Poliflčni ojled. — Cesarjevo SOletnico je slavil, to laliko rečemo, brez pretiranja, cel svet. Z obeudovanjem zre vse na našega vladarja. Zato se ni čuditi, da so avstrijski narodi slavili cesarjevo 801etnico ne samo |z občudovanjem, ampak tudi s prav prisrcno ljubeznijo. Presvitli cesar je bil ganjen od teh mnogoštevilnih dokaeov odkrite ljubezni ter je inaroeil rainistrskim predsednikom avstrijske in ogrske državne politike, da izrečejo vsem narodom. njegovo zahvalo. — Ministrski svet je sicer na Dunaju dne 18. t. m. zboroval, toda notranja avstrijska politika vsled tega ni prišla v drug tok. Svojo največjo pozornost je ppsvetil vprašanju, kako preprečiti pretečo flraginjo. Ž odpiranjem in zapiranjem mej ne bo ni&, to smo mi dokazali v pos^bnem članku že v zadnji številki in tudi ministrski svet je prišel samoumevno do isfega sklepa. Pač pa se je sklenilo, da se za prevoz naše živine na Dunaj na železnicali tarifi znižajo za polovico, ako se mesto Dunaj zaveže, znižati klavne in mesne doklade istotako za polovico. Dunaiski mestni svet je že storil ta sklep, Ministrski svet se je Se posvetoval s poljskimi in rusinskimi politiki o zgradbi vodnih cest, potem se je zadnjo nedeljo, dne 21. t. m. zopet spravil v svoje letovišče. Spolitikidrugih strank ni govoril. — Ljubljanski župan Hribar ni dobil več vladnega potrjenja. Petkrat je bil že izvoljen županom, pelkrat potrjen, sedaj šestokrat ni dobil več potrjenja. Pravijo, da radi nemirov leta 1908. proti Nemcem, ko je nemško vojaštvo ustrelilo Lundra in Adamiča. Ker so bili isto leto na Štajerskem enaki nemiri v Ptuju, Mariboru in Celju, ne bi smeli tudi župani teh treh mest dobiti polrebnega potrjenja. Toda ti nemiri so bili obrnjeni proti Slovencem, in vlada raeri Slovencem z drugim merilom nego Nemcem. Naša stranka mora tudi iz zgolj strankarskega ozira obžalovati, da Hribar ni potrjen žiipanora, kajti s tem se ga napravlja nekakim mučenikom, koje mučeništvo bo liberalna stranka izrabljaia v svoje strankarske namene. Ze prihodnje dni bomo videli, kako bodo liberalci kričali ter vabili na odpor proti vladi Ijudi v svoj tabor. To bodo storili isti ljudje, ki so na Dunaju in v Gradcu najpomžnejši vladni hlapci. Slovenski dom v St. Ilju. Dne 8. septembra, se bo slovesno otvoril ,,Slovenski Dom" v St. Ilju. Z velikimi žrtvaini rodoljubnih Slovencev in Slovenk je tekom enega leta izrastla v sredini slovenskega Št. Ilja krasna in ponosna stavba. V a Slovenija je prispevala k tej stavbi, da dobijo Slovenci v ogroženem St. Ilju varno zavetišče in ognjišče za nadaljno obrambno. in ljudsko organizatorično delo. Potreben je bil šentiljskim Slovencem lastni dom, to mora pripo^nati vsak, kdor pozna težavne razmere naših obmejnih bratov. V tem ,,Domu" se bode razvijala nadalje mladinska organizacija ne samo za St. Ilj, ampak tudi za sosednje kraje; tukaj se bode spopolnjevala vsa naša politična, nepolitična in gpspodarska zadružna organizacija tukajšnjih in sosednjih obmejnili Slovencev. Kapital, kateri je naložen v ta ,,Dom", bo nosil gotovo stotere obresti. Dolgo smo čakali z otvoritveno slavnostjo, ker nam je dogotovitev in priprave za otvoritev delala mnogo težkoč. Sedaj stoji pred nami ,,Slovenski Dom" dogotovljen in P-aka, da bi prišli dne 8. septembra vsi oni rodoljubni Slovenci in Slovenke, vsa društva in korporacije, ki so tako velikodušno podpirali z darovi naše podjetje, v St. Ilj. Vabimo vas, bratje Slovenci, ^estre Slovenke, povabljena je vsa nasa nepolitična organizacija: Orli, mladeniške in dekliške zveze, izobraževalna in druga društva pn vsej Sloveniji na otvoritveno slavnost, Pripravljalni odbor se bode potrudil, da bode vsak udeleženec vžival dne 8. septembra v St. Ilju vesele urice. Otvoritvena slavnost b.o združena z veliko ljudsko veselico. — Prosimo vse prijatelje Šentljskih Slovencev, da agitirajo povsod za veliko udeležbo. Na veselo svidenje dne 8. septembra v obmejnem Št. Ilju!