PAJČOLAN
Lili  No v y
Našla v skrinji star je pajčolan, zlikan, zgiban in skrbno zravnan, v lično, nizko' škatlo položen, bel pred davnim, zdaj lalino rumen.
Mati ga nosila je nekoč, ob poroki svet ves rožnat zroč; v temni skrinji ležal je zaprt, ko prišla je k hiši ponjo smrt.
Pajčolan zatohlo zdaj diši, nji pa v zemlji že trohne kosti. Kje so upi? slast in muke kje? Saj nobeden zanje več ne ve.
Hčerka se na pajčolan ozre, lično škatlo rahlo spet zapre, spet na skrinje dno ga položi in odide v svoje žive dni.
188