MAni &4. T petih O. mallg-ii §eriia»a 1849 Slovenija izlmja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani T gold., za polleta 3 gold. in »:,. za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Z a celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še ' 2 gold. Za po pošti pošiljaiio Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold. Opravilniki brez naročila. Kar smo v našimu drugimu listu mesca Aprila pod napisam: »Nova kronska deželica" napovedali, se je v resnici zgodilo. Trije posestniki nekdajne benečanske Istrije, en župan (podesta) majliniga mestica stare austrijanske ter krajnske Istrije , en istrijan-ski, in en teržaško-istrijanski škof — so v pretečenim mescu svitlimu Cesarju prošnjo predložili, v kateri pravijo: de ker je Terst s svojem okrožjam za samostalno kronsko deželo z lastno od drugih sosednih dežela čisto ločeno vlado in z lastnim deželskim zboram spoznan, bi Istriji drugiga ne ostalo, kakor del krajnske dežele pod ljubljanskim deželskim zboram biti, de bi pa Istrija v ze-dinenju z krajnsko dežele le svoje razdjanje zagledala in strašno obžalovala; de si Istrija le od resnične samostalnosti stanovitno srečo obeta, in de za voljo tega prosijo od svitliga Cesarja: Lastni de že ls k i zbor; Lastne središne gosposke (autori-ta centrali), katere bi brez sredstev 1 e s a m o z dunajski m m i n i s t r a m opraviti imele. To če repi: de Istrija ima biti samostalna kronska dežela z lastno deželsko vravnavo in lastno središno le samo od ministerstva odvisno vladijo. Pravijo ti gospodje v svoji prošnji, de so od svojih deželanov (compatrioti) v ta namen poslani (ter pravi po postavi izvoljeni poslanci). Ne vemo, ali je to res ali ne, culi pa smo, de so jim le taljanske mestne soseske ob primorju in kakšini posamezni v duhu taljanstva raztopljeni prebivavci notrajnih krajev naročilno pismo dali, ne pa svobodni gospodarji in drugi k volitvi po ustavi opravičeni možje iz med 218,653 prebivavcov Istrije, med katerim še četertinke Taljanov ni. Zarad te pomanjklivosti znamo tedaj slobodno tiste gospode „0pravilnike brez naročila" imenovati. O tem predmetu beremo v ljubljanskih nemških novicah od 5. tega mesca sledeči opominik: »Med prednikami tistih možev, kateri so „se zadnič prederznili kot opravilniki brez »naročila presvitlimu cesarskimu prestolu bli »žali se, in v imenu Markgrofije Istrije prav »v resnici nje samostalnost z lastno deželsko »vlado v temelj drugih prihodnih prošinj terjati, smo z prečudovanjem zapazili dva škofa, »Legata in Peteana. Od obeh cerkvenih kne »zov bi se bili kaj boljši previdnosti v na »sledke takiga deželskiga razceplenja, kate-»rimu sta ona vdana, od perviga pa še tudi »kaj močnejši ljubezni do svojiga slovenskiga »očestva nadjali. Kak veselo pa nam je serce »poskočilo bravšim v včerajšnim listu novic »Osservatore, kak jako primerni odgovor, »de je mladi vladar tistim ustavo-zopernim »prisilencam dal, kateri vneti od domišljave »(fantazije) in častiželjnosti še spoznati ne »zamorejo, de so s takim opravilam en celi „narod razžalili." *) To, mislimo, šc ni tak gotovo izgovorjeno To se ve de v rokah Taljanov; po. vonder tudi slog (armonia) s Slovencam milostljivo obljubijo. Odgovor svitliga Cesarja je bil: l)e Oni Istrijo za nar važnejši deželo v razmerah deržavniga brodništva spoznajo; de bo vsigdar predmet Njih posebne pazljivosti ostala: de bodo predloženo prošnjo s svojem ministram na tanjko pretresih, in de bodo odločili kar se s pravilam deržavne ustave zediniti da. Tako ste tedaj že dve taljanske razceple-nja-želne stranke, goriška in islrijanska, za-zdaj z dolgim nošam odpravljeni! Deržavna vlada dobro ve, kako de ima posamezne dežele v obziru na korist in na obvarovanje edinosti cele deržave vravnati; ona tudi dobro ve, kakšniga duha de je bila v pretečenim letu tista taljanska stranka v Istriji, katera je tak prijazno in slastno od svojih morskih bregov in iz svojih gričov na puntarsko-benečansko in sardinsko floto gledala, dobro ve kak de so na tihama bile že nove kantonske in srejnske gosposke in urad-nije v republikanskim duhu odločene, in de se je vsiga tega taljanska stranka že glasno bahati prederznila, dokler niso austrijanski bajoneti in topovi med njo prišli. Ona tudi, mislimo, dobro zna, de Istrijo samostalno kron sko deželo z lastno neodvisno deželsko vlado v rokah zdaj prevagavne taljanske stranke pustiti, hi bilo toliko, kakor nji sredstva in pripomočke v roke podati, pervi prihodni taljanski puntariji (Bog daj de bi res ne bilo) lahko iti »rez zaderžka v naroče hiteli. (Slav. Rod.) Austriansko Cesarstvo. Slovenska dežela. # Svitli cesar jc poterdil predlog začas-niga ministra znotrajnih reči zastran uravnave jolitiških oblast ali gosposk. Posnamemo iz taistiga naslednje: I. Na čelu opravništva (Venvaltung) posameznih kronovin (kronskih dežel) stoje od cesarja imenovani namestniki. Njem podver-ženi okrožni ali kresijski predsedniki vodijo opravništvo kresij (okrožij). V tistih krono-vinah, ivi niso razdeljene v okrožja, je cesarjev namestnik zraven tudi okrožni pred sednik. II. Okraji (kantoni, becirki), ki so glede jolitiškiga razdelenja narniži stopnja, se osker-jujejo po okrajnih ali kantonskih glavarjih, ki stoje neposredno pod okrožnim predsednikam III. V pomoč pri opravilih se pridajo cesarskimi! namestniku deželni svetovavci, okrož-nimu predsedniku okrožni svetvavci in okraj-nimu glavarju okrajni (kantonski) komisarji. Dolžnost politiških gosposk je sploh sker-)eti za oznanovanje in izpolnovanje postav, za obderžanje in ustanovljenje varnosti, očit niga reda in pokoja v obsegu njih uradne okrajne. Politiške gosposke se z nobenim sodniškim opravilam ne pečajo. Kakor se bodo nove sodne gosposke v vsaki deželi od posebne vpeljavne komisije ustanovile, ravno tako bodo tudi politiške oblasti po lastnih komisijah vpeljane. — Dne 28. Junija je bil izdan cesarski patent, podpisan od vseh ministrov, kteri zadene au strijansko denarstvo. V tem razglasu opomni svitli Cesar na veliko pomoč, ktera je pri potresih in stiskah pretečeniga leta austrijanski narodni bank (Nalionalbank) cesarstvu v dnar-nih rečeh podajal, in kako de so spvražniki miru in Austrije se te okoljšine poslužili, od austrijanskiga banka, če prev je gotov in ter-den, laži raztresati, kakor de bi njegova veljava dvomljiva bila. Da bi se veljava austrijanskiga denarstva vterdjla, je cesar po nasvetvanju svojih ministrov sledeče sklenil: 1) od austrijanskiga narodniga banka za deržavo ne več na posodo jemati, de taisti prisiljen ne bo, več bankovcov izdati; 2) prostovoljno posojilo razpisati; (znesik ni odločen) 3) za deržavne stroške do tistiga časa, v kterim se vsojeni dnar skup spravi,izdati za 25 miljonov gold. 3 percentnih kasnih pripiskov ali navkazov (Cassa-Anweisung), ki se imajo pri narodnim banku zamenjati; 4) odškodovavni dnar, ki se bo za vojske na Laškim dobil, narodnimi! banku izročiti; 5) in prepoved izvoza austrijanskih dnar-jev na ptuje kmalo odstraniti. # Dunajski časopis »Presse" piše, de miru med Sardinio in našim cesarstvam še vedno marsikteri zaderžki kljubujejo. Po mislih tega časopisa se je tako godilo. Po slavni pre-magi pri Novari je maršal Radecki razun drugih pogojev 80 miljonov frankov odškodvanja tirjal, ali naše ministerstvo je ta znesek na 200 miljonov povišalo, kar pa Sardinska dežela ne zmore; in je poslalo v Italio k po-govoran; zastran miru g. ministra Brucka, ki se pa popred nikoli z diplomacijo pečal ni. Sardinii, ki terjaniga zneska skupej spraviti ni mogla, bi bila vtegnila pomoč od Francozov in Angležev priti; zatorej se jc austrijanski pooblastenec jel vdajali in hi kmalo več odjenjal, kakor je maršal Radecki iz perviga postavil bil. Vse lo pa Lahi ne pripišejo Auslrii kot velikodušje, ampak kot slabost.— Iz Gorice nam piše g. —c. 30. p. m.: Vodja našiga slavjanskiga družtva, g. Jožef Doliak , bivši poslanec na deržavnim Dunajskim zboru, se bo jutri na Dunaj podal, ker je včeraj od predsedništva tukajšno mestne in deželne sodnije naznanilo prejel, de ga ministerstvo (po daljnopisu) na Dunaj kliče, se tam pretresovanja postav za odškodvanje gra-šinskih prijemšin vdeležiti. Koristno je zares in^hvale vredno, de je ministerstvo tega tako bistrouinniga in pravič-niga moža k svojim posvetam povabilo. Njegovo rodoljubje je občno znano. — Novo pesniško delo. V Zagrebu je ni davno na svitlo prišla v ilirskim jeziku zložena tragedia: Kasfriota Škendprheg, v pet izvedah. Upjesmio Juro Matič Spor. Način pisanja zlasti v pravopisnim oziru se nekoliko loči od navadniga pisanja Zagrebških pisateljev. Upamo, de prineso kmalo jugo-slavjanski časopisi, kterim to pri.stoj i. svojo presojo čez to delo slavniga rodoljuba. Pretečeno nedeljo je bil pastirski list, kteriga so škofje na Dunaji zbrani vsim vernim Avstrijanskiga cesarstva pisali, v Ljubljani po vsili cerkvah per dopoldanji in po-poldanji božji službi iz kancelna bran. Natisnjen je bil tudi per g. Blazniku v slovenskim jeziku v veliko Iztisih, kterih primerno število so že pretečeno saboto na vse slovenske škofije razposlalo. V več ko tri tavžent iztisih bo leto pastirsko pismo po domači škofii razdeljeno. (Zgod. Dan.) Dopis iz Celja. Na štajarskim se kolera prikazuje. V Celji so v vojaški bolnici 4 vojaki, ki so iz Ogerskiga prišli, na ti bolezni umerli. Včeraj je pervi mestjan naglo smert storil. Pol ure od Celja, blizo Laških toplic (Tiifferbad) je majhna vasModrič; tam jih 12 na koleri leži in nekaj je mertvih. — Na železnice štacijonu Spielfeld je pred vče-rajnjim 7 oseb na naglama smert storilo, med temi en spremnik (Kondukteur), ki se je iz Dunaja privozil. — Treba je, de se človek preveč sadja ne naje, posebno de se nezre-liga varje; de se ne prehladi in pa kolere ne boji, ktera nobeniga ne napade, ki se ni v eni ali drugi drugi reči kriviga storil. (Novice.) Iz Tominskiga. Kakor žlahtna cvetlica, katira je komej krog sebe prijetin duh puhtiti, ino svoje vkrožje priljudno razveseljovati jela, od nepričakovane slane pokvarjena se suši ino berš zgine v nade polnim času; tako je tudi neusmiljena ojstra kosa občeznaniga od svojih podložnih zlo ljubljeniga ino čislaniga gosp. Kožarja, komisarja v Tolminu nemilo pred ča-sam pokosila. Tale žalostna priključba, nenadna prigodba je vsih serca celiga okrožja močno prešinila ino prebodla, česar je veličastna priprava k njegovi pogrebšini očito skazala. Narodna straža z milo muziko pristopi, 24 deklic iz ondašnih sosesk v belim oblačilu, zastopi mertvaški oder pričo vesoljne fare, katira se je zbrala občečastitimu solzice ljubezni točiti. Z devet mašnikami neso pre-draziga do pokopališa, obžaluvaje ga vse spremi ! Zakaj pa je tolko solz njegovo merzlo temno počivališe v obilnosti kropilo? Zato ker je v svojim nevtrudljivim djanskim življenji mnogo dobriga celi okolnici včinil, vbogim z radostjo pripomagal, šole in slovenšino ročno podpiral. Vnet za čast božjo je duhovnim v te reči vselej roko podal. — Pravičniga spomin na vekomaj. — —d— Celovec 30. Junija 1849. Tu pri nas se kaže ino prodaja velika, krasna podoba (Bild), na kterej je nas mladi svitli cesar obdan od celiga vojaškiga načelništva (General-stab). Spodaj je napisano: „Mit vereinten Kraften". — Jez baram, alj je to resnica? alj je naš svitli cesar v tej zmisli izgovoril ino izvolil tiste slavne besede? V manifestu, po kterim cesar z svojimi ministri austrijanskim narodam oznani novo ustavo od 4. Marca se bere: „Pri tem zaupamo v pomoč vsigamo-gočniga Boga, ki še Naše cesarske hiše nikoli ni zapustil. Zaupamo v blago voljo in zve-stost Svojih ljudstev; zakaj med med njimi je dobromislečih ljudi nezmerliva večina. Zaupamo v pogumnost in čast Naše slavne armade.... Veliko je delo, pa dognalo se bo „z zedinjeno močjo". — Zaupanje, v naših burnih okolši-nah živo potrebno, čelaj bolj omaguje in osla-buje: vse se boji, da bi Austrija ne dobila namesto ustavne le vojniške vlade. Take podobe v zaupanje austrijanskih narodov strašno dirajo, rojačam ino brodačam ravno pot pri-pravlajo, in tako besarstvo podkopujejo, ja globej ino hitre j podkopujejo, kot še tako republikanske ino demokratiške knjige. 27. tiskarne postave veli: „Enaki kazni je pod-verženo uničevanje deržavne ustave;" in §.3: „Vse kar se v tem ukazu od tiskopisov zapo-veda, ne velja samo za tisk, ampak tudi za vse dela duha in umetnosti". Naj bojo deržavnim opravnikam priporočeni ne samo pre-kucneži, ampak tudi nazadnjaki! — Mnogo doveršenih pravdnikov se mora v Celovec podati zavolj apelacijskih skušnj ali drugih opravil; pridejo tu sem gospodi iz Kranja , iz Goriškiga, Šlajerskiga itd. znajdejo se med njimi tudi iskreni Slovenci; z veselim sercam se spomnemo na gosp. Janeza Hlad-nika, bivšiga predsednika tukajšnega družtva, na gosp. Jan. Ažmana, ki je pervi dan svojiga dohoda prijatelsko tukajšno Slovenijo po-jiskal, in radovoljno se njej pridružil. Slava njima! Dragi brati Slovenci! ki v Celovecpo- potvate alj zavolj opravil pridete; lepo ste povabljeni ino poprošeni, Celovško Slovenijo ob-jiskati; ni treba, de se hitro v matico slov. družtva zapisate; to ni treba, mi ne jiščemo od nobenega kakega dobička; le samo to moremo zagotviti, da bo nas nezmerno razveselilo , tudi od slovenskih bratov iz drugih dežel kej slišati, od potreb slov. naroda se pomenkovati in posvetovati; le samo to moremo zagotviti, da bojo naši sovražniki, kterih nikjer ne manjka, stermo gledali ino pokvarjeni omolknili vidivši, da Celovška Slovenija v ptu-jih krajih in deželah slovi, da ima Slovenija, v svojej domačej deželi sovražena ino zasra-movana Slovenija, v dalnih krajih svojih spoš-tovavcev in prijatelev. Vsim narodam, posebno nam Slavjanam, ino med tirni najprej nam razterganim ino ponemčaniin Slovencem je treba vzajemnosti, prijatelstva ino bratinstva. Kar jez koroške slovenske domorodce poznam, je od njih pričakovati, da bo vsakega, prid-šega v Gradec, Ljubljano, Gorico ali Terst itd. naj pervo, naj imenitniši ino veselejši delo: pojiskali slovenske družtva, ino pozdraviti svoje slov. brate. Brati! oznanite svoje staniša. Mi imamo svoje staniše na starim tergu, št. 10 v pervim podslopju; hiša ima znaminje: „gostivnica k nadvojvodu Ivanu". Vzajemnost, prijatelstvo in bratinstvo!! — Slovenski jezik se zmiram bolj ino bolj pomika k tisti stopnji, ki njemu gre po pravici ino postavi; slovenski rodoljubi, gg. duhovniki ino učeniki, vse žile napahnjejo slovenščino v šole vpelati. Že štejemo po Ko-roškej deželi nekterih šol, kjer slovensčina gospoduje; modro in potrebno je, se najprej učiti v svojim maternim jeziku brati, pisati, rajtati, keršanski nauk in druge za domače potrebe koristne reči. To je visokino svet namen ljudskih šol; one nišo samo, da otrok nekterih nemških čerk ino besed si v glavo zabije, v kratkim jih zopet pozabi, ino naslednje ne zna nemški, ne slovenski. Slava in hvala toraj vsim modrim, ljudomilim katehetam ino učenikam, ki spoznavši in čutivši strašno škodo in krivico, za ktero se ima slovenski narod pri nemških šolah zahvaliti, po mogočosti po-ravnujejo ino popravljajo. V černe bukve pa naj bo zapisan učenik v — te, mende našun-tan od nekterih nemških gospodov, noče za nobeden dnar v čisto slovenskim kraji po slovensko učiti; dro vemo zakaj; mende še slovenske čerke ne pozna. Gosp. kaplan R—k, zvent in iskren Slovenc, tirja ojstro, da se ima šola vravnati tako, kakor zapovedo svetne ino duhovne postave. Alj učenik se [ne pre-mekne, stoji ko terda peč. Ne vem, na koga se lete učenik zanaša. Čern je že pri celej srenji, čern je že pri svojih predpostavljenih, čern je čres ino čres prav po pravici: s plaj-šam bratovske ljubezni zagernemo za to bari njegove dela pričakovaje njegove poboljšanje. Že v enim drugim kraju so farmani učenika tožili, med drugim tudi zavolj tega , ki noče ali nežna po slovensko učiti; bližo bo ob svojo službo prišel. Vsakimu bo ura odbila, ki se terdovratno derži svojega starega šlendrijana; ne bojo nič pomagali nemški vervezarji in šribarji, ponemčeni dehanti in fajinoštri. — Tirja postava, tirja duh sedaj-nega časa, tirja blagor slovenskiga naroda, da se šole po slovenskih krajih osno vajo v slovenskim duhu; gorje vsakemu, ki se vstavlja ! —• Gosp. kaplanu lt—ku pa lepa hvala, da bo sam posebej deržal slovensko šolo! And. Einspieler. Iz Relaške okolice 26. Junija. Pišem Vam od palatinskih husarjev. Ti so namreč v Terbergu 12. t. m. vtekli, in so po vteku pri nekim križu pri Molblingu zaprisego storili, Košutu zvesti ostati. Neki Oberleutenant se je moral s svojim konjam, ki se jc s boso sabljo skoz njih verste presekal, v nekim hlevu skriti, de ga niso sosekali. Neizrečeno slab duh jih navdaja! 14. t. m. jih je prišel I. oddel s štabam v Belak, ali že iz njih tem- nih in zagrizenih obrazov, se je njih madjar-ski duh spoznati mogel. Muzika je bila prav slovesna in umetna, alj med 31mi muzikarji so bili le samo 3 madjari, drugi so bili Čehi. Imeli so med seboj tudi š štirmi redi okinča-niga Wahtmajstra, ki že 51 let služi, in ka-tiriga kakor svojga očeta časte; ta je rekel: Jetzt sebe ich, dass ich mich auf meine alten Tage von diesem Regimente werde mtissen transferriren lassen, denn so eine Schmach kann ich nicht ertragen, (on je menil vtek). V Belaku so se prav sovražno obnašali, zunej tega, da so bili prav nečloveški, noben ni kaj plačal, zunaj nekih so to storili tudi oficirji, tako da so Belačani rekli, rajši bi imeli sovražnika itd. ena kompanija Horvatov je morla denarnico, ki so jo seboj peljali, ob-stražovati. S drugim in tretjim oddelkam so šli vojaki Prohaskiga reg. za stražo, stotnik tega regimenta je bil opomnjen, da so husarji rekli, da hočejo vse možicelne (Prohaskarje) pobiti, ali stotnik je odgovoril, kakor se vojaku spodobi: Mi smo na vse pripravljeni; mi imamo tudi strelni prah, svinc in bajonete, in črez to še serce, ki ga hočemo cesarju darovati. Kakor je bilo slišati, je Obrist hus. v špitalu vse husarje od Prohaskovih obdati komandiral, pri kateri priložnosti so hu-sarjem vse orožje pobrali in v skrinje zabili. IV. Oddel, ki bi bil imel skoz Belak priti, je šel čez Solnograd, kar je Belačane prav veselilo. Pred dvema tednima je prišlo pismo izKarl-štata na gosposko v Špitalu po hervatsko pisano in kmalo je perderčal poslane v Belak, da bi koga najdel, ki bi mu bil list v nemško prestavil, že je bilo to delo meni namenjeno, alj vonder so še v Belaku Horvata osledili, ki je to delo rad storil. Slovencam ni treba enake liste 2 pošte daleč v prevedenje pošilati. Včeraj sim za 32 gold. šolskih knig iz Tersta dobil, ki jih bom zdaj slov. učiteljam in duhovnikam razposlal. B. L. Nova razdelitev sodbenih in politiških gosposk za Štajersko kronsko deželo. Po ti novi od visokega ministerstva ozno-vani in od svetliga Cesarja poterjeni razdelitvi sodbenih in politiških gosposk razpade Štajerska kronska dežela v 4 sodbine okolice, ktere bodo sedeže imele v mestih: Ljubno (Leoben), Gradec, Marburg in Celje. I. Ljubniška sodbena okolica obseže do-sadašnji Judenburski in Bruški krog, in ima 22 kantonov namreč: Kvadratne število mile ljudstva. i. Ljubno (Leoben) 86/.o — 15,722 2. Mautern . 5 _ 4605 3. Eisenerc . 4 Vi 6 5070 4. Knittelfeld »7.o — 11,617 5. Judenburg «7.o — 12,232 6. Obdach 3 — 3658 7. Neumarkt . '7.o — 7960 8. Murau 127.0 — 10,671 9. Obenvolz. «7.0 ,— 5558 10. Oberzeiring ®4/l0 — 5418 u. Bottenmann «7.0 .— 7589 12. Liecen 9 — 6168 13. Irdning 77.0 — 7243 N. Grtibming. «7.0 — 5558 15. Schladming 7 •—• 6122 16. Aussee . . . 87.0 — 7647 17. St. Gallen 87.0 .— 6758 18. Allenz 57.9 — 5013 19. Maria-Cell 57.0 — 5166 iO. Murccuschlag . . \ 7 — 11,115 2t. Kindberg . 87.0 •— 10,267 22. Bruck '7.0 — 14,154 Vkup 161 V.O — 475,582 II. Graška sodbena okolica obseže dosada-šnji Graški krog in severni kos Marburškega kroga, in ima 23 kantonov, namreč: mile ljudstva i. Frohnleiten ?7lO 13,961 s. Graški okraj . 38,901 s. Gradec v 2 odsekama 7,0 — 52,206 4. Weic «7io 19,899 s. Gleisdorf . 67»« — 26,895 6. Hirkfeld . 57.9 10,117 7. Vorau 6 7.0 — 9922 8. Friedberg 37.0 — 8063 9. Pollau 37,0 — 11,185 io. Hartberg . 5 7,0 — 20,588 a. Fiirstenfeld 47,0 — 17,134 12. Felbach . 57,0 — 28,877 13. Fehring . 27,0 — 13,602 14. Kirchbach 47,0 — 17,409 15. Radkersberg . 27,0 — 11,335 16. Mureck . 47,0 — 1.9,902 17. Leibnic 5 — 23,697 18. Wildon 3 — 13,123 19. Eibisvvald 47,0 — 11,131 20. Arnfels 4 — 1 5,015 21. Deutschlandsberg . 57,0 — 15,778 22. Stainc . . , 37,0 •— 14,329 23. Voitsberg 117,0 — 27,923 Vkup 1177,0 —• 442,013 III. Marburska sodbena okolica obseže do-sadašnji Marburski krog razun tistega kosa, ki se je Graški okolici pridjal, in ima 8 kantonov : Kvadratne število mile ljudstva. i. Marburg . «7,0 — 41,162 2. gorna Radgona 27,« — 13,034 s. Lutomer (Luttenberg) 3 — 12,662 4. St. Lenard 47,0 — 19,868 5. Ptuje 90/10 — 40,451 6. Ormuž (Friedau) . 37,0 — 18,097 7, St. Lorenc 47,0 — 7740 8. Mahrenberg 47,» — 11,102 Vkup 417,0 — 164,116 graničarji okoli 60 draživcov v Mohaču po lovili, ker so mislili punt napraviti, ali naši so iznenada na 300 vozeh iz Batinskiga sela IV. Celjska sodbena okolica obseže dosa-dašnji Celjski krog razun enib sosesk, ki so se Marburski okolici pridjali in ima 14 kantonov namreč. privreli, in so glavarje vjeli. — lian je, ka kor se sliši, vzel serbski Bečej; Theresiopel in Segedin de so Madjari sami zapustili in beže proti Debrecinu. (Agr. zt») Zagrebške „Narodne novine" povedo, d je Bem 20. Junija Temišvar zapustil in se proti Erdelju obernil. Iz Zagreba 2 Julija. Včeri je sem prišel iz Debrečina neki izverstni domorodec vojniški kaplan, ki je pri Solnoku vjet bil. Tuc on poterdi brezizgledni fanatizem Madjarov tudi med njimi so sicer nekteri pametneji Ueri spoznajo, de so si Madjari s svojim ravnanjem s našim narodam dušo ogrešili, ali večina madjarska je še vedno polna stariga sovražtva proti nam. — Naši madjaroni sta nujejo večidel v Debrečinu, po imenu Josipo-vič, Zerpak, Pavlekovič, Štivalič, tri Domini, dva Čubekoviča, ltakodczay, Ferenc Lang itd. Vsi dobivajo mesečno podporo, ali Madjari jih vender prezirajo (missachten) ker sami spoznajo, de so jih ti ljudje na tenak ed pripravili. (To naj si tudi slovenski nemškutarji, ki svoj rod zataje, pred očmi imajo !) — Naši vjeti oficirji so porazdeljeni po madjarskih vaseh; vsak po sebi, se ve, de revno živi. Naš verli Fligelli Filipovič in Roth živita v Vel. Varadinu; ta poslednji vživa veliko svobode, ker tudi sami Madjari rečejo, do je on nas izdal. Tudi Dr. Dražič živi tam, pa mora ranjene Madjare lečiti. Nar bolje je za tiste naše ljudi, ktere vjame Gor gej, ki prav vljudno ž njimi ravna. (Slav. Jug.) Kvadratne število mile ljudstva. i. Celje 5 — 23,930 2. Vranska . 6 — 20,130 3. Gornigrad '7,o — 11,459 4. Jevšingrad (Erlahstein) 27,o — 12,880 5. Podčetertek i7,o — 10,920 6. Slovenogradec . 57,0 — 13,688 7. Šoštanj , 47,0 — 13,284 8. Bistrica . 5 7,0 — 18,800 9. Konjice 67,0 — 22,059 io. Bogac 67,0 — 12,621 n. Brešce 4 7,0 — 18,379 12. Sevnica . 27,0 9723 is. Kozja 37,0 — 14,127 14. Laško 57,0 — 15,002 Vkup 687,o — 216,970 Kar pa politiške gosposke zadene, se bode Štajerska dežela le v tri kroge (kre-sije) razdelila, in scer v Ljubenski, Graški in Celjski krog. I. Ljubenski krog obseže Ljubensko sod-bino okolco ktera ima 161 kvadratnih mil in 175,582 ljudi. II. Graški krog obseže graško sodbino okolico, ktero ima 177 kvad.mil. in 442,013 ljudi. III. Celjski krog obseže Celjsko in Mar-bursko sodbino okolico, ktere imate 109 kvad. mil in 181,086 ljudi. Potemtakim se vidi da pridejo skoro vsi Slovenci v Celjski krog, kar je že tud Štajerski zbor mesca velki serpana lansko leto namenil bil. (SI. N.) Hervaški« in slavonska dežela. Osek 30. Junija. Včeri so naši hrabri Scrliska vojvodina. V Zemunu 23. Junija. Pri nas se čudne reči gode. 16. t. m. sta bila vrednika novin „Vestnika in Napredka" od vojaka naglo zaperta in tiskarnice zapečatene in var-vanc. En dan sta bila vrednika zaperta, potlej pa na revers izpušena, de prideta na poklic pred sodbo. Kakor smo zvedli, bi bila oba še tisti dan v Brod poslana, ako bi se dva moža za nju potegnila ne bla. Ona sta narpred šla k Patrijarliu in ga zarotila, de naj osvobodi vrednike, ali on ju poslušal ni; potlej gresta k generalu Majerhoferju, kteri jih je lepo sprejel in jima obljubil, kar je mogoče, storiti. Vrednik Napredka se pokliče tretji dan pred komisijo, in tam se mu oznani de on ni kriv; in de zamore časopis zopet izdajati, samo de ga pred generalu na pregled nosi. Tiskarnica je odpečatena. Vest-nik pa je prepovedan. Novi Ii§t Napredka je bil že gotov, samo se je še generalovo poterjenje čakalo : general ga pa še Patrijarliu pošlje, ki je zopet od svoje strani prepovedal ga izdajati. Uzrok tega preganjanja jc sostavek , v kterim je „Vestnik" omenil, de patrijarh mnogo v Belgrad zahaja, narod serbski pa že dolgo arhierejske božje službe vidil ni. Ogerska dežela. Dunaj 2. Julija. Po današnih novicah iz Baba je bila saboto večer bitva pri Aču, po kteri je bilo 500 vjetih Madjarav v Bab pripeljanih. General Šlik seje na to proti D o tis vzdignil. Nj. Veličanstvo Cesar je včeri z glavnim stanam od Banya v Babolno odšel. Iz Erdelja je uradno oznanilo prišlo, de so ruski vojaki, pridši iz Valahije 22. Junija Tomoški prehod z naskokam vzeli in potlej v Kronstadt prišli. Vterjeni grad v Kronstadtu seje po bombardiranju, kije eno uro ter-pelo, podal. llusko-austrijanska armada, ki je iz Bu-kovine prišla, je Bistrico posedla, in potem se proti Klausenburgu podala. Kurir od maršala Paskeviča oznani, de je iz Miskolča 27. Junija se proti Pesti vzdignil. Glavni stan Biidigerja je bil 27. p. m. še v Prešovu (Eperies). Čez Nitro pridejo nove, znamenite trume Rusov, zlasti konjikov, (Lloyd.) Dunajske novine prineso obširniši izvesto-vanje Jelačiča bana iz Sove 26. Junija od bitve , kije pri O Hesce 25, p. m. bila, in v kteri je sovražnik (6 bataljonov, 6 eskradonov, 30 štukov) zopet premagan in večidel na levi breg Tise pretiran bil. V ti bitvi gre narveči hvala topništvu. Ran je zgubil 16 mertvih, 32 ranjenih, sovražniku je 200 samo vjetih. V Rački je banova armada 24 ladij z več kot 300,000 mernikov večidel ovsa vzela in v Odsek pripravila. Zdravje vojakov, kteri so po hišah, se boljša; izmed tistih pa, ki so pod milim ne-bam vtaborjeni, jih že veliko kolera pobere.— Ako pomislimo, de ima Jelačič samo 30,000 mož pod sabo, in de bi se glavne armade Madjarov od podonavske armade pritisnjene, vtegnile na Jelačiča zagnati, katerimu naglo lomoč prispeti ne more, nas zares strah pre-eti. Ali Bog bo varval Jugoslavjane in njih slavniga vodja; zakaj oni so naša edina nada v prihodnje. — — Zadnje Dunajske novine podajo naslednje oznanilo : Svitli cesar je po svetu ministerstva poterdil vodila glede politiške uravnave Ogerske dežele, ktere je cesarski komisar Geringer z generalam Haynau predložil. Po teh vodilih se pridajo glavarjem voj-niškili okrožij (distriktov) deželni uradniki vikšiga reda, ki imajo naslov okrožni vikši tomisarji (Districts-Ober-Commissare) in z dostojnostjo c. k. ministerjalnih svetovavcov celo politiško opravnistvo svoje okrajne prevzamejo. Imenuje jih zunej silnih primerlejev ministerstvo, imajo potrebne pripomočne uradnike in 4000 gold. plače na leto. Manjši županije se v eno veči združijo. V županijah se po deržavni ustavi loči lolitiško opravnistvo od sodništev in se osker-juje po vikšim uradniku z imenam vladni om is ar (Regierungsk.) Njega imenuje vikši komandant armade v edinosti z ces. komisarjem na predlog nižih uradov. Vladni komisar ima zunej 600 gold. za poti 1700 — 2000 gold. na leto po velikosti in težavnosti okraja. Okrajni komisarji (stolni sodniki) se posamezne okraje (kantone). Ti uradniki so vsi deržavni služabniki; ali njih služba je le začasna; čas službe se jim bo pozneje vrajtal. Lloyd omeni neki glas, de se je Petrova-radin vdal. V Pešti se je 29. p. m. velika nezadovoljnost ljudstva Košutam pokazala, ker so zvedili, de Rusi zares napredujejo. Ptuje dežele. V Rim u so mestnjani 22. dan preteče-niga mesca strašno noč imeli. Kanoni so pred meslam pokali, de se je zemlja tresla. Per vratih sv. Pankracja je bil zid v več krajih že podert in prestreljen." Ondi so francozki vojaki v mesto derli; vstala je med njimi inmed pun-tarsko armado strašna morija, de jih je od obeh strani silo veliko padlo. Francozje so car so nar hitrejši mogli verte na hribu Ja-nikulu posedli; zvonovi na Kapitolu in kar jih je per cerkvah še ostalo, so s strahovitnim gla-sam zvonili; puntarska vlada je vse, kterikoli orožje nositi zamorejo, na zagraje (barikade) gonila, se Francozam zoperstavit — in zares zazdej Francozje Rima še niso mogli premagati, če ravno njih armada 40.000 vojakov ima. — Francozko ministerstvo je unidan po pismu Papeža prašalo , kaj de misli storiti, tadar bojo Francozje Rim obsedli? Sv. Oce so jim, kakor se bere — odgovorili, de bodo šli v llolonijo in se pod avstrijansko varstvo podali. (zff0(I> Dan/) Nemška. Pruski kraljevič se je s svojo armado 29. p. in. iz mesta Karlsruhe proti Radstattu podal in je puntarje čez reko Murg pahnil. tfepolitftškf del. Pridobitev ilirskiga predstva čas L. Sept. Severa. (Konec.) Potim ko se je Sever več časa v Rimu pomudil in vse ondolne opravke poravnal, je sklenil se nad vzhodnimi kralji, kterim še ni zveze z Nigram odpustil bil, zmaševati. Naglo ko blisk se prikaže na mejah Armenie. Kralju Varzimiu so bile znane Severove slabosti ter je rešil z zlatarn in srebram svoje kraljestvo boja, kteri bi se gotovo v njegovo nesrečo izšel bil. Ravno to je storil tudi Ab-gar (Avgar) kralj osroenski", kteri 11111 je še nato pomočne trume poslal in svoje olroke v poroštvo dal. Potle je izropal Sever adiaben-sko zemljo, poplavil z svojo neštevilno vojsko Arabio in pripravil celo atrinsko kraljestvo v svojo oblast razun mesta Atre, ktero je na visokim čerovju (skalovju) sred velike od soln-čnih žarkov razbeljene pešave *) stalo. Ker so vsi trudi prazni bili si to mesto pridobiti, se oberne prot Evfratu, dene tu svojo vojsko v ladje in se prižene po reki do Ivtezifonta, stolniga mesta partianskih kraljev in plane tako neutegama na taisto, de je kralj Vologez komej zdrava glavo odnesel. Obropavši Ktczi-font, Babilon, Selevcio in še druge mesta se poverne, otovaren z bogatim plenain (Beute), v svoje cesarstvo. Starešinstvo, komur je svoje zmage popisane poslal, gaje počastilo z imeni Arabljanski, Adiabenski inPar-tianski, in mu dovolilo zmagovaven vhod v Rim imeti (198- 9). Strašen sovražnikain in z slavo obsut obiše Sever na potu v Rim svojo zvesto Mezio in Panonio W IVLuok x.cei V\oiio