Stev, 245,_
Izhaja vsak dan, tudi o o nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega St 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljpjo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n«
spre j imajo in rokopisi se ne vračajo. Izda>tielj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Agiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ......................12.—
za tri mesece........ .........
ta nedeljsko I s d a j o za celo leto...... . 6.20
za pol leta.................2.60
V Trstu, v nedeljo, 3. septembra 1916«
Letnik XI!.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarje?-, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Jirokosti ene kolona,.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... . . T......mm po 20 viru.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20. —
vsaka nadaljna vrsta.......:.....
MaT oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema i n s e r a t nI oddelek .F-dinosti'. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi Usti. Plačuje se izključno (e upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu.
Uprava in inseratnl oddeSek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun Št S41.652
mM najnovejših dogodkov.
Italijanska bojišča. — Topovski in mi-novški boji na primorski fronti vse do plavskega odseka. Napad na Mali Pal odbit. na tirolski fronti več laških sunkov zavrnjenih.
Ruska bojišča. — Na bukovinski in ga-liški fronti Rusi odbiti. Pri Sviniuhih občutne ruske izgube.
Romunska bojišča. — Pri Orsovi so se naši umeknili čez Crno. Obotavljajoče se prodiranje Romunov na Sedmograškem.
Balkanska bojišča. — Lahi odbiti čez Vojušo. Na macedonski fronti nič posebnega.
Grški kralj se odpovedal? Prestolonaslednik Jurij naslednik. Zaimis ostane ministrski predsednik, dodeljen mu je Veni-
zelos.
Zapadna bojišča. — Hudi artiljerijski
boji.
Turška bojišča. — Nič poročil.
ftalllanska bojišča.
DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se razglaša: 2. septembra 1916.
Italijansko bojišče. — Topovski in minovški boji na primorski fronti so se nadaljevali v več odsekih z meniajočo se silo in so se raztezali tudi na piavski okoliš. V pldckenskem odseku ja sovražnik po zelo srditem artiljerijskem ognju napadel Mali Pal, ter je vdrl v del na:e postojanke, a smo ga s protinapadom zopet popolnoma vrgli iz nje. Na tirolski fronti se je Izjalovilo več sunkov slabih Italijanskih oddelkov na Ruffredu in dvakraten sovražni napad na Ci\aron. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
talijansko uradno poročilo.
LNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 30. avgusta 1916: Pro-ri na. m postojankam med Adižo in Brento trajen sovražni artiljerijski ogenj. Nekaj granat je bilo naperjenih tudi proti Ali v Lagarinski dolini, Astico, Velo d' Asti-co in Geghe v astiški dolini. V faškem odsek« so alpinci razširili svojo posest na greh n:i Cauriola. Ujeli so nadalinih 21 nv : i:? zajeli en top, več pušek in eno bembovko. Sovražna artiljerija je pričela i nočno obstreljevati Cauriol; odgovarjali smo energično. Pri izviru potoka Felisona (Boiic) s f oddelki pehote in alpinci s sijajnim iapadom zavzeli močna kritja na sevei ozapadni strani Punte del Froane in v dnu doline. Sovražnik je imel težke izgube ter je pustil 117 ujetnikov, med njimi tri častnike, v naših rokah. Na ostali fronti topovski boji. Sovražnik je od časa do časa obstreljeval Gorico, Valisello in Oiivers. Na kraški planoti smo s premiki skrajšali nekatere kose fronte. Sovražni letalci so metali bombe na Alleghe in mu-ransko laguno, pri čemur je bilo zadetih nekaj oseb in povzročena majhna škoda.
DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 31. avgusta: V gornji posinski in astiški dolini smo zavrnili majhne sovražne napade. Nasprotnik je včeraj koncentriral močan artiljerijski ogenj vseh kalibrov na naše nove postojanke na Cauriolu, s katerega obvladujemo Fleimsko dolino ter ogrožamo zvezo med Cavalesom in gornjim Avi-siom. Naše čete so ostale trdno v posesti osvojenih črt ter delajo sedaj krepko na izgradbi teh črt. V dravski dolini je naša sigurno zadevajoča artiljerija ponovno obstreljevala kolodvora v Toblachu in Sillianu. V goriškem odseku in na kraški planoti dela sovražnik na vso moč na svojih ^rambnih napravah ter krije dela z ai njerijskim ognjem in z močnim metanjem bomb. Včeraj smo odbili sovražen napad v bližini Tivolija. — Sovražni letalci so vrgli številne bombe na muranske
P O D L I S T E K.
JOS. VANDOT.
Begunci,
6. Vera.
I.
Smehljala se je vsa brezkončna tujina tisti dan. Od vzhoda do zatona je bila zemlja polna rumenih žarkov, ki so drhteli nalahko nad širno ravnino. Lahen vetrec je pošumeval skozi polje r zdelo se je. da je vstala nekje tam doli ob gričevju tiha pesem in se je razgrnila s svojim žubo-rečim šepetanjem nad vso ravnino. In človek je čutil, da prihaja iz daljave že jesen. Se toliko in toliko dni — in zagrnili bodo oblaki to smejoče se nebo; ravnina se bo odela v težko, dolgočasno meglo in bo ječala sredi temnih dni in noči. Izginile bodo te lepe steze, ki vodijo vseokrog ob dozorelih njivah, in človek bo taval po smrdečem blatu in bo preklinjal, da se bo bliskalo sredi umazanih megla.
To se zgodi jutri. A danes je lep dan. in milost božja je sinila na mrzlo tujino. In tujina se je nasmehljala s prikritim sme-
ena žena je bila ubita, več civilnih lienih ter je bilo tudi nekaj stvarne
Kralj Nikolaj v Italiji.
LUGANO, 2. (Kor.) Agenzia Štefani poroča: Crnogorski generalni konzul v Rimu je dobil brzojavko iz Pariza, glasom katere je kralj Nikolaj v sprenrstvu vojnega ministra Matanoviča 31. avgusta zvečer odpotoval v Turin in Racconigi, kjer bo obiskal kraljico Heleno, nakar odide s svojim spremstvom na italijansko fronto na obisk kralja in italijanske armade.
Ruska boiiSia.
DUNAJ, 2. fKor.) Uradno se razglaša: 2. septembra 1916.
Rusko bojišče. — Prestolona-slednikova fronta: V btikovinskem in ga-liškem Karpatskem lesu so avstro-ogrske in nemške bojne sile zavrnile mnogoštevilne ruske sunke. Tudi severozapadno Marlampola se je izjalovilo več sovražnih naoadov. Pri Zborovem ie protinapad zopet vzpostavil mir. — Princa Leopolda Bav. fronta: Iz nemških in c. in kr. čet obstoječa armada generaln^a polkovnika pl. Tersztyanszkega je bila včeraj ponovno srdito napadena severovzhodno in jugovzhodno Svinjuhov. Sovražnik je vdrl v vas Koritnico, a se je pred obkoljeval-nim protisunkom moral umekniti v neredu. Moral je pustiti v rokah zaveznikov 10 Častnikov, 1100 mož in več strojnih pušek. Njegove krvave Izgube so izredno težke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 2. (Kor.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 2. septembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Rusi so nadaljevali svoje napore jugozapadno Lučka proti četam, ki jim poveljuje general Litzmann. Njihovi z večkratno premočjo izvršeni, večkrat ponovljeni napadi so imeli mimogrede uspeh pri Koritnici. Z našim protinapadom je bii sovražnik vržen v neredu. Včeraj in predvčerajšnjim smo zajeli tu 10 častnikov, 1100 mož in več strojnih pušek. Severno Zborovega so naše v pro-tisunek zastavljene čete pridobile tal. — Fronta nadvojvode Karla: Severozapadno Mariampola ob Dnjestru so se prodrle ruske sile umeknile v artiljerijskem ognj'.!. V Karnatih so se izjalovila številna sovražna delna podjetja. Uspeh šlezijskih čet na Kukulu se je razširil. Število zajetih sovražnikov se zvišuje na 2 častnika, 373 mož. Uplenili smo 7 strojnih pušek in dve minovki.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Ruska uradna poročila: 31. avgusta popoldne: Na zapadnem bregu Stohoda je sovražnik 30. t. m. zjutraj po kratki artiljerijski pripravi napadel naše postojanke v odseku severno vasi Helenin Zyrov. Odbili smo vse napade z velikimi izgubami z^ nasprotnika. V smeri Kovela ste v okolišu vasi Valihezeza dve sovražni letali napadli eno izmed naših letal ter je sestrelili. Letalo je padlo v naše črte. Hrabra letalca, podporočnik Tikno-virov, in opazovalec, poročnik Danlijevič, sta bila ubita. — 31. avgusta zvečer: Položaj je neizpremenjen.
Romunska bojišča.
DUNAJ. 2. (Kor.) Uradno se razglaša: 2. septembra 1916.
Romunsko bojišče. — Pri Orsovi smo včeraj naše čete po petdnevnih srditih bojih umeknili na zapadni breg Črne. Pri Sibinju in severno Brašev^a nam sledi sovražnik le obotavljale se. V Gyorgyjskem pogorju se razvijalo novi boji.
hljajem. Nanjo je leglo nekaj koprnečega in lepega, da jo je vzljubil človek nehote in se je zasmejal z njo. Zibalo se je veselje preko polnega polja in je šumelo vsepovsod med rumenimi žarki, ki so se usipali nad dobrovoljno zemljo. Šepetajoča pesem. prihajajoča od daljnega gričevja, je postajala vedno razločnejša in je bila polna radosti. In srce je bilo lahko in brez hrepenenja. Oči so se smejale, in noge so bile tako lahke, kakor da bi bil šele danes nastopil pot, ki me vodi v nepoznane daljave, sanjajoče daleč onkraj tisoč belih gora.
Na modrem obzorju se je podila jata črnih vran. A njihovo krakanje je prihajalo sem na polje le nerazločno in je bilo podobno oddaljenemu človeškemu kriku. — Tuintam se je dvignila s polja tropa jerebic z glasnim šumom in je izginla bogve-kje v jiisni modrini brezkončnega vzduha. In bil je spet mir — in le pesem je žuborela z vetercem preko ravnine, in radost se je smehljala in se je razlivala z drhtečimi žarki skozi lepi dan, ki je vzljubil enkrat mrtvo tujino in ji je vdahnil nešteto svojih nemirnih pravljic. Pa so zašepetale pravljiee vseokrog med polnima njivami. Človeku se je zdelo* da se d^iga tuintam
Donavsko brodovi« ie na dolnji Donavi potopilo romanski patruljni čoln.
Namestnik načelnika generalnega štaba:
pl H6fer, fml. * * »
Naš poslanik.
DUNAJ, 2. (Kor.) Listi javljajo: Ministrstvu zunanjih stvari je doslej dospela 28. avgusta datirana brzojavka avstro-ogrskega poslanika v Bukareštu, grofa Czernina, v kateri sporoča, da mu je bila dostavljena vojna napoved in da je zahteval svoje potne liste. Ko jih prejme, odpotuje s poslaništvenim osobjem. Odtlej ni nobene vesti več o poslaniku in poslani-štvenem osobju.
Srbske čete na Romunskem.
PETROGRAD, 1. (Kor.) Petrograjska brzojavna agencija javlja, da so srbske čete pod poveljništvom bivšega načelnika srbskega velikega generalnega štaba, Gadčiča, dospele na Romunsko, da bodo skupno operirale z rusko-romunskimi četami.
Romunsko-bolgarska meja.
Donava med Bolgarsko in Romunsko je velika, globoka in široka reka .(700 do 2200 metrov) in ie zelo primerna narodopisna in politična meja, ki loči dva naroda in preprečuje v vojnem času hiter sovražni prehod z ene v drugo deželo. Bolgarsko podonavsko obrežje je večinoma visoko, nadvladujoče, in mestoma leže pred njim močvirnate nižine. Kjer je pa ugodno za sovražni vdor s severa, tam se pa na nasprotnem romunskem obrežju nahajajo razsežna močvirja. Tako je torej na vsem bolgarskem donavskem bregu morda komaj 60 km dolg kos, kjer bi mogel s severa prodreti sovražnik v deželo. Ker bi pa sovražnik moral mesto za prehod izbirati oziraje se na taktiko in strategijo, se za prehod ugodni kos obrežja skrajšuje še bolj. Ravno na strateški važnih mestih so mesta Vidin, Lom, Orehovo, Nikopolj, Svištov in Rušcik stala deloma že v rimskih časih. Nova romunsko-bolgarska meja na vzhodu, ki je nastala po odsto-pitvi bolgarske DObrudže Romunski leta 1913.. se ne more niti zemljepisno, niti na-rodnopisno, niti gospodarski smatrati za naravno, ker preceplja enotno deželo, loči enotno prebivalstvo in raztrgava politično ozko zvezana ozemlja. Tako tvori veliko nevarnost za dobre sosednje odnošaje ined Bolgarsko in Romunsko, ker so Romuni, ko so si prisvojili novo ozemlje, u-videli takoj, da je dežela brez železniške proge Ruščnk—Varna, ki je v bolgarskih rokah, brez vrednosti, dočim pa je Bolgarje prav to šele utrdilo v njihovem prepričanju da more ta železniška proga priti do prave veljave šele tedaj, če postane izgubljena dežela zopet bolgarska.
Romunske čete proti Bolgarski.
Iz Petrograda javljajo, kakor pišejo švedski listi: Razporedba romunskih čet proti Bolgarski se je že pričela po železniških progah v Kalafat, Turmnagarele, Cenmico, Gjurgjevo in OtJenito. Vojaške oblasti so proglasile donavsko obrežje za operacijsko ozemlje. Zasebni promet po obdonavski železnici v podonavske postaje je prepovedan.
Rusi na Romunskem.
Iz Ženeve poročajo: »Dreptatea« piše: Vest, da je bil Rusom prehod skozi Romunsko dovoljen že pred vojno napovedjo, se potrjuje. Romunska vlada je že zdavnaj privolila v to, da, prosila je celo sama za prehod, da bi tako nastal nanram centralnima vlastima casus belli. Rusi so že cele tedne prej delali velike priprave. V svrho olajšanja transportov so zgradili nove železnice med Akermanom in Taš-bunarjem. .
med travo rožen obnizek in se smejejo velike, sanjave oči. Bela ročica migne za trenutek, in zasliši se srebrn glas, ki zapoje sredi šepetanja vetreca. In človeku se vznemiri srce. Kajti vanj je leglo nekaj sladkega, mehkega, da se nasmeje nehote. Pospeši korake, da bi videl od blizu tiste lepe oči. Toda nikogar ni tam. Le samotna, velika roža stoji tam sredi trave in se trese v lahnem vetrecu, kot bi se hihitala pritajeno.
Spel sem naprej, in pot me je privedla mimo visokih njiv do prostornih travnikov, ki so se razgrinjali tja v nepreglednost. Bili so popolnoma prazni; le tropa konj se je pasla mirno tam na desni in le tuintam se je čulo kratko, pretrgano rez-getanje. Tam na levi se je dvigala visoka kupola, stoječa sredi ogromnega mestnega pokopališča. Zlat križ je blestel na nji in se je smehljaj daleč naokrog s svojim les-ketajočim smehljajem. Solnčni žarki so se igrali krog njega in so migali s svojo živo radostjo na vse strani.
Ustavil sem se in sem vzel klobuk z glave. Kajti sčm s pokopališča so prihajali tihi glasovi zvončka, ki je pozvanjal k pogrebu. Preko vse ravnine so se razprostrli tisti glasovi; a žalosti ni bilo v njih.
»Agence de Balcane« javlja iz Bukarešta 31. avgusta: Ruske čete armade generala Ivanovega so že v soboto zvečer, torej 24 ur pred romunsko vojno napovedjo po pontonskih mostovih prešle čez Donavo. Ruse so spremljale tri divizije srbskih čet, ki so jih sestavili iz srbskih beguncev, Romunov in amerikanskih prostovoljcev. Te čete si je pred tremi tedni car ogledal v Odesi. Nato so jih s posebnimi vlaki nemudoma transportirali preko Romunske proti jugu. »Birževija Vjedomosti« poročajo iz Bukarešta 31. avgusta: Močna ruska armada koraka skozi Dobrudžo proti Ruščuku, kamor istočasno korakajo tudi velike mase čet, ki so se zbrale pri Silistri in Gjurgjevem.
Grof Tisza o položaju.
BUDIMPEŠTA, 2. (Ogr. kor.) Sejo magnatske zbornice je otvoril predsednik baron Josika ob ^11 dop. in je v svojem nagovoru omenjal cinično nesramnost, s katero je Romunska prekršila zavezniško zvestobo in napovedala vojno monarhiji. Pravična kazen ji ne izostane. (Živahno pritrjevanje.) Po prečitanju vlog je izpre-govoril
ministrski predsednik grof Tisza:
Vojna napoved Romunske se prav vredno priključuje italijanskemu izdajstvu, da, presega ga celo. Če bi Italija ne bila svojega poklica pojmovala v ozkih mejah Adrije, temveč kot sredozemsko-morska vlast, bi ne bila v monarhiji videla tekmeca, temveč kritje za ledjem. Ravno tako tudi Romunska ni pojmovaJa svojih lastnih življenjskih koristi, ker za svojo lastno neodvisnost in narodni obstoj ne išče varstva pri centralnih vlastih. Ravnanje Romunske ne krši samo zvestobe in časti, temveč kvari tudi njene lastne narodne koristi. Ministrski predsednik najodločneje zavrača v romunski vojni napovedi proti monarhiji izrečene obdolžitve, posebno obdolžitev, da monarhija povodom balkanske vojne ne bi bila pošteno podpirala Romunske. Ravno tako je protestiral ministrski predsednik proti izreku o zatiranju Romunov na O-grsketn. Noče niti preiskati, komu se godi bolje, ogrskim Romunom ali Romunom v Besarabiji ali prebivalcem neromunske narodnosti na Romunskem. Pač pa izjavlja, da se na Ogrskem živečim pripadnikom romunskega naroda v gospodarskem, kulturnem in moralnem (narodnem?) ozi-ru godi bolje pod okriljem svete ogrske krone kot onim, ki se nahaiajo na Romunskem. Živahno odobravanje.) Sklicuje se v tem oziru na vedenje ogrskih Romunov od začetka vojne sem in na izjave zadnjih dni, in sicer iz takih krogih, ki so bili v marsikaterih notranjepolitičnih vprašanjih doslej v najhujšem nasprotju z madžarskimi strankami. Ta enotnost ogrskega ljudstva (ungarisehe Nation) se je, če je bilo to še mogoče, zadnje dni izkazala še si-jajneje.
Ministrski predsednik je nato izrazil svoje najgloblje sožalje prebivalstvu Se-dmograške zaradi zavratnega napada Romunske. ki nima primera v zgodovini, in je izjavil, da se bo vse ljudstvo (»Nation«) s povečano odločnostjo borilo za pribori-tev iztrgane mu domovine. (Živahno odobravanje.) Nato je zaključil: Število naših sovražnikov se je pomnožilo za enega. Bila je pogreška, da bi prezirali to dejstvo; toda ravno taka pogreška bi bila, če bi stvar pretiravali. Novemu sovražniku gledamo v oči, ramo ob rami s svojimi zavezniki, katerih zvestoba se v tem kritičnem trenutku kaže morda še si-iajneje kot doslej.
Na težko očitanje grofa Aladarja Sze-chenyja, da vlada in armadno vodstvo nista preskrbela za varstvo meje vsaj toliko, da bi bilo prebivalstvo moglo pravočasno pobegniti in rešiti vsaj svoje premičnine, posebno, ker se je poudarjalo, da so meje dovoljno zavarovane in bi se bili prelazi mogli braniti z razmeroma majhnimi močmi, ter na izjavo,
Zdelo se je, da prihaja od njih pritajen smeh. ki ga vzbudi čista radost v mladem srcu. In smeh se trese vsenaokrog med rumenimi žarki; čista radost hiti nad prostrano tujino in žubori z vetrecem. prihajajočim od daljnega, modrega gričevja.
In vedel sem, da pokopujejo v tem tre-notku Vero. Sredi ogromnega pokopališča so ji izkopali globoko jamo. Položili so jo v belo krsto in so jo odpeljali tja doli, kjer je čakal grobokop že nestrpno. Postavili so krsto v kapelo. Vonj kadila se je razprostrl nad krsto, in zvonček gori v kupoli je zapel s svojim smejočim glasom. In krasni dan se je nasmejal z njim preko širne tujine, in srce se je smejalo v prsih in je srkalo sladko radost, ki je dihala skozi brezmejni dan.
Ravno zdaj so spustili belo krsto v grob; ravno zdaj so jo zasuli s črno, mokro zemljo. In noč je legla kraj mrtve Vere, večna noč in jo je objela -s svojimi lahkimi rokami. A Vera se ni zgenila. Mirna je sklepala svoje bele, drobne roke na mrtvih prsih. Njene oči so zaprte in ne vidijo več; niti črne noči, ki jo je objela za večno. Samo njene ustnice se smehljajo, kot so se smehljale vse življenje. Saj srce ji ni umrla Sredi groba živi, sredi grozne
da pričakuje tozadevne pomirjevalne vladne izjave,
je odgovoril ministrski predsednik, grof Tisza, da nihče ne pričakuje z večjo nestrpnostjo trenutka, ko se bodo v tem pogledu mogla dati pojasnila; vendar pa sedaj z ozirom na vladajoče okoliščine ne more dati obširnih pojasnil. Prehodi se niso dali braniti, ne da bi bilo pretilo obko-Ijenje, ker samo del obmejnega gorovja ni prikladen za obrambo in bi se bil, če bi se bile upirale naše obmejne čete. brez primernih rezerv, mqgel obkoliti. Kar se tiče čet za obrambo obmejnih predelov, sta bila vlada in armadno vodstvo dobro poučena o pripravah Romunske leta 1915. Treba pa se je bilo odločiti, ali naj se armade, ki so bile na razpolago, razdele in 5-e njih del vrže na romunsko mejo, ali naj se pa doseže odločitev na drugem bojišču. Lani se je armadno vodstvo odločilo za veliko ofenzivo, ki je do vedla do predora pri Gorlicah, kajti drugače bi bili danes še v Karpatih. Tokrat so se morale čete, ki so bile na razpolago združiti na ruski fronti, da se ustavi ruska ofenziva. Naravno so se izvršila tudi ona premeščenja čet, ki so bile potrebna, da bi se zaustavil romunski napad. Vendar pa je bil čas prekratek, da bi se bilo poslalo toliko čet na romunsko mejo, tako da se moramo zasedaj omejevati na to, da zakašnjujemo prodiranje Romunov. V tem oziru more zagotoviti, da se je storilo vse, in dasiravno ne more povedati podrobnosti, izraža upanje, da ukrenjeni u-krepi obrode svoje sadove. — Zbornica je sprejela s pretežno večino na znanje odgovor ministrskega predsednika.
ščaa
DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se razglaša: 2. septembra 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Vzhodno Valone }e italijanska bojna sila udarila črez Vojušo. Prijeli smo jo v čelo in boke ter jo vrgli v dvadnevnem boju. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 2. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veiiki glavni stan. 2. septembra 1916.
Balkansko bojišče. — Nič posebnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Italijani zasedli Tepeleni v Albaniji.
LUGANO, 2. (Kor.) Glasom uradnega italijanskega poročila so Italijani zasedli Tepeleni v južni Albaniji. .
iz
Ruska diplomacija.
Iz Ženeve poročajo: Pariš Midi podaja čudno priznanje, da je bila doslej ruska diplomacija v Atenah najmočnejša opora kralja Konstantina, na eni strani zaradi sorodstva dinastij, na drugi pa zaradi bojazni, da bi Grška ne postala republika. Rusija da tudi sedaj preprečuje energično Sarrailovo akcijo, ki gre za tem, da dobi Venizelos provizorično voditeljsko ulogo. Načrt je bil zasedaj »odgoden.
Demonstracije na Grškem.
O velikanskih demonstracijah v Atenah poročajo »Stockholms Dagbladu iz Pariza: Med demonstranti se je nahajalo veliko častnikov. Izprevod se je ustavil pred Venizelosovo hišo, pri čemer je nastopilo več govornikov, ki so zahtevali od Veni-zelosa pomoči, da bi se napotila vlada, da z oboroženo silo prežene Bolgarje. Nato je izprevod krenil pred ententnn poslaništva. — Na velikem ljudskem zborovanju v Mitileni se je sklenilo, da se pošlje kralju poziv, naj se postavi na čelo armadi in udari na dednega sovražnika, Bolgarje.
Grška ostane nevtralna?
V dunajskih političnih krogih vlada, kakor poroča »Ncue Freie Presse«, mnenje, da Grška z ozirom na vojno z Romunsko poda izjavo, da ostane nevtralna.
teme. In pravljice šepečejo v živem srcu sredi groba. Smehljajo se pravljice, in Vere ni strah. Srce ji utripa; kajti živa radost ni pustila smrti, da bi zamorila to ^srce. Kri je zastala v žilah, in oči so ugasnile. Drobno, sladko telesce je umrlo; a pravljice so ostale z živo radostjo v srcu. Zato pa še živi srce, živi v črnem grobu svoje smehljajoče življenje ...
Stal sem sredi ravnine med drhtečimi žarki. Veselo zvončkljanje je bilo potihnilo, in tišina je legla na zemljo. A v tej tišini ni bilo žalosti — sama radost se ie smejala>seokrog. V duši so se budili skriti glasovi in so silili na dan. Združili so se s šepetanjem vetreca in so pohiteli preko polja. In tuje polje se je smehljalo kakor še nikoli.
»Čemu bi se žalosti I, ko umrjem? Saj ni vredno, dragi... Ljubila sem te in niti sama nisem vedela, da te ljubim. Zakopala sem svojo ljubezen na dno srca med druge pravljice. In tam se smehlja zdaj in se bo smehljala v veke. Kajti srce mi ne bo umrlo nikoli, ker pravljice ne umro nikdar ... Ko me zasuje zemlja, bodi vesel kakor solnčni dan, ki se razgrinja preko tujine. V črnem grobu se bo smehljalo moje živo srce in bo poslušalo pravljice, ki bo-
Stran D.
„EDINOST" štev. 245.
V Trstu, dne 3. septembra 1916.
Vtlsk romunske vojne napovedi v Atenah.
Londonske »Times« javljajo iz Aten, da je romunska vojna napoved napravila v Atenah velik vtisk. Voditelji liberalcev in nacijonalcev so po stranknem zborovanju izrekli ministrskemu predsedniku zaupanje. Vlado smatrajo za popolnoma sposobno, da izvede korake, ki bodo potrebni zaradi novega položaja.
Kraljevo zdravstveno stanje.
»Times« javljajo iz Aten: Kraljevo zdravstveno stanje se je znatno zboljšalo. Prihodnje dni bo mogel sprejeti odposlanstva, ki mu izroče na nedeljskih zborovanjih sprejete sklepe.
Novi ententni pritisk na Grško.
Iz Haaga se javlja: Iz haaških diplomatskih krogov se poroča, da je ententa ojačila svoj pritisk na Grško. Ententa obljublja Grški, če postavi 200.000 mož na bojišče, da se ententne sile umaknejo z grških otokov ter dobi Grška bolgarsko obrežje in otok Ciper.
Boji med Grki in Bolgarji.
»Times« javljajo, da je i pri Seresu i pri utrdbi Startila došlo med Grki in Bolgarji do resnih bojev, ker so se Grki na Sarrai-Iov ukaz uprli bolgarskemu prodiranju. Grški trdnjavski poveljnik Han gas da je
padel tekom teh bojev.
« » *
Grški krali se odpovedal ?
DUN£i, 2 (Kor.; Večerni listi javljal © iz Hsegas:
Po p>roc[lih angleških Sšsiov se /e baje kralj Konstantin G^pave-d~J prestolu In je bli prestciona-«le ^nik Jurij proglašen za kralja. — £ajmšs os'a ne ministrski pred« sednik in se mu d&deli Venizeios.
LUGANO, 2. (Kor.-> Vest Reuterjeva urada, da se je kralj Konstantin odpovedal. da je kralj grški postal prestolonasle-dnik-regent in ostal Zaimis s podpori Ve-nizelosovo ministrski predsednik ter da se »2 odredila nova mobilizacija Krške armade, se po italijanskih poročevalskih virih ne potrjuje. Vendar pa tudi ta vest, ki je sicer brez natančnih podatkov, dovoljuje domnevo o politični krizi v Atenah, ki ima boli značaj zunanje senzacije in efektivnega kompromisnega poizkusa med kraljem in Venizelosom. Značilna je vest agencije Štefani iz Soluna 31. m. m. o nadaljevanju običajnih agitacij v svrho javnih manifestacij in demonstracijskih obhodov
Zaimis pri kraliu.
PARIZ, 1. (Kor.) »Matin« javlja iz Aten: Kralj je predvčerajšnjim sprejel ministrskega predsednika Zaimisa, ko je le-ta prej govoril z Venizelosom. Iz zdravstvenih ozirov je kralj sprejel samo Zaimisa.
Revolucija v Solunu.
SOLUN, 1. (Reuter. — Kor.) Danes ponoči so orožniki in nacijonalni prostovoljci obkolili solunsko vojašnico, katere posadka ni hotela stopiti na njihovo sitran, so odrezali dovoz blaga in preprečili preskrbo z živili. Okoli 4 zjutraj je kakih 600 mož poizkušalo udreti iz vojašnice, da bi šli po živila. Streljalo se je z obeh strani. Čete so bile prisiljene, da so se vrnile v vojašnico. Dva vojaka in en orožnik so bili mrtvi, dva prostovoljca pa ranjena. General Sarrail je posredoval, da prepreči nadaljno prelivanje krvi. Vojaštvo je sprejelo njegovo posredovanje in se je vdalo Francozom pod naslednjimi pogoji: vojaštvo se razoroži in internira v taboru v Zaitomliku zunaj mesta, častniki obdr-že svoje pobočno orožje in dajo svojo moško besedo, da ničesar ne store proti revolucijonarcem. Tudi posadko male utrdbe Kara Burnu so obkolili. Vdala se je kmalu po vdaji čet v Solunu. Pričakuje se, da odbor revolucijonarcev prevzame nadzorstvo nad upravo teh delov Mace-donije.
Venizeios o grško-laških odnošaiih.
LUGANO, 1. (Kor.) Venizeios je izjavil v pogovoru s sotrudnikom atenskega lista j>Kyrix«, da grški narodni čut bistveno razlikuje med navzočnostjo Angležev in Francozov v Solunu ter med navzočnostjo Italijanov. Angleška in Francoska ste državi-pokroviteljici ter porokinji Grške In njenih interesov, da, videli bi radi, da Grška zraste v moči, docim pa Italija ne
kaže ničesar, da želi izravnave med italijanskimi in grškimi interesi, ali da se ji zdi taka izravnava mogoča. Zato izkrcanje italijanskih čet v Solunu zelo boli Grke, posebno ker se morajo bati, da bi navzočnost Italijanov nekega dne mogla po-menjati hudo nevarnost za grške interese. Venizeios je izvajal nato, kako bi bilo vse prišlo drugače, če bi ne bile poslane na Grškem nezaželjene čete in bi se bilo sledilo njegovi politiki. — Povodom te izjave si le malo italijanskih listov prizadeva pojasnjevati italijansko stališče. »Cor-riere della Sera« izvaja, da se vendar ne da več izpremeniti položaj, ki je nastal za Grško vsled navzočnosti italijanskih čet, ter Francoska in Italija v okviru četvero-zaveze stojite popolnoma edini napram Grški. Celo če bi Grška še hotela poseči v vojno ob strani četverozaveze. bi tudi na grških tleh zavzemala le drugo mesto za italijanskimi četami. Tudi »Tribuna« zavrača grško razlikovanje med Italijo in ostalimi enteninimi državami in pripominja glede Epira, da grške zahteve glede tega negrškega ozemlja kršijo italijanske interese v toliko, ker to ozemlje tvori vrata Jadranskega morja, ki je hoče imeti Italija sama v oblasti. Grška bolest je razumljiva, toda četverozaveza ne bo mogla izpremeniti ničesar, ker so Italijani s svojo resnično oboroženo pomočjo prehiteli mogočo pomoč Grške in so noleg tega s svojim pojavom v Solunu dozorili odločitev Romunske. Grška naj se potolaži s tem, da zavezniki v Solunu poleg drugega očistijo tudi grška tla bolgarskega sovražnika in mu zagrade njegovo po-željenje po Solunu.
Angleške in francoske vojne ladje pred Pirejem.
ATENE, 1. (Kor. — Reuter.) Trideset angleških in francoskih vojnih ladij je prispelo pred Pirej.
Zapadna bojišča.
BEROLIN, 2. (Kor.) \Voiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 2. seot^mbra 1916.
Zapadno bojišče. — Severno in iužno Somme traja hudi artiljerijski boj. V odseku fouroški gozd—Longueval so se vršili boji z ročnimi Granatami. Jugovzhodno Maurepasa ie bil an^'eški sunek brez uspeha. Pri Estreesu smo snoči zopet vzeli jarek, ki se ie še nahajal v sovražnih rokah. Na desni Moze je strelno delovanje zopet oživelo od časa do časa.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludcndorff.
Slabo vreme na zapadnem bojišču.
AMSTERDAM, 2. (Kor.) Kakor poroča neki tukajšnji list, javlja včeraj dopisnik »Times« iz angleškega glavnega stana, da je dež, ki je tudi v sredo lil neprenehoma, zelo oteževal operacije. Bojišče se je iz-premenilo v močvirje. Jarki in granatne rupe so polne vode. Zato tudi izvzemši krajevne boje ni prišlo do pehotnih bojev.
Trije brezmesni dnevi.
DUNAJ, 2. (Kor.) Listi javljajo: Prihodnje dni izide naredba, s katero vlada uvede v Avstriji tri brezmesne dneve in sicer: ponedeljek, sredo in petek. Te dni bodo prepovedane vse mesne jedi, iz-vzemši klobase, napravljene iz droba. Samo o ponedeljkih bo dovoljena prodaja ovčjega mesa.
Položaj.
2. septembra 1916.
Po vstopu Romunske v vojno je naša monarhija obkrožena od sovražnikov, izvzemši meje proti Nemčiji in Švici. Od severa po Rusiji, od južnega zapada po Italiji, a od južnega vzhoda po sovražnih balkanskih državah. Na začetku vojne ste bili Italija in Romunska — nevtralni, ali v pohlepu po teritorijalnem povečanju ste vrgli svoje oči na ozemlja naše monarhije. Italija si je predstavljala vojno proti nam kot lahek pohod v monarhijo, ali po letu vojevanja je doživela veliko razočaranje — naletela je na težave, na ka-kršnje ni mislila. Doživela je celo čvrsto ofenzivo z naše strani in jo je — kakor dobro naglaša »Hrvatska Rieč« — samo kasneja ruska ofenziva rešila posledic majske ofenzive naše vojske. Le s pomočjo Rusov je mogla zasesti našo Gorico. To je resnica, ki jo naglaša tudi nemški major Moraht. To resnico treba imeti pred očmi, ako se hočemo primerno —
do oživele sredi samote in bodo šepetale. Vedi, dragi, jaz nisem umrla ...«
Vetrec na brezkončni ravnini je postajaj močnejši in glasnejši. Ni več šepetal, ampak je pel z nerazločnim, zategnjenim glasom. Solnce se je bilo nagnilo na nebu in se je bližalo nizkemu gričevju. Jata črnih vran se je bližala vedno bolj in je kričala z hripavim glasom. A radost vendar ni zbežala, ampak je postajala vedno živejša m glasnejša. Razločno jo je bilo čuti sredi petja glasnega vetra in sredi žarkov, ki so se gostili vedno vedno bolj. Čutilo jo je srce m sc je sirilo.
Noge so mi postale tako lahke kakor še nikoh. Vsa pot je bila posuta z rožami poznega poletja, in vseokrog se je razprostiral lahen, prijeten vonj. In človeku se je zdelo za trenutek, da vidi tam med rumenimi žarki skrito srečo, ki je še ni videl nikoli v tujini. Nasmejala se je in je mignila s svojo zlato roko. A potem se je skrila spet za goste žarke, ki so se pršili krog in krog po širnem prostranstvu...
II.
Pot me je privedla na pokopališče. Hitro sem našel sveži grob tam na koncu, kjer ni bilo niti ene vrbe-žalujke. Le napol uvel jazininov grm je stal tam ob
grobu in se je tresel nalahko. Zahajajoče solnce je sijalo naravnost na mokro, črno zemljo. Tri šopki in svež venec so ležali na grobu. Žive duše ni bilo širom-ekrog. Mrtva tišina je ležala nad pokopališčem, in le vrbe-žalujke so šepetale nedaleč tam ob visokih, blestečih spomenikih.
Snel sem klobuk z glave in sem se vsedel na bel kamen kraj groba. Z roko sem si podprl glavo in sem gledal na tisto vlažno, črno zemljo, pod katero je spala Vera v svojem mladem snu. Sredi tega krasnega, smejočega dneva se me je polastila prvokrat žalost. V duši se je zgenilo nekaj bridkega, pekočega, in v srcu me je zabolelo.
»Cemu si šla, Vera? S svojimi mladimi očmi nisi še niti pogledala življenju v radostni obraz. Srce se ti ni še niti prebudilo* iz pravljic, sredi katerih je spalo svoje brezskrbno spanje. In življenje, Vera, je sladko in polno ljubezni, ki se smehlja mlademu srcu. Brezkončno je kakor paradiž, ki se razgrinja s svojim mamljivim Čarom daleč tam doli na našem jugu... O, čemu si šla tako radostno v samotni, grozni grob sredi mrzle tuijne?«
smejati italijanskim baharijam, češ, da ruska ofenziva ni nič koristila Italiji, pač pa da je bilo narobe: Italija da je koristila Rusiji. Ta je danes naša sovražnica, ali to nas ne ovira, da ne bi odkrito rekli njej v prilog, da je tista italijanska baha-rija prava nesramnost. In tudi ta, le s pomočjo Rusije pridobljeni italijanski u-speh je kaj problematične vrednosti — ker visi v zraku in se more ob vsakem izdatnejem dežju od avstrijske strani prav nevarno — zmočiti, da bo sledilo veliko prehlajenje in težak — glavobol. Le potrpljenja naj imajo na naši strani. Saj se celo v Italiji oglašajo že trezneji glasovi, ki svare svoje občinstvo, naj ne precenjuje vrednosti zavzetja Gorice, marveč naj bo pripravljeno še za nove in velike žrtve, kajti največje težave, ki bo treba premagati, da še le pridejo.
Tudi za Romunsko ne izostane tako grenko izkustvo. Tam so pa že pred vojno nekateri romunski generali opozarjali na velike težave, ki bodo združene z vojevanjem proti naši monarhiji. Seveda se bodo sovražniki zmagosvestno sklicevali na uspehe, ki jih je dosegla romunska vojska takoj ob prestopu meje. Toda pomisliti moramo, da so to le začetne operacije brez nikakih večjih bitk. Dejstvo, da so se naše čete za nekoliko kilometrov umaknile, naj nas ne impresijonira. V naravi stvari je, da imajo operacije proti Romunom od naše strani le obramben značaj. Tu pa morajo odločati Ie strate-gicni oziri in ne more biti državna meja tudi obrambna linija. To je vojskovodstvo v naprej določilo in do te so se naše čete umaknile. Ti začetni romunski uspehi so torej iahko — brez resnega odpora — izvojevani. Drugačna bo pesem, ko se začne odpor po določenem načrtu in na za obrambo določenem teritoriju. To grenko izkustvo ne izostane Romunski, kakor ni Italiji. Tudi ta je v par dneh zasedla EurIanijo,.a potem je minolo leto dnij in Italija je izgubila stotisoče ljudi, ne da bi se bila mogla le za kilometer pomakniti dalje.
Vrhu tega se je po nastopu Romunske sijajno izkazala solidarnost med centralnima vlastima in njenima zaveznicama. Nemčija, Bolgarska in Turčija so pretrgale diplomatične odnošaje z Romunsko in so faktično v vojnem stanju žnjo. Na naši strani ni torej povoda in ne sme hiti tudi časa za malodušje. Centralni vlasti in njiju zaveznici so odločeni za boj do skrajnosti — do častnega miru, ki bo odgovarjal cilju, po katerem streme. Viden znak te odločnosti je izprememba na visokih mestih v nemški vojski. Cesar Vijjelm je pozval na mesto šefa generalnega štaba danes najpopularnejega moža v Nemčiji, Hindenburga, in to dejstvo povzdigne gotovo razpoloženje v vsem narodu ter okrepi voljo za vztrajanje do častnega konca.
Iz Grške še vedno ni nikakih vesti, ki bi kazale na kako razjašnjenje položaja. Vemo le to, da kralj zopet boleha in da ie bolno vse javno življenje tam doli: zmedeno in zbegano po brezobzirnem pritisku entente in zastrupljeno po agitacijah od strani Venizelosa. Saj prihajajo iz tabora entente celo glasovi, k: javljajo, da tudi vsa dosedanja odjenljivost od strani Grške ne zadošča več mogotcem v Londonu in v Parizu. Obdolžujejo Grško celo izdajstva, tihega zavezništva s centralnima vlastima, ker da brez odpora pušča zasedati grški teritorij po bolgarskih četah. »Eclair« že napoveduje možnost, da ententa izsili prevrat na Grškem, ker ni gotovo, da kralj privoli v mobilizacijo. Misli se torej očividno na detronizacijo kralja, a na njegovo mesto naj bi stopil kak diktator, ki naj bi ne bil seveda nikdo drugi, nego — Venizeios ali pa kak slepo udani mu general! V resnici bi bila potem ententa despot in diktator na Grškem. Tu bi imeli eklatan-ten dokaz, kako spoštuje ententa svobodo in neodvisnost držav in narodov!
Nočemo biti proroki — kdo bi mogel kaj prorokovati ob takih razmerah, kakr-šnje so sedaj v Grški?! Nočemo trditi, da pride tudi vse tako. Ali možnosti, da bo morala Grška izpiti tudi to najgrenkejo kupo, ne izključujemo. In sta gotovo pripravljeni nanjo tudi centralni vlasti — pripravljeni na to, da boste imeli danes ali jutri še tega nasprotnika. Kakor ste bili gotovo pripravljeni na eventuelno romunsko sovraštvo, tako ste pripravljeni tudi za slučaj, da Grška pod pritiskom in nasiljem entente pomnoži vrsto ' njiju na-
Bridkost mi je legla na dušo, in solze so mi silile v oči. Toda samo zp trenutek. Kajti hipoma so vstale pred ma^o njene umirajoče oči. Tiste oči, ki niso poznale solz in silnega hrepenenja; gledale so v božji svet in so bile kakor pravljica, ki hiti v solnčni jeseni preko dehtečege Krasa in se smehlja neprestano. In tiste oči so se uprle sredi daljne tujine vame s svojim zadnjim pogledom. A v njih ni bilo žalosti in bridkosti. Smehljale so se, kakor so se smehljale vse življenje.
»Jaz grem,« je šepetala Vera z umirajočim glasom. »Sredi tujine ležem v grob. A umrla nisem... O, grozno bi bilo, če bi umrla in bi ne videla več Krasa, ki je poln pravljic in sladkega vonja. A umrla ne bom. Iz groba bo zrasla roža; rdečkaste lističe bo imela in se bo smehljala solncu. Tista roža bo mole živo srce, ki ne bo umrlo nikoli... Ko zacvetć roža, jo izkoplji in jo ponesi na Kras! Saj veš, na tisto mesto, kjer sva sedela toliko dni in sva gledala na pojoče morje. Solnce je sijalo in silna radost. Kras je dehtel vsepovsod in je bil lep kakor nobena stvar na svetu... Ali si razumel, dragi? Ali mi obljubiš, da presadiš tisto rožo iz mrzle tujine na tista draga tla?«
sprotnikov. Danski »Extrablat« je te dni zaključil svoja razmotrivanja o položaju: »Nikdo v Berolinu, na Dunaju, in v Sofiji ne more biti slep napram novi nevarnosti, ki preti iz Grške.« Tako je! In ker niso slepi ne na Dunaju, ne v Berolinu, moremo z zaupanjem pričakovati bodočega razvoja, ko se bo gasi! velik požar na Balkanu.
Da dostavimo zadnjo, po zaključku teh izvajanj dospelo vest: Kralj Konstantin se je odpovedal prestolu, da pride za njim prestolonaslednik Jurij in da ostane na čelu vlade Zaimis s pobočnikom — Venizelosom. Vest se sicer ne potrjuje, vendar pa priča, da je prispela kriza na Grškem menda na vrhunec.
0 gmotni oskrbi sleuensKeta soriškesa dljašfua.
Nič manj važno, ali celo važnejše nego šolsko vprašanje se vidi »Posredovalnici« gmotno podpiranje slovenske goriške mladeži. »Slovenske«, pravimo, ne morda zategadelj, ker bi bili Posredovalnici edini Slovenci pri. srcu, saj je z vsem svojim dosedanjim delovanjem dokazala, da svoja skromna sredstva in svojo moralno podporo z isto radovoljnostjo in dobrosrčnostjo naklanja goriškim Italijanom in Furlanom kakor Slovencem; neTO Posredovalnica upošteva dejstvo, da je za goriško dijaštvo italijanske narodnosti izven vojnega ozemlja — v Gradcu in na Dunaju — zlasti po skrbljivosti g. deželnega glavarja izdatno poskrbljeno in jansko učiteljstvo na tistih zavodih — jansko učiteljstvo na tisti hzavodih — tečajih in konviktih. Posredovalnica pa bi rada dosegla, da bi se isti viri gmotnih podpor odprli tudi za slovenske dijake; prelomiti bi se moralo v ta namen načelo, da dobrot iz skladov za begunce iz južnih dežel (Dunaj I., Landskrongas-se, št. 1) smejo biti deležni samo tisti dijaki, ki se izselijo izven vojnega ozemlja. Italijanske rodbine seveda z lahkim srcem zapuste vojno ozemlje, ožje in širše, ker njih rodna gruda je sedaj začasno izven črno-žoltih kolov, a večina slovenskih goriških ubežnikov je našla prijazno zatočišče na Kranjskem, zlasti v Ljubljani in okolici, in iz razumevnih razlogov smatra sedanje svoje pribežališče kot drugo svojo domovino, kjer hoče vztrajati, dokler se ne vrnejo boljši časi. Ako hoče torej g. deželni glavar goriški biti enako dobrotljiv slovenski kakor italijanski šolski mladini, naj s svojim vplivnim posredovanjem doseže, da državne podpore za goriško dijaštvo ne bodo zavisne od pogoja, da se mora le-to izseliti izven Kranjskega, na Dunaj ali pa v — barake, kjer dobe potem konvikt, gimnazijo in učiteljišče. (Po izjavi g. deželnega glavarja goriškega samega je ta želja baje že izpolnjena).
Da bodo za siromašne posetnike zapo-slovalnih tečajev v Trstu in Ljubljani s sočutnim srcem in z radodarno roko skrbeli tudi lokalni faktorji, o tem smo trdno uverjeni in ne trosimo niti besedice, v Trstu n. pr. Dijaško podporno društvo, v Ljubljani »Domovina«, v kateri bodo goriški siromaki gotovo v isti meri deležni dobrot kakor domačini. Niti ne dvomimo, da tudi oo. salezijanci v Trstu in v Ljubljani v svoje ljudomilo okrilje sprejmejo mnogokaterega begunskega dijaka; toda ker tudi oo. salezijanci ne razpolagajo z glavnicami, nego so navezani na stalne prejemke, bi bilo ravno toplega priporočila vredno, da bi »Komite za begunce iz juga« tiste vsote, ki jih misli nakloniti našim mladeničem v kakem konviktu na Dunaju ali v barakah, dal na razpolaganje omenjenima salezijanskima konviktoma.
Goriškim učiteljiščnikom in učiteljišč-nicarn pa naj država* priskoči na pomoč z običajnimi »državnimi ustanovami«, ki so jim bile tudi za 1. 1915/16 obljubljene, a se do današnjega dne niso nakazale, dočim so se n. pr. ljubljanskim učiteljiščnikom, ki gotovo niso v tako žalostnem položaju kakor njih goriški tovariši; a goriškim učiteljiščnicam se niti državne podpore za I. 1914/15, ki so jim bile že niakazane, niso do cela izplačale, nego so se jim pridržali zneski za zadnje tri mesece š. 1. 1914/15.
Sodimo, da smo s temi vrsticami dali dovolj migljajev na razmišljanje in uva-ževanje onih činiteljev, ki so po svoiem stališču dolžni skrbeti za dušno in gmotno blaginjo goriškega ljudstva in še zlasti goriškega dijaštva, slovenskega nič manj kakor italijanskega.
Stisnil sem njeno mrzlo, mrtvo roko in sem se sklonil k njenemu obrazku, ki je bil že bled kakor platno. »Presadim jo, Vera. Vsak dan bom romal do tvojega groba gledat, ako je že vzvetela roža. In ponesem jo na Kras in bom sedel ob nji. Veter bo pihal sčm z morja, in tisoč pravljic bo plavalo nad samotnim Krasom. Midva bova pa kramljala do trde noči in bova poslušala pravljice. In sreča oo pri nama tudi tedaj, ko bo prepevala nad Krasom divja burja svoje silne pesmi ___«
Vera se je nasmehnila, in njene lepe, modre oči so ugasnile. In bilo ni smrti; čulo se m niti najslabšega ledenega diha v tihi sobi. Bilo je, kakor da je zaspalo nekaj radostnega, ki je kramljalo ves dan neprestano po tem ljubem prostoru.
Stopil sem k oknu in sem razgrnil težke zavese. Usuli so se žarki solnčnega dneva po sobi in so obstali nad obrazom mrtve Vere. Obsvetili so ga s svojo iskreno svetlobo, kakor da bi se čudili rožni krasoti, ki ie mirovala sredi njihovega mehkega diha. Spala je tam Vera in se je smehljala. Njen obraz ni bil več bled; kajti dnevni žarki so razlili po njem svojo živo rdečico. Mehke ustnice
Zuissiijg čsukou. Itoul dauRI.
(Kor.) — Tekom prvega poldrugega leta vojne si je državno davčno zakonodajstvo v Avstriji, enako kot v Nemčiji, nalagalo
rr/H i-vnricf rl i np Hi C A Vinli r>/ii\ctri]n
je onemogočilo še nadaljno zdržnost. Tudi nemška in ogrska vlada ste jo morali opustiti in ste v zadnjem času uvedli zvišane in nove davke. Cc bi bila globlje posegajoča davčna zvišanja ob začetku vojne izzvala vznemirjenje, bi nasprotno sedaj, ko se je narodno gospodarstvo uredilo po vojnih razmerah, oziroma se preuredilo, po pravici vzbujalo nemir in skrb glede našiii državnih financ, ko bi finančna uprava poleg nabave vojnih potrebščin potom posojil ne skrbela tudi za zagotovitev obrestovanja vojnega dolga in bi za to ne uporabljala posreči dobro razvite in po naših nasprotnikih podcenjevane davčne moči.
Obsežnega finančnega načrta za pokritje vseh po vojni povzročenih večjih potrebščin sedaj seveda ni bilo mogoče sestaviti. Potemtakem je treba predvsem, da se z rednimi večjimi dohodki zagotovi obrestovanje štirih vojnih posojil v znesku okoli 750 milijonov kron. Deloma se je zgodilo to že z zvišanjem davka na žganje meseca februarja 1916 in z najnovejšim zvišanjem tarifov za proizvode avstrijske tobačne režije, s čimer je upati, da se zvišajo dohodki iz teh dveh virov za skupno 100 milijonov kron.
Z sedanjimi davčnimi ukrepi za kakih 310 do 320 milijonov kron povečani dohodki bodo skupno z nekaterimi še pripravljenimi ukrepi (posebno na polju pošte in železnic) pokrivali vse potrebščine za obrestovanje štirih vojnih posojil. Večja obremenitev prebivalstva po teh ukrepih je znatna, toda prebivalstvo jo bo prenašalo v svesti, da je bila potrebna, in to tembolj, ker je dajatveni zmožnosti primerno porazdeljena na vse sloje prebivalstva.
Za zvišanje direktnih davkov se je izbrala oblika doklade, ki ima prednost, da pri njej ostane sistem neizpremenjen. — Prosti doklade bodo hišnonajemninski, hišnorazredni davek in davek na plače.
Dcklada pa dohodnino in posebno pri-dobnino je stopnjevana primerno dajatveni zmožnosti davku podvrženih oseb. Doklade na dohodnino so prosti najmanjši dohodki do 3000 K. Doklada se pričenja pri ohodkih nad 3000 K s 15% in narašča potem postopno po 5% do 70% pri dohodkih nad G4.000 K do vštetih 76.000 K. Pri dohodkih nad 10.000 do 14.000 K znaša 30%, pri doh. nad 32.000 do 40.000 K 50%. Od 70% dalie se zvišuje v stopinjah po 10% in dosega pri dohodkih nad 100.000 K do 200.000 K 100%. Pri dohodkih nad 200.000 K znaša doklada 120%. Odmerja se tudi kot naklada za manj obremenjena gospodarstva.
Doklada na posebno pridobnino narašča postopno do polnega zneska rednega davka. Splošne temeljne doklade 20% prosta so samo državna podjetja in zaradi posebnega stališča, ki ga zavzema po svojih pravilih Avstro-ogrska banka.
Pri pridobitnih družbah, katerih naložila glavnica se obrestuje povprečno z več kot 6%, se dodaja donosnostna doklada, ki po višini donosnosti znaša 30 do 80%. Ta doklada, ki v nasprotju s temeljno d< dado ne zadeva dodatnega davka na dividende, je urejena po vzorcu vladne predloge k noveli o osebnem davku iz leta 1911. Donosnost izhaja iz razmerja davka pridruženega čistega dohodka — po izločitvi obresti za dolg in pridobnine — in naložile glavnice ob začetku poslovnega leta.
Pri splošni pridobnini se doklada za pripadnike 4. in 3. razreda določa na 60%, za pripadnike 1. in 2. razreda pa na 100%.
Zemljiški davek, rentni davek in davek na kantine dopuščajo samo proporcionalno doklado. Postavka 80% pri zemljiškem davku je v sredi med nizko in visoko postavko pri splošni pridobnini. Višja do-kladnu postavka 100% na rentni davek proti S0% pri zemljiškem davku ima svoj vzrok v nizki postavki rednega rentnega davka, dokladna postavka 100% k davku na tantijeme pa v dajatveni sposobnosti davčnih obvezancev.
Da je vojna doklada pridržana državi in da tudi ne more tvoriti podlage za odmero doklad avtonomnih korporacij, odgovarja njenemu namenu.
Plačevati se morajo vojne doklade od davčnega leta 1917. dalje ob plačilnih ro-
so rdele, in goste trepalnice so ji zakrivale oči. Ves obraz pa so obkrožali temni lasje, in so dehteli z nekim sladkim, nepopisnim vonjem. .
Zgrudil sem se na kolena in sem pritisnil svoje vroče ustnice na njene bele, hladne roke. Za hip se me je polastila bolest, in srce se mi je trgalo. O, Vera, saj je bila ljubezen v moji duši, silna ljubezen, katere se niti zavedal nisem, ko sva hodila preko samotnega Krasa in sva poslušala pravljice, ki so šepetale vseokrog po brstečem grmovju in med belim kamenjem. Bila je sreča prevelika takrat, da bi se mogel le v mislih domisliti ljubezni, ki je tlela naskrivaj v najinih čistih, v pravljice šumečeg Krasa zamaknjenih dušah. O, bilo je nebo, ki sva ga nosila v svojih srcih, in bilo ni oblaka, kakor ni na Krasu temne žalosti. O, Vera, v tistem trenutku, ko je minilo vse. sem spoznal, kaj je bilo v srcu, in spoznal sem, da je končano vse na veke. Širni Kras ne dehti več in ne šumi svojih veselih pravljic. Črni oblaki so se sklonili na šumeče, divje razpenjeno morje, in burja je zavihrala. In krohoče se v daljno prostranost in ruva cvetoče grme od belili skal.	(Dalje.)
V Trstu, dne 3. septembra 1916.
»EDINOST« Stov. 245.
Stran III.
kSh rednih davkov, in sicer dokler se niso odmerile, po predpisu prejšnjega leta. Za vojno doklado leta 1916. so z ozirom na predpisani čas v § 3. člena I. primerno naravi davkov določeni različni plačilni roki.
Donos vojnih doklad se more, cenjeno na podlagi sedanjih davčnih priredeb, proračunavati na 200 do 210 milijonov. 42 milijonov znaša doklada na zemljiški davek, 20 milijonov doklada na splošno pri-dobnino, 39 milijonov doklada na posebno pridobnino, 12 (leta 1916. kakih 6) doklada na rentni davek, 3 milijone doklada na tai^ieirmi davek in 84 milijonov doklada na dohodnino.
Istočasno s cesarsko naredbo o dokla-dah na direktne davke se je izdala tudi cesarska naredba, ki odreja skoraj splošno zvišanje vseh kolkovnih in neposrednih pristojbin. Izvzete so one pristojbine, ki so bile preurejene lanjskega leta. Naredba stopi v veljavo 1. oktobra 1916. 1. Koliko bo znašal večji dohodek, ki ga je pričakovati, se ne da preceniti natančno, vendar bi pa v normalnih časih znašal okoli 70 milijonov.
Potreba, da se tudi na polju kolkoviue in neposrednih pristojbin zagotove državnemu zakladu čim izdatnejši večji dohodki, je bila povodca se je potom cesarske naredbe uveljavila svoječasna vladna predloga, kar se zdi tem bolj utemeljeno, ker je dirkalni in stavni obrat tudi tekom vojne ostal zelo živahen. Tozadevna cesarska naredba se ozira na izpremembe. ki so se izvršile tekom poslanstvene razprave prejšnjega zakonskega načrta. Kar se tiče finančnega uspeha novih pristojbin, se more ceniti pri pristojbini na totaliza-tovske dobičke nekako na en milijon, pri pristojbini na stave, pri čemur pa je natančna cenitev sploh nemogoča, pa nekako na poldrug milijon letno, tako da bi se skupni znesek, ki ga je pričakovati od te reforme, mogel ceniti na približno poitretji milijon kron.
S to preureditvijo davka na stave ie zvezala cesarska naredba, kot prejšnji zakonski načrt in strinjajoč se sklepi obeh zbornic, celo vrsto upravnopravnih dolo-čeb in posebno tudi ukrepov za zatiranje nedovoljenih stav.
Istočasno izdana cesarska naredba glede davka na užigala se i glede visokosti davka i priredbe sklada v splošnem s svoje čas no naredbo. Davek znaša dva vinarja za normalni zavojček, ki ne vsebuje več kot 60 nežveplauih, in ravno tako za zavojček, ki ne vsebuje več kot 90 žveplanih užigalic. Da varuje konsumenta vsake, izmerno davka presegajoče obremenitve, odreja cesarska naredba določitev najvišjih cen za prodajo užigalic na debelo in drobno. Užigala. ki rabijo v nadomestilo za užigalice, se obdavčijo po velikosti (teži) s 50 vin., 1 K in 3 K komad.
Novi davek stopi v veljavo 18. septembra t. I. Donos novega davka bo znašal okoli 12 do 15 milijonov kron na leto.
JAJCA.
Jajca se dobivajo po 22 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Izkazati se je treba z izkaznico za živila in se jih ne more dobiti na dan več kot tri na osebo, nikakor pa ne več kot 15 skupaj. MILO.
Na izkaznico za živila se lahko dobiva vsak dan milo po 5 K kg in sicer po ^ kg
za osebo.
Z ozirom na ministrsko odredbo, izdano 20. julija 1916, drž. zak. štev. 225, se poživljajo vsi lastniki gumijevih obročev, rekviriranih na podlagi te odredbe, da jih odpošljejo takoj c. in kr. Kraftfahrersatz-depotu v Gradcu, Wienerstrasse 68. kot sprejemni postaji c. in kr. graškega vojaškega poveljništva.
Najvažnejše določbe te odredbe so sledeče: Izročiti je vse gumijeve obroče (plašče, zračne cevi in polne gumijeve obroče) vseh vrst in dimenzij za avtomobile, motocikle in za vozove z živalsko u-prego, ne oziraje se na to, ali so nastavljeni ali nenastavljeni. novi, rabljeni, popravljeni ali nerabliivi (stara snov).
Usnjata pokrivala niso rekvirirana, a se istotako sprejmejo, ako se oddajo skupno s prikladnimi gumijevimi obroči.
Gumijevi cbroči se odpošljejo primerno zaviti in trdno povezani, opremljeni s po-šiljateljevim imenom in naslovom, kot vozno blago na gori imenovano vojaško postajo.
Pošiljatvi je priložiti seznam odposlanih predmetov, v katerem je navesti poleg pošiljateljevega imena in naslova tudi število, kakovost in dimenzije predmetov, znamka in število tovarne, kakor tudi embalažni stroški.
Prepis tega seznama je odposlati tudi c. kr. notranjemu ministrstvu.
Gumijeve obroče prevzame v Gradcu posebna komisija.
Kupno ceno, določeno po izvedencih, izplača skupno z dokazanimi stroški za embalažo in prevoz, uprava c. in kr. vojaškega poveljništva v Gradcu potoni poštne hranilnice.
Trst, 2. septembra 1916.
Schneider 1. r.
fiproulzacllsKe stuurl.
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
Ta teden, od 4. do vštetega 9. t. m., se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije, in sicer na eno osebo: 10 dkg žganega ječmena (nadomestek za kavo	po K 1'20 kg,
kg ječmena za mineštro po K 1*08 kg, XA kg koruzne moke	po K 0'80 kg,
V2 kg fižola	po K 1— kg.
SLANINA IN MAST. Na svitlo-rumenc izkaznice, ki se izdajo tekom tega tedna, se bo dobivala slanina po K 9'60 in mast po K 10 v običajnih prodajalnah do vštevši sobote, 16. t. m., in sicer po 10 dkg na osebo.
SIROVO MASLO. Na že izdane zeleno-črne izkaznice se bo moglo dobivati sirovo maslo do vštevši sobote, 9. t. m., v vseh prodajalnah aprovizacijske komisija, in sicer Vs kg na osebo pe- K 9'12 kg.
Doiste mtL
Odlikovanja. Cesar je linijskoladijskemu poročniku Bogomiru Banfieldu dal izreči svoje posebno pohvalno priznanje za odlično, hrabro in uspešno letalsko delovanje pred sovražnikom. — G. Adolf Muha, uradniK kreditnega zavoda, sedaj črnovoj-nik-narednik, je bil odlikovan z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hra-brostne svetinje.
Oskrbnicam vojniških sirot. Dne 7. sept. ob 4 popoldne bo v veliki dvorani »Trgovinske zbornice« predavanje in posvetovanje o zdravstvenih in juridičnih zadevah, ki se nanašajo na vojniške sirote. — Vojne oskrbnice, katerim je mogoče, so vljudno vabljene, da se udeležč tega predavanja, ker jim bo to koristilo pri njih delovanju, da se bodo znale ravnati v raznih slučajih in da bodo znale svetovati o imenovanih zadevah. Za one, katerim je nemogoče udeležiti se predavanja zaradi daljave in sedanjih razmer, (ker ne dobe pravočasno polnega dovoljenja itd.) se preskrbi dotično poročilo pismeno. Vendar, kdor le more, naj rajši prisostvuje o-sebno, ker živa beseda učinkuje uspešneje, nego pisana- in bolje je tudi radi medsebojnega spoznavanja in eventualnega posvetovanja. — Ker je dobilo mnogo oskrbnic potom poštne položnice svoto, kot enkratno podporo za svoje varovance, so naprošene, da napravijo tozadevno pobotnico (s podpisom oskrbnic) ter jo oddajo o-sebno ali pošljejo po pošti v društveni u-rad (u. S. Lazzaro 14. I.) Nekatere oskrbnice niso napravile še 11., oziroma III., izvida, naprošene so, da to čim prej store. Opozarjajo pa se oskrbnice, naj konkretno določajo podporo, katero žele, če obleko ali obuvalo za katerega in kolikoletnega varovanca. Ker se vršeodborove seje vsako drugo sredo (to sredo, 6 septembra bo seja) se zelo ustreže organizaciji ter se ji, olajša deloanje, ako se oglase oskrbnice, katerim r.i mogoče radi daljave v društvenem uradu naslednji petek ali torek po seji. da izvedo, a!i se je in kaj se je določilo za njih varovance, seveda v slučaju, da so kaj priporočale. Mnogo oskrbnic že prav marljivo tako dela ter skrbi z vso vnemo za svoje varovance, kar pričuje da pomnijo nalogo, katero so prežele, ter da jo hočejo vršiti vestno. Hvala jim presrčna za to! A. S.
Inserentom v obvestilo. Iz tiskovnega urada ministrskega predsedstva smo prejeli: V dnevno izhajajočih listih se često ponujajo v prodajo, ali pa iščejo v nakup včasih večje množine neutrpnih potrebščin, ne da bi dotični inserenti označili svoje ime in naslov. Tej obliki ponujanja, oziroma povpraševanja je namen, da se blago kopiči, ali da se pridržane zaloge blaga — izrabljajoč izredne razmere
—	prodajajo po pretiranih cenah. Da se tej nespodobnosti pride v okom, je izdana naredba, po kateri se oglasi, s katerimi se neutrpne potrebščine ponujajo v prodajo, ali pa se poživlja k ponudbam, smejo v perijodičnih ti-skopisih objavljati samo z navedbo imena ali tvrdke, kakor tudi stanovanja ali poslovnice razglaševalca.
Saj smo jim vedno govoriii! Pod tem naslovom nam piše že prileten priprost našinec, ki je že vrsto let priča naših bojev v Trstu: V članku »Znamenita pri-poznania« v izdanju »Edinosti« od 30. avg. pišete, kako tarnajo sedaj tudi nemška glasila o hinavstvu entente, češ, da hoče »osvoboditi« naše pokrajine, ki so po veliki večini slovanske. (Mi imamo seveda, govoreč o ententi, v prvi vrsti pred očmi — Italijo). To je živa resnica. Samo bi jih vprašali mi: ali jim nismo mi vedno kričali na ušesa — resnico o narodnostnih razmerah v teh pokrajinah? Niso nas hoteli poslušati — mašili so si ušesa pred našo besedo. Še več: celo vezali so se s tistimi, katerim sedaj očitajo hinavstvo in izdajstvo, vezali proti — nam v imenu
—	kulture! Ali niso uprav oni, ki sedaj tarnajo, s svojo politiko omogočali razmere, ob katerih je vsak regnicolo v Trstu dobival kruha, dočirn je bil našinec, domačin, zapostavljan — in se je tisti tujinec mogel šopiriti kot gospodar na teh tleh?! Prišlo je, kakor smo jim mi vedno govorili, ali niso nas hoteli poslušati!
Goriška hranilnica (Monte di pieta) se je preselila v Kranj, kjer sprejema in izplačuje hranilne vloge. — Čekovni račun poštne hranilnice št. 56.615.
Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 26. avgusta do 2. septembra je bilo v
tržaški občini zaznamovati 1 shičaj škrla-* tiče, 4 siučaje davice in 19 slučaiev legarja. Umrla je 1 oseba za lesarjem.
CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
HULI OGLASI s:
□□
DD □□
se računajo po 4 sto t. besedo. Maatao tiska a a besede se računajo enktat t«č. — Najmanjia : pristojbina anaia 40 stotink .
Potrtim srcem naznanja podpisana rsem sorodnikom, prijateljem in znancem, preža-lostno vest, da je
Ludvik Kovacic
osem Daj atlet en uzoren sin in brat. dne 25. septembra 1915 na Bukovinski meji umrl za domovino.
liodi mu lahka zemljica tuja ! TRST-ZO. GRISTA St. 400 2. septembra 1916	ŽALUJOČA RODBINA.
^OIllH za raoSke- n*jbolj«e vrsle, št. 39— 45 se vKVftJl prodajo po najnižji ceni. Perojevič, nI. Tor S. Lorenzo K), vr. 13 (S. Michelei.	591
HfEPtflirtvn volno, železo, lito Železo, bombaž ! RUpUJem in žaklje vsake vrste. A. Pezzetta,! Trst. ulica Barriera vecchia 27. -- Prihajam tudi
na dom.	4C7
bombaž in vreče. Ll. Madonnina
587
Kupujem 20. Rudolf Susič.
KUPUjem *>raZne Pet^eJeTe *n bencinove
Zaloga,
cevi. Alojz Zonussi, ul. Acque 19.
590
a a vrtnar, poznavatelj cvetlic. — Naslov at pove Ins odd. Edinosti.	592
Riji« Hrastovo in brestovo drvo gradnjo UH/U. brodovja fc dobi po nizkih cenah. Naslov pore Ins. odd. Edinosti.	4S6
SbA (poStni zaboj) najboljšega kavinega na-domestka po poštnem povzetju, franko na dom 20 K. — U. Pangerc. Dolina štev. 69 pri Trstu.	-	487
BgSSBBapHBlIlIBRHMIlIBBBliaiB
i iftnt-M III
i Trst - Via Stadion 10 - Trst i
a
S Odprt od zuečsr naprej I
i Cene: Lorste K 2. H. vrste Kl. |
lsgBI9BnBm8IHEHBBIMBBB9BBM
ilHHIIII^fl
ZEfiooa L m\2
na Opcuiah.
Prodaja se o vsaki množini in tudi cele oa§ane.
OMZV-Opisna.
prazne sobe z ognjiščem v najem. Ulica Romagna 26. II. n. levo. 5tf4
sprejme gospodinjstvo pri kalii dobri dražim'. — Ponudbe na Inser. oddelek Edinosti.	593
zalog* kotlov za perilo in loncev iz V?£lInU Železa in porcelane. Marija Pontar, ul.
Poste 3.	595
Me njen mu, su&S
uradnik s pravico na pokojnino, z malim posestvom od 20.000 K vrednosti, išče spoznanja z gospo ali gospodično brez otrok — ev. tudi z otrokom, — ki naj hi imela toliko ali vsaj polovico od tega v gotovini, ev. tudi penzijo. V poštev pridejo ie ponudbe, z naslovom, z navedbo gornje gotovine in ev. penzije, s sliko (kf se v kratkem povrne), do 1L septembra 1916 pod t Duša« na Ins. odd. »Edinosti«. 5h6
m*u Ml UlUfaJU Ui UUSijU. J^
Čistilo za M, podslnMne Povlaka, pl Ani sml-
kH, Me, poftetnilig m jeKlsne podplate JIEARG"
na debe o prodaja
SAMU & C.0 - Trst
ulica Carpison 2.
ZOBOZDRAVNIK
V
Dr.J.Cermak
se fe preselil in ordinira selci
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
izučio mitu bolečin?. Ptoiiiraij!
■ UMETNI ZOBJE. •
slov. učiteljici iščete kosijo, ena tudi ve-Učeijo, v bližini gledališča Rossetti-K: ndler-Ijudski vrt. Prijazne ponudbe pod „Dobra kuhinja" na Ins. odd. Edinosti.	583
?S vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-LUilljb vina, Jakob Margon, Trst, ulica. Soli-tario 21 (pri mestri bolnišnici.)	- 5GG
Ivan Križmaneič £s^tt h
sala, K 3-60, cipro K 3-60, crema maršala K 3 60. Amaro Istria K 3'GO, pelikovae K 3-60, tropino veo navaden K 3 60,'tropinovec fini K 4*80 slivovic K 4-40, brinievec K 4-40. konjak K 4-40 liter, refošk v steklenicah K 2H0 moikat v steklenicah 2 60. 12
TRST, ulica Barriera vecciiia 8
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cene.
t
Henllrana sobu u^bo'Lhinje0^ odda
v najem. Ulica Conomerciale 14, L nadstr. 1057
Kette & Halalon svojim cenj. odjemalcem
da imata veliko množino belega in črnega vina na razpolago. Cene zmerne.	572
tla debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve po^Ipet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne ■▼•tiljke, baterije, pisemski papir ko-
'pirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado« žlice, razna rezila, roboi, mrežice
MBRIHU
štev
™f9°
prodaj
62
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
mm ConfoFii, Trst, 9. Campanlle 21
Dr. Hotel Mmt
odvetnik v Trsta
si dovoljuje naznanjati, da se je njegova odvetniška pisarna preselila v Trstu
o ulico del Fornl Sto. 15, L nadstr.
Nova Mirodilnica
KODEKSA
Trst, ulica Ponterosso štev. 5
BogatassEosa «flia,krta<» predmetov za toiletto in za umetnosti.
vsaki večer
ob 97,
Vstopnina K V—
fetno-feteiFflHt«!
Trst. ulico đel Riva št 62 (sriiličJJ) Trsi
Izvršuje vsako fotografiono delo kakor tudi razgledo, posnetke notranjost lokalov, porcelanasta plošče 7.a vsakovrst, spomenike. PGSSBKOSTi P9VEŽ&NJS tss VSAKE FOTOGRAFIJ s na Iiadi udobnosti gosp. naročal
♦♦♦V
kov sprejema naročb? ia jili u vršuje □ a domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah.

n
Trst, Ul. M MUO ŠiSil. 42
11 Bffl^ 81 BS^^SE g 8 ^^B 8 B
JOSIP STRUCKEL
Trsf, vogsl Via Haria Teresa-S. Caterlna
Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
DBSDDcaoDcasDDODaocccciaoaDacccna
Trst, ulica Canale štev. 13
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd, Cene zmerne.	Cene zmerne.
na
• □
n □
□ □ □
a
a □
! □ a
! ra □
□
a □
□□
oaaDDDCDnaDDDDDODDaDDDOsaDaooaDa
Fipili m HUE
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. ::
Dansko sterilizirano mleko. — Nasoljen tun v olju.
Kavin nadomestek. — Prekajen goveji jezik. — Paradižna konserva, koncentrirana in tekoča. —
RUMEfiO mm. - Trst, ul. delle Acmie 1.
n
ICZ2GKBHBIHEBB

BO MIR V TEM LETU ?
■V* Vsakdo lahko izve
oko kopi novo dopisnico, ki se predala u vseh papirnicah, tofiakarnali itd.
Besedilo: slovensko, Italijansko, nemško In madjarsko.
Glavna zaloga: Babuder, Trst, Corso Stev. 25.
Pošiljatve na deželo po povzetju.
[0BSDQ2KBBS3i(
III lil
119 Sgg^MBgBII
Trst, Via Cassa di Risparmlo It. 5 1 (Lastno poslopje)	|
Kapital In rezerva K 8,890'000a
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pfe.Tia, prijoritete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v Javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA._
MENJALNICA
»ffill I TIHIH III
VLOGE HA KNJIŽIC®!
•d duera rtom do dnera ndigm. Rentni davek plačuje banka is trojega. OB RESTOVANJE VLOG aa tekočem in žiro-raftuna po __dogovora.
fTLUALKE:
DUNAJ I
TcgitholitrasM TO
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KRED IT L
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
III III
♦mURADNE III III
III III
do 12 in od 3 do S pop.
■ii umaiiHi m
ESKOMPTUJE: srečke, devize In papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
♦m ESKOMPT NEfJJC
lil 61!
oo g sisi
$tr«B IV.
»EDINOST« štev. 245.
Za deco CM šol je ukrojenih več dekliških oblek, kolikor se jih je moglo nabaviti s skromnim prebitkom dosedanjih naših dohodkov. Naprošene so cenjene da-ame, katere so pripravljene prevzeti šivanje, da se za poljubno število oblek oglase pri gej. Prazbornikovi v »Nar. domu«. A. S.	...
Na štlrlrazrednl komunalni realni gimnaziji v Voloskem-Opatljl se bodo vršili sprejemni in ponavljalni izpiti dne 16. in 48. septembra od 8. do 12. ure opoldne. Dne 19. septembra ob 9. uri se prične (s službo božjo) šolsko leto 1916—1917., a dne 20. septembra ob 8. uri redni šolski pouk.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 4. t. m., od
9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca julija 1915. na rdeče listke, in sicer od štev. 2500 do štev. 3900, v torek, 5. t. m., ob istem Času pa od štev. 3901 do štev. 5100.
AH bo mir leta 1916? Pod tem naslovom je izšla te dni razglednica v italijanskem, nemškem, madžarskem in slovenskem jeziku. Dobiva se v vseh papirnicah in to-bakarnah.
Buffet-Re stavr ac i j a
Trst, ulioa San Lazsaro št. 8. Salam, sir, gnjati raznovrstna vina, likerji, pivo tMlsen-GOsa. Ceae zmerne.	*	219
Razpis štipendij. Samo za prihodnje šolsko leto 1916/17 se podeli štipendija letnih 336 kron iz ustanove »Margherita Capua-no«, ustanovljena od pokojne gospe Mar-gherite vd. de Capuano rojene de Costan-zi, za eno učenko iz poštene ubožne družine, katera se posveti učenju v višjem petem razredu ljudskih šol in doseže dobre uspehe. Prednost ima tista, ki dokaže, da je potomka kakšne vnukinje goriomenjene ustanoviteljice, ki je umrla v Trstu dne 8. aprila 1865. Prošnje, opremljene s krstnim listom, spričevalom, ki potrjuje napredovanje v učenju, in ubožnim listom, so vložiti pri vložnem uradu mestnega magistrata do 30. septembra p. 1.
Za šolsko leto 1916/17 se podeli štipendija 1000 kron iz dohodkov ustanove »Dabette Walimanii« ubogemu in vrednemu učencu, pristojnemu vobčino Trst, vpisanemu v kaki živinozdravniški šoli, kateri se zavezuje po reverzu, da bo po dokončanem učenju na zahtevo kakor živi-nozdravnik služboval v občini Trst. Prosilci naj vlože prošnje do 30 septembra t. 1. pri vložnem uradu mestnega magistrata, opremljene z rojstnim listom, domovnico, potrdilom o družinskih razmerah in spričevaloma zadnjega šolskega leta.
Za šolsko leto 1916/17 se podele naslednje štipendije, vsak? letnih 200 kron, iz ustanove >Josipa pl. Marenzi« ubogim in vrednim mladeničem, pristojnim v Trst, ali pi rojenim in stanujočim v tem mestu, kateri obiskujejo c. kr. državno obrtno šolo in sicer: 1. ena učencu stavbnega oddelka; 2. ena učencu mehaničnega oddelka; 3. dve učencema lesnega oddelka, in 4. ena učencu iz šole za mojstre, oddelek kamnosekov. Iz dohodkov goriomenjene ustanove je Še podeljenih 600 kron za preskrbo potrebnega orodja in knjig v znesku 150 kron za vsakega, štirim mladeničem goriomenjenih treh zadnjih kategorij, ki so dokončali mojstrsko šolo v godomenjenem zavodu. Orodje in knjige za oba razpisa se izroče v naravi, morebitni preostanek po nakupu se izplača obdarovan-cu v gotovini. Prošnje za oba natečaja, opremljene z dokumenti, ki dokazujejo, da ima prosilec vsa zahtevana svojstva, naj se vlože pri vložnem uradu mestnega magistrata do 30. septembra t. 1.
.favna dražba. Prihodnje srede, 6. sept. 1.1. ,ob 10. uri predpoldne se bo vršila prostovoljna dražba (enega vagona) 40 sodov z vsebino 9884 kg. silikata sode (Natron-wasserglas) 36/38° Bc, franko sodovi, ležeči v skladišču Furst, ul. Miramare štev. 21. Proda se najboljšemu ponudniku v eni sami skupini, proti gotovemu plačilu zdra-žene cene in takojšnjemu prevozu blaga.
Posnemajte! Iz Ajdovščine smo prejeli: Morda še nikdar nam niste govorili tako iz srca, kakor v članku, kjer ste pozivali rojake na delo usmiljenja in sočutja do nesrečnih naših beguncev. Beseda jc bila to, ki je prihajala iz srca in nam segala do globine src! Da, beseda usmiljenja do teh nesrečnežev, ki so morali zapustiti svoje domove in ki morajo sedaj begati po svetu brez vseh sredstev in s skrbjo radi bodočnosti. — Nu, v zadoščenje nam je,-da ravno tu pri nas gledamo sijajne izglede takega plemenitega, človekoljubnega in bratskega dela v najlepšem pomenu te besede. Daje jih naš dobričina in kre-menjak, g. c. kr. notar Artur Lokar. Kar ves se je posvetil temu delu usmiljenja. Ves svoj Čas porablja, da gre nesrečnežem na roko. Izlasti so mu na srcu otro-čiči. Ne odreka se le vsake udobnosti, ki si jo je privoščal v normalnih časih, ampak sega tudi v svoj lastni žep. Podaja nam izgled resničnega rodoljubja in sočutja do brata, — dokaz plemenitega srca — in našinci naj ga posnemajo!
K vojnopostnemu prometu z zasebnimi zaviiki so dopuščeni naslednji vojnopoštni uradi: 8. 9, 11, 19, 19/11, 20, 20/V, 34, 37, 39, 48, 51, 52, 55, 64, 65, 69, 76, 79, 88, 95, 98, 106, 111, 113, 125, 128, 133, 137, 138, 140, 146, 148, 176, 177, 178. 181, 185, 186, 188, 203, 207, 215, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 237, 238, 239, 242, 250, 252, 258, 267, 269, 273, 277, 278, 282, 302, 307, 315, 316, 319, 323, 324, 335, 336. 338, 345, 364, 369, 400, 400/11, 400/III, 510,
r\\'	514' 5l7' 601, 602, 603,
604, 60o 607, 608, 611, 612, 613, 615, 630. Vojnoroštm promet z zasebnimi zavitki je odsedaj naprej dovoljen le na one voj-nopoštne urade, oziroma etapne poštne urade s številko, ki so označeni v tem seznamu. Vsi drugi vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi s številko, ki niso navedeni v tem seznamu, so zaprti za vojnopoštni promet z zasebnimi zavitki. Vojnopoštni promet z zasebnimi zavitki na c. in kr. etapne poštne urade s krajevno označbo v zasedenem ozemlju ruske Poljske, Srbije in Crnegore — izvzemši etapne pošt-in urade Mitrovica na K oso vem in Novi-pazar — je dopuščen slejkoprej pod obstoječimi pogoji.
DARPVL
Za moško podružnico CMD so darovali vsak po 20 K gg. Gorup, dr. Knno-vec (nadaljni znesek, ker je oku ozdravel) in dr. Pretnar. Denar hrani uprava.
Neimenovan je podaril povodom svoje poroke dne 20. avgusta 1916 K 10 v prid podružnice družbe sv. Ciril ain Metoda v Rojanu. Srčna hvala!
Za junaške branitelje našega Primorja darujejo: Slovenska svetoivanska šola: 6 blazin, 1 spodnjo srajco, g.a Perčič 7 velikih krp za obveze, g.a Svoboda: 11 krp za obveze in brisanje, 4 spodnjice in 1 blazino za obvezne krpe, ga. Gorše: 2 srajci, 8 parov nožnih krp in 6 obveznih krp, g.Čna Ernesta Bonn 2 velika zaboja, g.čna Marovt 3 slov. knjige in 2 podlistka Edinosti, g.a Peric več časopisov, g.a Morel 9 slov. knjig, g. Zavadil 50 zvezkov »Svetozora«, g. Vekoslav Macarol železničar: 130 zvezkov »Ilustrovanega Tednika«, g. N. N. 2 hrvatski knjigi in 6 zv. »Tedenskih slik«, g.čna Helena Modic: 1 par volnenih nogavic, 1 slov. knjigo, 1 novčarko, 1 zrcalce, 1 ustno harmoniko, 2 svinčnika, 5 cigaret, g.a Iva Modic: 1 srajco, 1 spodnje hlače, 18 krp za obveze in brisanje, Rojanska dekleta: 8 blazin s prevlakami in zašile 5 srajc. Iskrena hvala vsem blagim darovateljem!
Darovi, dosll ces. komisarju. David M5I-ler (sedaj v Budjevicab) K 50. in Mih. Gianno-pulo K 20. v korist IV. vojaškemu dnevu. Marija Parisi rojena pl. Pllbach K 10. in Peter Parisi K 10. za Kraške okrepčevalnice. Vodstvo mestne šole v ubožnici K 7'20, nabranih tekom poletnih tečajev, za Rdeči križ. Emil Jnrčev v imenu komiteja dobro delnega večera 27. t l. v dvorani gledališča „Fenice" K 10107 kot čisti dohodek za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo II. mestne ljudske šole v ulici deli' Istria K 3 22, nabranih med gojenci poletnih tečajev, za Rdeči križ. Vodstvo mestne ljudske šole v ulici Parini K 10, nabranih med učenci tekom poletnih tečajev, Klemantlna vdova Tuzzi k 29-80, Atilij in Emilija Vascotto K 20, za vdove in sirote padlih vojakov.
Vodstvo italijanske mestne šole v Bar-kovijah K 5'07 kot zadnji prispevek preteklega šolskega leta za Rdeči križ. Marijina družba (Pia Unione delle figlie di Maria) K 20 v korist »mornarju v železju«.
O priliki pogostitve otrok svetolvan-skega otroškega vrtca so še darovali, ozfr. preplačali: gospe: Gasperčič, J. Suban, A. Skrao, K. Lenardon, Ličen, Bartol, Pahor in Kolmanič, kruha; E. Suban. šček, Vrto-vec, biškotov. Lisjak štraub, Milič. trgovka steklenico malin ovca. G. Fonda Josip 2'20 K, N. N. in Kernev Karla po 2 K, Vr-tovec, Miklavec, Lazar po 1'60 K. Sček in Ličen po 1'40, Prelc A. Grgič F., Valentič C., po 1 K, Pertot, Brantič, Zadnik, Žeur, I xougan, Aljinovič in Krašovec po 80 v., J. Suban 70 v, Bartol, Mike!i6 J.. Sušter-šič po 60 v, T. Odinal 50 v, Orel, Trobec, Marc, Mijot po 40 v.
Vseh dohodkov je bilo 83'20 K. Stroškov nobenih. Polovico 41*60 dobi »Oskr-bovalnica vojnih sirot«, drugo polovico C. M. D. v Ljubljani. Vodstvo otroškega vrtca se tem potom srčno zahvaljuje vsem darovateljem, kakor tudi sodelovalcem, posebno še domačemu salonskemu orkestru.
Pasi za prenos in platno za jadra.
LTTIGI ZUOTJLIH, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan lt«v. 2. Urad ulica Ghega 2. Specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, pro 'a-jilne itd.	- 232
London Biscuit Factory.
A. O A ITI, Trst, naibolj iskani. Priporočeni za rek on valescentne otroke od prvih zdravniških avto
vitel.
211
„Salone Edison"
Trat, Vojaški trg (Pfazza Casenna) Palača Via-nello. Naj prelj ubijeni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki lilras.	*	21l
Sveže čajno maslo
GIOVANNI GOTTLICHER, Trst, originalni zavitki od »/* i« V, kg na debelo. Pošiljat v o na deželo.	253
Knjigoveznica
PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Arti stična vezava. Žepni koledaiji lastnega izdelovanja. Vpisniki (regietri) posebnega sistema. 207
štedilniki Cocke. .
ODLIKOVANA IJVARNIOA OSVAIjDELLA, Via Media 26. Štedilniki za cocke in mrežica vedno na razpolago.	199
Trgovina jest vin in kolonijal
Ivan BIDOVEO, Trst, ul. Campanile 13 (Trg Ponterosso) Zalogn mesa v ko o ser v I, sardin, kon denzirano mleko, mezge, Čokolade in kakava. Velika izbera likerjev in domačih vin. Sveži čaj. maslo. Cena zmerne.	2206
Pil tiajviSian oblastih Hjeg.
C£s. in kT. apost. Veličanstva
m. kr.
— Izredna —
" iivia
za vofnšGskrdae namaze.
Ta denarna loterija vsebuje 21.liti dobitkov v gotovini v skupnem znesku kron 625 000.
Glavni dobitek znaša
MT 200.000 kron
Žrebanje se vrii javno na Dunaju dne 5. oktobra 1916. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za dobrodelne loterije na Đunaju III, Vordere Zollamtstrasse S, v loterijskih nabiralnlcah, tobakamab, pri davčnih-poitnih-brzejavnih in železniških uradih v menjalnicah i i d. — Igralni načrt za prodajalce srečk brezplačno. Srečke se dopoštljajo poštnine prosto
Ces. krnil, ravnateljstvo državnih loterij.
(Oddelek za dobrodelne loterije).
Iw;
Trst* Piana S.	1
kahtajekih iu idatoraiuii potreb* č£in od lesa in piatonin, škafov vrant, tebrov in kad, sođSekov, lopa*L radet, sit in bi«koT78taJk koier, jerba^ev in mat-al ter mnoga
?PX-I PriporeS
svojo trgovino • kuhinj s« o posodo vsake vrste bodi poreelnca, za
V Trstu, dne 3. septembra 1916.
Hl11' I l'f "P i 1 1 Z11 W li
St?oj m šlssnjs in uszonis, prao! nemški sizcrsl,
Seidsl a nsum^nn in „Sinoer" M Um
Bogata zaloga yseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrdka us!aRcv!jena leta 1878. —
FRANCESCO BEDNAS
TrsS, ulica Carnpaašie Št. 19.
od
sem i
iUe eroaiia, kesitarj« aii cinka, nadalje paeamaatorje, kletke itd. Za gostilničarja pipe, KK^ji, seuije fn stoHouo posodo aa vino,
HoteS m restavracija ^ Trst, ulica S. N2ce3£ 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
MBiMiiamHligHii gj glini
Oglasi, osmrtnice, zauv^ie la vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se poši-llaio na »InseratnI orltlelek Edinost!« —
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirna tih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti Oene zmerne. Oastone Dollicar Trst, Via dei Gelsi 16.	256
19111139 5HiB7HilS
Fotograiični ateljč
Trat, nlica degli Artisti 11, vogal Piazza 3. Cate-rina. — Izdeluje slike vsake velikosti pri vsakem vremenu. — Cene zmerne. — Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer,	26,
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata izbera manu/aktnmega blaga. — Cene zmerne.	194
podružnica v Trstu
Šivalni stioji.
DELNIŠKO DRU&TVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst, Cor^o 20. Prodaja Šivalnih strojev in vse pritiklin. Delavnica z« popravljanje.
25S
Jestvine na debelo.
Bogata izbera vsakovrstnih jestvin; proda na de belo RCGGERO GAMBEL v Trsta ulica delle Acqne vogal ulice Coroneo.	244
Pooblaščeni operator kurjih očes
MARKO KRIVIČIIĆ sprejema od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—3 pop. Trst, ul. Aoquedotto Štev. 22 polonadstropje.	328
Nepremočljfvi plašči.
Leopold HA AS, Trst, Oorso 2 in via Barriera vecchia 10, Rogata izbera vojaških plašfiev od K 20*— naprej.	257
mmaSSmSSSmmi^iSmBk
Ulica Csssrnia štso. 11. Uradne ure od 9-12, cd 3-5,
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke,
tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije.
Vloge na knjižice obrestuje 4% nefto
»loše na tcRočf In žiro-račun najHolje po đngouoru.
Obavlja nakazila vojnim uisinikom.
Poib^alsteci s.
umilni iei

sae
skladišča
dežnikov, belil« ia pisanih srajjg, piatna žepnih robca/, moških nogavic iid.
K. €wank
Cene smerne.
Narodna fs,^o¥ina. ^ ^arssirsa frsoO^a.
Trst ۩rs@

Pri ces. kr.
PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE iN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - -
~B¥
aa
38
t r,m \ am
PRIPOROČLJIVE TURDKE
ss
Damska krojačnica
A. RIEGrER, Trst. ulioa Torr^nte Sfc. 30, I nadst.
Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroja, plesne obleke, oblake za poroke, bluze za gledt&liSČe itd. Ceae zmerne.	337
Hotel Continental
Trst, nlica San Nicoid št. 25 (blizu Coraa). Preno čiš£e za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba
točna.	190
Majolične peči in štedilniki
M. ZEPPAR, ul. S. Giovanni 6 in 12. NajboljSa izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne 202
Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov
pod Najvišjim ookroviteljstvom NJeg. arost. Veličanstva Oddelek: Vojnega zavarovanja
se sorejemajf) ponudbe za vajno zavarovanje ;n sicer p n dažaSni pdsraslovalnici za Trst, Istro, Oorliko-OradlSčansko v Trsfim, V a d > Lszzaretto vecchio št. 3 kakor tudi pri oddeikih za
I) Št. Vid n Staro mesto, Via Be3enghi št. 19 I. nad. 21 NOVO mesto, V a deiie Legna št. 2 polunadstropje 3) Novo mitnico, Portici di Ch ozza H. nad. 4-) Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia št. 4 1. nad.
5)	Sv. Jskob, Via della Pie1& št. 16/682	f
6)	Predmestje Vrdela, Via Giuila št. 54
7)	Zgcrr&o okolico Općine, (Jamšekova
kakor tudi pri krajnlh posredovalnicah v P3r3?u, Kopra, §»i33s, Volosko^paliji, kazinu, Krku In Lošinju« v vseh občinski:?, Šolskih in župnijskih ura dah 3. t. d.
Sklepat) se morejo z arovanja za najvišjo svoto K 40.000.— Premije za svoto K 1000.- za eno letr> za
Zavarovanja v slučaju smrti znašajo:
a)	Za vojake DO poklicu ln one, ki s »adajo v rezervo (i2 letno obvezno službovanje-v kolike r ne spadajo < skupino b) ali d) .	-
b)	Za vojake, ki spadajo k trenskim in sa? itetnim četam (ce niso crnovojniki)
c)	Za črnovojnike z orožjem (brez ozira na starost in brez ozira na to* da služijo osebno kot ćrnovojniki, ali da so bili teuom volne potrjeni)......
d)	Za vojaške uradnike, kr jigrovodie, inženirje, kovaške mojstre, ene, ki spadajo v oddelke za vzdrževanje in one za delavce, in naposled za druge, ki se ne bojujejo
Oni, ki dobivajo državno podpor/ , plačajo lahko na račun, ostanek pa se jim odtegne v desetih 14 dnevnih obrokih, kj se ocbijejo od podpore
Osebe, ki so že zavarovane, se zavarujejo ponovno. Zavarovanje stopi takoj v veljavo.
V slučaju da umre zavarovanec v teku enega leta, bodisi valed rane ali bolezni, se izplača zavarovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se dožene, da se je zavarovanec zgubil ali pa da je umrl, kakor tudi ako le bil ranjen aii pa bolan pred dnevom zavarovanja, tedaj se izpiača predlagatelju znesek premije brez vsakega odb tka.
K "O,—
K 55.—
K 45.— K 35.—
s^a^sac
♦»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦m Hranilne vloge
5 ♦ sprejema od vsakega tudi če ni nd zadruge, ♦ g J in jih obre->B II 01 večje zneske po do- J
■ ■!■■■ Wm Mili
II It m

« stuje po 4 |4 |0 govoru. Trgovcem
totvarja čekovne račune z dnevoim obresto-^	vanjem.	▼ U
J Rentni davek platoje zadruga sama. .
♦	Vlaga se l&hko po eoo krono.
i ♦ PoStno-hranilsični rafon 75.679. TELEFOH 16-04. ji
I	1
TrgovsRo-eiirtni zadruga v Trsta I
■ ■uisn gnanusa
I I
-- h
i^aHU ■ ■------w mni■ ■ iioEismBaanBiaiBHBBaesnH
reglstrovana zadruga z neomejenim Jamstvom
ulica S. Frasicesc® štev. 2, I. nadsS
Posojila
i
n
♦ a
P
- i| Priporoča male hranilne skrinjice, ki t! ~ > so posebno primerne za družine. S a
:ca i mirf
_ ♦ ------ -
m + daje na osebni kredit in na zastava + ■
^ proti jlačilu po dogovoru. ♦ -
Uradne ure: vsak dan za stranke % od 8 predp. do 1 popoldne.

Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim po/e3ivom TRST - Piazza della Caserma Si, 2. I. nad. - TRST (v lastni hiš«) vhod po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/» */• na menice po 6*/® na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru
HRANIL^g VLOGg ,
sprejema od vsakega, če tu li ni nd in jih obrestuj« po
mr 4°|.
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Reatai davek plačuje zavod sain — Vlaga se lahko po eno krono. — ODDAJA
domaČe nabiralnike) hva.mlne pusice.)
Poštoo hranil nični račun iti.004.	TELEFON št_ 952
Brna Varnostno calico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu <n požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaia strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAS 10 MILIJONOV KSON.
liradae ure: od S do 12 dop. in od 3 do 5 po?, kplafrje vsak delaisik ob uradnih arak.