Senatorka Tamara Blažina o napovedanem Montijevem odstopu in predčasnih volitvah y¿2 Tatovi se iz Tržiča selijo na Kras, v petek zvečer so obiskali Poljane Tržaški tajnik Demokratske stranke Russo: Zagotovili bomo izvolitev slovenskega parlamentarca /i4 V Pevmi so končno dobili parkirišče / is Primorski dnevnik NEDELJA, 16. DECEMBRA 2012 Št. 295 (20.618) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Spet odprta vrata v parlament Dušan Udovič Še do pred kratkim je kazalo, da bodo parlamentarne volitve spomladi, v bolj ali manj dogovorjenem roku. Na tem je še najbolj gradil predsednik republike Giorgio Napolitano, glavni arhitekt spretnega manevra, ki je na čelo vlade tik pred sesutjem države pripeljal Maria Montija. Predsednik je bil hkrati najglasnejši zagovornik take reforme volilnega zakona, ki bi vsaj delno vrnila ljudem pravico do izbire kandidatov za parlament, za katero so bili v času Berlusconijeve avanture brezobzirno prikrajšani. Ta pričakovanja se, žal, niso uresničila. Vedno isti Berlusconi je na zanj značilno neodgovoren način, iz vedno istih osebnih nagibov in interesov spotaknil Montijevo vlado. Predčasne volitve bodo sredi februarja in volili bomo s starim zakonom, razvpito »svinjarijo«, kot jo je poimenoval njen avtor, li-gaš Calderoli. V tem problematičnem kontekstu so edina pozitivna nota in vsaj delna korektura »svinjarije« primarne volitve kandidatov za parlament, ki jih bosta izvedli Demokratska stranka in Sel ob koncu decembra. Datum je vse prej kot ugoden, a časa ni več na razpolago, kakor tudi ni več časa za katerikoli ukrep, ki bi predstavniku naše skupnosti olajšal izvolitev v parlament. Vemo, kolikšnega pomena je za našo skupnost imeti predstavnika v parlamentu. Zato je tem pomembnejše včerajšnje stališče tržaškega tajnika Demokratske stranke, da bo stranka, tako kot doslej, vsekakor zagotovila slovensko kandidaturo za parlament. Čeprav mora dokončna odločitev še pasti, bo to po vsej verjetnosti senatorka Tamara Blažina, ki uspešno zaključuje svoj prvi mandat. CB ^¿Mčiit WASHINGTON - Dan po nepopisni tragediji v Connecticutu Amerika žaluje za pobitimi šolarji TRST - Sinoči odprli veliko razstavo Razstava Grom kot slikarjeva avtobiografija TRST - Veliko ljudi se je sinoči zbralo v Skladišču idej na tržaškem Nabrežju, kjer so odprli veliko slikarsko razstavo Bogdana Groma. Odprtja se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Na razstavi Grom je na ogled preko sto del, ki po mnenju kritikov ponazarjajo slikarjevo avto- biografijo, njegovo bogato večjezično kulturo in razvejano življenjsko pot. Na ogled bo do 3. februarja. V Devinščini rojeni slikar, ki živi v Združenih državah Amerike, je bil vidno ganjen in presrečen, ker se je slovenskemu tržaškemu slikarju poklonil tudi uradni Trst. Na 3. strani WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včerajpozval k ukrepanju po petkovem pokolu v šoli v zvezni državi Connecticut, v katerem je bilo ubitih 20 otrok in šest odraslih. V ZDA medtem prihajajo izrazi sožalja z vsega sveta.Do solz ganjeni Obama je v radijskem nagovoru dejal: »Moramo se združiti in ukrepati, da bi preprečili takšne tragedije. Ne glede na politiko.« Pokol je v ZDA znova odprl vprašanje pravice do orožja, ki jo zagovarjajo republikanci in vpliven orožarski lobi, vendar je Obama v nagovoru ni izrecno omenil. »Ta konec tedna bova z Michelle naredila tisto, kar bodo naredili vsi starši, objela otroka in jima povedala, kako rada ju imava.« Na 10. strani TRST - Debata Margherita Hack in don Di Piazza o etiki in Cerkvi TRST - Pri založbi Nuova-dimensione je izšla knjiga »Io credo, dialogo tra un'atea e un prete«, ki jo je uredila novinarka RAI Marinella Chirico. V njej se astrofizičarka Margherita Hack in duhovnik Pier Luigi Di Piazza sproščeno pogovarjata o življenju, smrti, veri, etiki, svobodi, spolnosti, okolju, politiki in drugih temah. Sinočnja predstavitev v muzeju Revoltella je ponudila zanimivo debato in mnogo izhodišč za razmišljanje o omenjenih temah (med drugim tudi o primeru Eluane En-glaro) ter o katoliški Cerkvi v današnjem času. Na 5. strani SKGZ in ZSKD priredili sprejem za TPPz Na 3. strani Praznična Ljubljana s pestrim programom Na 9. strani DS: »Dežela ponižala in odpisala Goriško« Na 17. strani Za slovensko prošnjo ni bilo prispevka Na 18. strani Zadruga Dol-Poljane ima nov upravni odbor Na 20. strani Brici si želijo skupne Prešernove proslave Na 20. strani V decembru odprto vsaki dan Ob nedeljah odprlo tRSt - koRzo saBa, 26 teL./fax 040 636038 PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. ffAO/ vzmeti € 476,00 - dvop. €119,00-enop. € 238,00 - dvop. Ležišče € 498,00 - enop. CflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. "JV /0 € 249,00 - enop. € 498,00 - dvop. Ležišče € 698,00 - enop. CAO/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0 € 349,00 - enop. € 698,00 - dvop. Vzglavniki lateksa in €98,00 rno/ memory foam preobleka proti pršicam /0 € 49,00 ™ €1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 . 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 2 Nedelja, 16. decembra 2012 ALPE-JADRAN / senatorka tamara blažina - Po odstopu Montijeve vlade in predčasnih volitvah Neuresničena volilna reforma oškodovala tudi Slovence Ob predčasnem razpustu parlamenta kot posledico bližnjega odstopa Predsednika Montija bo marsikateri vladni dekret in zakonski osnutek ostal le na papirju, ugotavlja v sporočilu za javnost senatorka Tamara Blažina. Med njimi je kar nekaj važnih predlogov in med temi zasluži še posebno pozornost reforma volilnega zakona. Kot znano, je bilo v teh letih predstavljenih v senatu preko dvesto zakonskih osnutkov; razprava o reformi je stekla v pristojni komisiji pred nekaj meseci ob istočasnem omizju predstavnikov treh strank, ki so podpirale Montijevo vlado. V zadnjih mesecih je prihajalo stalno do novih predlogov, sprememb, odstopanj; skratka nek »stop and go« zaradi katerega ni prišlo do nobenega zaključnega dogovora, ki bi omogočil, da se razprava prenese v skupščino senata, ugotavlja Blažinova. »Pri tem gre ožigosati predvsem ravnanje desno-sredinske večine, ker se tega vprašanja ni lotila veliko prej, saj je tik pred volitvami Senatorka Tamara Blažina kroma težko dobiti najboljšo rešitev. Mislim, da gre za popoln poraz politike in še posebej tistih strank, ki so zavestno zavirale reformo. To bo verjetno tudi vplivalo na za- držanje volilcev, ki so se z referendumom odločno izrekli proti sedanjemu volilnemu zakonu in bo posledično okrepilo tudi druge oblike protesta«, meni senatorka in obenem ugotavlja, da je v tem negativnem okviru prišlo do zelo pozitivnega signala s strani Demokratske stranke, ki se je odločila za primarne volitve za izbiro svojih kandidatov za parlament, kljub zelo tesnim volilnim terminom. Blažinova ocenjuje, da je bila zaradi neizvedene volilne reforme je slovenska narodnostna skupnost še dodatno prizadeta, saj bo tako ostal še vedno neizpolnjen 26. člen zaščitnega zakona o olajšanem zastopstvu. »V teh mesecih sem ob raznih priložnostih in tudi v sodelovanju s skupnim predstavništvom, opravila vrsto srečanj tako s predstavniki Demokratske stranke kot tudi z ostalimi skupinami. Pripravili smo različne amandmaje in na to vprašanje opozorili vse politične in insitucionalne subjekte. V sami razpravi pristojne komisije sem imela res občutek, da bi se zadeva tokrat lahko pozitivno rešila, saj ni bilo nikogar, ki bi osporaval naši zahtevi po olajšanemu zastopstvu predstavnikov slovenske manjšine v Italiji in tudi sam predsednik komisije Vizzini mi je večkrat to potrdil. Nenazadnje se je o tem izrekel pozitivno tudi podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu De Mistura na nedavnem srečanju manjšin v Kopru«. Kot ocenjuje Blažinova je, žal, nerazumljiva poteza Berlusconija poleg predčasnih volitev povzročila prekinitev diskusije in onemogočila zaključne sklepe tudi glede volilnega olajšanega zastopstva naše manjšine. »Gotovo bo potrebno«, tako senatorka, »v naslednjem mandatu takoj nadaljevati z delom in najti najboljšo rešitev, ki bo zakonsko omogočila prisotnost enega našega predstavnika v Parlamentu, tudi ob prepotrebnem spoštovanju strankarsko-političnega pluralizma«. sso - Zasedanje izvršnega odbora v Trstu Poglobljeno glede finančnega stanja Občuten spomin na g. Emila Cenciga Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je zasedal v sredo, 12. decembra v Trstu. Glavna točka dnevnega reda je zadevala poglobljeno analizo finančne perspektive, ki se v teh dneh pripravlja v Deželnem svetu FJk. V ta namen je predsednik Drago Štoka povabil na zasedanje deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca, da bi lahko bili člani izvršnega odbora čimbolj seznanji s tematiko. Na začetku srečanja pa so se člani izvršnega odbora SSO poklonilu pokojnemu g. Emilu Cenciču, pri tem je priložnostno misel podal pokrajinski predsednik SSO za videmsko pokrajino Giorgio Banchig. »Danes med pogrebno mašo je bilo povedano, da je bil g. Emil Cencič eden od zadnjih Čedermacev, eden zadnjih beneških duhovnikov, ki so posvetili življenje svojemu ljudstvu in po starodavni tradiciji oglejskega patrijar-hata oznanjali vero v domačem jeziku«, je med povedal Banchig. »G. Emil Cen-cič je leta 1966 skupaj z mons. Valentinom Birtičem in g. Mariom Lavren-čičem ustanovil kulturno verski list Dom, ki še danes skuša oznanjati in uresničevati sporočilo beneških Če-dermacev. V uvodniku prve številke Doma je g. Emil postavil vprašanje: Za- kaj ta časopis v našem jeziku? Odgovoril si je: Zato ker tako govorimo v naših družinah in je naš materin jezik. Je naš domači jezik, ki nam ga je dal Bog in so ga govorili že dolgo, dolgo let naši predniki in želimo, da se ohrani tudi za naprej, da ga bodo govorili tudi naši sinovi in sinovi naših sinov. Imeniten dar človeku od Boga je materina beseda«, je še deajl Banchig. Izvršni odbor je nato prisluhnil deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu, ki je orisal proceduro sprejemanja deželnega finančnega zakona za leto 2013. Takoj na začetku je podčrtal, da se nakazujejo določene pozitivne odločitve. Veliko vprašanje pa zadeva 400.000 evrov, ki jih je Dežela FJK an-ticipirala slovenskim ustanovam v letu 2011 ter manjkajoči del državnih sredstev za letošnje leto, na podlagi 16. člena zaščitnega zakona. Zaželjena rešitev bi bila odpis za prvi znesek in desetletno brezobrestno posojilo za manjkajoča sredstva. Za obe vprašanji bo seveda pomemben razplet del za deželni finančni zakon, obravnava pa bo po vsej verjetnosti tudi v deželni posvetovalni komisiji, ki bi morala spet zasedati v prihodjem tednu. Izvršni odbor SSO je v razpravi podčrtal potrebo, da je ravno deželni Drago Štoka kroma odbor v tem trenutku pristojen, da sprejme pozitivno rešitev za slovenske organizacije in je torej potrebna le politična volja. Slovenske organizacije in društvo so dokazale v tem letu do-kajšnjo mero potrpljenja in tudi napora za racionalizacijo dejavnosti in vse to mora Dežela FJk priznati. Nekoliko čudno bi namreč zgledalo, da tik ob praznovanju 50. letnice ustanovitve Dežele, ki uživa svojo avtonomijo na podlagi prisotnosti slovenske manjšine, se ta ustanova ne bi zavzela za pomoč slovenski organiziranosti v naj- maribor - Obračun direktorice in programskega vodje V Evropsko prestolnico kulture prišlo več kot 2 milijona obiskovalcev MARIBOR - Natančno 5230 dogodkov, ki so v Mariboru letos potekali v okviru Evropske prestolnice kulture, je obiskalo več kot dva milijona obiskovalcev. Kot sta na včerajšnji zaključni novinarski konferenci povedala direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer in programski vodja EPK Mitja Čander, bo projekt zagotovo pustil prepoznane pozitivne učinke. O vseh učinkih projekta je po besedah Žilič Fišerjeve še prezgodaj govoriti, je pa prepričana, da so zlasti glede na razmere uspeli ustvariti veliko. Zadnji dve leti sta bili za Maribor in regijo zelo pomembni in intenzivni, ključen cilj ustvarjalcev projekta pa je bil po njenih besedah vzpodbujanje kreativnosti in povezovanja na številnih ravneh. »To sta bila ambiciozna cilja, a smo se hkrati zavedali, da potencial kreativnosti v Mariboru in partnerskih mestih obstaja. Treba ga je le vzpodbuditi. Če sodimo na osnovi teh ciljev, smo dosegli in celo presegli pričakovanja,« je dejala ge- neralna direktorica EPK. Ob tem je spomnila, da se vsa mesta evropskih prestolnic kulture srečujejo z različnimi in podobnimi težavami, vendar vsako mesto to rešuje na svoj način. Modela po njenem mnenju ni, zato vsako mesto vzpodbuja potencial in kreativnost na svoj način, mariborski prireditelji pa so po njenem prepričanju naredili največ, kar je bilo v teh razmerah mogoče. »Morda smo v teh nemogočih razmerah naredili nemogoče, v pozitivnem smislu. Izpeljali smo več kot 5000 dogodkov, prišlo je izjemno veliko obiskovalcev. Sodelovalo je več kot 500 institucij in množica ustvarjalcev se je zlila s tem projektom. Ob množici dogodkov smo vzpodbudili drugačne, pomembne norme in vrednote, kot je na primer prostovoljstvo, kar je dodana vrednost projekta,« je še dejala Žilič Fišerjeva. Čander pa je poudaril, da se z zaključnimi dogodki na nek način skle- pa krog. Sredi januarja so bili na eni strani polni optimizma, hkrati pa so jih spremljali tudi strahovi, saj je še mesec dni pred odprtjem vse skupaj viselo v zraku. »Kljub temu, da Maribor ni dobil nove infrastrukture, niso naše ambicije nič manjše. Verjeli smo v vsebino, v duha, v substanco. Na nek način smo redi-finirali pojem kulture, skušali smo tudi ojačati njeno vlogo v družbenem življenju,« je dejal programski direktor in dodal, da so zato šli v smer kreativnosti, solidarnosti in dialoga kot pomembnih vrednot današnjega časa. Evropska prestolnica kulture je po njegovih ugotovitvah zares nenavaden projekt, saj traja vse leto in vsak dan, kar je izjemna izkušnja. Verjame, da je najpomembnejša dediščina Evropske prestolnice kulture premik v glavah. «Če nam je to uspelo, verjamem da smo svoje delo korektno opravili,» je še dodal Čander. (STA) hujšem kriznem trenutku. Izvršni odbor SSO je še z zadovoljstvom sprejel novico, da bo Dežela FJk spoštovala obveze do Slovenskega stalnega gledališča. Predsednik SSO Drago Štoka je v svojem poročilu odbornike seznanil z novico, da je v Kanalski dolini svoje delovanje spet obnovilo kulturno združenje poimenovano po g. Mariju Čer-netu, ki bo že med prazniki organiziralo nekaj pobud. Novo združenje, ki mu predseduje župan Naborjeta Aleksander Oman, bo prav gotovo prineslo prepotrebne nove svežine v Kanalsko dolino. Na koncu srečanja se je predsednik Štoka zahvalil vsem članom za sodelovanje čez celo leto in vsem skupaj voščil blagoslovljen Božič in uspeha ter zdravja polno novo leto 2013. Zaskrbljenost zaradi referenduma v Sloveniji Svet slovenskih organizacij je včeraj izrazil globoko zaskrbljenost nad novico, ki jo je na posvetu Slori-ja v Trstu posredoval državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar, ko je sporočil, da so nekatera sindakalna združenja v Sloveniji vložila referendumsko vprašanje proti zakonu za državni proračun. Naslednji teden bo Državni zbor Republike Slovenije odločal ali naj gre zahteva po referendumu v presojo na Ustavno sodišče, ki ima potem 30 dni časa, da se o zadevi izreče. Svet slovenskih organizacij v svojem sporočilu za javnost ugotavlja, da vse to pomeni zaskrbljujoče zavlačevanje pomembnih odločitev. Med drugim zadevajo posledice referendumskega vprašanja vsakoletni razpis za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je odvisen od odobritve državnega proračuna. Svet slovenskih organizacij smatra, da bo tako zaustavljanje žal negativno vplivalo na delovanje slovenskih organizacij in društev, ki delujejo v zamejstvu in po svetu. V Italiji že danes slovenske organizacije občutijo hude posledice splošne finančne krize in rezov s strani državne in javne uprave. Delovanje pa je temeljnega pomena za obstoj in razvoj slovenske narodne identitete, kulture in jezika. Najbolj v nevarnosti pa so spet uslužbenci slovenskih organizacij in društev, ki so že danes pod hudim udarom, poudarja v svojem sporočilu SSO. skgz v • Rešiti vprašanje slovenske RAI TV Rudi Pavšič kroma Slovenska kulturno gospodarska zveza v tiskovni noti ugotavlja, da se slovenski oddelek vsedržavne radio-televi-zijske hiše RAI sooča z nekaterimi težavami, ki pogojujejo njegovo nadaljnje delovanje. Med glavnimi odprtimi vprašanji je obnova konvencije med podjetjem RAI in Predsedstvom ministrskega sveta, ki zapade 31. decembra 2012. SKGZ poudarja, da bo potrebno v novi pogodbi zagotoviti slovenskemu oddelku primerno finančno kritje oziroma sistemsko financiranje, brez katerega nemoteno delovanje oddelka ni zajamčeno. Izvirno dogovorjeno dotacijo je Predsedstvo ministrskega sveta znižalo za kar 33%, kar predstavlja hude težave za kakovostno delo in obstoj oddelka. Vprašanje je vezano zlasti na začetek nove radijske in televizijske sezone, ki bi bila pod takšnimi pogoji bistveno okrnjena. Nadalje je po oceni SKGZ potrebno ponovno uveljaviti avtonomijo Programske strukture v slovenskem jeziku in spodbujati njeno funkcionalnost in operativnost. Slovenski sedež RAI za Furlanijo Julijsko krajino proizvaja visoko število ur v lastni produkciji, zato mu je potrebno tudi zagotoviti status produkcijskega centra ter posledično prilagoditi sredstva, ki zaenkrat niso sorazmerna potrebam Slovenske televizije. Nadvse pomembno je v tem okviru vprašanje imenovanja novega direktorja deželnega sedeža, ki bo nadomestil dolgoletnega vodjo Roberta Colli-nija. Figura direktorja je po mnenju SKGZ za reševanje navedenih vprašanj poglavitnega pomena, saj je poleg odgovornosti vodenja sedeža njegova temeljna funkcija stik s teritorijem, z uporabniki in institucijami ter dialog s predstavniki političnih in civilnih sredin, kar zahteva v našem večkultur-nem in večjezičnem prostoru posebno občutljivost. Nesmiselno in neučinkovito bi bilo, če bi v odsotnosti direktorja te funkcije opravljali funkcionarji v Rimu. Odhajajoči direktor Collini je bil pri vsem tem nadvse uspešen in je znal prisluhniti potrebam slovenskega oddelka, za kar mu gre iskrena zahvala s strani SKGZ. Na zgoraj omenjena vprašanja je predsednik SKGZ Rudi Pavšič pisno opozoril direktorja za deželne sedeže RAI dr. Alessandra Zucco, direktorja za človeške vire in organizacijo dr. Luciana Flussija ter direktorja oddelka za komercialni razvoj dr. Luigija De Servia. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / TRST Nedelja, 16. decembra 2012 3 APrimorski ~ dnevnik SKLADIŠČE IDEJ - Veliko ljudi na sinočnjem odprtju slikarske razstave Grom - Slovenec, tržaški umetnik Preveva me občutek, da je moje življe- stave, ki jo je v Skladišču idej priredila Po- žarevajo globoke vezi med ljudmi in terito- nje kljub vsemu nekaj veljalo in da sem naredil tudi nekaj za svoj narod. V življenju, v vseh fazah, sem bil najprej Slovenec, Primorec, odvisno pač od političnega trenutka, ampak nikoli nič drugega kot Bogdan Grom -Slovenec, tržaški umetnik ... Tako je sinoči vidno ganjeni starosta slovenskih tržaških slikarjev odgovoril na naše vprašanje, s kakšnimi občutki doživlja odprtje velike razstave v mestnem središču. In se takoj nato opravičil: oprostite, zelo sem utrujen. V resnici zelo dinamičen in bistroumen slikar, ki se je rodil pred 94 leti v Devinščini, je za to priložnost priletel iz Združenih držav Amerike, kjer živi že več desetletij. Zadnje dni je aktivno sodeloval pri postavitvi velike raz- krajina Trst (ob podpori Dežele FJK in fundacije CRTrieste). Razstava je po definiciji umetniške kri-tičarke Vanje Strukelj prava slikarjeva avto-biografija: ogled preko sto eksponatov bo Tržačanom približal bogato ustvarjalno pot tega umetnika, jih seznanil z njegovo metodo dela, jih popeljal v središče njegove večjezične kulturne identitete. Njen kolega Giulio Montenero je prepričan, da je ena od značilnosti Gromovega ustvarjanja in življenjske biti, radodarnost: Grom je prijatelj vseh, prozorno čista oseba, izredno navezana na svojo slovenskost in kraškost, a istočasno človek, ki ne dela razlik med Italijo, Slovenijo, ZDA in njenimi prebivalci. Iz vseh njegovih del iz- rijem, mu je pritrdila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. Sinočnjega odprtja se je udeležilo res veliko ljudi, med njimi tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Izpostavila je občutek ponosa, ki jo preveva ob zavesti, da so med Slovenci veliki ustvarjalci, ki znajo s svojim umetniškim delom povezovati narode. Dva med njimi sta Tržačana bistrega duha in polna ustvarjalne volje, Bogdan Grom in Boris Pahor: sprašujem se, kakšen poseben zrak imate tu v Trstu ... Razstava Grom bo na ogled do 3. februarja. Poljanka Dolhar Ministrica Novak (stoje), predsednica Bassa Poropat in Bogdan Grom kroma Boris Pahor gost Ad formanduma Boris Pahor bo gost Ad formanduma. V ponedeljek, 17. decembra, ob 11. uri bo tržaški pisatelj obiskal slovenski zavod v Trstu in se srečal z dijaki, ki obiskujejo triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec. Z njim se bo pogovarjal direktor zavoda Massimiliano Iacono. Srečanje bo v prostorih slovenskega dijaškega doma S. Kosovel (Ul. Ginnastica št. 72). Svarilo Trieste libera: Italija na Tržaškem nima pristojnosti Približno 60 ljudi se je včeraj zbralo na tržaškem sodišču, kjer so vložili prav toliko svaril proti italijanski državi, češ da ni italijanska zakonodaja veljavna na Tržaškem oziroma na območju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Svarilo so vložili v uradu generalnega tožilca in na ministrstvu za pravosodje. Protest je spodbudilo združenje Trieste Libera (Svobodni Trst), ki je priredilo tudi demonstracijo pred sodiščem. Zakoni italijanske države na Tržaškem niso pravnomočni, je povedal v imenu Trieste Libera Roberto Giu-rastante, po mnenju katerega nima Italija pravne pristojnosti na območju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Dejstvo, da je Svobodno tržaško ozemlje od leta 1947 upravljala Italija namreč ne pomeni, da je tržaško ozemlje postalo del italijanske države, pravi Giurastante. Tega prehoda Združeni narodi niso nikdar ratificirali in so torej za dogajanje v tržaški pokrajini še vedno pristojni Združeni narodi, meni Giu-rastante. Po mirovni pogodbi iz leta 1947 in do leta 1954 so tržaško ozemlje upravljali zavezniki, po londonskem memorandumu pa je tržaško ozemlje upravljala Italija. Tako je bilo do podpisa osimskega sporazuma leta 1975, ki sta ga dvostransko sklenili Italija in Jugoslavija. V nobenem primeru pa niso sporazumov ratificirali Združeni narodi, je dodal Giu-rastante in poudaril, da italijanska država od takrat krši omenjene sporazume, ki so še veljavni. Kvestura: popoldansko zaprtje okenc Tržaška kvestura obvešča, da bodo 24. in 31. decembra popoldne zaprta okenca za javnost v okviru uradov za priseljence, potne liste in oddajo poslopij. TPPZ PINKO TOMAŽIČ - V Gregorčičevi dvorani sprejem v priredbi ZSKD IN SKGZ Hvala, ker pojete v svoj in naš ponos Obe organzaciji sta želeli počastiti 40-letnico delovanja zbora - Zadnji koncerti poželi povsod izreden, nepredviden uspeh Pokrajinska predsednica ZSKD Živka Persi izroča priznanje dirigentki Pii Cah kroma Koncerti Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič so kot injekcija energije, so kolektivno izpriče-vanje zvestobe idealom, ki so vodili Narodnoosvobodilni boj: svobodi, enakopravnosti, sožitju, miru. Ponosni smo, da vas imamo med svojimi članicami. Tako sta včeraj v Gregorčičevi dvorani, kjer sta Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredili sprejem za partizanski zbor, dejala njena predsednika Igor Tuta in Rudi Pavšič. Zvezi sta želeli počastiti 40-letnico njegovega neprekinjenega delovanja in koncerte, ki so jih ob tej priložnosti izvedli. Uspel vam je pravi podvig: na odru ste zbrali številne nastopajoče, v različnih dvoranah pa povezali na stotine ljudi, zato ste lahko zgled in spodbuda vsem, ki prirejamo kulturne dogodke, je dejala tržaška predsednica ZSKD Živka Per-si. Zboru in njegovi dirigentki Pii Cah so izročili spominsko plaketo in listino, pred prijetnim druženjem pa se je v imenu zbora zahvalila Rada Zergol. Priznala je, da niso pričakovali, da bodo koncerti vzbudili tolikšno zanimanja: prihodnje leto ga bodo najbrž ponovili, radi pa bi se bolje predstavili tudi italijanskemu delu Trsta. Včeraj je minilo 71 let od ustrelitve Tomažiča in tovarišev (spominska svečanost na openskem strelišču bo danes ob 15. uri), zato so jih udeleženci počastili s trenutkom zbranosti, toplih besed pa je bil deležen tudi Oskar Kjuder: želimo mu, da bi lahko še dalje sledil vašim koncertom, kjerkoli pač je, je dejal Pavšič. (pd) NOVINARSKI KROŽEK - Tradicionalna izmenjava voščil Za še boljše sodelovanje Župan: potrebujemo večjo kohezijo - Škof zaskrbljen zaradi nasilnežev, ki so prekinili srečanje v starem pristanišču Mediji imajo poglavitno vlogo pri gradnji in razvoju tako imenovane civilne družbe, v nič kaj razveseljivem času, v katerem živimo, pa imajo še dodatno poslanstvo: spregovoriti javnosti o težavah, s katerimi se sooča prebivalstvo, opozoriti, da se lahko nelagodje in stiska sprevržeta v nestrpnost in celo nasilje. V Novinarskem krožku so včeraj dopoldne novinarji priredili tradicionalno Voščilo pod drevesom, ki so se ga ob kolegih udeležili vidni predstavniki upravnega, verskega in vojaškega življenja. Predsednik krožka Roberto Weber je obljubil, da bodo v prihajajočem letu skušali posvetiti večjo pozornost zgodbam ljudi v stiski, tajnik deželnega novinarskega sindikata Assostampa Alessandro Martegani pa je opozoril, da je več kot polovica vseh italijanskih novinarjev brez stalne zaposlitve in zelo slabo plačana: njihov položaj šibi kakovost novinarske informacije, potrebna so nova vlaganja v ta sektor. Škof Giam-paolo Crepaldi je izrazil zaskrbljenost zaradi vse večjega nelagodja, ki vlada v mestu in se je v ponedeljek v starem pristanišču sprevrglo v nasilje: ti ljudje so meni in mojim gostom onemogočili, da bi razpravljali, je dejal škof, ki se je tudi obregnil ob dejstvo, da so mediji izpostavili njegov »beg« iz pristaniš- Tradicionalnega srečanja so se udeležili najvidnejši predstavniki oblasti kroma ča, ki ga po njegovi oceni ni bilo: s protestniki se je skušal pogajati ... Župan Roberto Co-solini je izpostavil potrebo po večji moralni in družbeni koheziji in izpostavil, da lahko mediji pripomorejo k razvoju in večjemu ob- čutku odgovornosti občanov. Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat pa bi želela, da bi mediji bolj izpostavili skupna prizadevanja vseh mestnih institucij za rešitev tega kriznega obdobja. (pd) PRISTANIŠČE Voznik v zapor, sopotnik zaprosil za azil V tržaško pristanišče redno plujejo trajekti ladjarske družbe Minoan Lines, ki po novem povezujejo Trst z grškima pristaniščema Igoumenitsa in Patras. V petek ponoči so območje okrog privezane ladje Cruise Olympia, ki je krenila proti jugu včeraj ob 5.30, nadzirali policisti tržaške pomorske mejne policije. V poznih urah so ustavili avtomobil z nemško registrsko tablico, ki ga je upravljal 48-letni nemški državljan B. V. Ob njem je sedel 35-le-tni državljan Sirije, ki pri sebi ni imel nikakršnega osebnega dokumenta. Sirec je pozneje vložil prošnjo za politično zatočišče v Italiji, čeprav je bil njegov prvotni cilj Nemčija, kjer živijo njegovi sorodniki. Nemškega državljana so pridržali in kazensko ovadili zaradi suma spodbujanja nezakonitega priseljevanja, zasegli pa so mu avtomobil. Z njim se bo v tržaškem zaporu pogovarjal dežurni državni tožilec. V okviru podobnih nadzornih dejavnosti so policisti v zadnjem tednu ovadili štiri osebe, ki so osumljene, da so ponaredile slovaške in turške potne liste. 4 Nedelja, 16. decembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / DEMOKRATSKA STRANKA - Primarne volitve za kandidate na parlamentarnih volitvah DS bo zagotovila izvolitev slovenskega parlamentarca Demokratska stranka bo zagotovila izvolitev slovenskega kandidata oziroma kandidatke na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Ali bo to veljalo za senat ali za poslansko zbornico, bo stvar dodatnega dogovarjanja. Dejstvo, je, da bo stranka omogočila, da bo v prihodnjih petih letih v Rimu predstavnik slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. To bo po vsej verjetnosti senatorka Tamara Blažina, ki pa si je pridržala pravico, da o tem razmisli še nekaj dni. Kot nam je namreč povedal včeraj pokrajinski tajnim Demokratske stranke Francesco Russo, jo je na seji skupščine včeraj dopoldne mnogo ljudi povabilo in spodbudilo, naj ponovno kandidira. Blažinova bo, kot rečeno, odgovorila v kratkem. Pravila Kdaj in s kakšnimi pravili pa bodo potekale primarne volitve? Dokončna pravila bodo zapečatili jutru v Rimu, vendar so glavni podatki že znani. Primarne volitve bodo 28., 29. ali 30. decembra, medtem ko bodo voli- ROSSETTI - Danes Prepričljiv in ekstravaganten muzikal Shrek Samo še danes bo na odru Stalnega gledališča FJK mogoče videti muzikal Shrek, ki je v preteklih dneh navdušil številne Tržačane vseh starosti. Režiserja Ned Grujic in Claudio Inse-gno sta zaslužna za izjemno italijansko verzijo muzikala, zelo zvesto originalni verziji, ki je v gledališču prvič zaživela leta 2008 in navdušila broadway-sko občinstvo v New Yorku. Dogodivščine zelenokožnega grdobca, ki si ga je zamislil William Steig, leta 2001 pa ga je pod okriljem studia Dreamworks Animation SKG na velika platna prenesel režiser Andrew Adamson, so na Rossetijevem odru zaživele v vsem svojem blišču in sijaju. Predstava je resnično spektaku-larna, saj nas pravljični subjekti navdušujejo na razkošno opremljenem odru, na katerem so scene menjali v tako hitrem tempu, da se je občinstvo moralo iz ene zabavne scene zelo hitro vživeti v drugo. Dve uri in pol dolga predstava je ponudila veliko smeha, obilo zabave in tisto otroško magijo in naivnost, ki odraslim v življenju prevečkrat primanjkuje. Igralska zasedba je izjemna. Nicholas Tenerani, ujet v težak kostum in skrit pod plastmi lateksa in zelene barve, je v nosilni vlogi izjemno prepričljiv, zoprn, kot mora biti, in dobrosrčen, kot to zahtevajo trenutki v hudomušno spisanem scenariju. Trmasto princeso Fiono je upodobila Alice Mistroni. Nič manj navdušujoč ni nastop strahopetnega lorda Far-quaada, saj mora vso predstavo odigrati na kolenih, kajti le tako lahko zaigra meter dvajset visokega neprijetnega vladarja dežele Nekje daleč, daleč (Far far Away). Zanimiv je bil tudi osel, ki nas je zabaval s svojimi smešnimi in duhovitimi vložki, odlično pa so se izkazala tudi druga pravljična bitja, ki so na oder odlično prenesla lepo zgodbo o prijateljstvu in samospoštovanju. Zabaven muzikal je lepo zaokrožila tudi glasba, za katero je poskrbela Jeanine Tesori, za čudovite kostume in scenografijo pa je zaslužna Luisa Spinatelli. Predstava je vsekakor vredna ogleda, prava odrska ekstravaganca - morda malce predolga za najmlajše obiskovalce - se je zaključila z bučnim aplavzom, ki je na oder še enkrat priklical nastopajoče, ki so nam ponudili bis -skladbo The Believer. (sč) tve za obnovo italijanskega parlamenta za obdobje 2013-2018 skoraj gotovo 17. februarja. Kandidati Na primarnih volitvah lahko kandidira v bistvu vsakdo. Toda kdor bo kandidiral na primarnih volitvah, mu bo v primeru poraza vsekakor onemogočena kandidatura na deželnih volitvah. Največje število kandidatov na deželni ravni bo 40, se pravi dva krat več od števila mest v Rimu za kandidate iz naše dežele. Za deželo Furlani-jo-Julijsko krajino je namreč predvidenih 13 poslancev in 7 senatorjev. V Demokratski stranki računajo, da bo število poslancev v primeru zmage prešlo s 4 na 7, število senatorjev pa s 3 na 4. Volilci in volilke Primarnih volitev se bodo lahko udeležili vsi volilci in volilke, ki so bili vpisani na primarnih volitvah levo-sredinske koalicije za izvolitev pre-mierskega kandidata na parlamentarnih volitvah, na katerih se je uveljavil tajnik DS Pier Luigi Bersani. Dalje bo- Francesco Russo do lahko na primarnih volitvah konec decembra oddali svoj glas vsi tisti, ki so včlanjeni v Demokratsko stranko. V Rimu še razpravljajo o tem, ali omogočiti možnost sodelovanja na primarnih volitvah še drugim. Odločitev bo padla jutri, v tem primeru pa naj bi določili datum, ko bi sprejemali nova vpisovanja. Pokrajinske liste Primarne »parlamentarne« volitve bodo vsekakor priredili na pokrajinski ravni. V tržaški pokrajini bodo tako volilci dobili v roke »pokrajinski seznam« kandidatov. Tržaški volilci in volilke bodo izbirali po vsej verjetnosti med osmimi kandidati za poslansko zbornico in za senat, med katerimi bodo štirje moškega in štirje ženskega spola. Slovenski parlamentarec Med njimi bo vsekakor slovensko ime, je zagotovil Russo in poudaril, da bo Demokratska stranka vsekakor za-jamčila izvolitev slovenskega parlamentarca oziroma parlamentarke. Med kandidati na raznih pokrajinskih listah bodo najbrž imena domala vseh zdajšnjih parlamentarcev, ki so po oceni pokrajinskega tajnika DS»dobri« kandidati. Med njimi bosta skoraj gotovo tržaški poslanec Ettore Rosato in tudi Russo, ki je njegov tekmec. Russo pa je glede tega odgovoril, da tudi on potrebuje nekaj dni za razmislek. Aljoša Gašperlin OPČINE - Cerkev sv. Jerneja Organist Milko Bizjak vrhunski gost Openskih glasbenih srečanj Organist Milko Bizjak se je tudi na openskem koncertu izkazal kot velika glasbena osebnost kroma Predbožični večer v DSI Društvo slovenskih izobražencev že ponavadi posveča zadnji ponedeljkov večer pred božičnimi in novoletnimi prazniki pripravi na duhovno podoživljanje Odrešeniko-vega rojstva in medsebojni izmenjavi voščil. Gost jutrišnjega večera bo dr.Jože Bajzek, ki je letos okrepil salezijansko skupnost na Tržaškem. Pred tem je več let delal na Inštitutu za sociologijo v Rimu, kjer se je ukvarjal predvsem z mladinsko problematiko. Svoje bogate izkušnje s tega področja posreduje na raznih srečanjih s šolniki, starši in vsemi, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine tako v Sloveniji kot na Tržaškem. Razmišljanje Jožeta Bajzeka ni namenjeno samo presoji o tradicionalnem odnosu z bližajočim se praznikom, ki se je v marsičem oddaljil od pristne duhovne in verske vsebine ter dobil dostrikrat prevladujoči potrošniški vidik. V pogovoru z Jože-tom Bajzekom bomo člani in prijatelji Društva slovenskih izobražencev skušali razumeti nekatere pojave in probleme sodobne družbe, ki postavljajo Cerkvi nova vprašanja in pričakujejo ustrezen odgovor. Predbožični večer Društva slovenskih izobražencev se bo jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti, 3 ob 20.30 Danes božični sejem Ena dolina okusov V centru Dolga Krona v Dolini bodo danes od 10. do 18. ure postavili božični sejem Ena dolina okusov. Geslo tržnice je Najlepše darilo je koristno darilo, saj bo obiskovalcem na voljo številni domači proizvodi, od ekstra deviškega oljčnega olja do vina, od sirov do suhega mesa, od rib do slaščic, od sadja do zelenjave, in ročnih izdelkov. Večnamenski center na Dolgi Kroni (Dolina) je bil zgrajen z namenom, da se v njem promovira in prodaja krajevne pridelke, proizvode in storitve. Zato so v njem pred kratkim odprli tudi prodajni center. Namen sejma je spodbujati proizvajalce, da se s svojimi proizvodi predstavijo čim širši publiki, ki bo lahko pridelke poskusila in komentirala. Pobudo je podprla dežela Furlanija Julijska Krajina, nastala pa je v sodelovanju z LAS Kras. Praznična Kava s knjigo V sredo bo v Tržaški knjigarni zadnja Kava s knjigo v letošnjem letu. Tokrat bo to predvsem priložnost, da si zvesti prijatelji sredinih srečanj, ki jih knjigarna prireja v sodelovanju z založbama Mladika in ZTT, izmenjajo voščila in preživijo nekaj prijetnih trenutkov v prazničnem druženju. Vabljeni torej v sredo ob 10. uro v Tržaško knjigarno. Mrzlo vreme in sneg nista bila najboljša spodbuda za orgelski koncert, a primerno ogreta in akustično zelo hvaležna openska cerkev Sv. Jerneja je bila odličen okvir drugega koncerta Openskih glasbenih srečanj. Po dolgem času se je na Opčine vrnil eden med najvidnejšimi glasbenimi osebnostmi na Slovenskem - organist Milko Bizjak, ki je ponudil zelo zanimiv program. Začel je s Ciaccono v B-duru francoskega skladatelja Louisa Couperina, med prvimi iz rodbine francoskih glasbenikov Couperin, ki je vidno znamovala razvoj francoske orgelske in čembalske glasbe. Napisana v značilnem tri-dobnem ritmu kot skladba z variacijami, nam je skladba takoj pokazala moč in barvitost openskih orgel, ki jih je v izdelal furlanski mojster Gustavo Zanin. Sledila je še ena skladba iz francoskega baroka, "Dobri Jožef poslušaj me", francoskega Michela Corretta, avtor zbirke božičnic ("Noel"), ki so bile ob koncu 18. stoletja v Parizu najbolj pribljubljena in popularna glasbena zvrst pri širokih ljudskih množicah, posebno ob božičnem času. V Estendorferjevi Galiardi, star ples so-rodnica čakone in obenem predhodnica pa-sakalije, a še bolj v Pachelbeljevi Ciaconi v d-molu, nam je Bizjak z odlično registracijo spet razkazal mogočnost openskih orgel. Sledili sta dve Bachovi skladbi: Koralni preludij Allein Got in der hoh sei ehr BWV 662, ena izmed najlepših koralnih obdelav istoimenskega protestantskega korala, pri katerem je tema najprej uporabljena kot kontrapunkt dvoglasne spremljave ob podpori basovske linije, potem pa še kot okrašena solistična melodija v najvišjem, sopranskem glasu, in Fuga v g-molu BWV 578, ki spada med najpopularnejše Bachove orgelske samostojne fuge, v kateri tema s svojim pastoralnim motivom uvaja poslušalce v božični čas pričakovanja. Johann Gottfried Walther je bil bratranec J.S.Bacha in tako kot on velik občudovalec italijanske baročne glasbe. Walther in Bach sta med seboj kar tekmovala, kdo bo priredil več Vivaldijevih godalnih koncertov za orgle: tristavčni Concerto v h-mo-lu je Bizjak s svetlo in primerno registracijo odigral odlično. Koncert se je zaključil z izvedbo druge suite za orgle francoskega skladatelja L.N.Clerambault-a, v kateri je nanizana vrsta kratkih karakterno raznolikih stavkov. Po uvodnem prvem stavku "Plein jeu" (polne orgle) sledijo ljubki stavki, pri katerih se predstavijo orgle v vsej svoji polnosti registrov, od tihih svetlih do zamolklo okroglih flavt, rezkih principalov, slovesnih trobent, bri-ljantnih svetlih alikvotnih registrov, do zadnjega zaključnega stavka, ki je napisan kot fuga za polne orgle. Maloštevilnemu, a pogumnemu in toplemu obcinštvu je organist odigral še slovesno Bachovo dorsko toccato BWV 538, napisano v starocerkvenem dorskem modusu, ki danes ustreza tonaliteti d-mo-la, kjer se je Bizjak še enkrat izkazal kot izvrsten organist. (LUŽ) TV RAI 3 BIS - Nocoj ob 20.50 Oddaja o Gromu Tudi prispevki o Pahorju, fotografiji, otrocih, božiču Gost nocojšnjega mesečnika RAI "Mikser" (RAI 3 - oddaje v slovenščini, okrog 20.50) bo tokrat izjemni, večplastni umetnik Bogdan Grom, neutrudni ustvarjalec doma iz Devinščine pri Trstu, ki že od leta 1957 živi in ustvarja v ZDA. Obiskali ga bomo v Skladišču idej, novem razstavnem prostoru tržaške Pokrajine na tržaškem nabrežju, kjer je sinoči otvoril svojo najnovejšo razstavo. Oddaja bo, kot običajno, vključevala še različne teme. Začenši z Nagrado Darko Bratina - Poklon viziji 2012, ki je bila letos podeljena filmskemu režiserju Karpu Godi-ni. Odkrivali bomo najnovejši načrt za Muzej podobe, ki ga največji fotografski arhiv v Italiji Alinari želi ustanoviti v Trstu, se z Nevo Zajc čudili ob neizmerni vitalnosti Borisa Pahorja ter njegovega nemško-francoskega kolege Hessla ob njunem javnem srečanju v Parizu. Podoživljali bomo simboliko božičnega drevesa v arhivskem posnetku bogatega filmskega opusa Aljoše Žerjala, za konec pa spoznali tudi, kako je nastal nov dokumentarec Vide Valenčič o človekoljubni dejavnosti Sklada Luchetta Ota DAngelo Hrovatin. Mikser so pripravili Jan Leopoli, Živa Pahor, Neva Zajc in Vida Valenčič, ki ga tudi vodi. Režija je v rokah Žive Pahor. Na sporedu bo nocoj okrog 20.50, ponovitev pa 20. decembra ob istem času. Samo še danes razstava Božič na fronti Božič na fronti 1914 - 1918 je naslov zanimivi razstavi, ki je samo še danes na ogled v Štalci v Šempolaju. Razstavo so priredili ljubitelji in zbiratelji Soške fronte, obiskovalcu pa predstavi, kako so doživljali božič tisti, ki so prvo svetovno vojno preživeli v jarkih. Razstava bo na ogled med 10. in 11. uro ter med 15. in 18. uro, ko bo v Štalci potekal tudi Božični sejem. / TRST Nedelja, 16. decembra 2012 5 muzej revoltella - Predstavili knjigo Marinelle Chirico lo credo Ateistka in duhovnik se dobro razumeta Z Margherito Hack in Pierluigijem Di Piazzo o življenju, smrti in seksualnosti »Postavljanje laikov in katoličanov na nasprotna bregova je velika napaka. Vsi smo laiki. Laik je radoveden vernik ali nevernik, ki se zanima in skuša razumeti druge vernike oziroma nevernike.« Tako je znani duhovnik Pierluigi Di Piazza med včerajšnjim srečanjem v muzeju Revoltella podiral umetno pregrado, ki v Italiji strogo ločuje dva svetova. Priložnost za zelo zanimiv pogovor o nekaterih ključnih življenjskih temah je bila predstavitev knjige »Io credo, dialogo tra un'atea e un prete« (Verujem, dialog med ateistko in duhovnikom), ki je novembra izšla pri založbi Nuovadimensione. V knjigi o bogu, stvarstvu, smrti, etiki in drugih temah sproščeno razpravljata včerajšnja gosta večera, znanstvenica Margherita Hack in Pierluigi Di Piazza, duhovnik ter ustanovitelj sprejemnega centra za priseljence Ernesto Balducci v furlanskem Zuglianu. Z njima se je pogovarjala novinarka deželnih programov RAI Marinella Chirico, ki je knjigo uredila, včeraj pa sta bila zraven tudi tržaški župan Roberto Coso-lini in glavni urednik deželnega TV dnevnika RAI Giovanni Marzini. Župan je uvodoma ugotavljal, da se je od obeh gostov že marsikaj naučil, med drugim sta mu pomagala razumeti, da se ljudje razlikujejo samo po tem, kakšno težo dajejo vrednotam. Toskanska astrofizičarka je bila iz zdravstvenih razlogov doma, pogovarjala se je prek spletne povezave in programa Sky-pe. Njeno srce je bolno, sama pa se je kirurškemu posegu odpovedala. Včeraj jo je med občinstvom v dvorani »nadzoroval« prof. Gianfranco Sinagra, direktor kardiološkega oddelka katinarske bolnišnice, ki je odločitev slavne pacientke spoštljivo sprejel. »Pri 90 letih sem raje doma s svojim Al-dom, živalcami in knjigami in ne v bolnišnici. S svojo izbiro sem zadovoljna, tržaški kardiološki oddelek pa predstavlja za Italijo bogastvo,« je svojo odločitev včeraj utemeljila Hackova in hudomušno pristavila, da je tako naredila uslugo Mariu Montiju, ker je zdravstvenemu sistemu prihranila stroške. Ravno tema svobodnih izbir ter življenja in smrti je bila v središču pogovora z Marinello Chirico, novinarko, ki je pred štirimi leti v prvi vrsti spremljala družino nesrečne Eluane Englaro - dekleta, ki mu del Italije ni hotel dovoliti umreti. Pierlui-gi Di Piazza je bil tedaj med desetimi duhovniki, ki so objavili odprto pismo, v katerem so poudarjali bolečino in težak položaj Beppina Englara: »Reagirali smo na nekatere zelo ostre in neomajne pozicije v zvezi z Eluaninim primerom. Dnevnik Il Foglio pa nas je nato hudo napadel.« Dejal je, da se številne družine v tako težkih okoliščinah enako odločijo, druge pa si En-glarovih vprašanj ne postavijo. Ene in druge moramo spoštovati. »Teolog Hans Kung je v Vidmu dejal, da je verniku svobodo odločanja podelil bog, zato ne odloča proti bogu, marveč z njim. Bog ne absolutizi-ra biološke dimenzije življenja v odnosu z globalnostjo človeškega bitja.« O tako kompleksni temi pa ne bi smeli odločati v parlamentu. Poslanci bi se morali pred tako odločitvijo vsaj mesec dni zapreti v bolnišnico in se učiti, podkupljeni politiki pa o tem sploh ne bi smeli razpravljati. Cerkev pravi, da je življenje dar, ki ga ne smemo zavrniti, za Hackovo pa je to omejevanje svobode, predvsem ko gre za ljudi, ki strašno trpijo. Smrti se ne boji, na splošno pa je bila sama vseskozi pretežno pozorna na tostranstvo: »Velika skrivnost je na primer človekova inteligenca. Še nismo razumeli, zakaj so naši možgani tako razviti v primerjavi z živalskimi«. Hackova in Di Piazza že od leta 1993 debatirata o veri in ateizmu, pri ključnih etičnih vprašanjih pa se zelo ujemata, saj so konec koncev pomembne samo vrednote. Videmski duhovnik veruje »v Jezusa iz Nazareta, ki očišča boga, saj je nesporen in je na strani najšibkejših,« ne pa v boga, ki ga častijo mafijci in njihovi duhovniki ali pa v boga, v imenu katerega po- Margherita Hack z velikega ekrana opazuje sogovornike v dvorani muzeja Revoltella - z leve Marinella Chirico, Pierluigi Di Piazza, Giovanni Marzini in Roberto Cosolini kroma litiki z razpelom zavračajo tuje priseljence. Govor je bil tudi o spolnosti, ki je za uradno Cerkev še tabu tema. Margherita Hack postavlja na prvo mesto ljubezen, na drugo pa spolnost. Z znanstvenim pristopom pa je dognala, da je »seks boljši z osebo, ki je ne ljubimo. Ko je manj medsebojnega spoštovanja, je tudi manj zavor in lahko sproščamo svojo živalskost«. Opozorila je, da več verstev nerazumljivo demonizira spolno plat človekovega življenja, čeprav naj bi nas bog take ustvaril. Di Piazza je na svoji koži izkusil krutost prisilnega celibata, izkušnja pa ga je vodila v ganljivo izpoved: »Ljubezen je moč življenja. Bog je ljubezen, brez ljubezni ne živimo. V seminar sem vstopil pri 11 letih in kmalu sem uvidel, kako je kruto, da se moraš odpovedati ljubezni. Spraševal sem se, ali je to božja želja. Ne, to je želja neke institucije. Pri 33-35 letih sem v sebi čutil zelo močno nostalgijo po očetovstvu, hotel sem otroka.« Cerkev bi morala po njegovem mnenju spremeniti pravila in dopustiti svobodo izbire. »Ženske duhovnice pa bi vnesle veliko bogastvo. Ko opazujem člane škofovske konference, vidim same priletne moške. Ne morem mimo ugotovitve, da je iz tega organa izločena polovica človeštva,« je bila duhovnikova zaključna misel, ki bi jo v cerkvenih krogih označili kot revolucionarno. (af) šempolaj - Združenje staršev osnovne šole in vrtca Lep predpraznižni večer v veseli družbi svojih malčkov Prejšnji teden se je združenje staršev otrok osnovne šole in vrtca iz Šempolaja zbralo na že tradicionalni večerji v agrituriz-mu Hermada v Cerovljah. V veselem vzdušju so, skupaj z otroci, pzdravili bližajoče se praznike. Združenje staršev prireja božično večerjo s prepričanjem, da so prijateljstva, ki nastanejo v zgodnjih osnovnošolskih letih, tista, ki zaznamujejo vse življenje. Če k temu dodamo še dobre medsebojne odnose med starši, bo- do otroci odnesli izredno bogato izkušnjo in lepe spomine. Na slavnostni večerji je malčke kratkočasil animator Miha iz Sežane s skupinskimi igrami in ročnimi deli. Priredili so še priložnostno loterijo, ki je letos bila namenjena izključno otrokom. Ob zaključku večera pa so doživeli še presenečenje snežnega meteža in belina komaj zapadlega snega dala pečat izjemnemu večeru. v spomin Prof. Majda Sancin se je poslovila od nas V torek, 11. t.m. je žalostno odjeknila vest, da se je v dvainšestde-setem letu starosti od nas poslovila prof. Majda Sancin, dolgoletna profesorica na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem. Le malokdo je vedel, da se je že nekaj let borila s hudo boleznijo, ki ji je bila slednjič usodna. Majda Sancin se je rodila v narodno zavedni škedenjski družini. Tako kot Majda in brat Igor je bil tudi njun oče Danilo Sancin šolnik, ravnatelj slovenske nižje srednje šole na Katinari. Osnovno šolo je Majda obiskovala na Opčinah, nato nižjo gimnazijo pri Sv. Jakobu in klasični licej. Po maturi, ki jo je opravila leta 1968, se je vpisala na tržaško leposlovno fakulteto in tu diplomirala leta 1973. Še kot študentka je začela z začasnimi suplencami na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Potem ko je leta 1976 opravila usposoblje-nostni izpit, je v stalno delovno razmerje stopila s šolskim letom 1978/1979, in sicer kot profesorica slovenščine in latinščine na Državnem učiteljišču Antona Martina Slomška. Od leta 1980 do upokojitve leta 2007 je poučevala literarne predmete in latinščino na Znanstvenem liceju Franceta Prešerna. Prof. Sancin je bila zelo stroga profesorica, »all'antica«, taka, ki je držala distanco med sabo in dijaki. Tisti, ki jim njeni predmeti niso ležali, so pred njo trepetali, saj res ni bila radodarna z ocenami, tisti pa, ki sta jim latinščina in slovenščina šli od rok , tako da se jim ni bilo treba bati negativnih ocen, so ji gotovo še zdaj hvaležni za vse to, kar so se od nje naučili. Jaz sem npr. na univerzi slovensko književnost samo na hi-trico ponovila, saj sem se še v celoti spomnila snovi, ki smo jo predelali z njo. Tudi latinščina, ki so se je nekateri tudi na univerzi izogibali, mi ni povzročila nobenih preglavic, saj sem imela za sabo odličen trening tako v obvladovanju slovnice kot tudi v prevajanju. Dijakom se prof. Sancinova ni dobrikala, ni ji bilo do tega, da bi bila profesorica-prijate-ljica-zaupnica-psihologinja: hotela je, da bi dijaki kratkomalo dobro poznali snov: v tem je bila izredno stroga, ampak tudi pravična. Ko sem pred dobrimi dvajsetimi leti začela poučevati na Prešernu in sem torej postala njena kolegica, sem jo spoznala v delno novi luči. Zame je takrat postala Majda, čeprav, priznam, sem se je še malce bala. Z njo ne bi šla ravno zobat češenj, v meni je bil še nekaj let precej živ spomin na njeno zahtevnost in strogost. Z leti pa sva v zbornici začeli občasno prijetno kramljati, odkrila sem, da je bila odprta ženska, izredno izobražena in razgledana, intelektualno radovedna in polna interesov. Toda zame je bila še profesorica. Kakšno presenečenje sem torej doživela, ko sva se nekaj let pred njeno upokojitvijo začeli občasno družiti tudi izven šole! Ugotovila sem, da imamo pravzaprav kar nekaj skupnih znancev, da zahajava v iste kraje, večkrat sem jo srečala v gledališču Miela, v kakšnem kinu, na kakšnih umetniških dogodkih, koncertih (rada je imela jazz glasbo) ali preprosto na kakšni zabavi. Takrat sem šele spoznala, kako se je rada Majda od srca nasmejala, kako je bila pripravljena na šalo, kako je rada spremljala najbolj »odštekane« kulturne novosti in bizarnosti, ki so se pojavljale v našem malce zaspanem Trstu. Bila je »alternativna« v najboljšem smislu besede, tistem, po katerem je »alternativnost« posledica duhovne mladosti, radovednosti, razigranosti. V zadnjih letih, pred upokojitvijo in zatem, se je lotila tečaja tai-čija, egiptologije in arabščine (da o banalni angleščini niti ne govorimo). Za arabščino so mi povedale prijateljice, sama sem »ostala« še pri tai-čiju in egiptologiji: ker Majde v zadnjih dveh letih nisem videla in tudi zato, ker je bilo sploh težko slediti vsem njenim zanimanjem ... Ko sem izvedela, da je ni več, mi je bilo težko pri srcu: tekom let sta namreč strogo držo profesorice Sancin izpodrinila Majdin nasmeh in njena vitalnost. Darja Betocchi 0 Kam po bencin Loterija 15. decembra 2012 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 75 38 57 27 54 Cagliari 41 34 60 28 2 Firence 19 54 18 59 21 Genova 75 16 21 40 3 Milan 88 75 44 47 36 Neapelj 27 57 62 54 52 Palermo 22 39 88 37 67 Rim 65 54 42 11 8 Turin 70 50 7 78 72 Benetke 3 6 1 50 32 Nazionale 29 9 51 89 19 Super Enalotto Št. 150 15 26 35 39 53 59 jolly11 Nagradni sklad 2.379.494,02 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 29.551.936,17 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 475.898,80 € 14 dobitnikov s 5 točkami 25.494,58 € 1.065 dobitnikov s 4 točkami 337,80€ 36.665 dobitnikov s 3 točkami 19,54 € Superstar 66 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 37.780,00 € 201 dobitnikov s 3 točkami 1.954,00 € 2.820 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.066 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.646 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Veseli december 2012 Letošnji december bo za marsikoga manj prazničen, saj so izguba službe, dopolnilna blagajna, zamude pri izplačevanju honorarjev in podobni »varčevalni ukrepi« žal neprijetna stalnica tudi pri nas. In vendar je zadnji mesec v letu tudi čas, ko nas obiščeta Miklavž in božiček, mesec prazničnih jelk, jaslic, osvetljenih ulic in trgov. Za najsrečnejše pa tudi mesec potovanj, smučanja in silvestrovanj v evropskih prestolnicah. Dragi prijatelji Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da kanček »veselega decembra« ujamete v svoje fotoaparate in svoje fotografije (s Primorskim ali brez njega) pošljete naši spletni strani www.primorski.eu. Pršut in rdeče vinu, je ta kombinacija res prava? Večer ohuaov. veselju in vonjav V sredo,, decembri, ob uri bomo na Dolgi kroni ugotavljali najboljšo kombinacijo med malvazij o, vltovsko, refočSkom ln teranom s surovim» kuhanim ln pefrenim pržutom, Vstopnina 5h0fl £h zaielena je predhodna prijava na inf^dolgpJtranadolina^u ali 333 945 777« GALCARSO LA5KRA5^^ .gttftifcj Ena dolina okusov Božična tržnica . iž> v nedelo, 16. decembra, od 10. do 12. ure na Dolgi hroni Skupaj nu Opčinah... Božič 2012 —.............'.......- * * * * od30. novembra do 23. decembra % Petek, 30. novembra Ob 15. uri na Nanoškem trgu prižig božičnega drevesca, sodeluje dekliškipevski zbor. Ob 16.30 na Proseški ulici, 7 ogledjaslic, kijihje pripravila "Nona Bruna", sodeluje ženski zbor. Četrtek, 6. decembra Med 16. in 17. uro bo sv. Miklavž na kočiji delil sladkarije za najmlajše. Sobota, 15. decembra Od 16. ure dalje sprehod Dedka Mraza s kočijopo vasi Nedelja, 16. decembra Trgovine bodo odprte 10.00-13.00115.30-1930 Nedelja, 23. decembra Ob 12.00 uri mimohod godbe napihala "Viktor Parma" - Trebče Odl2. ure dalje sprehod Božička s kočijo Trgovine bodo odprte 10.00-13.0011530-19.30 PROGRAM SO OMOGOČILI ČLANI KONZORCIJA CENTRO IN VIA INSIEME A OPICINA SKUPAJ NA OPČINAH A.DA. L'arte deifiori Atelje Dom Art Galerija ABBIGLIAMENTO LELI KONFEKCIJE AGRARIA AGROSOSIC ARRIBAARRIBA! Calzature per bimbi e ragazzi - Otroške obutve AUTOSCUOLA BIZJAK Avtošola BAR GELATERIA "ARNOLDO" Sladoledarna BRUNDULA Moto auto ricambi-Avto deli BUFFETPIZZERIA "RINO" CAFFE' V ATT A CARTOLIBRERIA GIORGIO Časopisi in knjige CERAMICHE SANITARI SCLIP Keramike in sanitarje HORSE & PET Selleria-Articoliper animali Sedlarstvo in artikli za Hvali ASSOCIAZIONE CARSO-KRAS - Združenje LINEARfitness & sportwear - Športna oblačila GIOIELLERIA DRAGULJARNA MALALAN Dal!odl949 NUOVA TECNOUTENSILI Ferramenta - utensili Železnina-orodje-garden CONAD - NOVA Srl Supermarket OPTOSTUDIO - Optika OTTICA - OPTIKA MALALAN P&E PROJECT Computers ČOK - PANIFICIO PASTICCERIA PEKARNA SLAŠČIČARNA PELLETERIA ROBERTA Calzature valigeria - Cevljikovčki PUNTO MEDIA Telefonía fissa e mobile - Cancellería Fiksni in mobilni telefoni RIVENDITA SOCIALE DI OPICINA DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH RISTORANTE DANEU RESIDENZA LANGOLO DEICILIEGI RISTORANTE DIANA SALONE MAIDA Frizerski salon SANART MALALAN Articoli sanitari Sanitarni artikli SAINT HONORE' START SPORT Športna oblačila TRATTORIA MAX -Gostilna TRATTORIA PIZZERIA „VETO" Gostilna picerija ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA- ZKB LA VOLPE ROSSA Patchwork FUOCOLENTO buffet ASSOCIAZIONE INSIEME A OPICINA ZDRUŽENJE SKUPAJ NA OPČINAH fta / TRST Nedelja, 16. decembra 2012 7 Na sporedu predavanje z diapozitivi o romanju v Sveto deželo in kulturna točka učencev večstopenjske šole V. Bartol SLOVENSKO RDEČI STALNO GLEDALIŠČE ABONMAJSKI SKLOP SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE INŠKUC PIER PAOLO PASOLINI AMADO MIO : Ivan Peternelj v ponedeljek, 17. decembra ob 20.30 v Mali dvorani SSG (z italijanskimi nadnapisi) v torek, 18. decembra ob 20.30 v Mali dvorani SSG (z italijanskimi nadnapisi) Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com Včeraj danes Danes, NEDELJA, 16. decembra 2012 ALBINA, TRETJA ADVENTNA NEDELJA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 -Dolžina dneva 8.42- Luna vzide ob 9.54 in zatone ob 20.26 Jutri, PONEDELJEK, 17. decembra 2012 LAZAR VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,2 C. OKLICI: Endri Bejkosalaj in Lorenca Sadi-raj, Michele Grandi in Ambra Declich, Fabrizio De Vita in Elisa Grilanc, Alessandro Gallitelli in Francesca Cantatore, Francesco Savioli in Simona Caccavale, Andrea Buschi in Paola Pirulli, Davide Alzetta in Daniela Chicco, Riccardo Vallon in Ilaria Campigotto, Marco Coslovich in Marisa Predonzani, Fabio Sanfilippo in Silvia Zla-tich, Pietro Parovel in Liuba Rosca. [13 Lekarne Danes, 16. decembra 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. cPogteßno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 Dom Jakoba Ukmarja vabi danes, 16. t.m., ob 16. uri v škedenjsko cerkev na DUHOVNO PRIPRAVO NA BOŽIČ Nastopa Mladinska skupina iz Stične VZPI-ANPI ANED ANPPIA Danes, 16. decembra 2012, ob 15. uri na openskem strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 71-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal Spregovorila bosta župan Roberto Cosollni in novinar Aljoša Fonda, predsedovala bo Nina Race, zapel bo MoPZ Vasilij Mirk ob 16. uri v Prosvetnem domu predstavitev dokumentarne razstave Ko je umrl moj oče Predstavili jo bodo Metka Gombač, Boris M. Gombač, Dario Mattiussi, nastopila bosta MePZ Slovenec-Slavec in Marjetka Popovski Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3. - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 - 040 361655. Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta' 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta' 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 18/B - 040 7606477. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. âu Kino GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Tutto tutto niente niente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una famiglia perfetta«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.05, 12.55, 15.05, 17.00 »Božičkov vajenec«; 13.25, 15.40, 20.10 »Čudovit načrt«; 17.00, 19.00, 21.00 »Hobit: Nepričakovano potovanje«; 12.40, 16.15, 17.45, 20.00, 21.20 »Hobit: Nepričakovano potovanje 3D«; 12.50, 15.00 »Pet legend«; 11.00, 13.20, 15.30 »Pet legend 3D«; 17.50 »Skok čez plot«; 18.35 »Skyfall«; 14.00, 16.20, 21.25 »Zadnji obhod«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Colpi di fulmine«; Dvorana 2: 10.45, 16.00, 18.50, 21.45 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; 20.00, 22.15 »007 - Skyfall«; Dvorana 3: 11.00, 15.30 »Hotel Transylvania«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; Dvorana4: 11.00, 15.15, 16.45, 18.15 »Sammy 2 - La grande fuga«. SUPER - 16.30, 20.00 »Scusa mi piace tuo padre«; 18.00, 21.30 »Troppo amici«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.30 »Lo Hobbit: Un viaggio inaspet-tato«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Tutto tutto niente niente«; Dvorana 3: 15.15 »Le 5 leggende«; 17.30, 21.00 »Lo Hobbit: Un viaggio inaspet-tato 3D«; Dvorana 4: 14.45, 16.30 »Sammy 2«; 18.15, 20.00 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; 22.00 »Una famiglia perfetta«; Dvorana 5: 18.15, 20.15, 22.15 »Colpi di fulmine«. 9 Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA vabimo na božičnico »V pričakovanju « v ponedeljek, 17. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta do 30. decembra. Najave za voden obisk na markomanin@gmail.com. M Izleti EN DAN V LJUBLJANI Slov.I.K. In Dijaški dom S. Gregorčiča organizirata v četrtek, 3. januarja, enodnevno srečanje z dijaki Gimnazije Poljane in Dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Prevoz iz Gorice in Sežane. Več informacij: www.slovik.org ali tel. 0481.530.412. Prijave zbiramo do torka, 18. decembra, na naslovu info@slovik.org. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira silvestrsko novoletni izlet na Slovaško od 30. decembra do 1. januarja. Ogledali si bomo Bratislavo in njene znamenitosti ter okolico. Ob povratku se bomo ustavili na Dunaju ali pa bi šli preko Madžarske in se ustavili v Szombat-hely-ju. Informacije: Dušan (+386) 70407923 ali dusan.pavlica@siol.net. POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE se bo odvijal v nedeljo, 23. decembra. Zbirališče ob 9.30 v prebeneškem parku. Po toplem čaju in svežemu pecivu, ob 10.00 odhod v smer Kastelec, kjer nas bo čakal prigrizek. Nadaljujemo do Varde, Socerba in Maganjevca. Povratek zopet v prebeneški park, kjer se bomo okrepčali z lovskim goulashem in razveselil z veselo muziko. Vabljeni v polnem številu. □ Obvestila AMBASCIATORI - 15.30, 18.15, 21.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »E se vi-vessimo tutti insieme?«. CINECITY - 11.05 »Hotel Transylvania«; 11.05, 13.10, 15.15, 17.20, 19.25 »Le 5 leggende«; 22.05 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 11.00, 15.30, 20.00 »Scusa mi piace tuo padre«; 11.00, 15.30, 18.45, 22.00 »Lo Hobbit -Un viaggio inaspettato 3D«; 13.05, 20.40, 21.30 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 2D«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Tutto tutto niente niente«; 11.05, 13.15, 15.25, 16.20, 17.35, 18.35, 20.00, 22.10 »Colpi di fulmine«; 11.15, 13.30, 15.40, 17.50, 20.00 »Sammy 2 - La grande fuga«; 13.00, 17.30, 22.00 »The Grey«. FELLINI - 15.15, 17.00, 20.30 »Le 5 leggende«; 18.30, 22.15 »Argo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Grandi speranze«. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 3405814566 (Valentina). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni festival 2012« danes, 16. decembra, ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Letošnja novost: tekmovanje v najizvirnejši praznični točki in veliko presenečenj. Toplo vabljeni ljubitelji plesa, navijaštva in dobre volje! SKD GRAD - BANI prireja sejem božičnih okrasnih izdelkov. Na njem bodo razstavljali svoje izdelke tudi Robert Go-ruppi - gravirano steklo; Valentina - bi-žoterija iz biserov in kristalov Swarov-ski; Lucia - ovratne rute. Razstavljeni predmeti so ročne izdelave. Sejem bo odprt obiskovalcem danes, 16. decembra, 15.00-19.00. Vabljeni! DAVČNI URAD Občine Dolina sporoča, da bo do 17. decembra vsak dan na razpolago za informacije v zvezi z davkom IMU (ponedeljek 14.30-16.00; od tor- ka do petka 8.30-10.30). Na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it je na voljo programska oprema za avtomatično izračunanje davka IMU in tiskanje obrazca F24. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 17. decembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na božični večer z dr. Jožetom Bajzekom. Začetek ob 20.30. UČENCI IN UČITELJI COŠ Frana Ven-turinija bodo ponesli božična in novoletna voščila družinam za Tepežnico in Živitore v Boljuncu, Borštu ter Za-brežcu v ponedeljek, 17. decembra, v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah, v Gročani pa konec decembra po ustaljeni navadi. V primeru slabega vremena pobuda odpade. DELAVNICA ZA STARŠE o jezikovnem razvoju otroka v večjezičnem okolju bo v torek, 18. decembra, od 16.30 do 17.30 na Večstopenjski šoli na Vrdeli (Ul. Caravaggio št. 4). Delavnica sodi v sklop projekta Jezik - Lingua. Informacije: te-co01@jezik-lingua.eu, tel. 345-9703933. KRU.T vabi na predavanje »Camino de Santiago de Compostela Camino Frances«, ki bo v torek, 18. decembra, ob 18.15. Ob fotografijah in glasbi nam bo prof. Loredana Kralj pripovedovala o Jakobovi romarski poti od St. Jean Pied de Port v Franciji do Finisterre v Galiciji na Atlantskem oceanu. Informacije v sedežu krožka, ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 18. decembra, v svojem sedežu v Doberdobski ulici št. 20/3, ob 20.15 z naslednjim dnevnim redom: sporočila, sprejem zapisnikov, odobritev Splošnega urbanističnega prometnega načrta, resolucije rajonskega sveta. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 18. decembra, ob 20.30 v sedežu na Padričah seja odbora. UČENCI OŠ GRADNIKA NA COLU bomo koledovali na Colu in Poklonu. Obiskali vas bomo v torek, 18. decembra, od 9.30 do 12.00. TREBENCI, BOG VAS ŽIVI! Osnovnošolski koledniki Vas bomo obiskali v sredo, 19. decembra, med 10. in 12. uro ter v četrtek, 20. decembra, med 13. in 15. uro. VADBA JOGE BOLJUNEC V sredo, 19. decembra, bo potekala skupna vadba od 18.00 do 19.30. Sledilo bo družabno srečanje. Spomni se prinesti kaj za pod zob. PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00. KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje -zimski solsticij«, ki bo v soboto, 22. decembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihotera-pevtka dr. Lucia Lorenzi. Informacije in prijave na tel. št. 334-7520208 ali 3474437922, r.jurada@gmail.com. OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor in Zadruga L'Al-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure. Delavnice v decembru: Nakiti in Kreativni okraski. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, 8.00-13.00. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 22. decembra, v nakupovalnem centru v Miljah pravljica »Rudy, severni jelen z rdečim noskom«. Pravljica bo na vrsti vsako uro od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. ZSKD obvešča, da bodo tržaški uradi ZSKD zaprti v božičnih počitnicah od ponedeljka, 24. decembra, do petka, 4. januarja. ŽEGNANJE KONJ bo v sredo, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri cerkvi Sv. Ivana. Obred prireja konjeniško društvo Skuadra Uoo. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72 - Trst. Začetek ob 18. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. + Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga mama, tašča, nona in pranona Marija Emili vd. Doljak Žalostno vest sporočajo sinova Žarko, Ivo in hči Miranda z družinami Pogreb bo v torek, 18.12.2012, ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev v Sa-matorci. Posebna zahvala Gjorgi in Višnji, ki sta ljubeznijo skrbeli zanjo. Samatorca, 16. decembra 2012 Pogrebno podjetje Zimolo Zbogom, nona. Za vedno se bomo spomnili tvoje ljubezni, korajže in moči. Vnuki Erika, Christian, Walter, Eliana, Monika, Martina ter pravnuki 18.12.1992 18.12.2012 Gabrijela Trobec Bole Vse misli zvirajo 'z ljubezni ene in, kjer ponoči v spanju so zastale, zbude se, ko spet zarja noč prežene. (F. Prešeren) Vsi tvoji Spomnili se te bomo pri sv. maši, ki bo v rojanski cerkvi v torek, 18.12.2012, ob 16.30. 16.12.1999 16.12.2012 Ivana Brez tebe nam tiho tečejo dnevi in leta, a srca so naša s tvojim nasmehom objeta. Vsi tvoji Spomnili se te bomo pri sv. maši danes, 16. decembra, ob 11. uri v cerkvi sv. Ur-ha v Dolini. Dolina, 16. decembra 2012 Družini Tomsich Giuseppe in Tomsic Carlo izražata iskreno sožalje družini Gerdol ob smrti dragega prijatelja GUŠTA 8 Nedelja, 16. decembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / Društvo slovenskih izobrtižencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, -na- BOŽIČNO SREČANJE Priložnostno misel bo izrekel dr. Jože Bajzek Začetek ob 20.30 fH glasbena Mil matica in Društvo »Rojanski Marijin Dom« prirejata BOŽIČNO PRIČAKOVANJE učenci Glasbene matice in recitatorka Giorgina Pisani v četrtek, 20. decembra, ob 20.00 v cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu Vljudno vabljeni asbena matica vabi na »Hommage ä Debussy« ob 150-letnici rojstva v poklon preminulemu prof. Oskarju Kjudru nastopajo učenci in diplomiranci Glasbene matice v petek, 21. decembra, ob 20.30 v dvorani Victor de Sabata opernega gledališča Verdi v Trstu Vstop prost Koncert so omogočili: ZKB, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenska prosvetna matica ter _Sklad Libero in Zora Polojaz_ KRjT v sodelovanju z DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU ZVEZO INVALIDOV PODPORNIM DRUŠTVOM V ROJANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v petek, 28. decembra 2012, ob 18.00 v Slovenskem dijaškem domu "S.Kosovel" ulica Ginnastica 72, Trst Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društev! OBČINA DOLINA vabi na koncert Božične melodije kot... praznik solidarnosti v petek, 21.12.2012, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu Sodelujejo: Pihalni orkester Ricmanje - vodi Aljoša Tavčar, Otroški pevski zbor Fran Venturini - vodi Suzana Žerjal, solisti in zbor Operne Akademije iz Križa - vodi maestro Aleksander Švab, Zbor upokojencev iz Brega in zbor 'Pod Latnikom' - vodi Manuel Purger. Prostovoljni prispevki bodo šli v dobrodelne namene. H Prireditve ŽUPNIJSKO SKUPNOST NA PROSEKU bo v počastitev 375-letnice cerkve sv. Martina na Proseku na 3. adventno danes, 16. decembra, obiskal nadškof mons. Giampaolo Crepaldi. Sv. maša ob 10.30. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, Sv. Ivan, vabi na »Božično prireditev« danes, 16. decembra, ob 16.30 v dvorano Marijinega doma v Ul. Brandesia. Na sporedu bo predavanje z diapozitivi o romanju v sveto deželo in kulturna točka z učenci večstopenjske šole V. Bartola. NA POBUDO VZPI-ANPI bo danes, 16. decembra, ob 15. uri, na openskem strelišču spominska svečanost ob 71-letnici ustrelitve obsojencev na 2. tržaškem procesu. Predseduje Nina Race, govorita župan Roberto Cosolini in novinar Aljoša Fonda. Poje MoPZ Vasilij Mirk. Svečanost se nadaljuje ob 16. uri v Prosvetnem domu s predstavitvijo razstave »Ko je umrl moj oče«. Poje MePZ Slovenec-Slavec in pevka Mar-jetka Popovski. OPENSKA SEKCIJA VZPI-ANPI, Knjižnica P. Tomažič in tovariši SKD Tabor ter Posoško raziskovalno središče L. Gasparini vabijo še danes, 16. decembra, na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-1943)« v Prosvetnem domu na Opčinah med 16. in 19. uro. SKD VESNA pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni Kras vabi na Božičnico »Sladko božično voščilo« danes, 16. decembra, v Ljudskem domu ob 18.00. Nastopajo Glasbeni ustvarjalci in MPZ Vesna. Nagradili bomo najboljšo slaščico. Slaščice sprejemamo od 17.00 do 18.00. SKD VIGRED vabi še danes, 16. decembra, 10.00-11.00 in 15.00-18.00 v Štal-co v Šempolaju na ogled razstave »Božič na fronti 1914-1918« in na ogled božičnega sejma ročnih del in knjig. Na sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. V CENTRU DOLGA KRONA V DOLINI bo danes, 16. decembra, od 10. do 18. ure, potekal Božični sejem Ena dolina okusov. Geslo tržnice je »Najlepše darilo je koristno darilo« saj bo to prava priložnost za božična in novoletna darila. Na voljo obiskovalcev bodo številni 14.12.2012 je na fakulteti za arhitekturo v Trstu z odliko in pohvalo diplomiral Daniel Crevatin Iz srca mu čestitajo vsi domači Naš Erik Pertot je elektronski inženir postal. Še veliko življenjskih uspehov mu želi nona Cvetka z družino domači proizvodi, od ekstradeviškega oljčnega olja do vina, od sirov do suhega mesa, od rib do slaščic, od sadja do zelenjave, in ročnih izdelkov. Pobudo je podprla dežela Furlanija Julijska Krajina. Prireditev bo seveda na ogrevanem in pokritem prostoru. Vstop prost. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL IN TEATRO INCONTRO prirejata predstavo za otroke od 3. do 99. leta »Klovnovska fantazija« v kulturnem domu na Proseku danes, 16. decembra, ob 15. uri (predvidena je vstopnina). ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: danes, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu; 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu; 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu; 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu; 5. januarja, ob 20.30 v Landarski jami v Sv. Ivanu v Čele-Pod-bonescu; 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. ŠEMPOLAJ - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Nataše Peric in Dušana Pavlice »Sozvočje Krasa in morja« bo na ogled v vaški gostilni (Šempolaj št. 49) še danes, 16. decembra. Zaprto: 16.0018.00. Informacije: 040-200151. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS s prispevkom Avtonomne dežele Furla-nije Julijske Krajine, Centralna direkcija za kulturo, šport, mednarodni in skupni odnosi prireja božični koncert Kulturnega društva Camerata Strumentale Italiana v ponedeljek, 17. decembra, ob 19. uri v kulturnem domu na Pro-seku. Nastopajo pianist Corrado Gulin, tenor Massimo Marsi in sopran Loredana Pellizzari. INFORMATIVNI VEČER NA OKOLJSKO TEMATIKO V OBČINI DOLINA (drugi tir Koper-Divača): v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu 19. decembra, ob 20.30. Predavatelji večera: F. Malečkar, D. Predonzan, A. We-hrenfennig. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na »Fešto s kavo«. V sredo, 19. decembra, ob 10. uri bomo v Tržaški knjigarni nazdravili z zvestimi obiskovalci! TRŽAŠKI SLOVENISTIKI (Oddelek za pravne, jezikoslovne in prevajalske vede ter Humanistične vede) v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma vljudno vabita na projekcijo filma Ivana Kobilca »Portret slikarke« v sredo, 19. decembra, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi 14). Luka Zidarič je uspešno zaključil triletni študij strojnega inženirstva na univerzi v Trstu. Iskreno mu čestitajo vsi domači Sredi decembrske noči je mamico Tajdo in tatka Devana osrečil prihod male štručke. Dobrodošla, draga Kajla Tvojega prihoda se zelo veselimo Igor, Daria, Tadjan in Janika GLASBENA MATICA - ŠOLA MARIJ KOGOJ IN DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prirejata koncert »Božično pričakovanje« v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. Vabljeni! V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, razstavljajo njihove slike: Eugenio Pan-crazi, Maria Pancrazi in Nives Vocchi. Na ogled bo do 20. decembra. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Zaprto nedelja in ponedeljek. VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v četrtek, 20. decembra, ob 20.00 v Štal-ci koncert Srečno. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE SKUPINA »FORTUNATO PAVISI« Ul. Maz-zini 30 v Trstu priredi v petek, 21. decembra, ob 20. uri konferenco na temo: »Božič 2012 - Zimski solsticij vstane v osrčju zodiaka, da poživi vesolje.« Predava Dario Anderle. Informacije: 040280533 ali 339-7809778. GLASBA IN PLES OB PRILIKI PRAZNIKA SV. TREH KRALJEV V soboto, 5. januarja, ob priliki praznika sv. Treh kraljev, Odborništva Socialnih služb Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor) organizirajo kosilo z glasbo, plesom in tombolo v Društveni gostilni v Gabrovcu. Kosila se lahko udeležijo osebe nad 65. letom starosti s stalnim bivališčem v treh občinah. Vpisovanja sprejemamo do petka, 21. decembra, do 12. ure: pon-pet 9.0012.00 v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik; pon-pet 8.30-10.30 v sedežu Socialne službe Okraja 1.1 v Naselju sv. Mavra št. 124 v Sesljanu. GLASBENA MATICA - Šola »Marij Kogoj« prireja v počastitev pred kratkim preminulega prof. Oskarja Kjudra ter ob 150-letnici rojstva francoskega skladatelja Claudeja Debussyja slavnostni koncert najboljših učencev in bivših di-plomirancev v petek, 21. decembra, ob 20.30, v Mali dvorani Gledališča Verdi v Trstu. Vabljeni! MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na božični koncert Malih kitaristov in Brega »Božič je že tu« v soboto, 22. decembra, ob 17. uri v prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Vodi Lorenzo Buono. ¿i Čestitke Plaho si priletela na zemljo, ti zlata snežinka KAJLA. Mamici Taj-di, očetu Devanu, nonotu Bogdanu, noni Eriki, teti Nastji in stricu Aljažu čestitava in želiva veliko prespanih noči Tjaša Ruzzier z malim Henrikom. ANDREJ, za 40. praznik tvoj najlepše želje naj ti dneve napolni le veselje, stopi na pot, ki k sreči te pelje, to so naše srčne želje Tomaž, Kristjan in vsi, ki te imamo radi. MICHELLE! Trikrat po štiri plus en poljubček prejmi za jutrišnji rojstni dan, srečna, radostna, vesela bodi, taka bos v zgled nam! Tvoji navihančki Josette, Marisol, Kimy in Rassel. MICHELLE! 13! Srečna številka za srečno pupo! Naj te ta spremlja, da boš v duhu marljivosti se učila, si nadaljnjo šolanje prav izborila in naprej v plesu uživala in se sprostila! Zate bomo navijali vsi, ki smo ti želje napisali! V Ljubljano si odšla, da bi tam uživala, Abraham se je tam podil in tudi tebe ulovil, draga SILVA, bodi vedno srečna, zdrava in vesela, to ti bo družba z vrtca s Cola iz srca zapela! Turistične kmetije SIDONJA - Medja vas 10 je odprt danes in vsak dan od 20. do 30. decembra. Tel.040-208987 UH Osmice OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2907049. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št. 2. Tel. 335-6045771. OSMICO v novih prostorih je odprla družina Debelis, Ul. Ventura 31/1 (Campanelle). Tel. 347-3648603. Vabljeni! SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. H Poslovni oglasi SLAŠČIČARNA BUKAVEC na Proseku je ODPRTA danes zjutraj na Kržadi BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ SILVESTROVANJE z večerjo, glasbo in plesom 50 evrov. Info in rezervacije 040-2209058 Pohitite! NA OPČINAH dajem v najem prostor na Dunajski cesti št. 40. Tel. 040-212320 PRODAJAM ZELO KVALITETNE pelete 231 €/tona, brikete z luknjo, akcija 165€/tona in suha drva na paletah 134€/paleta. Prevoz urejen. Tel.:+386 31 770410 legnaacasa@gmail.com S Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. 3200265573 ali 329-6055490. NA NSŠ SREČKA KOSOVELA na Op- činah nujno potrebujemo majhen hladilnik z zmrzovalno celico. Učno in neučno osebje ter učenci bomo hvaležni prijaznemu darovalcu. Tel. št.: 040-211063, pon-pet 8.00-14.30. PRODAM nabrežinski kamen (bunja) raznih velikosti primeren za zid ali prevleko. Tel. št.: 349-8524631 ob večernih urah. PRODAM peč na drva nordica, za ambient 50 kv.m., rjave barve za 100,00 evrov. Tel. št.: 349-2968720. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE OSNOVNI ABONMA SPAS TEATER ALFRED HITCHC0CK 39 STOPNIC (komedijski vohunski triler) režiser: Jaša Jamnik danes, 16. decembra ob 16.00 - red C, K, T (z avtobusnim prevozom) in ob 20.30 - redi A, B, F v Veliki dvorani SSG (z italijanskimi nadnapisi) Vozni red nedeljskega, brezplačnega avtobusa za abonente in gledalce: PRVI AVTOBUS 14.50 - Sežana, železniška postaja 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo DRUGI AVTOBUS 15.00- Milje, avtobusna postaja 15.05 - Zavije, avtobusna postaja 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 15.15 - Dolina, pred županstvom 15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 15.25 - Boršt, avtobusna postaja 15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja TRETJI AVTOBUS 14.30 - Sesljan, parkirišče 14.40 - Nabrežina, trg 14.45 - Križ, avtobusna postaja 15.00 - Zgonik, pred županstvom 15.15 - Prosek, Kržada Avtobusi bodo pričakali gledalce po predstavi na drevoredu D'Annunzio. Predhodna rezervacija ni potrebna. Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) aH 040 362542. www.teaterssg.com BSShb SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SILVESTRSKI VEČERv SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU v ponedeljek, 31. decembra od 21.30... štopajmo skupaj v novo leto! Narodni dom Maribor Pierre Palmade, Christophe Duthuron UBEŽNICI režija In priredba: Nenni Delmestre niz komičnih situacij, dogodkov in avantur dveh žensk na begu! igrata: Maja Blagovič, Vladimir Jure Sledi ples z ansamblom PLATANA za pogostitev naših obiskovalcev bo poskrbel Catering VIV0 predstava + ples + catering = 40 evrov! Za informacije in rezervacije je blagajna gledališča odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure (tel. +39 040 362542/ brezplačna številka 800214302) PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje znamke lamborghini za 250,00 evrov. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 3398201250. PRODAM volkswagen polo, 1.4, letnik 2000, redno servisiran, lepo ohranjen. Tel. 339-6084148. ZIMSKE PNEVMATIKE s platišči 155/70 R13 goodyear in pnevmatike 155/65 R13 sava prodam. Tel.: 3294762467. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 16. decembra 2012 9 DECEMBER - Pester in raznolik program do konca meseca Praznična Ljubljana vabi Vrhunec dogajanja bo 31. decembra s silvestrovanji na prostem na trgih prestolnice December je mesec, v katerem Ljubljana še posebej praznično in slovesno zažari. Praznično vzdušje se je simbolično pričelo s prireditvijo »Ljudje, prižgimo luč« v ponedeljek, 3. decembra, ko je župan Zoran Jankovic prižgal svetlobno okrasitev mesta, vrhunec pa bo decembrsko praznično vzdušje doseglo 31. decembra z običajnimi silvestrovanji na prostem na trgih v središču Ljubljane. Program je kot vsako leto pester in raznolik, posebna pozornost pa je namenjena najmlajšim, saj bo za otroke razlogov za veselje in zabavo na pretek. Praznični sejem, "http://www.visitljubljana.com/si/pri-reditve/24242/detail.html" Dobra vila, nastopi lajnarjev na ulicah in trgih, Božični koncert, sprevodi Dedka Mraza, predstave uličnih gledališč, glasbeni program na trgih, silvestrovanja na prostem in zaključni ognjemet so začimbe, ki zagotavljajo res okusen zalogaj. DRSALIŠČE - Težko pričakovana novost letošnjega leta je zagotovo drsališče, ki je na Kongresnem trgu odprto vsak dan med 9. in 22. uro, ob njem pa potekajo raznovrstni praznični dogodki. Med 9. in 12. uro je drsanje brezplačno. PRAZNIČNI SEJEM - Ljubljanski praznični sejem na Bregu, Novem trgu, Cankarjevem nabrežju, Prešernovem trgu in Kongresnem trgu vsak december postane središče družabnega dogajanja slovenske prestolnice. Sejem, v bližini katerega se skoraj vsak dan vrstijo praznične prireditve na prostem, odlikuje živahno in razigrano vzdušje. V praznično okrašenih, posebej za ta sejem oblikovanih zelenih hišicah, pa je naprodaj ponudba izbranih izdelkov, primernih za darila. GLASBENI PROGRAM - V okviru glasbenega programa na odrih na Novem trgu, Kongresnem trgu, Mestnem trgu, Trgu francoske revolucije in na Pogačar-jevem trgu bodo nastopili številni kakovostni slovenski in tuji glasbeni izvajalci. Poseben dan bo četrtek, 27. december, ko se bo med 10. in 16. uro pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana na Kongresnem trgu odvila dobrodelna prireditev v organizaciji RTV Slovenija, namenjena predvsem otrokom. Mestni trg (24.12.2012, ob 17.0018.00) Tradicionalni božični koncert, ki ga ne smete zamuditi, bo na Mestnem trgu. Šlo bo za posebno doživetje v srcu praznično okrašene Ljubljane. Nastopili bodo Big Band Nova in ženski pevski zbor Singgirls. Novi trg (od 14. do 23.12.2012, ob 18.00-20.00): 14.12. (18.00) Soul Funked Up - soul, funk koncert; 15.12. (18.00) I.C.E - rock koncert; 16.12. (18.00) Muff - pop koncert; 17.12. (18.00) Party Animals - pop koncert; 18.12. (18.00) Tribute to Joe Cocker - rock koncert; 19.12. (18.00) Jernej Zoran & Lara Poreber - pop koncert; 20.12. (18.00) Murat & Partizan - rock, hip-hop koncert; 21.12. (18.00) Fake Orchestra - jazz, funk, etno koncert; 22.12. (18.00) Ansambel Spomini - koncert narodnozabave glasbe; 23.12. (18.00) Time to time - pop koncert. Kongresni trg (od 26.12.2012 do 1.1.2013, ob 20h-24h): 26.12. (20.00) Cover lover, Mi2 - rock koncert; 27.12. (20.00) Neisha, Crvena Jabuka - pop, rock koncert 28.12. (20.00) Adam, Siddharta -rock koncert; 29.12. (20.00) Danijela, Jasmin Stavros - pop koncert; 30.12. (20.00) Modrijani, Čuki - pop koncert; 01.01. (20.00) Nuša Derenda, Manca Špik in Pri-mavista - pop koncert. Pogačarjev trg (od 27. do 30.12.2012, ob 16.00): 27.12. (16.00) Pero Dimitrijevič & band, Klapa Bonaca, ansambel Mladi godci - koncert starogradske, dalmatinske in narodnozabavne glasbe; 28.12. (16.00) Mateja Malnar, Game Over, ansambel Povratniki - koncert narodnozabavne, pop glasb;e 29.12. (16.00) Ansambel Pogum, ansambel Viharnik, ansambel Petan - koncert narodnozabavne glasbe; 30.12. (16.00) Ansambel Rubin, Vanilla Vanilla, ansambel Frančič - koncert narodnozabavne glasbe. SILVESTROVANJE - Spored silvestrovanj v središču slovenske prestolnice je kot običajno dovolj raznovrsten, da lahko navduši ljudi vseh okusov in starosti. Opolnoči pa bo nebo nad Ljubljano razsvetlil ognjemet z Ljubljanskega Poseben čar ima zgodovinski center Ljubljane v decembrskih večernih urah, ko v prazničnih motivih zažarijo neštete lučke gradu, ki že tradicionalno oznani priče-tek novega leta. Pogačarjev trg (ob 21.00): Program je namenjen ljubiteljem slovenskih izvajalcev popularne in narodno zabavne glasbe. Nastopajo: ansambel Rubin, France in Korado s pevko Anito & Band. Mestni trg (ob 21.00): To prizorišče je tradicionalno namenjeno generaciji srednjih let, ki jo bodo izbrani izvajalci zagotovo navdušili tudi letos. Nastopajo: Martina Šraj, Alenka Godec, Elda Viler. Kongresni trg (21.00): Namenjeno je najširšemu krogu obiskovalcev. Izbor izvajalcev zagotavlja zabavo vsem generacijam, s trga pa je tudi eden najlepših pogledov na ognjemet. Nastopajo: Soul Fingers, Natalija Verboten, Kingston. Trg francoske revolucije (ob 21.00): Na svoj račun bodo prišli ljubitelji alternativne rock glasbe. Nastopajo: Barely Modern, Dead Dildo Drom, Napravi mi dete, Klemen Klemen, Moveknowled-gement. (I.F.) r f f f i Izdelava prometnih znakov Cestna oprema in signalizacija Varnostne in opozorilne table - tudi dvojezične Osebna varovalna oprema in delovna zaščita Protipožarna oprema in oprema za prvo pomoč Table in nalepke po naročilu VOŠČI VSEM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Ulica Conti 3 - Trst tel. 040 367385 ¡nfo@segnaletika.com V TOREK - Nastop harfistke Jasna Merlak Corrado v Narodni galeriji Slovenska prestolnica je v tem predprazničnem času tudi prizorišče številnih koncertov klasične glasbe. V okviru sezone Sozvočja svetov se v prostorih ljubljanske Narodne galerije skozi vse leto odvijajo številni pomembni dogodki. Med te sodi koncert, ki bo v torek, 18. de- cembra ob 19.30 in bo posve-čen150-letnici rojstva francoskega impresionističnega skladatelja Clau-da Debussyja. Z godalnim filhar-moničnim ansamblom1 bo nastopila harfistka Jasna Merlak Corrado, na sporedu pa bo Obredni in posvetni ples. di Mariano Kerpan & Figli Sne ul. Gambini 55/b - 34141 Trst TS Tel. 040395090 - Fax 040943771 info@barichascensori.it www.barichascensori.it Dvigala Dvižne ploščadi Servis in popravila Klicni center 24 ur na dan MOŽNOST ODBITKA IRPEF 50% ZNIŽANA STOPNJA DDV (4%) Vesele božične in novoletne praznike! 10 Nedelja, 16. decembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / ZDA - Tragedija v osnovni šoli Sand Hook v Newtownu Morilec je za pokol odvzel orožje materi WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včerajpozval k ukrepanju po petkovem pokolu v šoli v zvezni državi Connecticut, v katerem je bilo ubitih 20 otrok in šest odraslih. V ZDA medtem prihajajo izrazi sožalja z vsega sve-ta.Do solz ganjeni Obama je v radijskem nagovoru dejal: »Moramo se združiti in ukrepati, da bi preprečili takšne tragedije. Ne glede na politiko.« Pokol je v ZDA znova odprl vprašanje pravice do orožja, ki jo zagovarjajo republikanci in vpliven orožarski lo-bi, vendar je Obama v nagovoru ni izrecno omenil. »Ta konec tedna bova z Michelle naredila tisto, kar bodo naredili vsi starši, objela otroka in jima povedala, kako rada ju imava. A v Con-necticutu so družine, ki tega ne bodo mogle storiti, in te družine nas zdaj potrebujejo,« je dejal ameriški predsednik, ki se je sicer na pokol v čustvenem nastopu odzval že v petek. V šoli je umrlo 18 otrok, dva pa sta ranam kasneje podlegla v bolnišnici. Med šestimi odraslimi, ki so bili ubiti, je tudi ravnateljica šole. Strelec, ki je, preden se je odpravil na morilski pohod, doma ubil mamo, si je sodil sam, še preden je na kraj dogodka prispela policija. Kaj ga je napeljalo k temu dejanju, policija še ugo- tavlja. Je pa že jasno, da je v šolsko poslopje vstopil na silo. Po zadnjih domnevah je bil morilec duševno bolan in naj bi bolehal za neko vrsto avtizma. Lanza se ni vsekakor rad družil z drugimi, tudi ker so ga drugi baje vselej imeli za norca. Ameriška televizijska hiša Nbc je včeraj poročala o nekaterih podatkih, ki so prišli na dan po odkritju njegovega trupla, ko si je po pokolu v osnovni šoli sam sodil. Blizu trupla so našli pištolo znamke Glock in revolver znamke Sig Sauer. Orožje je bila zakonito kupila in registrirala Lanzova mati Nancy, ki je prav tako padla pod njegovimi streli. Našli so tudi puško Ar-15, vendar ni še jasno, ali je bila uporabljena. Dejstvo, da je to orožje kupila mati je razlaga, da je Adam Lanza razpolagal z njim. V Connecticutu je namreč prepovedano kupovati in uporabljati orožje za ljudi, ki še niso dopolnili 21. leta starosti. Na morilčevem truplu so našli dokumente brata Ryana in so bili zato policisti sprva na napačni poti. Po pravi istovetnosti so ugotovili, da je je Adam bolehal za duševno boleznijo. Dnevnik New York Times je poročal, da je bolehal za Aspergerjevem sindromom. To je večinoma »skrita nezmožnost«, se pravi da ni mogoče ugotoviti, da ima nekdo avtizem V Washingtonu se je zbralo mnogo ljudi, ki nasprotujejo svobodni prodaji in uporabi orožja glede na njegov izgled. Ljudje z Asper-gerjevim sindromom imajo težave na treh glavnih področjih, in sicer težave s socialno komunikacijo, s socialno interakcijo in na področju fleksibilnosti mišljenja. Lanza je bil po mnenju prijateljev in bivših učiteljev »pravi genij«, v tem smislu pa je tudi načrtoval in izvedel pokol. Mati je ustrelil v obraz, nato se je z avtom odpeljal do osnovne šole, ki jo je obiskoval pred leti, in začel streljati. ITALIJA - V vidiku parlamentarnih volitev Bersani: Montijeva kandidatura ni noben problem RIM - Morebitna kandidatura italijanskega premierja Maria Mon-tija na prihodnjih parlamentarnih volitvah ni problem, čeprav je jasno, da bi bil Monti za državo bolj koristen v ozadju. To je odgovoril tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani včeraj na novinarska vprašanja o morebitni Montijevi kandidaturi, glede katere se bo premier najbrž izrekel pred božičnimi prazniki. Bersani je dodal, da je to seveda njegovo mnenje in da bo Monti vsekakor sam odločil, kaj storiti. Sicer je Bersani poudaril, da ga trenutno dosti bolj zanimajo primarne volitve, ki jih bo priredila Demokratska stranka konec decembra za izbiro kandidatov za poslansko zbornico in za senat na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Bersanija zanima še predvsem način, s katerim bodo izbrali parlamentarce. Glede tega, je dejal Bersani, je potrebna konkretna razprava in poleg tega vprašal, na kakšni podlagi bodo druge stranke in gibanja izbirali oziroma imenovali lastne kandidate. Monti je medtem včeraj pojasnil, da ne bo nikdar postal Berlusco-nijev zaveznik. »Silvio Berlusconi in tajnik Ljudstva svobode Angelino Al-fano mi sprva odvzamejo zaupnico, nato pa me kandidirajo za premierja... Ne, hvala, potrebna je doslednost,« je poudaril včeraj predsednik ministrskega sveta. Monti je glede na dogajanje in vedno večji pritisk vsekakor povedal, da se bo v zvezi z lastno kandidaturo izrekel pred božičem. Monti ima na voljo v bistvu dve izbiri, in sicer neposredno kandidiranje na premiersko mesto ali podpiranje gibanj in list, ki se zavzemajo za izvajanje njegovega programa. Kar pa je želel Monti poudariti po obisku na vrhu PPE v Bruslju je, da zavrača vsako podporo oziroma sodelovanje z Berlusconijem. Vodja ligašev Roberto Maroni je medtem na večerji z Berlusconi-jem podprl kandidaturo Angelina Alfana za mesto ministrskega predsednika. Montijeve kandidature ne bo Severna liga nikdar podprla, je poudaril. Toda Alfano je med tistimi kandidati, ki bi jih lahko ligaši podprli, je dodal Maroni. GRČIJA - V času gospodarske krize vse več ksenofobnih izpadov Nasilje pod Akropolo Vzpon stranke Zlata zora in njena priljubljenost med pripadniki varnostnih organov vzbujata skrb KAIRO - Po dnevih nasilnih protestov V Egiptu referendum o predlogu nove ustave KAIRO - V Egiptu so bila včeraj ves dan odprta volišča, na katerih so se lahko volivci izrekli o predlogu nove ustave. Včeraj je lahko glas oddalo nekaj čez 26 milijonov volivcev, med drugim v največjih mestih, Kairu in Aleksan-driji, preostalih 25 milijonov pa jih bo lahko glasovalo prihodnjo soboto.Pred-logu ustave ostro nasprotuje opozicija, ki trdi, da predlog spodkopava pravice žensk in verskih manjšin ter pravico do svobode govora. Poleg tega državi omogoča »zaščito etike in morale«, kar bi po oceni opozicije lahko vodilo v cenzuro kritike predsednika Mohameda Mursija. Pred referendumom so Egipt pretresali nasilni protesti, v katerih je umrlo več ljudi. Predsednik Mursi je zato pred referendumom vojski začasno podelil policijska pooblastila. Tudi včeraj so poročali o incidentih. V industrijskem mestu Mahala so izbruhnili neredi, pred enim od volišč pa je bilo slišati strele. Egiptovska opozicija pa trdi, da na voliščih prihaja do številnih nepravilnosti, kar po njeni oceni jasno kaže na to, da skuša Mursi glasovanje obrniti v svoj prid. Izidov glasovanja ni pričakovati pred sredino prihodnjega tedna, poročajo tuje tiskovne agencije. Številne aretacije na protestnem shodu v Moskvi MOSKVA - V središču Moskve se je včeraj zbralo več tisoč protivladnih protestnikov, ki so obeležili prvo obletnico začetka protestov proti režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina. Shod, ki so ga priredili brez ustreznih dovoljenj oblasti, so zaznamovale številne aretacije in precej nižja udeležba kot pred letom dni, poročajo tuje tiskovne agencije. Shod so protestniki organizirali na trgu Lubjanka, pred poslopjem ruske obveščevalne službe FSB in nekoč razvpite sovjetske obveščevalne službe KGB. Moskovske oblasti shoda na tej lokaciji sicer niso dovolile. Opozicijskim voditeljem so ponudile možnost, da se protest odvija v predelih mesta, kjer so že v preteklosti potekali shodi, a so slednji ponudbo zavrnili. Policija je tako zaradi neupoštevanja odločitve oblasti aretirala več deset protestnikov. Med pridržanimi so tudi ruski opozicijski voditelji Sergej Udalcov, Ilja Jašin in Aleksej Navalni pa tudi razvpita televizijska voditeljica Ksenija Sobčak. Po prvih ocenah se je na včerajšnjem shodu zbralo približno 3000 protestni-kov. Ruska policija sicer govori o zgolj 700 udeležencih, opozicija pa o prek 7000 protestnikih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Shodi so bili kljub hudemu mrazu tudi v drugih ruskih mestih, med drugim v Sankt Peterburgu, kjer je policija aretirala okoli 20 nacionalistov, ki so protestirali proti predsedniku Putinu. ATENE - Grčija postaja vse bolj nestrpna družba. Krepitev skrajno desne stranke Zlata zora gre z roko v roki z vse pogostejšimi nasilnimi napadi z rasističnim ali ksenofobnim ozadjem. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) in Nacionalna komisija za človekove pravice sta jih letos do konca septembra uradno zabeležila 87, neuradno pa naj bi jih bilo še več. V okviru mreže za spremljanje rasističnega nasilja, v katerega je poleg UNHCR in komisije za človekove pravice vključenih še 23 nevladnih organizacij, beležijo nasilje z rasističnim in ksenofobnim ozadjem. To je večinoma usmerjeno proti nezakonitim prebežnikom v državi, ekonomskim mi-grantom ali beguncem. Od omenjenih 87 zabeleženih primerov nasilja se jih je kar 83 odvilo na javnih mestih, kot so trgi, ulice ali na vozilih javnega potniškega prometa. Večina teh napadov (točneje 50) je imela za posledico hude telesne poškodbe. Prihaja pa tudi že do požigov lokalov in stavb, kjer se zadržujejo ali delajo priseljenci. Daleč največji del zabeleženih nasilnih napadov v tem letu je odpadel na Atene, kar niti ni presenetljivo, saj v tem velemestu živi dobra polovica od 11 milijonov prebivalcev Grčije. Žrtve so bili skoraj izključno mladi moški, večinoma iz Afganistana, Bangladeša, Pakistana in Somalije. Tisti, ki so o napadih spregovorili, so zatrdili, da so bili napadeni izključno zaradi svoje drugačnosti. Večina napadalcev deluje organizirano in v skupinah, gre pa skoraj vedno za zamaskirane in v črno odete nasilneže, ki »pa-truljirajo« po mestu na hitrih motorjih in se nato kot kakšna mestna straža s kiji, jeklenimi palicami, verigami, noži in razbitimi steklenicami znašajo nad svojimi žrtvami. Te lahko utrpijo še posebej hude poškodbe, smrtnih primerov pa je za zdaj na srečo malo. Vseh napadov ni moč povezati z Zlato zoro, a v kar nekaj primerih so žrtve nevladnim organizacijam povedale, da so na oblačilih napadalcev prepoznale našitke s simbolom te neonacistične stranke. Še večja težava je neodziv-nost policije, neredko pa so policisti celo storilci. Žrtve, ki večinoma nimajo urejenega pravnega statusa, si ne upajo prijaviti napadov, saj se policija pogosto Na grške policiste letijo očitki, da simpatizirajo s skrajneži ansa sploh ne odziva. Če pa se, se običajno osredotoči na status priseljencev in tiste, ki so v državi nezakonito, zapre. UNHCR in nevladne organizacije obžalujejo nesposobnost in nepripravljenost grških oblasti, da se spopadejo z vse bolj razširjenim pojavom rasistično obarvanega nasilja. Razmah nasilja v državi gre z roko v roki s krepitvijo Zlate zore, ki je po zadnjih anketah z dobrimi 10 odstotki udobno na tretjem mestu po priljubljenosti med strankami. Uradno se vse ostale grške politične stranke ograjujejo od te ksenofobne in neonacistične politične entitete in izražajo zaskrbljenost nad njeno vse večjo močjo, a javna skrivnost v Grčiji je, da se Zlata zora vse bolj uveljavlja v osrednjih organih oblasti, kot sta policija in vojska. Grški sistem naj ne bi omogočal prepovedi njenega delovanja, precej neizrazite pa so tudi kritike iz vrst EU glede tega fenomena. Zlata zora spretno izrablja posledice petletne globoke gospodarske depresije v državi in padca standarda, zaradi katerih se je med Grki naselil občutek jeze, negotovosti in ogroženosti. Nakopičeno jezo skuša stranka kanalizirati v priseljence, tujce in tudi druge manjšine ali subkulture ter jih prikazati kot glavne krivce za sodobno grško tragedijo. Humus, na katerem raste vpliv Zlate zore, predstavlja neurejen sistem ravnanja z nezakonitimi prebež-niki v državi. Grčija je postala glavna vstopna točka za ekonomske migrante in politične begunce v EU, a država preprosto nima zadostnih orodij in po- stopkov za upravljanje s to problematiko. Področje je skoraj povsem neurejeno, zato je v državi veliko ljudi z neurejenim statusom, ki so zato še posebej ranljivi. Ker ni natančnih evidenc, ni moč govoriti niti o njihovem natančnem številu. EU sicer Grčiji namenja precejšnja sredstva za azilno politiko in nadzor zunanjih meja, a ta do zdaj niso bila porabljena učinkovito. Medtem ko se je najmočnejša vladna stranka Nova demokracija v predvolilni kampanji pri nekaterih vprašanjih zaradi dvorjenja volivcem Zlate zore odkrito pomaknila na desno, so bolj ostri na levici. Največja opozicijska stranka Siriza tako opozarja, da gre za zelo nevaren pojav, ki v temeljih maje strukturo grške družbe. Še posebej skrb vzbujajoč se jim zdi v luči sodobne grške zgodovine in trpljenja, ki ga je Grčija utrpela zaradi nacistične Nemčije. Druga največja vladna stranka Pasok pa poziva k oblikovanju posebne fronte proti Zlati zori, ki bi morala biti tako močna kot osvobodilno gibanje v drugi svetovni vojni. V stranki kot absolutno nujno izpostavljajo, da se omeji nadaljnja pe-netracija te politične sile v temeljne organe grške države. Poleg tega se zavzemajo za krepitev civilne družbe in nevladnega sektorja, ki bi s svojim delom vzela veter iz jader Zlate zore. Ta namreč ne deluje le z nasiljem, ampak tudi z navzven humanitarno dejavnostjo in skrbjo za 'čiste' Grke. Prav včeraj je bilo v Atenah veliko zborovanje proti Zlati zori. (STA) / TEDENSKI POUDAREK Nedelja, 16. decembra 2012 1 1 KONEC MANDATA V ZNAMENJU VELIKE NEGOTOVOSTI Februarske volitve test za Italijo in Evropo Vojmir Tavčar Konec sedanje mandatne dobe s skorajšnjo predčasno razpustitvijo parlamenta in volitvami, ki bodo zelo verjetno v sredini februarja, se v znatni meri razlikuje od tistega urejenega konca mandatne dobe, za katerega se je še pred nekaj tedni zavzel predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je upal, da bo parlamentu, čeprav v zadnjem trenutku, uspelo vsaj delno popraviti volilni zakon, zloglasni »porcellum«, kateremu z besedami vsi nasprotujejo, ampak ga le redki želijo dejansko spremeniti. Štrene predsedniku države je zmešal voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi, ki se je po več mesecih molka odločil, da zopet osebno nastopi na politični sceni. Najprej je ob burnem ploskanju njemu najbolj vdanih somišlje-nic in somišljenikov sekretarju stranke Angelinu Alfanu naročil, naj izreče nezaupnico vladi Maria Montija, nato je onemogočil že napovedane primarne volitve desničarske povezave in zopet napovedal svojo kandidaturo za predsednika vlade. Kot vsak Berlusconijev nastop je bil tudi njegov zadnji »podvig« medijsko odmeven, ker italijanski mediji namenjajo milanskemu televizijskemu mogotcu zmeraj preveliko pozornost, prav ta odmevnost pa se je tokrat zanj spremenila v nepričakovan bu-merang.V kot ga je spravil premier Monti, ki je napovedal, da bo nepreklicno odstopil, komaj bo parlament odobril zakon o stabilnosti in državni proračun. S tem je v bistvu zapečatil usodo sedanjega parlamenta in dejansko vsilil predčasen konec mandatne dobe. To pomeni, da parlament nekatrerih reform ne bo mogel pravočasno potrditi (za eno leto je na primer zdrknila načrtovana preureditev pokrajin), po drugi pa je Monti s svojo potezo znatno skrajšal obdobje negotovosti, ki spremlja vsako predvo- lilno kampanjo. Tudi zaradi tega se trgi v minulem tednu niso odzvali s prekomerno zaskrbljenostjo na italijansko politično krizo. Z napovedanim odstopom je predsednik vlade - morda zavestno morda pa brez vnaprejšnjega preračunavanja - mobiliziral sile, ki so doslej podpirale njegovo politiko in Silvio Berlusconi se je znašel čez noč povsem osamljen. Negativno so na nezaupnico Montijevi vladi reagirali mnogi v Ljudstvu svobode, kjer so nekateri demonstrativno kršili zapoved in izrekli vladi zaupnico, bolj kot nasprotje v lastni stranki pa je Berlusco-nija presenetil negativen odziv italijanske cerkve (predsednik škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco je bil v svoji obsodbi nedvoumen) in Evropske ljudske stranke (ELS), ki je pohvalila Montija, podprla njegovo politiko in nekdanjega evropskega komisarja prepričuje, naj kandidira, da bi tudi v prihodnjem mandatu obdržal vladno krmilo trdno v svojih rokah. Osamljenost voditelja Ljudstva svobode pa je še dodatno podrčrtal nastop ameriške administracije, ki se je odkrito zavzela za kandidaturo častnega predsednika univerze Bocconi. Berlusconi je v nekaj dneh spoznal, da ga je ihtavost zapeljala v slepo ulico, iz katere se skuša izmazati tako, da tudi sam ponuja Montiju kandidaturo. Na ta način se je po oceni mnogih komentatorjev izognil neposredni obsodbi na nedavnem vrhu ELS, ni mu pa uspelo, da bi si prilastil pokroviteljstvo nad morebitno Mon-tijevo kandidaturo, tudi ker jo je predsednik vlade izrecno zavrnil, saj se tudi zaradi poti, ki jo je doslej prehodil, ne more spečati s populističnimi in protievropsko nastrojenimi krogi Ber-lusconijeve stranke. Kljub porazu ni pričakovati, da bo Berlusconi vrgel puško v koruzo, saj mu gre tokrat res za nohte: procesi v Milanu bi se lahko končali z njegovo ob- sodbo, pred katero bi bil tokrat dokaj razorožen, predvsem pa je - kot leta 1994, ko je stopil v politično areno - v znatni stiski Mediaset, ki bo zaradi zmanjšanega priliva že drugič zaporedoma končala poslovno dobo v rdečih številkah. Zato je pričakovati, da bo kot doslej z vsemi silami branil svoje ime- tje in bo tudi v prihodnjih mesecih zastrupljal politično vzdušje. Za razliko od prejšnjih let in prav zaradi osamljenosti pa je tokrat možno, da si sam izkoplje politični grob, seveda če mu tekmeci ne bodo nasedli kot so mu prevečkrat v preteklosti. Čeprav se stvari iztekajo drugače kot je pričakoval, je predsednik republike Napolitano na srečanju z diplomatskimi predstavniki, ki so akreditirani v Italiji, pomirjevalno ocenil, da bodo v kratkem preseženi problemi, ki jih je povzročila kriza Montijeve vlade. Preizkusni kamen za čut odgovornosti in evropsko naravnanost vsake politične sile bo po predsednikovem mnenju njen napor, da ne ogrozi resultatov, ki jih je v tem letu država dosegla z velikim naporom in z znatnim zategovanjem pasu. Morebitne zamenjave pa ga ne plašijo, ker je za vsako demokracijo zamenjava na vrhu ustanov nekaj fiziološkega. Pomirjevalen je bil v svojih izjavah tudi presednik vlade Mario Monti, ki se še ni hotel izjasniti glede svoje morebitne kandidature. Premier želi počakati, da bo zakon o stabilnosti pod streho in da bo formalno odstopil, preden pove, ali se je odločil tudi za formalno kandidaturo ali pa ostane v ozadju in se omeji samo na politični »blagoslov« tistih sredinskih sil, ki se zavzemajo, da bi obdržal vladno krmilo. Dokler predseduje sedanji vladi, Monti očitno želi ohraniti profil nad-strankarskega strokovnjaka in ni izključeno, da bo ta profil ohranil tudi v prihodnje, saj tudi značajsko ni nagnjen k ognju volilne kampanje. K taki odločitvi naj bi ga nagovarjal predsednik Napolitano, ki bi želel, da bi Monti ostal rezervna karta, ki s svojim nastrankarskim profilom lahko v primeru težav zopet pomaga Škornju iz zagate. K nadstranksrski drži ga, sicer povsem zaiteresirano, nagovarja tudi Demokratska stranka, ki ne želi, da bi imela v sedanjem predsedniku vlade volilnega tekmeca. S to oceno pa ne soglaša Michele Serra, po katerem bi italijanski demokraciji samo koristilo, če bi vodstvo konservativnih sil prevzel uglajeni Monti namesto razvpitega Berlusconija. Za jasnejšo sliko bo treba počakati najmanj še dober teden (Monti je obljubil, da bo odločitev sporočil pred božičem), čeprav se, kot Gad Lerner, velja vprašati, kje bi Monti lahko našel čudežno palico, da bi v kratkem času spremenil v dovolj organsko evropsko naravnano povezavo tiste zmerne italijanske konservativne sile, ki doslej niso bile same sposobne oblikovati dovolj odmevne centristične povezave. Kakor koli se bodo stvari iztekle pa je naravnost paradoksalno, da dva meseca pred volitvami (ko so običajno LERETOUR DE LA M0MIE EVrtiroml micro cn potinque cl pridpftete ckfttrtde MfjniJ nu rt* jut- tki pkmutf riiaUt-puk b&racúü. stranke imele pripravljeno že vse propagandno gradivo) italijanski volivci še ne vedo, kdo se bo potegoval za državnega krmarja. V primerjavi z zmedo v centru in na desnici, so tokrat v levi sredini razmere jasne. Demokratska stranka je s primarnimi volitvami, na katerih je bil Pierluigi Bersani določen za kandidata za premiera, znala vsaj delno prebiti zid nezaupljivosti volivcev kot jasno kažejo izidi javnomnenjskih raziskav. Pomemben korak naprej lahko naredi tudi z napovedanimi primarnimi volitvami za kandidate za parlamnetarce, pogoj pa je, da bodo volivci lahko res izbrali predstavnike, ki jih bodo zastopali v parlamentu. Zato morajo biti to odprte volitve, podobne novembrskim, na katerih je bil izbran Bersani. Sekretarju Demokratske stranke je treba priznati, da je bil v zadnjih mesecih odprt in zelo pogumen, saj na novembrskih volitvah njegova zmaga ni bila že vnaprej zagotovljena. Merjenje moči z Matteom Renzijem je bilo resnično, včasih tudi ostro, vendar ni nikoli zdrknilo pod raven korektnega političnega soočanja. S tem, da se je odkrito pomeril v tekmi, katere izid bi bil zanj lahko tudi neugoden in je ljudem omogočil, da izberejo kandidata, je Bersani (skupaj z ostalimi kandidati) vsaj za spoznanje zmanjšal razkorak med civilno družbo in politiko, koristil je nedvomno lastni stranki, obenem pa pomagal tudi italijanski demokraciji, da zajame nekoliko sape. Ni naključje, da je vzporedno z večanjem podpore Demokratski stranki začela upadati priljubljenost gibanja 5 zvezdic, ki je v zadnjih tednih po oceni raziskovalcev javnega mnenja padla za nekaj odstotkov. K nazadovanju je prispeval tudi voditelj gibanja Bep-pe Grillo s svojimi ne poovsem posrečenimi nastopi, zaprtost gibanja samega (kaže, da je kandidate gibanja volilo skupno nekaj več kot 30.000 članov) pa tudi ni dvignilo podpore. Osebno šem večkrat ocenil Grillove nastope kot odraz anarhoidnega populizma, ki s poenostavljanjem in dviganjem glasu skuša doseči politično odmevnost, priznati pa mu je treba, da je s svojim gibanjem vendarle spodbudil vsaj Demokratsko stranko k pozitivni reakciji. Če se ne bi zbali uveljavitve Grilla in njegovih somišljenikov, bi najbrž tudi veljaki DS onemogočili Bersaniju organizacijo odprtih primarnih volitev ali bi jih bili, kot že v preteklosti, v znatni meri razvodenili. V sedanji nejasni sliki je zelo tvegana kakršna koli napoved in tudi raziskovalci javnega mnenja so v veliki zadregi, saj na primer ne morejo dejansko izmeriti, kolikšna bi lahko bila Montijeva volilna teža. Upati je, da bo po božiču slika nekoliko bolj jasna in da bo volivci vsaj znali, kdo vse bo meril moči. Nekdanji odgovorni urednik gospodarskega tednika The Economist Bill Emmott, ki pozorno spremlja dogajanje v Italiji in je pravkar končal dokumentarni film o Škornju, je zelo kritično ocenil Berlusconijev napad na vlado Maria Montija. Po njegovem mnenju je bil to dokaz, da se del italijanske desnice noče sprijazniti s stvarnostjo v državi, z vzemi močmi skuša zaščititi svoje privilegije in zato zavira nujno potrebne reforme. Tudi zaradi tega bodo po Emmottovi oceni prihodnje italijanske politične volitve pomembna, morda celo zgodovinska preizkušnja, saj bodo pokazale v kolikšni meri bo zadoščeno zahtevam po korenitem zasuku, reformah in novih voditeljih. Obenem pa bodo te volitve pomemben test tudi za ves zahodni svet saj bodo pokazale, ali je utemeljeno prepričanje, da so demokracije sposobne popraviti lastne napake. Če je Emmottova analiza pravilna, je v igri res veliko, to pa pojasnjuje tudi pozornost, s katero Evropska unija spremlja italijansko dogajanje in ki včasih meji na vmešavanje v notranje italijanske zadeve. Pozornost pa je razumljiva, saj je bila Italija prva država stare celine, ki je po padcu Berlinskega zidu nasedla populisti-čnim prijemom Silvia Berlusconija in se dolgo časa ni znala otresti tega jarma. Zato bo v obdobju velike gospodarske in politične krize, ko se tudi drugod po stari celini oglaša zapeljivo petje populističnih siren, izid italijanskih volitev pokazal, ali je neka demokracija sposobna preseči obdobje brezizhodne opojnosti. 12 Nedelja, 16. decembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / Nobelov nagrajenec Martti Aahtisari na simpoziju švedske fundacije v Bruslju Evropska unija naj sprejme listino za zaščito manj šinskih j ezikov Nekdanji predsednik republike Finske, znan mednarodni pogajalec in Nobelov nagrajenec za mir leta 2008 Martti Ahtisaari je bil osrednja osebnost letne konference o manjšinah, ki jo je tudi letos v Bruslju organiziral osrednji kulturni sklad švedske skupnosti na Finskem Kulturfonden. Ahtisaari je govoril o finskem akcijskem načrtu za dva nacionalna jezika na Finskem, švedšči-no in finščino. Ta akcijski načrt je sestavljen in 25 ukrepov za zaščito in promocijo obeh jezikov na raznih področjih, vključno z javnimi storitvami, zdravstvom in izobraževanjem. Ahtisaari je z zadovoljstvom ugotovil, da je finska vlada, ki je bila imenovana lansko leto, vzela v pretres večino teh predlogov; poudaril je, da potrebuje Finska dolgoročno proaktivno strategijo in načrt za sistemsko izvajanje sprejetih ukrepov. Čeprav ima Finska zelo močno jezikovno zakonodajo, se vendar občasno pojavljajo problemi, ki zadevajo uresničevanje pravic, na primer pri zdravstveni oskrbi Samijev in Romov ali pri javnih storitvah. Nekdanji finski predsednik je tudi pojasnil, da potrebuje Ev- ropska unija ustrezno politiko glede odnosa do jezikov. To novo evropsko politiko bi morali oblikovati z dokumentom, ki bi postal Dodatek Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki jo je sprejel Svet Evrope. Po njegovi oceni bi dosledna in dobro uravnotežena evropska jezikovna politika prispevala tudi pri preprečevanju konfliktov. Ob ugotovitvi, da ima vsaka jezikovna manjšina v Evropi svojo lastno zgodovino in vlogo v družbi Evropske unije, je bistveno medsebojno poznavanje in poučevanje zgodovine vsake manjšine za zagotovitev spoštovanje in razumevanja. Ob koncu je Ahtisaari priporočil Evropski uniji, naj se za pripravo takega dokumenta opre na besedilo finskega akcijskega načrta iz leta 2010. Sicer pa je bil velik del konference namenjen pobudam za promocijo jezikov; ta del so naslovili »Od besed k dejanjem«. Tako je direktor bolnišnic v Helsinkih in Uusaimaaju Aki Linden obrazložil jezikovno politiko na področju zdravstva na Finskem. Vsak bolnišnični okraj razpolaga s posebnim usmerjevalnim odborom, ki se ukvarja z jezikovnimi pravicami v bolnišnicah. Jezikovna politika na Finskem vsebuje posebno določilo o dodatku k plači, približno 70 evrov mesečno za vse, ki obvladajo oba jezika, švedščino in finščino. V letu 2011 je 12 odstotkov uslužbencev prejemalo ta dodatek. Linden je tudi opozoril na zanimivo pobudo, ki so jo pripravili v Friziji, kjer staršem vseh novorojenčkov podarijo jezikovno promocijsko darilno torbico. V tej torbici je brošura za starše, ki so jo pripravili v okviru posebnega projekta MELT z delnim financiranjem iz evropskih sredstev v letih 2009 - 2011. Na Finskem na območjih, kjer živi švedska manjšina, vsako leto podarijo tako torbico staršem 20.000 otrok. Aleks Riemersma iz frizijskega raziskovalnega instituta Fryske Akademy, v okviru katerega deluje tudi raziskovalni center Mercator, je obrazložil, zakaj je frizijščina kot manjšinski jezik na Nizozemskem življenjska ne samo kot materni jezik, ampak tudi kot drugi jezik. Poleg približno 55 odstotkov prebivalstva Frizije, za katere je frizijščina materni jezik, jih še dodatnih 10 odstotkov bere frizijščino, 20 odstotkov jih govori jezik, 40 odstotkov pa ta jezik razume. To pomeni, da vsaj pasivno jezik poznajo skoraj vsi prebivalci Frizije. Čeprav je upad pri medgeneracijskem prenosu jezika zaznaven, je število ljudi, ki poznajo frizijščino, že dolgo časa praktično nespremenjeno, to je okoli 350.000. Frizijščina je torej dokaj močan govorjeni jezik, šibka pa je njegova pismenost, saj samo 20 odstotkov prebivalstva tekoče piše v tem jeziku. Riemersma se je tudi zaustavil pri posebnih promocijskih pobudah za mlade na področjih informacijske in komunikacijske tehnologije. Interaktivnega poučevanja in učnih pripomočkov, pa tudi pri nekaterih pomembnih kulturnih pobudah, kot je festival lahke glasbe, interaktivnem radiu in televizijskih sporedih. Navezal se je na evropsko dimenzijo promocije jezikovnih dejavnosti kot na primer festival manjšinske glasbe Liet International in opozoril, da te pobude krepijo samozavest pri študentih in mladih nasploh. Poleg tega pa se mladi z večjezičnim pristopom in evropsko usmerjenostjo lažje Desno Martti Aahtisari; levo spodaj Alex Riemersma; spodaj Aki Linden; desno v sredini manifestacija Živeti v baskovščini seznanjajo z jeziki, ne samo doma in v lastni regiji, ampak tudi na državni in evropski ravni. Sicer pa so na zasedanju predstavili tudi primer promocije jezikov v privatnem sektorju. Istvan Horvath niz Romunije je predstavil projekt »Yes, please«, kampanjo za rabo madžarskega jezika v majhnih podjetjih v romunski regiji Transilvaniji. Navedel je prednosti, ki jih prinaša ta projekt: predvsem je tu dodatna kakovost storitev brez dodatnih stroškov. Za madžarsko manjšino v Romuniji pa to pomeni ovrednotenje jezikovne raznolikosti in dodatne možnosti za rabo manjšinskega jezika. Opozoril pa je tudi na nekatere omejitve, ki zadevajo predvsem mala in srednja podjetja, ki imajo mednarodne odnose, vendar ne z območjem, kjer je v rabi madžarščina. Zanimiv je bil tudi referat vali-žanske sekcije britanske telefonske službe oziroma družbe Welsh British Telecom Ann Beynon, ki je predstavila provaližansko jezikovno politiko podjetja British Telecom v Walesu. To podjetje že vse od leta 1994 daje na razpolago med drugim urad, kjer se lahko ljudje pogovorijo v valižanščini, navodila v tem jeziku, račune v valižanšči-ni, dvojezične telefonske imenike in dvojezične napise na vseh obratih družbe v Walesu. Opozorila je še zlasti na nekatere projekte za mlade: Internet Rangers, namenjen mladim, ki pomagajo starejšim, posebno aplikacijo, ki staršem omogoča, da na internetu zavarujejo otroke pred neprimernimi spletnimi mesti in tudi posebno aplikacijo, ki v valižanščini pomaga ljudem, ki niso vešči informacijske tehnologije. Ob koncu pa je opozorila, da dobra zakonodaja ne zadostuje, ukrepi so seveda potrebni, ampak učinkoviti bodo, samo če na teritoriju obstaja podpora rabi jezika. Manifestacija z geslom »Živeti v baskovščini« Več tisoč ljudi se je prejšnjo soboto udeležilo manifestacije "Živeti v baskovščini', ki jo je priredila jezikovna aktivistična organizacija Kontsei-loua. Sprevod se je razvil pol središčnih ulicah Donostie, špansko se temu mestu pravi San Sebastian, njegov namen pa je bil poudarjanje nujnosti, da bi v baskovski deželi zagotavljali vse javne storitve v baskovskem jeziku. Sprevoda se je udeležil tudi župan Donostie Juan Karlos Izagirre, poleg njega pa številni predstavniki krajevnih oblasti ter kar nekaj baskovskih poslancev v baskovskem in v madridskem parlamentu. Množično je manifestacijo podprla predvsem stranka Bildu, v kateri se zbirajo izrazito levo usmerjeni Baski. Kot so obrazložili prireditelji, gre za pobudo, katere namen je bil vi-zuelno opozoriti javnost, da želijo v Baskovski deželi ljudje »živeti v baskov-ščini« in da je treba na to zahtevo pozitivno odgovoriti z ukrepi, ki bi zaščitili in promovirali baskovski jezik v javnosti. Demonstranti so obšli vse središčne ulice, na koncu pa so se zbrali na osrednjem trgu, kjer so prebrali izjavo v korist baskovskega jezika in potrdili zavzetost svoje organizacije, da bo še naprej odločno delovala z namenom, da vsem prebivalcem omogoči »življenje v baskovščini.« V Sloveniji projekt »Romščina na spletu« Mariborski zavod EPeKa je skupaj s tamkajšnjim romskim društvom Romano Pralipe predstavil spletni projekt Romščina na spletu, ki ga je pripravil Sabri Bejta. Gre za romsko-slovenski in slovensko-rom-ski slovar na spletni strani alava.si, ki bo ob zaključku projekta obsegal okoli 9000 romskih besed, zlasti narečja mariborskih Romov. Kot je ob tem povedal predsednik društva Romano Pralipe Fat-mir Bečiri, gre za zelo pomemben projekt za mariborsko romsko skupnost, saj predvsem mladi romskega jezika ne znajo več uporabljati. Literature v romskem jeziku, ki bi krepila njihov besedni zaklad, namreč ni na razpolago, pa tudi starši že pozabljajo romske besede, ki jih vse bolj nadomešča slovenski ali kakšen drug jezik. Zavod EPeKa je z raziskovanjem področja romskega jezika ugotovil, da bodo mariborski Romi v generaciji ali dveh nevešči uporabe svo- jega jezika, zato so v povezavi z romskimi društvi pričeli projekt ohranitve tega dialekta, najprej z načrtno raziskavo besed, nato pa nadaljevati s spletnim slovarjem, za katerega pa upajo, da ne bo nikoli dokončan projekt in se bodo knjižna gesla oziroma besede ves čas nadgrajevala. Projekt Romščina na spletu želi s svojimi aktivnostmi in dogodki aktivno vključiti romsko prebivalstvo v svojo lastno kulturo in raziskavo jezika. Z njim bodo Romi lahko utrjevali svojo narodno pripadnost in razširili vedenje o maternem jeziku, ki so ga zaradi različnih zunanjih in notranjih dejavnikov zanemarili. Pri projektu je poleg Znanstveno raziskovalnega združenja za umetnost, kulturno-izobraževalne programe in tehnologijo EPeKa sodelovalo še Kulturno izobraževalno društvo Kibla, podprla pa sta ga tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter zavod za zaposlovanje. / KMETIJSTVO Nedelja, 16. decembra 2012 13 PAZIMO NA ŠIRJENJE RAZNIH BOLEZNI Trto moramo varovati tudi v zimskem času SEZONSKI NASVETI V tem času, ko predvidoma ne opravljamo škropilnih posegov proti boleznim trte, je koristno, da spregovorimo o tistih, ki napadajo trtin les, saj so v vinogradih prisotne tudi v jesenskih in zimskih mesecih. V zadnjih letih se pojavlja zaskrbljujoče širjenje bolezni, ki napadajo trtni les, predvsem pa črne pegavosti, kapi vinske trte in hiranja vinske trte. Te bolezni lahko povzročijo znatno škodo, zato je prav, da damo tudi letos vinogradnikom ustrezne nasvete za boj proti tem obolenjem. Ukrepi ua njihovo zatiranje ali vsaj za ublažitev škode so povezani z rez-jo trte, zato je koristno, da jih vinogradnikom posredujemo pred tem opravilom. ČRNA PEGAVOST Bolezen povzroča glivica Pho-mopsis viticola. Bolezenski znaki. Vsled obolenja razpokajo še zelene mladice. Ob členkih se pojavijo značilne razpoke obolelega tkiva, na katerem so se prej pojavile vijoličaste do črne pegice ob dolžini poganjka. Spodnji stebelni listi se izmaličijo (listna ploskev se nagrba in nakodra, robovi pa se ovijejo navzdol) ter kažejo rumene pege, ko jih gledamo proti svetlobi. Jeseni in pozimi postanejo okužene rozge svetlosive ali bele, kar je ena izmed značilnosti bolezni. Pozimi se skozi skorjo prelijejo črne bradavičastne tvorbe -plodišča glive, iz katerih uhajajo trosi, ki spomladi spet kužijo poganjke in liste. Za zatiranje črne pegavosti, ki lahko povzroči občutno škodo tudi na mladih trsih, je treba po rezu takoj ostraniti iz vinograda okuženo rozgo in jo zažgati. O zatiranju s fitofarmacevtskimi propravki, pa bomo, kot vsako leto, dali vinogradnikom potrebna navodila v pomladanskem času. KAP VINSKE TRTE Povzročajo jo glivice Phaemoniella clamidospora, Phaeacromonium olephi-lum, Fomitoporia punctata. To bolezen smo v zadnjih letih pogosteje opazili. Prisotna je predvsem v starih vinogradih, kjer smo veliko obrezovali, ter se lahko pojavlja bodisi bliskovito bodisi v kronični obliki, kadar pride do smrti rastline tudi nekaj let po okužbi. Prehodno jo iz leta v leto naja- vlja sušenje posameznih mladic, predvsem v mesecu juniju in juliju. Bolezenski znaki. Preden listi povsem odpadejo, se značilno obarvajo z rdečkastorjavkastimi pegami stožčaste oblike, ki izstopajo na ostalem še zelenem delu lista. Če les debla, ki utegne tudi raz-pokati, prerežemo prečno, opazimo precej krhek gobast rumenkast del, ki ga obkroža temnejši in odprnejši rob. Za preprečevanje širjenja bolezni je priporočljiva takojšnja razkužitev večjih rezi z Carbendazimom (Bayfidan BCM, Benazim, Benzim ipd.). PO PODATKIH ISTAT Mladi se v Italiji vračajo k zemlji Kmetijstvo osvaja vedno več mladih. Kljub hudi gospodarski stiski, ki pesti Italijo, je po uradnih podatkih urada ISTAT (Državnega urada za statistiko) število zaposlenih v kmetijstvu v zadnjem letu poraslo za 6,2%, odvisnih delavcev pa celo za 10%, medtem ko se je v istem obdobju njihovo število zmanjšalo v industriji za 2,2%, v gradbeništvu pa celo za 5,1%. Podatek ni le izredno zanimiv in pomemben iz gospodarskega vidika, temveč tudi iz družbenega. Ustvarjanje novih delovnih mest pomeni, da je sektor gospodarsko vitalen in da nudi zanimive možnosti zaslužka. Podrobnejša analiza trga dela pa nam razkrije še druge razloge, ki privabljajo mlade k kmetijstvu. Na osnovi opravljenih tozadevnih anket se je namreč izkazalo, da je iskanje zaposlitve v primarnem sektorju odvisno še od drugih pomembnih dejavnikov. Najprej gre poudariti, da se je bistveno spremenilo mnenje o družbenem položaju kmetijstva in s tem kmetov, ki se je iz podcenjevane in po mnenju mnogih zaostale dejavnosti spremenilo v očeh javnega mnenja v vse bolj upoštevan in spoštovan gospodarski sektor. Podeželje ni več sinonim zaostalosti in zaprtosti, temveč okolje, v katerem je življenje prijetnejše in nudi možnost uveljavljenja posameznikove osebnosti, z razliko od velikih mest, kjer je človek nepomemben in anonimen ter izpostavljen stresu, ki je posledica prehitrega ritma današnjega mestnega načina življenja. Trend vedno višjega družbenega upoštevanja kmetijstva so potrdili tudi rezultati široke ankete o dejavnostih, ki lahko ustvarjajo nova delovna mesta. Večina anketiranih se je namreč opredelila za primarni sektor, posebej še, če se mu priznava nepogrešljivo vlogo pri varstvu okolja. Število mladih v kmetijstvu se izraža tudi v dejstvu, da upravlja kmetijska gospodarstva 62.000 podjetnikov izpod 30 let, medtem ko se je še pred nekaj leti starost kmetijskih podjetnikov zaskrbljujoče dvigala. Nič manj pozitivno pa ni tudi dejstvo, da je med mladimi podjetniki kar 36,5% z univerzitetno izobrazbo, 56% z opravljeno višjo šolo in le 6,5% ima nižješolsko izobrazbo. Čeprav nimamo o tem točnih podatkov, smatramo da je ta trend zaznaven tudi v naši kmetijski stvarnosti, kjer se za mlade odpirajo nove možnosti zaposlitve, pod pogojem, da se jim nudijo možnosti razvoja brez nepotrebnih in ovirajočih omejitev pri uporabi zemlje. Svetovalna služba Kmečke zveze Močno napadene dele moramo odstraniti in zažgati. Po rezu okuženih delov trt moramo škarje razkužiti, da ne prenašamo bolezni na ostale trte. Prav tako odstranimo lesene oporne kole (iz katerih se širi glivica) in jih zažgemo ter jih nadomestimo, po možnosti z betonskimi. HIRANJE VINSKE TRTE Povzroča jo glivica Euthypa lata. Bolezenski znaki. Bolezen v glavnem ne napade trt, ki so stare manj kot 5-6 let. Pogosteje se pojavlja na trtah, starih več kot 10 let. Prvi bolezenski znaki se pojavljajo spomladi ob poganjanju mladic. Opazni postajajo, ko mladice zrastejo do 2540 cm. Obolele rastlino se po navadi nepravilno razpršene v vinogradu. Listi ostanejo na začetku majhni, nepravilne oblike in svetlo zelene barve (klo-rotične). Večkrat se zvijejo navzdol v kupo. Robovi potemnijo, nakar zadobijo listi ogorel videz, nato pa se posušijo in odpadejo. Cvetovi lahko odpadejo, grozdič oveni in se posuši. Prvi napadeni listi se nekoliko spremenijo, ostali ostanejo celi in se normalno razvijejo. V naslednijh letih se bolezenski znaki poslabšajo in v 2-4 letih rastlina usahne. Pred tem dobi trta grmičast videz: kratke mladice in medčlenki, šibki poganjki. Znaki nekoliko spominjajo na virus infektivne degeneracije ali na hudo klorozo. Trta po navadi umre pozimi. Tipični spoznavalni bolezenski znak je - podobno kot pri kapi - delna potemnitev lesa, ki se kaže v prerezu. Bolezen se širi le prek velikih ran in se lahko pokaže po komaj enem do treh let. Euthypa napade tudi marelico in druge rastline, zato je izvor obolenja težko odstraniti. Proti hiranju vinske trte še nimamo na razpolago škropilnega sredstva in zato, podobno kot pri kapi, lahko ukrepamo le preventivno. Les odrežemo do točke, kjer je zdrav. Če je rastlina posušena skoraj v celoti, je najbolje, da jo odreže-mo do kake zdrave jalovke ali pa trto iz-rujemo. Zimsko rez moramo izvesti v suhem vremenu in večje rane prikriti s ce-pilno smolo. Po možnosti izvedemo rez v februarju-marcu. Obrezani les odstranimo iz vinograda in ga sežgemo. Glivica se namreč večkrat nastani prav na ostankih rezi. Za preprečitev širjenja bolezni razkužimo uporabljeno orodje z natrijevim hipokloridom. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Spraviti orodje in druge pripomočke V tem letnem času, ko je zunaj hladno in deževno, se lahko posvetimo pospravljanju, čiščenju in popravilu raznega kmetijskega orodja in pripomočkov. OGRAJE, KOLE IN ŽICE na odprtem ob primernem vremenu popravimo ali zamenjamo. REZILA, kot so noži, obrezo-valne škarje, žage, kosirji, kose in druga, ki jih v tem času ne potrebujemo več, dobro očistimo in jih nabrusimo. Bolje je, da rezil ne očistimo z vodo, da se na njih ne pojavi rja. Po potrebi rezila premažemo s pripravki proti rji. Nato naoljimo škarje in podobne pripomočke. Po končanem opravilu zaradi varnosti zavarujemo rezila najbolj nevarnih pripomočkov z namenskim pokrivalom ali dobro zavijemo s cunjami in jih postavimo po možnosti v zaprt prostor, daleč od vlage. ORODJE ZA OBDELOVANJE TAL, kot so lopate, vile, motike, gra-blje, strgalke, rahljalnike in ostalo podobno orodje skrbno očistimo zemlje, očistimo jih tudi morebitne rje. Pri tem delu si pomagamo z železno krtačo. Nato jih očistimo s krpo. Istočasno pregledamo ročaje, ki jih zgladimo. Morebitne zlomljene, počene ali zvite ročaje zamenjamo. SITA ZA ZALIVANJE namakamo v vodni raztopini varekine, v koncentraciji 200-300 gramov na liter vode, da odstranimo morebitne alge in mahove. Po nekaj urah jih vzamemo iz raztopine in jih dobro splahnemo. Iz CEVI za zalivanje odstranimo morebitno vodo, ki je ostala v njej, pustimo, da se posušijo in jih spravimo. ROČNO ŠKROPILNICO: dobro operemo z 0,5 % koncentracijo aktivnega oglja, ki ga dobimo v lekarni. Namesto aktivnega oglja lahko uporabljamo tudi raztopino sode, nato dobro in večkrat splahnemo v veliko vode. To opravilo bi morali narediti večkrat na leto, posebno ko menjamo škropila ali pa ko preidemo s fungicida na insekticid ali obratno. PLASTIČNE ZABOJE za pobiranje pridelkov operemo z navadnim praškom z posodo. Lahko jih razkužimo z varekino. SAMOKOLNICE očistimo, po potrebi odstranimo rjo in premažemo z mazilom proti rji. Preverimo, ali je kolo samokolnice dovolj polno in na-oljimo osišče. LONČKE ZA PRIPRAVO SADIK dobro očistimo in razkužimo z varekino. Potopimo jih za nekaj ur v 10 litrov vode, v katero dodamo 2 litra va-rekine. Nato jih dobro oplahnemo in skrbno posušimo ter jih shranimo do naslednje pomladi. Prav tako naredimo z vazami za okrasne rastline. GNOJILA, ki so nam ostala v prejšnji kmetijski sezoni, moramo med zimo hraniti v dobro zaprtem in suhem prostoru, da se ob prisotnosti vlage ne pokvarijo. Dobro moramo za- preti konfekcijo. Načelno je najbolje, da kupimo le toliko gnojil, kolikor jih potrebujemo in da vedno razpolagamo le s svežimi gnojili. Škoda bi namreč bilo, ko bi se bi njihov presežek pokvaril. Če so konfekcije gnojil prevelike za lastne potrebe, se lahko dogovorimo z enim ali dvema sosedoma, ki se tudi ukvarjata s kmetijstvom, da ga skupno nabavimo in porabimo. Morebitna ŠKROPILA, ki jih v prejšnji sezoni nismo popolnoma porabili, moramo hraniti v zaklenjeni omari, posebno tista bolj strupena, kot na primer insekticide, da so otrokom in domačim živalim nedostopna. Odprte konfekcije moramo pred tem dobro zapreti z lepilnim trakom, da jih vlaga ne pokvari. Vsekakor je najbolje, da kupimo vedno sveža škropila, zato je najbolje, da jih kupujemo sproti, ko jih dejansko potrebujemo. Isto velja za SEMENA. Če jih hranimo predolgo časa, moramo vedeti, da se njihova kaljivost s časom slabša. Semena, ki ga letos nismo uporabili, hranimo v dobro zaprtih, po možnosti kovinastih škatlah. Še bolje jih zaščitimo, če škatle zapečatimo z lepilnim trakom, saj jih tako še bolje zaščitimo tudi pred žuželkami ali mogoče pred mišmi, ki včasih uničijo zalogo. NAMENSKO ZEMLJO lahko hranimo tudi nekaj let, pa čeprav je bolje kupiti vedno svežo. OPORA ZA ZELENJADNICE naj bo čista in dobro spravljena, to velja zlasti za prekle ali debelejše lesene kole. Odrabljene prekle ali drugačno oporo najprej pustimo na soncu, posebno jo ob suhem vremenu skrbno očistimo. Pri tem odstranimo tiste, ki jih ne bomo več uporabili. Če je potrebno, obnovimo konice opor, ki bi to potrebovale. Tako očiščene in pripravljene lahko povežemo in spravimo. Če jim hočemo podaljšati življenje, jih potopimo v 3 do 5 odstotno raztopino bakrovega sulfata. Tako jih pustimo 5 -6 dni, nato jih dobro posušimo in shranimo v zavetnem prostoru. Oporo iz plastike pred ponovno uporabo (najbolje pa že v tem času) razkužimo z raztopino varekine. PAJČEVINASTO VLAKNO IN PLASTIČNE FOLIJE moramo dobro očistiti in spraviti. Le tako trajajo več let. Preden jih spravimo, jih moramo dobro posušiti. Če smo na folijah za prekrivanje tal naredili luknje, napišemo, za katero vrtnino smo jo uporabljali. Skrbno spravimo tudi vse druge manjše pripomočke. Malo orodje, kot so škarje, rokavice, kladiva, itd. lahko obesimo na leseno desko in mu dodelimo vsakemu svoj prostor. Na koncu pregledamo še, če nam mogoče kaj manjka. Najbolje je, da že sedaj naredimo seznam vsega, kar bomo potrebovali v naslednji kmetijski sezoni. Magda Šturman 14 Nedelja, 16. decembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / Eno leto skupaj - Un ar virtualni šolski časopis - giornalino scolastico virtuale / osnovna šol Na začetku letošnjega šolskega leta smo se učiteljice osnovne šole "F. Milčinski" s Ka-tinare in italijanske osnovne šole "A. Pertini" z Melare odločile, da bomo naše večletno sodelovanje sklenile z objavo na spletnih straneh dvojezičnega virtualnega šolskega časopisa, ki ga pripravljajo učenci 4. in 5. razredov. Na za- OBISK četku smo imeli še kar težav, a sedaj smo končno uresničili našo željo in prve strani so že na razpolago na blogu. Delo poteka vzporedno; na italijanski šoli sta za to zadovženi učiteljici Marina Pison in Alessandra Taurisano, katerima pomaga učiteljica Nerina Pecorari. Za slovensko šolo pa je odgovorna učiteljica Ljuba Leghissa s strokovno pomočjo učiteljice Lučke Križmančič in učencev: Elene Antoni, Giuliota Bonanno, Erika Bilucaglia, Aa-rona Canziani, Miriam Manasreh, Veronike Milič, Nicole Richter, Tamirja Sedmak, Mihe Stavar, Viktorja Bremec, Nejle Dodic', Jakoba Gruden, Karol Kovic ter Mattije Savi. MESTA TRST V torek, 25.9.2012, smo šli na izlet v stari del mesta Trst skupaj z učenci italijanske šole. Ogledali smo si stare stavbe in palače. Naš vodič je bil gospod Piero. Bili smo tudi na Ru-sem trgu - Ponterosso. Naš sprehod smo začeli na trgu San Giovanni. Na ulici San Lazzaro nam je bila najbolj všeč Hiša kač, kjer je bila izklesana kača s tremi orli. Lepo je bilo jo gledati, ker kača drži svet in ■ p* v ■ .-i* -.--. . r ... V »■rannnroE S S' ir Lep gle sre poi ten Zač bili 1 orli jo pojedo. Trije orli predstavljajo Rusijo, Avstrijo in Prusijo, kača pa predstavlja Napoleona. Hiša je bila narejena iz kisa, ker ni bilo vode. PALAČA TRIBUZZI IN SABA V TRSTU Palača Tribuzzi se nahaja v ulici Ponchielli. Zanimivost te hiše je, da nad vhodnimi vrati je bila glava takratnega gospodarja, medtem ko nad stranskimi vrati na eni strani je bila glava njegovega brata, na drugi strani strani pa enega prijatelja. Pod streho so bile maske z odprtimi usti, iz katerih je tekla deževnica. Na ulici del Monte, ki so jo nekoč imenovali ulica Pokopališč, smo prebrali del poezije, ki jo je napisal Umberto Saba, kateri se je rodil v Trstu l.1883 in umrl 1.1957. Med sprehodom smo videli še dve zanimivosti, ki so vezane na Umberta Saba: na ulici San Nicolo' njegovo staro knjigarno in na ulici Dante njegov kip. ViA DBi '.'ON7:. - fl un ■"rti s™ lutkar -u.-. f inillit P 1 (OliHiM C r i.t I t ■ l i ■ i 5 ■ i ■: L * Vil :■■ ■ r / SODELOVANJE MED ŠOLAMI Nedelja, 16. decembra 2012 15 ino insieme a Milčinski - scuola primaria Pertini RBSKO PRAVOSLAVNA CERKEV V. SPIRIDIONA SI KANAL PRI PONTEROŠU 3o je bilo, ko smo malicali na trgu Sv. Antona, kjer so vodometi. Na levi strani trga, če se da proti tržaškemu zalivu, se takoj opazi čudovito srbsko-pravoslavno cerkev s kupolo na di. V njeni notranjosti pa smo videli pozlačene okraske in srebren lestenec, katerega je daril ruski car. Tudi cerkev Sv. Antona se nahaja na tem trgu. Od zunaj zgleda en rimski npelj zaradi stebrov, ki jih ima pred glavnim vhodom. žaral nas je pogled z Rusega mosta na Canal grande: videli smo več manjših bark, ki so s zasidrane in so čakale na oseko, da so lahko splavale na odprto morje. Videli pa smo tudi nekaj rib in potopljen čoln. % PREDSTAVITEV - PESENTAZIONE Našo skupino sestavlja 14 otrok, ki obiskujejo četrti in peti razred osnovne šole "F. Milčinski" v Trstu in že štiri leta uspešno sodelujemo s sovrstniki italijanske šole na Melari. Siamo i 35 ragazzi e ragazze delle classi quinte della scuola primaria "S. Pertini" di Trieste e da quattro anni collaboriamo con i bambini della scuola slovena di Cattinara. ,L i— ^ _ -»¿T O M [ VODOMETI JM Na ekskurziji po mestu Trst nam je bil najbolj všeč predel Ponterosso s svojim kanakom, mostom in trgom. Na Rusem mostu so pred leti postavili kip znanega irskega pisatelja James Joycea, ki je v Trstu preživel več let. V bližini mostu je trg, kjer večkrat zaživi zelo znana tržnica z rožami, oblačili, obutvijo, raznimi darilnimi predmeti, sadjem in zelenjavo. V Trstu je zelo znan ljudski rek: "Si kot babe s Ponteroša", ki se nanaša na živahnost tega trga. Potem smo si ogledali še "La fontana di Giovanin". Otroci italijanske šole so šli še do "La fontana di Nettuno", ki je na trgu della Borsa in "La fontana dei continenti", ki je na trgu Unita'. KMrM i- ____ rdi !! Sin? ■J ■V ij- »a.. r i« Mt H ¡II $¿ ■ i ^. n J lil , J* M. Vi^ii C3 +- cd> po -m 5« ° j¡¿fD ^ C * C OT — fD Q '¿3 C "" fD (D (Di- ** — O to ^ | _Q. - «C C ^ — j. •• í?0 a ru _ Í-cd +-Ou .C 1 6 Nedelja, 16. decembra 2012 RUBRIKA, IZOBRAŽEVANJE / POD ZELENO STREHO Privlačnost prasketajočega ognja : - --v Nikoli ne bom pozabila, kako sem kot otrok ležala na krušni peči v izbi stare kamnite hiše svojih sorodnikov na Tolminskem. Spominjam se, da je bila površina peči tako vroča, da so morali moji bratranci polagati več plasti kartonov, da bi se lahko mirno ulegli, ne da bi se spekli. Težko je obrazložiti, kako sem tam uživala, medtem ko sem segrevala svoje premra-ženo telo po dolgem igranju in tekanju po snegu. Spominjam se tudi, da sem kot najstnica hodila na obisk k starejši gospe, ki je živela sicer v Trstu, a se je ob vikendih vedno umaknila v hišo na Brkinih, kjer me je jeseni pogostila s kostanjem in toplim čajem. Tisti okusi in vonji so predstavljali zame pravi užitek, a kar me je najbolj veselilo, je bilo sedenje na divanu pred kaminom, medtem ko sem občudovala ogenj. Moji spomini v zvezi z ognjem so torej lepi in ko jih obujam, me preplavljajo sama pozitivna čustva. Gotovo pa ne vsi občutijo enako radost, ko se z mislijo vračajo v prvo mladost. Marsikdo mi je pripovedoval, da je moral kot otrok, ki je živel na kmetih, vsak dan po les v gozd, da bi zanetil ogenj. Drugi pa se še spominjajo, kako je bilo dolgočasno cele ure cepiti drva in jih zlagati pod lopo, da bi si lahko družina zagotovila zadostno količino goriva za vso zimo. Ko so se ti ljudje preselili v mesto ali so si na novo zgradili hišo s centralno kurjavo, se niso mogli načuditi, kako enostavno je bilo obdržati v domu sprejemljivo temperaturo, ne da bi se morali ves dan truditi, metati polena v peč in skrbeti za ogenj. Vsaka stvar ima svoje dobre in slabe lastnosti in ogrevanje ni izjema. Še do pred kratkim smo bili prisiljeni izbirati med praktičnostjo na eni in prijetnostjo oz. lepoto na drugi strani, a tehnologija se je v zadnjih letih tako razvila, da je danes možno uživati toploto, ki nam jo ponuja les, ne da bi si morali zaradi tega lomiti hrbet. Če imamo srečo, da živimo v hiši, eno- stavno naročimo les in nam ga na paletah pripeljejo do pred vrati. Odločiti se moramo samo za najustreznejši način kurjenja. Lahko izbiramo med celo vrsto peči, kaminov in zidanih štedilnikov, ki poleg tega, da so funkcionalni, so v skladu s predpisi varnostnega razvoja, saj uporabljalo les, torej obnovljiv vir energije. Kurilne naprave se med seboj razlikujejo predvsem po tem, kako oddajajo toploto. V preteklosti so zidani štedilniki, krušne in lončene peči segrevale prostore izključno z izžarevanjem, danes pa nam tehnološki sistemi omogočajo, da peči oddajajo toploto tudi z gibanjem zraka oz. s tako imenovano konvekcijo. Ponudba na tem področju se iz dneva v dan veča in vsakdo lahko najde in prilagodi sistem ogrevanja svojim željam in resničnim potrebam. Pravilna izbira najbolj primernega sistema je odvisna od namena in od načina uporabe, od toplotne moči in od življenjskih navad stanovalcev. Nekateri sistemi, kot so kamin- Barbara Žetko ske peči ali toplozračni kamini, hitro oddajajo toploto in jih zato lahko uporabljamo v prostorih, ki jih moramo takoj segreti. Slaba stran teh sistemov je manjša ali celo odsotna akumulacija toplote. Zato, ko prenehamo s kurjenjem, te peči v zelo kratkem času ali celo v trenutku prenehajo z ogrevanjem prostora. Te peči pa so primerne, če nimamo časa ali želje za vsakodnevno kurjenje in bi radi občasno ustvarili prijetno vzdušje z ognjem, ki ga vidimo skozi velika steklena vrata kaminskega vložka. Te peči imajo relativno visok izkoristek, ki je celo do štirikrat večji, če ga primerjamo z izkoristkom starih odprtih kaminov, ki so danes izginili s tržišča. Klasični odprti kamin ni primeren za ogrevanje prostorov in v nekaterih državah je celo zakonsko prepovedan. Lončene peči in akumulacijski kamniti kamini pa imajo lahko do de-vetdesetodstotni izkoristek in zelo veliko akumulacijo toplote. Pozitivna plat je v tem, da oddaja peč toploto še dolgo po kurjenju, slaba stran pa, da začne peč ogrevati prostor z velikim časovnim zamikom. Tovrstne peči so zato primerne le pri vsakodnevni uporabi, dovolj pa je eno do dve kurjenji na dan. Če pa želimo združiti prednosti klasične lončene peči in prednosti kaminskih peči, lahko izberemo lončeno peč s kaminskim vložkom, ki je kombinacija obeh, saj je sestavljena iz že izdelanega kovinskega kurišča, vgrajenega v klasično lončeno peč. V primeru, da si želimo, poleg ogrevanja, izkoristiti peč tudi za kuhanje, se bomo lahko odločili za zidani štedilnik. Tu imamo na razpolago najrazličnejše kombinacije in nam najbolj ustrezne rešitve, saj, prav tako kot lončene peči, so tudi štedilniki večinoma unikati, ki so zgrajeni na licu mesta. Ponudba je torej res bogata, vendar moramo natančno pretehtati dobre in slabe lastnosti raznih kurilnih naprav in nujno upoštevati še nekatere druge dejavnike, ki jih ne smemo spregledati. To so lega in dimenzije dimnika, saj mora biti naprava nameščena v njegovi neposredni bližini, in statika objekta. Vsi bi radi imeli lepo veliko lončeno peč v sredini dnevne sobe, vendar če živimo v stanovanjski hiši, bo to težko izvedljivo. Ne samo, ker ne bomo imeli dimnika na razpolago in ker se nam ne bo ljubilo nositi lesa do petega nadstropja, temveč predvsem zaradi nezanemar- ljive teže peči, ki lahko presega tono. V tem primeru se bomo morali zadovoljiti z drugačnim sistemom ogrevanja in se odpovedati romantičnemu prasketanju ognja. Tehnologija je res zelo napredovala, a nihče še ne dela čudežev ... POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - Martina Canziani (Ad formandum) V gostinstvu še vedno možne zaposlitve Združenje obrtnikov in malih podjetnikov iz Mester je pred kratkim obdelalo podatke informatskega sistema za zaposlovanje in izobraževanje Excelsior, ki jih hrani Ministrstvo za delo. Iz analize izhaja, da je za nekatere poklice predviden pravi vzpon pri zaposlitvah, za druge pa padec. Med poklice, ki naj bi lažje prebrodili krizo, sodijo prav kuharji, natakarji in poklici v turističnem sektorju. Ad formandum se osredotoča ravno na gostinski in turistični sektor, s ponudbo tečajev in izobraževalnih programov za mlade in odrasle. Gostinska šola Ad formanduma je med liderji na področju šolanja mladih in odraslih kuharjev in natakarjev, saj se že več kot dvajset let ukvarja s poklicnim usposabljanjem in izobraževanjem v gostinskem sektorju. O programih poklicnega usposabljanja smo se pogovorili z Martino Canziani, ki je na Ad formandumu od letošnjega šolskega leta odgovorna za tovrstne programe. Martina je zaključila triletni univerzitetni program Ekonomije v turizmu na Univerzi v Trstu. Na Ad formandumu je zaposlena od leta 2005. V tem obdobju je organizirala večerne tečaje, tečaje za uslužbence v dopolnilni blagajni, tečaje usmerjanja na nižjih in višjih srednjih šolah, sodelovala je pri raznih evropskih projektih, skrbela za vajeništvo in pomagala pri izvajanju programov temeljnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Septembra je postala referent in v tej vlogi nadzira didaktiko, pregleduje obdelano snov predmetnika, skrbi za dijake in za organizacijo vseh ostalih dejavnosti, ki sodijo v okvir programa Gostinski delavec. Martina, začnimo pri številkah. Koliko dijakov se vsako leto odloči za poklic kuharja ali natakarja? Število dijakov, ki izbere našo šolo za poklicno usposabljanje, stalno narašča. Številke nas veselijo in so odraz privlačnosti gostinskega sektorja, ki nudi številne možnosti zaposlitve za vse, ki se odločijo za poklic v gostinstvu in v tur-izmi v širšem smislu. V času hude ekonomske in socialne krize, ki jo doživljamo v tem obdobju, je poklicno izobraževanje in usposabljanje odlična odskočna deska za mlade, saj jim omogoča, da že po treh letih šolanja stopijo v svet dela s poklicem v roki. Letošnje šolsko leto smo začeli konec septembra: v prvi letnik se je vpisalo 26 dijakov, v vseh treh letnikih gostinske šole je skupno število dijakov 82 v šestih razredih in dveh sekcijah, slovenski in italijanski. Poleg šestih razredov v Trstu smo v letošnjem šolskem letu otvorili program Gostinski delavec tudi v Gorici. Prvi razred obiskuje 20 dijakov. Na programih temeljnega poklicnega izobraževanja na Ad formandumu je tako vpisano več kot sto dijakov. Od leta 2009 se je število dijakov, ki izbere našo šolo, povečalo za celih 55%. V enem samem letu smo zabeležili 45% porast vpisanih. Porast lahko pripišemo različnim faktorjem, dejstvo pa je, da gostinski sektor ponuja, krizi navkljub, še vedno možnosti zaposlitve, še zlasti za kvalificirane kadre, kar je v tem trenutku nezanemarljivo dejstvo. Kdo se lahko vpiše na gostinsko šolo? Na gostinsko šolo se lahko vpišejo mladi takoj po končani nižji srednji šoli, ali kasneje, saj vpise sprejemamo do 18. še nedopolnjenega leta starosti. Včasih je gostinska šola prva izbira, večkrat pa se zgodi, da se za poklic kuharja ali natakarja mladi odločijo kasneje, ko bolje spoznajo lastne spretnosti in nagnjenja. Na tečaje poklicnega izobraževanja se torej lahko vpišejo mladi od 14. do 18. leta z bivališčem v naši deželi in diplomo nižje srednje šole. Tisti, ki imajo več kot 16 let in še nimajo diplome nižje srednje šole, lahko obiskujejo tečaje poklicnega izobraževanja in usposabljanja na naši šoli s prilagojenim programom: v jutranjih urah obiskujejo našo šolo, v popoldanskih pa dopolnilne tečaje za pridobitev diplome nižje srednje šole. Tri mlade obiskovalke kuharskega tečaja kroma Bi nam na kratko predstavila poklicna lika kuharja in natakarja? Kuhar je umetnik, njegova umetnost gre skozi lonec na krožnik. Za poklic kuharja se odločajo mladi, ki imajo dobre ročne spretnosti, dobro razlikujejo barve, vonje in okuse, imajo smisel za estetiko in so sistematični pri delu. Med šolanjem se izučijo ne samo vseh kuharskih veščin, ki se uporabljajo za pripravo hrane in jedi na jedilnem listu. Naši profesorji dijake spodbujajo k iznajdljivosti, k ustvarjanju novih okusov, k spajanju različnih elementov in ponujanju alternativnih krožnikov. Ni iz trte izvit pregovor »Ljubezen gre skozi želodec«. Z dobro kuhinjo tudi gostinski lokal pridobi ljubezen svojih gostov, zato so dobri kuharji zanj neprecenljive vrednosti. Natakar pa je umetnik v strežbi. Biti mora odgovoren, iznajdljiv, ustvarjalen in imeti smisel in veselje za delo z gosti. Imeti mora dober spomin, da si zapomni obraze in naročila. Odnos do gosta mora biti vljuden in prijazen. Natakar je vezni člen med kuhinjo in gostom, zato vedenje osebja in vzdušje v lokalu sta običajno odločilnega pomena, da se gostje vedno spet radi vračajo. Kako je strukturiran program Gostinski delavec? Program Gostinski delavec izuči za poklic kuharja in natakarja. Program traja v celoti tri leta. Predmetnik sestavljajo tako splošni predmeti, kot so jeziki, matematika, zgodovina, in specifični predmeti, ki so vezani na poklicne profile: kuharska in natakarska tehnika, prehrana, blagoznanstvo. Prvo leto je skupno za oba poklica: to pomeni, da se dijaki v prvem letniku spoznajo s prvinami kuhanja in strežbe. Pomembno je, da mladi spoznajo osnove obeh ponujenih profilov. Kuhar in natakar sta glavna subjekta v gostinskem obratu: kuhar mora poznati prvine strežbe, saj se večkrat zgodi, da sam postreže gostom v jedilnici. Natakar pa mora poznati, kako poteka delo v kuhinji, tako da si lažje organizira delo v jedilnici v času priprave hrane. Po prvem skupnem letniku se dijaki odločijo za poklic: kdor se želi specializirati v kuhinjski tehniki in se odloči za poklic kuharja, opravi vse specifične predmete izbranega poklica, podobno kot dijaki, ki se odločajo za strežbo. V drugem in tretjem letniku je poleg dela v kuhinji predvidena delovna praksa v gostinskih obratih. Katere so prednosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja? Prednosti naših programov sta najmanj dve. Izobraževanje v poklic je v prvi vrsti namenjeno tistim, ki imajo zelo dobre ročne spretnosti. Skozi tri leta šolanja je vseskozi poudarek na pridobivanju strokovnih in praktičnih spretnosti samega poklica. Z diplomo imajo dijaki dejansko v roki tudi njihov poklic. Poleg tega je dobršen del pouka v drugem in tretjem letniku namenjen delovni praksi. To omogoča dijakom direkten stik z realnostjo poklica. Največ krat se dijaki po pridobljeni diplomi zaposlijo ravno tam, kjer so med študijem opravljali delovne prakse. Po zadnjih podatkih, s katerimi razpolagamo, 65% dijakov stopi v službo v teku enega leta po poklicni diplomi. Kaj sodi v vašo vzgojno - izobraževalno ponudbo? Poleg pouka v razredu in kuhinji organiziramo tudi ekskurzije in izlete. V lanskem šolskem letu smo obiskali srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani: navezali smo stik s sestrsko šolo in dijake peljali na vodeni ogled slovenske prestolnice. V izven šolske dejavnosti sodijo tudi zunanje pogostitve in sodelovanje na enogastronomskih prireditvah oziroma dogodkih v mestu, kot je na primer Barcolana. Katero veljavnost ima diploma, pridobljena na vaši šoli? Poklicno izobraževanje je del državnega šolskega sistema. Drugi ciklus vzgojno-izobraževalnega sistema sestavljajo namreč sistem višješolskega izobraževanja in sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja. V prvi sklop sodijo liceji, tehnični in poklicni zavodi. V drugi sklop pa sodijo vsi zavodi za poklicno izobraževanje, ki jim je zaupano izvajanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja na podlagi vsedržavnih smernic, ki prepuščajo deželam pristojnost, da urejajo ta del šolskega sistema. Poklicna kvalifikacija je torej priznana listina, ki dokazuje pridobitev znanja in spretnosti za izvajanje poklica. Diploma, ki jo dijaki prejmejo po zaključnem izpitu in po treh letih šolanja, je veljavna na deželni, državni in evropski ravni in soupada s tretjim nivojem evropske lestvice kvalifikacij za vseživljenjsko izobraževanje. Kdaj je možen ogled vaše šole? Tudi naša gostinska šola prireja dneve odprtih vrat. Prvi datum je bil v petek, 14. decembra. Od 14. do 18. ure bodo odprta vrata gostinskega učnega centra na Fernetičih, kjer si bodo tretješolci in njihovi starši lahko ogledali, kako poteka pouk v kuhinjskem laboratoriju. V živo bodo preizkusili kuhinjska orodja in pripravili palačinke. Ostali datumi Open day se bodo razvrstili v mesecu januarju 2013. Poleg tega smo naš program predstavili na posvetu »Io ne so di piu«, ki je potekal v prejšnjih dneh na Pomorski postaji v Trstu v priredbi tržaške pokrajinske uprave. Ob tej priložnosti smo nastopili z ostalimi zavodi iz deželnega združenja Effe.pi, ki povezuje vse zavode v deželi Furlaniji Julijski krajini, ki se kot mi ukvarjajo s poklicnim izobraževanjem. Za konec pa še poziv: zakaj naj dijaki izberejo gostinsko šolo? Poklici v enogastronomiji in gostinstvu omogočajo zaposlitev, tudi v času ekonomske krize in pomanjkanja dela. Pretok zaposlenih v tem sektorju je stalen. Poleg možnosti zaposlitve v restavracijah in gostilnah v naši deželi lahko dijaki poiščejo službo v sosednjih državah ali pa se odločijo za delo na potniških ladjah in turističnih naseljih. Možnosti je veliko. Delo kuharja in natakarja je naporno, to drži. Je pa tudi vir velikih zadoščenj, ki se kažejo v zadovoljstvu gostov. Več o programu Gostinski delavec na www.adformandum.org / TRST Nedelja, 16. decembra 2012 17 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Kako se zavarujemo pred sleparji in tatovi »NNNP«, nihče nas ne sme presenetiti Pred dvema desetletjema in prej je kratica v naslovu bila zelo poznana. V štirih črkah je bila osredotočena vsa filozofija civilne zaščite v Sloveniji in Jugoslaviji. Zamenjali smo le prvo besedo: nekoč je veljalo »nič«, tokrat smo napisali »nihče«. Tako lahko zadenemo v črno smisel kasnega popoldneva, ki sta ga v četrtek v nekdanji štmavrski šoli priredila društvo Sabotin in nova struktura ozemeljskega povezovanja med Štmavrom, Oslavjem in Pevmo. Z gradivom in ustnim poročanjem sta se petindvajsetim krajanom predstavila dva uniformirana častnika, in sicer kapetan Lorenzo Pella s pokrajinskega poveljstva ka-rabinjerjev ter vodilni marešalo Paolo Inde-licato, odgovoren za svetogorsko karabi-njersko postajo. Drugod po mestu je udeležba bila mnogo bolj pičla, kar priča o koristnosti mreže naših društev in sedežev. Predavanje je potekalo pod naslovom »Pomagajte nam pomagati vam«, sodi pa v projekt, ki ga sile javnega reda izvajajo že leto dni. Na srečanjih nizajo z ustno razlago in projekcijo na ekran številne okoliščine, ko nas neznanci lahko osleparijo ali okradejo. V gradivu, ki so ga razdelili - za 50 evrov bi ga bili lahko pripravili tudi v slovenščini -, je nanizanih trideset standardnih tveganj in sedem splošnih nasvetov; z raznimi inačicami se lahko pomnožijo s tri. Vseh ne moremo opisati, v razmišljanje pa le ponujamo nekaj najznačilnejših. Znebiti se je potrebno naivnosti in verovanj, ki jih na tem koncu države nosi v sebi večina prebivalstva, zaradi katerih ne zaklepamo vrat, verjamemo vsem mogočim ponudbam ali potrpežljivo nasedamo vsem mogočim telefonskim klicem. Drugi pojav je povezan z mejo. Pomislimo: Gorica je bila v polkrogu približno 180 stopinj »zaprta«, se pravi brez možnosti umika za nepridiprave razen v smeri Ločnika in Dola. Sedaj je umikanje brez obveznih mejnih prehodov omogočeno tudi v Brda, Soško dolino, Novo Gorico in Vipavsko dolino ali skozi Miren na Kras. Prvo pravilo se glasi: ne dopustite vstopa v stanovanje vsem osebam, ki jih ne poznate. Zakaj bi sploh prišle na hodnik? Zgolj zato, da bi se mi izkazali vljudni? Zato nikomur ne izročajte niti najmanjše vsote, pa naj bodo razlage še tako imenitne, humanitarne ali tehnično brezhibne. Ne podpisujte nobenih listov in ne izročajte na vpogled svojih računov z davčnimi kodi ali drugimi bančnimi in osebnimi kraticami. V primeru pojava dveh oseb ne zadržujte se v pogovoru z eno izmed njih, saj bi lahko druga medtem v stanovanju izmaknila karkoli vrednega. Na ulici ne nasedajte raznim ponudbam, ne zaustavljajte se le zato, ker vas prijazno nagovorijo. Tudi v tem primeru se pogosto pripeti, da vas tretji mimogrede okrade. Pred in po raznih bančnih operacijah bodite posebno pazljivi(-ve): nagovor nepoznane osebe naj vam bo sumljiv, saj smo lahko prijazni in hkrati budni ter odločni, prav tako razdeljevanje raznega gradiva itd. Denar porazdelite v različne žepe, saj vam torbico lahko z enim samim potegom izmaknejo. Naslednji skupek pojavnosti se nanaša na ostarele, ki so šibka točka v obrambi pred tatvinami in sleparijami. Poleg njihove samozaščite, v katero sodi na primer spoznanje, da nima nihče pravice preverjati pokojnin, je pomembno, da se zanje zanimajo mlajši sorodniki in sosedje, ki naj nemudoma kličejo sile javnega reda ob oprijemljivih sumljivih okoliščinah, kot sta nenavaden hrup ali pogosto kroženje nepoznanega avtomobila. Med četrtkovim srečanjem je bilo pogostokrat ponovljeno, naj občani pokličemo karabinjerje raje dvakrat več kot enkrat premalo. Radi bodo prišli mimo, preverili in nadaljevali z opazovanjem, tudi ko se ne pripetijo tatvine ali vdori v zasebne prostore. Za zaključek članka, ne pa sumljivih okoliščin, še tole: naj se vas nihče ne dotika, tudi če vam je pomazal obleko otrok s sladoledom ali odrasel s kavo, kaj šele če vas na pločniku ali stopnicah nekdo sune in se nato z dotiki oprošča ... (ar) doberdob - Tatovi se s Tržiškega selijo na Kras Kradli na Poljanah Jutri v Doberdobu informativno srečanje s karabinjerji o V zadnjih tednih so sile javnega reda na Tržiškem obravnavale preko štirideset tatinskih obiskov. Tatovi so večinoma pod krinko noči vlomili v hiše in stanovanja v Tržiču, Ronkah in okoliških občinah, v petek pa so območje svojih pohodov razširili na Kras. Odpravili so se na Poljane, kjer so obiskali gostilno Peric oz. stanovanje nad gostinskim obratom. Družinski člani z lastnikom Brankom Pericem na čelu so v petek zvečer kot običajno delali v gostilni. Okrog 23. ure se je po končanem delu Brankova žena odpravila v stanovanje nad gostilno, kjer je takoj opazila sledi tatinskega pohoda. Vstopila je v spalnico in zagledala odprto okno, skozi katerega so se tatovi po vsej verjetnosti prikradli v stanovanje, kjer so takoj zatem začeli iskati svoj plen. Razmetali so predale, odprli omare, vstopili so celo v sobo, kjer je spala priletna Brankova mama. Ukradli so denar in zlatnino v skupni vrednosti med štiri in pet tisoč evrov, vse ostalo so pustili na svojem mestu. Tatinski obisk je seveda družino Peric hudo prizadel; med delom v gostilni niso ničesar slišali, vsekakor pa menijo, da Nezaželeni gost arhiv goljufijah in tatvinah so tatovi stanovanje obiskali med 21. in 23. uro. Krajo so prijavili doberdobskim karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo: skušali bodo najprej ugotoviti, ali so storilci isti, ki že nekaj tednov kradejo po Trži-škem. Poleg Poljan so tatovi v petek obiskali še ronški rajon San Vito, kjer so vlomili v eno izmed tamkajšnjih stanovanj ter tudi v tem primeru odnesli zlato in denar. Karabinjerji so po vlomih v Ronkah in na Poljanah izvedli več poostrenih nadzorov nad teritorijem tako v Tržiču in Škocjanu kot tudi v doberdobski občini. Karabinjerji so še zlasti preverjali istovetnost številnih tujcev. V Ronkah so pregledali notranjost avtomobila, v katerem sta se peljala romunska državljana; ravno tako Romuna sta sedela v kombiju, ki so ga za pregled ustavili v Škocjanu. Tatinski obisk na Poljanah nedvomno potrjuje pomen srečanja, ki ga doberdobska občinska uprava prireja jutri ob 18. uri na sedežu kulturnega društva Jezero. Na njem bodo krajevni ka-rabinjerji podali nekaj koristnih nasvetov, kako se zaščititi pred tatovi in goljufi ter kako obvarovati svoj dom in družino pred vlomilci. (dr) APrimorski ~ dnevnik Brata sta se stepla Na železniški postaji v Krminu je včeraj okrog 6. ure zjutraj prišlo do pretepa. Iz še nepojasnjenih - in verjetno ne ravno tehtnih - razlogov sta se sprla brata, sicer romunska državljana, stara 18 in 19 let, ki stanujeta v Krminu. Eden izmed dveh je po pretepu poklical kara-binjerje iz Gradišča, medtem ko je čakal na njihov prihod, pa je drugi brat stopil na vlak in se z njim odpeljal v Videm. Ko so karabinjerji prišli na postajo, se je romunski državljan odločil, da svojega brata ne bo prijavil, čeprav sta bili dve mimoidoči osebi pripravljeni pričati, da je do pretepa prišlo. Nepremičnine naprodaj Tržiška občina namerava prodati več nepremičnin v svoji lasti, ki so skupno vredne okrog šest milijonov evrov. Skupno se je na seznamu znašlo deset poslopij. 2,9 milijona evrov bo moral odšteti kupec nove pokrite tržnice, hiša Mazzoli je vredna 660.000 evrov, bivše poslopje zavoda Inam v Ulici Manzoni stane 246.000 evrov. Za stanovanje v Ulici Filanda občina zahteva42.000 evrov, za hišo Braida 47.000 evrov, za poslopje v Ulici Valentinis 295.000 evrov, za nekaj manjših zemljišče med dva do tri tisoč evrov. Naprodaj so tudi zemljišča ob ladjedelnici (73.000 evrov) in v Ulici Flavia (med 188.000 in 225.000 evrov). Prihodnje leto bo občina skušala prodati še 36 stanovanj v skupni vrednosti med dvesto in tristo tisoč evrov, leta 2014 pa bo na vrsti prodaja parkirišča pred stanovanjskim blokom Principe (med 160.000 in 250.000 evrov). Zapora na cesti za Gradež Zaradi vzdrževalnih del na kanalizacijskem omrežju bo od jutri do srede, 19. decembra, zaprta Ulica Grado med križiščema z Ulico Bagni Nuova v Tržiču in Ulico Divisione Julia na območju štarancanske občine. Obvoz bo urejen po pokrajinski cesti št. 15 in bo označen s kažipoti. gorica - Demokratska stranka o zdravstvu in deželni bilanci Ponižani in odpisani »Dežela je ponižala Goriško in jo že odpisala, kar se odraža v reformi zdravstva in deželnem finančnem zakonu,« trdijo deželna svetnika Demokratske stranke Giorgio Brandolin in Franco Brussa ter pokrajinski tajnik Omar Greco. Predvolilna obljuba predsednika deželne vlade Renza Tonda, da bo Goriška FINANCNI ZAKON FJK »Denar le za metulje« »Dežela je v finančnem zakonu predvidela 140 tisoč evrov za t.i. hišo metuljev v Bordanu, za naravni rezervat ob izlivu Soče, ki ga upravlja socialna zadruga in zaposluje tudi mlade ljudi, pa se je našel samo drobiž.« Tudi s tem primerom je deželni svetnik Franco Brussa včeraj prikazal mačehovski odnos deželne uprave do Goriške. Opozoril je, da je sistem klientelistično nastrojen: »Denar za hišo metuljev, ki v ničemer ni primerljiva s soškim naravnim rezervatom, je posledica dejstva, da je župan kraja ligaš.« »Ko je moral predsednik svetniške komisije za finance Gaetano Valenti pred deželnimi svetniki prebirati postavke finančnega zakona, je bila zaznati njegova zadrega, celo zatikal se mu je govor. Žal mi je zanj, a očitno pri odločitvah nima besede,« je dodal Giorgio Brandolin. Deželni finančni zakon za prihodnje leto namenja naravnim rezervatom v deželi le 250 tisoč evrov -30 odstotkov tega, kar jim je bilo nakazano lani. Naravni parki pa bodo prejeli poldrugi milijon evrov, medtem ko so bili lani deležnih dveh milijonov. ohranila samostojno zdravstveno podjetje, je bila laž. Gorica bo edina pokrajina v Italiji, ki bo ostala brez lastnega zdravstvenega podjetja, je opozoril Greco. Z ustanovitvijo ju-lijsko-posoškega zdravstvenega podjetja bosta središčno vlogo odigravali bolnišnici, osiromašeno pa bo zdravstvo na teritoriju. »Če bomo zmagali na deželnih volitvah, bomo zbrisali Tondovo reformo,« je Greco poudaril v imenu Debore Serracchiani, kandidatke Demokratske stranke za predsednico dežele FJK. »Reforma zdravstva, ki jo je Tondo vsilil, ni resna stvar, a bo imela resne posledice. Skrajni primer tega je goriška pokrajina, kjer bodo finančni rezi udarili slepo in silovito,« je včeraj sporočila Serracchianije-va, ki pravi, da si Goriška ne zasluži, da jo potiskajo v kot, »zato bomo poskrbeli, da ta reforma ne bo stopila v veljavo«. Greco je še omenil govorice o spojitvi podjetij za stanovanjske gradnje ATER v Gorici in Trstu, medtem ko naj bi Videm in Pordenon ohranila lastni podjetji: »Če se bo to zgodilo, bo še bolj jasno videti udar na Goriško.« Brussa je navedel vse obljube, ki jih je Tondo namenil Goriški. »Obljubil je univerzitetni raziskovalni center v sinergiji s Trstom, permanentni observatorij nove Evrope, center za visoke evropske študije, sedež konference za varnost Sredozemlja, čezmejne generalne stanove, okrepitev mednarodne vloge goriškega univerzitetnega pola, delovno omizje za kooperacijo International Desk, sedež ustanove za izvajanje mednarodnih politik s področja inovacije ... Po petih letih nič od tega ni bilo uresničenega. Goriška je danes osiromašena in zapostavljena,« je zatrdil Brus-sa in pristavil, da izvirni greh je Tondova nesrečna izbira, da v deželnem odboru ni Goričana. »To je bilo najhujše ponižanje za Goriško,« je dejal Brussa in izpostavil zadrego treh desnosredinskih deželnih svetnikov, »ki so obenem predsedniki treh de- Giorgio Brandolin (z leve), Omar Greco in Franco Brussa bumbaca želnih svetniških komisij: Goriške niso zagovarjali, v razpravi o bilanci niso črhnili niti besede, s svojim glasom pa so potrdili deželne izbire v škodo Goriške«. Oster je tudi Brandolin: »Kar je Ton-do naredil na področju zdravstva, ni reforma, temveč banalna preureditev služb, saj zdravstva ni racionaliziral in ohranil je vse vire potrat. Udaril je le po Goriški in s tem prihranil pičlih 900 tisoč evrov. Za nameček je datum, ko naj bi t.i. reforma stopila v veljavo, odložil na 1. januar 2014, kar pomeni, da bo reformo "prodajal" v volilni kampanji kot dosežek na področju klestenja stroškov, noče pa tvegati, da ga bodo učinki reforme volilno oškodovali. Ljudi hoče okrog prinesti.« Letališče v Ronkah bo iz deželne bilance pre- jelo milijon evrov, zato da bo lahko ohranilo letalsko povezavo z Linatejem, za Gorico se je našel poltretji milijon za obnovitvena dela v mestnem središču in na gradu, »niti evra pa ni za ostale občine v pokrajini - tako Brandolin -, za tržiško pristanišče, za naložbe v goriške infrastrukture. Prometnice se bodo torej prekinile pri Benetkah na eni strani in pri Kopru na drugi strani. Postali bomo prazen prostor, skozi katerega se bodo tovornjaki le vozili. Naš teritorij bo prikrajšan katerih koli koristi in dobička. Poleg tega v finančnem zakonu ni niti besedice o čez-mejnem potencialu in mednarodni vlogi Goriške. Ponižujoče!« »Desna sredina na takšen način uresničuje svojo vizijo dežele brez Goriške,« je pribil Brussa. 18 Nedelja, 16. decembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / pevma - Otroški vrtec Pikapolonica Parkirišče imajo, igralo bodo dobili gorica - Površnost in nerazumevanje Za slovensko prošnjo ni bilo prispevka Potem ko so včeraj po večletnem pričakovanju odprli parkirišče ob otroškem vrtcu v Pevmi, se bodo otroci v kratkem veselili nove pridobitve. Združenje staršev bo prihodnji teden podpisalo pogodbo za nakup novega igrala, ki ga bodo pred vrtec predvidoma namestili v prvih mesecih prihodnjega leta. »Februarja letošnjega leta smo obnovili delovanje Združenja staršev iz Pevme in se takoj lotili zbirati denar za nakup igrala. Zbrali smo štiri tisoč evrov, z ostankom iz prejšnjih let imamo skupno na voljo pet tisoč evrov, s katerimi bomo kupili novo igralo iz reciklirane plastike, na katerem se bodo otroci nedvomno povsem varno igrali in zabavali,« pravi Mauro Battista, predsednik pevmskega Združenja staršev, ki se je udeležil včerajšnjega odprtja novega parkirišča pred pevmskim vrtcem, čeprav nanj uradno ni bil vabljen. Župana Ettoreja Romolija je zato med krajšo svečanostjo pod dežjem opozoril, da bi si tudi ostali starši želeli biti prisotni na včerajšnjem odprtju, vendar jih ni nihče nanj vabil. Romo-li se je Battistu opravičil za pozabljivost, hkrati pa je zagotovil, da bodo v kratkem odpravili tudi ostale pomanjkljivosti, na katere ga je v prejšnjih dneh opozoril občinski svetnik Walter Bandelj. Ob parkirišču namreč še ni pločnika, ki bi dvorišče povezal z vhodom v vrtec, poleg tega pa pred vhodom ni domofona, kar je predvideno po pravilniku o šolskih stavbah. Župan Romoli je zagotovil, da bo pločnik čim prej zgrajen in da bo tudi domofon čim prej postavljen. »Če bi hoteli odpraviti še te pomanjkljivosti, bi verjetno odprtje parkirišča morali preložiti na kasnejši datum. Ker pa smo nanj že predolgo čakali, sem se odločil, da parkirišče odpremo, čeprav še vse ni urejeno, kot bi moralo biti,« je priznal župan. Poleg Bandlja so bili prisotni še občinska svetnika David Peterin in Maril-ka Koršič, bivša občinska svetnika Silvan Primosig in Aleš Waltritsch ter bivši predsednik krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Lovrenc Persoglia, ki se je županu zahvalil, da je parkirišče končno urejeno, čeprav so o njem začeli razmišljati leta 2005, kar pomeni, da so za njegovo gradnjo birokratski mlini mleli zelo počasi. Na odprtju, ki zaradi močnega dežja ni bilo ravno slavnostno, je bil posebne zahvale deležen tudi Matjaž V včerajšnjem dnevniku smo objavili seznam kulturnih in športnih društev in ustanov, ki jim bo goriška občina izplačala prispevek za delovanje. »V seznamu lahko takoj opazimo, kako slabo, če ne celo mačehovsko, porazdeljuje sredstva goriška občina. Kulturnemu domu je na primer občinska uprava zagotovila le 500 evrov, kar je desetkrat manj od vsote, ki jo namenja večini ostalih ustanov. Pri Demokratski stranki se zato sprašujemo, ali občina s finančno pomočjo nagrajuje kakovost zaslužnih ustanov ali pa bolj ali manj podpira organizacije glede na njihovo politično opredeljenost,« ugotavlja občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin in opozarja, da je bilo zelo »zanimivo« zadnje zasedanje komisije za kulturo, ki je razpravljala o porazdelitvi dodatnih podpor za kulturna društva. »Na razpis se je prijavilo 43 društev, komisija pa je odločala o porazdelitvi 14.800 evrov. Denar je bil porazdeljen skoraj enakomerno med vsemi prošnjami, izključenih je bilo le šest prošenj, ki naj bi po predlogu predsednika komisije ne bile deležne nobenega prispevka. Pet prošenj je bilo izključenih z utemeljitvijo, da društva nimajo sedeža v občini ali pa da letos niso imela dejavnosti na občinskem ozemlju. Zanimiva pa je bila izključitev šeste prošnje, ki • •• jo je vložilo kulturno društvo Sabotin iz Štmavra,« pojasnjuje Peterin in nadaljuje: »Takoj sem predsednika vprašal za vzrok izključitve; predsednik se je obotavljal in iskal izgovore, nato sem prosil za vpogled v predstavljeno prošnjo. Predstavitev delovanja društva Sabotin je bila zapisana v slovenščini, zato pa je zgledalo, da je bila prošnja izključena zaradi površnosti svetnikov večine in nerazumevanja slovenskega jezika. Zaradi tega sem obrazložil komisiji, da imajo društva pravico vložiti prošnje v slovenščini, to ni kriterij za njihovo izključitev, taka prošnja je popolna. Komisiji sem prevedel opis dejavnosti društva Sabotin in predlagal, naj se mu dodeli prispevek 200 evrov, kar je bilo nato soglasno odobreno. Podpora je res skromna, gre pa za priznanje vloge in dostojanstva naših društev, ki so jih svojčas podpirali rajonski sveti; danes mora zanje skrbeti občina, ki je večkrat zatrdila, da bo teritoriju izkazovala maksimalno pozornost. Pripetljaj s prošnjo društva Sabotin je pa spet dokaz, da desnosredinska večina tega ni sposobna. Če nimamo naših predstavnikov v občinskih organih, njihovi člani lahko zamižijo pred kakovostjo in požrtvovalnostjo naših kulturnih delavcev -mogoče zaradi nerodnosti in napake, upajmo, da ne nalašč,« zaključuje Peterin. Odprtje parkirišča (zgoraj), predstavnik staršev Battista (spodaj desno) bumbaca Pintar. V imenu vseh otrok iz pevm-skega vrtca se mu je zahvalil Mauro Battista in pojasnil, da je prejšnji mesec Pintar ob smrti očeta zbral okrog tisoč evrov prostovoljnih prispevkov in jih izročil združenju staršev za nakup novega igrala. Podobno navezanost na vaški vrtec so v prejšnjih mesecih izkazali še drugi domačini. Novo parkirišče bodo starši začeli uporabljati jutri, tako da jim od jutri ne bo več treba pristavljati svojih avtomobilov pred vrtcem, kar je bilo zelo nevarno. V preteklosti se je že zgodilo nekaj prometnih nesreč, k sreči pa v nobeni izmed njih ni bilo hujših posledic in se je vse skupaj zaključilo le z zvito pločevino. (dr) podgora - Odziv na podpis dogovora o zaprtju pošte »Gorica nastradala« Walterja Bandlja preseneča stališče sindikatov - Zaprtje urada v nasprotju z naložbami iz prejšnjih let »Družba Poste italiane in sindikati so podpisali dogovor o zaprtju dvanajstih poštnih uradov v raznih krajih Furlanije-Julijske krajine, pri čemer me negativno preseneča ravno stališče, ki so ga zavzeli sindikalni predstavniki. Prepričan sem bil, da si sindikati prizadevajo za ohranjanje delovnih mest in za zagotavljanje storitev, katerih uporabniki so občani. Žal pa ugotavljam, da dogovor med sindikati in družbo Poste italiane zadeva tudi goriško pokrajino, kjer bodo 29. decembra zaprli poštni urad v Podgori.« Tako pravi občinski svetnik SSk-Demokratske stranke Walter Bandelj, ki je v minulih mesecih vložil dve svetniški vprašanji, da bi na napovedano zaprtje podgorskega poštnega urada opozoril župana Ettoreja Romolija. »Župan se je na moje opozorilo odzval tako, da je z zamudo poslal pismo družbi Poste italiane, predvsem pa potem ko so na Krminskem dosegli ohranitev poštnega urada v Bračanu,« pravi Bandelj in pojasnjuje, da ima poštni urad v Podgori med svojimi obiskovalci zelo visok odstotek starejših občanov. »Razočaran sem tudi, ker bo območje tehnološkega pola ostalo brez poštnih storitev, sploh pa je zaprtje urada v nasprotju z naložbami iz prejšnjih let za njegovo posodobitev,« trdi Bandelj in dodaja, da so se za videmsko in porde-nonsko pokrajino dogovorili za okrepitev osebja poštnih uradov z dvema oz. tremi uslužbenci. »Spričo tega se sprašujem, v čem sestoji nižanje stroškov? Očitno bo na koncu že spet najbolj oškodovana ravno goriška pokrajina,« zaključuje Walter Bandelj. Poštni urad v Podgori bumbaca Gosposka ulica z »burelo« v ospredju in sredi ulice; na desni je zid nadškofijskega dvorišča, za njim stavba Goriške hranilnice (zgoraj). Gosposka ulica z avtomobilom v ospredju in vzdolž ulice; razen nadškofijskega zidu se ni nič spremenilo (spodaj). Gosposka ulica Gosposko ulico - Via dei Signori so v obdobju vsesplošnih preimenovanj po prvi svetovni vojni spremenili v Ulico Carducci. Izvirno ime se je uveljavilo s širitvijo mesta s Travnika proti severo-severovzhodu do Korna ali Korn'ce ter naprej na Gorišček, in sicer zaradi gosposkih palač ter v pritličjih nameščenih trgovin, ustanov in bank, med njimi slovenska Goriška ljudska posojilnica (1883) in Goriška tiskarna, kasneje Narodna knjigarna. V bližini je bilo precej gostišč: Pri Jelenu nasproti nadškofiji, Pri Maksu nasproti svetoivanski cerkvi, Pri Drocu Na Kornu, Pri Kranjcu zraven Šolskega doma ..., zato je zlasti ob sejmih bilo precej vrveža. Po ulici je od leta 1909 vozil (vsekakor »gosposki«) električni tramvaj ... Mnogo je bilo trgovin v lasti slovenskih občanov; tudi slovenske gospodarske in finančne ustanove so imele svoj sedež v tej reprezentančni ulici. Bliže sedanjemu času so na vogalu z Malteško, nekoč Kratko ulico, v Orzonovi hiši imele svoj sedež organizacije SKGZ, ZSKD, ZSŠDI, SPDG, Kmečka zveza, Slori; sedaj je v istih prostorih sedež družbe KB 1909. Na južnem koncu je na nadškofijski palači dvojezičen napis. V zadnjem desetletju doživlja Gosposka - Carduccijeva ulica postopen in, zdi se, neustavljiv zaton. Vrsta malih trgovin je dokončno zaprla svoje rolete; bolje je v severnem predelu. Družbeno in kulturno je pomembna le Fundacija Goriške hranilnice; nekaj stoletij je tam bila zastavljalnica. Tudi večje prireditve, kot so Andrejev sejem, Okusi na meji, eStoria ne oplazijo te ulice in ni več hotela Pri Treh kronah, ostal pa je podhod v Kočijaško ulico (Via Vetturini, sedaj Favetti). Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 16. decembra 2012 1 9 ŠTEVERJAN - »Dia Primorska« v Galeriji 75 Poziv k udeležbi na foto natečaju petih držav Dober mesec bo Galerija 75 v Šte-verjanu gostila fotografsko razstavo, ki jo je na Bukovju postavil Foto klub iz Nove Gorice. Razstavljenih je 24 avtorskih posnetkov, ki so bili nagrajeni na letošnjem natečaju »Dia Primorska«. Prisotne na petkovem večeru je pozdravil predsednik Skupine 75, Silvan Pittoli, ki je gostom iz sosednjega mesta predstavil dejavnosti goriškega kluba. O sodelovanju med kluboma na dveh straneh državne meje je dejal, da je sicer vzorno, a dalo bi se ga še popestriti in okrepiti. Novogoriškim ljubiteljem fotografije se je tudi opravičil za skromno prisotnost članov Skupine 75, ki so bili istočasno zasedeni na podobnem dogodku v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Prikazane posnetke je predstavil predsednik novogoriškega krožka Vasja Leban, ki je s ponosom povedal, da je bil letošnji fotografski natečaj že 43. po vrsti in da je upravičeno eden izmed najbolj odmevnih v Sloveniji. Za letošnji natečaj so razpisali temi »Ob meji - brez meje« in »Prosta«, udeležilo pa se ga je preko šestdeset avtorjev, med katerimi tudi nekateri člani Skupine 75. Leban je v nadaljevanju pozval člane goriškega kluba, naj sodelujejo na mednarodnem fotografskem natečaju, ki ga bo razpisalo Silvan Pittoli in Vasja Leban v Galeriji 75 in izvedlo pet fotoklubov iz petih držav. Poleg novogoriškega Foto kluba, ki zastopa Slovenijo, so pristopili še klubi iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Bolgarije. Tema natečaja se glasi »Ekološka resnica«, rok za oddajo fotografij pa bo zapadel ob koncu marca foto vip prihodnjega leta. Odprtje razstav bo potekalo istočasno v petih prijavljenih mestih na dan ekološke osveščenosti, 5. junija 2013. Pittoli je v imenu Skupine 75 sprejel obvezo, da bo med člani sprožil pobudo za udeležbo na prestižnem mednarodnem natečaju. (vip) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 048132515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. Gledališče Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 18.15 -21.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspet-tato«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 - 20.15 - 22.15 »Tutto tutto niente niente«. Dvorana 3: 16.00 »Un mostro a Parigi«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Colpi di fulmine«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Tutto tutto niente niente«. Dvorana 3: 15.15 »Le 5 leggende«; 17.30 - 21.00 »Lo Hobbit: un viaggio ina-spettato« (digital 3D). Dvorana 4: 14.45 - 16.30 »Sammy 2«; 18.15 - 20.00 »Moonrise Kingdom -Una fuga d'amore«; 22.00 »Una fami-glia perfetta«. Dvorana 5: 15.00 »Lo Hobbit: un viag-gio inaspettato«; 18.15 - 20.15 - 22.15 »Colpi di fulmine«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tut-to tutto niente niente«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Colpi di fulmine«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Tut-to tutto niente niente«. Dvorana 3: 18.00 - 21.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 »Sammy 2«; 20.00 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; 22.00 »Una famiglia perfetta«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Col-pi di fulmine«. Razstave V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 17. decembra, ob 20.45 deželna premiera »Kramer proti Kra-merju« (Avery Corman), nastopata Daniele Pecci in Federica Di Martino (»Proza«). Balet Royal Mongolian, ki je bil na programu 20. decembra, je bil prenešen na 29. december; posamezne vstopnice bodo nadomestili z novimi; informacije in predprodaja ter nadomestilo vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 16. decembra, ob 16. uri »Cappuccetto Rosso«, za otroke petih let (»Sipario ragazzi«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistiassociatigorizia.it. V SNG NOVA GORICA: danes, 16. decembra, ob 17. uri »Mož naše žene« gostovanje Beneškega gledališča Špe-ter; informacije na tel. 0038653352247. V POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici je na ogled razstava združenja Prologo z naslovom »Profezie«; s prostim vstopom do 6. januarja 2013 od torka do nedelje 10.00-17.00, zaprto 25. decembra, odprto 1. januarja 2013 13.30-17.00. DRUŠTVO ARS vabi na ogled prodajne razstave v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas« v galeriji Ars na Travniku v Gorici; po urniku odprtja Katoliške knjigarne. GORIŠKI DRŽAVNI ARHIV v Ul. dell'Ospitale 2 v Gorici bo danes odprt javnosti med 9.30 in 14.30. Ob 9.30 in 11. uri bosta vodena ogleda (nujna rezervacija po tel. 0481532105) arhiva z dokumenti iz let 1300 do 1800 ter razglednic na božično temo prvih let 1900. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici bo v sredo, 19. decembra, ob 18. uri odprtje razstave Maria Baresija. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Riko Debenjak ob 25-letnici smrti«; do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. januarja 2013. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču je na ogled razstava Wertherja Toffoloni-ja z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo pokrajinski šolski urad v ul. Ri-smondo 6 v Gorici, 24. in 31. decembra zaprt. EN DAN V LJUBLJANI - Slovik in Dijaški dom Simona Gregorčiča organizirata v četrtek, 3. januarja, enodnevno srečanje z dijaki Gimnazije Poljane in Dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Prevoz iz Gorice in Sežane; informacije na www.slovik.org ali po tel. 0481-530412 prijave do torka, 18. decembra, na naslov info@slovik.org. 3 Poslovni oglasi M Izleti SPDG vabi na udeležbo na nočni spominski pohod v Dražgoše čez Ratito-vec, ki bo na noči med 12. in 13. januarjem 2013. Prijave do 31. decembra po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej). Ü3 Obvestila BOŽIČNI IN NOVOLETNI KONCERT pihalnega orkestra Kras bo v soboto, 22. decembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 18. decembra ob 20.15 gospel koncert z ameriško skupino FOCUS Sound of Victory. V soboto, 22. decembra, ob 20.15 bosta nastopila Rade Šerbedžija in Zapadni kolodvor; informacije po tel. 003865-3354013. NA KMETIJI RUBIJSKI GRAD na Gornjem Vrhu 40 na Vrhu bo v petek, 28. decembra, ob 20.30 koncert mednarodnih božičnih pesmi »Nativitas mun-di« s skupino Artevoce Ensemble. Večer prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju s kulturnim društvom Danica in občino Sovodnje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, odpeljal avtobus udeležence na prednovoletno silvestrovanje v restavracijo Primula v Solkanu ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici in pri vagi in na Goriščku-trgu Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 17. uri. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro. PRAVLJIČNE POČITNICE: Hiša pravljic organizira v Sovodnjah zimski center od 27. decembra do 4. januarja za otroke od 3. do 10. leta. Število mest je omejeno; informacije na hisapra-vljic@gmail.com ali po tel. 334-1243766 (M. Šolc) od 19. do 20. ure. 0 Prireditve AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno božičnico v ponedeljek, 17. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85. OK VAL prireja božični nastop v petek, 21. decembra, ob 16.30 v štandreški telovadnici. »LETTURE CORTESI« (DVORNA BRANJA) bodo potekala v palači Attems-Petzenstein v Gorici ob 17.15: danes, 16. decembra, »La Lira«; vstop prost. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v ponedeljek, 17. decembra, med PRODAJAM ZELO KVALITETNE pelete 231 €/tona, brikete z luknjo, akcija 165€/tona in suha drva na paletah 134€/paleta. Prevoz urejen. Tel.:+386 31 770410 legnaacasa@gmail.com IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Tel. 00386-31672309 16.30 in 18. uro izmenjava voščil v sklopu srečanj »Linea di sconfine«, ob 17.30 bo Marco Bertali vodil psiho-duševno skupinsko srečanje z glasbo, meditacijo, psiho-telesnim izražanjem z naslovom »Le musiche e il silenzio dell'ani-ma«; vstop prost. AŠZ DOM vabi na novoletno akademijo v torek, 18. decembra, ob 18.45. Nastopile bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheer-leadinga. DRUŠTVO TRŽIČ vabi v petek, 21. decembra, ob 17. uri na sedež VZPI-AN-PI (Ul. Valentinis 84) na predstavitev knjige »Accanto alla madre«. Avtorica Clara Scropetta bo spregovorila o pomenu materinstva. Prispevki V spomin na očeta Avgusta in sestrično Angelo Boškin daruje družina Lenar-dič Komauli 50 evrov za spomenik NOB v Pevmi. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 10.55, Francesco Zacchigna iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče; 12.20, Clara Candolin por. Taverna iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 Z avtom v kanal Gasilci so včeraj popoldne izvlekli avtomobil iz kanala pri Fossalonu; vanj je zapeljal voznik, ki je izgubil nadzor nad vozilom na spolzkem cestišču. V nesreči se ni poškodoval. Štiri referendumi Pred sedežem društva Jezero v Doberdobu bodo danes med 10. in 12. uro SKP, SEL in sindikat kovinarjev FIOM zbirali podpise za štiri referendume. »Z njimi bomo morda v nesramni družbi dosegli malo več pravičnosti,« trdijo pobudniki. Nadškof z upravitelji Novi goriški nadškof Carlo Maria Redaelli se bo jutri ob 18. uri v predavalnici jezikovnega liceja Paolino DAquileia v Gorici sestal s krajevnimi upravitelji iz nad-škofije. Zbirajo podpise Gibanje Cinque Stelle bo danes med 10. in 12 uro na goriškem Travniku zbiralo podpise za vložitev list za parlamentarne volitve prihodnjega leta. Bandljev »Odhod« V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri ob 20.30 krstna predstavitev pesniške zbirke Davida Bandlja »Odhod«; Avtorja in zbirko bo predstavila Vilma Pu-rič. Mala Cecilijanka Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Mala Cecilijanka bo danes v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; prvi del se bo začel ob 14.30, drugi pa ob 16. uri. Sedem čudes na Vrhu Na pobudo kulturnega društva Danica z Vrha bo danes Pohod sedmih čudes; zbirališče bo v centru Danica med 8.30 in 9.30. Odpadel bo le v primeru dežja, organizatorji vsekakor računajo na naklonjenost vremena. Dvojezični Glas ženske Goriška pokrajina tudi letos razpisuje dvojezični literarni natečaj Glas ženske. Udeleženke bodo pisale na temo »Če se spremenim jaz, spremeni se tudi ti«. Rok za izročitev elaboratov bo zapadel 6. februarja. Božičnica v Jamljah V večnamenskem središču v Jamljah bodo danes ob 18. uri predstavili koledar ob 20-letnici Kremenjaka. Sledila bo boži-čnica: nastopili bodo društveni harmonikarji in plesalke, Starši Ensemble iz Romjana in ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta. Gorica in okolica V knjigarni LEG v Gorici bodo danes ob 11. uri predstavili novo in popolnejšo izdajo knjigo Lucie Pillon »Gorizia e din-torni«. Božič na fronti V galeriji državne knjižnice v Ulici Mameli v Gorici bo danes med 9.30 in 19.30 mogoče obiskati razstavo fotografij, razglednic in drugega gradiva na temo božiča na fronti med prvo svetovno vojno; ob 11., 15. in 18. uri bodo vodeni ogledi. Tržnica na Gradini V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu bo danes med 11. in 18. uro božična tržnica obrtniških pridelkov in krajevnih proizvodov. Božični »bazar« V parku Basaglia v Ulici Vittorio Veneto v Gorici bo danes med 10. in 17. uro božični »bazar«, med katerim si bo mogoče predmete zamenjati brez uporabe denarja. Praznični koncert V cerkvi sv. Justa v Gorici bo danes ob 18. uri božični koncert zborov Coral di Lu-cinis in Citta di Gradisca. 20 Nedelja, 16. decembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / ŠTEVERJAN - Poziv občinske uprave Kulturni praznik za Brice priložnost, da stopijo skupaj Slovenci v domovini, zamejstvu in izseljenstvu prirejamo ob osmem marcu praznik kulture. Francetu Prešernu posvečene prireditve - od proslav in koncertov do razstav in recitalov - pa se običajno vrstijo ves februar in še dlje. »Števerjanska občinska uprava podpira kulturne prireditve in katerokoli kulturno udejstvovanje na svojem občinskem ozemlju, katerih cilj je ohranitev kulturne dediščine in identitete naših ljudi. Toda v tem trenutku hude gospodarske krize, ko je žal tudi kulturi namenjenih vedno manj finančnih sredstev in ko so slovenska kulturna društva v Italiji sredi velike negotovosti, bi morda bilo potrebno stopiti skupaj, združiti moči in organizirati nekaj edinstvenega, en sam večji dogodek, kar bi lahko bila osrednja briška proslava ob slovenskem kulturnem prazniku,« poudarja števerjanska občinska uprava, ki v to zamisel resnično verjame, za- to pa je že stopila v stik s sosednjo občino Brda, kjer je naletela na veliko odobravanje, sploh pa je pisala tudi ostalim občinam na italijanski strani Brd, kjer so prisotne slovenske kulturne sredine. »Želimo si povabiti k sodelovanju prav vsa slovenska društva, ki gojijo kulturo na celotnem briškem območju,« poudarjajo s števerjanske občinske uprave in nadaljujejo: »Skrbeti moramo za naš boljši skupni jutri, povezovati se moramo, spoznati se, utrditi vezi na vseh področjih, začenši ravno s kulturo. Poskusiti moramo zastaviti enotne programe in cilje ter jih uresničiti v sozvočju in v prid vseh prebivalcev Brd, na italijanski in slovenski strani. Slovenskim kulturnim društvom je nujno potrebno pomagati, ne le finančno, tudi organizacijsko, logistično, načinov je še pa še. V kulturi je prihodnost in v slogi je moč: v to je šte-verjanska uprava trdno prepričana.« Imsa Impex Srl, za okrepitev svoje prodajne mreže, išče komunikativne, dinamične in izkušene osebe, pripravljene na nove izzive. Zainteresirani lahko pošljejo svoj CV na: jobs@imsa.it PALKIŠČE - Gospodarska zadruga Dol-Poljane Z novim odborom rešili gordijski vozel Novi upravitelji imajo nalogo pripraviti razvojni plan za prihodnja leta Gospodarska zadruga Dol-Poljane ima nov upravni odbor, ki je na petkovem občnem zboru dobil nalogo, da pripravi program delovanja in razvojni plan za prihodnja leta. Za predsednika novega upravnega odbora gospodarske zadruge je bil soglasno izvoljen Igor Pahor, ravno tako soglasno sta bili imenovani še ostali dve članici upravnega odbora Giovan-na (Alida) Devetta in Katiusa Kosic. Gospodarska zadruga Dol-Poljane ima skupno štiriindvajset članov, ki so doma iz Dola in s Poljan. Zadruga je lastnica kulturnega doma na Palkišču, ki ga je pred leti zgradila, nato pa skrbela za njegovo upravljanje in vzdrževanje. V prejšnjih mesecih je prišlo do kratkega stika med zadrugo in društvom Kras Dol-Po-ljane, kar je povzročilo zamrznitev društvenih kulturnih in rekreacijskih dejavnosti v vasi. Ker so domala vsi vaščani in domači družbeno-kulturni delavci hoteli preseči nastalo situacijo, so se odločili, da opravijo korak naprej in rešijo gordij-ski vozel. V petek je bil tako sklican občni zbor gospodarske zadruge z namenom, da bi obnovili njen upravni odbor. Na petkovem zasedanju na Pal-kišču se je zbralo šestnajst od štiriindvajsetih članov gospodarske zadruge Dol-Poljane. V uvodnem delu zasedanja so soglasno izvolili predsedstvo občnega zbora, tajništvo in zapisnikarja, nato pa so imenovali nov upravni odbor in potrdili programske smernice za prihodnja leta. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno, kar nedvomno potrjuje željo vseh udeležencev občnega zbora po čim večji konstruktivnosti. Novi upravni odbor doljansko-po-ljanske gospodarske zadruge s predsednikom Igorjem Pahorjem na čelu je bil imenovan za obdobje treh let. V prihod- Dom gospodarske zadruge na Palkišču njih mesecih bo upravni odbor pripravil po zakonodaji predvideno dokumentacijo, ki zadeva finančno stanje zadruge, hkrati bodo novi upravitelji poskrbeli tudi za pripravo programa delovanja in razvojnega plana, za kar jim je občni zbor dal na razpolago eno leto časa. bumbaca S pripravo novega razvojnega plana in razvojnih smernic bo nastavljeno delovanje gospodarske zadruge za prihodnja leta, za katerega udeleženci petkovega občnega zbora nedvomno upajo, da bo čim bolj plodno in uspešno v interesu krajevne skupnosti. Panovec foto carlo sclauzero OBLETNICA PADCA MEJE Z Albumom mesta povezujejo goriški prostor in spomin Dne 21. decembra 2012, ob peti obletnici odstranitve mejnih zapornic, bo ob 18. uri na nekdanjem mejnem prehodu na Erjavčevi-Škabrijelovi ulici predstavitev dokumentarnega videa Album mesta, ki ga je avtorica Anja Medved pred enim letom posnela na isti lokaciji. Decembra 2011 so bili občani Nove Gorice in Gorice povabljeni, da v Album mesta podarijo kopije fotografij, ki so jih posneli v svojem mestu, in spregovorijo o motivih, zaradi katerih so prostor, v katerem živijo, ujeli v objektiv. Nastala je 27-minutna zbirka utrinkov, zgodb, razmišljanj in opažanj, ki zelo različne posameznike povezuje v skupnost, kateri ni vseeno, v kakšnem mestu bomo živeli v prihodnje. Kinoatelje peto leto zapored odpira vrata nekdanjega mejnega prehoda z namenom, da bi ta prostor, prepojen z zgodovinskim spominom, ki je leta ločeval, postal prostor stičišča. S tem želi opozoriti na vrsto nevidnih, vendar nič manj omejujočih zidov, in spodbuditi k stiku ne samo med mestoma, ampak tudi med upravitelji mesta in njegovimi uporabniki. NOVA GORICA - Tretja »Goriška vstaja« Protestirali bodo vse dotlej, dokler ne bodo uresničili njihovih zahtev Na včerajšnjem mirnem protestu v Novi Gorici pred občinsko stavbo je bilo okrog 70 protestnikov pod geslom »3. Goriška vstaja - Gorica protestira«. Prisotni so podprli zahteve, ki so jih oblikovali na dopoldanskem srečanju, v njih pa se zavzemajo za socialno podjetništvo, pravično sodstvo ter izobražene in neoporečne politike z vizijo.Namesto oderuškega denarnega sistema zahtevajo brezobrestni denar, namesto poneumljene demokracije političnih strank demokracijo ljudskih predstavnikov, pristen izobraževalni sistem, zdrav zdravstveni sistem, ustvarjalne univerze, primerno okolje za razvoj podjetništva, samoproizvodnjo in samooskrbo. Na vhodna vrata mestne hiše so na- lepili nekaj transparentov, nekajkrat je bilo slišati žvižganje in vzklikanje »Lopovi«. Zaradi močnih padavin so se zadrževali pod arkadami občinske stavbe in kljub napovedi niso odšli po mestu. Peter Szabo, eden izmed protestnikov, je napovedal, da se bodo tako srečevali in protestirali vse dotlej, dokler ne bodo uresničili njihovih zahtev. »Pričakoval sem, da bo manj ljudi kot prejšnji teden, temu je krivo tako slabo vreme kot to, da nismo imeli konkretnih zahtev. Samo protestirati proti vsemu nima pomena,» je povedal Szabo. Prihodnji teden se bodo udeležili vseslovenskega protesta v Ljubljani, saj menijo, da imajo tako združeni večjo moč in se bo njihov glas bolj slišalo. Letak protestnikov na mestni hiši w Nedelja, 16. decembra 2012 2 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik LOCHTE HITREJŠI OD MANKOČA CARIGRAD - Američan Ryan Lochte (na sliki ANSA) je v polfinalu svetovnega plavalnega prvenstva vCarigradu postavil nov svetovni rekord na 100 m mešano. Z dosežkom 50,71 je bil pet stotin k sekunde hitrejši od rekordnega dosežka Petra Mankoča, doseženega leta 2009 prav tako v Carigradu. V polfinalu je nastopil tudi Peter Mankoč, ki seje kot šesti uvrstil v današnji finale. Danes bo v finalu na 50 m prsno lovil kolajno tudi Damir Dugonjič. Včeraj pa je Mankoč vfinalu 50 m delfin osvojil 8. mesto. Zmagal je favorizirani Brazilec Nicholas Santos. SLOVENKE OBSTALE V ČETRTFINALU, HITER PELLEGRINO CANMORE - Sprint svetovnega pokala v prosti tehniki v kanadskem Canmoru je zmagala Norvežanka Maiken Caspersen Falla. Slovenke Katja Višnar, Vesna Fabjan in Alenka Čebašek so uspešno opravile kvalifikacije, nato pa obstale v če-trtfinalu. Norvežanka je za 0,6 sekunde ugnala Američanko Kikkan Randall. Moški šprint pa je dobil Šved Emil Joensson, zmagovalec svetovnega pokala v šprin-tu v sezonah 2010 in 2011. Od italijanskih tekačev se je na visoko 6. mesto uvrstil 22-letni Federico Pellegrino iz Aoste. USPEH KARIERE PRIMORSKEGA SKAKALCA JAKE HVALA ENGELBERG - Na prvi od dveh tekem s veto v-nega pokala v smučarskih skokih v švicarskem Engelbergu je Slovenec - Primorec s Ponikev - Jaka Hvala dosegel uspeh kariere: osvojil je 5. mesto (261,1), potem ko je bil po polovici tekme celo na tretjem mestu. Zmagal je Avstrijec Andreas Kofler (272,6 točke), potem ko je v finalu zgolj za desetin-ko točke ugnal Poljaka Kamila Stocha (272,5). ALPSKO SMUČANJE - Skrajšani smuk v Val Gardeni Hitri Rok Perko Veselje 27-letnega Roka Perka ansa VAL GARDENA - Senzacija smučarskega dneva, ki je minil v znamenju slabih vremenskih razmer, je bil Trži-čan Rok Perko, ki je v smuku v Val Gardeni osvojil presenetljivo 2. mesto. S startno številko 35 je bil celo blizu zmage: v cilj je prismučal 5 stotink hitreje kot svetovni prvak Kanadčan Erik Guay, ki je bil na koncu tretji. Najhitrejši je bil na koncu Američan Steven Ny-man, ki je v ciljno areno prismučal po Perku s številko 39 in si tako po letu 2006 priboril drugo smukaško zmago spet v Val Gardeni. Norvežan Aksel Lund Svindal, vodilni v skupnem seštevku pokala, pa je bil peti, za četrtim rojakom Kjetilom Jansrudom. Za Perka je drugo mesto najboljši rezultat doslej. Med deseterico ni bil pred tem še nikoli, čeprav je dobro pripravljenost nakazal že na petkovem smuku, ko je bil 16. Njegovi najboljši uvrstitvi v svetovnem pokalu sta bili doslej dve 12. mesti, ki ju je dosegel na smukih v Kvitfjellu v letih 2009 in 2010. Na velikih tekmovanjih pa prav tako ni bil nikoli med najboljšo deseterico: na olimpijskem smuku leta 2010 je bil 14., na svetovnem prvenstvu lani v Gar-misch-Partenkirchnu pa je bil 19. Per-ko je sicer veliko obetal že v mladinskih kategorijah: na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2005 v Bardonecc-hii osvojil zlato kolajno v smuku in srebro v superveleslalomu. Z drugim mestom v Val Gardeni je Rok Perko za las zaostal za najvišjo stopničko, ki jo je v smukih v pokalih doslej od Slovencev dosegel le Andrej Jerman. Ta je slavil v Garmisch-Parten-kirchnu leta 2007 in v Bormiu leta 2009. Slovenski uspeh je z 17. mestom dopolnil Andrej Šporn (+0,95), Boštjan Kline pa je bil 27. (+1,31).Izmed slovenske četverice je brez točk ostal le Andrej Jerman na 46. mestu (+2,20). Najboljši Italijan pa je bil Werner Heel na 6. mestu, Silvano Varettoni pa je bil z visoko štartno številko 9. Tekmovalci so sicer včeraj tekmovali na zelo skrajšani progi, razmere apa sta dodatno otežiloa veter in slaba vidljivost zaradi megle, ki je na tekmi v poznih popoldanskih urah zahtevala tudi več kot polurno prekinitev po nastopih enajstih tekmovalcev. Alpski smučarji bodo tekmovanje nadaljevali že danes, ko bo v Alta Badii na programu veleslalom. Od Slovencev najboljša Gregorinova POKLJUKA - Zmagovalca zasledovalne tekme biatlonskega svetovnega pokala na Pokljuki sta bila Norveški biatlonec Emil Hegle Svendsen in Nemška biatlonka Miriam Gossner. Od Slovencev je bila včeraj najboljša Teja Gregorin, ki je bila 14., Slovenec Jakov Fak, ki je sicer zmagal na prvi preizkušnji na Pokljuki, pa je zgrešil kar šestkrat in osvojil 22. mesto. NORDIJSKA KOMBINACIJA - Na tekmi svetovnega pokala v nordijski kombinaciji v avstrijskem Ramsauu je zmagal Norvežan Magnus Moan. KOŠARKA - A2 V Cagliariju visok poraz Intercluba CAGLIARI - Miljske košar-karice Intercluba, ki jih vodi slovenski trener Matija Jogan, so v Cagliariju v temi 12. kroga izgubile s 63:45 (15:11, 35:19, 54:25). Največ točk je zbrala Annalisa Borroni 13, Ljubljančanka Ana Ljubenovic 12, Jessica Cergol pa 10. LAZAR - Kazahstanska ženska rokometna reprezentanca, ki jo vodi primorski trener Vojko Lazar, je iz dvoboja v dvoboj bliže preboju na svetovno prvenstvo. Na Azijskih igrah so premagali Kuvajt je s kar 70:1. ODBOJKA - Odbojkarice Hita Nove Gorice so v 11. krogu 1. DOL Radenska Naturelle doma izgubile proti Formisu Bellu z 0:3 (-19, -19, -21). Odbojkarji ACH Volleyja pa so v zaostali tekmi 3. kroga srednjeevropske lige v Pli-berku izgubili proti Posojilnici Dob z 2:3 (-22, -21, 17, 22, -13). ROKOMET - A1-liga V V • Trzacani so drugi del zaceli z zmago CASSANO MAGNAGO - Tržaški rokometaši Pallamano Trieste so drugi del rednega dela začeli z zmago, sedmo letos. Na gostovanju so z 20:25 premagali Cassano Magnago. Po prvem polčasu je bilo 10:13. Najboljši strelec je bil Oveglia s 7 goli. Tržaški rokome-taši so na lestvici skupine A tretji z 21 točkami, vodi Bocen z 29, drugi je Pres-sano z 28. Pallamano Trieste: Zaro, Posto-gna, Martellini 3, Radojkovic, Oveglia 7, Dapiran, Anici 2, Pernic, Carpanese 2, Sirotich 5, Nadoh 3, Visintin 3. Trener: Giorgio Oveglia. ZA PRVAKA EVROPE - V finalu evropskega rokometnega prvenstva v Beogradu bosta igrali Norveška in Črna gora. Prva je s 30:19 porazila Madžarsko, druga pa s 27:26 Srbijo. RIMLJANKE BOLJŠE OD SEŽANE - Sežanska ekipa Antrum je v prvi slovenski ženski rokometni ligi gostila italijansko Futuro iz Rima, ki letos nastopa v Sloveniji. Rimljanke so slavile zmago z 31:20. »TRŽAŠKA« U21 - Pet rokometa-šev tržaškega kluba Pallamano Trieste (Anici, Dapiran, Oveglia, Pernic, Po-stogna) bo 22. (18.30) in 23. decembra (11.00) v tržaški športni palači na Čar-boli z italijansko reprezentanco U21 (vodi jo tudi tržaški trener Giorgio Ove-glia) igralo prijateljsko tekmo proti slovenskim vrstnikom. AL. SMUČANJE Mazejevi je odpoved ustrezala VAL D'ISERE - Supervele-slalom za svetovni pokal alpskih smučark v francoskem Val d'Iseru so včeraj odpovedali zaradi obilnega sneženja. Danes bodo smučarke nove točke nabirale v Curc-hevelu v veleslalomu, kjer je glavna favoritka slovenska smučarka Tina Maze. V francoskem smučarskem centru bo vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala lovila še četrto zaporedno zmago v veleslalomu: če ji bo uspelo, bo izenačila z Južno Tirolko Denise Karbon, ki je štirikrat zapored slavila med oktobrom 2007 in januarjem 2008. Mazejevi je včerajšnja odpoved tekme vsekakor ustrezala: »Če bi imeli tri tekme zapored, bi bila nekoliko prikrajšana v primerjavi z drugimi. V trenutnem položaju sem v središču pozornosti in tega nisem vajena. Zato mi je odpoved prišla kar prav, da se malo odpočijem. Lahko sem normalo vstala in pojedla sendvič dopoldne in ne že ob šestih zjutraj. Malo urnika in ritma običajnih ljudi mi zelo paše,« je še povedala Mazejeva, ki želi v takem ritmu nadaljevati, zaveda pa se, da ne spi. Po današnjem veleslalomu bodo smučarke tekmovale že v sredo, 19. decembra, veleslalom v Aareju na Švedskem, dan pozneje pa bo tam še slalom. NOGOMET - V 17. krogu A-lige Iličic prestrašil videmski Udinese Lazio spotaknil črno-modre Udinesejev nogometaš Marques Loureiro Allan in slovenski napadalec Palerma Josip Iličič ansa VIDEM/RIM - Vse je kazalo, da bo zadetek slovenskega reprezentanta Josipa Iličica dovolj za zmago Palerma v Vidmu, a je Antonio Di Natale izkoristil veliko napako vratarja Samirja Ujkanija in Udineseju v 17. krogu A-lige zagotovil točko. Iličic se je v 33. minuti odločil za strel s 25 metrov z levico, žoga je pred vratarjem Zeljkom Brkicem odskočila, vseeno pa bi moral 26-letni Srb bolje posredovati. Šest minut zatem je Iličic padel v kazenskem prostoru, sodnik pa ni pokazal na belo točko, ampak je vezistu Palerma pokazal rumeni karton. V 68. minuti je branilec Videmčanov Thomas Heurtaux prejel še drugi rumeni karton. Palermo je imel številne priložnosti za povišanje vodstva, Michele Brienza je bil dvakrat z desne strani sam pred Brkicem, ki pa se je zares izkazal in precej popravil vtis. Udinese ni imel prak- A-liga, 17. krog Udinese - Palermo 1:1 (0:1) Strelca: Ilicic v 34.; Di Natale v 89. min. Udinese: Brkic; Heurtaux, Danilo, Domizzi; Basta, Pinzi (Lazzari), Allan, Badu (Muriel), Pasquale; Pereyra (Maicosuel); Di Natale Palermo: Ujkani; Munoz, Donati, Von Bergen; Pisano, Barreto, Kurtic, Garcia (Giorgi); Ilicic; Dybala (Rios), Miccoli. Lazio - Inter 1:0 (0:0) Strelec: Klose v 82. min. Lazio: Marchetti; Konko, Biava, Ciani, Radu; Mauri, Gonzales, Ledesma, Hernanes (Dias), Lulic (Candreva); Klose (Floccari). Inter: Handanovic; Nagatomo, Ranocchia, Samuel, Pereira (Coutinho); Gargano, Zanetti, Cambiasso (Palacio); Guarin; Milito, Cassano. Vrstni red: Juventus 38, Inter 34, Napoli 33, Lazio 33, Roma 29, Fiorentina 29, Milan 24, Udinese 23, Catania 22, Atalanta 21, Parma 20, Chievo 18, Sampdoria 17, Cagliari 16, Bologna 15, Torino 15, Palermo 15, Pescara 14, Genoa 12, Siena 11. Danes: 12.30 Fiorentina - Siena, 15.00 Catania - Sampdoria, Chievo - Roma, Genoa - Torino, Juventus - Atalanta, Milan - Pescara, Parma - Cagliari, 20.45 Napoli - Bologna tično nobene možnosti, potem pa je v 89. minuti vratar Uj-kani začetniško izpustil žogo iz rok, ko je trčil s soigralcem, pritekel je Di Natale in izenačil. »Toto« je dosegel svoj deseti gol v letošnji A-ligi. Ze osem sezon zapored mu uspeva preseči »dvojno cifro« (čez 10 golov). Na večerni tekmi je rimski Lazio na domačem Olim-picu prekrižal račune Stramaccionijevemu Interju, ki se tako ni približal vodilnemu Juventusu. Črno-modrim je polena pod noge vrgel poljski napadalec z nemškim potnim listom Miroslav Klose, ki je slovenskega vratarja Samirja Han-danoviča premagal sedem minut pred koncem tekme. Inter je vsekakor igral dobro in zgrešil celo vrsto priložnosti ter zadel dve prečki. Petkovičevi varovanci so se tako približali Interju na samo točko razlike. 22 Nedelja, 16. decembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / ODBOJKA - Sloga Tabor Televita v državni B2-ligi Zahtevna naloga □ Obvestila Odbojkarski B2-ligaš Sloga Tabor Televita (na sliki KROMA trener Lucio Battisti in Gregor Jerončič), ki se trenutno nahaja na četrtem mestu, se danes odpravlja v Trebaseleg-he (PD), kjer ga čaka dvoboj z dru-gouvrščenim Silvolleyem. Da so domačini zelo nevarna ekipa, potrjujejo še zlasti njihovi dosedanji rezultati. Silvolley je namreč že gladko premagal Cordenons, ki je pred prvenstvom veljal za enega izmed favoritov za najvišja mesta, po štirih setih pa je strl odpor tretjeuvrščene Montebel-lune, ki jo naši odbojkarji odlično poznajo, saj so se z njo pomerili v italijanskem pokalu. Prvi poraz mu je zadala šele prvouvrščena Prata v prejšnjem krogu (pred dvema tednoma). Silvolley ima v svojih vrstah zelo visoke odbojkarje, ki so še posebno nevarni v bloku (tu izstopa center Valerio Masiero - 205 centimetrov), zelo zanesljiva pa je bila v prvem delu prvenstva ekipa iz okolice Padove v Domači šport DANES Nedelja, 16. decembra 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Rubanu: Broetto Padova - Jadran NOGOMET D-LIGA - 14.30 v San Bonifaciu pri Veroni: Sambonifacese - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Buttrio; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Caporiacco 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, pri Svetem Alojziju: Primorec - Pieris; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Domio 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Moraro; 14.30 v Bazovici: Zarja - Pro Staranzano; 14.30 na Proseku, Rouna: Primorje - Sant'Andrea San Vito 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Zdravščini: Poggio - Gaja; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Campanelle NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Romansu: Pro Romans Medea - Juventina; 10.30 v Dolini: Kras - Cgs NAJMLAJŠI - 10.30 v Krminu: Cormonese -Sovodnje; 8.45 na Opčinah: Roianese - Kras ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v Trebaselegheju: Trebaseleghe - Sloga Tabor Televita MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Guminu: Club regione FVG - Val Soča Imsa ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Pordenonu: Pordenone - Zalet C UNDER 18 ŽENSKE - 19.00 v Trstu, 1.maj: Zalet ZKB - Zalet Dvigala Barich UNDER 17 MOŠKI - 15.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Hlede - Fincantieri UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Galilei: Euroschoolvolley - Kontovel TENIS ZIMSKO PRVENSTVO OPEN ŽENSKE - 10.00 v Remanzaccu: Polisportiva San Marco - Gaja ZIMSKO PRVENSTVO OPEN MOŠKI - 15.00 v Palmanova TC Nova Palma - Gaja Jutri Ponedeljek, 17. decembra 2012 KOŠARKA UNDER 19 ELITNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Codroipo Na Športelu hokejisti Poleta Jutri bo Športel (ob 22.30 na TV Koper) gostil Poletove hokejiste, ki se letos preizkušajo v slovenskem prvenstvu. Na rolerjih se bodo v studiu pojavili, Mojmir Kokorovec vratar in trener vratarjev, Samo Kokorovec, član odbora Poleta in ekipe ZKB Kwins Polet, ter Martin Gru-sovin, član ekipe slovenskega prvenstva v tretji ligi in član italijanske reprezentance U20. V oddaji bodo poročali še o nogometni tekmi Brega, tržaškem gostovanju odbojkaric Go-volleya in zaključni prireditvi društva Cheerdance Millenium v Repnu, na ogled pa bo tudi prispevek sodelavca Jare Košute o nešportni tematiki. Športel si boste lahko od torka ogledali na naši spletni strani www.primorski.eu. sprejemu (razen na tekmi s Prato, ki je odlično servirala v skoku). V tem elementu lahko domačini računajo tudi na doprinos tolkača Marca Vici-nija, ki je približno 18 let let igral v A-ligi, leta 2007 pa je bil kot libero tudi na seznamu 22-ih igralcev, ki bi lahko z državno reprezentanco nastopali v Svetovni ligi). V napadu pa je nevaren korektor Filippo Fusaro. Sil-volley pa je tudi nasplošno zelo izkušena ekipa, ki je povsem upravičeno tik pod vrhom, tako da bo današnja tekma za slogaše gotovo doslej najbolj zahtevna. Varovanci trenerja Batti-stija, ki so v zadnjih štirih nastopih trikrat izgubili (dvakrat na domačih tleh sicer šele po tie-breaku), bodo morali igrati na višku svojih sposobnosti, če se bodo hoteli enakovredno kosati s favoriziranimi nasprotniki. Še posebno natančni pa bodo morali biti v sprejemu, da bodo lahko s čim bolj nepredvidljivo igro ukanili nasprotnikove visoke blokerje. (T.G.) TENIS Obnovljene lestvice in zimski nastopi Lara Betocchi kroma Deželna teniška zveza je pred kratkim objavila obnovljene jakostne lestvice vseh kategorij. Med igralci Gaje so kakovostni skok naredile v tej sezoni predvsem mladinke, ki so letos nabirale točke povečini v absolutni konkurenci. Šestnajstletnica Jessica Varljen bo v novi sezoni tret-jekategornica, saj je napredovala v kategorijo 3.5, Lara Betocchi, Martina Bellettini in Nicol Puggiotto pa so napredovale v kategorijo 4.1. Z izjemo Lare Betocchi, ki je nastopala na meddeželnih mladinskih turnirjih, so ostale točke nabirale predvsem med članicami. Izbira ni bila naključna: tam so igralke Gaje pridobivale vselej več izkušenj, saj je v deželi raven mladinskih turnirjev dokaj šibka, obenem pa je izkupiček točk manjši kot v absolutni konkurenci. Točke prinaša vsaka zmaga, še posebej tista proti višjepostavljeni igralki, bonus točke pa dobi vsak zmagovalec turnirja. Pri mlajših igralcih Gaje U12 pa vidnejšega napredka ni bilo, saj na turnirjih še niso dovolj konkurenčni. Zimski meseci pa nikakor ne napovedujejo premora nastopanja igralcev in igralk Gaje. Na deželnem zimskem open turnirju (ekipe lahko prijavijo tudi drugokategornike) bosta nastopila moška in ženska postave padriško-gropajskega kluba. V ženski konkurenci, kjer je prijavljenih šest ekip, bo Gaja nastopala z mlado ekipo: ob kapetanki Cirili De-vetti bodo izkušnje nabirale vse mladinke. Moško ekipo pa bodo sestavljali Aleš in Borut Plesničar, igralci C-lige Matej Cigui, Daniele Morossi in Andrea Gianolla, pridružil pa se jim bo tudi Alvise D'Oria, ki je bil že pred leti član Gaje. V moški konurenci so sestavili tri skupine, najboljši dve bosta napredovala v play-off. Obe ekipi Gaje bosta prvo tekmo odigrali danes, ženske ob 10.00 v Remanzaccu, moški pa ob 15.00 v Palmanovi. Šlo bo za tekmo 2. kroga, saj je prvi krog odpadel zaradi slabega vremena. ŠD SOVODNJE - vabi v petek, 21. decembra, ob 18.30 v telovadnico v Sovodnjah na božičnico nogometnih mladinskih ekip. ŠZ BOR, Gimnastični odsek sporoča, da bo Božična akademija danes, 16.decembra, ob 15.00 v veliki dvorani Bojana Pavletiča. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja »Novoletni plesni festival 2012«, ki bo danes, 16. decembra, ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Letošnja novost: tekmovanje v najizvirnejši praznični točki in veliko presenečenj. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno akademijo, ki bo jutri, 17. decembra, ob 17. uri v društveni telovadnici na Drevoredu XX. septembra 85 v Gorici. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja z začetkom v soboto, 12. januarja. Informacije in vpisovanje na info@mladina.it ali 3470473606 ali 3922303152. AŠZ DOM obvešča, da bo novoletna akademija v torek, 18. decembra, ob 18.45. Nastopale bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheerleadinga. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 3405814566 (Valentina). SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 12. oz. 13. januarja dalje. Možen je avtobusni prevoz. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali 335 8180449 (Erika), ali 040 2908105 (Alternativa Sport). Predstavitev tečajev bo pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina jutri, 17. decembra, ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. ODBOJKA - Moška C- in ženska D-liga Dobro le Govolley ODBOJKA - 1. ženska in moška divizija Zalet Alta Informatica in Naš Prapor nepramagana Dobro tudi Olympia Terpin 1. ŽENSKA DIVIZIJA V tržaškem pokrajinskem prvenstvu 1. divizije bo Zalet Alta Informatica leto 2012 zaključil na prvem mestu.Va-rovanke Franka Drasiča so v letošnji sezoni še nepremagane, med tednom pa so nanizale še dve novi zmagi. Najprej so se v gosteh pomerile s skromnim Liberta-som. Kljub slabši igri so zaletovke slavile brez izgubljenega niza, pa čeprav so s svojimi napakami domačinkam podarile veliko točk. Končni rezultat je bil 0:3 (17:25, 26:28, 22:25). Le dva dni kasneje so naše odbojkarice gostovale pri takrat prvouvrščenem S. Sergiu in mu zadale prvi prvenstveni poraz. Zalet Alta Rubinetteria je zmagal 3:0 (25:19, 26:24, 25:8). Tako v prvem kot v drugem setu je sicer boljše začel S. Sergio, ki je zaletovke spravil v težave s servisom v skoku. V nadaljevanju pa je bila naša ekipa bolj zanesljiva v sprejemu, uveljavila premoč na mreži, domačinke pa so tudi precej grešile. V drugem setu je sicer S. Sergio tudi vodil 21:17, a so zaletovke z Matejo Cossutta na servisu poskrbele za preobrat. Zadnji niz pa je bil povsem enosmeren. V tem krogu je bil na sporedu tudi derbi med Zaletom rumene in Zaletom kmečka banka. Domačinke so slavile 3:0 (25:18, 25:18, 25:15), zanje pa je bila to prva gladka zmaga, saj so na prejšnjih tekmah vedno igrale po pet se-tov (prvič so izgubile, nato pa dvakrat zmagale). Mlajše odbojkarice Zaleta Kmečka banka so se bolj izkušenim za-letovkam boljše upirale le v uvodnem nizu, nato pa so zaradi slabšega sprejema s težavo gradile igro. Zalet rumene, pri katerem sta se tokrat izkazali Alenka Goruppi in Tamara Pertot, je imel vajeti igre stalno v rokah in je tako po pričakovanju gladko slavil. Na Goriškem so se morale mlade Sočanke še osmič sprijazniti s porazom, tako da tudi po devetem krogu ostaja- jo na predzadnjem mestu. Tokrat jih je gladko premagala ekipa iz Gradeža, ki sodi v spodnji del lestvice. Domačinke so slavile 3:0 (25:15, 25:9, 25:22). Valov-ke ta teden niso igrale, saj bo srečanje tega kroga proti Mossi na sporedu šele februarja. (T.G.) Vrstni red (TS): Zalet Alta Informatica 14, S. Sergio 12, Triestina Volley 11, Poggi 10, Zalet rumene 8, Cus in S. Andrea 7, Eurovolleyschool 5, Zalet Kmečka banka 3, Libertas 1, Ricreatori in Killjoy 0 (S. Sergio, Zalet Alta Rubinetteria, Zalet Kmečka banka in Libertas s tekmo več). Vrstni red (GO): Moraro/Ca-priva 27, Azzurra 21, Torriana 17, Mos-sa 16, Turriaco 15, Pieris 10, Val in Grado 8, Lucinico 6, Soča Pizzeria Frnažar 1, Fincantieri 0 (Moraro/Capriva s tekmo več, Mossa, Pieris in Val s tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor je po petih krogih medpokrajinskega moškega prvenstva 1. divizije še vedno nepremagan. Tokrat je sicer svojim nasprotnikom, zadnjeu-vrščenim odbojkarjem tržaškega Cusa prepustil set, na koncu pa je vseeno osvojil vse tri točke. Končni rezultat je bil 3:1 (25:19, 23:25, 25:18, 25:18). Po štirih setih igre je slavila tudi goriška Olympia Terpin, ki je bila s 3:1 (25:23, 19:25, 25:21, 25:16) boljša od Torriane. Proti devetnajstletnikom iz Gradišča je Olympia kljub živčni igri osvojila prvi set, drugega pa prepustila nasprotnikom. V nadaljevanju je zaigrala boljše in zasluženo prevladala. Prvič je z našo ekipo zaigral Matej Štekar. Goriča-ni so z novo zmago sončno leto 2012 zaključili na četrtem mestu. Vrstni red: Mossa in Naš prapor 15, Altura in Olympia Terpin12, S. Sergio 9, Torriana in Turriaco 3, Pre-venire 2, Virtus 1, Cus, 0 (Torriana in Virtus s tekmo manj). i m Giulia Bressan (Govolley) kroma BALINANJE Gaja končno prebila led Balinarji Gaje so v državni B-ligi na domačem balinišču Ervatti pri Bri-ščikih prvič v letošnji sezoni slavili zmago. Gropajsko-padriška ekipa je tokrat zmagala z 12:8 proti Snui, ki zaseda mesta na srednjem delu lestvice. ZMAGA IN PORAZ POLETA KWINS - Hokejisti Poleta Kwins so v drugi slovenski ligi v Horjulu izgubili proti ekipi Agrobar s 5:3. V tretji ligi pa je Polet Kwins U21 že v petek premagal Luče s 5:4. MOŠKA C-LIGA Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje - VBU Videm 0:3 (18:25, 21:25, 25:27) Soča Val: Boschini 3, Brandolin 7, I. Čer-nic 4, I. Devetak n.v., Fedrigo 0, Giacomelli 6, Sfiligoi 5, Škerk n.v., Zoff 8. Trener: Kuštrin. Združena ekipa Soče Vala je v domači telovadnici v Sovodnjah prepustila Vi-demčanom celotni izkupiček. V prvem se-tu so varovanci trenerja Maura Kuštrina začeli dobro in popustili šele pri 17. točki, ko so naredili serijo napak. V drugem setu so gostje že od začetka vodili in na koncu zmagali brez težav. Tretji set je bil veliko bolj izenačen, čeprav je Vbu v uvodnem delu vodil z 9:2. Nato so se Kuštrinovi varovanci zdramili in dohiteli Videmčane. Izenačeno je bilo vse do 25. točke, ko sta bili domačinom usodni napaki. Soča Val bo v prihodnjem krogu že v torek gostovala pri močnem Fincantierju iz Tržiča. ŽENSKA D-LIGA Sant'Andrea - Govolley 0:3 (17:25, 21:25, 23:25) Govolley: Bressan 11, I. Černic 22, Mania' 6, Princi 1, Valentinsig 5, Panozzo 4, Humar (L1), Tomsič, Devetak, Mosetti (L2). Trener: Uršič. Igralke goriškega Govolleyja so na Tržaškem osvojile vse tri točke. Na tekmi proti Sant'Andrei je prevladala večja izkušenost gostiteljic, ki so v odločilnih trenutkih potegnile na dan vse svoje znanje. Bolj izenačen je bil tretji set, v katerem so Trža-čanke osvojile 23 točk. Več jim ni uspelo. Pri Govolleyju se je sinoči izkazala Ilaria Černic, ki je dosegla 22 točk. Staranzano - Zalet D 3:1 (25:22, 22:25, 25:16, 25:10) Zalet D: Rudes 13, Zavadlal 8, Kneipp 11, Klobas 8, Cabrelli 0, Valič 1, Cassanel-li 2, Škerl 1, Ghezzo 3, Kralj, Bembi (L1), Paoli (L2). Trener: Maver. Zaletovke so se tudi iz Štarancana vrnile praznih rok. »Po prvih dveh setih smo lahko pričakovali, da bi z gostovanja lahko odnesli kako točko. Nato smo popustili. Padec zbranosti je bil več kot očiten,« je ocenil trener Zaleta Martin Maver. / ŠPORT Nedelja, 16. decembra 2012 23 KOŠARKA - Deželna C-liga Zdesetkani Breg^ visoko izgubil v Žavljah Daljšo minutažo so zato dobili tudi igralci mladinske ekipe U17 Venezia Giulia - Breg 82:66 (20:16, 42:34, 62:56) Breg: Schillani 10 (1:1, 3:7, 1:3), Cri-smani 7 (-, 2:4, 1:3), Zobec (-, 0:1, -), Gelle-ni (-, 0:2, -), Semec 4 (-, 2:3, -), Cigliani 8 (1:4, 2:7, 1:4), Mattiasich 2 (-, 1:2, 0:3), Kos 25 (6:6, 5:10, 3:7), Gori 8 (6:7, 2:8, -), Gregori in Nad-lišek n.v. Trener: Kladnik. PON: Kos v 38. min. Visok poraz Brega je bil glede na zdesetkano postavo na dlani. Trener Klemen Kladnik namreč ni mogel računati na izključena brata Grimaldi, Marca in Alberta, poškodovanega Robbo in odsotnega Ferfoglio, od drugega polčasa dalje pa je na klopi ostal tudi Cigliani zaradi lažje poškodbe mišice. Potemtakem so štirim starejšim igralcem pomagali petnajstletniki, med katerimi so še najdlje igrali Crismani in Mattiasich, z Zobcem in Gellenijem pa so vsekakor čisto vsi člani ekipe U17 opravili dobro svojo nalogo in se razigranim Miljčanom dobro upirali. Tudi Venezia Giulia vsekakor ni odigrala tekme v popolni postavi - večji del tekme so igrali 19- in 20-letniki -, vendar so bili varovanci trenerja Bartolija vselej bolj pro- dorni in uspešni v napadu, predvsem pa bolj pozorni v obrambi. Vodstvo so prevzeli že v prvi četrtini, vodstvo pa večali iz minute v minuto. Igra Brega pa je večji del tekme slonela na Kosu in Goriju, ki so včasih s samostojnimi akcijami skušali parirati nasprotnikom, vendar neuspešno. Tudi prenagle odločitve iz razdalje niso prinesle pričakovanega razpleta, tako da je Venezia Giulia povečala vodstvo do maksimalnih 19 točk v zadnji četrtini (75:56). »Glede na zdesetkano postavo je bil razplet pričakovan. Res je tudi, da so Miljčani imeli zelo dober strelski dan, tako da realnih možnosti za zmanjšati razliko niti ni bilo,« je po porazu pojasnil trener Klad-nik. (V.S.) Jadran Franco danes, Bor Radenska pa jutri Jadran Franco bo danes ob 18.00 igral v Padovi. Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Bor Radenska pa bo jutri nadoknadil tekmo 12. kroga proti Romansu. Borovci bodo srečanje v gosteh začeli ob 20.30. Dominik Kos je bil s 25 točkami najboljši strelec tekme kroma KOŠARKA - V deželni D-ligi Dvojni obraz Okrnjeni Kontovel ni uspel na lestvici dohiteti sinočnjih nasprotnikov Konto vel - Basket 4 Trieste 59:66 (17:20, 37:28, 50:48) Kontovel: Paoletic 6 (2:4, 2:7, 0:6), Majov-ski, Daneu 2 (-, 1:5, -), Bufon 2 (-, 1:3, -), Gantar 3 (1:2, 1:3, -), Starc 5 (0:2, 1:2, 1:1), Šušter-šič 24 (9:11, 3:12, 3:6), Regent (0:2, -, -), Hro-vatin 17 (3:4, 4:9, 2:2), trener Gerjevič. Okrnjeni Kontovel je nerodno izgubil doma proti enakovredni ekipi Basketa 4 Trieste, ki je imela pred sinočnjim srečanjem le dve točki več od naše ekipe. Gostitelji so v prvem polčasu igrali solidno in tudi zasluženo vodili z devetimi točkami razlike. V tem delu so pametno igrali v napadu in polnili koš z razpoloženima Šušteršičem (na koncu 24 točk) in Hrovatinom (17), zadovoljili pa so tudi v obrambi, saj so dopustili nasprotnikom, da so dosegli le 28 točk. V drugem delu tekme so igralci Kontove-la popustili, kar so izkoristili požrtvovalni gost- je, ki so sicer tudi oni veliko grešili, pokazali pa so več volje do zmage in borbenosti. Z delno razliko 20:13 so v tretji četrtini skoraj dohiteli naše košarkarje. Tudi v zadnji četrtini Kontovelcem ni šlo od rok predvsem v napadu. Dolge tri minute so dosegli le eno točko, tako da so jih gostje najprej dohiteli (51:51) in si nato priigrali rahlo prednost, ki so jo v razburljivi končnici ohranili do konca srečanja in zmagali. »Tržaška ekipa je bila vsekakor v našem dometu. V drugem polčasu pa smo predvsem v napadu napravili preveč napak. Izgubili smo kar 21 žog, za nameček je moral z igrišča zaradi poškodbe še eden od naših dveh playmakerjev, Marko Gantar. Igrali smo itak že brez Danijela Zaccarie, Škerla in Gregorija. Sicer pa za poraz smo krivi sami,« je po koncu tekme dejal spremljevalec Kontovela Jan Godnič. (lako) KOŠARKA - Promocijska liga Dom letos ■ «v v drugič uspesen Dom Mark 900 - TNTBasketGo 80:62 (20:21,41:34,65:49) Dom: Voncina 10, Fabrissin 4, Terčič, Zavad-lav M. 5, Cej 12, Zagorc 21, Abrami 4, Collenzini 3, Graziani 4, Kos 13, Zavadlav G. 2, Sanzin. Pon: Abrami. 3T: Zagorc 5, Cej, Collenzini, Zavadlav M., Voncina 1. Domovci so proti pepelki prvenstva dosegli drugo zmago v letošnjem prvenstvu. Po slabi prvi četrtini, ko so Zavrtanikovi varovanci dovoljevali nasprotnikom relativno lahko pot do koša, so se Cej in soigralci v drugi četrtini vendarle predramili in dosegli rahlo prednost. To so še povečali na začetku drugega polčasa. Izstopala sta predvsem izkušena Cej in Kos, ki sta v odločilnih trenutkih polnila nasprotnikov koš. Omeniti je treba tudi predstavo Gregorja Zagorca, ki je uspešno debitiral v Domo-vem dresu s petimi trojkami za končnih 21 točk. Sedaj čaka domovce pred novim letom še tekma proti Dinamu, ki bo že v petek. (av) NOGOMET - Premiki Novosti pri Krasu in Vesni V Repnu trenira tudi Lionetti V ponedeljek se bo zaključila jesenska popravna kupoprodajna borza. Pri Krasu v nogometni D-ligi in pri Vesni v promocijski ligi so najeli še dva nova nogometaša. Za repenske rde-če-bele je včeraj podpisal pogodbo do konca sezone neapeljaki branilec Liberato Russo (letnik 1992), ki je v letošnji sezoni igral v Nissi (iz Cal-tanisette) v sicilski D-ligi. Pred tem je igral za D-ligaške klube Arzachena, Messina, Noto in Ponsacco. Russo je sam treniral že včeraj zjutraj. Danes pa ne bo še na razpolago trenerju Ri-sticu. S Krasom medtem trenira tudi nekdanji napadalec Triestine Massimiliano Lionetti. Pri Krasu pa še ne vedo, ali ga bodo registrirali. V skupini C so zaradi slabega vremena in snega preložili današnjo tekmo med Bellunom in San-vitesejem. Igrali jo bodo v torek. Pri Vesni pa bo na današnji domači tekmi proti Buttriu lahko že igral novi nakup Nicola Schicchi (letnik 1991). Schicchi lahko igra tako v obrambi kot v zvezni liniji. DRŽAVNI MLADINCI Kras Repen - Sanvitese 1:1 (0:0) Strelec Krasa: Vukovic v 79. min. Kras: D'Agnolo, Messina, Fachin, Simeoni, Cinque, S. Tari, Maio, Marocco, Bovino (Petracci, Ridolfi), Radoševic, Caselli (Vukovic). Trener: Vitulič. Vituličevi varovanci so zamudili izjemno priložnost, da bi segli po celotnem izkupičku. Gostje so izenačili šele v zadnjih minutah tekme. Pri Krasu so bili kljub temu zadovoljni, saj ekipa stalno napreduje in igra iz kroga v krog boljše. DEŽELNI MLADINCI Ufm - Vesna 3:2 (2:2) Strelca za Vesno: Bubnich v 9. in Rebula v 25. min. Vesna: Ghira, Brecevich, Butti (Vivaini), Ramondo, Vidoni, Rebula (Patriarchi), Bubnich, Del Torre, Furlan (Bonetta), Burgher, Drioli. Trener: Bertocchi. Mladinci Vesne so v Tržiču nezasluženo izgubili proti enakovrednemu nasprotniku. »Tekma je bila vseskozi izenačena in v določenih trenutkih smo celo igrali bolje. Prav gotovo bi si zaslužili najmanj točko,« je ocenil spremljevalec Vesne Fabio Zucca. Gostje so dvakrat povedli. Domačinom je dvakrat uspelo izenačiti. Odločilni gol ekipe iz Tržiča je padel v drugem polčasu. V zadnjem krogu letošnjega sončnega leta bo Vesna v četrtek ob 18.00 igrala v Križu proti Ponziani. Ostali izid: TS Calcio - Romans 3:1. Danes Christmas Run Danes ob 10.30 bo startal božični tek po tržaškem mestnem središču Christmas Run, na katerem bo nastopil tudi maroški tekač z italijanskim potnim listom Migidio Bourifa. MLADINSKA KOŠARKA - U17 in U15 Bor spet zmagal Visok poraz Jadrana ŠZ BOR - Ob izteku leta s KD Škamperle Priznanja atletom, koSarkarjem in odbojkarjem, poziv za vstop med primarne organizacije in turnir v spomin na Giannija Furlaniča DEŽELNO PRVNSTVO U17 Bor Zadružna kraška banka - Pallaca-nestro Monfalcone 68:57 (13:13, 28:30, 48:40) BOR: Semen 13, Pettenati 1, Mer-vich, Gruden 8, Mandic 16, Skoko, Kocijančič 28, Milič 2, Akik, trenerja Dejan Faraglia in Fabio Sancin. Borovi kadeti so po dveh zaporednih porazih spet okusili slast zmage, uspeh proti gostom iz Tržiča, s katerimi naši merijo moči že več let, je dozorel po zaslugi prispevka vseh igralcev. Ob prvem strelcu Kocijančiču so namreč prav vsi konkretno doprinesli k zmagi, zapisati pa je tudi treba, da sta Iljan Gruden in Jaro Milič stisnila zobe poškodbam navkljub. Ekipa kaže spodbudne znake napredka pri odpravljanju napak v podajah in lahkih metih, pa tudi glede zbranosti v obrambi. DEŽELNO PRVENSTVO U15 Azzurra "A" - Jadran Zadružna kraška banka 112:39 (29:14, 22:5, 29:12, 32:8) Jadran: Furlan G., Del Fabbro, Ka-fol, Ciuch 6, Stoka 2, Grgic 8, Martelossi 4, Rudes 8, Jankovic 11, trener Brumen. Ze po drugi četrtini je bila tekma za jadranovce končana zaradi prevelikega zaostanka. Veliko težav so imeli pri prenašanju žoge in v obrambi. Pod košem jim je povzročil veliko težav visoki igralec Az-zurre Donda (27 točk). Tokrat so Brum-novi varovanci igrali v okrnjeni postavi, saj sta manjkala Zidarich in Furlan. Veseli december 2012 Letošnji december bo za marsikoga manj prazničen, saj so izguba službe, dopolnilna blagajna, zamude pri izplačevanju honorarjev in podobni »varčevalni ukrepi« žal neprijetna stalnica tudi pri nas. In vendar je zadnji mesec v letu tudi čas, ko nas obiščeta Miklavž in božiček, mesec prazničnih jelk, jaslic, osvetljenih ulic in trgov. Za najsrečnejše pa tudi mesec potovanj, smučanja in silvestrovanj v evropskih prestolnicah. Dragi prijatelji Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da kanček »veselega decembra« ujamete v svoje fotoaparate in svoje fotografije (s Primorskim ali brez njega) pošljete naši spletni strani www.primorski.eu. Z željo, da bi le ovrednotili »lastne vire«, torej to, kar imamo doma - kot je pred kratkim v našem intervjuju pozval tudi poudaril profesor in športni strokovnjak Miloš Tul - so pri ŠZ Bor ob izteku leta že drugič zapored nagradili najzaslužnejše odbornike, trenerje in športnike, ki so delovali oziroma še delujejo pri društvu. Tokrat se je vodstvo odločilo, da bo nagradilo predvsem figure »tradicionalnih« športnih panog, kot so pri Boru odbojka, košarka in atletika. Priznanja je prejelo deset borovcev: za atletiko Vojko Cesar, Claudia Coslovich, Bruno Križman, Gorazd Pučnik in Irena Tavčar, za odbojko Igor Mose in Franko Vitez, za košarko pa Lucio Martini, Mario Pison in Fabio Sancin. Nagrajencem so podelili priznanja in prebrali utemeljitve predsednik ŠZ Bor Igor Kocijančič in sodelavka Sonja Jazbec na včerajšnji slovesnosti na Stadionu 1. maja, ki ga je športno združenje priredilo v sodelovanju s kulturnim društvom Slavko Škam-perle. Športnemu delu je sledil zato še kulturni, in sicer krajša predstavitev zbirke pesmi in dramskih prizorov Marije Miot, o kateri bomo še poročali. Predsednik Kocijančič je druženje izkoristil, da bi prisotne opozoril še na načrte. Pokazal je poziv, s katerim obe organizaciji prosita za uvrstitev Stadiona 1. maja med primarne organizacije slovenske manjšine v Italiji, že včeraj pa se je začelo zbiranje podpisov. Obenem pa je Kocijančič napovedal, da bodo predlagali uvedbo šolskega košarkarskega in odbojkarskega turnirja, ki bi nosil ime po dolgoletnem športnem delavcu, trenerju in profesorju Gianni-ju Furlaniču. (V.S.) 24 Nedelja, 16. decembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI / jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika o GRADEC -3/7 CELOVEC O -5/5 TRBIŽ O 0/5 O 0/3 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 3/9 2/10 O TRŽIČ 1/5 O KRANJ O N. GORICA 3/8 LJUBLJANA 0/6 O -2/5 S. GRADEC CELJE 0/6 O MARIBOR o-1/7 PTUJ O M. SOBOTA O-3/4 ' ZAGREB -1/5 N. MESTO -2/7 O 0/6 KOČEVJE V . o- ČRNOMELJ M. UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 3/8 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme, v alpskem pasu bo povečini sončno, po nižinah pa nizka oblačnost. Ponoči bo po nižinah možna megla. Delno jasno bo z zmerno oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo večji del dneva megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 11 stopinj C. Od nedelje bodo nad deželo v visokih legah k nam pritekali severozahodni bolj suhi in stanovitni tokovi, zaradi katerih pa se bo v spodnjih plasteh atmosfere zadrževal vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.54 in zatone ob 20.26 A Nad severnim Atlantikom ter nad zahodno in srednjo Evropo je obsežno in globoko območje nizkega zračnega tlaka. Hladna fronta se pomika čez Slovenijo. Za njo bo k nam od zahoda še dotekal vlažen in razmeroma, topel zrak. BIOPROGNOZA Z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.09 najvišje 29 cm, ob 6.31 najnižje -3 cm, ob 11.35 najvišje 28 cm, ob 18.41 najnižje -47 cm. Jutri: ob 2.11 najvišje 30 cm, ob 7.46 najnižje -3 cm, ob 12.24 najvišje 16 cm, ob 19.30 najnižje -38 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh.....70 Piancavallo............45 Vogel..................50 Forni di Sopra.........60 Kranjska Gora.........45 Zoncolan..............30 Krvavec................75 Trbiž...................30 Cerkno................60 Osojščica..............45 Rogla..................80 Mokrine...............60 Mariborsko Pohorje . .50 Podklošter............40 Civetta.................90 Bad Kleinkirchheim . . .30 CELOVEC O -4/2 O TRŽIČ -2/3 KR°NJ 0c¿5 LJUBLJANA -3/4 POSTOJNA O -1/4 KOČEVJE REKA 5/9 O GRADEC -3/2 o -4/3 S. GRADEC CELJE -3/4 O MARIBOR O-1/3 PTUJ O M. SOBOTA O-1/2 N. MESTO 0/3 O ZAGREB -1/3 O, (NAPOVED ZAJUTRI ^V gorah bo spremenljivo, po nižinah in ob obali pa pre- Jutri in torek bo zmerno do pretežno oblačno in večinom^ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER težno oblačno, ponoči bo po nižinah možna megla. suho. Ponekod po nižinah bo megla ali nizka oblačnost. Vsakdanji polet iz vašega doma v svet za le 0,73 evra. Med potjo vam bo na voljo dnevnik Cenjeni bralci, vabimo vas, da se tudi letos naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov. Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra! Bralce, ki se še niso naročili in vse zainteresirane vabimo, da se naročijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2012 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945. Primorski NAROC NIŠKA TISKANA + NOVOST ZA SPLETNA IZDAJA INFORMACIJE: LETO 2013 za ceno prve! Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga cžadriigfi Primorski ^ dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 16. decembra 2012 25 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Gurugu' - Kar se danes naučiš, to jutri znaš 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia per Telethon 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 Mi-xltalia 10.00 Aktualno: Linea verde oriz-zonti 10.30 A Sua immagine, vmes Angelus 12.20 Aktualno: Božični koncert 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'are-na 16.30 20.00 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'ere-dita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nan.: L'isola 23.15 Dnevnik in rubrike V^ Rai Due Dok.: Magnifica Italia 2 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Odd.: Nuove scene da un matrimonio 12.45 Rubrika: Pianeta mare 14.00 Dnevnik 14.40 Resn. show: Come si cambia 15.25 Ieri e oggi in Tv 15.50 Film: Il grande sentiero (vestern, ZDA, '64) 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Il comandante Florent - Traffi-ci internazionali (krim., Fr., '00) 21.30 Nan.: Downton Abbey 23.45 Odd.: Terra! 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Dia-ri di viaggio 10.30 Nan.: Benvenuti a tavo-la Nord vs Sud 12.00 Rubrika: Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Talk show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Dome-nica (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.30 Film: Tu la conosci Claudia? (kom., It., '04) 23.15 Film: Due imborglioni e... mezzo! 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 Igra: Battle Dance 9.55 Nan.: Erreway 10.10 Dok.: Ragazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventura 11.30 Aktualno: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspet-tano... 15.40 Talk show: Quelli che... 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Rubrika: Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nan.: Cops - Squadra Speciale 20.30 Dnevnik O Italia 1 7.00 Super Partes 7.4018.20 Risanke 10.35 Film: Il tesoro dei templari - Il ritorno al passato (pust., Danska, '07) 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: Jack e il fagiolo magico (fant., ZDA, '01) 17.35 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 18.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS (i. Pauley Perret-te)21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Športna rubrika 1.00 Dnevnik 19.00 Film: Mission to Mars (zf, ZDA, '00) 21.25 Film: La guerra dei mondi (zf, ZDA, '05, r. S. Spielberg, i. D. Fanning, T. Cruise) Rai Tre La 7 7.15 Nan.: Lassie 8.10 Film: Vacanze col gangster (pust., '51) 9.20 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.15 Dok.: Scatole cinesi - La Ci-na vista dall'Italia 10.45 Dnevnik in rubrike 12.25 TeleCamere Salute 12.55 Odd.: Se una farfalla batte le ali... 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Ti ci porto io 11.25 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 11.45 Nan.: Josephine, ange gardien 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Orizzonti di gloria (voj.) 15.45 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 13.25 Rubrika: Passepartout (v. Philippe Daverio) 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In \\u00BD h 15.05 Rubrika: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Colo) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Ritardi con Eni 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Nan.: Boris u Rete 4 6.30 Dnevnik 6.50 Mediashopping 7.20 Super Partes 8.35 Dok.: Storie di confine 9.20 21.30 Film: Mother and child (dram., ZDA, '09) ^ Tele 4 6.00 Festa in piazza 12.20 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Rubrika: Cartellino rosso 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.35 Rubrika: Trieste in diretta Jf* Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Polna hiša živali 10.50 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja du- ha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! 14.45 Koroški akademski oktet poje gorenjske pesmi 15.15 Film: Čudežni psički 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sodobna družina 17.40 Ugani, kdo pride na večerjo 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.05 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke: 777 sedmic 21.00 Družinske zgodbe 21.55 Dok. serija: Kulturni vrhovi 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.50 Ars 360 pop Pop TV harski mojster 14.10 Film: Spoznajte Ro-binsonove (anim., ZDA, '07) 16.00 Serija: Zvit in prebrisan 16.55 Film: Mogočni Racmani 3 (kom., ZDA) 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Zgodilo se je na Manhatta-nu (rom., ZDA) 22.00 Film: Ona je prava (rom., ZDA, '96, i. J. Aniston, C. Diaz) 23.50 Film: Dallas 362 (dram., ZDA, '03) A Kanal A 8.20 Film: Punca ali pes? 10.00 ŠKL, Športni magazin 10.55 Astro Tv 12.25 Najbolj nori športi 12.55 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.25 Film: Pištole brez nadzora 15.10 Film: Šola snowboarda 16.55 Dok. serija: Šef pod krinko 17.50 Igra: Big Game 18.45 Pazi, kamera! 19.30 Skeči: Norci na delu 23.05 Nan.: Sons of Anarchy (t Slovenija 2 6.50 Skozi čas (pon.) 7.00 Globus 7.30 Slovenski magazin 7.55 Turbulenca 8.25 Lynx magazin 8.55 Rad imam nogomet 9.25 10.25, 13.35, 16.15 Alpsko smučanje: svetovni pokal: veleslalom (M in Ž), 1. in 2. vožnja, prenos 11.30 Športni izziv 12.45 Biatlon: svetovni pokal: skupinski start (M), prenos 13.40 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih skokih (M), prenos 16.55 Rokomet: evropsko prvenstvo (Ž), finale, prenos 18.20 Plavanje: svetovno prvenstvo v kratkih bazenih, vključitev v prenos iz Carigrada 20.25 Žrebanje lota 20.30 Eko utrinki 21.00 Dok. feljton: Dobri stari časi 21.30 Dok. odd.: Kultura upora 22.40 Kratki dok. film: Kdo in kaj 23.05 Kratki dok. film: Benjamin |r Slovenija 3 6.05 Primorska kronika 6.25 7.10, 8.10 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.50 14.50 Tedenski pregled 7.30 Svet v besedi in sliki 9.25 13.00 Kronika 9.55 Na tretjem... 11.00 Utrip 11.20 15.50, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 15.05 Na tretejm... 16.05 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik Koper 12.10 Dnevni program 12.25 13.30 AS: SP VSL (M in Ž), 2. vožnja, neposredni prenos 14.20 Vsedanes - Svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 15.45 Sredozemlje 16.30 Eno življenje, ena zgodba 17.25 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod-Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Lidvini, moji materi 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Rokomet: EP, finale (Ž) 23.00 Koncert: Greg Koch Trio 0.05 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 13.3017.00 Tv prodajno okno 14.00 Predstava: Sen kresne noči 15.30 Žogarija - Finale 16.00 Brginci 17.30 Glasbeno popoldne 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Zgodbe o glasbi z Jožico Svete 21.20 Bodimo zdravi! 21.50 Primorska znamenja 22.55 Tedenski pregled, sledi Tv prodajno okno, Glasbeni večer, Videostrani 20.00 Film: Ocean's Twelve (triler, ZDA, '04, i. G. Clooney, B. Pitt) 22.20 Nad.: Montevideo, bog te je videl 23.15 Film: Senca preteklosti 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.40 Nan.: Monk 11.35 Dok. serija: Kamp razvajencev - ZDA 12.30 Dok. serija: Pomočnica v petkah 13.00 Resn. serija: Ku- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Tor-klja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V ljubezenskem odnosu boste deležni dodatne pozornosti partnerja, kar vam bo zelo všeč. Venera bo vstopila v vašo hišo in vas navdala s čustvi. Vaše razpoloženje bo močno nihalo. BIK 21.4.-20.5.: Prazniki pred vami bodo zelo pozitivno vplivali na vaše razpoloženje. Ohranite dobro energijo do zadnjega dneva v letošnjem letu. Z vašo družino se bodo stkali odlični odnosi. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu se vam obeta ogromno obveznosti, ki jim ne bo videti konca. Z nadrejenim se posvetujte o količini nalog, ki vam jih je zadal. Namenite več pozornosti zdravju. RAK 22.6.-22.7.: Ne spreglej«« te priložnosti, ki se bo v prihodnjih dneh ponudila na delovnem mestu. Obdobje pred vami bo polno zanimivih aktivnosti. Odlično se boste znašli v kolektivu. LEV 23.7.-23.8.: Odlično se (^^r boste ujeli s prijatelji in partnerjem, vendar boste kljub temu večino svojega časa posvetili obveznostim. Imeli boste visoke cilje, vaša motivacija bo odlična. DEVICA 24.8.-22.9.: Prevzela ^^ vas bo spolna energija, kar se bo poznalo v odnosu s partnerjem. Na delovnem mestu se boste spopadali s pomanjkanjem motivacije in samozavesti. Denar: ne zapravljajte ga. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Bodi-^ ^ te pozorni na spremembe, ki se dogajajo na delovnem mestu. Ne pojdite čez svoja moralna načela. Neki sodelavec vas bo poskušal izkoristiti. Bodite bolj samozavestni. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Napolnite se s pozitivno energijo. Svet ni tako črno-bel, kot se vam zdi. Najbolje bi bilo, da bi v službi vse opravili in se nato do novega leta naužili ljubezni in čustev bližnjih. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Odlično počutje in dobra volja se vas bosta držala do konca letošnjega leta. V pričakovanju praznikov lahko pozabite na druge obveznosti. Ljubezen: dobro! KOZOROG 22.12.-20.1.: Ne obremenjujte se s stvarmi, ki vas ne zadevajo. Včasih boste preveč pikolovski, zato se ne boste najbolje razumeli s prijatelji in družino. Za en dan se umaknite pred svetom. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Praznično razpoloženje se vas bo polotilo, zato vas lahko prevzame lenobnost. Imeli boste občutek, da ste delo že opravili, čeprav ne bo tako. Kriza se bo poznala tudi v denarnici. RIBI 20.2.-20.3.: V preteklem obdobju ste se zaprli vase. Svojih čustev in občutkov ne kažete tudi najbližjim, kar jih skrbi. Imate vso pravico, da si vzamete nekaj časa in prostora zase. 26 Nedelja, 16. decembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Avditorij 40 let 2 - I hate you when... (N. Derenda, B. Ro-binšek) 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 La più bella del mondo (Roberto Benigni) 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) V^ Rai Due V" Rai Tre U Rete 4 6.50 Nan.: T.J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.35 Nan.: My Life 16.55 Film: Agatha Christie - E' troppo facile (krim., ZDA, '82) 18.50 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quinta colonna (v. P. Del Debbio) 23.551 bellissimi di Rete4 Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Happy endings 9.10 Film: La battaglia di Molly (dram., ZDA, '05) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.10 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Film: Un uomo da copertina (kom., ZDA, '08) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Mia and Me 8.45 Nan.: La signora West 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1119.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 23.25 Dnevnik 23.40 Odd.: Negra-maro sul Due - 10 anni di una storia sem-plice 21.10 Film: Miracolo nella 34a strada (kom., ZDA, '94) 23.40 Film: La neve nel cuore (kom., ZDA, '05) C/ Italia 1 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Spaziolibero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tgr Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Aktualno: Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Rookie Blue 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nan.: Fringe 15.50 Nan.: No ordinary family 17.40 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: V per Vendetta (akc., ZDA, '05, i. N. Portman) La 7 21.05 Film: Ritorno a Cold Mountain (dram., ZDA, '03, i. J. Law, Nicole Kidman) 0.00 Nočni in Deželni dnevnik LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... In cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Odd.: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: U-Boot 96 (voj., Nem., '81) 0.20 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 / pop pop TV 6.55 Risane serije 8.0017.55 Dok. serija: La-rina izbira 8.55 10.05, 11.35 Tv Prodaja 9.10 16.40 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.40 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 Nan.: Zvit in prebrisan 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači vedo posnetki 14.40 Nan.: Ko listje pada 17.00 24UR popoldne 17.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Moj zvesti prijatelj (druž., ZDA, '10) 21.40 24UR Zvečer 22.10 Nan.: Maščevanje 23.05 Nan.: Obdarjen 23.40 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Rubrika: Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe dello sport 22.45 Occhio azzurro 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 15.45, 18.30 Risanke in risane nanizanke 10.50 Dok. film: Prvak 11.05 Nan.: Anica 11.30 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Umetni raj {p Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.30 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.30 Dobro jutro (pon.) 13.55 Slovenski vodni krog 14.20 Dok. odd.: Varuhi karibskih zakladov 15.20 Dok. odd.: Družinske zgodbe 16.15 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.30 Dok. odd.: Vsi Božički sveta 17.25 Dober dan, Koroška (pon.) 18.00 Prava ideja! 18.25 Dok. serija: To bo moj poklic 18.55 Nan.: Mali širni svet 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dok. odd.: Zgodba o baletu Hresta-ču 20.45 Balet: Hrestač - Božična zgodba 21.00 Film: Dediščina Evrope - Ponarejevalci denarja 23.05 Nan.: Kifeljc Jr Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 Poročila 9.40 Tedenski izbor 10.00 9. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Glasb. odd. 16.05 Vesolje je... 16.35 Tednik 17.05 Avtomobilizem 17.20 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 23.40 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Foggia 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 22.30 Športel Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Fakulteta za humanisti-ko univerze v Novi Gorici 18.00 Brez panike 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 20 let zveze za Primorsko 21.00 Bodimo zdravi! 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani 7.10 Risane serije 8.35 Svet 9.05 Nan.: Fra-sier 9.35 Odd.: Čarovnije Chrissa Angela 10.00 Nan.: Teksaški mož postave 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.05 18.55 Nan.: Na kraju zločina - Miami 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Puščavski obračun 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 18.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Na lovi za pravico (akc., ZDA, '91) 21.45 Film: Ameriška pita 4 (kom., ZDA) 23.30 Film: Skovik sove RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Boris Devetak in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 11.15 Lažni miti o jeziku - Matejka Grgič; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Charles Dickens: Božična pesem v prozi - 6. nad.; 18.00 Jože Peterlin, garaški idealist; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.3512.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Os-servatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botr-stvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Lon-domat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |r| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 16. decembra 2012 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 16. decembra ob 20.30 / Alfred Hitchcock / 39 vstopnic / režija Jaša Jamnik. Jutri, 17. decembra ob 20.30 / Boštjan Gombač, Ivana Djilas / Posluh! Recikliramo / režija Ivana Djilas. V torek, 18. decembra ob 20.30 / Pier Paolo Pasolini / Amado mio / režija Ivan Peternelj. V nedeljo, 30. decembra ob 17.00 / Milan Jesih / Deseti raček / režija Katja Pegan. Gledališče Rossetti Dvorana Generali V petek, 21. decembra ob 21.00 / Aldo Giovanni e Giacomo Tour Teatrale 2012-2013 / režija Arturo Brachetti. Ponovitve: v soboto, 22. in v nedeljo, 23. decembra ob 21.00. Dvorana Bartoli. Danes, 16. decembra ob 21.00 / Alberto Bassetti / I due fratelli / režija Antonio Calenda. Ponovitve: v torek, 18. v sredo, 19. ob 21.00, v četrtek, 20. ob 17.00, v petek, 21. in v soboto, 22. ob 21.30, v nedeljo, 23. decembra ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Con- trada Danes, 16. decembra, ob 16.30 / Agata Christie: »Trappola per topi« / režija Stefano Messina / nastopata: Annalisa Di Nola in Stefano Messina. Gledališče Miela Jutri, 17. decembra, ob 21.00 / Pupkin kabarett / koledar predstav: 14. in 28. januarja, 11. in 25. februarja, 11. in 25. marca, 8. in 22. aprila ter 6. in 20. maja. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 20. decembra ob 20.30 / Špas teater Mengeš: Lado Bizovičar in Jure Karas / Slovenska muska od A do Ž. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 20. decembra, ob 20.00 / Ve- sna Milek, Svetlana Slapšak, Dušan Jo-vanovic: »Krojači sveta - Funeral Fashion Show« / Recija Dušan Jovanovic. Ponovitve: v petek, 28. decembra, ob 20.00, v soboto, 29. decembra, ob 20.00 in v ponedeljek, 31. decembra, ob 21.00 (Silvestrska predstava). GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V petek, 21. decembra, ob 21.30 / koncert skupine Nobraino. Gledališče Verdi Danes, 16. decembra, ob 16.00 / Petr Iljič Čajkovskij: »Trnjulčica« / nastopa balet Opere s Kijeva in orkester Gledališča Verdi / ponovitve: v torek, 18. decembra, ob 20.30 in v sredo, 19. decembra, ob 20.30. Gledališče Rossetti Dvorana Generali Danes, 16. decembra, ob 16.00 / Shrek - musical / režija: Ned Grujic in Claudio Insegno; v produkcija LV Spettacoli. Jutri, 17. decembra ob 21.00 / Pooh in concerto / nastopa Ensemble Symphony Orchestra. V torek, 18. decembra ob 20.30 / Alfred Grunwald in Fritz Lohner-Beda / Ballo al Savoy / režija Andrea Binetti V sredo, 19. decembra ob 20.30 / Gala Artinscena 2012 / Nastopajo: FVG Mitteleuropa Orchestra, učenci Acca-demia Internazionale Artinscena, miguel Angel Zotto in skupina Tango por Dos, skupina flamenka Elisabetta Ro-manelli. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V petek, 28. decembra ob 20.00 / Novoletni koncert / Uroš Peric in The Bluenote Quartet. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 17. decembra, ob 20.00 Rade Šer-bedžija in Zapadni kolodvor. Arena Stožice V torek, 30. aprila, ob 21.00 bo koncert nemške skupine Rammstein. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V tržaškem Skladišču idej - II magaz-zino delle idee (Korzo Cavour): na ogled bo razstava »100 Gromovih umetnin«. Preko sto likovnih del Bogdana Groma, ki izpričujejo mojstrsko veščino v uporabi različnih likovnih sredstev, od klasične risbe, slike, grafike in kiparstva, vse do tapiserij in izvirnih izrezank, ter prodornost v razvijanju specifičnih vsebinskih iztočnic. Razstava bo odprta od 15. decembra do 3. februarja 2013 s sledečim urnikom: torek in sreda od 10.00 do 13.00, četrtek od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00, sobota in nedelja od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, zaprto ob ponedeljkih. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA V galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20 - Italija) je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina »Harmonija Krasa«. Kipar Hrovatin uporablja pri svojem delu štiri vrste krajevnega marmorja, ljubezen do kamna spremeni v umetnost. Razstava je odprta po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami do ponedeljka, 10. januarja 2013. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ RAZDRTO Društvo prijateljev Nanos organizira v prostorih bara Nanos fotografsko razstavo »Islandija« Izidora Gašperlina, katerega je Fotografska zveza Slovenije razglasila za najboljšega fotografa v letu 2011. Razstava bo odprta do konca decembra 2012. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV VOLNENA ODEJA ZANOS ŠPANSKI DNEVNIK, EL ... BERI PRIMORSKI DNEVNIK FROTIRNA MAJICA MIZA ZA UČITELJA V RAZREDU NEZAUPANJE, DVOM VRSTA VIŠNJE (MNOŽ.) JED IZ OLUŠČENEGA PROSA PRISTANIŠČE NA SICILIJI SL. POLITIK (ZORAN) ATLETSKA DISCIPLINA JAP. LETALSKA DRUŽBA PRISTAŠ NAUKA, DA KRISTUS NI PRAVI BOG AM. IGRALKA IN PEVKA MINNELLI STROJ ZA KAKO OPRAVILO STAVEK V GLASBI, KI SE PONAVLJA NAOČNIKI BUD. SVETIŠČE V INDIJI NEKD. NEM. SMUČARKA BIVALIŠČE UMRLIH V SLOVANSKI MITOLOGIJI SLADKAJED IZ KAKAVA KRUH V RIMU IN MILANU ZNAK ZA ENAKOST AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC PACINO ZAČETEK CIKLA MESTECE V ITALIJI, PRI BOCNU NEM. IGRALKA (NADJA) FR. IGRALEC VENTURA / PREDSEDNIK NK KRAS KOCMAN BOSANSKI NOGOMETAŠ IN TRENER OSIM JUDOVSKI DUHOVNIK NEKD. PREDS. PRIMORJA ITALIJANSKI IGRALEC (MASSIMO) FR. REŽISER (JACQUES) MESTO V EKVADORJU KROŽNIK JAJČASTE OBLIKE AVTOMOBILSKA OZNAKA REKE VIŠINOMER PRODAJALEC MORSKIH ŽIVALI TAMARA BLAŽINA NEKD. SOV. TELOVADKA KISLOST ROMAN FR. PISATELJA EMILA ZOLAJA IGLIČAST GRM Z DROBNIMI JAGODAMI VOZNIK KOT VALENTINO ROSSI MAGDALENA (KRAJŠE) TINA TURNER NEMŠKI SPOLNIK KEM. ZNAK ZA LITIJI S SEZNAMOM BLAGA SATURNOV SATELIT SLOVENSKI SKLADATELJ AVTORICA KNJIGE O TPK SIRENA MANEKENKA CAMPBELL NEKD. ALBANSKI POLITIK TELIČEK KAJENJE SAMOSTAN BLIZU KOSJERICA V SRBIJI SLIKAR (ŽARG.) ITAL. PEVKA ZANICCHI MONOM UGANDSKI POLITIK AMIN SO TUDI PREBIVALCI TEHERANA IZDELKI IZ DREVESA KATARINA (LJUBK.) GARI KASPAROV HARRISON FORD VCENI ŠE PREVOZ, ZAVAROVANJE IN TOVORNINA NAŠ TV VODITELJ IN KABARETIST BAN NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ UDINESEJA VERGILOV JUNAK OTOK ČAROVNICE KIRKE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK GLAVNO MESTO GANE PIJAČA OB KONCU DELA / MLINSKI ŽLEB, PO KATEREM TEČE VODA SLOVARČEK - AČKO = sl. skladatelj (France) • AJANTA = budistična jamska svetišča v Indiji • NANO = albanski politik • ORA = mestece pri Bocnu • TAKIZAVA = japonski pisatelj • TARAFA = arabski pesnik • TOLA = mesto v Ekvadorju Reoione Autonoma FriOri Venezia Giulia 1963 2013 Protagonisti Beri »> wwwjegionefvg.it/5tatistica Dežela in posebni statut ii| o I M i j A = Molil VIOIRINIOSIT Posebnost v številkah Publikacija Deie/a in posabnisforutizpostavlja razločevalne elemente upravljanja dežele s posebnim statutom in podrobno razčlenjuje funkcije, fir-a-irni sistem rn njegovo avtonomnost r>a področju prihodkov in izdatkov: iz tega tudi izhajajo prednosti- ki jih ti dejavniki prinaiajo lokalni skupnosti. S Številkami je izražena zgodovina naie deiele,od .zajetnih tokov izšeljevanjs prebivalcev, ki so bili zabeleženi v drugem povojnem obdobju, do tragičnega potresa leta in poznejše obnove ter do današnjih gospodarskih odnosov s sosednjimi območji. Analizirane so izvajane funkcije in koristi, ki iz njih pritekajo, katerih dljje večpa učinkovitost sistema, predvsem r>a nekaterih ključnih področjih javnih storitev debele, kot so, med drugimi, zdravstvo, delo m infrastrukture.