Celje, dne 18. decembra 1970 — številka 49 — Leto XXIV — Cena 60 par Giasiio občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žaiec Vozniki, ki hočejo \i Kersnikove ulice napeljati čez novo pečkovo cesto, so paradi nepregled- nosti tako rekoč v smrtni nevarnosti. Toda lahko se ji iz- ognejo. Predlaga- ino jim, naj imajo vedno ob sebi so- potnika, ki ga bo- do lahko poslali čez cesto, da jim bo z druge strani kazal, kdaj je pre- hod varen. Tako bi najenostavneje rešili tudi obči- no pred dodatnimi stroški za kak se- mafor. PODPOLKOVNIKOVI FANTJE NI LEPO. DA SE VOJAKOV SPOMNIMO NAVADNO LE ZA PRAZNIK, ZLASTI ŠE ČE JE NJIHOVA PRISOTNOST MED NAMI POLNA DELOVNIH USPEHOV čez nekaj dni bomo praznovali dan usta- novitve prve proleterske brigade in s tem enega naših n'djvečjih praznikov DAN JLA. Praznična gesla imamo pripravljena za vsako praznično priložnost, a malo je takih, ki bi bila tdko čvrsta in resnična, kot je tisto: Armada in ljudstvo sta eno. Mogli bi ob prazniku zapisati veliko visoko- zvenečih besed o vlogi in pomembnosti naše armade, zlasti v teh nemirnih časih, ko je armada tolikanj zanesljiv branik, ki drži še vedno nepokopane težnje po rušenju naše svo- bode in nedotakljivosti. Vendar naš zapis pred praznikom ne bo tak. Obilica dejstev o življe- nju enote podpolkovnika Miče Stuparja, takih, ki so neposredno povezani z življenjem Celja in njegove okolice usmerja pero v konkretno smer. Zato smo z'apis imenovali na kratko: Podpolkovnikovi fantje! Ko se bodo letos ob Dnevu JLA odvijale v Celju sveča- nosti, bo govor 2sa to prilož- nost podoben referatom, ki smo jih vajeni poslušati pred skupšoinskimi organi, na zbo- rovanjih kolektivov, sestan- kih samoupravnih organov. Nizale se bodo številke, go- vora bo o delovnih uspehih, o cesta::i, mostovih, športnih napravah, pa budi o športnih dosežkih, kulturnih priredit- vah. Izrečene bodo tudi po- hvale številnim pripadnikom tega p>omebnega in po staro- stni sestavi najmlajšega kolek- tiva v Celju. Kolefctiv v oljč- no-sdvih uniformaüi je lahko ponosen na svoje uspehe, ki so izven programa strotkov- nega usposabljanja aa osnov- no nalogo v okviru obrambe moči naše domovine. Einota podpolkovnika Miče Stuparja opravlja svojo os- novno nalogo z velikim us- pehom. Ni naša pristojnost razpravljati o tem, nitd smo za to kvalificirani. Posvetila se bomo tistim dosežkom, ki jih v seznamiu temeljnih na- log ni. (Dalje na 6. strani) SAVO VUKASOVIĆ je eden od »začasnih občanov« Celja, ki prebiva in služI domovini v vojašnici »Slavka Šlandra« na Trgu Svobode v Celju. Star je dvaindvajset let, po poklicu je strojni tehnik, doma pa iz Zemuna. V enoti podpolkovnika Mica Stuparja je strojnik. Kot otrok našega največjega in glavnega mesta na Celje ne gleda kot na provincialno gnezdo. Pravi, da je lepo in v to lepoto vključuje tudi naša dekleta, ki da so malone vsa pri- kupna. Tako Savo, a kaj pravijo njegovi tovariši, berite v današnji »Mali anketi«. Foto: Jure Krašovec | PREDNOST DRUŽBENEMU STANDARDU OBISK FRANCA POPITA V VELENJU Prejšnji teden se je v Ve- lenju mudil predsednik ZKS France Popit, ki se je med drugim^jpogovarjal tudi z družbeno političnimi delavci in si poleg termoelektrarne v Šoštanju ogledoval več dru- gih' gospodarskih objektov. V uvodnem pogovoru so F. Popita seznanili z razvojem velenjske občine in zlasti z velikopoteznim srednjeroč- nim načrtom, po katerem naj bi od letošnje približno mi- lijarde 800 milijonov ob kon- cu 1975 leta dosegli 5 miU- jard din bruto produkta in pri tem na novo zaposlili 15 tisoč delavcev. Predsednik ZKS je sicer pohvalil takšno uresničitev, vendar ob tem izrazil tudi pomisleke, ali ne bi kazalo ostati pri manjšem bruto produktu in manjšem zapo- slovanju, še zlasti, ker nam, kot znano, delovne sile v Sloveniji primanjkuje in ker s tem, kot znano, delovne sile v Sloveniji primanjkuje in ker bi s tem vsekakor ustvarili nove probleme. De- jal je tudi, da v naši repu- bliki na račun osebnega zao- stajamo v razvoju družbenega standarda, to pa ima za po- sledico socialne razlike med ljudmi in seveda tudi druž- beno politične probleme. Po mnenju F. Popita se bo zato treba odločiti, ali bomo še napreje spodbujali osebni standard, ali pa ga bomo ne- koliko zavrnili in storili več za družbeni standard. Ver- jetno naši delovni ljudje ne bi bili nezadovoljni, ko bi imeli v žepu sicer nekoliko manj denarja, zato pa več drugih ugodnosti. Kot je dejal, bi lahko mnoge socialne razlike ubla- žili na primer z ukrepi v šol- stvu, kjer bi morali ustva^ riti možnosti celodnevnega bivanja učencev v šolali, ve- like rezerve pa so tudi v dav- čni p>olitiki, kjer bi že mo- rali narediti red. Cilj naj bi bil, da bi pri nas vsakdo ži- vel od svojega dela, pri če- mer bi morali našo politiko v marsičem menjati in jo graditi predvsem na intere- sigh delavskega razreda. dhr FRANCEK FRAKEU Mcj-duš, vse je zmrzn.jeno samo snega ni! ZANIMIVO ZA REŠEVALCE KRIŽANK v novoletni številki NO- VEGA TEDNIKA bo izšla velika nagradna novoletna križanka KREDITNE BAN- KE CEL.JE. To bo pruož- nost za vse ljubitelje kri- žank in bralce NOVEGA TEDNIKA, ki bodo pravil- no rešili križanko, da jim žreb nakloni eno od bo- gatih denarnih nagrad, ki jih je za svoje varčevalce in bralce Novega tednika pripravila KREDITNA BANKA CELJE, v skupni ТГ«(ЈШ&и 3000 din. OBiSK IZ ĆUPRIJE Konec tedna je obiskala celjsko, žalsko in mozirsko občino skupina 46 kmeto- valcev-kooperantov iz občine Ćuprija. Ogledali so si več kmetij, se pogovarjali s kme- tovalci našega območja o kooperantskih odnosih, nato pa so v Logarski dolini sku- paj s predstavniki kmetij- skega kombinata 2alec in kmetijske zadruge Mozirje razpravljal še o ostalih pro- blemih kmetijstva v Jugosla- viji. Govorili so o cenah, o odnosih med kmetijskimi za- drugami in kmetovalci, o so- dobnem usmerjanju indivi- dualnih kmetij itd. Isti čas pa je bil v Celju tudi razgovor med predstav- niki občinske skupščine, ob- činske konference SZDL, krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti obči- ne ćuprija in Celje o struk- turi proračunske porabe, o vlogi in delovanju samostoj- nih skladov, govorili pa so o delu krajevnih skupnosti — predvsem o metodah dela ter financiranju in končno še o delovanju občinskih orga- nizacij socialistične zveœ ozi- roma njihovih sekcij. Oba razgovora med predstav- niki gospodarskega in druž- benega življenja obeh občin sodita v okvir razširitve pri- jateljskega sodelovanja med p>obrattnskima mestoma Ću- prija—Celje. 2e v pripravah na letošnjo karavano brat- stva in enotnosti so namreč ugotovili, da je možnosti za sodelovanje izredno veliko. Take oblike naj bi nadalje- vale delo, ki so ga zastavili med dosedarxjimi prijatelj- skimi obiski in prinesle no- vih spodbud družbenemu in _ gospodarskemu življenju obeh občin. J. B. NESREČA V STRANICAH VIKTOR KROPEJ, 36, iz Zreč je vozu z osebnim avtomobilom proti Slovenskim Konjicam in v Stra- nicah iz neznanega vzroka, zavil s ceste. Zaleted se je v jablano. Kropeija so odpeljali v celjsko bolni- šnico ziaradi težjih poškodb, medtem ko se je so- potmk STANKO HREN, 31, iz Slovenskih Konjic laže poškodoval, škode na vozilu, ki se je prevrni- lo na streho, je za 7000 dinarjev. OBJESTNOST NEZNANCA SILVA ŽAGAR, 18, iz Reòice pri Laškem je na cesiti popravljala svečko na pony ekspresu. Nasproti ji je pripeljal neznani voznik flička, ki je iz objest- nosti zavil v levo in nato ostro nazaj na desno. Pri tem pa je žagarjevo opilazLi in lažje poškodovad po roki in nogi. OBSTAL JE NA KOLESIH KURT KINDLHOFER, 31, iz Petrove je vozil z osebni mavtcmobilom iz Arjs vasi proti Velenju. V Črnavi je na ovmku zaradi spolzike ceste in ne- primerne hitrosti za,peljal Па levo, se prevrnil na streho in obstal na kolesih. Voznika so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili zlom hrbtenice, škode na vozilu je za 4000 dinarje'/. PEŠEC JE UMRL VLADO RAZBORŠEK, 44, iz Arje vasi je hodil v Drešinji vasi po levi strani ceste. Očividec nesre- če je povedal, da je šel cik cak po sredini vozišča, ko je pripeljal voznik avtobusa MIRKO ŠIJANEC, 30, iz Lenarta. V času nesreče je bila izredno gosta megla. Avtobus je pešca zadel in ga zbil na tra^mik. Razborška so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl dve uri po nesreči. V ENI NESREČI - DEVET POŠKODO- VANIH v nedeljo zjvečer se je na Ljubljanski cesti v Celju zgodila izredno huda prometna nesreča, pri kateri je bilo poškodovanih devet ljudi. 23-letni Anton Cunder iz Stožic je vozil z oseb- nim avtomobilom proti Ljubljani. Ko je pripeljal čez Butejev most, je za-radi prevelike hitrosti zavo- zil na levo v trenutku, ko je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom FRANC BLAGOTINŠEK, 59, iz Celja. Cunder je zadel vanj. Blagotinškov avtomo- bil je obrnilo za 90 stopinj, Cunderjevo vozilo pa je zanašalo naprej. Nasproti je pripeljala SONJA AUŽNER iz Svetelke pri Dramljah, katere avtomobil je Cunder zadel. Trčenje je bilo tako močno, da je avtomobil Avžnerjeve prelomilo na polovico. Pri ne- sreči so bili hudo poškodovani: SONJA AVŽNER, njena hčerka MIRJANA, FRANC BLACtOTINŠEK, DUŠAN KLADNIK iz Ljubljane in MARTA DVOR- ŠAK iz Ljubljane. Lažje poškodbe pa so dobili DA- NICA KLADNIK iz Ljubljane, JUSTINA BLAGOTIN- ŠEK iz Celja, STANKO AVŽNER in voznik CUN- DER. Vse So prepeljali v oel.isko bolnišnico, od koder pa je mladi voznik Cunder pobegnil. Škv>do na avto- mobilih so ocenili na 2,5.000 dinarjev. PADEC MOPEDISTA IN SOPOTNIKA ŠTEFAN KUKOVIČ, 25, iz Licence, se je peljal z mopedom iz Jerneja proli Licenci. V Brezju ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na rob ceste, kjer je padel. Mopedist in sopotnik JURIJ KUKO- VIČ, 50, sta dobila pretres možganov. BREZ IZPITA FRANC GOBEC, 23, iz Sodne vasi, se je peljal z motorjem ponoči brez luči iz Podčetrtka proti do- mu. Zaradi hitrosti je padel in dobil pretres mo- žganov. Vozil je brez izpita. ZAPELJAL JE NA TRAVNIK VINKO JOVAN, 44. iz C«]ja, je л-ozil osebni avto- mobil, ki ga š^ ni bil navajen proti Velenju. Na ovinku v Mali Pirešici ga je zaneslo na desni rob ceste. Hotel je izravnati vozilo in zapeljal na levo, ko je pripeljal nasproti neznan avtomobilist. Jovan se mu je umaknil tako, da je na levi strani zapeljal s oest.e na travnik, kjer je zadel v drevo. Drevo je zlomil, avtomobil pa se je prevrnil na streho. Voz- nák se je teže poškodoval. Škode na vozilu je bilo Ee 9.000 dinarjev. SOPOTNIK UMRL IVAN PREMRL, 24, iz Bezgovice, je vozil z oseb- nim avtomobilom iz Šmarja proti Rogaški jlatini. V Mali pristavi je zaradi neprimerne hitrost; zape- ljal na levo stran ceste in trčil v to.'omi avtomobil JOŽETA KRANJCA iz Cmolice. ki je pripeljal na- sproti. Osebni avtomobil je odbilo v nasip. Med tem je F>adel iz vozila sopotnik na prednjem sedežu EGON BRAČKO 2в, in obležal mrtev. Voznika ir. sopotnika IVANA BRAČKA, 24. pa so hudo poško- dovana prepeljali v celjsko bolnišnico. ZAVIRANJE ALOJZ OGRIZEK, 37, iz Strmca pri Vojniku, je \4>zil s tovornim avtomobilom iz Velenja proti Celju. Nasproti je pripeljal VALENTIN MARINČEK, 24, iz Cešenika s tovornim avtomobilom. Zaradi pešca na cesti je Martnček zaviral. Zaradi zana.šanja je zadel Ogrizkov avtomobil, škode je za 19.000 dinar- jev. Marjana Fale, 18, Zalee, po- škodovala si je levo roko; Simon Suha, 16, Velenje, po- škodoval si je desno ramo; Franjo Bilie, 31, Velenje, po- škodoval si je levo roko; Jan- ko Matic, 47, štore, poško- doval si je levo roko; Ivan Kač, 25, Celje, poškodoval si je levo roko; Franc Dobo- vičnik, 20, Velenje, poškodo- val si je desno roko; Vinko Vodlak, 38, Mozirje, poško- doval si je levo nogo; Franc Kasenburger, 43, Štore, po- škodoval si je levo roko; Anton Plesnik, 50, Podveza pri Lučah, poškodoval si je levo koleno; Tone Krofi, 21, Tepanje, poškodoval si je pr- ste leve roke; Blaž Batic, 18, Velenje, poškodovali si je desno roko; Tone Brumec, 47, Dolga gora pri Ponikvi, poškodoval si je desno roko; Tone Bašič, 23, Paka pri Ve- lenju, poškodoval si-je desni komolec; Milan Jelenko, 15, Loška gora. Zreče, poškodo- val si je levo roko; Marija Teran, 32, Celje, poškodovala si je levi gleženj; Pero Ko- vic, 22, Velenje, poškodoval si je levo nogo; Vinko Bah, 36, Ljubija pri Mozirju, hlod mu je poškodoval levo roko; .lože Žagar, 46, Konovo pri Velenju, poškodoval si je le- vi gleženj; Vlado Steblaj, 46, Jablanca pri Boštanju, po- škodoval si je levo kračo; Jožica Brlogar, 21, Radeče, poškodovala si je desno roko; Krešimir Pekić, 17, Velenje, poškodoval si je desno nogo; Ivan Drame, 21, Velenje, po- škodoval si je desno nogo; Milka šimek, 41, Ar ja vas, poškodovala si je levo nogo. Musli Batiči, 25. Celje, po- škodoval si je levo nogo; Jože Vernik, 18, Podgorje pri Velenju, poškodoval si je levo roko; Marija Tovor- nik, 28, Celje, poškodovala si je desno nogo; Peter Deže- lak, 40, Bradnice pri Rimskih Toplicah; poškodoval si je levo ramo; Anton Medvešček, 31, Miklavž pri Taboru, po- škodoval si je desno roko; Franc Ograjšek, 39, Brezova pri Šmartnem v R. d., po- škodoval s je desno stopalo; Štefan Petrovič, 31, Celje, po- škodoval si je desno nogo; Branko Sešeij, 16, Velenje, poškodoval si je levo roko; Franc Pirnat, 30, Preloge pri Šoštanju; poškodoval si je desno roko; Janez Cvahte, 20, Škalce pri Konjicah, po- škodoval si je levo roko; Martin Gunzek, 21. Krajnče, poškodoval si je desno roko; France Muc, 17, Dobrnež pri Konjicah, poškodoval si je levo roko; Branko Cepin, 18, Lesiono, poškodoval si je pr- ste desne roke; Jernej Gre- benšek, 43, skale pri Velenju, poškodoval si je levo roko; Karel Markovič, 60. Ponikva, poškodoval si je desno roko; Viktor Podgoršek, 34, Vele- nje, iX)škodoval si je desno roko; Jože Dobaj, 27, Vele- nje, poškodoval si je deno koleno; Ivan Smeh, 47, Pri- stava, poškodoval se je po glavi; Vinko Bradula, 21, Prebold, poškodoval si je le- vo nogo; Alojz Mak, 50, Ve- lenje, poškodoval si je vrat- no hrbtenico; Slavko Grgič, 24, Celje, Celje, poškodoval si je desni gleženj; Kristina Vo- deb. 35, Grobelno, poškodo- vala si je desni gleženj; Slavko Hojnik, 25, Škofja vas, poškodoval si je prste na roki; Ivan Pepel, 31. Ce Ije, poškodoval si je levo ro- ko; Leon Kran.jc. 55, Gomj grad poškodoval si je desno koleno; Stjepan Jakopanec, 20, Celje, poškodoval si je desno roko; Jože Iršič, 35, Andraž, poškodoval si je vratno hrbtenico; Anton Faj- diga, 23, Rečica pri Laškem, poškodoval se je po glavi in levo zapestje; Slavko Videm- šek, 26, Prelska pri Velenju, poškodoval si je prsni koš; Milan Anabič, 20, Velenje, poškodoval si je desno stran prsnega koša; Mha Molnar, 42, Velenje, poškodoval s Je levo nogo; Lado Strožič 24, Lokovica pri Šoštanju poško- doval sfi je desno nogo in Jože Grabner, 16, Zalog 'pri Šempetru, poškodoval si je desno nogo. CELJE Veljko Djurič in Enia Jaz- binšek, oba iz Celja. LAŠKO Anton Skube, upokojenec, in Marija Fabiani, gospodi- nja, oba iz Žebnika, Ivan Klanšek, poljedelec. Oreho- vo in Marija Cerjak, polje- delka. Poslana. CELJE 37 dečkov in 31 deklic LAŠKO 2 dečka ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček in 1 deklica CELJE Franc Kolenc, 43, Sp. Gru- šovlje; Bogdan Kramar, 48, Celje; Jožef Zaljuberšek, 69, Ravne; Franc Kočar, 92, Ce- lje; Josip Možic, 70, Boštanj; Alojzija Reih, 58, Polene; Alojz Oset, 70, Celje; Zofija Arh, 81, Debro; Jožef Prevol nik, 42 Bukovžlak; Štefan Vešligaj, 4, Hrmec; Neža Po- valej, 66, Čmolica; Marija Mastnak, 79, Okroglica; Vla- dimir Razboršek, 44, Arja vas; Štefan Božnik, 80, Celje; Franc Kolenc, 73, Landek; Franc Veternik, 65, Gorica; Alojz Tašner, 36, Celje; Ka- rolina Baloh, 24, Štore; An- gela Einsidier, 75, Trnovlje; Ivan Vodovnik, 26, Višnja vas in Julijana Potočnik, 80, Socka. GORNJI GRAD Jožef Ermenc, 74, inv. upo- kojenec, Florjan pri Gornjem gradu. LAŠKO Marija Debelak, 77, gospo- dinja, Radeče; Terezija Gre- gorič, 78, gospodinja. Njivi- ce; Marija Klenovšek, 54, gospodinja. Laško m Franc Lah, 79, kmet, Rečica. ŠMARJE PRI JELŠAH Karel Plemenitaš, 68, Do- bovec pri Rogatcu; Anton Novak, 70, Sladka gora; Ka- rel Vodušek, 64, Zadrže; Vin cene Belcer, 89, Velike Rod- ne; .'Vlojzij Miklaužič, 67, To- pole; Martin Jagodic, 67, Irje; Peter Mikša, 86, Rog. Slatina; Anton Brantuša, 58, Rajnkovec in Elizabeta Klev- že, roj. Kores, 67, Drevenik. ŽALEC Neža Völkl, roj Pošebal, 78, upokojenka. Velika Pire- šica; Janez Stepišnik, 69, upokojenec, Latkova vas; An- tonija Korber, roj, Ocvirk, 80, gospodinja, Žalec in Eli- zabeta Koštomaj. roj. Spes, 76, upokojenka, Dobriša vas. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Na celjskem turističnem območju so odprti in redno obratujejo dom v Podolševi (Sv. Duh), Mozirska koča, hotel na Golt/Ch, dom na Gori Oljki, Celjska koča, dom na Svetini, Adrejev dom na Sle- menu nad Šoštanjem ter iz- letišče Stari grad nad Celjem. PRIREDITVE v hotelu Celeia v Celju in Paka v Velenju je vsak dan razen nedelje oziroma pone- deljka barski program s ple- som. V Rogaški Slatini je plesna glasba vsako soboto v Zdraviliškem domu. Na Do- brni je plesna glasba vsako soboto v hotelu Triglav. KOPALNI BAZENI Oba pokrita kopalna baze- na v Laškem in Dobrni sta odprta vsak dan. DEŽURNA LEKARNA Do sobote 19. decembra je dežurna lekarna Center, Vod- nikova 1, od sobote od 12. ure dalje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. LIKOVNI SALON v celjskem Likovnem sa- lonu je do 26. decembra od- prta razstava likovnih del Maksima Sedeja, mlajšega. PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem območju je dovolj prostora v zdraviliščih Rogaška Sla- tina, Dobrna in Laško, v ho- telih v Celju, Velenju, Šo- štanju in Mozirju, v gosti- ščih in pri zasebnikih v Lo- garski dolini, Solčavi, Lučah, na Ljubnem v Gornjem gra- du in Braslovčah ter v pla- ninskih postojankah v izle- tiščih. Za novoletne praznike je na voljo še nekaj rezerva- cij. Sreda, 16. decembra ob 10.00 uri Janez Žmavc »Se- kira« — musical za Vojaški boben — zaključna predstava za osnovno šolo Šempeter Četrtek, 17. decembra ob 15. in 19.30 uri Linhart: »Županova Micka« in Polgar: »Goethe« — gostovanje v Bre- žicah Petek, 18. decembra ob 19.30 uri »Sekira« z 3. šol- skim abonma in izven Sobota, 19. decembra ob 8. uri »Rdeča Kapica in de- dek Mraz« — zaključna pred- stava za osnovno šolo Griže Sobota, 19. decembra ob 15.30 uri »Sekira« — za iz- ven — premiera. Predproda- ja vstopnic v petek od 18.30 do 19.30 ure, v soboto pa dve uri pred pričetkom predsta- ve Nedelja, 20. decembra ob 19.00 uri slavnostna predsta- va opere »Trubadur« ob po- častitvi 50-letnice Olepševal- nega in turističnega društva Celje Ponedeljek. 21. decembra ob 10.35 uri »Sekira« — za- ključna predstava za osnov- no šolo Petrovce Ponedeljek, 21. decembra ob 15.30 uri »Rdeča Kapica in dedek Mraz« za izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji Torek, 22. decembra ob 9.00 uri »Rdeča Kapica in dedek Mraz« — zaključna predstava za osnovno šolo Rimske Toplice Torek, 22. decembrua ob 11.00 uri »Rdeča Kapica in dedek Mraz« — zaključena predstava za osnovno šolo Frankolovo in Črešnjice Sreda, 23. decembra ob 8.00 uri »Rdeča Kapica in dedek Mraz« — zaključena predsta- va za I. osnovno šolo Celje Sreda, 23. decembra ob 10.00 uri »Rdeča Kapica in dedek Mraz« — za osnovni šoli Šmarje in Vransko Četrtek, 24. decembra 9.00 un »Rdeča Kapica . dedek Mraz« — zaključJ predstava za vzgojni ¿av^ Anice Černejeve četrtek, 24. decembra ^ 11.00 uri »Rdeča Kapic-a ^ dedek Mraz« - zaključen predstava za osnovni ц Polule in Dobovec Četrtek, 24. decembra 16.00 uri »Rdeča Kapica i, dedek Mraz« — zaključen, predstava za Zdravstveni dom Celje z obdaritv^ otrok Petek, 25. decembra o, 11.00 uri »Rdeča Kapica j, dedek Mraz« — zaključen predstava za osnovni šo Braslove in Letuš Petek, 25. decembra q, 16.00 uri »Rdeča Kapica i, dedek Mraz« — zaključep. predstava za Splošno bobij,;, Celje z obdaritvijo otrok Sobota, 26. decembra o¡ 8.00 uri »Rdeča Kapica i, dedek Mraz« — zaključen predstava za IV. osnovno šo lo Celje Sobota, 26. decembra ol 10.00 uri »Rdeča Kapica i dedek Mraz« — zakijučeii predstava za osnovno šol Rogaška Slatina Sobota, 26. decembra o 14.00 uri prav tako za Rog¡ j ško Slatino Sobota, 26, decembra o 17.30 uri »Sekira« — zaklj cena predstava za IV. osno no šolo Celje NOVOST) S POLIC ŠTUDIJSK KNJIŽNICE Jovanovič M, S.: Elekti amaterska hernija. Beogu 1968. S. 34641. Gluškov V. M.: L4-od u I bernetiku. Beograd 1967. 34644. Nemnan Z.: O možgans motorični prizadetosti. Ljubljani 1970. S. 34647. Sladojevič P. č.: O Osni nim vremenskim kategori ma upotrebe glagolskih i i lika u srpskuhrvatskonie ziku. Beograd 1966. S. 346 Bui.sman H.: English Sj ken. Freiburg im Breisg cop. 1968. S. 34656. Počeci štampe ,}ftg()slovi skih naroda. Beograd IS S. 34809. Barbieri F.: Nakon Fran^ Zagreb 1969, S. 34815. Rouzé M.; Frédéric Joli Curie. Paris 19,50. S. 34818 Kos J.: Prešeren in evri ska romantika. Ljubljî 1970. S. 34820. Lihačov D S.: Tekstologi Beograd 1966. S. 34786. Èâ POJASNiLO Tedenski zunanjepoliti pregled smo v zadnji šte^i našega lista posvetili pre( denemu potovanju i)reds nika Tita v Italijo. Ker teka tehnični prelom naš časnika vsak torek dopolii že popoldne pa tiskarna C v Ljubljani Novi tednik < stiska in odi)ošlJe, nika nismo mogli naših bral že v preteklem tednu ol siiti, da je poti>van,ie naš predsednika iz zdaj zna razlogov p.eslavljeno. Bri prosimo, da to pojasnilo i števajo. UREDNIŠTVO LIÍ Namesto zahvale vsem, so spremili na zadnji ¡ Franca Kočarja iz Celja, rovali cvetje in izrekli žalje, je njegova hči Ma Mihelič darovala ,500 ND s du za štipendiranje mli talentov občinske konferf SZDL Celje, ki se ji iski zahvaljuje. 2 ](). decembra 1970 STRAN I)ví)rana kina Svobode na Polzeli je bila popolnoma polna. Zbralo se je več kot štiristo ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem nastopajočih. PRIJETNO JE BILO... Drugo javno radijsko odda^ jo na žalskem področju smo opravili zadnjo nedeljo na Polzeli. Organizatorja sta bi- la Občinski sindikalni svet Žalec ter uredništvi Novega tednika in Radia Celje. Bilo je veselo. Najboljše športne ekipe delovnih orga- nizacij so prejele za dobre uvrstitve in sodelovanje v le- tošnjih občinskih sindikalnih športnih igrah pri2manja in pokale. Zmagala je ekipa Fer- ralita iz Žalca pred Tekstilno tovarno Prebold, Garantom Polzela itd. Sodelovalo je 26 delovnih organizacij. Pokal Občinske konference ZMS Ža- lec kot najstarejša ekipa je prejel KK Žalec. V oddaji so nastopili: na rodno zabada ansambla Ve- seli hmeljarji in ansambel Borisa Terglava, moški pev- ski zbor Svoboda Polzela ter pevci črnskih duhovnih pes- mi. Med športniki so se pred- stavili Oto Holzinger, Miro Kocuvan, Danica Urankar, Jo- že Golič in Rafko Mlakar. Delovne organizacije v Sa- vinjski dolini so prispevale nagrade za poslušalce v dvo- rani, ki so do zadnjega ko- tička napK)lnili dvorano tam- kajšnjega kulturnega doma. »Cepelini« so poleteli med poslušalce in kdor ga je do- bil, je prišel na oder in do- bil nagrado. Trije so imeli še posebno srečo, kajti številka na njihovem »cepelinu« je bila obkrožena, kar je bila možnost, da sodelujejo še za glavno nagrado — omarico za perilo, kar je podarilo obr1> no podjetje Garant Polzela. Posebna komisija, ki so jo sestavljali vsi vodje ansam- blov je izmed treh izbrala ti- stega, ki je pred mikrofonom najbolje zapel. In kam je »odšla« omarica. Dobila jo je gospodinja Danica Hriber- šek iz Lokrovca pri Celju. Povedala je, da je nagrade izredno vesela tudi zato, ker je to njena prva nagrada v življenju, čestitamo! Obdarili smo tudi najsta- rejšo obiskovalko naše pri- reditve: Marija Ocvirk iz Lo- čice pri Polzeli bo februarja prihodnje leto dopolnila 75 let! Tudi čestitamo! Podobne javne radijske od- daje bomo še pripravljali; v januarja so na vrsti Celje, pro- glasili bomo najboljšega celj- skega športnika ter športni- co, kasneje pa še Šentjur in Mozirje. Foto: T. Tavčar Fred mikrofonom sta bila tudi športnika Oto Holzin- ger (na desni strani) ter Jože Golič (na levi sirani). Holzinger je govoril o situaciji v košarki in košarkar- ski sodniški organizaciji. V PRIHODNJEM LETU RALLY SKOZI TRI DEŽELE? Združenje šoferjev in avto- mehanikov v Celju je pripra- vilo letos več zanimivih tek- movanj. Sedaj, ob zaključku sezone, ko se društvo pri- pravlja na redni občni zbor pa smo izvedeli nekaj zani- mivosti. Predsednik združe- nja Alojz čobec in »tehniko« združenja Vlado Planinšek pripravljata vse potrebno za novo mednarodno sodelova- nje šoferjev. Ker so odnosi z madžar- skim mestom in društvom iz Köszegvarosa in avstrijskim društvom iz Leobna zelo do- bri bodo celjski predstavniki predlagali ,da se poleg tra- dicionalnega nočnega rallyja pripravi tudi mednarodna ocenjevalna vožnja skozi tri dežele: Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. Po razgovorih v začetku prihodnjega leta pa bomo že vedeli kaj več o tej Zanimivi ideji. J. K. Џ Kegljaški klub Žalec bo v soboto in nedeljo organi- ziral dva novoletna turnirja V soboto bo turunir sindi kalnih ekip občine Žalec, v nedeljo pa bodo na turnirju sodelovale ekipe Bratstvo iz Hrastnika, štore, Šoštanj, Šempeter, Kovinotehna Celje, Vransko, Aero in Kegljaški klub Žalec. ф Eden boljših igralcev košarkarjev Partizana Žalec šaligo je pristopil k trbovelj- skemu Rudarju, ki bo letos nastopal v II. zvezni košar- karski ligi. ф Namiznoteniška sekcija TVD Partizana v Šmartnem ob Paki je pripravila klubsko prvenstvo, katerega se je ude- ležilo 50 igralcev in igralk. Med pionirji je zmagal Omla^ dič, pri pionirkah Jerajeva, pri mladincih Mandeljc, pri mladinkah Založnikova ter pri članih ter članicah Pod- goršek in Podgorškova. CELJSKI HOKEJISTI DRUGI Coprav J lil ao iionca prvega deia teKaiovanja v B SKUp^i avtaiie tio^ejsue iige оака âe Siecanje v »Kopju z üomaoira vaixiarjem, üazt ua s-j CeljarU le uspeli, osvojUi v tej sku- pim Qiugü mesio aa beogiajsKim faruzanom in tako zaöe- s-vuj iiajvecji аропш uspeíi. Sobotni octloí'imi dvobo^ v öubotici so pripisali v svojo konst. v tekiu: i>o anagaii z rezuuau>m У:2 U;l, 3:0, 4:1). KijuO ternu, ua so untali domaćini preonost lastnega igrišoa m gledalcev, so šli celjski nosejisti v napad in že v prvem delu igre zabeieáiU prednost 2:1. In čedalje bolj se je tekma bužaia koncu, toliko bolj se je poznala velika premoć celj- skin igralcev. Na koncu se je agoailo i.ako, da so celo giu- daici aapioskah zmagovalcem. Pri Celjanih je bii toki at izredno razpoložen Kolenc, ki je dosegel ka. trj gole, sicer pa je biJ on tisti, ki je odprl serijo golov i-o dva zadetka sta dosegla HiiDar in RoOiÁ, po enega pa Suánik in Lesjak. Celjani so zdaj na drugem mestu s točko prednosti pred Spartakom. Toda, glede na to, da igrajo celjski hokejisü zadnjo tekmo v Skopju z Vardarjem m da ima moStvo iz Subotict nasprotnika beograjski partizan, se adi, če se bo vse odvijalo v normalnih okvirih, da se pri vrh« nima več kaj pripetiti. TL'Đl iVILADINCI SO PRIČELI V nedeljo se je pričelo republiško pi-venstvo mladinceT v hokeju na ledu Nastopa pet ekip: Kranjska gora, Jeseni- ce, Olimp: j a, Slavija in Celje. V prvi tekm. so Celjarj gostili mlado ekipo z Jeseni«. Zmagali so gostje z rassmeroma v^^okim rezultatom U:3 — (2:1, 3:1, 6:1; Kljub visokemu porazu so mladi Celjani igrali lepo in do^ kazali, da so perspektivna ekipa. Dvoboj na ledu se je prav. zaprav razvijal med odličnim reprezentantom Zbontarjem z Jesenic ter Celjani. Zbontar je namreč v tem srečanju dou segel kar sedem golov, vse druge pa je pripravil. Za, Celjane so biL uspešn-: Hojnik Vertovšek m Bratec. V nedeljo, 30 t. m bodo celjski mladinci igraU z eki.po vevSke Sla^jt. Tekma bo v Ljubljani. TR2IC — VELENJE S:3 V tekmovanju za jugoslovanski hokejski pokal sta т so- boto v Celju igrali moštvi Tržiča n Velenja, četudi so imeli Velenjčam več od igre — spremljala jih je velika smola — so zmagali Tržičani s rezultatom б.З (l.ü, 2:0, 2:0). Za Vele- nje so gol dosegi' Javornik, Spindler in Skoflek. Toda, glede na to, da so Tržičani nastopili z igralci, ki niso imeli zravniškega pregleda, bo tekma po vsej verjet- nosti registrirana z izidon 6:0 za Velenje. To pa hkrati pomeni, da bo bržča? velenjska ekipa nasprotnik celjskih hokejistov v nadaljevanju pokalnega tekmovanja. V četrtek, 17. t. m. ps čaka Celjane pokalna tekma z moštvom Kranjske gore. _________. . _......... GABERĆANI ČETRTI V FINALU Na prvem pokalnem tekmovanju v Ljubljani so odboj- ' karji Gaberja dosegli izreaen uspeh, v konkurenci najbolj. : ših slovenskih ekip so osvojili v finalnem delu odlično če- j trto mesto čc bodo ta uspeh ponovili na turnirju v mesecu i januarju in marcu in se ponovno uvrstili v zaključne borbe 1 bo to največji uspeh celjske odbojke v zadnjih letih. ; V Ljubljani so dosegli siedeče rezultate: v predtekmovanju ' so premagali Ljubljano 2:0, Mislinje 2:0 in Bovec 2:1. Iz.; mučeni pa so v finalu izgubili s članom II. zvezne lige Jô.^ senicami 0.2, z republiškim prvakom Kanalom 0:2 in Kam-' nikom 1:2 3.K.¡ JUDOISTI NA MEMORIALU NAGOAKI Celjski judoisti imajo izredno mlado ekipo in bi zdržali " korak z najboljšimi v republiki. Udeležujejo se vseh naj-1 večjih tekmovanj. j Tako so se tudi udeležili velikega tekmovanja za Memo-, rial Nagaoke ki je bilo v nedeljo v Ljubljani. Veliki uspehi, sicer niso zabeleženi, kajti nastopili so vsi najboljši iz Ju-j goslavije toda Maruša Kralj, Tanko, Beve, Jazbec in Vasi-j ijevič so prikazali precejšnjo mero znanja. Razen u&pehoy t; prvih kolih pa so pozneje le morah priznati premoč boljšm. > J. K. ; TRENER ŽE POKLICAL VSE POD »ZASTAVO« Samo nekaj vec kot dvajset dni so imeU celjski hoke- jisti na travi počitek. Ko ni nihče pričakoval pa jih je vodja sekcije za hokej na travi Leopold Guzelj poklical na prvi trening Za kaj gre? Ker nimajo dovolj prostora v telovadnici in lahko vadijo samo največ dvakrat tedensko, je vsak trening dobrodoš^., Zato pa so tudi pričeli tako zgodaj z vadbo. J. K.. : 16.dec«»mbra 1970 stran 3 CELJE GOSTINSKI LOKALI IN SANITARIJE MARJAN ASIC, odbornik: Opozarjam na slabe sanitarne pc^je v nekaterih gostinskih lokalih. Mnenja sem, da bi morala sanitarna inšpekcija v vseh takih primerih ustrezno ukrepati. OLGA VRABIC, predsednica skupščine: Od sani- tarne Inšpekcije bomo zahtevali pismeno poročilo, kje tn каДсо je ukrepala zaradi neurejenih sanita.rij v celjskih gioeitîin&kih podjetjih. ODSTRANITEV PANOJEV KASNI JAKA MAJCEN, odbornik: Po mojem mnenju bi morali inšpekcijski organi energično ukrepat? v pri- merih, kD podjetja, ki postavljajo rame rekla-mne panoje, ne poskrbijo za njihoa'o pravočasno odstra- nitev. Tako pa mnogi ležijo in slonijo še diolgio po- tem, ko reklama na njih ni več aktualna. Gre tudi za zunanjo podobo mesta. OSKAR NAGLAV, tajnik občinske skupščine: Komunalni nadajomilî ima v &л''ојет delo-mcm pro- gramu tudi nalogo sta-lne kontrole nad odstranitvijo starih rekllamnih napisov in lepakov. Po odbomiko- vem opoeîorilu je pristopil takoj k poostreni kon- troli. PRSPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJŠČA VINKO REBEC, odbornik: Zanima me, kako je s plačevanjem prispevka uporabo mestnega zem- ljišča v I>oibmi. V programu je bilo, da bo skup- ščina o tem razpravljala v drugs polovici leta. Pre- dlog krajevne skupnosti Dobrna je bil, da bi se naj prispevno območje razširilo in da bodo sedanji pla- čevalci plačevali višiji prispevek. Krajevna s:kupnost je ta predttog posredovala že februarja letos OLGA VRABIC, predsednica skupščine: V pro- gramu skupščine je, da bi o tem morali razpravljati бе letos. RUDI 2UGELJ, načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve: Moram ix>v©dati, da strokovne sflužbe pHpravlja.k) ustreizind material za spremembo odloka. Vendar vse kaže, da bo skupščina o tei za- devi lahko razpravljala in sklepala šele v začetku prihodnjega leta. TRAFIKA NA SAVINJSKEM NABREŽJU MAIUAN ASIC, odbornik: Kdaj in kako bodo v našem mestni odstranjene tako imenovane črne toč- ke, ki kvarijo zunanjo podobo mesta. Tu mislcim zlasti na bivšo trafike na Savinjskem nabrežju in na nekatere druge primere. OSKAR NAGLAV, ta.mik občinske Pkunščine: Tra- fika ob Savinjskem nabrežju je privatna lastnina. Po načrtu je predvidena za rušitev. Občina bo mo- rala to hišico odkupiti in .io porušiti. CESTA PROTI ŠENTJANŽU CIRIL PESJAK, odbornik: Občani Svetine bi ra- di, da bi trgovsko p>odjetje Mene razširilo trgovino na Swtini in povečalo izbiro blaga. Prav tako bi rad opozoril na cesto proti Šentjanžu. Ta cesta je zelo ozka že sedaj, v zimskam času pa bo za.rnd,^ sne.aa še ožja. Po njej vozi avtobus in je cestišče vsaj del- no razširita, ¿lasti prt gostilni СсЛзес. OLGA VRABIC, predsednica občinske skupščine: Predlagam, da glede trgovine krajevna skupnost sa- mo pos^reduje pri kolektivu Menca. OSKAR NAGLAV, tajnik občinske skupščine: Od- delek za gradbene in komunalne zadeve je takoj opozoril komunalno podjetje Ce,ste kanalizacije na problem ceste proti Šentjanžu. Obljubili so, da bo cesta urejena do sredine decembra. UREJANJE ŠLANDROVEGA TRGA Celje počasi positaja prometno vse bolj urejeno, k čemur so nedvomno F>ripomogla tudi tri nova se- maforsko urejena križišča. 2al pa še vedno ostaja problem najtežjega križišča in sdcer ла šlandrovem trgu, so poudarili na zadnji seji sveta za notranjo politiko in splošne zadeve skupščine občine Celje ter postavili vprašanje, kdaj ga bo mogoče urediti. Inž. DUŠAN BURNIK, podpredsednik občuiAkej skupščine je na seji dejal: j »Z reševanjem križišča na šlandrovem trgu bomo j pričeli prihodnje leto. Jasno je, da ga zaradi izredno velikih finančnih sredstev ne bo mogoče urediti v enem letu, možno pa bo postopoma. Tako bi leta 1971 zibraJi približno 3 milijone dir.arjev, potrebno pa jih je okrog deset. Vsota je tako velika, ker bo- mo morali nadomestiti stanovanje tistim, ki sedaj stanujejo v zgradbah, predvidenih za rušenje. Vse to pKOTieni, da bi lahko križišče bilo urejeno v na- slednjih dveh letih.« | ŠMARSKA OBČINA V PRIHODNOSTI OD 1971. DO 1975. LETA NAJ BI NA NOVO ZAPOSLILI 500 LJUDI IN POVEČALI NAROD. NI DOHODEK NA PREBIVALCA NA 6.275 DIN Treba je reči, da so izhodi- šča za sestavo srednjeročne- ga razvojnega načrta šmar- ske občine dokaj skromna, saj je v njih oddelek za go- spodarstvo in finance upo- števal realne možnosti, kakor jih je nakazoval tudi dose- danji razvoj. V prihodnjih petih letih, kot menijo, bo treba zlasti zajeziti odliv prebivalstva, ki se je od 1953. leta zmanj- šalo za 2.300 ljudi ali za 0,5 odstotkov letno, če bi hoteli to preprečiti, bi mo- rali ustvariti ustrezne živ- ljenjske pogoje. Predvi- deno je, da bi v pri- meru normalne gospKxiarske rasti do 1975. leta zaposlili kakih 500 novih delavcev, kar je seveda mnogo premalo, če naj bi omogočili zaposlitev ab- solventom osnovnih šol in tisti delovni sili, ki bo ostala ob spremembah strukture prebivalstva. Računajo nam- reč, da se bo v tem času število kmečkega prebival- stva zmanjšalo za 5.400 lju- di (od 53 na 53 odstotkov). Dejansko bi morali odpreti letno v šmarski občini vsaj 690 novih delovnih mest. Za 500 novih delovnih mest v petih letih pa bi po približ- nih računih potrebovali vsaj 80 milijonov din. Kot pou- darjajo, bo takšno zaposlo- vanje mogoče uresničiti le, če bo prišlo do odpiranja no- vih obratov. 2e ti pKxiatki kažejo, da bo rešitev iskati v spremembah izobrazbene strukture zapo- slenih. Z ustrezno štipendij- sko politiko in drugimi ukre- pi naj bi v poprečju 70 od- stotkov mladine v starosti od 15. do 24. leta vključili v srednje in poklicne šole, 20 odstotkov pa v višje in vi- soke šole. Tudi to bo nam- reč pogoj hitrejšega napred- ka saj je sedanja struktura zaposlenih zelo skromna. S srednjeročnim načrtom naj bi dosegli, da bi se na. rodni dohodek na prebivalca povečal od sedanjih 4.690 6.275 din v letu 1975. Dalje je predvideno, da bi ix>večali tudi izvoz (od 2,795.0000 na 3.953.000 dolarjev), zgradili letno 100 novih stanovanj itd. V šmarski občini se zave. dajo, da tudi ob tem, če bo. do uresničili takšna predvi- devanja, področje še ne bo doseglo razvitejših slovenskih občin, zato bo treba rešitve iskati v okviru regije in re. publike. dhr VOLILNI PROGUAM SZDL NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE v središču pozornosti zad- nje skupne seje občinskega zbora in zbora delovnih skup- nosti velenjske občiske skup- ščine, v torek, 8. decembra, je bila prav gotovo realizacija zastavljenega volilnega pro- grama Socialistične zveze ter opredelitev nekaterih najvaž- nejših nalog za vsklajen raiz- voj občine. Poročilo podpredsednika skupščine Draga Tratnika ter razprave sta namreč os- vetlili pot, ki so jo ubrali v velenjski občini, hkrati pa vse naloge ùi probleme, ki čakajo tn tarejo to območje. Na seji so se odločili za pot. M so jo sprejli s srednjeroč- nim programom razvoja. Ta pa je, gledano s trenutnega položaja, silno težka in zah- tevna. Na gospodarskem področju ali bolje rečeno v industriji so se odločili za razvijanje panog pa tudi tistih novih, ki zahtevajo relativno manjše stroške pa dajejo visoko aku- mulacijo. Dosti težja je slika v terciarni panogi. To še predvsem velja za obrt, go- stinstvo »turizem in delno za trgovino, ki še vedno zaosta- ja za razvojem in potrebami. To dokazuje tudi prevelik od- liv kupne moči na druga po- dročja. Mimo tega se bodo odločno spoprijeli s kmetij- stvom. Gre za okrepitev te dejavnosti, za njeno specia- lizacijo itd. Pomembna akcija v pri- hodnjem letu 900 dinarjev, na mesec. Izredno konkretne so tudi tiste naloge, ki zadevajo sta- novanjsko gradnjo. V Vele nju manjka okoli 750 stano- vanj. Ta številka pove vse. To pa je trenutno stanje. Kakšno i>a bo jutri, pojutriš- njem? Zato bo bodoča stano- vanjska graditev usmerjena na blokovno gradnjo, na ure- ditev statusa lastnine, na od- kup stanovanj v blokih, na večjo spodbudo pri gradnji individualnih hišic in ne na- zadnje na večjo organizira- nost in koordinacijo vseh strokovnih služb, ki lahko vplivajo na gradnjo stano- vanj. V tej zvezi tudi napo- vedujejejo reorganizacijo ur. banistične in dokumentacij- ske službe. Poglavje zase v tem de- lovnem programu pa so druž- bene službe ter investicije, ki so jih začeli izvajati s sprejemom krajevnega samo prsipevka. M.B. PÜEDNOST AKUMULACIJ V GOSPODARSTVU o trenutnih stabilizacijsku! ukrepih in prilagajanju le-teh življenjski situaciji, danim pogojem, te tedne sem veli- ko razpravljamo. Vsekakor pa So naša pozornost in pri- čakovanja predvsem usmer- jena v tista gibanja in rešit- ve, ki naj bi prinesle v naše gospiodarstvo in življenje na- sploh več stabilnosti. Začrta- na ekonomska politika v re- publiki za leto 1971. nakazuje določene premike ki če bo- do ti premiki trajnejši v naši prihodnji politiki splošnega družbenega razvoja, bodo iz- redno pomembni za stabiliza- cijo. Tako so bistveni elementi ekonomske politike v letu 1971 — povedano zgoščeno — tile: porast družbenega proizvoda za 6 do 7 odstot- kov, ob 2,5-odstotni večji za- poslenosti, 4-odstoitnem pove- čanju produktivnosti dela ter 3 odstotnem porastu realnih osebnih dohodkov. Nadalje naj bi uveljavili določen pre- mik v delitvi družbenega pro- izvoda m sicer, da bi le-ta naraščal za 1 do 2 odstotka hitreje kot masa čistih oseb- nih dohodkov. Rast splošne porabe bi bila za 5 do 6 od- stotkov nižja od rasti druž- benega proizvoda. Tako naj bi akumulacija v gospodarst- vu torej tudi relativno hitre- je naraščala kot družbeni proizvod. Tako zastavljena ekonom?ka politika bi pome- nila bistven stabilizacijski ukrep, že od vsega začetka je bilo zelo jasno, da zahteva uresničevanje takšne politike tudi dosledno omejevanje vseh oblik splošne in kolek- tivne porabe. Da bi le-to za- gotovili, je že v z\'eznem me rilu omenjeno povečanje do- hodkov proračunov in dru- gih sredstev za splošno pora- bo na največ 10,8 odstotka v primerjavi z letom 1970. Pozornost mnogih gospo- darskili organizacij je zad- nje čase usmerjena tudi v raz- prave o omejevanju uvoza, da bi na ta način kar se da vpli- vali na uravnovešenje naše zunanjetrgovinske bilance. V podjetjih namreč obstoja bo- jazen, da bi omejevanje uvo- za reprodukcijskega materia la za potrebe industrije uteg- nilo povzročiti težave. Tu opozarjajo na večjo previd- nost, zlasti še, če domača podjetja ne morejo zagotoviti surovin industriji po svetov- nih cenah. Zaščita takšnilil proizvajalcev bi bila pač poi tuha tn to na škodo tistili ki se trudijo dobro gospC da rit i. Drugotna pa je, sevfi vpraševanje uvoza finalni! izdelkov, ki jih naša indu strija zmore proizvesti in b*^ dovolj :n kvalitetnih. K.| 4 16. decembra 1970 STRAN ;EUSKA SEKCIJA ZA KMETIJSTVO PRI SOCIALISTIČNI ZVEZI NITI MALO PREPOZNO I NAD 80 UDELEŽENCEV, MED NJIMI 45 IZVOLJENIH KMETOV, O PROBI^E- MATIKI KMETIJSTVA V CELJSKI OBČINI. I KMETJE TAKO DOLGO NE MOREJO BITI ZADOVOLJNI, DOKLER KMETIJ- STVO V CELOTI NE BO ENAKOPRAVNO Z OSTALIMI GOSPODARSKIMI PANOGAMI. i KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC JE NOSILEC RAZVOJA KMETIJSTVA, Та REJ TUDI TISTEGA NA SVETINI IN PAŠKEM KOZJAKU. Ф NEKATERI SO ODŠLI PRED KONCEM, ZATO NEKATERI PROBLEMI NE- POJASNJENI, NEDOREČENI. Minuli torek je sekcija za jnetijstvo pri občinski kon- fenci SZDL v Celju imela jzširjeno sejo. Razširjeno v ravem pomenu besede, saj o se je udeležili poleg čla- 0 še predstavniki občinske pipščine, s kmetijstvom po- eeanih strokovnih služb, jnetijskega kombinata ža- 3C, trgovine, nadalje pred- edniki okoliških krajevnih irganizacij SZDL in končno, e ne najvažnejši, 45 fcme- ov, ki so bili na letošnjih estankih s kmeti po kra- evnih skupnostih izbrani za odelovanje na tem sestanku. Izčrpno poročati o ciljih n vsebini tega sestanka, ki e trajal poln »šiht«, je prak- iSno nemogoče. Na seji je azpravljalo 38 udeležencev, /ečinoma kmetov, ki so vsak JO svoje ilustrirali znane, jeslutene, pa tudi manj zna- le probleme, ki jih pestijo. Da ne bi opisovali posamez- nih razprav, strnimo najbi- stvenejše pod skupne imeno- ralce: f NEUREJEN MATERIAL- POLOŽAJ KMETIJSTVA od- «za prvo skupino najbistve- lejših problemov, iz katerih ivirajo tudi vsi naslednji. Kmetje so razsodno poudar- jali ,da razumejo težave in- dustrijskih delavcev, toda ne- skladje v odnosu cen kmetij- skih in industrijskih proizvo- dov prehudo bremeni kme- tijstvo, zlasti zasebnega kme- ta, ki je menda edina kate- gorija delovnih ljudi, ki vsa bremena razvoja nosijo na svojih plečih. Џ CENE KMETIJSKIH PROIZVODOV so pod poseb- nim družbenim varstvo, ker pač predstavljajo osnovne predmete široke potrošnje in standarda. Nasprotno pa in- dustrijski proizvodi, zlasti re- produkcijski material za kme- tijstvo niso pod zaščito, for- mirajo se njihove cene svo- bodno, oziroma so se do za- mrznitve. Ali je čudno, da potem ob tako nezanesljivih oporah za blagovno orienta- cijo kmetov, te usmeritve ni in ni moč dovolj široko raz- viti, da je neinteresentna bla- govna proizvodnja tako v ži- vinoreji, kot v pridelovanju poljščin za širok trg. ф POGODBEN ODNOSI KMET : KMETIJSKA ORGA- NIZACIJA niso dovolj izdela- ni. Defekt je tu v obeh sme- reh, od kmetijske organiza- cije do kmeta in narobe, tudi kmetje se premalo povezujejo z organizacijo, premalo pri- tiskajo nanjo, da bi jih vklju- čevala v proizvodne načrte in hkrati v varnejše usmeri- tve. ф KMETIJSKI KOMBI- NAT ŽALEC je prevzel vlogo nosilca razvoja kmetijstva v občini. To pa seveda ne po- meni, da njegova dolžnost ne- ha pri obstoječem obsegu kooperacij sküi pogodb in do- ločenem številu partnerjev v proizvodnem sodelovanju. Okol 600 kooperantov med 1300 čistimi kmeti v občini je itak dokaj šibka številka, gre pa končno za to, da je skupnost zainteresirana tudi za razvoj kmetijstva onstran kmetijskih nasadov, tudi na Svetini in pod Paškim Kozja- kom Cilje, da, poenostavljeno rečeno, v vseh hlevih stojijo privezane dobre mlekarice, da je čreda v vsej občni kolikor se da odlična. Na seji so govorili tudi o vprašanjih živinoreje, reje ži- vine za zakol, o vlogi, ki bi jo naj imela v tem spletu problemov tudi trgovina. To- da predstavniki klavnice in trgovskih podjetij so sejo za- pustili pred koncem in tako prisotni niso mogli slišata nji- hovih mnenj — skratka, ne- katere reči so ostale nedo- rečene. Tudi o udeležbi kmetov v samoupravnih prizadevanjih za razvoj in obstoj kmetijske panoge gospodarstva v obči- ni ni bilo govora. Res sekcija pri SZDL ni pristojna o tem razpravljati v odločujočem smislu, je pa dala pobudo, da kmetje v prihodnjih dneh, ko bodo sestanki s kmeti po sektorjih KK, jasno in od- ločno povedo svoje mnenje o tem, ali se z obstoječo ob- liko strinjajo in česa si v tem pogledu želijo, kaj naj bi bilo podvrženo spremem- bam. J. Kr. TEDNIKOVI PARI Danes objavljamo naročil- nico in kupon drugega kola. žrebanje drugega kola bo v soboto 26. decembra 1970, seznam nagrajencev pa bomo objavih v torek 29. decembra, ko bomo pričeli tretje kolo. K žrebanju bomo povabih tudi dva predstavnika sode- lujočili naročnikov, tri člane komisije pa imenuje naše uredništvo. Hitro pridobite novega na- ročnika NOVEGA TEDNI- KA, izrežite naročilnico, jo čitljivo izpolnite ter nalepite na dopisnico (aid pa pošljite v kuverti) in jo pošljite na naslov: UREDNIŠTVO NO- VEGA TEDNIKA, CELJE, OBVEZNO PRIPIŠITE: »TEDNIKOVI PARI«. NOVI DIREKTOR V KNJIŽNICI Na razpis sosveta za knjiž- nico v Velenju, ko naj bi imenovah novega direktorja, so se med kandidati odločili za tov. Staneta žulo iz Ve- lenja. Ker bodo v bližnji prihod- nosti začeli graditi novo in sodobno urejeno knjižnico v središču Velenja, bo vodstvo tega kolektiva imelo veliko dela in skrbi. 16. decembra 1970 STRAN 5 PODPOLKOVNIKOVI FANTJE (Nadaljevanje s 1. strani) Ali јШ res ni? Brez dvoma je poglabljanje stikov in sodelovanja JNA z ljudstvom ena od nalog, a tako koristnih, kot jih izpričuje se- znam dosežkov v celjski enoti je malo. Površnemu opazovalcu se zamegli razloček med čisto vo- jaškimi akcijami in onimi, ki prinašajo gospodarstvu naših krajev čisto ekonomsko korist. ARMADA LJUDSTVU Namestnik komandanta major MILAN VUJIČIĆ ni bil v zadre- gi, ko sem ga pwDvprasal po kon- kretnih prispevkih celjske inže- nirijske enote Celju in okolici. Povedal je, da je že 'stara praksa enote, da vojaško-učni program v največji možni meri uporabijo za koristen namen. Inžeinirci morajo znati postav- ljati mostove. Da bi se tega na- učili, bi lahko postavili most kar na vadbenem terenu. Toda zakaj, če je toliko slabih mostov in po- trebnih toliko novih. Tako so letos blizu Šentjurja v dveh dneh čez Voglajno postavili dvajset metrov dolg mo'st, prevozen za vsa vozila. Fantje v uniformi so pokazali svojo strokovnost pri tem delu, svojo sposobnost rav- nanja z zapletenimi stroji, hkrati pa pustili za sabo 'spomin, ki bo desetletja služil gospodarstvu dela šentjurske in celjske občine. Inženirci imajo protislovne na- loge. Ne samo, da znajo graditi, marveč da znajo tudi rušiti, mo- rebitnemu sovražniku zgreniti vsako pred ozemlja, ki bi ga uspel osvojiti. Toda tudi s to veščino je mogoče storiti korist. Golte, naš zimskoturistični gigant je bil lani še slabo pripravljen za smu- ko. Smučišča so bila še polna štorov in skal. Kdo bi to težav- no nalogo bolje opravil kot mi- nerji v uniformi. Na Golteh so letots razstrelili 1343 štorov in skal, pri tem pa prispevali okoli 1900 delovnih ur. Tiste dni je po masivu Mozirskih planin bobne- lo kot v vojni. Pred dnevi so vojaki te enote sodelovali v veliki akciji obča- nov, cestnega podjetja in drugih pri gradnji, oziroma razširitvi ter utrditvi ceste na Ljubečno v dol- žini kakšnih šest kilometrov. Vo- jaki in njih starešine so pri tem isodelovali z mehanizacijo, pa tu- di s krampi in lopatami. Spet akcija, ki bi jo lahko imenovali čisto vojaško iz učnega načrta. No takih skokov na pomoč pri gradnjah to leto ni manjkalo. V Teharju so pri šoli utrdili te- ren za športno igrišče. Izven na- šega območja so skopali mimo Otočca na Dolenjskem 18 kilo- metrov dolg jarek za bodočo te- lefonsko in telegrafsko podze- meljsko zvezo Ljubljana—Beo- grad. In še bi lahko naštevali, vendar to bi nas predolgo zadr- žalo. Skratka. Vsaka generacija fantov podpolkovnika Miče Stu- parja, ali bolje, v'saka generaci- ja, ki gre skozi učilnice celjske garnizije, pušča za seboj trajne spomenike in dokaze povezano- sti armade z ljudstvom. LJUDSTVO ARMADI Veliko bolj zgovorni so vojaki m njihovi starešine, ko načnete razgovor o tem, kakšen je obseg obratnega toka stikov armada — ljudstvo. Enota podpolkovnika Miče Stuparja ne skopari z la- •skavimi priznanji in pohvalami o sodelovanju in prispevkih ob- čanov, skupščine, političnih or- ganizacij, zlasti pa nekaterih ko- lektivov celjski gimnaziji. S po- močjo cestnega podjetja in pod- jetja za ceste in kanalizacije so letos ob kasarni zgradili športni poligon z atletsko stezo, odboj- kai'ikim, košarkarskim in roko- metnim igriščem itd. Enota je to igrišče razglasila za javno in si na njem želi čim več športnih srečanj z domačimi športniki. Tudi kabineti, ki so jih letos uredili, so bili zgrajeni s pomoč- jo kolektivov iz Celja, zlasti mla- dine in učiteljev šolskega centra »Boris Kidrič«. Tudi ti kabineti bodo na razpolago občanom, predvsem predvojaški vzgoji in Lzvenarmadnemu obrambnemu uspc'Sïibljanju prebivalstva. Enota podpolkovnika Stuparja je dala pobudo, ki sega posredno^ v dejavnost kakšnega reklamnega podjetja. Kako? Kaj? V tej enoti se brez dvoma bolj zavzemajo za območje, ki ga gar- nizija pokriva, kot to območje za svojo enoto JLA. (To je seve- da pripomba pisca, ne gostite- ljev). Spoznanje občine Celje in okoliških vasi sodi v učni pro- gram enote. Seznanjajo se z zgo- dovino, politično ureditvijo, go- spodai'átvom, kulturnim življe- njem. Nedavno so sklenili zapro- siti nekatera večja podjetja, da opremijo v njihovih učilnicah vi- trine, kjer bi prikazali proizvode in proizvodnjo samo. Tovarna nogavic Polzela je tako vitrino že uredila. V kratkem bodo sledili tudi drugi kolektivi. Je pa nekaj takšnih, ki do te pobude niso pokazali navdušenja. Čudno?! Tako obsežne ekonomske propa- gande na enem mestu (v Celju služijo fantje iz vseh republik) si težko predstavljamo. To je nekaj utrinkov iz mno- žice dejstev, ki bi jih morali za- pisati. Toliko se jih je nabralo, ker pač preporedko obiskujemo velik kolektiv podpolkovnika Mi- če Stuparja. V vojašnici »Slavka šlandra« sem zadel ob znane obraze. Re- zervne starešine so poklicali na nekajdnevno vajo. Spoznati se je treba z novimi do'sežki, novo teh- niko. Letos so tako usposobili kakšnih petdeset pripadnikov te- ritorialnih enot za diverzantsko dejavnost. V pisarni majorja Milana Vu- jičiča sem se pogovarjal z voja- ki, ki so v civilu arhitekti. Tudi oni pniščajo za 'seboj sledove. S svojim poklicnim nagnjenjem so- delujejo pri urejanju vojašnice. Majorjevo pisarno krasi opečni bokani strop, ki so ga odkrili. Torej tudi resta.vracijska dela v stavbi ■ kultumo-zgodovinskega pomena. Torej tudi to. Toliko. Na svidenje ob prazni- ku! JURE KRAšOVEC DipL inž. JAKA RASPOTNIK Sproščen odprt, skratka prijeten sogovornik je dipl. inž. Jaka Raspotnik, ki ga ve- čina Celjanov prav dobro p>ozna. Z njimi prihaja nepo- sredno v stik kot dolgoletni strokovni delavec v Cinkarni, kot nogometni funkcionar in kot planinec — funkcionar in ljubitelj planin. Sam pravi, da je delo glav- na Sikrb v njegovem življenju. Delu v Cinkarni je posvetil kar 15 od svojih 22 let služ- be. Pred 15 leti, ko je prišel v Celje iz Kidričevega, je kot elektroinženir prevzel v Cin- karni skrb Za energetiko, po- tem je postal obratovodja elektro službe, nato glarai inženir vzdrževanja, pa di- rektor mvesticij, a do pred nedavnim je bil pomočnik glavnega direktorja. Nove na- loge na področju investicij v Cinkarni in dosedanje Ras- I>otrakove izkušnje na tem področju so bile glavne oko- liščine, da so ga v podjetju pred dobrim mesecem ime- novali za direktorja investi- cij. Področje, ki v tem času ni zavidanja vre-dno. Celega člo- veka zahteva ta posel. Z inž. Raspotnikom sva obudila naj- aktualnejši del naloge, to je izgradnja titanovega dioksida in dodatnih kapacitet za gra- fiko. Delo sicer v redu na- preduje, vendar nastajajo te- žave zaradi pomanjkanja ne- katerih materialov in višjih cen. Le zakaj ne bi o tem spregovorili, če pa te skrbi najbolj tarejo direktorja in- vesticij. Od predvidenih 29 milijard starih dinarjev, ko- likor naj bi po prvotni po- godbi veljala nova investicija, se je investicijska vrednost doslej »spremenila« že na 36 milijard starih dinarjev, za- deva je zalitevna in če želijo v korak s časom in spremem- bami v tehnologiji, je tu in tam treba še kaj dodati. To pa velja novih denarc^v. V večmi primerov je to potreb- no storiti, sicer bi ob dogra- ditvi imeli zastarelo tovarno. Dodatne milijarde bodo tudi povečale količinsko proizvod- njo, saj se računa namesto 20 000 ton 25.000 ton titano- vega dioksida letne produk- cije. Z grafiko želijo kar se da pohiteti, saj pomeni vsak dinar, ki ga tu na novo ust- varijo, lajšanje izredno te- žavne gospodarske siituacije. »Ste bili okrog cinkove produkcije kaj sentimental- ni?« »Ne, nikakor! Za cink gmo že pred 8. leti ugotovili, da bo potrebno uvesti sodobnej- ši postopek pridobivanja. To- da bili smo prekratki. Fi- nančno nam ni uspelo prehi- teti situacije na svetovnem trgu. Prehitelo nas je življe- nje, stvarnost in tu ne kaže biti sentimentalen. Tudi za nekater druge nerentabilne obrate bi se kazalo hitro od- ločiti kat je pač potrebno.« Del življenja, ki ga inž. Raspotnik ne žrtvuje Cinkar- ni, tega sicer m veüko, po- sveča nogometu in planin- stvu. Po nogometu je prišlo na vrsto planinstvo. Kot go- spodar planinskega doma v Logaški dolini se srečuje si- cer s skrbmi, toda slednje ob pogledu na vršace zble- dijo. »Kako lepo je na plani- nah; človek dobi čisto svo- jevrsten občutek veličine na- rave- Vse lepo je v planinah še dosti lepše, pa najsi gre Za cvetje, živali, pokrajino . . . človeka tak svet plemeniti. Beg v ta svet je zdravilo«, meni inž. Rasp>otnik. »Pričakujeta ka.kšno zado- ščenje za svoje delo?« »Zame in za ves kader, ki je tudi v kritičnem času ostal v Cinkarni, bo največ- je zadoščenje, ko bomo iz- vlekli ta težki voz iz težav, čez tri leta bo to res in v to sem trdno prepričan.« K. FINANCIRANJE, STABILIZACIJA, ODGOVORNOST... NA VPRAŠANJA ODGOVARJA DIREKTOR SDK V CELJU TOV. SLAVKO VERDEL v današnjem intervjuju odgo- varja na naša vprašanja direktor Službe družbenega knjigovod- stva v Celju tov. Slavko Verdel. Џ Nestl Žgank. predsednik ob- činske skupščine Velenje, Vas je v intervjuju, objavljenem v zad- nji številki Novega tednika pre- dlagal za naslednjega sogovorni- ka. Predsednik Žgank .je zastavil tudi prvo vprašanje. Želi, da po- veste svoje mnenje o tem, kako poiskati najboljše rešitve za ti- nanciranje negospodarskih inve- sticij v občinah. Daleč izven meja občine Ve- lenje so znani veliki uspehi, ki so jih občani dosegli pri dogra- ditvi komunalnih, šolskih in zdravstvenih objektov ter pri funkcioniranju družbenih služb. Skoraj neverjetne so številke o udeležencih na prostovoljnem delu in o številu opravljenih ur; plačevanje samoprispevka je red- no (do sedaj je bilo vplačanega 188.250.340. — starih dinarjev); uspeli so tudi samoupravni dogo- vori za financiranje družbenih potreb. Ker je bil eden od naj- bolj vnetih pobudnikov za take akcije ravno tov. Nestl žgank, predsednik skupščine občina Ve lenje, ni čudno, da je zaskrbljen spričo razprav o stabilnosti, v katerih je na mnogih mestih omenjeno, da bomo morah zmanjšati potrošnjo takozvanega negospodarstva, kamor spadajo tudi družbene službe. Prepričan pa sem, da bo tudi v bodoče najboljši način za fi- nanciranje negospodarskih inve- sticij v vseh občinah tak, kot so ga tako množično osvojili pn-ebivalci šaleške doline v letih po osvoboditvi, zlasti pa zadnji dve leti. Zbrana sredstva delov- nih organizacij s samoupravni- mi odgovori, proračunska sred- stva, dolgoročna posojila, samo- prispevek, prostovoljno delo in drugo, bodo ostali najzanesljivej- ši viri za kritje teh potreb tudi v bodoče. Tov. predsednik Nestl se ne- koliko jezi na predpise. Res je, da je Zakon o investicijski iz- gradnji postavil precej ostre po- goje za pričetek gradnje raznih objektov, tako, da mora imeti investitor pred pričetkom del vso dokumentacijo, potrebna fi- nančna sredstva ali pa vsaj s sklepi samoupravnih organov do- ločena sredstva, ki so pokrita z garancijo banke. Poleg tega mora položiti (deponirati pri SDK) še deset odstotkov garan- cijskega pologa od pogodbenega zneska, ki je dogovorjen za do- ločen objekt. Toda vse to je predpisano zato, da se ne bi zopet pojavili investitorji, ki bi, kot nekoč v preteklosti, začeli z gradnjo investicijskih objek- tov in nabavo opreme, a v ta namen ne bi imeli potrebnih sredstev. Neodgovornost takih pa nas je potiskala v gospodars4o nelikvidnost in nestabilnost. Predpisi glede namenskih sredstev za financiranje nego- .spodarskih investicij pa bodo .slej ko prej omogočali vsem pravnim subjektom poljubno da- janje finančnih sredstev v te svrhe. Skupščina občin iz bud- žeta, delovne organizacije iz do- hodka ter seveda tudi občani iz svojih sredstev, laliko že se- daj in bodo tudi v bodoče mogli dajati (v okviru svojih možnosti) finančna sredstva v ta namen. Џ Tov. Verdel, kot direktor Službe družbenega knjigovodst- va že vpč let spremljat? razvoj gospodarstva na širšem celjskem območju. Praktično poznate do potankosti tudi finančne r./im re v podjetjih. Sodile, da j? î sedanjem obdobju, ko se v či a proizvodnih delovnih o gani aci¡ poizkuša vehementne je vključe. vati v okvirje doslednega tržne, ga gospodarjenja, pravi čas za dodatne finančne obveznosti na račun različnih dogovorov? \\\ to ne slabi reproduktivne spo sobnosti gospodarstva? To vprašanje je v tesni zve zi s prejšnjim. Tudi v času na, porov za stabilizacijo gospodar stva ne bo mogoče zanemariti razvoja družbenih, služb, že sa mo zdravstvo in šolstvo sta va žen dejavnik, poleg ostalega, tu- di za hitrejšo gospodarsko rast Razprave o stab lizaci.jsivem programu predvidevajo, da bo v bodoče dohodek delovnih or ganizacij manj obremenjen s ta ko imenovanimi »linearn;mi<( da jatvami. Podjetje in delavec po djetja morata sedaj plačat; i t( dajatve ne glede na to, ali sti ustvarila velik dobiček ali pa л gubo. če to apliciram na dv( podjetji Celja, vidimo, da sta morala plačati enake prispevke Cinkarna od osnovnih sredíteí in delavec od svojih osebnih dohodkov, kakor Tovarna ».'^eroi in njen delavec. Toda delavec v Cinkarni je v II. polletju lani in v 9 mesecih letos ustvaril 1,033.000. — starih din izgube, da čim je delavec v Tovarni »Aero ustvaril v istem času 7.115.410.- starih din akumulacije (amort zacija nad predpisano stopnj in skladi). Drugod po svetu j obdavčitev takih dveh podjetí zelo razUčna. Ker delovne orgi nizacije določenih področij d< življajo tekom let svojo ргозр( riteto in stagnacijo, je ja&n< da bodo lahko tiste delovne ol ganizacij e z velikim dohodkol v bodoče, ko bo njihov dohode nekoliko manj obremenjen, da ji le na podlagi samoupravnega d< govora, tudi več za objekte drui benih služb, katerih financiranj in delovanje bodo smatrale J potrebno in koristno. Ф Kaj pričakujete od progrl ma stabilizacije? V kakšno sm« gredo konJiretna prizadevanja H realizacijo tega programa na celj skem področju? »Uo tretjega gre rado«. praV ljudski pregovor! Ker nam n uspela leta 1961 niti 1965. паП mora uspeti reforma in stabili zacija sedaj. Prepričan ."^em, ko večina drugih, da bomo seda bolj previdni in dosledni рГ sprejemanju, predvsem pa pr izvajanju ukrepov za izvedbi gospodarske reforme. Na območju celjske regije j< dajejo »dovolj« kreditov. Pi« že precej prenehala doslej ne prestana kritika, da banke m vladalo je spoznanje, da naH pretirana kreditna emisija ve< škoduje kot koristi. Inflaciji riamreč, ki jo taka emisija pO Nadaljevanje na 7. stran 6 16. decembra 1970 STRAN VELIK USPEH SLG N KOROŠKEM UPRAVNIK BOJAN ŠTIH O SVOJIH VTISIH Po vrnitvi celjskega gledališča z gostovanja po Korjškem, kjer je od 6 do 8. t. m. v 2elezni kapli, šmihelu pri Pliberku, Bo- rovljah in Šentjakobu v Rožu odigralo 5 predstav Zupančičeve Veronike Deseniške, nam je upravnik Bojan štih posredoval nekaj vtisov. Dejal je, da je bilo gostovanje izredno uspešno, saj si je vseh pet predstav ogledalo blizu dva tisoč ljudi. Dvorane so bile pre- natrpane. V tem obisku vidimo izredno kulturno voljo tamkajšnjih Slo- vencev, je rekel Bojan Štih, to pa dokazuje moč te manjšine, da kulturno živi, in hkrati njeno slovensko zavest. Organizacija gostovanja je bila človeško topla in je izražala vso skrb in gosto- ljubnost. Na vseh predstavah so bili tudi predstavniki kulturnih in političnih organizacij koro- ških Slovencev, v Borovljah in Šentjakobu pa še predstavniki obeh občin. Po besedah Bojana štiha je občinstvo spremljalo predstave z izredno naklonjenostjo m je ou- di povsem doumelo Zupančičev poetični jezik, pri čemer je zla- sti presenetilo, da je bila med obiskovalci v pretežni večini za- stopana mlada inteligenca. Zastopnike ansambla je sku- paj s predstavniki obeh zvez sprejel v Celovcu generalni kon- zul ing. Karmelo Budihna, prve- ga dne zvečer pa je bilo v Tinju srečanje, ki so se ga poleg °e- neralnega konzula udeležili vsi predstavniki slovenskih politic- \ nih in kulturnih organizacij ter ustanov. Gostovanje SLG je pomenilo koroškim Slovencean izredno doživetje, posebej pomembno pa je, da je v dvoranah združilo tako rekoč vse slovenske organi- zacije. Prepričali smo se o iz- redni živosti in prisotnosti slo- venskega življa na Koroškem, je ob koncu dejal B. štih, pa tudi o tem, da ima ta svojo kulturno voljo in željo, da bi ohranil svo- jo nacionalno in kulturno samo- bitnost. Upamo, da bodo taka in FK>dobna gostovanja spodbudila lastne tvorne sile na Koroškem h kulturnemu in prosvetnemu delu, ki ga tamkajšnji Slovenci zahtevajo kot del njihove nacio- nalne samostojnosti In enako- pravnosti, dhr j FINANCIRANJE, STABILIZACIJA, ODGOVORNOST... Nadaljevanje s 6. strani vzroča, je vzrok, da delovne or- ganizacije z nominalno večjimi denarnimi sredstvi »pokrijejo« lahko manj zalog kot prej. Zvi- šane cene so opravile svojo funk- cijo. Seveda pa je stiska in bor- ba za finančna sredstva v delov- nih organizacijah tako huda, da take ni bilo vsa leta po osvo- boditvi. Lastna sredstva pa se sedaj bolj smotrno angažirajo. Periodični obračuni za obdobje januar — september kažejo, da so delovne organizacije celjske regije racionalno delile svoj do- hodek. Bruto osebni dohodki zaposlenih so porasli z indek- som 119, za prav toliko je po- rasla produktivnost dela; druž- beni proizvod je porasel celo z indeksom 123. Ce bi na vsem jugoslovanskem območju tako racionalno delili dohodek, bi da- nes najbrž ne imeli takih težav s stabilizacijo gospodarstva, žal pa na nekaterih območjih Jugo- slavije niso opravili delitve tako. Ф Potreba po odgovornosti na vseh nivojili prihaja v naši druž- bi vse bolj do izraza. Kakšen sistem bi Vam bil najbolj prav- šen? V bodoče naj bi pristojni or- gani sprejemali manj resolucij in priporočil, namesto njih pa zakone, odloke in druge samo- upravne akte. Ce slednji ne bodo vsebovali tudi sankcij, potem je razprava o odgovornosti jalov posel. Vse več je namreč tistih, ki na morahio-politično kritiko ne reagirajo, boje pa se kazni. Pomanjkanje materialno-kazen- ske odgovornosti je povzročilo, da danes po nepotrebnem mar- sikak pošten občan dvomi v po- štenost samoupravnega sistema. Zdravilo proti takemu stanju pa ni v »maratonskih« diskusi- jah o odgovornosti, ampak eno- stavno v kaznovanju tistih, ki ne spoštujejo zakonov in dru- gih predpisov, ki so jih sprejele naše skupščine in drugi samo- upravni organi. Ф o katerem področju želite, da bi v prihodnje spregovorili v obliki intervjuja v Novem tedniku? Kot naslednjega sogovornika predlagam okrožnega javnega tožilca tov. Borisa Kmeta. ^ Prosim ga, da odgovori na tole vprašanje: »Na delo delovne or- ganizacije je prenesena vrsta pri- stojnosti, na podlagi katerih sa- moupravno urejajo razna pod- ročja finančno materialnega po- slovanja. Delovne organizacije urejajo to s statutom in drugimi samoupravnimi akti (pravilnik o delitvi dohodka, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pravil- nik o uporabi sklada skupne po- rabe, pravilnik o računovodstvu itd.). Izvajanje teh aktov zaen- krat nihče ne kontrolira. Interni kontrolor v delovni organizaciji ne more kontrolirati svojih nad- rejenih, Služba družbenega knji- govodstva pa zato ni pooblašče- na. Kot je znano, v nekaterih delovnih organizacijah nimajo ažurnih samoupravnih aktov, ali pa jih imajo, a jih posamezniki izigravajo tn sebi in svojim pri- jateljem (tudi izven delovne or- ganizacije) z raznimi malverza- cijami pridobivajo premoženje. Kako torej organizirati t-o kon- trolo, da bo učinkovita in da prepreči malverzacijo? Hvala lepa. F. KRIVEC , m% KULTURNI PRAZNIK Podobno kot letos, bo svet za kulturo tn znanost celjske občin- ske skupščine pripravil tudi pri- hodnje leto slovesno prireditev, s katero naj bi pyocastili sloven- ski kulturni praznik ob Prešer- novem dnevu. In še več. Svet je predlagal, naj bi bil ta dan od prihodnjega 8. februarja dalje vsako leto tudi dan celjskih kulturnih in pro- svetnih delavcev. Takšen pred- log je seveda popolnoma na me- stu, saj imajo podobne dneve celo nekatere manjše občine od celjske. Zadnji dan prosvetnih delavcev, kot se spominjamo, je bil pred mnogimi leti, odtlej pa ni bilo nikakršne pobude, da bi ga obnovili. Svet za kulturo in znanost je zato predlagal izobraževalni skupnosti, svetu za šolstvo, ini- ciativnemu odboru kulturne skupnosti, občinskem.u svetu zveze kulturno prosvetnih orga- nizacij in medobčinskemu odbo- ru sindikata delavcev družbenih dejavnosti, da bi sofinancirali osrednjo prireditev, za katero se sicer še niso odločili, razmiš- ljajo pa o simfoničnem koncer- tu. Ta naj bi bil združen z delov- nim programom oziroma kot za- ključek delovnega srečanja celj- skih kulturnili in prosvetnih de- lavcev, dhr CELJSKA KRONIKA v okviru založniške dejavno-1 sti sveta za kulturo in znanost celjske občinske skupščine bo v začetku prihodnjega leta izšla študija Ivana Stoparja o obnovi tvi celjske opatijske cerkve. Ob-' segala bo 60 strani, imela pa bo tudi 44 strani fotografij, od tega nekaj štiribarvnth. v nadaljevanju si bo svet pri- zadeval izdati Zgodovino Celja prof. Janka Orožna, ki je vsi recenzisti še vedno niso pregle- dali, zato menijo, da bo treba pregled pospešiti. Poleg teženj, da bi Celjski zbor- nik izhajal redno, velja posebej omeniti bibliofilsko izdajo Celj- ske kronike, ki bo izšla v pri- četku prihodnjega leta pri mari-1 borski založbi Obzorja. Repre-| zentativna izdaja bi bila vseka-i kor primerna tudi kot spomin- sko darilo uglednim gostom celj- ske občine, zato pričakujejo, da bo del sicer nizke naklade odku- pila tudi občinska skupščina. dhr i DELOVNA „SVOBODA" Po vaseh se je začela sezonaS prosvetnih društev. 14a žalskem] področju je med najdelavnejšimi j prosvetnimi društvi »Svoboda« \ na Polzeli, kjer delujejo tri sek- \ ci j e — dramska, pevska in kino; sekcija. Dramska sekcija že več kot mesec dni pripravlja krimi-1 nalko Agathe Kristie Mišolovka, katero režira Jaka Peržič, pevski zbor, ki ima 40 članov in obsto- ja že sedemnajst let pa priprav- lja v januarju dva kozicerta: pr- vega s pevskim zborom s Tabo- ra in drugega z godbo na pihala z Liboj. Oba koncerta bosta na Polzeli, v vsej sezoni od decem- bra do aprila pa pripravi zbor j po dvanajst koncertov. Zbor je' poleg krajev v Savinjsid dolini; obiskal tudi slovenske vasi v i Italiji tn Avstriji. \ Prihodnje leto bodo začeli Љ-\ navijati kulturni dom, ki je bil ' zgrajen leta 1931. Zbranih imajo že 880 tisoč din, kar so prispe- vali delovne organizai;ije, občani in občina. Nadzidali bodo klub- sko sobo za približno sto ljudi, uredih prostor za kulise in gar- derobe, napeljali centralno kur- javo itd. To je poleg gradnje no- ve osnovne šole, ki bo direktno povezana s staro šolo, druga največja akcija, ki jo trenutno izpeljujejo v Polzeh. tv \ 5000 KILDMETROV P0 CESTAH AVSTRIJE, ČEŠKOSLOVAŠKE, ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE, NIZOZEMSKE,, ВЕШ1ЈЕ, FRAJi|Ç^I^^^^ v Bonnu smo si ogledli rojst- no hišo velikega skladatelja Lud- vika van Beethovna. Ljudje pri- hajajo nepretrgoma Nemci so iz rojstne hiše velikega sklada- telja znali narediti biznis. V pro- storih manjše hiše so zbrani njegovi predmeti. Vodiči razla- gajo. Med obiskovalci vidiš sta- re angleške dame, možje z za- potegnjenimi ozkimi očmi tn ru- meno poltjo izdajajo, da so iz dežele vzhajajočega sonca, sli- šiš lahko vse jezike, vidiš vse rase, srečaš se lahko z ljudmi z vsega sveta. Pravzaprav v Beethovnovi rajstni hiši doživ- ljaš svet v malem. Beethovnova glasba je zajela ves svet, ljudje pa sedaj prihajajo gledat hišo, kjer je bil rojen avtor odličnih glasbenih del. V spodnjih pro- storih prodajajo spominke. To so pravi, okusni spominki, ne pa kičaste razglednice, nalepke in značke, kot jih lahko kupuje- mo doma v rojstnih hišah na- ših velikih mož. Seveda, če sploh imajo urejene rojstne hi- še ... Ob vsem tem ti postane tesno. Človeku, ki je razširil dober glas o svoji deželi, mu dežela ni pripravljena vsaj del- ček tistega vrniti. Vrniti v obli- ki, ki bi bila prisotna med ljud- mi, ki želijo poleg del spoznati tudi tisti prostor, kjer je bil kakšen velik ustvarjalec rojen ali je delal. Ko smo se peljali proti Kolnu sem v svojem telesu prvič ob- čutil domotožje. Začelo me je. stiskati, kot stiskajo v stiskal- nicah dozorelo grozdje. Köln. Do njega smo se pripe- ljali po dežju. In seveda cesti pa v avtobusu. Lahko bi zapisali takole: veliko zelo poslovno me- sto, ki je med vojno bilo zelo porušeno. Danes pa je takšno, kot bi ga vzel iz škatlice! Vse je novo. Velike trgovine, ki imajo po nekaj vhodov, so impozantne. V njih se mimogrede izgubiš, kaj šele v mestu samem. Vsega je dovolj. Ogled kolnsiie katedra- le je grozljiv. Ko .stojiš pred vhodnimi vrati si kot mravlja. In to rahitična mravlja. Res či- sto majhna. Grozljivo. V dnevniku, ki sem ga vseskozi pisal, piše: »Peljemo se jjroti Nizozemski. Seveda skozi Por ur je, srce indu- strijske Nemčije. Zanodne — Brandtove. Promet, dimniki, to- varne, ceste kjer se peljemo z milimetrsko natančnostjo. Vse je prepleteno kot žile. Naseljenost: več kot 200 ljudi na kvadratni kilometer. Zrak je napet od to- varn, vseeno pa je vse zeleno. Čudno! Potem vse to popusti. Peljemo se proti Nizozemski. Obljubljeni deželi. Dimnike so zamenjale krave, mlini za pol- njenje napajalnikov, šarmantne nizozemske hiše, kot lile razple- teni kanali . . .« Bližamo se Amsterdaxnu. Konč- Pa smo se nekaj ur stepali po Amsterdamu in pred izložbami gledali lepa pa tuda grda ženska tedesa. Vsaj nekaj ... 16. decembra 1970 STRAN 7 DEDKU MRAZU SE MUDI Letos bo dedek Mraz začel svoj vsako- letni obhod med celjskimi otroki ée 25. de- cembra. Najprej bo obiskal vse vzgojno- varstiyene ustanove, nato šole in med tem še nekatere krajevne skupnosti. Osrednje prireditve tudi letcs ne bo, zato pa se na srečanje z dedkom Mrazom posebno skrb- no pripravljajo v šolah, kajti prireditve Za to priložnost so letos vključene v tek- movanje za znak 1000 radosti, ki je moto letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger. Organizacijo obiskov dedka Mraza in njegovega spremstva po šolah in vzgojno varstvenih ustanovah je tudi letos pre- vzela občinska zveza društev prijateljev mladine Celje. Seveda ne gre brez finanč- nih skrbi. V okrnjenem društvenem pro- računu ni potrebnega denarja za prazno- vanje novoletne jeike, delovne organizacije pa se doslej tudi niso radodarno odzvale prošnji za finančne prispevke. Toda dedek Mraz vendar ne more k svojim malim pri- jateljem praznih rok! Zato upa, da mu bodo podjetja pomagala nositi del stro- \ škov, kajti otrok je veliko in sleherni ima pravico do srečanja s tako težko pričako- vanim dedkom Mrazom. Kako se bodo le- tos izkazale delovne organizacije — pa- troni posameznih šol, je tudi še težko reči. Praksa je namreč zelo različna. Med- tem ko nekatera podjetja — kot so Pre- vozništvo, Ceste in kanalizacija. Toper, Klima in nekatera druga — nikoli ne po- zabijo svojih šol in se jih zlasti ob novem letu spomnijo z lepimi kolektivnimi darili, žal drugi pozabljajo na svoje varovance. In vendar so kolektivna darila najboljša oblika novoletnega obdarovanja otroških kolektivov. Dedek Mraz bo obiskal tudi nekatere krajevne skupnosti. Iniciativa za njegov obisk Pa tu leži predvsem na krajevnih organizacijah. Prav bi seveda bilo, da bi prireditve pripravili povsod, saj je prav v krajevnih skupnostih veliko otrok, ki sicer dedka Mraza verjetno ne bodo sre- čali. I. B., ŠOLSTVA NA PRVEM MESTU v središču pot&omosti zad- nje seje članov obeh zborov skupščine občine Celje, v pe- tek, 11. decembra, je bila problematika vzgojno izobra- ževalnih ustanov, osnovnih in srednjih šol, četudi je raz- prava o vamic«tá prometa prav tako zavzela velik ob- seg. Tu in tam se je celo zdelo, da bi mnoga odprta vprašanja šolstva bolj so- dila na strokovni sestanek in tam zasliižiila temeljito analizo kot pa na sejo ob- činske skupščine. Ne glede na to, se je pred odborniki odprl izreden spekter proble- mov, ki so {xisegli na pod- ročje učnih in vzgojnih us- pehov, materialnih oprašanj in podobno. In prav tu so predstavniki šol in šolskih ustanov izrekali občinski skupščini polno zahvalo za njeno skrb. Del zaključkov je pripravil že svet za šolstvo, drugi del pa je dopolnila razprava. V njih se ponovno zrcali dolgo- ročna skrb občinske skupšči- ne zia šolstvo. V zaključkih je poudarjena skrb, da bi se vzgoja in izobraževanje tudi v prihodnje uspešno razvija- la, da bi se izboljševala kva- liteta pouka, zmanjševal osip v osno'vnili šolah, še bolj ok- repila materialna osnova, zla- sti pa rešila vprašanja, ki zadevajo srednje šole. To še zlasti velja za investicijsko vzdrževanje, gradnjo novih šol, posebej tehniške srednje šole, za ustanovitev oddelka pedagoške akadeanije v Celju in podobno- Nekatere pobu- de, ki so jih izrekli odborni- ki, bodo posredovali tudi re- publiškim organom. M.B. TRETJI ABONMAJ- SKI KONCERT Drevi ob 19.30 bo v veliki dvorani Narodnega doma tretji abonmajski koncert, vsekakor pa prireditev, ki spričo gostovanja svetovno znanega simfoničnega orke- stra palače Pitti iz Firenc v Italiji zasluži največjo i>ozor-, nost. Italijanski simfoniki se bo- do predstavili z deli Rossini- ja, Viottija in Schuberta. V Viottijevem violinskem kon- certu v a—molu bo kot solist nastopil eden najboljših ita- lijanskih violinistov Cristiano Rossi. Orkester vodi dirigent Um- berto Cattini. AKCIJA ZA SEJEM- SKE PROSTORE Poslovno združenje Agens je vnovič pripravilo doku- mentarno gradivo o predvi- deni oziroma nameravani gradnji sejemskih prostorov. Kot je znano je nastala nova varianta, ki predvideva, da bi naj te prostore zgradili na Lavi in ne v okviru bo- dočega rekreacijskega sredi- šča pod Golovcem. Ta spre- memba pa je vezana tudi na delno funkcionalno spremem- bo sejemskih prostorov in sploh za predvideno ureditev rekreacijskega središča pod Golovcem. V kolikor bo namreč prišlo do graditve sejemskih prostorov na lavi, je očitno, da bo nastala za- muda pri urejanju tistega kompleksa, ki je rezerviran za rekreacijske objekte pod Golovcem. ZBOR ZVEZE SLEPIH MARIBOR GOSTUJE v petek, 18. decembra bo v Celju v Narodnem domu gostoval moški pevski zbor Zveze slepih iz Maribora. Koncert bo ob 19.30. uri zve- čer, posvečen pa je 10. ob- letnici delovanja zbora. Zbor Zveze slepih iz Maribora Je znan gost naših koncertnih od- rov, peli pa so tudi že v za,- mejstvu. Gojijo umetne in narodne pesmi, letos pa so na glasbeni reviji zveze sle- pih Slovenije dobili zlato, srebrne in bronaste značke. Tudi v Celju so se s samo- stojnim koncertom že dva- krat predtavili. Občinstvo jih je lepo sprejelo, zato se zbor tudi za tokratno srečanje te- meljito pripravlja. Predpro- dajo vstopnic so zaupaM bla- gajna kina Metropol, proda- jali pa jüi bodo seveda tudi pred predstavo, zanimivo je, da je večje število sindikal- nih organizacij celjskih pod- jetij že odkupuo del vstopnic. Upamo le, da jüi bodo spra- vili tudi do svojega članstva, saj si pevci Zvez slepih iz Maribora zelo želijo, da bi nastopili pred številnim ob- činstvom. O VPLIVU UKEPOV Na zadnji seji je občinski komite razpravljaj o vplivu stabilizacijskih ukrepov na gospodarjenje delovnih orga- nizacij. Menili so, da je tre- ba stabilizacijske ukrepe podpreti, pri čemer naj bi v vsaki delovni organizaciji izdelali svoj program, tako da bi v prihodnjem letu star- tali z realnih pozicij. V in- vesticijah bo treba dartá pred- nost modemizacij'i obstoje- čih zmogljivosti. Kot je büo sklenjeno, bo občinski komite ugotovil raz- položenje znotraj delovnüí or- ganizacij, v kolikšni meri imajo zlasti komunisti akti- ven odnos do uresničevanja stabilizacijskih ukrepov. Sprejeli so sklep, da bo prihodnja seja občinske kon- ference ZKS v začetku pri- hodnjega leta, pK)svetili pa jo bodo delitvi osebnih dohod- kov in socialni diferenciaciji v naši družbi. dhr MALI \ INTERVJU Vprašuje: Tone Vrabl Odgovarja: Adi Vidmajer Adi Vidmajer je človek, ki se je posvetil športu. Je ak- tivni atlet, že vrsto let nasto- pa za AD Kladivar, na osnov-, ni šoU v Preboldu poučuje telesno vzgojo, poleg tega pa še skrbi pri občinskem sin- dikalnem svetu v Žalcu za sindikalni in rekreacijski šport. Letos ste kljub kratkemu času lepo izpeljali občinske sindikalne igre. Kje so osnov- ni pogoji? »Predvsem v tem, da v vseh delovnih organiza- cijah na žalskem področju rekreacijskemu in sindikal- nemu športu posvečajo veli- ko pozornost. Letos je sode- lovalo 26 delovnih organiza- cij, obsežnejše pa je büo tu- di število športnih panog.« Kako je z ženskim sindikal- nim športom? »Prihodje leto bomo pripravili tudi program za ženske ekipe.« Kakšno je sodelovanje z Občinsko Zvezo za telesno kulturo? »V priho- dnje bo moralo biti boljše.« Boste v bodoče obogatili pro- gram tudi za moške ekipe? »Bomo. Tako po številu šport- nih panog, kot tudi drugače. Delovne organizacije bomo še bolj zainteresirali za sodelo- vanje.« Je v Savinjski dolini veliko perspektivnih športni- kov? »Je. Dokaz je AD Kla- divar.« Boš sam še aktivno sodeloval pri AD Kladivar? »Kolikor mi bo čas dopuš- čal.« 20 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL v Celju, Gledališka ul. 2/1, razpisuje aa leto 1971 20 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE, ki bodo podeljena ob 30-letnici OF 27. aprila 1971. Priznanje OF se podeljuje posameznikom, družbeno- IX)litičnim in drugim organizacijam za posebne družbenopolitične, znanstvene in organdzacijske do- sežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samo- upravnih družbenih odnosov. Priznanje OF se po- deljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosežkom traj- nejšega pomena tn so s tem vplivala na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega siste- ma, socialističnih družbenih odnosov, na raz\'Oj sa- moupravljanja, zlasti pa Za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Predloge za Priznanja OF lahko pošljejo organiza- cije in posamezniki do vključno 15. januarja 1971. Zakasnelih prijav žirija ne bo upoštevala. Predlogi morajo poleg kratkih življenjepisnih po- datkov in naslovov predlagancev vsebovati čim po- polnejšo utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj bi predlaganec dobil Priznanje OF. Predlogi se vložijo na po'sebnem obrazcu, ki ga bo občinska žirija razposlala vsem krajevnim konfe- rencam SZDL. ORKESTER IZ FIRENC Za tretji abonmajski kon- cert je koncertna poslovalni- ca pri glasbeni šoU pripravila poslušalcem veliko presene- čenje — gostovanje simfonič- nega orkestra palače Pitti iz Firenc. Celjski ljubitelji glas- be bodo imeli izredno pri- ložnost, slišati orkester, ki po svojd kvaliteti slovi po svetu- Orkester tma na sporedu Rossinijevo uverturo »Tan- kred«, Viottijev violinski koncert v a-molu tn Schuber- tovo 1. simfonijo v D-duru. Orkester vodi Umberto Cat- tini, kol solist pa bo nasto- pil eden najboljših italijan- skih violinistov Christiano Rossi. Koncert bo nocoj ob 19.30 v Narodnem domu. GOSTOVANJE MA- RIBORSKE OPERE v počastitev 50-letnice celj- skega olepševalnega in turi- stičnega društva bo v sobo- to gostovala v Celju maribor- ska opera z Verdijevim Tru- badurjem. Predstava bo ob 19. urj v Slovenskem ljud- skem gledališču. Ob tem velja vsekakor po- hvaliti pobudo prireditelja, to je olepševalnega tn turistič- nega društva, ki je že doslej prirejalo, kolikor je pač bilo mogoče, operna gostovanja. Gotovo bi Si Celjani želeli še več taki".i gostovanj, v ka- tera bi nemara lahko vklju- čuj tudi balet. dhr SPREMEMBA V SVE- TU ZA ŠOLSTVO Ker je dosedanji predsed- nik sveta za šolstvo pri celj- ski občinski skupščini, Jože Gluk prosu za razrešitev, so odborniki na predlog komi- sije za volitve in imenova- nja izbrali na njegovo mesto prof. Iva Grobelnika, za na- mestnika sveta za sol&twï pa prof. Jožeta Zupančiča. njo rekreacijskega tabon škega prostora v Kokarj pri Mozirju. Ф V kletnih prostorih sta rega sodišča v Celju taborni ki že dalj časa urejajo пу; klubske prostore. Opremi jih bodo z elementi, ki s jih m 'ki jih bodo nabrali gozdu. Klubske рговшге Ix do odprli najkasneje do 8. j; nuarja, ko je obletnica usti novitve taborniškega odred II. grupe odredov Celje, doseči j ih prostorih bodo tii V zadnjem času prihaja zopet v ospredje vprašanje odgovornosti ali krivde za nekatere negativne pojave v rmši družbi. Mnenja so različna, med njimi tudi taka, po katerih ugotavlja- nje, kdo je za nekaj odgovoren ali kriv, sploh ne more biti problem, ker je ta pri nas sicer zelo neopredeljen fenomen nujno povezan z delovnim mestom, na katerem kdo je, oziroma z delom, ki ga opravlja, kar pomeni, da tisti kdor niti ni anonimen. Po drugem mnenju je krivcev toli- ko, da med njimi kratkomalo ni mo- gočen najti krivca, ker pa smo odgovor- ni vsi za vse. ni odgovoren nihče za ničesar. Naj v f riji navede je na priK^ bo treba i^ knjižnice <■ vključno z 50 tisoč di gradbenih ' streho z oí kama pa j diti opeko, Takih i« ko našli i' iskali, ker hče ni kriv TABORNIŠKE VESTI ф Tričlanska delegacija ta- borniškega odreda II. grupe odredov iz Celja je prisost- vovala občnima zboroma pri prijateljskih odredih v Šidu in Novem Beogradu. Z ome- njenima odredoma imajo celj- ski taborniki že več let stal- ne prijateljske stike, sodelu- jejo pa predvsem na akcijah, Ivi So pomembne za vse ta- borniške odrede. Taborniki iz Sida in Novega Beograda že več let sodelujejo na po- čitniških srečanjih v Kokar- ju, tako poleti kot pozimi. Ф Na zadnjem občnem zboru taborniškega odreda II. grape odredov je bil za stare- šino odreda izvoljen dolgo- letni tabornik Gusti Hönig- nam. Dosedanji starešina Jo- že Krebs je prevzel vodstvo skupine starejših tabornikov in skrb za nadaljnjo izgrad- v bodoče inieli sestanke in oa sreačnja, novi prosto- pa bodo namenjeni pred- Ш in izključno klubskemu ljenju in rekreaciji mla- , tabornikov, kj jih v od- u ne primanjkuje. tv GORENJE IN MUTA ričakovanja so se izpol- ,. Delovni kolektiv tovarne ¡edelskega orodja in li- ne na Muti se je na re- >ndumu z 96.4 % glasovi 3Čilo za pripojitev h Go- ju, tovarni gospodinjskih ratov v Velenju, elovni organizaciji na ti se v okviru združenega Ijetja obetajo lepši časi. ;o naj bi ne samo pove- , Ш modernizirali nekatere izvodne obrate, marveč i povečali število zaposle- od sedanjih 850 na pri- jno 1.200. ILADI V PESJEM } SVOJEM DELU nadinski aktiv Pesje pri enju so na redni letni ferenci izvolili nov od- in se dogovorili za delo irihodnje. Tako bodo obo- ji svoje delo zlasti na otoškem področju in zato fejali vsakih štirinajst i predavanja. Odločili se lo za teme, ki mlade naj- [ zanimajo. Idi na področju kulturno ivnega programa želijo [estriti delo s proslavami z drugimi prireditvami. ' te;} bistroumni teo- J" sam primer. Kdo TOoren ali kriv, da celjske študijske } (in bodo stroški popravili presegli '^če. Kajti iziiajalec ^il prisiljen prekriti ^^ršno je dobil, ope- ^Pet prisiljena nare- "o ie naredila. primerov bi lah- " ne daj,' da bi jih ' halabogu, tako ni- oh Podobno velja za šport. Or- ganizirah bodo več športnih srečanj z mladimi iz bližnje in daljnje okolice. Novoizvoljeni predsednik aktiva Ivan Plešnik je oblju- bil, da se bo zavzel za delo po sprejetem programu. L. RIBIC RAZSTAVA V DE- LAVSKEM KLUBU v delavskem klubu so se zopet razstave. Tokrat raz- stavlja amaterka Stana Luš- nic-Arsovska iz Doliča v Mi- slinski dolini. Slikarka je pripravila največ akvarelov z velenjskimi motivi pa tudi z motivi iz okolice. Privlačne so barve. Slika pa tudi na steklo. Razstavo bo odprta do 18. decembra. V Velenju si želijo, da bi postal razstavni atelje delav- skega kluba, ki je sicer maj- hen, stalno prizorišče likov- nih razstav. To še predvsem zaradi tega, ker je v Velenju dvajset slikarjev — amater- jev, ki bi se lahko ob sreča- njih z drugimi umetniki in njihovimi izdelki izpopolnje- vali. 300 NOVIH STANOVANJ Kolektiv tovarne gospo- dinjske opreme Gorenje bo začel prihodnje leto ob ša- leški cesti gradili kar 300 sta- novanj za svoje delavce. Ta- ko bo vsaj delno omiljena stanovanjska stiska v mestu ob Paki. Stanovanja bodo delavci lahko tudi odkupili, saj bodo pogoji ugodni. -v- DARILA ZA UPOKOJENCE Sindikalna podružnica pod- jetja Lesna industrija Bohor v Šentjurju je izredno lepo presenetila svoje upokojence. Na sidikahii občni zbor so povabili tudi njih, jih pogo- stih ter obdarih. Vseh 46 upokojencev je bilo izredno veselih, saj so jim tako do- kazaU, da se v podjetju še vedno spominjajo prispevka, ki so ga dali kot njihovi uslužbenci. ŠENTJUR - UŽIČKA POŽEGA Kot mnoga druga mesta na celjskem območju, ki so skle- nila pobratimstvo z mesti v Srbiji, bo tudi Šentjur v bo- doče tesneje povezan z Užič- ko požego. Pogovori o tem so potekali že v času vlaka bratstva in enotnosti in se te dni nadaljujejo v Šentjurju. NAJNIŽJI DOHODKI Občmska skupščina je spre- jela odlok, s katerim določa najnižje dohodke delavcev, zaposlenih pri zasebnikih. Za dela in poklice, za katere m mogoče ugotoviti poprečnega sebnega dohodka, bodo mo- rali zasebniki plačevati ne- kvalificiranim delavcem 600, kvalificiranim 700 in visoko- kvalificiranim delavcem 900 din mesečnega dohodka. Go- spodinjske pomočnice bodo prejemale 600, varuliinje 400 din na mesec, če daje za- sebnik gospodinjski pomoč- nici ali varuhinji otrok pla- čilo v denarju in naravi, del osebnega dohodka v denarju ne sme biti manjši kot 40 odstotkov minimalnega oseb- nega dohodka, če ji daje le stanovanje, se lahko goto- vinsko izplačilo zmanjša le za 10 odjstotkov. dhr PRISPEVEK ZA ŠOLO Na zboru kooperantov KK Žalec obrat Polzela so pred dnevi razpravljali med dru- gim o dodatnem prispevku za izgradnjo osnovne šole, ker dosedaj zbrana sredstva nekaj deset tisoč dinarjev, še ne zadoščajo, manjka še Prvotni predlog je bil, da bi kmetje prispevali p>o 20 para od kilograma suhega kmelja, toda bil je zavrnjen in zbor je sklenil da bodo prisp>evali od kilograma po 10 para ter zbrali 115 m-' lesa. S tem so kooperanti svojo dolžnost iz- polnili. Tav- RIMSKE IZKOPANI- NE V PARIZU Pred dnevi se je v Šem- petru mudila zvezna komisi- ja za kultumne stike z tuji- no, k] je v Šempetru posnela Rimske izkopanine. Te po- snetke bodo razstavili, na razstavi, ki bo februarja v Parimi pod naslovom »Umet- nost Jugoslavije skozi stole- tja«. T. T. OBVESTILO BRALCEM NOVEGA TEDNIKA • Za oglase, objavljene pod oznako, napišite pi- • smeno ponudbo, ki jo zapečateno v pisemskem { ovitku in z označbo oznake, prinesite ali poš- • Ijite na naš oglasni oddelek — Trg V. kongre- • sa 10. Za te oglase nimamo naslova, zato J ga od nas ne zahtevajte! Vse nadaljnje infor- • maci j e v zvezi s temi oglasi prevzame po dvi- • gu ponudb prinašalec oglasa. Prosimo za do- ф brohotno razumevanje. • ÍLMÜH5NÍ CELJANI Trobentač je sklical dežurne posameznih enot. Dežurni oficir jim je nai-očil, naj med svojimi tovariši poiščejo vojake tako, da bo iz vsake rep-ublike po eden. N' dolgo je trajalo, ko so bili zbrani — »začasni Celjani«, fantje, ki v Celju služijo vojaški rok. Gotvo niso izbrali kar tako, pač pa najboljše v enotah. Kdo so, od kod so, kaj so delali doma, kaj jim je dolžnost v armadi in kaj mislijo o Celju. VELE SIMIONOV, 20 let, sin kmeta iz Kočanov v Ma- kedoniji. Tudi sam je kmet. Slovenijo je spoznal šele kot vojak. Celje mu je kot me- sto všeč, toda zadnje dni mu Slovenija kaže zobe. Pravi, da je tu močno mrzlo. Kar razprl je oči, ko so mu to- variši povedali ,da je letoš- nja zima pravzaprav še mi- la. S Slovenci se nekako sporazume, jezik le ni preve- Uka ovira. SOKOLJ RAMADANI, 21 let, električar iz Kosovske Mi- trovice, torej Šiptar. V JNA je blizu svojega poklica, ra- diotelefonist je. V Sloveniji pred, odhodom v JNA ni bil. Ni ravno vajen velikih mest, toda Celje kot manjše mesto ima po njegovem zelo razgi- bano kulturno življenje in obilico spomenikov zgodovin- ske preteklosti. Ш, z jezikov- nimi težavami se je treba spo- prijeti, vendar gre. IVICA TAUER, star 21 let. Hrvat iz Zemuna. Pred voja- ščino je bil uslužbenec, v JLA pa v inženirijski enoti upravlja specialni stroj. V Sloveniji je zahvaljujoč JNA prvič. Celje mu je všeč pred- vsem zaraxìi številnih kultur- nih spomenikov, najbolj od teh pa stari grad. Kaj mu ni všeč? Celjani preradi pogle- dajo v kozarec. Tem slabše, če so to Celjanke ... ANTON BENKO, 20 let, Slo- venec iz Zgornje Radgone. Po poklicu je zidar, kot konjič- kar pa trobentar v zabavnem ansamblu v domačem kraju. Celje pozna že od prej in mu je že od nekdaj všeč. Zanj je služenje vojaščine precej laž- je kot ostalim. Ali je unifor- ma ovira za stike z občani v Celju? Malenkost že, pravi, česa pogreša? Morda prema- lo možnosti za zabave, tudi za celjsko mladino. PETAR BOROVCANIN, 23 let, z Sarajeva. Torej Ero. Petar je absolvent višje pe- dagoške šole, v JNA pa je pri topu tisti, ki uravnava mehanizem izstrelka ali po vojaško tempirač. V Sloveni- ji doslej nisem bil. Sarajlija govori o Celju v superlativih, da je lepo, da je gospodarsko razvito. Kritiko pomanjklji- vosti prepušča stalnim obča^ nom mesta, ker je le začas- ni občan. RADIVOJE DOBRILOVIC, 25 let, Črnogorec, živi v Beo- gradu. V civilu je geološki tehnik. Dolžnost, ki jo oprav- lja v JNA se z njegovim po- klicem precej dopolnjuje. V Sloveniji pred odhodom v JNA ni bil. Celje mu je všeč, čeprav majhno. Pohvalil je predvsem čistočo v mestu in si ni mogel kaj, da bi ne po- vedal nekaj laskavih besed na račun mladih Celjank. So- di da so čedne. Gabrijel Kustrîn — Elko, nekdanji načelnik alpi- msticnega odseka celjskih planincev, kot ea ie po- snel Jodl pred bivakom, šli so po drva. ^ Clc, Jodl in Jože s ponesrečencem na akiju pod bivakom na poti proti Klemeči. DIPL. ING. GABRIJEL KUŠTRIN - | ELKO JE BIL PRVA ŽRTEV LETOS- | NJE ZIME V NAŠIH GORAH. PO I DESETIH LETIH, KO JE OMAH- | NIL REJA, JE ZDAJ ELKO DRU- | GA ŽRTEV MED CEUSKIMI AL- ¡ PINISTI. ČEPRAV LJUDJE VSAK | DAN UMIRAJO NA BOJIŠČIH. | CESTAH, V LETALSKIH IN DRU- | GIH NESREČAH, NAS NESREČE | V GORAH VEDNO ZNOVA PRE- | TRESEJO, KER KLONE ČLOVEK | PRED — NARAVO. I Od tu, izpod teh v meglo za- vitih grozljivih sten, je Logarska izgledala neverjetno domače. Na dosegu roke je bila in vendar do- ber tdsočak nižje. Zgoraj, nekje v tej megli, v tem snežnem metežu so bili oni. Tu in tam je büo slišati kakšen glas, drugače pa je bil mir. Ma- lo pred bivakom sva s Spalo, ki je bili otovorjen kot mula, sre- čala prve reševalce. Vračali so se. Izpiti obrazi so se pojavljali nenadoma pred tabo, kot bi vsta- jali iz tega snega. Kako hitro spreminja narar/a svoj obraz. Ko so v soboto kre- nili sem gor pod Ojstrico Jože Kodre Jodl, Risto So\'čev m za njima Gabrijel Kuštrin-Elko ter Irena Inkret, da bi v bivaku po- čakali na jutro, je bilo zvezdna- to nebo. Vrhovi so parali nebes- ni svod, spodaj v dolini pa so migljale raztresene luči posamez- nih kmetij. Fantje so pripravljali diva, da bi pogreli argovko in čaj. Z jutrom sio v tišino odzva- njali le cingljajočl koraki derez mladih alpinistov. Ko se je raz- grnil prečudoidti dan, so bili vsi štirje že visoko v stenah Ojstri- ce. Ob prigrizku je Jodl pritisnil ostale tri z aparatom. Nato je aparat sprožU še na vrhu, da bi ostal na celoluidnem traku spo- min na ta prekraien dan. Potem se so razšli. Jodl in Risto sta sestopala prva, za njima pa bd naj šla Irena in Elko. Nenadoma je med stene priplaval krik gro- ze. Odbijal se je od sten in se nekajkrat kot odmev vrnil: ;>Oooodleeetel jeeee .. « Fanta sta pohitela nazaj in na vrhu našla le Ireno. Elku je.. spodrsnilo, drsel je po snegu, se poskušal s cepinom zadržati, na- to je omahnil. V naročje gora, tja nekam globoko, v praznino. Bilo je okrog enajste ure. O- krog šestnajste je dobil sporo- čilo o nesreči preko UJV Stane Veninšek, načelnik Gorske reše- valne službe v Celju. Prvič se je zgodilo, da Stane ni mogel najti niti enega reševalca, ker so bili vsi v — hribih. Z mrakom so do bivaka prišh prvi štirje: mi- ličnika iz Solčave in reševalca domačina. Počakal ju je Jodl. Ta- isti Jodl, ki je bil najbližji El- ku. Družilo ju je več, kot tova- rištvo. Elko je pred tremi leti v steni Planjave obdržal na vrvi Jodia, ko je ta odletel. Zdaj je bil tu .gori z njim, vendar je El- ko ležal tam nekje v snegu — sam.____.-^—------ V naslednjih minutah je postal bivak pretesen. Reševalci so na- tovorjeni z opremo drug za dru- gim prihajali sem gor pod ste- no. Na reševanje v temi ni bilo moč misliti. Ciril Debeljak-Cic je prevzel vodstvo pri reševanju. S prvim svitom so bile tri na- veze že v stenah. Eno, direktno, je vodil Cic, v njej so bili še Avgust Jagrič-Pic in Elč Prezl. Druga, Silvo Jost, Dušan Glažar In Jodl, je krenila proti vrhu, tretja, dr. Cetina, Hubert Her- ček, Mirko Supin, Jože Toplišek in Risto Sovčev, ki je predtem v dolino pospremil Ireno, pa je plezala vzporedno s Cicovo na- vezo. Okrog pol osme ure je Cic na plazni v snegu našel ponesre- čenca. Ležal je okrog 450 me- trov nižje od kraja nesreče mr- tev. V kotlu severozahodne stene Ojstrice. Začel se je najtežji del. Po- nesrečenca so morali najprej spraviti nazaj proti Grebenu, da bi ga nato spustili po žlebu iu zopet prenesli gor na vrh ter preko škarij do bivaka. Vreme se je poslabšalo, spustila se je megla, začelo je snežiti. Z mra- kom so prišlj do bi-v-aka. se hi- tro spuščali nižje do Klemenče. Tu so malo predahnili, šalca je pristavil čaj. Na pomoč sta pri- šla še Dušan Kukovec in Jaka iz Šoštanja. Cez uro je bil Elko v dolini. Izpad planinske cerade mu je štrlela le roka in noge z derezami. Ko so ga preložili v avtomobil celj.skega pogrebnega zavoda, so mu na prsa dali smre- kovo vejico. Zadnji pozdrav go- ra ... Elko 28 letni dipl. ing. stroj- ništva, zaposlen v Gorenju, je tokrat zadnjič krenil s planin proti Celju. Bila sva soseda. Ko sem mu ob odhodu zaželel sreč- no pot., nisem vedel, da mu zdaj te.ga več ne bom mogel reči. Malo pozneje, ko so reševalci, bilo jüi je skoraj dvajset, v Pla- ninskem domu dobili prvi topel obrok so v njih nemo strmele oči gostov. Žene lovcev, Italijanov so se stisnile k možem., vse naokrog je bilo tiho. čez čas je pogovor znova oživel. Na ekranu televizijskega sprejemnika je spi- ker bral poročila o dogodkih v Kambodži. Spaila in Mile sta fo- tografirala reševalce, ki so od- hajali domov. Nista posnela vseh. Ko sem se zjutraj doma zbudil, je nad vhodom vihrala črna za- stava. Ljudje so spraševah, za- kaj. J. SEVER Poto: JODL CIC SPALA NANI CIC DOKTOR ELĆ JOŽE JODL MAKS PIO DUŠAN HUBERT ŠALCA VILI JAKA JOŽE JANEZ till Roman pGklenja svof:¡n strankam in bralcem No vega tednika KOMBINAT ŽALEC (Nadaljevanje) Nevidnost je res dobra lastnost le v d\'eh sluč?.jih. Ko- ristna je, kadar se je treba izanuzniti, koristna ,ie, kadar se je treba neopaženo komu bližati. Zato je prav posebno koristna, če hočem na prmier koga ubiti Neopaženo se približam človeku, neopaženo se mu izognem, pa naj ima orožje kakršnokoli hoče. Izberem si ugodao priliko, uda- rim kadar in kakor hočem, zbežim kadar m kamor ho- čem . . .« Kempu je šinila roka k brkom. Ali ni čul korakov v veži? »In ubijati morava. Kemp!« »In ubijati morava,« je ponavljal Kemp. »Poslušam vas, Griffin, pa vedite, da ne soglašam z vami! Zakaj ubijati?« »Ne brezmiselno ubijati, ampak namenoma, premišlje- no. Stvar je tale, Kemp! Ljudje vedo Za nevidnega člove- ka, prav kakor midva veva zanj. In ta nevidni človek, Kemp, mora upostaviti strahovlado. Da! Zdi se vam straš- no, pa tako mora biti! Nevidni človek mora za-sesti kako mesto, na primer tale Burdock, ga strah:>vati in vladati. In dajati mora poa'elja. Na tisoč načinov je to mogoče, lističi, ki jih porine sikoai špranjo pri vratih, ki jih vrže skozi oikno, ti bi zadostovali. In vse, ki se mu ne bi F>o koriH, mora ubiti. In ubiti mora vse tiste, ki jim pojna- gajo.« »Hm!« je naredil Kemp. Le napol je poslušal gosta. Hišna vrata so se odprla in zaprla. »Zdi se mi. Griffin,« je rekel, da bi ga še za trenutek zmotil, »zdi se mi, da bi bil vaš zaveznik v jako t/ežavnem položaju!« »Nihče ne bi vedel, da je moj zavezank!« je živahno odgovoril nevidni človek. Hipoma se je vznemiril in hlastno -i-^prašal: »Stoj! Kaj je to, spodaj v veži!?« »O, nič!« je dejal Kemp in govoril glasno in na.Lio. »S tem se ne strinjam, Gnffin! Razumete, ne strinjam se! Vi hočete začeti boj z vsem oloveštvom. Ali mislite, da vas Ik) osrečil? Ne bodite samotni volk! Objavite svoja raz- kritja! Zaupajte svetu, zaupajte vsaj .svojemu narodu! Po- mislite, ka,j bi dosegli z milijonj zavezniko\'!« Človek z ne\'idnim telesom ga je ustavil, aiegnal je roko. »Korake čujem n* stopnicah!« »Neumnost!« »Pogledal bom!« Vstal je in hotel k vratom. In tedaj .so šle stvari jako naglo. Za trenutek se je Kemp obotavljal, nato pa je vstal ter ga hotel zadržati. Griffin je obstal kakor okamenel. »Izdajalec«, je kriknil, obleka se je odprla, se sklonila in nevidni se je začel slačiti. S par koraki je skočil Kemp k vratom. Obleka — noge so izgmile — se je pognala za njim. Kemp je odprl vrata. Koraki so hiteli po stopnicah in glasove je bilo čuti. Z naglim sunkom je pahnil Kemp v zraku visečo oble- ko vstran, šinil skozi vrata in jih zaloputnil. Ključ je tičal od zunaj, še trenutek in Griffin je bü ujetnilt — da se ш tedaj nekaj zgodilo. Ko je Kemp zaloputnil vrata, je ključ zdrknil iz ključavnice in ropotaje padel na tla. Kemp je prebledel. Z obema rokama je prijel za klju- ko in držal vrata. Pa le za trenutek. Vkljub njegovemu naporu so 2äazijala za par centimetrov. Pa spet se mu je jxxsrecilo, da jih je zapri. Drugič so se odprla za čeviilj in obleka se je porinila v odprtino. Nevidni pr.'^ti so ga zgrabili za vrat izpustu je kljiuko, da bi se branil. Mo- čen simek ga je zadel, odletel je, omahnil in težko priletel v kot hodnika. Za njim je ptriletela prazna nočna obleka. Pol pota na stopnicah je bil polkovnik Adye. Ves zavzet je strmel gori na vrh stopnic, na čudno obnašanje Kem- povo, na obleko, ki je prazna mahala po zraku. Videl je, kako je Kemp odletel v kot, se pobral in spert nadel, ka- kor bi vola pobu. In v hipu je tudi sam dobil silen udarec. Od nekod iz praznine. Silna teža, se mu je zdelo, da se je zaletela vanj in ga vrgla po stopnicah. Nevidna noga ga je sunila v hrbet, strahoten pad pad pad je hitel po stopnicah, po- licaja v veži sta zaiklicala in hišna vrata so se z vso moč- jo zaloputnila. Sedel je in v nemem začudenju gledal okrog .sebe. Po stopnicah je prišepal dr. Kamp, prašen tn razrnršenih las, levo lice je imel bledo od udarca, ustnica mu je krvavela tn rjavo nočno obleko je držal v rokah »Moj, moj Bog!« je vzkliknal. »Vse je iz.i^ubljeno! Usel Je!« XXV IX)V NA NEVIDNEGA ČLOVEKA Za nekaj časa je bil dr. Kemp čisto brez sape, da niti govoriti ni prav mogel. Na hodniku srta stala z Adyejem in v raztrganih stavkiii mu je razlagal, kaj se je zgodilo. »Zbesnel je! Podivjal je! Sama brezsrčna sebičnost ga je! Kako zgodbo brutalne sebičnosti mi je pravu! Ljudi je pobijal, ranil, ubijal jih bo^ če mu ne ubranimo Nobe- nih obzirov ne pozna. In sedaj je zunaj — pobesnel!« »Dobiti ga moramo!« je odgovoril Adye. »Na vsak na- čin!« »Ampak kako?« je vprašal Kemp tn tisočeri načrti so mu vrveli po glavi. »Takoj morate začeti! Vse kar je za lov sposobno, morate spraviti na noge! Tega okraja ne sme zapustiti! Če -nam uide, ga ne najdemo več in ubijal bo. Strahovlado hoče upostaviti! Strahovlado, vam pra- vim! Straže morate razpostaviti, straže na železnice, straže na ceste, straže v pristanišča! Vojaštvo mora po- magati! Brzojaviti morate po pomoč! Eldino, kar ga še drži v bližini, so neke knjige. Poznate Mai-vela?« »Da! Tiste knjige! Ampak postopač pravi . . .« Se nadaljuje 16. deiembra 1970 STRAN 11 tedenski mozaik Med zaanjim nastopom bo ksarske zvezde Casmsa C laya je sto izbrank gledalcev do- bilo natisnjena vabila, naj po dvoboju pridejo rm sprejem. Ko i>o prišli na naslov, ki je bil natisnjen na vabilu, jih je pri vratih pričakala solid- na gospa in povabila, naj vstopijo. Za vrati pa so jih »sprejeli« zamaskirani gang- sterji, ki so jih prisilili, da so se slekli in polegli na tla. Ko so jim izpraznili žepe, so jih izpustili. Akcija je gangsterjem prinesla de¡iarja in raznih dragocenosti za 100.000 dolarjev ... Japonski cesar je bil včasih bog. Tudi sedanji cesar Hirohito je bil uradno bog vse do konca vojne. Potem pa so cesarju odvzeli božanstvo in zdaj se ukvarja samo z znanostjo. Nedavno je objavil deseto knjigo, tokrat z naslovom »O nekaterih hidroidih z oto- ka Hamakuza«. Cesar se nam- reč ukvarja z biologijo in je odkril že osem doslej nezna- nih mikroorganizmov. Raz- lika končno n. velika: bogo- vi živali ustvarjajo, znanstve- niki jih pa odkrivajo . .. Ob socialnih in političnih nzmi- rih, ki že nekaj časa vzne- mirjajo Italijo, je znani ame- riški komentator Sulzberger zlobno zapisal: »Največji ču- dež italijanskega demokratič nega režima je, da še živi, kljub vsemu, kar se v Italiji dogaja« ... Britanski statisti- ki so objavili, da je v Veliki Britaniji kar 85.000 zakonskih mož, ki se stalno skrivajo pred svojimi ženami ali ži- vijo v drugih mestih. Raz- iskava je odkrila da so bri- tanski moški najbolj nagnje- ni k »samoti« v starosti od 40 do 50 let.. . V Bruslju zasedajo zunanji i?i finančni ministri šestih evropskih dr- žav članic Evropske gospo- darske skupnosti in razprav- ljajo o ustanovitvi monetar- ne unije. Mnenja o tem so zelo različna in zato ni pri- čakovati sporazuma- Neki ita- lijanski vladni funkcionar je nesoglasja takole komentiral: »Sest držav evropske gospo- darske skupnsti se je končno rešilo strahu, da bi se — sporazumele. Stabilizacija živinoreje Družbeni dogovor z omejeno vrednostjo - Na enot- nem trgu tudi enotne cene - Zahteve po ustrez- nem razmerju cen niso špekulacije! Beseda stabilizacija ni do- mačega izvora, toda že precej časa jo slišimo skoraj vsak dan. Veliko se govori o sta- bilizaciji gospodarstva kot zdravilu za napake, ki so bile narejene v zadnjih petih letih pri uresničevanju gospodar- ske reforme. Gre predvsem za trdne, stalne cene surovin in blaga ter ustrezno razmer- je med njimi. Ta bo najtrd- nejši temelj za normalni raz- voj vseh gospodarskih in dru- gih dejavnosti, krepitev sa- moupravljanja delovnih ljudi in ustrezno nagrajevanje po delu. To pa ni lahko doseči. Na- čelno se sicer vsi strinjajo, da bi te stvari bilo treba urediti tako, kot je bilo sklenjeno na prvi konferenci Zveze komunistov Jugoslavi- je, ki je bila konec oktobra. Po splošnem odobravanju stabilizacije gospodarstva pa mnogi razpravljale! o kon- kretnih ukrepih nadaljujejo z besedo »toda«. Naštevajo izjeme, ki naj bi ne veljale za vse. Te pa so za stabiliza- cijo gospodarstva lahko ena- ko nevarne, kot so bile za pravočasno uresničitev gospo- darske reforme. 1^ Za stabilizacijo govedo- reje in preskrbe % mesom je v naši republiki že skle- njen družbeni dogovor med živinorejci, mesarji in drugi- mi prodajalci me?=a. Veljati je začel letos v juliju. Od dogovorjenih cen živine in mesa pa ni posebnih koristi. Cene sveže govedine in tele- tine so sicer še take, kot so bile določene z dogovorom, odkuone cene boljših pitanih eroved za kilogram pa so za dinar do poldrugi dinar viš- je. Me^ïarji so ogorčeni, pod- ni sniki dogovora pa se pre- piralo, kdo ga boli krš' in zakaj Cene svežega mesa namreč ni moči zvišati brez odobritev občinskih skupščin, cene živine pa se lahko ob- likuiejo prosto na trgu. ni Zakaj živinorejci ne spo- štujejo dogovora? Od takrat, ko so dogovor sestavljali, so se nekatere stvari močno spremenile. Ce- na pitanih goved ie porastla v vsei državi. Dogovor so podpisali le živinorejci v Slo- venij- in še tu ne vsi Kdor nima zajamčene spodnje, naj- nižie prodaine cene za gove- da, se ne bo pomišljal pri prodaji tistemu kupcu, ki plača največ. Med temi pa je večina zasebnih živinorej- cev Ce bi kupici iz naše republike vztrajali pri dogo- vorjenih cenah, bi večino ži- vine pobrali kupci, ki pride- jo od drugod. Ali naj podpisniki dogovo- ra o cenah goveje živine in mesa prodajajo svo.je pitance po precej nižjih cenah kot dragi živinorejci? Izmikanje pred tako obveznostjo ni le špekulacija. Stvari so mnogo resnejše Odgovoriti je treba na vprašanje, za' aj so cene goved porastle po vsej dr- žavi. Ali bi s podobnim druž- benim dogovorom o cenah, kot ga imamo v naši repub- liki, to lahko preprečili, če bj ga razširili na vso drža- vo? pi Cene v dogovoru so bile določene v razmerju s takrat- no ceno koruze. Sedanja cena koruze je že za polovico viš- ja Koruza pa je pomembna sestavina močnih krmil. Po- dražili so se tudi drugi do- datki. Zato vzlic visoki od- kupni ceni goved ni dovolj pitane živine. Ce bi sedanje cene hoteli znižati, bi je bilo še manj. Pomemben vzrok za sedanje razmere na trgu z govejo živino so tudi nizke zajamčene odkupne cene pi- tancev. Kakšen bo račun pri sedanjih dragih krmilih, če bodo odkupne cene živine za- čele padati? Brez ustreznega jamstva ne more biti prave stabilizacije v živinoreji. J02E PETEK DEMONSTRACIJE IN PROTIDEMONSTRACIJE — Skupina skrajnih desničar- jev je v Bonnu organizirala demonstracije proti Brandtovi vzhodni politiki in proti podpisu sporazuma s Poljsko. Velika skupina ljudi pa je hkrati pripravila demonstracije proti desničarjem in v podporo Brandtovi politiki. Na sliki: policija razganja desničarske demonstrante. TELEGRAMI TRST — Tu je bila v ponedeljek velika manifestacija vseh antifa- šističnih in demokratičnih sil, ki so soglasno obsodile neofašistične izgrede, do katerih je prišlo v Trstu prejšnji teden. PHNOM PENH — Kamboške os. vobodilne sile so začele veliko ofenzivo proti četam Lon Nolove- ga režima, ki jim pomagajo Ame. ričani in Južni Vietnamci. Osvobo- dilne sile so prodrle na nekaj de- set kilometrov do glavnega mesta Kambodže. BOGOTA — Najmanj 300 ljudi je našlo smrt pod zemeljskim pla- zom v Boliviji, ki ga je povzro- čilo hudo deževje. Plaz je zasul avtobus poln potnikov ter več dru- gih osebnih in tovornih avtomo- bilov. MANHJi — V glavnem mestu Filipinov se je začel proces proti bolivijskemu slikarju Benjaminu Mendozi, ki je med nedavnim pa. peževim obiskom na Filipinih sku- šal ubiti poglavarja katoliške cer- kve DAMASK — Sirija je obtožila kralja Huseina in njegov režim, da premišljeno pripravljata uniče- nje palestinskega gibanja v Jorda- niji in zagrozila da tega ne bo dopustila. VARŠAVA — Na Poljskem so močno podražili hrano in indu- strijske izdelke za široko potroš- njo Podražitev hrane razlagajo z zelo slabo letino, zaradi katere bo Poljska morala uvoziti več kot dva milijona ton pšenice iz tuji- ne. MOSKVA — Dnevnik sovjetske partije »Pravda« piše. da sta se ZDA in Izrael sporazumela, da ZDA ne bodo zahtevale umik iz- raelskih čet z okupiranega с-/л-т- ja Po pisanju lista so se o tem dogovorili med nedavnim ->biskom izraelskega obrambnega ministra Dajana v ZDA tedenski zunanjepolitični pregled Po odložitvi obiska Odložitev obiska predsedni- ka Tita V Italiji je naletela na velik odmev v obeh ne- posredno prizadetih državah — Italiji in Jugoslaviji. Kot je znano, je glavni vzrok od- ložitve italijansko vztrajanje, da ne bi govorili o nekaterih nerešenih vprašanjih in pa iz- java zunanjega ministra Mo- ra V parlamentu v zvezi z italijanskimi nacionalnimi in- teresi in bivšo cono B. Zaradi tega je nastalo ozračje, Id za obisk ni primerno. Seveda je to obžalovanja vredno, toda kar je pač je. Lahko pa vendarle z zadošče- njem ugotovimo, da je odlo- žitev obiska spodbudila de- mokratične sile v Italiji, da so ostro in odločno nastopile proti izpadom fašistov in skrajne desnice in se javno zavzele za nadaljevanje poli- tike dobrih odnosov in so- delovanja z Jugoslavijo. Taka želja obstaja tudi pri nas, zato lahko pričakujemo, da neljuba senca, ki je padla na naše odnose, ne bo pov- zročila nepopravljive škode. Koristi, ki jih imata obe državi od razvitega sodelova- nja in dobrih odnosov so preveč na dlani, da bi se jim bilo mogoče zlahka od- povedati. Tega se zaveda tudi velika večina italijanske jav- nosti, kar dokazuje tudi nje- na sedanja reakcija, ki obe nem izpričuje še spoznanje, da je treba odločneje nasto- pati proti domači desnici. Vse to daje stvarno upanje, da bodo stvari znova krenile v smeri, ki je za obe državi najboljša — v smeri krepitve in razvijanja dobrih sosed- skih odnosov. V Pragi je bil plenum cen- tralnega komiteja češkoslo- vaške komunistične partije. Na njem so dokočno zavrgli akcijski program, ki ga je partija izdelala in sprejela spomladi leta 1968 in v kate- rem je začrtala modernejše in učinkovitejše poti notra- njega razvoja. Do nedavna je tudi novo češkoslovaško vod- stvo na čelu z Gustavom Hu- sakom javno izjavljalo, da misU uresničiti nekatere bi- stvene zamisli akcijskega pro- grama. Toda zdaj se mu je dokončno odpovedalo, kar ka- že, da od nekdanje »januar- ske politike« zares nI ostalo prav ničesar več in da se če- škoslovaško vodstvo hote ali nehote vrača k tisti politiki, ki je veljala pred januarjem 1968 in ki je povzročila hudo družbeno gospodarsko in po- litično krizo v državi. Kako misli novo vodstvo z enako politiko onemogočiti tudi enake posledice ni znano, saj češkoslovaška partija še ved- no nima jasno izdelanega po- litičnega in predvsem gospo« darskega programa. Na plenumu so tudi iz- ključili iz partije Oldricha Cernika, nekdanjega predsed- nika vlade in člana najožje- ga partijskega vodstva — predsedstva CK. Z njim je odšel iz partije še eden zad- njih voditeljev, ki so aktivno sodelovali pri nastajanju in uresničevanju tako imenova- ne januarske politike KPČ. V španskem mestu Burgo- su že dalj časa sodijo skupi- ni Baskov, ki jih obtožujejo delovanja proti državi. Proces je močno vznemiril večino španske javnosti, ki ga oce- nju kot tipično dejanje na- sUja frankističnih oblasti, Protesti, stavke in demon- stracije v raznih španskih mestih so zavzeli tolikšen ob- seg, da v državi vlada resna napetost. Tožilec je zahteval smrtno kazen za šest obto- žencev. Ce bo sodišče spre- jelo njegovo zahtevo, utegne po mnenju večine opazoval, cev zajeti Španijo tako huda politična kriza, kakršne še ni bilo, odkar je leta 1939 prišel na oblast sedanji re- žim. Val protestov se je raz- širil tudi izven Španije. V mnogrih evropskih državah, med drugim v Franciji, Za- hodni Nemčiji, Italiji, Nizo- zemski in drugod so bile ve- like demonstracije proti pro- cesu in metodam franki- stičnega režima. Z organiza- cijo tega procesa španski re- žim ni le izzval veliko napetost doma, ampak se je še bolj izoliral tudi v Evropi. Britanska vlada je uvedla izredno stanje v državi in sicer zaradi stavke delavcev v elektrarnah, ki zahtevajo viš.je plače. Stavka, Id traja že dalj časa, povzroča hude težave, ker občasno zmanj- kuje elektrike v posameznih krajih in predelih, ki osta- jajo brez luči, ogrevan,ja in vsega drugega, kar je pove- zano z elektriko. Vlada se je odločila, da ne bo popu- stila delavcem in se je spu- stila z njimi v boj, ki gotovo ne bo lahek in jo utegne drago stati. Zaenkrat ni vide- ti, da bi lahko prišlo do kom- promisa, ka.jti tudi sindikat vztraja pri svojih zahtevah in pravi, da ne bo popustil. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Proračun nakazuje varčevanje ■ IZJEMA LE ZA ŠOLSTVO — Republiški izvršni svet je v sobota obravnaval predlog zakona o re- publiškem proračunu za prihodnje leto in vrsto spremljevalnih pred- logov zakonskih predpisov. Ožji del proračuna predvideva 11-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1970. Sprejeti so bili ukrepi za zmanjšanje nekaterih namenov splošne porabe, tako da bi se go- spodarstvo v prihodnjem letu raz- bremenilo za kakih 225 milijonov dinarjev. Pač pa je izvršni svet upošteval Izjemen položaj šolstva ter zanj predvidel nekoliko večjo rast sredstev. Tako bo republiška izobraževalna skupnost razpolagala z 21 odstotki večjimi sredstvi, kar omogoča tudi povečanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev za kakih 13 do IG odstotkov. ■ SEJA CK ZKS — V torek prejšnji teden je Centralni komite ZK Slovenije obraviaval predvidene družbenopolitične spremembe v fe- deraciji. V uvodnem referatu člana seivretariata CK ZKS Milana Kuča- na in v razpravi je bilo poudarje- no, da kažejo predvidene spremem- be na iskanje novih poti k resnični demokratični samoupravnosti Ob tem pa je treba govoriti hkrati o odpravljanju etatizma ne le v fe- deraciji, marveč na vseh ravneh, da bi samoupravljanje seglo do vsa- kega človeka Spremembe se torej ne smejo zaustaviti v republiki ali občini, marveč morajo prodreti do vseh samoupravno organiziranih oblik združenega dela. ■ FA.<§ISTICNE IZGREDE OB- SOJAMO — V preteklih dneh so bi- la v Ljubljani In v številnih drugih krajih v Sloveniji množična pro- testna zborovanja proti nedavnim Izgredom fašistov na Tršakem in šovinistični gonji zoper Slovence v Avstriji. Pobudnik teh protestnih zborovanj, ki so potekala pod ges- lom »Tujega nočemo — svojega ne damo« je bila študentska in sred- nješolska mladina, ki je ob tej pri- liki ponovno pokazala svojo odlo- čenost za obrambo interesov slo- venskega naroda in nedotakljivost naših meja. ■ OTROŠKI DOD.ATEK PO NO- VEM — Po predlogu republiškega zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka naj bi prihodnje leto dobivali otroški dodatek tisti zaposleni, pri katerih znaša meseč- ni dohodek na družinskega člana do 7G0 dinarjev, dalje tisti, pri ka- terih znaša dohodek na člana go- spodinjstva 137 dinarjev, če gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti ali za dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih go- spodarskih dejavnosti ter Intelektu- alnih storitev. Dodatek za enega o- troka bo znašal 70 dinarjev, za vsa- kega naslednjega pa 95 dinarjev ■ POKOJNINE BORCEV — Rfr publiški izvršni svet je sprejel sklep o določitvi osnove za odme- ro pokojnin borcem NOV pred 9 septembrom 1943 oziroma 13. ok- tobrom 1953 in španskim borcem. Ta sklep določa za prihodnje leto kot najnižjo pokojninsko osnovo 1270 dinarjev. ■ OBDAVČITEV OD 25.000 DI- NARJEV NAVZGOR — Po predla ganlh spremembah zakona o repub- liških prispevkih, davkih in taksah naj bi bil prihodnje leto dohodek iz delovnega razmerja neobdavčen do letnega osebnega dohodka v vi- šini 25.000 dinarjev (zdaj je neob- davčen do 20.000 dinarjev). Uvedena naj bi bila tudi nekoliko blažja le- stvica obdavčitve. ■ P0DRA2ITEV MLEKA — Zvezni izvršni svet je sklenil, da lahko tiste delovne organizacije, ki letos niso zvišale maloprodajnih cen mleka, to store sedaj — za 0,30 dinarja pri litru. Zadnji čas je mle- ka manjkalo v mnogih jugoslovan- skih mestih zaradi prenizkih odkup- nih cen. ■ V TERMOELEKTRARNI TR- BOVLJE GLASOVALI ZA IZSTOP IZ EGM — V četrtek prejšnji te- den je bil v trboveljski elektrarni referendum, na katerem je 286 čla- nov kolektiva glasovalo za Izstop iz Elektrogospodarstva Maribor, 157 članov je glasovalo proti izstopu, 6 glasovnic pa <е bilo neveljavnih. Sekretar EGM Slavko Soršak paje v zvezi s tem izjavil, da za izstop ni glasovala po statutu potrebna večina ■ MODERNIZ.\CIJA PROGE ŠENTILJ — KOPER — Gospodar ski zbor republiške skupščine je sklenil, naj republiški izvršni svet pripravi osnutek zakona o odobrit- vi kredita za modernizacijo oziro- ma elektrifikacijo železniške proge Šentilj—Koper 12 ОШШШЈЈЗТ* TEDNIK *VESTNêK: vsak četrtek 60.000 izvodov M VLOMILCI Z GLEDALCI Prejšnji teden se je pripe- tilo dvoje dogodkov, ki nuj- no silijo k razmišljanju, če- prav se dogodka nista v vzročni zveizi, imata nekaj skupnega. V začetku tedna sta se dva mladeniča v Celju ob progi storila silo mlademu dekletu. To se je poskušalo vsiljivca otresti m vpilo na pomoč. Krike in vpitje je slišalo več občanov, stanovalci okoliških hiš. Nekateri so "celo skozi odprta okna poslušali potek dogodkov ob progi. Nihče ni priskočil dekletu na pomoč, niti vsiljivca skušal pregnati! Na Polzeli so občana v ve- černih urah opazili neznance ob kiosku. Zaradi sumljivega obnašanja so takoj ugotovili, da nekaj »ni v redu«. Neka- teri so neznance celo ogovo- rili in jih pobarali, kaj tu po- čno. Ko so iz kioska zaslišali ropot in udarce, so ugotovdl, da so se neznanci spravili nad blagajno. Neznanci so v resnici s tesarsko saiiiro vdr- li v lokal tn se spravili nad blagajno. K sreči je niso us- peli popolnoma razbiti- Uk- radli so le denar iz nekega pisarniškega predala. Nat» so lokal zapustili. Ne zaradi občanov. Nihče namreč ni poskušal nepridi- pravov pregnati, niti o po- četju obvestiti varnostnih or- ganov . .. Mar smo res že tako daleč, da nam je vseeno, kaj se v naši neposredni bližini doga- ja. Mar smo lahko tako brez- brižni do nesreče sočloveka, do uničenja tujega imetja? АИ se res vse to, česar so bili priče Celjani in Polzela- nj njih ne tiče? J6 KRADEL V CERKVAH KAREL FANŽIČ Z BÄBNEGA JE OSUM- LJEN VLOMOV V CERKVE. TAKO BI NAJ KRADEL TUDI V CERKVI SV. DANIJELA V CELJU Preiskovalni sodnik okrož- nega sodišča, Ludvik Vidmar je odredil pripor za Karla Finžiča, nezaposlenega šofer- ja, očeta večih otrok, ker je osumljen, da je vlomil v cerkev Sv. Danijela v Celju m v njej ukradel denar, ki so ga verniki darovali cerk- vi. Z žago je prerezal obešen- ko in izpraznü skrinjice. V svojem zagovoru je med preiskavo sodniku izjavil, da je dejanje storil v sili, ker je bil brezposelen in brez sredstev za življenje. Fanžič tokrat ne bo prvič stopil pred sodnike. Doslej je bil že obsojen zaradi promet- ne nesreče, v prihodnjih dneh pa se bo moral zagovarjati zaradi tatvin pri Koteksu, kjer naj bi kradel kože, ko je bil tamkaj zaposlen, kot šofer. Nekateri podatki kažejo, da je Fanžič enaka kazniva de- janja storil tudi v drugih cerkvah po Sloveniji. Prei- skava je v teku. •ez TRAGEDIJA V PAIIIŽLJAH 5LETN1 IGOR ČULK V PARIŽLJAH SE JE PRIBLI- ŽAL SLAMOREZNICI, KI GA JE POGRABILA IN UBILA Devetega decembra, malo pred petnajsto uro je prišlo do hude nesreče pri kmetu Culku v Parižljah. 19-letna Marija Lese re je s slamorez- nico na električni pogon re- zala koruzno slamo. Med de- lom se ji je približal 5-letni Igor čulk. Dekle bi ga naj odganjalo od stroja, vendar se je otrok med igro pribli- žal pogonski osi. Križni zglob ga je pograbil za obleko in začel vrteti. Dekle je sicer ustavilo stroj, vendar je bil otrok, ki je z glavo udarjal ob tla, takoj mrtev. — ez MRTEV OB PROGI Ob železniškem prelazu Pn Pečpvniku so našli mrtvega ob razbitem kolesu 36-letne- ga Alojza Tašnerja, delavca v Cinkarni, doma iz Ulice V. Prekomorske brigade v Ce- lju. Našli so ga malo pred sedmo uro, mrtvega. Po vsem sodeč je Tašnerja zadel vlak in ga zbil po le- vem nasipu ob progi. Pri prelazu je bilo naj'deno tudi razbito kolo. Deli so ležaM daleč naokrog. Kako in kdaj je prišlo do nesreče niso mogli ugotoviti. -ez Na Polzeli so ne- znanci vdrli v kiosk in se s sekiro spra- vili nad blagajno v pričo občanov, vendar ti niso ni- česar ukrenili. VLAK GA JE POVOZIL v Brestanici je izgubil živ- ljenje 781etni Anton Kranjc, doma iz Leskovca pri Kr- škem, ko je prečkal železni- ške tire. Prav takrat je pri- peljal iz Zidanega mosta brzi vlak, ki je Kranjca zadel tn zbil. Ponesrečenec je bil ta^ ko j mrtev. — ez OTROK POVZROČIL POŽAR Pred dnevi je nastal požar na gospodarskem poslopju kmeta Ivana Atelška v šmi- helu. Po ugo*"ovitvah komisi- je je požar nastal, ko se Je otrok v poslopju igral z vži- galicami in svečo. Zaradi ne- previdnosti s je vnelo ličje, nato se je požar razširil na celotno poslopju. Poleg tega je zgorelo tudi okrog 30 ku- bikov drv in več kubikov re- zanega lesa, ročna motorna žaga in žaga venecijanka. škodo ocenjujejo na 12.000 dinarjev. NESREČNI PADEC Ana Križnik, 66-letna gospo- dinja iz Paridola pri Dobju je šla na Planino k zdravm- ku. Med nujo po poljski poti ji je spodrsnilo, da je padla v jarek. Pri padcu je nesreč- no udarila z glavo ob kamen in obležala mrtva. Našla jo je čez čas soseda, ki je šla po isti poti. Na truplu ni bi- lo najdenih znakov nasilja. , VESTI IZ EMO SEJE SVETOV DELOVNIH ENOT Pretekli teden so bile v EMO seje dveh svetov delovnih enot, na katerih so razpravljali o izvršitvi mesečnih planoiv in o planih dela za zadnji mesec v letošnjem letu. Večina svetov delovnih enot je ugotovila, da so bili operativni plani za mesec november doseženi, v nekaterih primerih pa celo preseženi. Nekateri sveti delovnih enot so se spomnili tudi svo- jih sodelavcev, ki so dalj časa v bolniškem staležu. Skle- nili so, da tem sodelavcem pošljejo denanio рохпос. Sveti delovnih enot so razpravljali tudi o varnostnih ukrepih pri delu in o smotrni ureditvi in uporabi zaščitnih sre'dstev. Nasploh je -bilo delo svetov delovnih enot proti koncu leta zelo razgibano tn zaznali je veliko dobre volje in tru- da za dosego letnega plana, s tem pa tudi primernega do- hodka in osebnega dohodka. PRED SEJO DELAVSKEGA SVETA v EMO teko priprave za zadnjo sejo delavskega sveta v letošnjem letu. Na prihodnji seji bo delavski svet obra- vnaval gospodarsko stanje podjetja in uspehe po zadnjih ukrepih. Poleg tega bo na dnevnem redu več sprememb notranjih, pravnih aktov, od katerih velja zlasti omeniti pravilnik o racionalizacijah. Delavski svet bo obravnaval tudj družbeni plan za leto 1971, o katerem so že deloma razpravljale posamezne de- lovne enote. PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO Kakor vsako leto tako tudi letos pripravlja sindikalna podružnica obdaritev otrok članov kolektiva EMO. Letos bodo obdarili otroke od enega do desetega leta starosti in ne več kot prejšnja leta do štirinajstega leta starosti. Tako kakor lansko leto tu<ü letos ne bo sprevoda dedka Mraza temveč bo obdaritev zadnji delo^mi dan pred novim letom v tovarni. Darila za otroke so zelo pestra in uporabna. Med igra- čami in slaščicami bo tuda nekaj uporabnih predmetov iz tekstila. Komisija pri sindikalni podružnici, ki organizira obda- ritev otrok ima mn-ogo dela in želi, da bi obdaritev naj- mlajših bila čmibotlj zabavna, tako da bodo otroci uneli prijetno Tiovoletno doživetje. 16. decembra 1970 STRAN, 13 6. Preden je limuzina ponovno zdrvela nazaj na krmo, pa sta se Paradižnikova pripravila. - Ko bo šinila mimo, sta dejala, jo zgrabiva za odbijač! Rečeno - storjeno! Z levjim skokom sta zakonca popadla odbijač in obvisela na njem. Vendar zaradi tega se vozilo nI zaustavilo! Dodatna teža kot da je vozilu dala dodaten pospešek. Ograja na krmi ni zadržala vozila na krovu. Počila je in ... avto. Paradižnik in Paradižnica so zleteli v valove! Nihče na ladji ni sanjal o tem. nihče ni slišal klicev iz teme. Za vse večne čase bi razbesnelo vodovje zagrnilo naša junaka, če se ne bi vrla Avto je bil v vodi do same strehe. Prtljagi ki je bila privezana na strehi, je še štrlela i valov. V tej prtljagi sta bili tudi dve gumijas' blazini; izvlekla sta zamaške in napihnila bij Paradižnikova v zadnjem hipu oprijela zlateg pravila: pomagaj si sam! zini! , NOVI TEDNIK - GlasiiO >bčinsltih organizacij So- Jialistične eveze delovnegej .Judstva: Celje, Laake ¡ai Žalec - urea, če je tako, potem pridemo k te- bi.« »Presneto, jaz sem mislil na nekaj podobnega!« Slika zgoraj: če bo zima samo še malce prizaneslji va, bo INGR\DU uspelo spraviti najvišjo stavbo — I.5-etažno stolpnico v Mal- gajevi ulici — pod streho. S Šlandrovega trga smo minuli teden napravili pri- čujoči posnetek. Slika levo: DEL TOVOR.'i svežnjev kartona je z drve- čega kamiona na Ljubljan- ski cesti »zletelo« na ce- stišče. Drug voznik usluž- no pobira raztresen tovor. Primerov nepravilno nalo- ženega tovora je čedalje več in vedno pogosteje se dogaja, da padajo s kami- onov sodi, cevi, plohi in podobno. Ali ni tudi to prometni prekršek oziro- ma oviranje varnosti pro- meta? FOTO VESTI OD 16. XII. DO 24. XII. Do konca tedna bo prevladovalo suho vre- me. V nižinah megla in oblačnost, medtem ko bo v višjih legah delo- ma jasno. Temperatura brez večjih sprememb. MALO MNENJE, MALO ČLOVEK... Odkritosrčno priznam, da m lepo prisluškovati pogovorom, čeprav me narava poklica v to sili, in moram tako rekoč iz dneva v dan pogovorom pri- sluškovati in pogovore poslušati Toda če pogovori potekajo za točilno mizo. kjer jih v ušesa lahko lovijo tako rekoč vsi navzoči, me seveda vest grize še toliko manj, če sem tudi jaz med njimi. Pot me je slučajno zanesla v bife samopostrežne trgovine na Dolcem polju Hotel sem kupiti cigare- te, ker pa je bila natakarica zelo zaposlena, sem moral čakati in tako gre tudi njej zasluga, da sem imel priloznos* slišati pogovor, ki ie tekel, kot bi lahko rekei. meo dvema kozarcema različnih oli morda iste alkoholne pijače. — Povem ti, je rekel prvi gost drugemu, ki je bil morda za rahlo spozrmnje nestabilnejši, — da tistega, kar pišejo, sploh ne berem več. Odpovedal sem vse časopise. — Jaz bi vse novinarje poslal na Goli otok, je pribil drugi gosi. in po pravici povedano, postalo me je nekoliko strah. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi me bil enostavno poslal тш ОоЦ otok. — Danes pijejo tako, jutri bomo pa izvedeli, da st je ta in ta (imena ža^ nisem slišal dobro — op N.) postavil krasno vilo. Od kod pa, te vpra- šam? — Kaj SI rekel? Kakšno vilo? — Jaz bi vse novinarje poslal na Goli otok, da bi delali, ne pa, da nam lažejo, je zdaj glasneje ponovil dru0 gost. — A razumeš? — Ja, seveda razumem. Na Goli otok, si rekel. In tako dalje Dodati moram, da sta potlej oba gosta zelo soglasno vse novinarje poslala na Goli otok. saj so si tako kazen po njunem enotnem mne- nju tudi zaslužili Kaj zato, če sta bila malo mne- nje, malo človeka rta nestabilnih nogah! Osebno moram natalcarici izraziti hvaležnost, da me je postregla, kajti prav lahko bi se zgodilo, da bi bil zdaj že tudi jaz па Golem otoku. Tja pa si res ne želim, še najmanj, da bi me pošiljali. P. S. Če bosta sobesednika slučajno tole prebrala, naj se ponovno sestaneta za točilno mizo in mi priznata,! da nisem lagal Kamen z Golega otoka se mi boj odvalil od srca. j Novinar i