radikalni poslanec. Za ministra pošte in brzojava je bil imenovan Vlajko Kocić, za ministra ver demokratski poslanec Drago Obrado-vič, bivši pomočnik prosvetnega ministra, demokratski poslanec dr. Grga Angjelinović pa za ministra za izenačenje zakonov. Ministrski predsednik je ob 11.50 pozval nove ministre, naj položijo prisego. Svečana zaprisega se je vršila ob 12. uri v vladnem predsedstvu. Pred poslopjem se je zbrala velika mno- Uredništvo in vpravmiltro: Trat (3), ulica S. Frmnccsco d'Assisi 30. T«-Moa 11-SJ Dopisi naj ae podmo izključno uredništvu, oglasi, rakU-macip« m denar pa uprsmMhm. Rokopisi aa na vračajo. Nefrankkaaa pisma m na •prejemajo. — Last, založba in thk Tiskarne «Edinost»t PoduradnUtvo ▼ G o r i e i: Ulica Gtenn* Carducci iiT.U-Telet fe 3ZL Glavni in odfororai urednik: prof. FUp Peri«, Sca občinstva in novinarjev, M so zlasti živahno pozdravljali novo imenovanega ministra dr. AngjeUnovića, ki je bil dolgo vrsto let poklicen novinar. Novim ministrom je ministrski predsednik po zaprisegi po kratkem razgovoru častital. Takoj nato se je vršila kratka konferenca radikalskih ministrov. Vsi novi ministri so tekom današnjega popoldneva prevzeli svoje reaorte. Za pomočnika prosvetnega ministra je bil imenovan Dimitrije Magarašević. Priprave za uolllno kampanjo v Jugoslaviji BEOGRAD, 16. (Izv.) Razpis volitev je zanesel v poslanske klube novo živahnost. Skoro v vseh poslanskih klubih so se vršile tekom današnjega dne dolgotrajne konference in posvetovanja, ki so se tikala predvsem priprav za volitve. Splošno se računa s tem, da bo volilna kampanja takrat izredno ostra in živahna V zelo težavnem položaju je radikalska stranka, kjer vlada v očigled volitev še vedno velike, raztrganost. Kakor vse kaže, ne bodo mogli radikali niti v enem volilnem okrožju sestaviti skupne liste. 2e danes je jasno, da bodo v večini sreseov imeli po dve ati tri radikalne liste. Zato je opažati v radikalnih vrstah velik pesimizem. Izkušeni radikalni politiki i© danes izjavljajo, da se bo vrnila radikalna stranka v novo narodno skupščino skrajno decimirana in, če bo šlo vse po sreCi, bo ohranila še kakih 50 mandatov. (Do sedaj je imela radikalna stranka v narodni skupščini 142 mandatov.) V pondeljek, 20. junija, je sklican širši glavni odbor radikalne stranke. Seje se bo udeležilo tudi veliko delegatov iz notranjosti države. Za to sejo vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker so razširjene najrazličnejše verzije. Za razmere v stranki sta posebno značilni dve verziji. Ena skupina zahteva, da glavni odbor o tej priliki izključi iz stranke ministrskega predsednika Vukičevića in vse radikalske ministre. Druga skupina, katero tvorijo pašićevci in ki ima dozdevno večino v glavnem odboru, pa se zavzema za kompromis z Vukičevićevo vlado. -r. j 'i Glavni odbor demokratske stranke je sklican za v sredo, dne 23. junija. Jutri dopoldne ob 10. uri se sestane izvrševal ni odbor Samostojne demokratske stranke. _ . I>( , Moskl atentator obsojen na dosmrtno ječo VARŠAVA, 16. Danes po noči je izredno kazensko sodišče izreklo razsodbo v procesu proti Koverdi, ki je umoril sovjetskega poslanika v Varšavi Vojkova. Koverda je bil obsojen na dosmrtno ječo in na izgubo vseh državljanskih pravic. Sodišče je obenem sklenilo naprositi predsednika republike, da izpreme-ni kaaen v 15 let ječe. Razsodba ixrednega sodišča je napravila v javnosti globok vtis. Mnogi pomilujejo mladeniča, ki je v fanatični zaslepljenosti izvršil zločin, in domnevajo, da bo predsednik republike sprejel prošnjo sodišča Volitve na Irskem Vladna stranka zmagala. LONDON, 1C. Izid volitev na Irskem je sedaj znan skoro v celoti. Vladne stranke so odnesle zmago nad republikanci, Coprav so pri teh volitvah precej nazadovale. Nacionalna stranka je dobila 45 mandatov, delavaka stranka 22, neodvisni 12, agrarci 11, nacionalna liga 8. Opozicijski stranki pa sta dobili: republikanska 41 mandatov, sinn-feinerska* pa 5. De Valara je izjavil, da republikanci ne bodo prisegli zvestobo kralju in vladi. Pravosodni minister je v nekem govoru omenil, da je vladna koalicija izgubila 10 mandatov radi osebnih ambicij nekaterih voditeljev agrar cev, neodvisnih in nacionalna lige. Sovjetski minister straži z vojno. BERLIN, 16. Iz Moskve poročajo, da je ljudski komisar za vojno Verošiiov govoril v nekem moskovskem komunističnem klubu o vojni nevarnosti. Dejal je: »Prepričan sam, da je napočila doba, v kateri nam bodo naši nasprotniki vsilili vojno. Ni pričakovati, da bi se sedaj ublažilo sovraštvo proti sovjetom. Mi smo bili zmerom prepričani, da proletarski in kapitalistični svet ne bosta mogla dolgo živeti v mira drug poleg drugega. Sedaj moramo biti pripravljeni na najhujše.«! _ Chamberlin In Levlne bosta prispela v nedeljo na Dunaj DUNAJ, 16. Uradno naznanilo pravi, da bosta ameriška prekooceanska letalca Chamberlin in Levine prispela v nedeljo ob 17. na Dunaj. V sredo bosta odpotovala proti Budimpešti. Politične beležke Mala antanta v zrcalu svetovne trgovine Udejstvovanje Malo antante v svetovni trgovini je leta 1924. dosegalo 2.66 odstotkov, v letu 1925. T*a 2.70 od sto celokupne trgovine. Vrednost trgovine v teh dveh letih je predstavljala svoti 55.258 milijonov in 61.738 milijonov dolarjev. Trgovina Mule antante se je razvijala v teh dveh letih povoljnejše nego celokupna svetovna trgovina Do-čim i* slednja napredovala za 10.5 od sto svoje vrednosti v preidočem letu, je trgovina Male antante po svoji vrednosti v isti dobi poskočila za 12 od sto. Trgovina Male antante je bila aktivna. Izvoz je znašal 1925. leta 50.15 odstotkov zunanje trgovine, uvoz pa komaj 48 85 odstotkov. Med zunanjimi trgovinami drŽav Male antante prevladuje čehoslovaSka zunanja trgovina, ki je skoro dvakrat večja od ju-goslovenske m romunske. Uvoz Čehoslovaške republike je predstavljal 1. 1925. vrednost 1.079 milijonov dolarjev, uvoz Jugoslavijo (301 milijon) in Romunija (286 milijonov) skupaj komaj 587 milijonov dolarjev. V odstotkih je Čehoslovaška zavzemala 1.7G odstotkov svetovne trgovine, Jugoslavija 0.49 in Romunija 0.46. Čehoslovaška je bila štirinajsta država na svetu, Jugoslavija 34., Romunija 36. v vrsti, ki so jo tvorile z ozirom na svetovno trgovino. Med evropskimi državami je Čehoslovaška. zavzemala šesto, Jugoslavija šestnajsto in Rom unija osemnajsto mesto. Prebivalstvo v Do brodil Dobrudža se imenuje ozemlje med Donavo, Crnim morjem in bolgarsko mejo ter tvori del romunskega kraljestva. Zavzema kakili 23.000 kvadratnih km Do leta 1878. je ta teritorij pripadal Turčiji. Južni del, tako zvana Nova Dobrudža, pa je bil po letu 1878. do 1913. bolgarska last. V dobi turškega gospodstva se je v Dobrudžo naselilo mnogo Turkov in Tatarov, ki jih je tam še danes okrog 165.000. Po cela mesta, na pr. Bazardžik, Balčk, pa tudi Silistia so še čisto turškega značaja. V poslednji dobi pa so se pričeli Turki izseljevati. Preko pristanišča Kostanca jih odhaja vsak teden do 300 in več. Svojo imetje prodajajo novim kolonistom, to je Makedoromunom, ki so morali prepustiti svojo zemljo in imetje v grškem delu Makedonije grškim kolonistom iz Male Azije. Romuni so si v Makedoniji in v Ameriki, kamor so hodili na delo, gospodarsko do dobra opomogli. Sedaj pa se naseljujejo v Dobrudži in — kot rečeno — kupujejo tamkajšnja turška posestva. Do sedaj se je naselilo v Dobrudži preko 8.000 M akedoromunov. Ukinitev najstarejšega Časopisa -rila na ^cjstvo, da bo po re-valutaciji lire posebno udarjen kmetski stan v na-ši deželi, ki se mora v zadnjih letih bolj in bolj ; 'iolževati. Vrednost dolgov se samo to, da se razjasnijo dejstva. — Po vojni se je pri nas u-stanovilo društvo, katero se dolgo PODLISTE FRANCE BEVK: (U) Deklica' je videla blesk njunih, oči. Spoznala je, da se mora odločiti. In tedaj se je že odločila. Ni mogla drugače. Iskala je način, s katerim se »vije iz preočitne zamere. «Zamižita!» je dejalai. « Vrgla ga bom pome-dSSksL Na kogar pade, tistega bo.» Jakec je v otročji naivnosti zamižal; Ivančku se je ta igra; zdela zamalo in ni zatisnil oči. Micka je vrgla nagelj, da Je podel na Ivančka. Ta ga je pobrat in ga zataknil za klobuk. Vse to se je iz-vrgilo naglo in tiho. Jakec je mižal Se vedno in čakal, kaj se zgodi Ko je odprl oči, so se mu zasmejal!. Zagledal je nagelj na Ivančkovem klobuku in Mickine oči, ki so prosile, naj ne zameri, ker ne more drugače. Ni ji zameril. Nji ni mogel zameriti. Vendar ■mu je neznano težko padlo v sreč. Tiho je zasovražil Ivančka, se dvignil in izginil med grmovjem. •Kaj je Jakcu?» je vprašal Ivanček smeje. «Ne vem,» je Micka skomizgnila z rameni; ni se smejala. 6. Udarci, ki jih je dobival Jakec, so hili zanj strašni. Zapi čili so se mu v srce, ni jih bilo mogoče izruvati. Njegova trmasta volja je dobila svojo začrtano smer. Njegova sirova sila je delala po načrtu. Svoje delo in svojo misel je uravnal po sklepu: sezidam si hišico. Na Micko nI mislil več tako iivo kot poprej. Samo toliko, da misel na hi&co m ugasnila. Uverjen je bil, če se izvrši prvo, mu pade v naročje vse drugo. Ta misel je postala osrednja nit njegovega življenja; njegovo spanje in njegovo bdenje; neprestano je računal, neprestano se je smehljal. Ko mu je dejal Dol jak: «Plačam ti dnine!« mu je Jakec odgovoril: «Par smrek mi boft dal, če ti je vseenoj* «K čemu ti bodo smreke?« časa ni moglo ustaliti in je po domače rečeno «cincalo». Kljuh termi pa Člani niso nikoii pozabili velikega pomena, ki predstavlja zanje društvo in se po možnosti in smernicah, katere so jim bile deloma začrtane, vedno uveljavljali. Seveda vse to delovanje ni bilo ono, kot bi bilo pričakovati od vsakega našega podeželskega društva. Podeželsko društvo naj bo «ljudska visoka šoI&», ki:' 1 " gnjišče in temu naj od g o -ni dru- gače vsaj v z: ko de- lo na kmetih pojciva. Deloma se je temu stremljenju pri nas že zadostilo in se lepo nadaljuje po onit smereh ki so se začrtale. Upamo, da uspehi tega dela ne bodo neo-paženi. Seveda koristi tega dela bodo imeli predvsem sodelavci sami. — Društvo se zadnje čase marljivo pripravlja na društven večer. Imelo je letos že precej lepih gospodarskih kot kulturnih predavanj. Tudi naš društven list «Zvezda» se lepo razvija v čim večjem obsegu sodelavcev. On je pač točen izkaz zanimanja fantov za kulturno dek>. — Toliko v znanje nergačem. Mlekarna na Ciginju se precej lepo razvija in deluje tudi sedaj v poletnem času. Uspehov pa radi velike krize mlečnih izdelkov nima. Blago se težko spravi na trg in če se spravi po slabih cenah. Tudi mlekarno sama bi bilo treba vsestransko izpopolniti, kar se do-sedaj ni storilo. Ce hočemo naše mlekarne uveljaviti, moralno preštudirati trg in njegove zahteve, a predvsem izpopolniti mlekarne. Če tem zahtevam zadostimo, se bomo lahko uveljavili in naši produkti bodo dosegli uspehe. KNEŽA. Hitro po vojni se je ustanovilo pri nas prosvetno društvo. Začrtalo si je takrat jasen program: rPovzdigniti vaščane, predvsem mladino in naraščaj, do čim višje kulturne stopnje». Spočetka se je temu programu nekoliko sledilo. Še lansko leto se je deloma uveljavljal. Zadnje čase pa se je popolnoma opustil. Mladina je padla v neko brezbrižnost; ne zaveda se seveda več dejstva, da le v kulturni stopnji, na katero se bomo mi dvignik, je naša samopomoč. — Odtod tudi ona brezbrižnost, mato-dušje in neorijentiranost naše mladine. Za nas so dane« bolj privlačne gostilne, plesišča in drugi podobni kraji kot pa ravno naše kulturne zajednice. Preveč smo se privadili onemu sistemu življenja, ki so ga Uveli naši predniki v drugačnih razmerah, kot so naše. Za veliko stopnjo smo zaostali v razvoju m najmanj se nismo prilagodili našemu času, našim razmeram in zahtevam. Treba je torej preo-snove, temeljite, v našem življenju. To preosnovo in smernico za razvoj nam pa je zmožna dati samo ena organizacija in to naj bo naše kulturno društvo. Torej k preosnovi in delu v tem pogledu. Zelo razvita je bila pretekla leta v našem delu baške doline lesna trgovina. Letno so se spravile velikanske množine lesa iz doline rečice Kneže na podmelf-ko postajo. Marsikateri gozd v dolini je bil popolnoma ogoljen. Sekalo se je vse vprek brez kakega nadzorstva brez kakega premisleka in brez ozžETov na bodočnost. — Zadnje čase pa je ta trgovina skoraj popolnoma prenehala. Vzrok temu so bile cene, ki so se pri lesni trgovini znatno znižale in ostrašile naše lesne trgovce. 8V. LUCIJA N« pobudo g. poteštata se je pred kratkim tukaj ustanovilo o-ziroma obnovilo olepševalno društvo, ki je obstojalo že pred vojno. To društvo si je nadelo hvalevredno nalogo, da bode skrbelo za lepoto vasi in njene okolice ter za tujski promet. V našo vas prihaja leto za letom veliko «3itevik) tujcev-letoviščnikov iz Gorice, Trsta in drugih krajev države; lansko leto je bila tu ena družina celo iz Dunaja. Vsako leto pride k nam razmeroma celo več Ietoviščnikov, nego v sosednji trg Tolmin. Zato je bilo pač nujno potrebno obnovitev našega olepševalnega društva. Pod vodstvom tega društva in g. poteštata se je naša vas precej spremenila in o-lepšala. Povsod, kjer se navadno sprehajajo letoviščniki, se je kraj ceste nasadilo mnogo drevja, kakor n. pr. kostanji, orehi itd. Ta-koimenovana «stara cesta«, ki pelje od Sv. Lucije v Bačo nad drž. cesto, se je spremenila v pravo javno sprehajališče. Obenem so se kraj čete postavile lične klopi, za odpočitek sprehajalcev. Kljub tem dejstvom pa se je pri nas še vedno premalo storilo za tujski promet. Pred vsem manjka rekiame, ki bi gotovo privabila mnogo tujcev v našo vas, da se v svežem gorskem zrasku odpočije-jo in se navžijejo solnca in zdravja, katerega «.ako zelo primanjkuje v zaprašenih mestnih ulicah. Po vzgledu Tolmincev bi morala naše olepševalno društvo izdati nekako propagandno brošurico in sicer v slovenskem m italijanskem jeziku. V knjižici naj M se opisala zgodovinska preteklost Sv. Lucije, njeni prebivalci, njena lega itd. V knjižici naj bi bilo tudi več slik vasi in njene okolice s Sočo in Idrijco. S tem bi se tujski promet pri nas gotovo vzdignil na precejšno višino. Županstvo pa naj v korist tujskemu prometu skrbi, da gostilničarji in trgovci ne bodo nastavljali tujcem previsokih in pretiranih cen. Mostar. ZATGLMIN V nedelj-o dne 12. t. m. smo smo imeli priliko prisostvovati prireditvi, ki nam jo je pripravilo naše pridno zatolniinsko društvo « Zarja.« Kdor ve, koliko je truda, predno se zamore na podeželskem: odru nastopiti, bo tudi vedel ceniti, požrtvovalnost in delavnost zatol-minskih diletantov. Začetek je vsak težak, a ko je ta prekoračen je nadaljevanje precej olajšano. Zatolminski diletantje so uprizorili v nedeljo trodejanko «V mesto jo dajmo». Na sporedu so bile še druge točke, kakor dve deklamaciji, in Aškerčev «Iškarjot». — Deklamiralo se je precej dobro. — Ravno tako dobro je bil podan «1-Škarjot» Kar se podajanja trodejanke tiče, moram omeniti, da sm o bi K v splošnem zelo zadovoljni. Ne bom se spuščal v podrobno kritiko, temveč bom vsako nastopajočo o-sebo omenrl s kratkim stavkom. Stari Gašper je bil v začetku nekoliko neroden na odru, pozneje pa je bil na mestu, in zelo dober. Njegova žena Rotija je svojo vlo-go dobro podala. Marica, njena hči je bila nekoliko lesena na odru, to je malo motilo gledalce, ker je bila njena vloga v ostalem zelo dobra. Isto bi lahko rekel v vlogi dr. Mirkota. Hlapec Pavle in Neža sta bila sijajna. Druge vloge manj važne, so bile dobre. Posebno hvalevredna je bila izgovorjava vseh igralcev. Marljivi mladi mnogo obetajoči tamburaški zbor iz Volč je napolnil vse odmore s svojo živahno godbo ter žel zanjo obilo zasluženega priznanja. V splošnem je prireditev zelo dobro izpadla. Škoda, da je dež nekoliko motil njen potek. Upamo, da borno v d so letos \eiiko cenejši. Zahtevajte ceniki! Just USaj, Gorica, Piazza Vittoria št. 4. 790 GLYKOI. ie edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne CasteHa' novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. 770 i UGODNA PRILIKA \ JUGOSLAVIJI. Na Pragerskeni je posestvo z gc iino, trgovino, javno tehtnico, sklad: ;i, 5 orali prvovrstne zemlje, ležeče ob glavni žel. progi in cesti — na katerem zemljišču se lahko nalaga in razlaga žel. vagone in uporablja kot ležamiške prostore — vse tik kolodvora, na prodaj, — Cena Din. 400.G00.— Plača se 20 odstotkov takoj, ostalo v hipotekah. — Posestnik Franc Gerželj, Pragersko. 7-^3 ss9iunci8iBaaaaBBHa8BeBH 1 ŠIRITE j „Naš glas" a Mesečno družinsko revijo ! 5 S Naročnina za celo leto 16 L Z | * Naslov: * g Trleste, Casella postale 348 S Veliko izbero dobite v i'