---------' 80,5.1897 cena 830 SIT I
Naša bodočnost
e 20 let tovarne Siporex • SGP Zasavje - jubilej
A
MITSUBISHI
MOTORS
MARUTI
znVILA-
in s
LA-CAR
PRODAJA IN SERVIS VOZIL
Stopče 32b, Grobelno PE Hrastnik, tel./fax:0601 41 847
■	prodaja novih in rabljenih vozil
■	ugodni krediti za nakup novih vozil Hyundai
POGODBENO PREVZAMEMO VSE STROKOVNE NALOGE S PODROČIJ VARSTVA PRI DELU IN POŽARNEGA VARSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaj a 0601/64-729,servis 0601/63-399
MSE52S	r--------------------------- -
Serijska oprema Xedos-a6 je: popoln varnostni paket (ABS, bočna zaščita, dvojna ameriška zračna, blazina in zategovalniki varnostnih pasov), servo volan, nastavljiv in v usnje oblečen volanski oborč, klima naprava, električno pomična prednja in zadnja stekla in še marskikaj.
XEDOS 6/16V/kIima - od 37.990,00 DEM namesto UOSOvOOŽIjEM.
POLEG NIŽJIH CEN ŠE BOGATO DARILO "AVTOHIŠE KRŽIŠNIK" VSAKEMU KUPCU NOVEGA VOZILA. NA ZALOGI RABLJENA VOZILA: R 19 GTX, R-Clio 12RN, ŠKODA FELICIA 1.3 LX... MOŽNI KREDITI
KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK.
MAZDA BANK - UGODNI KREDITI	MAZDA NAJ BO
PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV G LASU RIT - RENT-A-CAR
jr.F. v,?. j.n
UVODNIK
Imeti smo že pravo pomladansko vreme, tako da nas je kar samo odneslo ven, v gozdove, na travnike, njive in vrtove, če imamo srečo, da smo kje kaj "pojerbali" ali pa ugodno najeli...
Kakor že, lopata in grablje so nam v teh dneh kar same v roke skočile, parkrat smo se obrnili pa je bil doberšen del vrta pripravljen. Pa če tudi bo še sneg, pa slana in mraz, glavno da sosedje vidijo kako pridih smo...
Na ja, vsaj zadoščenje bomo imeli, da smo pred prazniki nekaj naredili in nam bodo dobrote šle bolj v slast, pa če tudi bo treba pred poletjem še kako kilo dol udariti...
Vse kaže, da smo pri Zasavcu pred izidom za skoraj vse “ta glaune" praznike.
Materam želimo lep in topel 25. marec, vsem pa tako ali drugače
srečne, mirne in verujočim blagoslovljene velikonočne praznike!
P.S.:
Država ni pozabila na nas in nam je za praznike podarila en dan
■več za oddajo napovedi za odmero dohodnine za leto 1996.
■VSJZ7Z?) ZT&H IZ $AZT>A
Obnova peči v Steklarni
^ j Dvajset let Sip
orexa
P1 0 0 Velika noč - največji praznik krščanstva Zakaj prazniki niso bolj polni |V~j	Študentski Prešernovi nagrajenki iz Zasavja
| 8 P PSI stoletja SOP Zasavje
22Š) V ogledak
D Bodočnost Z8 Smrkolinskc
37 p S polnim pl
inom
»iiiai

ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar. Janez Knez, Darka Lipičnik. Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika:
Moj mir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Barbara Kus (Zdravo telo). Fanči Moljk (Miš maš), Pnmož Kostajnšek (Kronično),
Stane Šterbucl, Polona Malovrh, Roman Rozina, Milan Vidic,
Oblikovanje in računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601)64-250,64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.382 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
V Steklarni obnavljajo še eno peč
Konec prejšnjega tedna so v tej delniški družbi začeli s t.i. remontom H kadne peči. Vzdrževalna in druga dela v njej in na njej bodo trajala sedem tednov, nekaj pred 1. majem pa jo bodo spet prižgali. Poseg bo stal okroglih 7 milijonov DEM, zaradi izpada produkcije pa bo za 2 milijona DEM manj prihodka.
Vendar naj bi do konca leta ujeli zamujeno, ker bodo povečali produkcijo in s temi deli bodo pravzaprav uresničili načrt vzdrževalnih posegov, ki so bili neizbežni. Steklarski kolektiv je leto 1997 začel dokaj ugodno. Že v prvih mesecih je namreč iztržil okoli 820 milijonov tolarjev, od tega 90 odstotkov na tujih trgih. Vse kaže, da bo od lanskih 85 .odstotkov izvoza vsega narejenega letos ostalo za domači trg le 10 odstotkov celotne vrednosti. S tem v zvezi omenjajo minuli frankfurtski sejem, ki ga štejejo za najuspešnejšega doslej. Njihov paviljon je bil vseskozi izjemno lepo sprejet pri obiskovalcih in siceršnjih kupcih, in kar je še večjega pomena: navezali so stalne stike in sodelovanje z največjim evropskim prodajalcem keramike, ki bo prodajal steklarske izdelke tudi drugje, Sicer pa bo Steklarna letos pridobila še nekaj novih odjemalcev po svetu. Prodajala bo tudi v Španijo, Francijo, Veliko Britanijo in drugam. Sicer pa je zdaj Steklarna vodilna v Evropi v izdelovanju razsvetljevanega stekla, v produkciji embalažnega stekla pa je na 3. mestu. In če so lani naredili vsega skupaj 33.000 ton stekla, ga bodo letos zaradi remonta peči poldrug tisoč manj. Leta 1999 bo začela z delom nova linija, kar bo omogočilo obseg gospodarjenja v višini 45 tisoč ton, vendar bodo morali vložiti v to vsaj 15 milijonov DEM.
Skrbi pa ostajajo malodane enake, kot doslej. Vrednost tolarja v odnosu na nemško marko ni niti približno taka, kakršne so se nadejali, oziroma narobe: marka zaostaja; stroški so nenehno pod drobnogledom. Če bo prišlo do podražitve zemeljskega plina in električne energije, jim bo to povzročilo dodatne preglavice, iz katerih ne vidijo pravega izhoda.
M.V.
Obrtna cona v Kisovcu
Nekaj o obrtni coni, ki bo svojo pravo podobo dobila do leta 2000, smo zapisali že v prejšnji številki Zasavca, zato le nekaj podatkov za osvežitev spomina. Cona je razdeljena v tri (zemljepisne) faze in sicer 1 A, 1 B ter faza 2. Celotno območje bo veliko 6,5 ha. v pogodbah pa piše, da mora biti to področje 70 odstotno zazidano. V prvi fazi naj bi jo komunalno uredili (vodovod, kanalizacija, čistilna naprava, trafo postaja, cestno omrežje, nov zemeljski
telefonski kabel, most čez potok Medija), za kar bo potrebnih 80 milijonov tolarjev. Dela prve faze naj bi se končala do jeseni. Za celotno izgradnjo obrtne cone pa predvidevajo, da bodo porabili 300 milijonov tolarjev. Prve pogodbe z izvajalci del in sicer z SGP Zasavje ter z GD Hrastnik je direktor Rudnika Matej Požun podpisal v začetku meseca v Medijskih Toplicah.
Kar terjajo rudarji
Direktor Požun, sicer Kisovčan, je povedal, da se je na javni razpis gradnje obrtne cone prijavilo več podjetij, izbrali pa so dve, SGP Zasavje in GD Hrastnik, ki sta ponudila najboljše pogoje. Rudnik, investitor izgradnje cone, ni šel v izgradnjo le iz pridobitvenih namenov, temveč predvsem zato, ker želi prezaposliti čimveč delavcev Rudnika v zapiranju, ki bodo v naslednjih letih zaradi zapiranja prav gotovo izgubljali delo. Trenutno je v Rudniku zaposleno 310 delavcev, od tega okoli 70 invalidov. Potrebno je povedati, da Rudnik, čeprav bo investiral izgradnjo iz lastnih sredstev, ne bo končni uporabnik. Vzeli si bodo le pravico, da prodajo prostor v coni tistim podjetnikom, ki bodo izvajali tako dejavnost, kjer bo možno prezaposliti njihove viške, pa tudi če bo treba prodati pod ceno. Direktor meni, da se je potrebno zaradi spomina na stoletno rudarjenje v teh krajih na nek način vsaj tej zadnji generaciji rudarjev zahvaliti oziroma oddolžiti in jim ponuditi nova delovna mesta. V najbolj optimistični oceni iz leta 1992, ko je bila ideja gradnje cone še v zraku, naj bi se tu zaposlilo okoli 200 njihovih viškov. Ve se, da bo nekaj rudarjev zadržalo svoja delovna mesta tudi po letu 2000, ko naj bi se zaključila zapiralna dela, predvsem zaradi vzdrževanja in sanacije površin zaradi rudarjenja. Zavedajo se tudi, da prav vsa proizvodnja, ki bo v obrtni coni, le ne bo primerna za njihove presežke, kajti ve se, da imajo rudarji pač specifično izobrazbo.
Naj mladi Kisovčani dobijo delo
O tem, kako na gradnjo obrtne cone gledajo v Kisovcu, je govoril predsednik Sveta KS Kisovec Marjan Kovač, ki je tudi občinski svetnik.
Pravi, da so se krajani javne obravnave leta 1992, ko je bila predstavljena ideja o izgradnji obrtne cone, udeležili v velikem številu ter da so idejo sprejeli z odobravanjem. Med tem časom, ko je ideja zaživela, v KS niso aktivneje sodelovali, se bodo pa sedaj zavzemali, da v coni zaživi predvsem ekološko prijazna proizvodnja. Želijo si tudi, za kar se bo Marjan Kovač tudi sam zavzemal, da bi delo dobilo čimveč mladih
Kisovčanov. Kajti tudi v tej KS je problem nezaposlenosti (predvsem mladih) vse večji. Upajo tudi. da bo v neposredni bližini obrtne cone zgrajena bencinska črpalka z avtopralnico, trgovina z rezervnimi deli, bifejem ter nenazadnje servisna delavnica za tehnične preglede vozil.
Povedal je še, da so mu na predstavitvi in podpisu pogodb (Medijske Toplice) strokovnjaki zagotovili, da na mestih, kjer bo obrtna cona, ni več posedkov oziroma, da so se tla umirila. Torej ni več glavnega vzroka, da v Kisovcu ne bi poleg obrtne cone, bencinske črpalke in nove podobe centra dobili še obvoznico.
Vsem dobrim željam, ali pač zaradi njih, bi si bilo pametno zapomniti številko 1104, ki pomeni število nezaposlenih meseca januarja v Zagorju in jo primerjati s številko ob prelomu stoletja.
Igor Goste
V Zavinah za posodobitev ceste
V	zagorski občini ni več dosti krajevnih in lokalnih cest, ki ne bi v zadnjem času dobile asfaltno prevleko. Nekaj pa jih je še in med njimi je tudi cesta iz Kotredeža do Zgornjih Zavin in naprej do Klančiš in Gamberka.
Za kmečka gospodarstva pomeni ta odsek, dolg 2.5 km pravo okno v svet, če smemo uporabiti ta izraz. Lani so Zavinani začeli akcijo postopnega posodabljanja ceste. Pravzaprav so že predlani sklenili samoiniciativno plačevati samoprispevek. Ker je v vasi le sedem gospodinjstev, ni bilo in ni tako lahko zbrati 24 tisoč DEM, kolikor so se odločili dati v dveh letih za ureditev svoje ceste. Za zdaj so se lani lotili ureditve in razširitve strmega klanca proti Klančišam in s pomočjo najetega lastnika cestnega stroja to že uresničili. Prav tako so že deloma razširili cesto proti Kotredežu. Zdaj je na potezi občina, ki je že obljubila sodelovanje in obet bo vsekakor izpolnila. Najprej bo morala poskrbeti za dela, ki jih vaščani sami ne zmorejo, to pa je zagotovo odvodnjavanje na tistih delih ceste, kjer je to potrebno.
V	vasi verjamejo, da bi, če bi šlo vse po načrtih, bržkone že letos pripravili vse potrebno za položitev asfaltne prevleke na omenjeni odsek. Ni zanemarljiv podatek, da so vaščani že doslej ob pomoči članov lovske družine opravili nad 500 ur prostovoljnega dela in so še pripravljeni marsikaj postoriti za to, da bi dosegli svoj cilj - sodobnejšo cesto in s tem nemoteno pot v dolino in iz nje do Zgornjih Zavin. Znano je, da letošnjo zimo kar nekaj časa cesta ni bila prevozna, kar je vaščanom povzročilo nemalo zadreg in preglavic. Z razširitvijo in asfaltiranjem bo cesta zagotovo tudi v zimskem času bolj prevozna, ker jo bo laže plužiti in čistiti.
M.V.
*
Kmalu 22 novih stanovanj
V Trbovljah je stanovanjska izgradnja zadnja leta močno nazadovala, ali pa je skoraj ni bilo. Edina svetla izjema je v zadnjem času adaptacija bivškega sindikalnega doma na Gimnazijski cesti, ki ga investitor Spekter d.o.o. spreminja iz samskega doma v stanovanjski blok. Tu bo stanovanja dobilo 22 družin, ki so imele od številnih prosilcev najustreznejše pogoje na temelju objavljenega razpisa. Dela izvaja po sprejetem programu oziroma projektu SGP Zasavje. V zadnjih dneh smo lahko opazili, da so že odstranili zidarske odre, pričeli z instali-ranjem notranjih naprav ter opreme, urejati pa so začeli tudi okolico zgradbe. V njej bodo neprofitna stanovanja, ki bodo dokončana predvidoma konec aprila, medtem, ko bo uradna otvoritev za občinski praznik, 1. junija. Blok je dobil povsem novo podobo z dozidavo balkonov.
IL.
Mladinski pevski zbor Trbovlje praznuje
Mladinski pevski zbor Trbovlje je 7. marca izvedel celovečerni koncert ob svojem 20-letnem jubileju. Potekal je v gledališki dvorani DD Trbovlje, vodila ga je zborovodkinja Ida Virt, ki zbor vodi vse od ustanovitve. Zbor je v tem času dosegal vidne uspehe, so pa bila tudi obdobja nihanj, tako v številčnem kot izvajalskem smislu. Skozi njegove vrste je šlo mnogo mladih pevcev in predvsem pevk, ki sc še vedno rade spominjajo pevskih let v zboru. Tudi na tem koncertu jih je mnogo sedelo med poslušalci. V vseh letih je zbor opravil ogromno delo, poleg neštetih vaj je imel ogromno nastopov doma in na tujem, pomembna priznanja pa je prejemal na raznih tekmovanjih in revijah. Zboru in zborovodkinji želimo, da bi še dolgo prepevali in razveseljevali domače in tudi druge poslušalce.
U.
Ponatis Janovega krika
Pred kratkim je izšel iz tiska ponatis romana Janov krik. Napisala ga je že pred leti Trboveljčanka, pisateljica Marinka Fritz -Kunc. Prva izdaja tega romana je že zdavnaj pošla, zato seje založba DZS znova lotila izdaje - ponatisa. Sicer pa je ta roman pred leti kot podlistek izhajal v časopisu Večer.
IL.
Začela se je pionirska atletska šola
3.	marca je AK Rudar Trbovlje pričel z atletsko šolo za pionirje. Šola poteka deloma na področju športnih objektov AK Rudar, deloma pa tudi v drugih športnih objektih. Vodijo jo domači atletski delavci.
IL.
Bodo cesto Trbovlje-Prebold res dokončali?
Že nekaj časa je znano, da trboveljski Rudis s še tremi slovenskimi gradbenimi podjetji izvaja pripravljalna dela pri gradnji avtoceste na relaciji Vransko-B lagovica. Gre za odsek predora v Zideh dolžine 250 m, ki ga nameravajo zgraditi do konca letošnjega leta. Vrednost del znaša 600 milijonov tolarjev. Z
zgraditvijo tega odseka bo Zasavje dobilo priključek na avtocesto v Savinjski dolini. S tem pa je povezana tudi temeljita obnova in asfaltiranje ceste Trbovlje-Prebold. S trboveljske strani je cesta v dobršni meri že obnovljena ter asfaltirana, dela pa zamujajo na savinjski strani. Cesta čez Trojane bo nekaj časa zaprta zavoljo gradbenih del, zato bo del prometa potekal tudi
Zagorjani kar dosti bero
Lani je imela ta osrednja občinska kulturna ustanova vsega skupaj 33 tisoč obiskovalcev. Od tega pet tisoč mladih, ki so sodelovali na knjižničnih prireditvah: razstavah, urah pravljic, kvizih, predavanjih, ogledih in drugih oblikah dejavnosti, izposojenih je bilo nad 66 tisoč knjig, kar je 3,9 enote na prebivalca občine. Štiri zaposlene knjižničarke so izposodile 15 tisoč izvodov, knjižnični normativ pa je en strokovni sodelavec na 10 do 12 tisoč enot izposojenega gradiva.
Teh nekaj številk ali podatkov dobro ponazarja vlogo in pomen knjižnice. Poleg še nekaterih drugih, kijih ne kaže zanemariti, kot: knjižnica razpolaga z okoli 41.150 knjigami. Normativ je 3 knjige na prebivalca, zato omenjeni standard v Zagorju ob Savi izpolnjujemo le okoli 81 odstotno. Tudi nakupi ali kot temu pravijo prirast novega čtiva je zanimiv; lani so uvrstili na police 2.203 nove izvode, kar je komaj 65 odstotkov standarda, predpisanega ali dogovorjenega na republiški ravni. Bolj pohvalno je, da so dosegli normativ pri nakupih časnikov in revij, saj so nabavili kar 90 naslovov, kar zadošča merilom. Ne bi bilo prav, če bi pozabili, da sodi v temeljno zalogo čtiva tudi zbirka neknjižničnegagradiva: videokasete (v glavnem risanke) in CD plošče.
Čeprav je današnja knjižnica Mileta Klopčiča daleč bolj urejena in tudi prostorsko večja, kot svoj čas, se čudno sliši, pa vendarle drži, da uvrščajo med nerešene probleme poleg drugega tudi prostorsko stisko v oddelku za odrasle. Bralci bi želeli večjo čitalnico, kakršno ima mladina; manjka tudi računalniška oprema. Posledice so znane: prepičla odprtost knjižnic v Kisovcu in na Izlakah. In ker nakupi novih del še zdaleč ne zadoščajo, ostajata omenjeni knjižnici kot tudi matična brez tistih del, ki bi jih morale imeti. In nenazadnje: knjižnica se že nekaj let otepa z manjšimi rdečimi številkami. Nadležne so in čimprej bi se jih rada znebila. Kako, ostaja odprto vprašanje, vendar ne za zmeraj.
M.V.
po cesti Trbovlje-Prebold. Predvideno je, da bodo z deli pričeli v doglednem času, denar pa bosta prispevala DARS in Republiška uprava za ceste.
IL.
Hvala vam, Salovčani!
Že v prejšnji številki Zasavca smo na kratko zabeležili obisk kulturnikov iz Šalovcev, ki leži ob slovensko-madžarski meji. Vendar moramo že objavljeni kratek zapis nekoliko razširiti. Gostje so namreč s svojim nastopom posredovali navzočim gledalcem in poslušalcem toliko vedrine, da je treba dati temu obisku in nastopu še poseben poudarek.
Gostje, vseh je bilo 23, so prišli skupno s svojim županom Aleksandrom Abramom v Trbovlje že opoldan. Po krajšem sprejemu v domu Svobode so si na hitro ogledali Trbovlje. S posebnim zanimanjem so si ogledali Delavski dom. Revirski muzej s starim rudarskim stanovanjem na Njivi, rudarske stanovanjske kolonije... Gostujoči županje nato sodeloval v intervjuju na Radiu Trbovlje, že ob 16.30 pa jih je v Lovskem dvorcu sprejel' župan Janez Malovrh. V Trbovlje jih je povabilo KD Svoboda, posebej pa še MePZ Svoboda. Program, ki so ga gostje izvedli v dvorani doma Svobode, je vseboval folklorni nastop, v tej skupini pleše tudi župan Abram, petje ljudskih pesmi, uprizorili so skeče, prikazali so mlačev, pokanje s cepci, pa tudi razne običaje, ki jih goje in obnavljajo na svojem območju, kjer jih industrializacija še ni povsem spremenila. Gledalci in poslušalci so bili z nastopom gostov izredno zadovoljni, saj toliko smeha, dobre volje in priznanj že dolgo ni bilo slišati v tej dvorani. Gostje so prinesli mnogo sproščenosti, veselja in pristnega, nepokvarjenega razpoloženja, za kar so jim poslušalci in gledalci dajali še posebno priznanje, pa tudi pohvale za njihov nastop.
IL.
Poraslo je število brezposelnih
Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje seje januarja letos povečalo število brezposelnih. Skupno število znaša 126.316 ali 1,5 odstotka več kot decembra 1996. Naj večje število nezaposlenih je v Mariboru - 16.410 oseb. V naših krajih pa je to število naslednje -Trbovlje 1545, Laško skupno z Radečami 1215, Litija 1186, Zagorje 1104, Sevnica 1065 in Hrastnik 724. Najmanj brezposelnih je na območju Logatca - 322.
IL.
Dresura psov
V	ponedeljek, 10. marca popoldan seje pričel začetni tečaj šolanja psov. Organiziralo gaje in ga vodi Kinološko društvo Trbovlje na svojem območju pod Ostrim vrhom. Prijave za šolanje psov je sprejemalo društvo v svoji prostorih.
IL.
Ura pravljic v knjižnici
V	torek, 1 L marca ob 17. uri je v knjižnici Toneta Seliškarja potekala Ura pravljic. Tudi tokrat je pravljice pripovedovala sodelavka knjižnice Vida Vozelj.
IL.
j"77 j j
'fzuar.c
Posojila za zmanjšanje onesnaženosti zraka
Republiški ekološko-razvojni skladje pred kratkim objavil nov razpis za dodeljevanje posojil za zmanjšanje onesnaženja zraka. Za posojilo lahko prosijo državljani in podjetja. V celoti je tokrat na voljo 1,2 milijarde tolarjev. Razpisni rok velja do 18. februarja 1998. Posojilo nudijo za največ 80 odstotkov vrednosti investicije. Občani lahko dobe največ 1,1 milijona, samostojni podjetniki šest milijonov, podjetja pa 55 milijonov tolarjev. Posojilo morajo občani, prav tako tudi samostojni podjetniki vrniti najkasneje v šestih, podjetja pa v desetih letih. Letna obrestna mera znaša 5,5 odstotkov, kar velja za letošnje prvo polletje. Posojilo dajejo za prehod kurjenja od trdih goriv na olje, plin itd..
IL.
V načrtuje obnova ceste Kamnikar -Terezija
Občina Trbovlje že nekaj let načrtuje temeljito obnovo ceste, ki pelje od Kamnikarja skozi Novi dom in Pod gozdom do naselja Terezija oz. Kolonije 1. maja. Vse kaže, da bodo z deli dejansko letos tudi pričeli. Dela bodo trajala predvidoma tri leta, cesto pa nameravajo obnoviti v treh etapah. Krajani, ki žive ob tej zelo prometni in slabi cesti, so izrazili pred nedavnim željo, da se na tej cestni relaciji v prvi vrsti obnovi vodovodno omrežje, kanalizacija, cestna razsvetljava in druga potrebna infrastruktura, vključno s pločnikom. Predvsem pa predlagajo, da se po obnovi te ceste uvede enosmerni promet navzdol od Terezije do Kamnikarja ter da se prepove tovorni promet, kar velja že sedaj, kar pa večina tovornjakarjev ne spoštuje. Za uvedbo takšnega prometnega režima govori več dejstev. Krajani upajo, da bodo odgovorni na občini Trbovlje ta predlog sprejeli in ga upoštevali ter temu primerno prilagodili projekt za obnovo ceste.
IL.
Tatvine na pokopališču v Trbovljah
Konec februarja in v začetku marca letos so nekateri lastniki grobov na pokopališču v Gabrskem ugotovili, da jim manjkajo vaze, svečniki in še kakšno vrednejše posodje za cvetje. Vse to vandalsko početje so opravili storilci na skrajno nedopusten način, tudi s silo, z izruvanjem pritrjenih vaz itd.. Pogrebni zavod Trbovlje je ugotovil, da so kradli predvsem dražje predmete.
IL.
Pleskanje obcestnih ograj
10. marca so začeli na Trgu revolucije v Trbovljah s pleskanjem železnih ograj ob glavni cesti. Bil je že skrajni čas, da so se lotili tega dela, saj so prav te ograje dokazovale, da ne damo dovolj na urejenost kraja. Dela izvaja SGP po naročilu občine Trbovlje. Upamo lahko, da bodo dela tokrat v celoti dokončali.
IL.
GD Kotredež
Kotredeški gasilci so na občnem zboru 22. februarja poleg poročil, statuta, programa dela... uradno ustanovili pevsko sekcijo društva.
M.M.
Salamijada v Sevnici
Društvo salamarjev Sevnica na dan 40 mučencev v gostilni Vrtovšek že od leta 1962 prirejajo izbor najboljših salam. Ta za zanimiva navada, sedj že običaj, seje razširila po Sloveniji, tako, da bo letos v začetku aprila v Sevnici finale vseh salamijad.
M.M.
Strokovno srečanje zborovodij
Z KO Slovenije - pevska zveza je že pričela z aktivnimi pripravami na tradicionalno srečanje pevk in pevcev Slovenije in zamejstva. Slovenska pesem bo množično zazvenela na 28. taboru slovenskih pevskih zborov v nedeljo, 22. junija 1997 na običajnem prizorišču v Šentvidu pri Stični.
Osrednji moto letošnjega tabora bodo stanovske pesmi. Programski odbor seje že odločil, da bo nadaljeval usmeritev tematsko zaokroženih programov, v program bodo vključeni tudi dosedanji venčki.
Skupni koncert bo letos spet vodil Igor Švara, kije v soboto, 1. marca 1997 predstavil pesmi na strokovnem srečanju zborovodij v avli OŠ Ferdo Vesel v Šentvidu pri Stični.
"Srečanja smo bili veseli, saj smo izvedeli novosti iz prvih rok...", je dejala Eliza Jakšič, ena izmed zasavskih zborovodij, ki so se udeležili strokovnega posveta.
EM.
Čislani plesni koraki
Branko Potočan, Hrastničan, živeč v Ljubljani, je prejšnji teden nastopil s svojo plesno skupino BETONTANC v Cankarjevem domu. Skupina je domačemu občinstvu predstavila naj novejše delo Na treh straneh neba. S to predstavo so bili 22. in 23. februarja v Sarajevu v okviru mednarodnega festivala Sarajevska zima. Branko Potočan je tudi letošnji dobitnik Zlate ptice. Čestitamo!
Prešeren za vse okuse
Pod naslovom Poet naš, še vedno si z nami je potekala v avli šole Šmartno sredi februarja kulturna prireditev, ki jo je spremljala množica navdušenih obiskovalcev, kjer je bilo največ staršev.
V	poldrugi uri trajajočem programu so spomin na pesnika Prešerna obudili vsi nastopajoči; bilo jih je skoraj sto, in sicer: otroški in mladinski pevski zbor,folklorna skupina,plesna skupina,tamburaški orkester in recitatorji.
Avtor scenarija je bil glasbeni pedagog Janko Slimšek, ki je tudi vodil vse pevske in glasbene skupine. Ob sklepu svečanosti, ko so ob Prešernovi Zdravljici nazdravili vsem ljudem dobre volje, so počastili tudi jubilej profesorja Slimška, ki letos praznuje 40-letnico zborovskega dela.
B.Ž.
Maloštevilni, a prizadevni
V	vasi Javorje, občina Litija, je podružnična šola, k jer je letos le 5 učencev v tretjem in četrtem razredu, poučuje jih učiteljica Bernarda Kralj. Čeprav jih je malo, so zelo dejavni in vsako leto organizirajo za domačine več kulturnih prireditev, kjer jim pomagajo starejši šolarji, ki obiskujejo matično šolo v Šmartnem.
V	tem šolskem letu so s pomočjo krajanov pripravili bogato razstavo z naslovom "Kako smo včasih živeli". Raziskali so izvor domačih imen, razvoj kraja in zaselkov Felič Vrh, Gornji Vrh, in Vodice. Zbirali so stare predmete, knjige, dokumente ter si zapisovali stare šege in navade, ki so še žive v pripovedih naj starejših prebivalcev.
Tako so si obiskovalci, ki so, kljub slabemu vremenu, napolnili učilnico, lahko oglrdali kar 175 razstavljenih predmetov, med katerimi so bili nekateri stari nad sto let. V kulturnem programu so, poleg šolarjev, sodelovali še tamburaši iz Šmartna, gospodinje pa so poskrbele za domače dobrote po starih receptih; včasih so bile na mizi le za največje praznike.
EM.
B.Ž.
.1?.
ninrvr, n-cn
Jamčijo za uspeh
Ustanovitev zasavske ustanove za dajanje garancij oziroma tako imenovanega Regionalnega centra za razvoj v Zagorju, je nastalo zavoljo potreb po turistično-informacijski pisarni, ki bi poznavanje	tukajšnjih
proizvodov znala propagirati, tržiti in nadgrajevati. In v ta namen je obisk predsednika slovenske vlade, dr. Janeza Drnovška, sestal tudi vse preostale interesente, sodelujoče s tovrstno potezo zagorske Agencije za razvoj, doslej skrbeče za podjetniško plat zasavskega razvojništva.
Kolje povedal vršilec dolžnosti direktorja Regionalnega centra za razvoj v Zagorju, Tomo Garantini, gre za razvojno institucijo znotraj zasavskega prostora oziroma družbo, pristojno za interdisciplinarni razvoj na območju od Radeč do Litije. Prizadevali si bodo za uspešnejše strategije na področju malega gospodarstva, spodbujanje investicij in enotnejše reševanje problemov. Socialne razmere sicer kažejo na zmanjševanje populacije na omenjenem področju in z zagotovitvijo ugodnejših kreditov bodo vzpodbujali gospodarske dejavnosti in odpirali nova delovna mesta. Priključili so se tudi k projektu Phare za Slovenijo. Miro Štrajhar, direktor SVEE je pripomnil, da regiolnani program podpira ter da bodo tako pospešili in dosegli skladnejši razvoj regije, obenem pa se hitreje prilagajali potrebam trga.
Članstvo v Regionalnem centru za razvoj (RCR) bo vsekakor vsebovalo več prednosti, med njimi lažji pristop do kredita, nižje kreditne stroške ter preostale ugodnejše pogoje za podjetnike. "Čas bo pokazal, da je smotrno podpreti zdravo podjetniško idejo," je dejal Tomo Garantini, "ne glede na to, odkod prihaja." Sporazum z nekaterimi bankami so že sklenili, v prvem letu delovanja pa bi radi pridobili vsaj tristo
članov, ko bi spodbujali tudi podjetnike - začetnike. Naloge RCR bodo poleg načrtovanja regionalnega razvoja tudi ustanovitev garancijskega sklada, razvoj borze poslovnih prostorov, razvoj informacijskega sistema, svojim članom pa zagotavljanje garancij za kredite. Predvsem gre za boljše razvojne učinke, blažitev socialnih pretresov z zagotavljanjem novih delovnih mest, z ustreznimi projekti kot so: skupna deponija, očiščenje reke Save, izgradnja magistralne ceste od Hotiča do Radeč pa bi omogočili še preostale razvojne premike.
Tekst in loto: RR.
Novo obdobje ZLSD
V soboto je imela ZLSD Slovenije svoj 3. kongres. V Cankarjevem domu v Ljubljani se je zbralo 311 delegatov, z njimi so bili tudi številni gostje. Iz Zasavja se je kongresa udeležilo 10 delegatov - 3 iz Hrastnika, 5 iz Trbovelj in 2 iz Zagorja. "Združena lista socialnih demokratov si prizadeva imeti celovit koncept razvoja družbe in države. Praviloma ji ne gre za zoperstavljanje enih interesov proti drugim, temveč za iskanje razvojno uspešnih ravnovesij med njimi. Mejo sprejemljivosti teh interesov določajo predvsem načela in vrednote slovenske ustave." Tako je v soboto izvoljeni predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor zapisal v svojem programu vizije dobre stranke. Posebej je izpostavil ravnovesje med gospodarskim razvojem in socialno varnostjo to, da sta znanje in delo temeljni vrednoti, da je Združena lista napredna stranka za nov čas, zahteval je jasnejše vrednotenje polpretekle zgodovine, zavzemanje za širšo volilno podporo, za sodelovanje s programsko sorodnimi strankami, potrebna pa je tudi pripravljenost za povezovanje.
Razprave na sobotnem kongresu so potekale skozi ves dan. Dosedanji predsednik, mag. Janez Kocijančič se je v svojem poročilu kritično opredelil do svojega in strankinega dela v zadnjem obdobju in njegove misli so bile sprejete z bučno podporo. Svoj zanimiv prispevek so kongresu dali tudi člani Mladega foruma, katerega članstvo se vedno dviga. Za govorniškim pultom seje skozi ves dan zbralo
veliko število delegatov, tako da so bile volitve na vrsti kasno v noč. Predsednika sem že omenila. Za generalnega tajnika je bil ponovno izvoljen Dušan Kumer. Podpredsednika stranke sta Avrelio Juri in Miloš Pavlica. Predsedstvo stranke šteje 35 članov, od teh jih je 27 izbranih po funkcionalnem ključu,
8 paje bilo neposredno izvoljenih. Iz Zasavja sta v predsedstvu ZLSD Slovenije Andrej Železnik in Ivana Žolgar, oba iz Trbovelj.
Ivana Laharnar
Volilne konference ZL v občinah
Pred 3. kongresom ZLSD Slovenije so v mnogih občinah pripravili volilne konference, kjer so izvolili nova vodstva za obdobje naslednjih štirih let ter sprejeli osnovna programska izhodišča za delo stranke v svojih okoljih. V Zasavju so volilno konferenco izpeljali v Trbovljah. Za predsednika stranke so z veliko večino izvolili dosedanjega predsednika Janeza Malovrha. Za podpredsednico je bila izvoljena Ivana Žolgar, sicer predsednica Mladega foruma, za tajnika paje bil izvoljen dosedanji tajnik Andrej Železnik. Člani stranke so izvolili tudi desetčlansko predsedstvo in tričlanski nadzorni odbor. V Hrastniku in Zagorju volilne konference še niso izpeljali, so se pa sestali pred kongresom in skupaj pretuhtali kongresne dokumente.
Ivana Laharnar
Razstava - grad Medija
Mladi raziskovalci literarno-turističnega krožka OŠ Ivan Kavčič Izlake ter mentorici Ljudmila Artnak in Alojzija Drnovšek so v ponedeljek v sejni sobi hotela Medijske Toplice otvorili razstavo, ki sojo naslovili "GRAD MEDIJA", govori pa o življenju stanovalcev gradu od začetka 20. stoletja pa do porušitve leta 1944. Zanimiva in pestra razstava bo na ogled do 24. marca.
Ob tej priložnosti so raziskovalci oziroma avtorji zbranim pripravili krajši kulturni program ter na kratko predstavili svoje delo. Med drugim smo zvedeli, daje tik pred porušitvijo v gradu živelo 13 družin.
Avtorjem razstave se je za odlično opravljeno delo zahvalila letošnja Grumova nagrajenka ter
ravnateljica izlaške OŠ, Slavka Flis. Upa, da bo razstava dobro obiskana, saj bogato priča o takratnem življenju, tako z besedo kot z fotografijo. Poleg razstave so raziskovalci izdali še brošuro, v kateri so na zadnji strani zapisali: "Ko so 19. novembra 1944 leteli kosi preteklosti po zraku, je bila neprimerno hujša škoda prizadeta ljudem, sedaj, ko zob časa prekriva ljudsko minljivost, pa opažamo, kako hudo škodo je možno narediti svoii kulturni dediščini".
I.G.
O problemih v KS
V ponedeljek bo v Trbovljah redna seja občinskega sveta. V predsedstvu sveta so se odločili za tematsko sejo, na kateri se svetniki ne bodo ubadali s sprejemanjem raznih odlokov in sklepov, pač pa bodo obravnavali nakopičene probleme v življenjskem okolju. Tako bosta osrednji točki pregled in uresničevanje občinskih odlokov ter problematika krajevnih skupnosti. Predvsem predsedniki vseh desetih KS z zanimanjem pričakujejo ponedeljkovo sejo, saj upajo in verjamejo, da je to način, ki bo na osnovi vsestranskega povezovanja in seznanjanja pripomogel do ugodnih rešitev.
I.L.
11. festival turističnih podmladkov
Turistična zveza Slovenije, zavod RS za šolstvo in OŠ Ivan Kavčič Izlake so bili v četrtek, 13. marca glavni organizatorji področnega tekmovanja, kjer so se s svojimi raziskovalnimi nalogami oziroma dosežki predstavili mladi raziskovalci. Na zelo dobro organiziranem tekmovanju se je predstavilo 12 ekip ljubljanskega območja, med njimi tudi domača ekipa Literarno-turističnega krožka z raziskovalno nalogo "Grad Medija". Ostale ekipe so se predstavile z raznimi nalogami, med drugim: stare kmečke hiše, obujanje starih jedi, miklavževanje, bolnišnice v Ljubljani,... Skupno je sodelovalo 120 osnovnošolcev. V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili dve prvouvrščeni in sicer OŠ IG (koliščarji) in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana (cvetne butarice), ki se bodo udeležile finalnega tekmovanja v Kostanjevici.
I.G.
J. (t J J

Dvajset let tovarne Siporex
Siporex - lahek gradbeni material
Siporex je lahek gradbeni material, ki spada v skupino plinobetonov. Proizvaja se z naravnimi materiali (kremenčev pesek, cement, apno, voda, aluminijev prah,...). Če se izrazimo malo s prispodobo, ima aluminijev prah v vliti masi podobno vlogo kot kvas pri vzhajanju kruha.
Prednosti zidanja s siporex izdelki so predvsem enostavnost, ekonomičnost ter dobra toplotna izolacija, saj stena, pozidana s 30 cm debelo kocko, zadovolji vsem klimatskim zahtevam v Sloveniji.
Mejnik
23. marec 1977 pomeni za tovarno mejnik, kajti takrat, natanko pred 20 leti, je bil vlit prvi kalup, s tem pa se je začela tudi redna proizvodnja. Od začetka gradnje pa do zagotovitve prvega izdelka (kock) je preteklo komaj leto dni, kar je bil v takratni Jugoslaviji zelo redek primer. Pred 20 leti je bilo v tovarni zaposlenih 67 delavcev, ki so v prvem letu proizvedli nekaj
čez 36.000 m3 izdelkov (danes okoli 100.000 m3), naslednje leto pa že kar 78.000 m3. Z lastnim znanjem so v naslednjih letih začeli izboljševati kupljeno (Švedsko) tehnologijo, kar jim jc zelo dobro uspelo, saj so proizvodnjo kock pocenili, kvaliteto pa povečali. Povečevalo se je tudi število zaposlenih in sicer vse do 206. Direktor pravi, da je bilo najtežje obdobje leta 1981 in 1982. Predvsem zaradi inozemskih kreditov, za katere je bil to zadnji rok odplačila. Vsekakor velja zadnje obdobje za najuspešnejše, kajti že nekaj zadnjih let poslujejo z dobičkom in bodo letos že tretjič zapored lastnikom tovarne izplačali dividende. Potrebno je poudariti, da je Siporex registriran kot delniška družba že skoraj dve leti in je bil med prvimi stotimi podjetji (ki so bila prej v družbeni lasti), ki so se olastninila in so, kot pravi direktor, "orali ledino". Delavci, nekdanji zaposleni in upokojenci so se takrat odločili za način notranjega odkupa. Tako so danes 53 odstotni lastniki, 20 odstotni lastnik je inozemno podjetje YTONG, 4 odstotke delnic je
rezervirano na razvojnem skladu, ki jih bodo letos kupili iz naslova dobička, ostale delnice pa so v lasti odškodninskega	in
kapitalskega sklada.
Načrti
Trenutno je v tovarni zaposlenih 137 delavcev, ki svoje izdelke prodajajo večinoma na domačem trgu, okoli	10
odstotkov pa na tujem in sicer v Avstriji in na Madžarskem.
Konec letošnjega leta so nameravali del proizvodnje posodobiti in sicer - proizvodni proces od vlivanja surovin do avtoklaviranja, vendar se bo zaradi nedefiniranih detajlov
posodobitev izvedla naslednje leto. Vrednost investicije naj bi bila okoli 7 milijonov DEM.
Približno polovico imajo lastnih sredstev iz dobička prejšnjih poslovno uspešnih let, ostalo pa bo dokapitalizacija ali krediti. Žal pa se bo s posodobitvijo po vsej verjetnosti zmanjšalo število delovnih mest oziroma bodo nekatera ukinili. Nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih bodo reševali podobno kot do sedaj in sicer s predčasnimi upokojitvami oziroma prerazporeditvami. Seveda vse v dogovoru s Svetom delavcev ter s Sindikatom,, s katerim, kot meni direktor, zgledno sodelujejo, kar dokazuje
podpisana podjetniška kolektivna pogodba, ki se tudi spoštuje. Podpisanih in spoštovanih podjetniških kolektivnih pogodb v Sloveniji ni veliko, še manj v Zasavju.
Proslavitev jubileja
V podjetju so se odločili, da bodo proslavili visok jubilej v najožjem krogu (zaposleni, upokojenci, ki so do upokojitve delali v podjetju Siporex ter prva uprava) v gostišču Vidrgar v Kandaršah, kjer bo za prijetno razpoloženje poskrbel ansambel Zasavci. Ob tej priložnosti bodo tako tiste delavce, ki so v tovarni zaposleni 20 let. kot osta-
le zaposlene simbolično nagradili).
Namesto zaključka
Veliko delavcev, ki so v tovarni od začetka, pa tudi ostali, so z načinom lastninjenja, ki je v veljavi v Sloveniji, v veliki meri nezadovoljni, kajti mnenja so, da bi morali biti večinski lastniki zaposleni, ne pa razni skladi, ki v dosedanjem razvoju tovarne niso naredili nič. Oni pa so s tovarno dobesedno dihali. Daje tako, niso krivi ne v vodstvu podjetja, ne zaposleni. Izvirni greh je drugje; kjer so škarje in platno...
Tekst in foto: Igor Goste
V Zasavju ni veliko tovarn, ki se lahko pohvalijo, da poslujejo z dobičkom. Eno takih podjetji, ki že nekaj zadnjih let posluje uspešno, je prav gotovo kisovški Siporex. Tako pa ni bilo vseh 20 let, kolikor tovarna obratuje. Nekaj več o jubileju, dobrih in slabih letih in o načrtih mi je v razgovoru povedal direktor tovarne, Gerhard Perci, ki je v tovarni vse od začetka.
Rezanje mase
V uredništvu pričakujemo pisma bralcev, ki jih pestijo zdravstvene težave in želijo odgovor strokovnjakov, ki jih predstavljamo. Pisma naj bodo podpisana s polnim imenom in naslovom, na željo pa lahko objavimo le kratico ali psevdonim bralca ali bralke. Naš naslov: ZASAVC d.o.o.. Cesta 20. julija 2 c, Zagorje, z oznako V1TASAN.
Marija Kerin - Grošelj, dr. med., specialist šolske medicine
Zdravnica - zasebnica, zaposlena v zdravstvenem podjetju V1TASAN.
Bralcem svetuje pri raznih boleznih in težavah otrok in mladine s področja šolske in otroške medicine, pri težavah povezanih z odraščanjem otrok... Otroški šolski dispanzer dr. Marije Kerin - Grošelj delu v
Zdravstvenem domu Zagorje ob ponedeljkih in sredah dopoldan, ob torkih in četrtkih ter petkih pa popoldan na tel. št.: 64-644, int. 58
Alenka Senica - Kirn, dr. med., specialist radiologije
Zdravnica zasebnica, zunanja sodelavka podjetja VITASAN.
Bralcem svetuje pri bolezenskih stanjih, ki jih je mogoče odkriti s pomočjo rentgena in ultrazvoka. Ambulanta ultrazvočne diagnostike deluje v ZD Zagorje, za samoplačnike pa v zdraviliškem delu Medijskih Toplic, ob torkih popoldan. Čakalne dobe ni, njihova tel. št. 73-700
Majda Ulaga - Pust, dr. med., specialist ginekologije in porodništva
Zunanja sodelavka podjetja VITASAN.
Bralcem svetuje pri boleznih oziroma težavah s področja ginekologije, pri težavah menopavze,	problemih
osteoporoze in drugih težavah žensk, pri spolnih boleznih... Posvetovalna ambulanta za ženske v menopavzi deluje v okviru ambulante splošne medicine v zdraviliškem delu Medijskih Toplic, njihova tel. št. paje73-700 Franc Grošelj, dr. med., specialist splošne medicine, akupunkturolog
Zdravnik zasebnik, zaposlen v zdravstvenem podjetju VITASAN Bralcem svetuje pri raznih boleznih, ki jih je moč uspešno zdraviti v okviru splošne medicine, z akupunkturo in moxibustijo -samostojno ali v kombinaciji s hidroterapijo in fizioterapijo. Zdraviliška ambulanta dr. Grošja
Svetovanje o
SPOLNO PRENOSLJIVIH BOLEZNIH
DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA mobitel 041 666 333, vsak delovnik med 12h-13h in 18h-19h
Naše mame Valentinovo
V zadnjem Zasavcu smo v rubriki Pisma bralcev prebrali članek z naslovom Naše mame Valentinovo avtorice gospe Anice Makica. Reči moramo, da nas je članek zavoljo načina komuniciranja in izkrivljene vsebine silno presenetil. Da bo vsa stvar dobila svojo objektivnejšo podobo, bomo naše postopke, naše videnje in nekatere dileme predstavili tudi mi.
Gospa Binca, mati avtorice članka, biva v DSO na Izlakah že vrsto let. Z njenimi najožjimi sorodniki se ob obiskih srečujemo ter tu in tam tudi spregovorimo o njihovi materi.
Sprašujemo se, zakaj torej takrat ni bilo mogoče spregovoriti o
navedeni problematiki ustno, v domu ob obisku matere, če so namere "pomagati človeku" res tako preproste, poštene, čiste in humane?
Dalje. Stanovalci v domovih starejših občanov, tako kot drugi bolniki, opravljajo specialistične preglede v specialističnih ambulantah ali bolnišnicah. Prevoze naših stanovalcev najpogosteje opravljajo vozniki reševalnih vozil ZD iz Zagorja. Zdravnik pregleda stanovalca ter odredi specialistični pregled, hkrati pa odredi tudi. ali je potrebno spremstvo medicinskega osebja ali ne. V kolikor zdravnik ne predpiše spremstva medicinskega osebja, se o vsem potrebnem obvesti svojce. Domska zdravnica ni predpisala takšnega spremstva, zato je višja medicinska
sestra doma dan pred pregledom gospe Bince obvestila telefonsko njeno hči gospo Anico o vsem potrebnem. Med drugim ji je predlagala tudi spremstvo njene matere v bolnišnico, kar je gospa Makica tudi sprejela. Na dan prevoza pacientke v bolnišnico Trbovlje smo jo v domu primerno oskrbeli, pomagali pri ustrezni namestitvi v reševalni avto, vozniku pa predali ustrezno dokumentacijo.
Prepričani smo, da so bili vsi naši ukrepi in postopki v redu izpeljani. Kar se tiče pa dileme gospe Makice o naši humanosti, pa velja reči, daje le-ta močno vpeta v etiko našega poklica in da je nismo v ničemer kršili!
Pri Vas, gospa Makica, pa gre verjetno za precejšnje razhajanje med Vašimi besedami in dejanji. Iz Vašega članka je razvidno, da Vi ogromno zahtevate od drugih, kaj pa Vi sami? Da bomo konkretnejši, naj izpostavimo le nekaj naših dilem.
Gospa Makica, radi Vam verjamemo, kako mučna je bila situacija, ko sle pet ur čakali na
deluje v Medijskih Toplicah ob ponedeljkih, sredah in četrtkih dopoldan, ob torkih in petkih pa popoldan. Njihova tel. št. je 73-
700.
Franc Baš, stomatolog
Zobozdravnik zasebnik, zaposlen v zdravstvenem podjetju VITASAN.
Bralcem svetuje pri težavah s področja zobozdravstva, o raznih obolenjih zob in dlesni, o zobni protetiki in zdravljenju zob. Zobozdravstvena ambulanta dr. Franca Baša deluje v ZD Zagorje ob ponedeljkih in torkih dopoldan, ob sredah m četrtkih in petkih pa popoldan. Njihova tel. št. je 64-644, int. 41.
Aleš Pražnikar, dr. med.
Zdravnik, zaposlen na Inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani, zunanji sodelavec podjetja VITASAN.
Bralcem svetuje pri boleznih s področja fizioterapije, pri obolenjih lokomotornegas aparata, pri nevromuskulatornih obolenjih, pri rehabilitaciji, pri poškodbah na tel. št. 73-700.
rešilca. RadiVam verjamemo glede obnašanja in ponašanja Vaše mame, saj nam to ni neznano. Pa vendarle se sprašujemo, zakaj ste tako dolgo čakali na zagorskega rešilca, zakaj si niste organizirali svoj lasten prevoz, poklicali taxi prevoz oziroma naročili samoplačniško reševalno vozilo? Alije bil morda razlog v napačno pojmovanem Valentinovem dnevu, ko naj bi samo drugi imeli zadolžitve?
Vaše pojmovanje humanosti, ki jo tako poudarjate, se nam zdi vprašljivo tudi z Vaše strani. Namreč, Vaši nasveti vodstvu ZD Zagorje in našemu domu, kako naj ukrepa z zaposlenimi, ne da bi se prej prepričali, ali je kdo kaj kriv, izpričuje precejšen del Vašega čudnega pojmovanja preprostih občečloveških pravic in obveznosti.
In k zaključku, naj nam bo dovoljeno odgovoriti še na Vaše zadnje vprašanje, ko se sprašujete: Kakšna družba smo, da to dopuščamo? Ja, gospa Makica, takšna kot pač smo in v kateri živite tudi Vi.
Vodstvo Eberlovego doma Izlake
jr.
ir
(t JU P.
Velika noč je naj večji praznik krščanstva. Je slovesni zaključek štiridesetdnevne priprave (postnega časa), ki je trajala od pepelnične srede. Velika noč je praznovanje novozavezne pashe - prehoda iz smrti v novo življenje, je praznik upanja v prihodnost in s tem temelj krščanskega verovanja.
Velika noč je premakljiva (ni vedno na isti dan v letu), določa pa se v skladu s položajem luninih men. Velja pravilo, da se velika noč določi vedno na prvo nedeljo po prvi polni pomladanski luni. V skladu s stem pravilom se določajo tudi drugi prazniki, ki so v smiselni povezavi z veliko nočjo (postni čas, velikonočni čas, binkošti...).
.v'-'
:

CVETNA NEDELJA
Na cvetno nedeljo se spominjamo Kristusovega prihoda v Jeruzalem in njegovega trpljenja.
Na ta dan je še posebej slovesno pri sveti maši. Že pred mašo se verniki z zelenjem in butarami (pušeljci, snopi...) zberejo na določenem kraju blizu cerkve. Duhovnik prinešeno zelenje in butare blagoslovi ter prebere odlomek iz evangelija o Jezusovem prihodu v Jeruzalem, nakar vsi v procesiji odidejo v cerkev.
Prinašanje zelenja v cerkev k maši na nedeljo pred veliko nočjo je že zelo stara krščanska navada in sega v (vsaj) 9. stoletje. Razširila seje po vsem krščanskem svetu, od kraja do kraja pa so znane tudi nekatere posebnosti. Tako je tudi na Slovenskem. Večina vernikov prenese s seboj oljčno ali kakšno drugačno vejico zelenja, marsikje pa tudi tekmujejo, kdo bo s seboj prinesel večjo in lepšo butaro. Blagoslovljena vejica se doma običajno zatakne za razpelo na steni, na kmetih pa butare razdrejo in razdelijo na razne kraje, da varujejo imetje in pridelek, pa tudi, da odvrnejo dom od bolezni in hude ure.
Druga posebnost na cvetno nedeljo je branje pasijona. Pasijon je daljši odlomek iz evangelija, ki govori o Kristusovem trpljenju. Branje se največkrat razdeli na več vlog.
ponekod pa pasijon tudi dramsko uprizorijo.
Po cvetni nedelji so ljudje običajno doma in se pripravljajo na praznike. Za slovesnejše vzdušje je potrebno počistiti po hiši in okoli nje, pripraviti je potrebno tudi praznična jedila. Tako so prvi trije dnevi še izrazito "delavniški", zadnji trije pa "praznični".
VELIKI ČETRTEK
V stolnici na veliki četrtek dopoldan škof skupaj z duhovniki svoje škofije opravi t.i. "krizmeno mašo". Pri njej škof blagoslovi krstno in bolniško olje in posveti sveto krizmo. Zastopniki župnij nato raznesejo sveta olja po vsej škofiji za uporabljanje pri zakramentih in zakramentalih. Na ta način je prikazana povezava med velikonočno skrivnostjo in vsemi zakramenti, ki jih deli Cerkev.
Na veliki četrtek zvečer se z večerno mašo prične t.i. sveto velikonočno tridnevje. Pri maši se verni spominjajo zadnje večerje, pri kateri je Kristus ustanovil evharistijo in duhovništvo.
Kristus je pri zadnji večerji učencem (apostolom) naročil, da se morajo med seboj ljubiti in se truditi za edinost v službi ljudem, zato, da bodo po tem pred ljudmi prepoznavni kot njegovi učenci. Poleg tega jim je umil noge. To je bilo za takratnjo judovsko družbo nekaj nepojmljivega, saj so to opravilo opravljali le služabniki nejudovskega rodu. Kristus je s tem pokazal na enega od temeljev novozaveznega duhovništva - na službo in ljubezen do sočloveka, ki ne gleda na družbene in kulturne okvire, ampak na potrebe človeka.
Kristusova navodila in dejanja pri zadnji večerji na veliki četrtek so zaznamovala vso zgodovino krščanstva. Posvetilne besede nad kruhom in vinom, ki jih je Kristus izrekel, in navodilom o spominjanju na to dejanje, se ponavljajo pri vsaki maši.
Na veliki četrtek po mašni slavi (gloriji) zvonovi in orgle umolknejo do velikonočne vigilije. Ponekod pravijo, da "zvonovi odlete v Rim na božjo pot". Pri obredih se namesto zvoncev uporablja raglja.
VELIKI PETEK
Veliki petek je spomin na Kristusovo trpljenje in smrt na križu. Po ljudski navadi je to dan žalosti in obenem tudi velja strogi post. V cerkvi je oltar brez okrasja, tabernakelj je odprt in prazen, križ je zagrnjen s temno tančico. Na veliki petek ni maše, je le besedno bogoslužje in čaščenje križa. Pri besednem bogoslužju se podobno kot na cvetno nedeljo prebere ali drugače ustrezno predstavi (dramatizira) pasijon, ki je na ta dan vedno iz
Janezovega evangelija.
Kristus je po zadnji večerji s svojimi učenci odšel v vrt Getsemani, da bi molil. Med molitvijo pa je bil po izdajstvu učenca Juda Iškarijota aretiran in odveden na zaslišanja.
Judovske verske oblasti so ga obdolžile verskih zločinov, za katere je judovska postava (zakonodaja) predvidevala smrtno kazen, ki pa je sama ni smela opraviti. Poleg tega pa rimske oblasti niso kaj dosti zanimali notranji verski konflikti med judovskim prebivalstvom, zato so judovski voditelji Kristusa pred Pilatom obdolžili političnih zločinov (revolucionarnega delovanja, hujskanja ljudi naj ne plačujejo davkov, in trditev, da je kralj). Pilat je v procesu sicer ugotovil, da je Kristus politično neškodljiv, vendar pa je pod pritiskom popustil in odločitev prepustil nahujskani in sovražno razpoloženi množici.
Kristus je v nočnem in jutranjem času, ko je doživljal obtožbe in zaslišanja, moral pretrpeti tudi kruto bičanje in "kronanje" s trnjem. Po obsodbi na smrt s križanjem so mu na rame naložili velik tram (križ), ki ga je moral vleči na morišče izven mesta. Na Kalvariji, kjer je bilo morišče, so Kristusa pribili na križ poleg dveh razbojnikov. Toda Kristus v mučni bolečini odpusti vse zlo in nasprotovanje, ki mu je bilo storjeno. S tem dejanjem se potrdijo tudi napovedi prerokov. Po nekaj urah na križu umre.
Križanje ni bil judovski način usmrtitve. Judje so hudodelce kamnali do smrti. Včasih so trupla tudi obesili drugim v zastraševanje. Po starozavezni postavi bi naj vsakogar, ki visi, zadelo prekletstvo. Rimljani pa so uporabljaji križanje za obsojene sužnje, zločince ter politične upornike v provincah. Niso pa križali rimskih državljanov, saj je bil zanje križ znamenje groze in sramote.
PRAZNOVANJE VELIKE SOBOTE
Verniki se običajno ves dan zbirajo pred Kristusovim grobom (urejen prostor z votlino in ležečim Kristusovim kipom) k molitvi. Poleg tega pa so tudi drugi obredi, ki predstavljajo pripravo na velikonočno slavje.
Na veliko soboto blagoslovi Cerkev najprej novi ogenj. Duhovnik zaneti ogenj in ga blagoslovi. Nato blagoslovi tudi pet kadilnih zrnc (spomin na pet Kristusovih ran), s katerimi okrasi velikonočno svečo.
Blagoslovu ognja največkrat prisostvujejo mladi, da lahko potem ogenj z gobami ponesejo na domove.
Med obrede velike sobote sodi tudi blagoslovitev krstne vode. Že od 6. stoletja naprej je med vernimi navada, da blagoslovljeno vodo zajemajo v posode in
nosijo domov za pobožno rabo. Z njo kropijo domove, polja, vinograde.
Velika sobota je med ljudmi poznana najbolj po blagoslovu jedi, kijih v družinah pojedo na veliko noč. Vsebina košaric za "žegen" je od kraja do kraja različna, v večini primerov pa prevladuje nekaj vrst jedi, ki imajo največkrat tudi isti simbolni pomen. V košarici tako najdemo obarvana jajca - pirhe (pisanke, remenke, ipd.), ki predstavljajo ponekod grob, iz katerega bo Kristus vstal, drugod pa kaplje Kristusove krvi. Hren predstavlja Kristusovo trpljenje in žeblje na križu, meso (šunka, klobase, ipd.) ali pa kruh ali kolač pa predstavlja Kristusovo telo. Ponekod kolač (potica) predstavlja Kristusovo krono. Verniki glede na krajevne navade nesejo k žegnu tudi različne druge jedi, pijačo in celo semena. Simbolika posameznih jedi je različna, ponekod pa se na to tudi ne ozirajo. Košarica z jedmi za blagoslov (po domače žegen) je največkrat pokrita z belim prtom, velikokrat izvezenim s simboli velike noči (jagnje s križem, napis "vesela aleluja", ipd.).
Bogoslužje velike sobote - velikonočna
vigilija se prične v večernem času ob mraku in traja v noč. Je višek bogoslužnega leta, ki ga sestavljajo trije bistveni deli: blagoslov velikonočne sveče, ki predstavlja Kristusovo vstajenje in novo upanje. Simbol goreče sveče predstavlja tudi vero v večno življenje in iz tega razloga tudi prižigamo sveče na grobovih sorodnikov in znancev. Drugi bistveni del bogoslužja je vigilja - bedenje. Ta obred je zadnja priprava katehumenov (pripravnikov) na krst, obenem pa vzpodbuda za vse že krščene. Večji del obsega poslušanje besedil iz svetega pisma. Sledijo krstne obljube in krst katehumenov. Zadnji, tretji del bogoslužja, pa je slovesna maša, katere se prvič polnopravno udeležijo tudi novokrščenci.
VELIKA NOČ
Za kristjane, ki praznujejo veliko noč, je vrhunec velikega tedna velikonočno jutro, nedelja, ko se spominjajo Kristusovega vstajenja od mrtvih. Po starem cerkvenem izročilu ta dan duhovnik pozdravi vernike: "Gospod je vstal!", zbrana skupnost pa odgovori: "Resje vstal!"
Za Kristusove učence so bili dogodki velikega tedna porazen neuspeh. Ko je Jezus stopal v Jeruzalem, sta njihove upe, da bo on novi izraelski vladar, okrepila vzklikanje in podpora množice. Toda v nekaj urah so ga prijeli, obtožili, obsodili in usmrtili. Nenadoma je človek, kateremu je tri leta veljala njihova pozornost in zvestoba, odšel za zmeraj. Bali so se, da se bodo oblasti lotile tudi njih.
A napočilo je jutro tistega prvega dne v
tednu, ki jih je popolnoma spremenil. Ko so se srečali z vstalim Kristusom, so šele začeli doumevati pravo vsebino njegovega poslanstva. Zanje je bilo to izkustvo začetek nečesa novega.
In tukaj se konča stara zaveza - judovska vera v prihod božjega mesija in prične nova zaveza - vera v vstalega Kristusa, ki navidezni poraz na križu spremeni v zmago nad zlom in smrtjo. Kristusovo vstajenje postane temelj oznanjevanja nove skupnosti.
Dvomi o Kristusovem vstajenju so prisotni od prvega velikonočnega jutra dalje, navsezadnje samega vstajenja nihče ni videl, svetopisemska besedila pa tudi ne dajejo konkretnih dokazov, vsi dokazi so posredni. Podobni dvomi se porajajo od vsega začetka tudi med samimi učenci (npr. apostol Tomaž) ter kasnejšimi kristjani. Apostol Pavel opozarja kristjane v Korintu: "Če pa Kristus ni vstal, je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera..." (IKor 15, 14).
Da je praznik velike noči nekaj izrednega in posebnega, priča tudi praznovanje, ki traja tudi v tednu po veliki noči, in sicer vsaj še na velikonočni ponedeljek. Nedelja po veliki noči - imenovana tudi bela nedelja, pomeni nekakšno ponovitev praznovanja. Na ta dan se botri in njihovi krščenci obiskujejo in obdarujejo.
Krščanstvo je kot tedensko praznovanje velike noči (praznovanje evharistične skrivnosti - maše) vpeljalo namesto judovske sobote, nedeljo. Zato je vsaka nedelja nekakšna mini velika noč.
Branko Nimac
Dr. Franc Rode novi nadškof
Sveti oče Janez Pavel II. je 5. marca letos sprejel odpoved službi dr. Alojzija Šuštarja, ljubljanskega nadškofa in metropolita in istega dne imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta, duhovnika Misijonske družbe lazaristov.
Dr. Franc Rode je doma iz Rodice pri Domžalah, ki spada v župnijo Jarše. Rodil se je 23. septembra 1934 v Ljubljani. Po vojni se je leta 1945 s svojimi starši izselil v tujino in se končno naselil v Argentini. V Buenos Airesu je stopil v bogoslovlje. Bogoslovni študij je nadaljeval v Rimu in Parizu. Leta 1952 je stopil v Misijonsko družbo lazaristov. V duhovnika je bil posvečen v Parizu leta 1960. Tri leta pozneje je postal doktor
bogoslovlja. Po končanem študiju v Parizu se je vrnil v domovino. Od leta 1967 je bil ravnatelj lazaristovskih bogoslovcev. Predaval je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Objavil je številne članke in razprave v Družini, Bogoslovnem vestniku in pri Mohorjevi družbi. Leta 1981 je odšel v Rim, kjer je ostal do danes. Sodeloval je v Papeškem svetu za dialog z neverujočimi, sedaj pa j e tajnik Papeškega sveta za kulturo. Spisal je več bogoslovnih knjig. Ves čas je pozorno spremljal slovenski tisk, ki gaje seznanjal z dogajanjem v Cerkvi na Slovenskem. Tudi druge slovenske časopise je prebiral. V odnosu med Cerkvijo in državo je po mnenju doktorja Rodeta ključno vprašanje šolstvo. S Cerkvijo na Slovenskem si bo
prizadeval za uvedbo verskega pouka kot obveznega, izbirnega predmeta pod popolno pristojnost Rimskokatoliške cerkve.
Dr. Franc Rode je bil vedno povezan z domovino. Mnogo je pisal in predaval o življenju Cerkve na Slovenskem. Lani je spremljal svetega očeta pri njegovem obisku v Sloveniji in v
ljubljanski stolnici prebral del papeževega govora.
Dan škofovskega posvečenja bo na belo nedeljo, 6. aprila 1197 ob 16. uri v ljubljanski stolnici.
Jože Čampo, Kisovec

Materinstvo je sladilo življenja, izpopolnitev domačnosti, veselje družine. O materi je Napoleon dejal, da je vzgojni sistem z eno besedo. Je brezpogojna ljubezen, ki otroku lajša nebogljena oziranja v svet ter osrečuje stopicanja tako v dobrem kot v zlem. Človekova narava je skorajda nepogrešljivo povezana z njegovimi otroškimi hotenji, ko je imel poleg matere bore malo družabnikov. A kot razlagajo, naj vsakdo verjame, da ima najboljše starše na svetu in bi se ne rodil nobeni drugi materi. In kljub temu, da je človek menda naj višja razvojna stopnja živih bitij, pa se po razlago za kasnejša razna negativna čustva venomer "vračajo" v otroštvo. Požrtvovalnost mater je bila morda v pretekli dobi razvidnejša, ko so bile zaničevane kot dekleta, matere in žene.
Sedanji svetovni pojav pa nikakor ni herojstvo matere, ko je največja sreča imeti otroke in moža, marveč številčno manjšanje družine. Prav tako v svetu čedalje več žensk rojeva otroke v zreli dobi, začudujoče je, da se za prvega otroka odločajo tudi pri štiridesetih, ker se meja za rizično nosečnost viša. Skratka, tako "stare" pa še roditi si upajo, ne meneč se za pikre pripombe.
Saj mnoge ženske za svoj največji uspeh smatrajo rojstvo otroka, materinstvo. In morda bi spodbujanje natalitete popestrilo "uspavano" pehanje za službe, ki jih ni, in vsakdanjost oplemenitilo zapletenih delirijev prihodnosti.
Tekst in foto: Petra Radovič
Pravljične MAM(ljiv)E ljubečnosti
Karmen
Bezgovšek, tehnik strežbe iz Trbovelj:
"Praznovanje materinskega dne?
Kaj pa vem, verjetno je lepo. da so tudi do tega praznika pozorni, ampak saj je že toliko teh praznikov. Ni dolgo, je bilo Valentinovo, 8. marec še vedno praznujemo, pa materinski dan. Vsekakor je prav, da se opozori na vlogo matere, ki ni le biološka funkcija, saj je lepo biti mama, sploh če imaš rad svojega otroka, ko ni nobena stvar naporna. Če bi imela več otrok? Hja, saj jih še mislim imeti."
Marta Makari, gospodinja iz Zagorja:
"Najlepše v življenju ženske je biti mati. Mislim.
daje materinstvo privilegij žensk.
Povsem drugačno je razdajanje nežnosti za svojega
otroka, čustev, pa tudi napora in odgovornosti. Za 25. marec pričakujem kakšno rožico. Pozornost se mi zdi
pomembna, kar je treba tudi privzgajati. Po mojem je ena roža najlepši poklon, da čutiš, če imajo obzir do tega praznika in ti to izkažejo."
Elvira Agovič, uslužbenka iz Zagorja: "Veselje je gledati na svojega otroka, se z njim ukvarjati, ga imeti rad in mu nuditi veselo otroštvo ter vse, česar mi nismo imeli. Kajti sedaj jc lažje omogočiti otroku marsikaj. Predvsem pa je naloga mater, da privzgajajo otroku spoštovanje do staršev, in daje to spoštovanje obojestransko. Mislim, daje materinski dan upravičen praznik in si ga matere zaslužimo."
Slavi Unufrejsčuk, delavka iz Zagorja:
"Do sedaj smo bolj praznovali 8. marec, dan
žena. Morda se bodo otroci tudi za materinski dan spomnili in mi prinesli kakšno rožo. Vsekakor pa ni naporno biti mama, to je predvsem veselje, čeprav se razdajaš. Zadovoljstvo je namreč živeti za druge. Mislim, daje treba otroke spoštovati, jim biti prijatelj in ti potem to vračajo."
Beti Janežič, frizerka iz Zagorja:
"Materinstvo? Brez skrbi, daje tudi naporno. Vseskozi je dovolj dela z otrokom, cilj pa je vzgojiti poštenega človeka. Glede praznovanja pa mislim, da povsem
zadostuje 8. marec, ko vse ženske proslavljajo, saj so tiste, ki nimajo svojih otrok, kar prikrajšane. Sicer pa kakšna roža za materinski dan. ne bo odveč."
Danica Herman, upokojenka iz Zagorja:
"Materinski dan?
Ah, zdaj imamo že vnuke in ne vem, če bom 25. marca dobila kakšno rožo. Matere pa morajo imeti veselje z otroki, saj nisem navdušena nad nasiljem v družinah, kar se tudi dogaja. In otrokom je treba privzgajati spoštovanje, čeprav nekateri za to nimajo posluha."

Anja
Pungartnik, učenka iz Zagorja: "Ne bom pozabila na 25. marec in po možnosti bom mami kupila rožo. Mislim, da je vloga matere pomembna in svoje starše imam zelo rada."

Boštjan Grošelj
moj mtMNiia mm mu i»olni?
Novo leto, slovenski kulturni praznik in H. marec so z.a letos minili, velika noč je pred vrati. Pa kaj, bo kdo rekel. Resje, ugotovitev ni nič posebnega, če jo vzamemo samo kot dejstvo. Vendar se lahko vprašamo, zakaj se prazniki jemljejo tako banalno, kajti v primeru, da jih obravnavamo kot nekaj vsakdanjega, se takoj rodi pomislek o njihovi smiselnosti.
Prazniki so namreč prvotno namenjeni človeku, da si odpočije od običajnega življenja, ki pogosto utesnjuje našega duha, zlasti v današnjem času hitrega tempa življenja. Zato bi bilo logično pričakovati še večje zadovoljstvo v prazničnih dneh, ki so od države določeni prav z.a sprostitev državljanov, kot je bilo v časih, ko so ljudje živeli manj stresno in bolj polno. Toda dogaja se nasprotno. Očitno ne moremo niti med prazniki izpreči voza, ki nas vleče po poti enolične vsakdanjosti. Res je, da se večina veseli praznikov in jih večkrat tudi z. nestrpnostjo pričakuje, ampak ko pridejo, ne vemo več, kaj z. njimi početi. Za primer vzemimo bližajoče se velikonočne praznike. Zanesljivo bodo minili v znamenju pirhov in potic ter obiskovanja in obdarovanja prijateljev. Šlo ho veliko energije za nakupe daril, še več za pripravo ž.e omenjenih prazničnih dobrot. Vendar vse to spada le k formi praznovanja, je torej samo njegov zunanji izraz, ki pa bo za marsikoga pomenil kar bistvo praznika. Zato se ni treba čuditi, da se prazniki večkrat zdijo bolj nadloga kot blagoslov, saj ne vidimo dlje od njihove materialne izraznosti. S tem zamenjujemo bistveno z. nebistvenim, na ta način zamegljujemo njihov namen in pomen, je pa to pokazatelj prevlade pozunanjenosti nad duhovnim bistvom, kur je največji problem naše civilizacije sploh. V tem tiči glavni vzrok za nezadovoljstvo po končanih praznikih, kajti s površinskim doživljanjem pustimo njihovo vsebino pred vrati. Ponavadi namreč poskrbimo le za svoje telesne zadovoljitve, medtem ko naš duhovni temelj, iz katerega izvira pravo zadovoljstvo, največkrat zanemarimo. Da to drži, nas prepriča vsak praznik. Že oh njegovem pričakovanju se marsikomu pred očmi odvijajo slike o gostiji, torej o obilni in dobri hrani, neomejeni količini pijače in ostalem, kar spada zraven. S tem postavljamo na prvo mesto želodec. Seveda bo kdo ugovarjal, češ da je normalno najprej zadovoljiti telo. Res je. Še bolj res pa je, da se tu tudi konča naše praznovanje. Tako ostane v hrupu zabave človekova notranjost s svojimi potrebami na stranskem tiru. In celo več. Tudi zadovoljevanje želodca se sprevrže, kajti obstaja meja telesnega uživanja, ki se oh praznovanju največkrat prekorači. Posledice so zlasti naslednji dan očitne. Zato se neredko zgodi, da človek po praznikih ni spočit in poln energije, temveč še bolj utrujen kot pred njimi. Kaj potemtakem lahko storimo, da nas praznovanje ne bo pustilo prazne, ampak nas bo napolnilo z notranjim zadovoljstvom? Najprej se je treba zavedati, da prekomerno uživanje dobrot ne bo privedlo do večjega osebnega zadovoljstva, kajti človek po svojem bistvu ne hrepeni po materialnem obilju. Slednje je le nikoli ustrezen nadomestek človekovega duhovnega hrepenenja po osmislitvi svojega bivanja. Če si bomo med prazniki vzeli vsaj nekaj trenutkov časa samo zase, ko bo lahko v tišini vsakdo umirjeno prisluhnil, svoji notranjosti, bomo že veliko dosegli. Namen praznikov je namreč v tem, da izstopimo iz. naglice vsakdana.
Ni enostavno odgovoriti na vprašanje ali postajajo revni še bolj revni in bogati še bogatejši. Načelno je temu mnenju mogoče v celoti pritrditi, težave so v posameznostih, podrobnostih, ker ni mogoče tega problema stlačiti v en koš, češ saj je tako in tako vse jasno kot beli dan. Tudi ni povsem res. da vsi zaposleni še zdaleč niso v tolikšni stiski, kot nezaposleni, ker so tudi tod nekatere zanimive razlike, glede na to, kje kdo dela oziroma kolikšen je njegov zaslužek. Načelno pa drži, da zaposleni ne občutijo toliko gorja, kot nezaposleni, še posebej, če se izteka čas prejemanja nadomestila prejšnje plače ali celo denarja za čas čakanja na delo. Tudi trditev blagor upokojencem, saj redno prejemajo pokojnino, je dvorezen meč. Vsi z. nižjimi pokojninami, in teh je največ, še zdaleč ne zmorejo vseh režijskih stroškov in izdatkov preživljanja brez velikih odrekanj.
Priče smo nekaterim, lahko bi rekli korenitim spremembam sedanjega sistema pomoči ljudem v stiski. Odslej bo težje priti do sredstev za preživljanje vsem, ki so ostali na cesti zaradi stečajev njihovih podjetij ali racionalizacije poslovanja v delniških družbah in podjetjih. Še težje bo vsem onim, ki so jim sredstva v okviru socialne pomoči edini vir preživljanja. Verjeli ali ne verjeli, celo zamude pri sprejemanju letošnjega državnega proračuna utegnejo povzročiti dokajšnje težave pri zagotavljanju denarja za socialne namene. Vse to bo zaostrovalo stisko velikega števila ljudi, ne glede na to, da nas poznavalci z vseh strani opozarjajo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. V mislih imajo znano resnico, da kljub resnim zadregam pri poslovanju prenekateri, če le hoče, najde vsaj toliko denarja, da preživi. Vendar smo z.daj na tem, da ostreje nastopamo zoper sivo ekonomijo, ki je znala izkoristiti težave ljudi in jim omogočiti takšna ali drugačna priložnostna dela, pra viloma za pičlo plačilo in kajpak brez vseh drugih obveznosti, zlasti plačevanja prispevkov.
V Zasavju so dolgovi socialno ogroženih družin za najemnino stanovanj, porabljeno elektriko in drugo režijo domala vsak dan večji. Čeprav ne bi smeli vseh družin metati v en koš, drži ugotovitev, da je stiska tistih, ki zares ne zmorejo več plačevati teh računov, izjemno huda. Vmes so, ve se, posamezniki, ki se, vzemimo, z.a noben denar ne bi odrekli nekaterim svojim spremljevalcem, osebnim vozilom in drugim konjičkom, in imajo vedno denar za to potrebo, nikoli ali malokrat pa za osnovne namene. Vendar je, kot smo dojeli, vse več tistih, ki enostavno nimajo možnosti plačevanja vsakomesečen režije, kot to rečemo, in tem, kot še drugim, bo treba rahločutno prisluhniti. Zaostriti bomo morali posluh za stisko resnično prizadetih in z. večjo odkritostjo pokazati s prstom na vse one, ki niso v tolikšnih zagatah, kol se na prvi pogled zdi ali celo vidi. Ali bodo temu socialne službe kos, je drugo vprašanje, kot je vprašanje ali imajo resnično prav tisti, ki zatrjujejo, da se vse preveč ukvarjamo s socialnimi vprašanji in odločno premalo s problematiko vsakdanjega dela, poslovanja,...
Mar študij veterine nakazuje na ljubezen do živali?
Ja, živali imam zelo rada. Odkar študiram, sem še starše pripravila do tega, da imamo doma živali, od mačk, psa, morskih prašičkov. V otroških letih sem celo strahovala pred psi, sedaj pa sploh ne in si ne predstavljam življenja brez živali.
Je veterinarstvo svojevrstna zadeva?
Ja, je. Tekom študija dobiš ogromno znanja o živalih. Preko živali se nemalokrat učiš tudi o medčloveških odnosih. In če imaš rad živali, imaš tudi druge ljudi.
Se zdi kakšna primerjava med zdravljenjem ljudi in živali?
Ne vem, verjetno bodo študentje medicine rekli, daje njihov faks težji, medtem, ko študentje veterinarstva trdimo, da je naša fakulteta zahtevnejša. Predvsem zato, ker zdravniku lahko pacient pove, kje ga boli, medtem ko živali ne govorijo. Le kolikor lahko sklepamo iz dejstva, daje pač žival bolna, zato je tudi postavljanje diagnoze različno. Sicer pa j e prvi dve leti študija bolj teorija, naslednja tri leta pa tudi praktično delo z velikimi in malimi živalmi.
So tudi neprijetne zadeve, recimo, da koga konj brcne?
No, mene konj ni brcnil, ampak ugriznil. Ampak to ni bila neprijetna izkušnja, ker sem se vseskozi super počutila na faksu. Zelo enotni smo si bili, veliko prijateljev sem našla med študijem.
Je solidarnost značilna za študente?
Sigurno. Pri vsemu smo bili solidarni in še navezali smo se drug na drugega.
et ~ J ■ fim | i S- —
j.j,.x,fijSrA u.
Zoološki direndaj
Pasji lajež jeAlenko Videnič z Izlak, fakultetno študentsko Prešernovo nagrajenko, najmanj motil pri raziskovalni nalogi. Glede na izreden čut za živali, ko z lahkoto pridobi žival in verjame, da so živali boljše, kot se kažejo, pa o Veterinarski fakulteti v Ljubljani tudi z veseljem pripoveduje. Študij jo je namreč navdušil, razumevanje s kolegi in profesorji pa še bolj.
Kaj pa je vsebovala nagrajena raziskovalna naloga?
Raziskavo z naslovom: Stanje zob in obzobnih tkiv službenih psov v Sloveniji, sva delali s kolegico Nino Umek-Burnik iz Ljubljane pod mentorstvom doc.dr. Zlatka Pavlice in somentorstvom mag. Marka Malija. Pregledovali sva službene pse na Sektorju za šolanje psov v Podutiku, kar spada še pod ministrstvo za notranje zadeve. Ti psi, večidel le nemški ovčarji in rottweilerji, so izredno divji, namenjeni izključno šolanju njihove vzdržljivosti in napadalnosti. Pri tem seveda ne gre za privzgojeno sovraštvo, temveč, da razumejo ukaze, s čemer lažje sodelujejo pri konkretnih akcijah. Da sva lahko pregledali zobovje psov, sva morali nekatere loviti in streljati s puščico, da sva jih omrtvili in pod narkozo pregledali. Rezultate oziroma vsakršne spremembe na zobeh in obzobnih tkivih, vključno o manjkajočih ali plombiranih zobeh, sva sproti beležili in ugotovili tudi paradontozo, predvsem pa neustrezno higieno. Tudi za pse namreč obstajajo zobne ščetke in paste. Policijske pse, skupno 57, sva pregledali tudi na preostalih slovenskih Upravah za notranje zadeve. Nakar naju je zanimal še vpliv prehrane na pasjo učinkovitost ter sva izpostavili, da odsvetujeva namočene brikete, temveč bolj suhe in večje kose za grizenje.Tudi živalim je treba omogočiti zdravo prehranjevanje.
Ali dejansko obstaja kakšna povezava, vpliv med živalmi in lastniki?
Splošno znano je, da žival tudi psihološko deluje na človeka. Tako kot ne bodo imeli mačk, če so alergični nanje, se tudi za pse ne odločijo, če jih ne marajo. Odnos med živaljo in lastnikom je marsikdaj opazen, sploh pri pregledih, ko pripeljejo recimo svoje ljubljenčke, pse ali mačke, na cepljenje. Težko je spregledati, ali se žival lastnika boji ali ga ima zelo rada in obratno: kakšen odnos ima lastnik do živali. Zdi se mi, da v sedanjih razmerah ljudje obupno iščejo družbo, saj je izredno zanimanje za živali. Tako je žival človeku tudi družabnica za rekreacijske sprehode ali mu lajša samotne urice.Tudi v večjih mestih je na ulicah vse več sprehajajočih s psi.
So zanimivejše eksotične živali?
Če bi imela možnost, bi si šla ogledati živali v Afriko, ki jih poznam le iz živalskega vrta in knjig. Zelo všeč pa so mi tudi male živali, psi in mačke. V prihodnje si želim nabaviti psa, bernardinske pasme.
Najpomembnejše v življenju?
To je vsekakor osebna sreča. Predvsem znati deliti srečo tudi z drugimi, saj človek ne rabi veliko, daje zadovoljen.
Prosti čas?
Zmeraj se najde prosti čas. Za učenje si je treba narediti urnik. Tako ostane dovolj časa tudi za pogovarjanje, druženje z ljudmi.
Tekst in foto: Petra Radovič
:iTVh	I
Ste študentje Filozofske fakultete bolj komunikativni?
Nasplošno velja da so študentje na Filo-faksu dokaj odprti in malce odštekani. Kolegi na študijski smeri: geografija, smo se bolj poznali tudi zavoljo terenskih vaj in tako več 'žurali', sicer pa na vsaki fakulteti pridobiš veliko prijateljev. Začuda nas je bolj kot faks, družil Študentski dom.
Nagrajena diplomska naloga je iz študijske smeri: pedagogika?
S kolegico Tatjano Habinc iz Brežic sva se posvetili raziskavi: Metoda razgovora o nasprotujočih si stališčih pod mentorstvom prof. dr. Bariče Marentič-Požarnik. Pri tem gre za nov pristop poučevanja o reševanju problemov, pogoj za to pa je določeno predznanje učencev. Če se naprimer lotijo problema slovenskih avtocest, ga bodo osvetlili z različnih zornih kotov. S tem, da učenci na podlagi svojega znanja oblikujejo stališča in upoštevajo tudi stališča drugih. Tako se obenem učijo oblikovanja stališč, katera so sposobni tudi izraziti. Ni pomembna prava rešitev, temveč diskutiranje s toleranco, z upoštevanjem mnenj drugih. Izvajanje omenjene metode je vezano na daljši čas. Za primer: če diskutirajo o avtocestah, potem učiteljica razdeli kartice s tovrstnimi trditvami, češ kakšno je obnavljanje cest, pa železniška povezava, promet... In glede na stališča, kijih zagovarjajo, jih razvrstijo v skupine, recimo ali so njihove vrednote bolj ekološke, gospodarske, politične,... in s tem opisujejo, debatirajo, izražajo stališča, poleg tega pa se znajo vživeti tudi v stališča drugih.
Otročarije usklajevanja mnenj
Fakultetna študentska Prešernova nagrajenka, Natalija Kučiš iz Zagorja, je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz pedagogike in geografije. Humanistko po duši, so vedno zanimale psihološke zanke, predvsem pa odkrivanje samega sebe. Šole ne pojmuje le kot storilnostni hram učenosti, čeprav naj bi učili tudi uporabnega reševanja problemov in sklepanja kompromisov. Malce svobode pa si dopušča le v potovanjih, četudi ta niso odločilna za njen svetovni nazor.
Argumentiranja se recimo nikjer ne učijo in naprimer srednješolci se tako učijo argumentiranega zagovarjanja svojih stališč. Namen omenjene metode je diskusija, s katero se učenci naučijo: izraziti svoje mnenje, sprejemati mnenja drugih, razumeti, da obstajajo še druga stališča o določenem problemu, ki ga morajo prav tako upoštevati. S takšnim načinom probleme približajo življenjskosti, kako bi se podobnega problema lotili in ga rešili v vsakdanjem življenju. Enako pa so metode primerne tudi za študente, saj krepijo sposobnost oblikovanja lastnega mnenja.
ljubezni, varnosti, njegovo individualnost. Vrtec je le pomoč staršem pri varovanju in vzgoji otrok.
Obstaja 'recept' dobrega sodelovanja z otroki?
Otroci me dobro sprejmejo, vsekakor pa moraš biti z njimi odprt, jim pustiti izražati domišljijo, ideje, spodbujati samoiniciativnost, kajti vedno presenečajo.
Najpomembnejše vrednote?
Ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje.
So vaje za študente drugačne?
Metoda, poimenovana nevihta možganov je primerna za predloge in postopke za delo. Pri tem se študentje odločajo po asociacijah, kijih napišejo na papir in jih rangirajo. Namen je podoben, namreč, da odprto vprašanje človeka sili k razmišljanju. Te rešitve niso hitre, temveč premišljene. Metode pa primerne tudi za učitelje, da bodo znali učence učiti zagovarjanja z argumenti in uvideli različne vidike določenega problema. S tem. da učitelj le korigira in ne vsiljuje svojega mnenja.
Torej, znati vedeti, da ne obstaja idealna rešitev?
Življenje je polno nasprotij, konfliktov, marsikje so odprta vprašanja, rešitve so za vsakogar različne. In treba seje učiti strpnosti do drugih stališč.
In služ,ba?
Kot pripravnica - pedagoginja v svetovalni službi sem od oktobra v VVZ Ljubljana - Center. Delo zajema svetovanje staršem, sodelovanje z otroki in vzgojiteljicami. Nekako skrbim za svoje strokovno izpopolnjevanje kot za izboljšavo kvalitete dela.
Je delo zanimivo?
Delo mi je zelo všeč, tudi kolektiv. Kajti tovrstno področje terja še ogromno udejstvovanja, sploh glede uvajanja novitet. In da se manj dela zgolj na 'poskusu' napak. Treba je namreč upoštevati otrokove potrebe po
In mnenje o 25. marcu - materinskem dnevu?
Nisem še mama, ampak mislim, da je materinstvo krasen občutek. Najlepše se mi zdi, da tudi očka zna pokazati nežnost do otroka.
Bo ob prihajajočih praznikih na domači mizi kaj pirhov?
Pirhe vedno barvam, ker se mi to zdi lepa družinska tradicija.
Tekst in foto: Petro Radovič
(&
Hvunnm
Vedno na dobri poti.
Hyundai vam omogoča najugodnejše kredite, saj vemo, da nakup avtomobila ni mala stvar. In ko za svoj denar izbirate najboljši, najbolj zmogljiv in najlepši avto, zahtevajte še ugodno ceno, triletno garancijo ter možnost nakupa staro za novo.
•	Za vse modele
•	Brez pologa
•	Brez omejitve zneska
•	S podaljšanim časom odplačevanja
•	Z nizko obrestno mero
•	Brez pasti v drobnem tisku
AVTIlAUmilt CELJE
DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36
prodaja 27-664, servis 27-110
3 lOtfi (TOM+ 5%) }•*	• Primer: če najamete kredit v
! 4 leta (TOM+6%jj	'""j'.' j™000 SIT z°	,
; s let* ;iom-7%)J ™fcl som° 212,5 S,T-
HONDA
/VS DOMŽALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804
GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES
^HONDA
^INTEGRAL	^INTEGRAL	^INTEGRAL
^INTEGRAL
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
VAS VODNIK VAM PRIPOROČA DNEVE NAKUPOV
PLIBERK
LENTI
21.3.1997
29.3.1997
p - smčAm/poleti plama 23.3.m
OD n.3. v PREDPRODAJA VSTOPNIC IIINALEPK
Oglasite se v na{ i turisti—ni agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom.
Pokli-ite 0601 64 443
TvuoauLNi^r iv«oaiNi^r -mraaiNi
Tnprrc nnin j
Naj prodajalka, prodajalec Zasavja
Zbiramo najbolj prijazne, simpatične, prikupne, vljudne, spretne... prodajalke in prodajalce Zasavja. Pošljite fotografijo, glasujte in sodelujte v naši nagradni igri,
kajti obetajo se nagrade.
Stanka Borštnar, Trgovina Drolc Erika
KUPON - naj prodajalka in prodajalec Zasavja
H glasovanju ste vabljeni bralci in bralke štirinajstdnevnika Zasavc in sicer s kuponom, kamor pripišite: Ime in priimek naj prodajalca(ke):
Prodajalna, kjer izbrani prodajalec(ka) dela:
Ime in priimek glasovalca, naslov:_____________________
Joži Drnovšek, Trgovina Drolc Erika
Tatjana Šikovec, Mini market
Planinšek Fani, Cvetličarna Fani
N
Trenutna lestvica prvih pet akcije "Naj prodajalka, naj
prodajalec"
1.	Marjan Ocepek. Jurmes Zagorje	146
2.	Marinka Rajner, Deteljica-lolerija, Zag.	82
3.	Karmen Brczovšek, trgovina Erika, Zagorje	77
4.	Mojca Gračner, semenarna Marani, Zagorje	76
5.	Dušanka Matko. Tuš, Trbovlje	54
v 'fU;:	''C.: ČčV V" V
ZASAVJE
TRBOVLJE
Minulo in letošnje leto minevata predvsem v znamenju proslavljanja petdeset letnic raznih podjetih, ustanov, institucij. Naključje? Niti ne. Po končani 2. svetovni vojni je bilo treba začeti znova. In tako so nastajale šole. delovne organizacije in vse, kar je bilo med vojno ukinjeno, porušeno, uničeno. Ena izmed prvih povojnih nalog je bila fizična obnova. Iz ruševin je bilo potrebno napraviti znova hiše, domove, treba je bilo obnoviti ceste, železnice, vodovode...
V želji po čimprejšnji obnovi je 30. januarja leta 1947 tudi Okrajno gradbeno podjetje Trbovlje ali krajše OGRAD. Skromna začetna sredstva, nenehne težave z gradbenim materialom in tudi kvalificirano delovno silo so pomenili začetek enega izmed zelo uspešnih slovenskih gradbenih podjetij - Splošnega gradbenega podjetja Zasavje Trbovlje. Verjetno ob ustanavljanju OGRAD-a nihče niti slutil ni, da se bo to podjetje tako razvijalo, raslo in širilo. Ter po dobrem pol stoletju dajalo delo preko tristo ljudem.
Kratka zgodovina
Po prvem desetletju delovanja, za kateregaje bilo značilno predvsem negotova prihodnost in težave na vseh področjih njihovega dela, so tudi za SGP nastopili boljši časi. Če je bilo konec štiridesetih v podjetju zaposlenih le skromnih 22 delavcev, je to število do konca petdesetih naraslo kar na 350. Od leta 1958 se namreč začenjaobčutni in velik razvojni ciklus, povečuje se vrednost proizvodnje, SGP v tem obdobju tudi precej razšliri območje svojega delovanja. S tem postavlja temelje za ne samo zasavsko gradbeno podjetje, temveč za podjetje, ki bo veliko tudi v slovenskem merilu.
Leta 1973 seje kolektiv odločil
za združitev z G1P Beton Zagorje in SGP je postala ena od temeljnih organizacij združenega dela. 1 .julija leta 1982 pa se jim pridruži še SGP Hrastnik in tako nastane Splošna gradbena dejavnost Beton Zagorje.
V	tem času se niso gradila samo številna stanovanja, tovarne, zdravstveni domovi, gostinski objekti širom po Zasavju. Gradila se je tudi trdna povezanost vseh temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo SGD Beton. Ta naj bi temeljila na dohodkovni soodvisnosti, enotni tržni in finančni politiki, združevanju sredstev za reprodukcijo in razvoj ter usmerjeni politiki izobraževanja.
V	tem obdobju seje združila vsa težka gradbena mehanizacija.
Konec povezovanja oziroma
začetek krhanja vezi med raznimi TOZD-i se je verjetno začelo že pred uradnim formiranjem ponovno samostojnega gradbenega podjetja z imenom Splošno gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje ali krajše SGP
Zasavje. To seje zgodilo 1 .januarja 1990. In SGP Zasavje je znova začelo svo je delo - z lastnimi kadri, lastnimi osnovnimi sredstvi ter vsem ostalim kar potrebuje samostojno podjetje, in prav takrat seje občutno začela spreobračati tudi miselnost ljudi. Kazali so se prvi konkretni znaki tega, kar seje končalo v desetdnevni vojni za neodvisno Slovenijo - umiranje Jugoslavije in propad socializma.
Delavci SGP Zasavje, okrepljeni ne samo z razkošnejšimi delovni sredstvi kot so bili tisto ob začetku, temveč tudi že oboroženi s precejšnjo mero znanja, strokovnostjo in obvladovanjem zahtevnih tehnoloških procesov, so pravi čas dojeli kaj se dogaja. Po dobro nam znanem pregovoru
Poslovni kompleks Berlin
,j-va\Vln,i
"uzdaj se use i u svoje kluse" so realno in trezno ter pravilno pristopili in nastopili na trg, na neizprosen, kapitalistično naravnan trg. Takrat so samostojno začeli nastopati tudi na tujih trgih. Obogateni z izkušnjami iz Libije in drugod, ki so si jih nabradi še v okviru prejšnjega "lokalnega giganta", so v povezavi s trboveljskim Rudisom leta 1990 začeli delati predvsem v Nemčiji. V nemčiji so s kakšnimi 60 delavci stalno navzoči še danes.
Zadnje obdobje
Devetdeseta leta gradbeništvu in
V začetku leta 1987 je dotedanjega direktorja TOZD Operah va Zasavje Ervina Matešiča zamenjal Ivan Krošelj, ki je ostal direktor vse do danes. Verjetno gre prav njemu zasluga, daje skupaj s svojimi strokovnimi sodelavci in dobrimi kadri, uspel brebroditi vse krize zadnjega desetletja. Poleg lega pa podjetje tudi modernizirati in ga napraviti konkurenčnega napram drugim. V uvodu k brošuri je direktor Ivan Krošelj zapisal: "50 letnica je potrditev organiziranosti in dokaz trdnosti ter vztrajnosti gradbincev, ki so v času svojega obstoja občutili dobre in slabe trenutke poslovanja. Vendar skupni cilj - pridobivanje novih investicij in gradnja objektov - nas je vodil in nas bo še naprej. Vlaganja vposodobitev tehnologije kadrov in znanja bodo omogočila večjo konkurenčnost in izboljšala položaj na trgu." Na fotografijah je direktor Ivan Krošelj v družbi z dr. Janezom Drnovškom, kateremu je v imenu podjetja v trajen spomin podaril tudi sliko akademskega slikarja Janeza Kneza.
odzval z veseljem, s tem podjetjem ga namreč vežejo tudi osebni spomini iz časa, ko je sodeloval s tem podjetjem. Slovesnosti so se udeležili med drugim tudi dolgotrajni poslovni partnerji podjetja. "Stavbarstvo in kiparstvo - razlike med njima skorajda ni. Zamejiti prostor in ustvariti zavetje za telo, njegov negativ, je večna naloga prvega. Kiparstvo pa pred nas postavlja predmete, ki so mejniki med dnevom in nočjo in v katere so vtisnjene misli, spomini, čustvovanja...," je zapisal kipar Matjaž Poči vavšek, avtor skulptur, s katerim so se v SGP Zasavje
gradbeni dejavnosti niso bila preveč naklonjena. V Zasavju je dela za takšna podjetja prej primanjkovalo kot da bi ga bilo preveč. Konkurenca ostalih gradbenih podjetij paje bila vse hujša in hujša. SGP Zasavje je zato naredilo korak naprej. Leta 1991 so zato ustanovili hčerinsko podjetje MCK v katerem so združili lastno znanje s področja mizarstva, centralne kurjave, ključavničarstva in s tem skušali postati čimbolj konkurenčni drugim. "To obdobje je bilo najtrše obdobje v vseh 50 letih." Je med drugim zapisano v bogati brošuri, kije pospremila visoko obletnico SGPZasavjainjetudi podlaga za ta zapis. "Ukinitev prispevka za stanovanjsko gradnjo in s tem
izguba kontinuitete gradnje, ukinitev samoprispevkov, zmanjšanje akumulacije gospodarstva in s tem vlaganj v investicije so imeli za posledico mnogo večje povpraševanje po gradnjah od ponudb s strani gradbenih firm."
Vendar je SGP Zasavje še enkrat uspelo prebroditi vse težave ter uspešno nadaljevati začeto.
Obletnica
Podjetje je oktobra 1996 z vpisom v sodni register postalo delniška družba. Nekaj več kot 55 odstotkov vrednosti je v lasti zaposlenih, upokojencev in bivših zaposlenih, ostalo je v lasti skladov. Pol stoletja svojega delovanja pa delavci SGP Zasavje Trbovlje niso počastili
samo z omenjeno brošuro, ki je hkrati tudi dokument o nastanku in razvoju te delniške družbe. V začetku marca so pripravili tudi krajšo slovestnost na katero so povabili tudi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Ta seje vabilu
zahvalili svojim poslovnim partnerjem. Da kiparjeve pisane besede držijo, v SGP dobro vedo, saj so ustvarili že ničkoliko stavb, ki s svojo arhitekturo in spojenostjo z okoljem poživljajo tako Zasavje kot mnoga druga mesta širom sveta.
Priznanja - skulpture kiparja Matjaža Počivavška so ob 50 letnici SGP Zasavje Trbovlje prejeli:
ObčinaTMbovlje, Občina Zagorje, Občina Brežice, Elektrarna Trbovlje, Rudis Trbovlje, RudnikTrbovlje, Spekter Trbovlje, Cementarna Trbovlje, LB banka Zasavje Trbovlje, Zavarovalnica Trbovlje, Gospodarska zbornica Trbovlje, Splošno združenje gradbeništva in IGM Ljubljana,Tovarna pohištva Trbovlje, Komunala Trbovlje, Kovinotehna Celje, Terme Čatež in Elektro Trbovlje.
Jr.77 J in p. ~ er* c
GOSTILNA PRI MAČKU
Tokrat smo se ustavili v Šmartnem pri Litiji, v trgu, ki se ponaša z najstarejšimi trškimi pravicami v Zasavju. Prav dosti nismo pomišljali, kam naj se podamo. V gostilno, ki ima pridih kraja in domačnosti, patino preteklosti. To je GOSTILNA PRI MAČKU, že od leta 1932, ko sta začela Ivan in Pavla, ded in babica današnje lastnice Špele Sotenšek, z obrtjo, ki se je preko Špelinih staršev Ivana in Andreje Maček ohranila do danes. Pred drugo vojno in nekaj po njej, so po moški liniji imeli poleg gostilne tudi mesarijo.
Danes se cela družina Sotenšek trudi ugoditi gostom glede izbora hrane in vin. Lahko rečem, da jim to dobro uspeva. V kuhinji se sučeta Špela in njen sin Matevž.
Tistega večera sta nam predstavila sočno solato z morskimi sadeži kot prvo predjed, druga je bil odličen puranji zrezek Maček (priprava ostaja Špelina skrivnost) in glavno jed kračo z ajdovo kašo. Predjedi smo zalili / odličnim sauvignonom, medtem ko seje krači prilegel dober cviček.
Za naše bralce pa je gospodinja zaupala tale recept:
ŽREBIČKOVA KRAČA S PRILOGO IN AJDOVO KAŠO
Kračo dajo dan preje v paco, seveda začinjeno in nasoljeno, tako, daje pripravljena za v pečico ali krušno peč.
Ajdovo kašo skuha v juhi, doda gobe, začimbe in preliv z jajci in smetano ter da vse skupaj v pečico.
Zraven sodi sezonska solata, za sladico priporoča še skutino pogačo in dober tek!
Pa vendar, velja se oglasiti pri njih in se prepustiti izboru Špelinih dobrot. Poleg pravih domačih jedi nudi vegetarijansko hrano, pa morske jedi, žabje krake, zrezke tako in drugače...
Noja, poiščite Šmartno in pridite!
M.M.

Na naše vabilo o sodelovanju v rubriki KULINARIČNO se je odzvala bralka Marta Ravnikar z Izlak.
Poslala nam je recept Pljučna v sirovi omaki:
1/2 kg pljučne (lahko je tudi puran) narežemo na majhne kose in spaniramo ter nahitro ocvremo, naložimo v pekač.
Sirova omaka: na olju prepražimo 1/2 kg čebule, da zarumeni, zalijemo z 2 del vode. dodamo žlico vegete, en trikotnik topljenega sira. 2 kisli smetani, premešamo in pustimo, da vre toliko časa, da se sir stopi.
Panirano in rahlo ocvrto pljučno prelijemo s pripravljeno omako. Postavimo v pečico segreto na 175 stopinj za 20-30 minut. Za prilogo kuhan riž, kroketi, solata.
Zdravilne
rastline
META
Meta je sorodnica žajblja, timijana, materine dušice, melise,... Pri nas se največ uporablja poprova meta. Mogoče jo je uživati na razne načine - v čaju, omaki, v koktajlih ali na solati.
Meta je krepčilna, zato jo priporočajo otrokom, starejšim ljudem in rekonvalescentom. Blagodejno vpliva na srce in živce ter je prava zaveznica prebavil: želodcu pomaga pri slabi prebavi, olajšuje sproščanje plinov, pomaga pri kolcanju in čirih v prvi razvojni stopnji. Meta tudi krepi delovanje jeter in trebušne slinavke. Je dragoceno zdravilo za kašelj, bolezni dihal (astma, bronhitis), nevralgijo, živčnost, nespečnost, tesnobo... Grgranje mete zelo učinkovito pozdravlja bolečine v dlesnih in zobobol ter osvežuje dah.
Nasveti "naših mam"
Če hočete ugnati spolno nemoč ali
frigidnost, pijte tale čaj: dva ščepca mete in ščepec šetraja na skodelico kropa. Vredno je poiskusiti!
HREN
Ker se bližajo Velikonočni prazniki, hren pa je odlična priloga praznični pojedini, je prav, da tokrat nekaj več


napišem o zdravilnih lastnostih te velike zelike iz družin križnic.
Hren uporabljajte v manjših količinah, kajti tako organizem "dinamizira" oziroma poživlja, v velikih količinah pa ga "dinami-tira".
Hren vsebuje veliko vitamina C (v 100 g ga je dvakrat toliko kot v enaki količini limone). Že v srednjem veku so ga uporabljali proti zaprtju, zastrupitvam, glistam, boleznim ledvic, mehurja in kožnim boleznim.
Sok iz korenin učinkuje zoper skorbut. V zmernih količinah je imenitno zdravilo za želodec, črevesje in jetra. Nastrgan hren je zelo primeren za kataplazme, zato ga priporočajo proti vrtoglavici in omedlevici (na prsih), proti lumbagu, išijasu, bolečinam v hrbtenici, migreni ali hudem zobobolu (obolelo mesto).
Nasveti "naših mam"
Sveže nastrgan hren, pomešan z medom, je učinkovito zdravilo proti kašlju.
SLOVARČEK
KATAPLAZMA - kašasti obkladek za zunanjo uporabo
REKONVALESCENT - tisti, ki preboleva, okreva
LUMBAGO - trganje v ledjih ali križu
Pripravlja Igor Goste
Sfinoatiteu
Sobota, 19.4.1997 od 19. ure dalje - VALVASORJEVA POJEDINA!!!
Informacije in rezervacije na tel.: 74-117
Cjostifna Tri Vidrgarju
★ ★ ★ ★
ŽIBERT JOŽE
Kandrše 31,	1411 Izlake
Tel.: 0601/75-150,	75-272
Vsm žena,n in materam	letimo ^
čestitamo ob Materinskem dnevu!
ALEŠ MRAVLJE ZLATAR Zagorje
UGODNE CENE, GOTOVINSKI POPUSTI!
milino mm rese le Velikonočne praznike!
Delovni čas:
tor., sre., čet., pet.: 9.00-12.00, 15.30-18.30 sob.: 9.00-12.00; pon.: zaprto
PekarnE
SLAŠČIČARNA
ŽITO, Pekarstvo in testeninarstvo PEKARNA TRBOVLJE
VAŠ OTROK SI ZASLUŽI NAJBOLJŠO TORTO! Naredijo jo v "ŽITU", PEKARNI TRBOVLJE.
Upoštevajo VAŠE želje.
Pestri okusi: SADNA, SMETANOVA, JOGURTOVA, SKUTNA, MASLENA, LEDENA, STRACCILELLA... Čudoviti liki: SUPERMAN, SPIDERMAN, BATMAN, HUGO, LEVJI KRALJ, TOM INJERRV, ARIELA -morska deklica, FABI, POCAHONTAS, ESMERALDA ... ter vse oblike iz bogate, sladke tortne zakladnice.
Naročite jih lahko na telefon 0601 27 456 /27 449 in seveda pri naših prodajalcih.
Praznujmo skupaj!
BOJAMA
vrrroKi -
lOK
Svetovalne razgovore ob razvezah zakoncev in družinskih krizah opravlja na Centru za socialno delo v Trbovljah že osemnajst let. Diči jo izredno potrpljenje, s katerim sogovorniku osvetljuje možno rešitev problema. V zadoščenje pa ji je, če zakonca na pozitiven način izpeljeta situacijo.Torej, da tudi v primeru ločitve ne ogrožata drug drugega, ali, da so žrtve razmerja otroci.
V osemdesetih so imeli na Centru za socialno delo menda več uvida nad številom sklenjenih in razvezanih parov, ker so opravljali obvezna predzakonska svetovanja. Kot je povedala, se je takrat razvezal vsak četrti zakon. Sprva spravni razgovor, se je pozneje preimenoval v svetovalnega, čeprav še vedno skušajo nasprotja, ki privedejo do konflikta med zakoncema, zgladiti. "Vsekakor se lahko sporazumeta le medsebojno," je dejala, "partnerja morata biti namreč pripravljena prebroditi krizo v zakonu, kajti mi le opozorimo na morebitno rešitev problema."
Ljudski rek pravi, daje krizno sedmo leto partnerstva, sicer pa je kriznih obdobij več. Začenši s sklenitvijo zakonske zveze, ko zaljubljenost preide v ljubezen. Nadalje z rojstvom otrok, ko se zakonca znajdeta v novih vlogah. In nenazadnje, ko začno iz ustaljenega družinskega kroga v širni svet odhajati otroci.
"Naša naloga je osveščati partnerje, naj zaradi osebnostnih kriz ne obremenjujejo otroke," je povedala, "saj ta veliko več zazna, kot mislita. V bistvu je neverbalna komunikacija še pomembnejša od verbalne." Kakšnih značilnih receptov za premagovanje zakonskih težav ni, poudarila pa je, da mnogi zakonsko zvezo jemljejo preveč monotono, čeravno je to dinamična skupnost. Vsekakor pa so zakonske zveze različne, skupno je le to, naj zakonci kar najbolj konstruktivno rešujejo probleme, sklepajo kompromise in ne naredijo razdor ob najmanjši težavici.
Baje je iz naraščanja ločitev razvidna tudi kriza vrednot v družbi, ko odsevajo predvsem negativna čustva. Nasplošno, sicer tako imenovana tretja oseba v prepirih zakoncev, - v tem primeru strokovno usposobljena svetovalka zakoncev - pa je sploh pozicija, ki kljub pristojnosti, terja nepristranskost. Četudi so ob problemih ljudje precej nebogljeni, ko včasih dober nasvet veliko zaleže.
Poleg vsega opravlja tudi delo z družinami s posebnimi potrebami, kjer se trudi za društveno angažiranost otrok z zmerno ali težko motnjo v razvoju in njih staršev. Tako organizirajo srečanja, praznovanja. Za letovanje pa poskrbijo pri zvezi društev Sožitje, kjer je članica izvršnega odbora; pri trboveljskem društvu za pomoč duševno prizadetim pa prav tako sodeluje v izvršnem odboru. Kot predsednica sveta staršev OŠ dr. Slavko Grum pa se zavzema za čimbolj kvalitetno življenje otrok s posebnimi potrebami, za kar si tudi na šoli z vsem srcem prizadevajo.
Za prostočasje pa gre najraje v gledališče, za zabavo prebere tudi horoskop. Svojčas je sodelovala pri amaterski gledališki skupini ter pravi, da ženske premalo dajo na družabno življenje. O modi pa meni, da se človek boljše počuti, če je lepše oblečen. In ker ji največ pomeni prijetno družinsko vzdušje, zna biti tudi dobra gospodinja.
Tekst in foto: ER.
r,jj n
~'\P V,P
KULTURNA DRUŠTVA V OBČINI ZAGORJE OB SAVI
in
ŽUPNIJSKA KARITAS ZAGORJE OB SAVI VABIJO
NA DOBRODELNI KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU "NOVA HIŠA"
ZA VARSTVENO DELOVNI CENTER
KC Delavski dom Zagorje ob Savi torek, 25. marec 1997 ob 19. uri
V programu sodelujejo: Otroški pevski zbor Cicido Glasbene šole Zagorje, Vokalna skupina 05 dr. Slavko Grum Zagorje, Mladinski pevski zbor Juventus z vokalno skupino Srebrni zvončki GS Zagorje, Mladinski pevski zbor Vesna Zagorje, Komorna godalna skupina GS Zagorje, Mešani pevski zbor PGD Kotredež, Vokalna skupina Fantje na vasi, Zagorski oktet, Mešana pevska skupina Izvir, Rudarski pevski zbor Loški glas in Cerkveni pevski zbor Zagorje ob Savi.
Vsi nastopajoči se odpovedujejo honorarju in povračilu stroškov. Vstopnina in drugi prispevki so namenjeni Varstveno delovnemu centru Zagorje ob Savi za projekt "NOVA HIŠA”.
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
BBEB
AVTOSERVIS
ŠPAJZER
TRBOVLJE
TEL.: (0601) 24-295, 30-170
SUPER CENE
PANDA od 10.760 DEM PUNT0 od 14.490 DEM BRAVO 1.4 sx od 22.460 DEM MAREA LIMUZINA od 26.490 DEM MAREA VVEEKEND od 27.990 DEM
OBIŠČITE NAS.
ZASEBNA ZCBNA CBBINACIJA
dr. CCCIČ dr. BABIČ
Izlake 13, 1411 Izlake
STORITVE, KI JIH IZVAJAMO V NAŠIH ZOBNIH ORDINACIJAH:
*	rentgenska diagnostika
*	endodontsko zdravljenje zob
*	zdravljenje zob in ustne votline
*	stomatoprotetična oskrba in rehabilitacija s porcelanskimi konstrukcijami
*	izdelava kovinskih konstrukcij (navadnih in anker program)
od 1. aprila 1997 dalje
UVAJAMO LASERSKO ZDRAVLJENJE V STOMATOLOGIJI
Delovni čas: ponedeljek, petek: od 8. do 14. ure torek, sreda, četrtek: od 8. do 19. ure
Telefon/fax: 0601 74088
Tekst: Tatjana Polanc Foto: Tomo Brezovar
Ko na svet priveka malo nebogljeno bitje, zaigra srce matere, pa tudi očeta. Čeprav se melodiji sila razlikujeta. Vsaj slišati je tako.
Medtem ko se mati zlije z dojenčkom in jo posrkajo vase tiste najglobje ženske lastnosti, kot so sprejemanje, predaja in nežnost, se očetom 'film največkrat strga', in sploh ni, kot bi morda pričakovali, da so takrat še bolj moški. Se pravi odločni, iznajdljivi in sila intelektualni.
Bitje akcije se v dneh. ko njegova ljubljena družica povije novorojenčka, največkrat sploh ne zaveda, kje se ga glava drži. Če mu ostane še kaj v denarnici, po tistem, ko je 'počastil' vse
svoje kolege in mordaf odplačal celo stavo, ker ženka ni povila sina, temveč hči, steče v cvetličarno in se pojavi v porodnišnici v najbolj neprimernem trenutku, skoraj neopazen za grmovjem vrtnic.
Vsaj pri mojem očetu se je zgodba odvijala v takem zaporedju in	lahko	si
predstavljate, kako poklapano je zijal v babico, ko mu je ta prepovedala izročiti šopek materi. Ker	šopkov	se
porodnicam nositi ne sme. Vzroki so higienske narave, zato morajo to prenesti tudi novopečeni očetje, ki v tistem trenutku ne znajo razumeti, da se svet lahko vrti še okoli česa drugega, ne le okoli njih.
Zmedenost očetov se lahko pokaže tudi na drugačen način.
Ko je mlada mati čez okno porodnišnice možu zaklicala, da jim v bolnišnici strežejo tako zelo grenke kamilice, da jih niti piti ne more, je mladi oče stekel v trgovino in ženki privlekel kar pet kilogramov sladkorja. Pa je šla tisti dan domov in on naj bi to vedel.
Kakorkoli že, rojstvo otroka je velik dogodek za oba, mater in očeta. Dosti jih je, ki pri porodu stojijo ženskam ob strani in skupaj z njimi 'rojevajo', tako kot to počne vse osebje. Inka Gajšek iz trboveljske porodnišnice že ve. Petindvajset let je že babica in kot je povedala, je vsak porod
posebno doživetje, ki bi mu tudi v porodnišnicah radi posvečali več pozornosti, pa tega enostavno ne zmorejo, ker je dela preveč. Tudi zaradi tega so v porodnišnicah veseli, kadar so pri porodu prisotni tudi bodoči očetje, ki dajejo porodnici občutek varnosti.
"Biti babica," je rekla Inka Gajšek, "je lep poklic, ki pa je včasih lahko tudi zelo tragičen. Sicer pa se zares trudimo, da bi se vsaki porodnici dovolj posvečali in ji tako pokazali, da opravljanje našega dela ni in ne sme biti zgolj rutina."
Drobno pozornost pa materam
Zlati boter Safir
Vraže o materinstvu
Nosečnost naj bi ženska za vsak primer oznanila šele po tretjem mesecu, da ne bi bilo kaj narobe z otrokom ali njo.
Menda ni dobro kupovati zibelke pred rojstvom otroka.
Nosečnica, ki želi. da bi imel njen otrok goste in zdrave kise, naj vsaj enkrat med nosečnostjo poduha tobak.
Mati, ki želi brez napora in težav končati z dojenjem, naj vrže v vodnjak pest kovancev ter se oddalji, še preden zasliši pljusk vode.
Ženska, ki si želi dečka, pred tem pa že ima hčerko, naj med spolnim odnosom partnerja ugrizne za nos.
Zgaga pri nosečnici napoveduje rojstvo punčke z dolgimi lasmi.
Da bi otrok bil srečen in zadovoljen, ga je potrebno najprej obleči v čisto, novo svileno srajčko.
Če ima ženska v nosečnosti 'koničast' trebuh, se bo rodil deček, če paje trebuh okrogel, bo rojena punčka.
Miloš Todorovič (Zlatarstvo Safir) je oče dveh odraslih otrok, uspešen podjetnik in prijeten sogovornik. Med klepetom je
povedal, da podpira akcijo Naša bodočnost, saj je to hvalevredna gesta Zasavca, s katero se srečnemu dogodku posveti še posebna pozornost. Če bi bil ženska, si težko predstavlja, kaj bi najbolj občudoval pri svojem možu. Nasploh so se moški sogovorniki pri tem vprašanju vsakič globoko zamislili in se ponavadi predali, češ to je pa res zelo težko vprašanje. Miloš Todorovič meni, da ima vsaka ženska pravico, da si ustvari družino. Toda v Zasavju se odgovorni premalo zavedajo, da je potrebno mladim družinam omogočiti tudi dostojna stanovanja, saj teh primanjkuje ali pa so predraga. Za srednji in nižji sloj prebivalstva je tako kar težko, ko si ustvarjajo družine.
Miloš Todorovič, direktor Zlatarstvo Safir ali 'zlati boter' novorojencev, med veselimi materami in 'prav nič zgovornimi' malimi Zasavci.
ob veselem dogodku posveča tudi Zasavc. Rubrika Naša bodočnost je stara skoraj toliko kot časopis. To pa ni vse. Zasavc s sponzorji in občinami Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Litija ter Radeče že nekaj časa podarja malim nadobudnežem bluzice. Na njih pa poleg občinskih grbov napis Zasavc male frklje in frkoline že zgodaj spodbuja, da biti Zasavc, niti ni tako hudo. Biti Zasavc je v redu, a ne. In brati Zasavca je še bolj v redu. Pa šalo na stran. Šteje pozornost, in te smo navsezadnje veseli vsi, ni res?!
Obdarovane s safirji
Safirji so dragi kamni, temno modre barve. Je pa Safir tudi ime
Maja Pavlič iz Zagorja in njena prvorojenka Monika. "Želim si, da bi bila Monika zdrava in imela srečo v življenju."
podjetja, ki se ukvarja z zlatarstvom in ima sedeža v Zagorju ter Litiji. In slednji safir seje v obliki lastnika in direktorja Zlatarstva Safir Miloša Todoroviča zasvetil v marcu, ko je s svojo zlato pozornostjo obdaril novorojenčke.
Zasavc se je trudil biti pri izboru obdarovancev čim bolj pošten. Seveda bi se sikalo, da bi izbrali 25. marec, dan materinstva, pa se to zaradi izida časopisa nekako ni izteklo. In smo rekli, izberimo 8. marec, dan žena. Zgolj simbolično, da ne boste narobe razumeli. Tukaj ne bomo pisali o tem, kolikšno težo imata praznika, kdo naj bi ju praznoval in kdo ne. Gre, kot rečeno, le za simbolično izbiro.
Torej, dan smo izbrali. In ne
Petra Žirovec iz Celja s hčerko Urško. "Materinstvo je velik dar življenja. Urška pa je bila težko pričakovana, starejša hči je komaj čakala na sestrico."
boste verjeli (ali pač), 8. marca so v trboveljski porodnišnici dojenčke povile kar štiri matere.
Marija Ovnik iz Trbovelj z malo Ana - Marijo. "Materinstvo je največja sreča na svetu." Marija Ovnik je z Ana - Marijo to srečo doživela že v tretje.
Deklice in en korenjak so tako v dar prejeli zlate verižice, obeske in uhane
Štefka Poglajen iz Litije |e povila fanta Urbana. "Materinstvo je zelo lepo, ampak tudi odgovorno. Urban je moj šesti otrok."
Kaj menijo župani
Vprašanja smo zastavili vsem županom Občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Litija in Radeče. In sledijo odgovori tistih, ki so si vzeli čas in prijazno odgovorili na naša vprašanja.
1. Zasavčeva rubrika Naša bodočnost je...
Janez Zahrastnik, Radeče:
...prijazna. Še posebej čestitke. Če srečne mamice s sporočilom soglašajo, velja s tem nadaljevati. Leopold Grošelj, Hrastnik: ...je zanimiva za širok krog bralcev, ki velikokrat nimajo časa, da bi drugje izvedeli novico.
Janez Malovrh, Trbovlje: ...je posrečen vir informacij, pa tudi vir
za družabnost. Bralci se ob tem spomnijo tudi svojcev otroka.
2. Bodočnost mladih v Zasavju... Janez Zahrastnik, Radeče: ...ni tako optimistična kot pred časom. Odvisna je od skupnih prizadevanj Zasavja in od odgovornega odnosa naše države do razvoja te nekdanje razvite regije.
Leopold Grošelj, Hrastnik: ...v vseh zasavskih občinah se močno trudimo, da bi mladi lahko preživeli lepa otroška leta, v osnovnih šolah dobili odgovore na vsa vprašanja ter se odločili za poklice, s katerimi si bodo za kruh, pa tudi za maslo, lahko zaslužili v domačem kraju... Res pa je, da je prihodnost slehernega med nami v veliki meri odvisna tudi od vsakega posameznika. Janez Malovrh, Trbovlje: Rad bi, da bi bila bodočnost mladih
Zasavčanov zdrava, svetla in prijetna. Močno upam, da bomo krizo s skupnimi napori uspešno prebrodili. Mladi potrebujejo zadovoljne starše, dobro šolo, možnosti za sprostitev, odprto pot v življenje... Zadovoljen bom, če jim bomo vse to lahko ponudili.
3.	Se bo število rojstev v Zasavju v bodoče večalo?
Janez Zahrastnik, Radeče: Odvisno od prejšnjega odgovora. Leopold Grošelj, Hrastnik: Število rojstev se ne bo večalo. Janez Malovrh, Trbovlje: Ne vem. Odvisno od socialnega statusa.
4,	Če bi bili ženska, bi...
Janez Zahrastnik, Radeče: Nimam predstave.
Leopold Grošelj, Hrastnik: ...bi si velikokrat želel biti moški.
Janez Malovrh, Trbovlje: Ne
vem?!
5.Ženska v hiši podpira tri vogale?
Janez Zahrastnik, Radeče: O tem ni dvomiti.
Leopold Grošelj, Hrastnik: Da, vendar ne v vseh primerih.
Janez Malovrh, Tčbovlje: Ženska podpira še več vogalov.
6.0 praznovanju praznikov 'dan žena' in 'dan materinstva'. Janez Zahrastnik, Radeč: Praznovati jih je potrebno in jim namenjati vso pozornost.
Leopold Grošelj, Hrastnik: Praznika je potrebno ohranjati in praznovati.
Janez Malovrh, Trbovlje: Bolj se nagibam k praznovanju dneva žena, saj ženska pomembno prispeva k družbenemu razvoju, najsi je mati ali ne.
Medvedki naših staršev
Babica Inka Gajšek, dojenčka ib ljubkovalna igračka, ki so jo izdelale vzgojiteljice vrtca Pikapolonica iz Trbovelj.
Dojenčkov, ki so se v marcu rodili v trboveljski porodnišnici, pa ni obdaroval samo Zasavc, temveč tudi vrtec Pikapolonica iz Trbovelj. Tamkajšnjim vzgojiteljicam se je namreč porodila zanimiva zamisel, ki se je uresničila v obliki ljubkovalnih igrač. Prav posebnih, ljubkih, prijetnih na otip, ravno pravšnjih za malčke. Te so dobili prav vsi novorojenčki, ki so v marcu privekali na svet v porodnišnici Trbovlje. So pa vzgojiteljice VVZ Trbovlje tudi sicer zelo aktivne, saj so pripravile razstavo medvedkov. Takole sta povedali vzgojiteljici Melita Gošte in Mateja Bregar.
Ljubezen, nežnost, toplina, dotik... Kdo si tega ne želi? Naši malčki so resnično še malčki. Majhni, nežni in občutljivi. Novo okolje jih bega, neznani obrazi jih prestrašijo. Ko pridejo prvič v jasli, se počutijo popolnoma same. [zgubljene. Vse je tuje, novo in neznano. Kocke so lepe, vendar nepoznane in hladne. Prostorjih mogoče privlači, ajih zbega in prestraši. Jočejo. Počutijo se sami, žalostni in izgubljeni med množico lepih in privlačnih kock.
V naročju se potolažijo in začutijo toplino, nežnost. Ob božanju se počutijo varne in ljubljene. Niso več sami. Nekdo je z njimi, nekdo jih varuje in jih ima rad.
Mamino in očkovo naročje je boljše in slajše, vendar tudi v naročju vzgojiteljice je prijetno in udobno.
Le zadovoljen in vesel otrok bo začutil potrebo po igri, gibanju in hrani. Otrok, ki se v skupini počuti prijetno, sproščeno in domače, bo ustvarjalen in aktiven.
Igrača, ki jo otroku ponudimo, mora biti privlačna in varna. Ob dotiku z njimi mora otrok začutiti nekaj toplega, nežnega in domačega, nekaj, kar ga spominja na mamino in očkovo naročje. Mnogokrat paje prvaJjubkovalna igrača, ki jo ponudimo otroku tudi edina in najljubša. Ne moremo je nadomestiti z drugo, lepšo in privlačnejšo. Za našega malčka je nenadomestljiva.
Ana - Marija v bluzici Zasavca.
Ob tem pa se lahko vsak spomni tudi svoje prve in najljubše igrače. In tu se je porodila zamisel, da bi v vrtcu Pikapolonica pripravili razstavo z naslovom Medvedki našega otroštva.
K sodelovanju smo povabile starše, otroke in ostalo vzgojno osebje vrtca Pikapolonica. Ideja se je uresničila, akcija je stekla. V vrtec smo prinašali medvedke, velike in majhne, stare in nove.
Obiskovali so nas medvedki dveh generacij. Lahko se pohvalimo, da je naš najstarejši medvedek star že 35 let.
Razstava, ki smo jo pripravili v vrtcu Pikapolonica je zanimiva tako za otroke, kot za njihove starše. Lahko si jo ogledate vsi, majhni in veliki, mladi in stari. Saj kadar s svojimi spomini 'odletimo' v otroštvo, leta niso pomembna. Pomembno je tisto, kar nas je osrečevalo.
&eti
m e t I i k a
LrJ 2[atax^tuo
Tn-nov	I
Nasveti staršem - čisto po astrološko
Mucki imajo radi dojenčke
V skupini 'muckov' v VVZ Trbovlje (Pikapolonica) se otroci z vzgojiteljicami radi pogovarjajo o dojenčkih. Nekateri imajo doma že mlajše sestrice ali bratce, mnogi pa si tega močno želijo. Tole, kar sledi, sta zapisali Silva in Karmen ker petletni cicibani še niso vešči pisanja.
Moj bratec hodi v šolo. Ime mu je Miha. Rada mu malo nagajam.
Nina Š.
Moja sestrica je še dojenček. Veliko joka. Vzamem jo v naročje in potrepljam po hrbtu. Dam ji lubčka. Nejo imam zelo rada.
Dane B.
Rad bi imel bratca, da bi se skupaj igrala z avtomobilčki.
Žiga R.
Tudi jaz bi rad imel bratca, vendar oči in mami pravila, daje za to potrebno veliko dela.
Aljoša M.
Pri nas bomo kmalu dobili dojenčka. Mamici je že zrasel velik trebuh. Še malo, pa bo odšla v porodnišnico. Rad bi, da bi domov prinesla sestrico. Dal bi ji ime Nina.
Malija K.
Jaz bi imel pa fanta. Doma že imam sestrico Dessire, ampak bi imel bratca, ker je fant. Bom rekel mamici in očitu.
Dominik Ž.
Imam kar dve sestrici. Eva hodi v šolo, Nina pa je še dojenček. Ne vem, ampak verjetno bomo imeli še kakšnega dojenčka -bratca.
Nika K.
Srečna mamica in očka
Anita Drnovšek in Lado Kuder iz Zagorja, srečna mamica in očka, ki čakata, da jima otroška sestra Vesna Šeško pripravi malo bitjece na odhod v nov dom.
OVNI s svojo neustavljivo energijo spravljajo starše ob pamet. Polni prask in bušk pa niso le OVNI sami, temveč tudi sosedovi otroci.
Nasvet: Ne puščajte"jih same doma, še posebno, če živite v opremljenem stanovanju.
Primeren poklic za starše: Zdravnik ali cirkuški artist.
Hladilnik naj bo bogato založen, če so pri hiši mali BIKI. Ti vragolini so po izletih v naravo, kjer se povaljajo v vsaki luži in blatu, zelo zelo lačni.
Nasvet: Ne nahranite jih prej, dokler ne dokončajo dela, saj siti postanejo silno leni.
Primeren poklic za starše: Slaščičar ali gozdar.
Pri kateremkoli opravilu, mali DVOJČEK vam bo vedno stal ob strani. Pa ne da bi pomagal, le pamet vam bo solil. Njegova površnost in hitra naveličanost vas lahko staneta živcev.
Nasvet: Noben nasvet ne pomaga.
Primeren poklic za starše: Politik.
Če je med otroki tak, ki se cmeri za vsako malenkost, je zagotovo RAKEC. Joka, ker je občutljiv kot pajkova mreža, pa tudi zato, ker ima preprosto rad vodo.
Nasvet: Preselite se k morju ali v bližino reke.
Primeren poklic za starše:
Psiholog ali umetnik.
Mali LEVI so glavni med vrstniki. Fantje so poglavarji med
Indijanci, deklice si bodo že pri petih letih sposojale vašo šminko.
Nasvet: Ne povejte jim, kje skrivate avtomobilske ključe.
Primeren poklic za starše: Policaj ali krotilec levov.
Na krožniku naj ne bo več jedi hkrati, ker bo mala DEVICA med čudnimi zelenimi glistami (peteršilj) po krožniku toliko časa brzdala, da se bo jed ohladila.
Nasvet: Zaposlite jih s čim zapletenim, pa bodo dali mir.
Primeren poklic za starše: Ni pomembno, le da imate debelo kožo.
Če se ne bo spogledovala z drugimi otroci nasprotnega spola, bo mala TEHTNICA glasno pela ali risala po stenah. Ko pojejo, TEHTNICE preglasijo celo najbolj hrupen radio.
Nasvet: Njene obljube so za vas mogoče res svete, ona pa jih pozabi takoj, ko ji obrnete hrbet.
Primeren poklic za starše: Če znate pleskati, ste na konju.
Morda vam bo ponudil čokolado, ki mu jo je prinesla teta, ampak za majhen košček, bo ŠKORPIJON	zahteval
bomboniero. Ker je poln prebrisanih idej, ga je treba skrbno nadzorovati.
Nasvet: Ne zamujajte domov, ker vas bo šel sam iskat.
Primeren poklic za starše: Dobro je, da znate popravljati stvari, ki jih on uniči.
Malemu STRELCU je vseeno, kje je in s kom. Povsod se zabava in povsod najde prijatelje. Domov
bo pridno vlačil izgubljene pse in mačke, ki jih bo našel na svojih dolgih potepih.
Nasvet: Ko gre ven. ga oborožite s sendviči, ker bo kosilo gotovo zamudil.
Primeren poklic za starše: Živinozdravnik.
Kadar ne bo prešteval tolarčkov, kijih prihrani pri vsaki žepnini, se bo zatopil vase in vas od tam nemo opazoval. Ko boste najmanj pripravljeni, pa bo bleknil kakšno kruto resnico.
Nasvet: Ne igrajte lota, ker vam bo očital, da zapravljate denar.
Primeren poklic za starše: Bankir ali matematik.
Mali VODNAR je izredno radoveden in samosvoj. Ko čakate na makarone, po katere ste ga poslali, je on nanje že zdavnaj pozabil. Bogve, kam jo je mahnil na pol poti v trgovino.
Nasvet: Da ne boste v skrbeh, mu kupite mobilni telefon.
Primeren poklic za starše: Detektiv in vseved.
Male RIBICE najraje čofotajo v vodi. Kopalnica je tako skoraj vedno zasedena. V polni kadi vode utegnejo plavati mamine šminke, za tanker pa si bo RIBICA sposodila kar očetov brivnik. Deklice imajo rade tudi rože, zato lončnice pred njimi niso vame.
Nasvet: Dragocenih stvari ne shranjujte v kopalnici.
Primeren poklic za starše: Potapljač ali cvetličar.
Sv. Valentin na Retjah pri Trbovljah
Cerkev na čudežnem oboku
Jaz sem v tem času (1965-1968) v Ljubljani opravljal svoje delovne zadolžitve - so pa do mene takrat prihajali kriki in prošnje pomoči od številnih Trboveljčanov. Tudi. če meje na cesti srečal kdo. ki meje poznal - ali pa se mu je zdelo, da me pozna - me je ustavil in nagovoril: "Oprostite, ali niste vi iz Trbovelj? Ali niste vi ta in ta?!" In ko sem jim potrdil - nekaterim sem poreklo zanikal -so mi na ves glas začeli pripovedovati o tej cerkvici, češ daje to grdo, daje kulturni spomenik in naj bi vsi skupaj nekaj storili, daje to tudi dolžnost vseh. daje sramota za Trbovlje, in da naj pomagam, da se cerkvica reši propada. Vsi so pa upali, da morda sem pa le jaz tisti, ki bi lahko kaj pokrenil. Nekateri so mi kar v obraz povedali: "Saj ste tudi vi krščansko vzgojeni, vaša mati pa še sedaj hodi v cerkev."
Priznam, resnično sem bil kot sin rudarja - knapa -krščansko vzgojen. Priznam, da sem kot otrok hodil v tudi v cerkev. Vendar so ti časi vsaj zame minili. Minili so tudi zato. ker sem šel kmalu kot mladenič od doma po poti usmerjenja, po poti tedanjega časa - socializma - po poti, ki je razen moje dobre in zlate matere ni razumel nihče v ožjem sorodstvu in je ne razumejo niti danes!? Lahko s ponosom povem to, da sem delal naporno, vestno in pošteno, in da sem takrat za bivšo SFRJ in SRS veliko naredil. Vendar o tem ne bi govoril, saj nisem govoril niti takrat, čeprav sem bil tako od sorodnikov kot prijateljev večkrat celo ponižan. Žal, molk me je obvezoval in me sedaj, ne glede na to, da so drugi časi, še vedno obvezuje. Sem pač tak po naravi - ali ne?
Vendar pa mi v tistih letih kljub temu ni bilo vseeno, kaj se dogaja s to cerkvico. Ne vem - ne znam obrazložiti, vendar meje nek notranji nemir vedno prisiljeval, da sem o tej cerkvici venomer razmišljal. Seveda bi bilo za mene vsekakor lažje, če bi se tedaj tako intenzivno ukvarjal s kulturo, kot se ukvarjam sedaj. Spoznal sem. da moram nekaj storiti, nisem pa vedel. kako. Sem pa vedel, da se moram problema lotiti previdno, dajih v službi ne dobim po glavi, naj zadeva ostane "anonimna", in da zaradi nje še drugih ne spravim v neroden položaj. Na vse to sem bil prisiljen misliti glede na prisotna dejstva.
Neki dan pa mi zasveti žarnica v glavi (kaj hočem, sem pač Trboveljčan) in se spomnim, daje ena od mojih šestih sester poročena z nekim fantom, doma prav iz Retja. In to je bila takrat zame odskočna deska. Takoj se odpravim v Trbovlje na pogovor z mojim svakom. Ta pogovor je bil nujen predvsem zato, da zadevo podrobneje spoznam, saj sem sicer vedel, kje cerkvica stoji - toda minilo je približno petnajst let. ko v Retjah nisem bil.
Po ustaljenem družinskem protokolu (pozdrav, stisk roke, Šilce domačega, povpraševanje po tem in onem. po zdravju) sem počasi le pričel pogovor o omenjeni cerkvici.
Povedal mi je, da so Retje ohranile svoj kmečki značaj, čeprav so tudi tu kmetije utrpele vdor sveta, zlasti gozdovi. še posebno med Retjem in Bukovo goro in na pobočju nad Dobrno in njenim dolinskim kotom. Tako sem tudi spoznal, da se je pri njih kmetija drugače imenovala, saj je bil drugi lastnik - sedaj po vi. št. 58 zemljiške knjige pa je razvidno, da so lastniki leta 1887 podarili posestvo zopet drugim, in da so ga oni od njih leta 1907 kupili in to takšnega, kot je sedaj. Nato mi pove še nekaj o cerkvici, pove, da je njegov oče leta in leta ključar - ter povzdigne glas, daje to, kar se sedaj dela s cerkvico, barabija in sramota za Trbovlje. Nato me naivno vpraša, kako to, da se za to cerkvico zanimam. Niti ne vem več, kaj sem mu odgovoril.
Kako se lotiti zadeve naprej, je bilo zame ključno vprašanje. To rešitev pa mi je nakazal tedanji predsednik SOB Trbovlje. V teh letih sem bil namreč povabljen v Trbovlje, kjer so mi na dan občinskega praznika podelili za moje "vsestransko delo v takih in dmgačnih organih, za delo na področju športa in varnosti občine Trbovlje -po sklepu takratne skupščine občine Trbovlje - knjigo "ZGODOVINA TRBOVELJ. HRASTNIKA IN DOLA", ki jo je spisal znani revirski zgodovinar Janko Orožen in je izšla leta 1958. Kajti na tej podelitvi, kjer smo nazdravili s šampanjcem, so bili prisotni vsi. Tako zaslužni in nezaslužno občani, člani mladine, borci NOB. člani SZDL. člani ZKS in tudi SPOMENIČARJI. Mislim, da je bil tudi še en živeči španski borec, vendar v to nisem čisto prepričan.
Ker so me na tem srečanju vsi po vrsti vabili, naj jih obiščem, sem za ogled cerkvice v Retjah vabilo spretno izkoristil. Obiskal sem tega in onega in ko smo takorekoč že vse v pogovoru obdelali, sem previdno napeljal pogovor na Retje in njeno cerkvico. Še posebno tu sem moral biti zelo previden, kajti to je bila zelo občutljiva tema, glede na to. da so to bili RDEČI REVIRJI. Tu sem spretno igral na ljudske množice, da si ne smemo privoščiti splošnega nerganja in nezadovoljstva, ki lahko dobi nepredvidljive razsežnosti. Vsi so se z mano strinjali, da pravilno ocenjujem položaj, in da bodo videli, kaj se da storiti.. Vsak pa je na koncu vprašal, če sem s kom drugim govoril - kar sem seveda kategorično zanikal in zatrjeval, daje to samo med nama, pa čeprav sem o tem na dan govoril tudi z več ljudmi, najmanj tremi.
Po dneh obiskov in razgovorov sem čakal na obl jubljeni odgovor. Minili sta že skoraj dve leti, ko nisem dobil še nobenega odgovora. Kaj sem naredil narobe, sem ugibal in ugibal - žal vprašati nisem upal. Pač. očital sem si. da morda vsega le nisem postoril, niti nisem mogel storiti kaj novega, saj sem moral službeno takrat v Podčetrtek in Kumrovec glede na to. da so bili takrat v Zagrebu nemiri. Nisem mogel nič storiti in imel sem zvezane roke. kljub temu. da se je takrat (leta 1970) že začelo govoriti, da bo potrebno cerkvico v Retjah porušiti.
Eno so besede, drugo dejanja. Sreča pa je bila tudi v tem. da rušenje le ni tako enostavna stvar, pa še veliko bi stala in terjala kup upravnih, neljubih postopkov, je vse ostalo le pri besedah. Kdo je takrat odločil, ne vem. vem pa, da je začel krožiti glas, da problem prepustimo najenostavnejši rešitvi - pustimo času čas. Verjetno se je tudi računalo na to, da bosta čas in zevajoča praznina pod cerkvijo opravila svoje delo prav tako učinkovito, kot bi to naredili sami. le da bo to veliko ceneje. In ne nazadnje, po nekaj letih človeku, ki vsak dan hodi mimo umirajoče starke, otopijo čustva in vest. Tako je pač življenje.
In tako nisem - tudi zaradi preobremenjenosti - več mislil ne na cerkvico, ne na Retje. ne na Trbovlje, na Zasavje pa sploh ne. In ko sem celotno zadevo čisto izklopil, mi pove novodošla oseba v Kumrovcu, naj drugi dan odpotujem v Ljubljano in naj se javim tej in tej osebi, ki mi jo je povedal - ni pa vedel, zakaj me kliče. Ker tudi jaz nisem vedel zakaj, priznam, da me je to morilo, da sem tuhtal in razmišljal, lako. da nisem niti dobro spal. Kajti pregovor pravi: "Z mačkom imeti posla ni kar tako." Znano je, da ima maček devet življenj. In ko sem prišel v Ljubljano in se javil, sem dve uri in pol čakal na sprejem. Nato sem bil sprejet. Pozdrav, stisk roke, kava, viski, nato linatije. da ni prav. da sem urejal mimo tega in tega. mimo zato merodajnih v Ljubljani. Moje razlage ni hotel poslušati, bil sem poslan nazaj v Kumrovec - predno pa sem odšel, mi je bilo obrazloženo: Uradno se v to ne bomo spuščali, ničesar javno po tej strani naredili, je pa stališče, da se to propadanje ustavi, in sicer v tej obliki, da se pod cerkvico in v njeni bližini v določenem radiusu ne bo več kopalo. Če bo to pomagalo, v redu - če ne, drugega se ne da storiti. Seveda se o tem ne bo govorilo, knapi tega
odmika ne na dnevnem kopu ne v jami ne smejo občutiti - teren se bo postopoma zapuščal, ne da bi kdo opazil, za kaj gre. Od tu naprej se več o tem tudi ti ne pogovorjaš! Zadevo sem vzel na znanje, bil vseeno vesel, čeprav to ni bila nekakšna (ali pa?) velika odrešitev in resnično nato ponovno pozabil. Menil sem, da kar seje dalo, sem pač z moje strani opravil vse.
In tako sem spoznal, da je lahko življenje tudi drugačno. Temu ljudje pravijo čudež - in ta čudež se je zgodil tudi s cerkvico v Retjah. Tla pod cerkvico, ki bi se morala po vseh znanstvenih ugotovitvah vdreti in pokopati cerkvico Sv. Križa, so se nehala ugrezati. Dlje, ko so gledali cerkvico, bolj so bili okoličani prepričani, da se je nekaj zgodilo. Nihče ni vedel natančno povedati, kaj.
Pa so zadevo v svoje roke vzeli strokovnjaki. Nenazadnje zato. ker jih je jezilo, da se je tisto "nekaj" vmešalo v njihove strokovne ugotovitve in napovedi in jim tako okrnilo ugled. Želeli so ugotoviti, kateri hudič ima prste vmes.
Začele so se meritve in ogledi nad zemljo in pod njo. Leta 1986 so najprej priznali, da so se tla resnično umirila. Obenem so ugotovili, kaj je bilo tisto "nekaj”, kar je postavilo na laž njihove napovedi. Pod cerkvico je nastal kamnit obok.
Nekateri preprosti ljudje pravijo, da sv. Valentin ni hotel cerkvice zapustiti in ji je. tako kot že tisoče drugi bolnim in betežnim, pomagal do zdravja. Z njegovo pomočjo naj bi nastal kamnit obok, na katerem sedaj varno počiva njegova cerkvica nad breznom praznih in izkopanih rudniških jaškov. Strokovnjaki, ki jim je ta obok zakuhal toliko sramote, so seveda našli tudi znanstveno razlago: zemeljske sile so se združile s tektonskimi tako, da se je sčasoma, po delnem sesedanju vrhnje plasti, zaradi spremenjenih razmerij silnic kot posledice sesedanja tal oblikoval kamnit obok pod cerkvico sv. Križa.
Že res. pravijo domačini, toda ali se bo tak obok oblikoval tudi pod stavbo občinske uprave, ko se bo začela sesedati? Ali se bo tudi takrat zgodil čudež?
Danes - vsaj tako pravijo domačini - je cerkvica sv. Križa nadTrbovljami. ki jo varuje sv. Valentin, obnovljena in v njej je občasno tudi maša. dobila je nov, 105 kg zvon, ki faranom zapoje ob praznikih in jih spominja, da cerkvica, ki ji je sv. Valentin zgradil obok. še vedno stoji.
In ko sem pred nekaj leti obiskal to cerkvico, ki ima pravokotno ladjo s tristranim zaključenim prezbiterijem in si ogledoval iz zahodne strani fasado in prizidan zvonik, na severni strani ladje pa kapelo, sem spoznal, da je kulturni spomenik, kar pričajo tudi oboki v ladji na prezbiteriju, saj so recentni in verjetno iz časa, ko so prizidali kapelo. Oprema v cerkvici je baročna. Veliki oltar je iz leta 1781. stranski oltar sv. Neže paše iz 17. stoletja, vendar se opazi, da so nekatere plastike mlajše. Tudi oltar v kapeli je baročen.
Tako bogatejši za nova spoznanja sem zadovoljen zapustil cerkvico in spoznal, da trud (kljub čudežu) ni bil zaman, za kar gre zahvala vsem. tudi tistim, ki javno zadevo niso upali podpreti, niti jim to ni dovoljevala takratna situacija - je pa resnica, da ni bilo nikogar, ki bi dejal, da pri tem ne bi potihoma sodeloval. In že sem se spustil po stezi navzdol do parkiranega avtomobila, ko srečam enega od vaščanov, ki me je pred leti nagovarjal, da naj bi nekaj storil, da se cerkvica ohrani. Niti slučajno mi ni stisnil roke. čeprav sem mu jo po pozdravu nudil, niti odzravil ni - začel je le glasno vpiti: "Ja, tudi vi ste eden od tistih, ki ste upali, da se cerkvica podre. Niste hoteli pomagati! Sram vas bodi! Že dobite svoje! Ali ste videli čudež - tudi vas bo Bog kaznoval." Nekaj časa sem poslušal, zamahnil, sedel v avto in se odpeljal proti Trbovljam. In kaj sem med vožnjo razmišljal - nič, prav nič. Sem pa na glas v avtomobilu dejal: "BOG JIM ODPUSTI. SAJ NE VEDO. KAJ DELAJO"
Janez Krajnc
■ %- ■	ci&&e , «- -		'If 9- kmetijsko zodrugo *■■■ izloke, z.o.o.
		
"Poižčite fcOuuife, afen-arititev-		
i*t ufite& t4 o&ičfa SCovetUfe!		Vcim
*Ve&ele velifaudactte		\/ \/ • VOSCI
ftna%rti6e		vesele
ivt č&tiit&e		velikonočne
MuztmMčJzem cUtOMc!		praznike.
		
(X) -		(j W VITASAN d.o.o. IZLAKE
Z"' JUVANsOws#sl«^Bltafc^.		Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43,1411 Izlake, Tel./fax: 0601 74 004
1410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206		
telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057		Želimo vam
Vesele		vesele velikonočne
velikonočne		praznike
praznike		m vam
in obilo		čestitamo ob
družinskega zadovojstva!		materinskem dnevu!
		Vaše zdravstvenego podjetje VITASAN
Trboveljski planinci bodo opravili pregled svojega dela
PD Trbovlje, ki v svojih vrstah združuje številne člane, bo izvedlo svoj redni letni občni zbor v četrtek, 27. marca ob 18. uri v dvorani doma DUTrbovlje. Vabljeni so vsi člani, pa tudi ostali ljubitelji planin. Odborniki bodo poročali o opravljenem delu v preteklem letu, sprejemali bodo načrt dela za letos ter izvolili nove društvene organe.
II.
Zimski pohod na Porezen
PD Trbovlje organizira po svojem izletniškem odseku tradicionalni planinski pohod na Porezen. Skupinski izlet bo v nedeljo, 23. marca. Udeležence bosta vodila dva planinska vodnika. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Ulici 1. junija 10. Udeleženci bodo morali biti ustrezno opremljeni, oblečeni in obuti. Sicer pa je Porezen (1630 m) znana gora nad Baško grapo, Selško dolino in dolino Cerknice in je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja. Pod vrhom stoji planinski
dom. Razgled s Porezna je čudovit na ves slovenski alpski svet, vidi se tja do Dolomitov in Furlanska nižina.
TL.
Cicibani na planinskem izletu
Planinska skupina pri PD Trbovlje, ki deluje v okviru Vzgojno varstvenega zavoda Trbovlje je pripravila v soboto, 8. marca svoj prvi pomladanski izlet v okoliško hribovje. Pod vodstvom in ob spremljavi vzgojiteljic so se mali planinci - predšolski otroci iz vrtcev VVZ Trbovlje ob 9.30 uri napotili iz Kleka do Doma pod Javorjem. Vreme je bilo zelo lepo, zato je tudi izlet lepo uspel.
TL.
Planinsko alpinistične novice
V soboto, 1. marca sta se člana AO PD Trbovlje Sebastijan Jančič in Marko Zupan odločila, da stopita v zimskih razmerah na najvišji vrh Kamniško Savinjskih Alp -Grintoveo (2558 m). Zavzpon sta se odločila potem, ko sta ugotovila, kakšne so razmere. Glede na lepo vreme sta se vzpona lotila po
normalnem pristopu. Med vzponom sta imela zelo dobre snežne razmere. Ob sestopu z vrha pa seje sneg deloma že zmehčal in na derezah so se pojavljale snežne cokle. Kljub tej nevšečnosti sta zavoljo dobre opremljenosti in kondicije srečno sestopila v dolino. V nedeljo, 2. marca pa sta se Tom in Matej Frobe, člana PD Trbovlje namenila v Julijske Alpe. Na Vršiču sta se odločila za vzpon na vrh Nad Sitom glave (2072 m), nato pa sta opremljena z derezami in cepinom ter vrvjo pristopila še na vrh Male Mojstrovke (2332 m). Vreme je bilo lepo, sneg pa zmrzjen. V nedeljo, 9. marca sta se znova napotila v Julijske Alpe, tokrat v Martuljkovo skupino. Iz doline Vrat sta se napotila najprej do Bivaka 11 (2120 m) na Podih pod stenami Rokavov, Oltarja in Dovškega križa, nato sta najprej pristopila na goro Splevta (2262 m) in se povzpela še na Dovški križ (2542 m). Po uspešnem pristopu v zimskih razmerah na dva manj znana dvatisočaka sta se oba vrnila v dolino Vrat in od tam domov.
TL.
Bogata šolska ustvarjalnost
Na OŠ Litija se dogaja kar pestro umetniško ustvarjanje. Učitelj g. Vlado Garantini, sicer Zagorjan, je v decembru izdal že svojo tretjo pesniško zbirko.
Pred dnevi je učiteljica angleškega jezika, Marjana Berložnik izdala zanimivo delo v angleškem jeziku "Rhymes in teaching". Na osnovi svoje dolgoletne prakse pri poučevanju angleškega jezika je spesnila rime. uganke, šale, anekdote in jih pri pouku že vrsto let uporablja kol dopolnitev učbenika PROJECT ENGLtSH. Avtorica meni: "Učenci lahko tako le prisluhnejo posameznim pesmicam, iščejo in si zapomnijo rime, posamezne verze, morda celoto, vstavljajo izpuščene -manjkajoče rime, se vadijo v iskanju podobnih besed, bogatijo besedni zaklad, prevajajo, dobe ideje za podobna besedila - pesmi v materinem jeziku, ugibajo
Če ne bi pod oknom peli zvončki in trobentice, bi človek mislil, da še vedno hodi naokrog dedek Mraz... V uredništvo smo dobili namreč veliko pošte.Trboveljčani so bili v Bohinju sredi januarja, pa nas snežni dogodki še vedno zanimajo. Tudi kulturni dan je že daleč. Vendar so učenci s šole Ivana Cankarja počeli zanimive reči, tako da so lahko za vzor drugim skozi vse leto. Skiciranje plastike pred Mestno galerijo je ena takih posebnosti. Živani duhovitosti ne moremo odreči.
Seveda pa smo z veseljem prebirali tudi druge prispevke.
Bilo me je strah
Nekega večera sem ostala sama doma. Starša sta odšla v Zagorje, jaz pa sem brala knjigo.
Nenadoma se mi je zazdelo, da slišim korake. Zdrznila sem se. Vsa prestrašena sem po prstih šla v kuhinjo pogledat, če je kdo tam. Ko sem prižagala luč, sem videla, da ni nikogar razen mene. Oddahnila sem se in vrnila v mojo sobo. Med branjem sem prisluškovala šumom, ki so prihajali od zunaj. Še vedno se mi je dozdevalo, da nekdo počasi hodi okrog hiše. Ko sta starša prišla domov, sem vprašala mami, kaj je bilo to. Mami mi je pojasnila, da
so to samo kapljice vode, ki padajo s strehe na tla. Ko sem zlezla v posteljo, sem premišljevala, zakaj nisem na to pomislila že prej.
Tako sem spoznala, da je strah votel, zunaj ga pa nič ni.
Ingrid Arh, 4. C, Kisovec
Kaj sanja luna?
Zvečer, ko grem spat, večkrat gledam luno. Ko jo nekaj časa opazujem, se mi zdi, da slišim njeno smrčanje. Vidim tudi njene sanje. Luna včasih sanja grozne sanje. Sanja, kako bo padla z lepo zardelega neba v črno kotlino, ki se imenuje kotlina solz. To kotlina
solz je zelo nesrečna, saj ima polno zvezd, ki so se utrnile in padle vanjo. Zvezde se jokajo, ker hočejo nazaj na prelepo nebo.
Luna pa ne sanja samo groznih sanj. Sanja tudi o deželi sreče in ljubezni, sanja o tem, kako bo potovala na počitnice in sanja tudi o princu njenih sanj. Ta princ živi na drugem koncu neba in se imenuje Mesec. Takrat ko luna sanja, se mi zdi, kot da bi brala najlepše knjige in upam, da se bodo lunine sanje uresničile.
Klavdija Krivic, 5. a, OŠ Ivana Kavčiča Izlake Mentor: Mojca Grden
Sanjala sem o konjičku
V torek zvečer sem šla zgodaj spat. Bila sem utrujena in kar hitro sem zaspala. Kmalu sem začela sanjati.
Sanjalo se mi je, da sem zjutraj prišla v hlev. Tam, kjer je ponavadi stal teliček, je stal bel majhen konjiček. Imel je rjavo grivo in rep. Od začudenja in veselja sem kar obstala. Nekaj časa sem ga samo opazovala, a približati se mu nisem upala. Konj je pogledal nazaj in zarezgetal.
Kmalu sem se mu približala, ga začela božati in videla sem, da ni hudoben. Hitro sva postala
prijatelja.
Na vse moje začudenje je bila zunaj pred vrati vsa oprema za mojega konja. V hlev je prišel tudi Jano. Pomagal mi ga je zapreči. Nanj je posadil sedlo in že sem ga jahala.
Joj, kakšno veselje: "Hija, hija," sem vpila. Mami me je vprašala: "Kaj pa vpiješ?"
Takrat sem se prebudila. Veselja z mojim konjičkom je bilo konec.
Tjaša Judež, 3. r, PŠ Polšnik, OŠ Lilija
Na Voglu
Bližala se je poltretja ura in že se je začenjalo prvo doživetje v Bohinju. Naš prvi cilj je Vogel, na katerega naj bi se povzpeli z gondolo. Prva naloga, ki nas je čakala, je bila, da smo se porazdelili v skupine, vzeli petrolej in svetilke ter lopate. Končno je bilo vse pripravljeno in navsezadnje smo odšli novim dogodivščinam naproti. Pot do gondole, ki nas naj bi pripeljala do smučišča Vogel, se je vlekla in vlekla kot žvečilni gumi, ampak kljub temu smo ostali dobre volje, Po mučni poti smo končno prispeli na željeni cilj. Vožnja s gondolo je bila za vse polna presenečenj.
naslove, uporabljajo besedilo v nevezani besedi, vadijo izgovorjavo podobnih besed, iščejo in ponavljajo pridevnike, glagole, čase itd.. Končno se lahko tudi sami preizkusijo v pisanju rim, verzov, pesmic."
G. H.
Spring is coming
In our garden a strange ihing is happening.
The sun iz shining.
And the snowman is erying
Because he's meh ing.
Big teardrops are hurrying down
His body and face -
What a race
And soon there will be tender snovvdrops
Ringing and singing
His spring song.
Ding - dong - ding - dong.
Arhitektka svetuje
Nives Kropivšek
Simona iz Trbovelj opremlja kuhinjo in jedilnico na podstrešju.
Čeprav sem podobno rešitev že prikazala v eni od prejšnjih številk, žal v danem prostoru ni veliko drugih možnosti.
Kolenčni zid je precej nizek in skupaj z majhnim naklonom strehe prispeva k temu, daje potrebno jedilno mizo postaviti bolj proti sredini prostora, tako da jo lahko brez težav uporabljamo. Odločila sem se za prostostoječo okroglo mizo standardne višine od 72 do 74 cm, ki je delno potisnjena pod delovni pult, s katerim smo razširili skromno odmerjeno delovno površino kuhinje. Seveda rešitev dopušča tudi mizo, "vkomponirano" v delovni pult, vendar je v tem primeru ne moremo premikati in s tem pridobiti dodaten prostor za morebitne obiskovalce.
Kuhinjski prostor, pri katerem je bilo potrebno
upoštevati že obstoječe instalacijske napeljave, je resnično skromen. Pri tem so dodatna ovira široka balkonska vrata. Nekaj delovne površine smo pridobili z nizkimi omaricami in pultom, ki konzolno visi preko dela mize.
Pri obdelavi tlakov se lahko odločite za parket ali aluminijasto oblogo po celotni površini ah pa za kombinacijo dveh materialov, ki v mehko zaobljeni liniji prehajata eden v drugega, podobno kot kaže skica.
/MiS A^AS	^15 S	A^iAS	WIIS Ali AS	AtIS MAS A^IS AAAS
Kljub boječim pogledom skozi okno sem imela občutek varnosti, kajti z njo sem se že večkrat peljala.
In zdaj naš končni cilj - VOGEL. Ju-hu, polno smučarjev se je spuščalo po strminah. Tu in tam nam je kak mlajši smučar pomežiknil. Na Voglu smo dobili mnogo dodatnih informacij in se poleg tega neznansko zabavali. Malo smo se sprehodili naokrog, da bi bolje spoznali Vogel. Po napornem dnevu smo se z novim znanjem vrnili v dom.
Suzana Kundija, 7. b, OŠ l Čet, Trbovlje
Planinski izlet v Gamberk
V soboto smo se planinci odpravili na izlet. Šli smo na grad Gamberk. Vreme smo imeli izredno lepo, saj je sonce tako toplo sijalo, da smo morali odložiti bunde. V nahrbtnikih smo s seboj imeli malico. S seboj smo imeli tudi žoge. Igrali smo se različne igre. Dan seje prevesil v popoldan in odpravili smo se domov. Bili smo pošteno utrujeni. Bilo je zelo lepo.
Planinka Nastja Reven, 1. a, OS Ivana Skvarče, Zagorje
Po mojem skulptura pred Mestno galerijo predstavlja osem (moških)
nog, na katerih stoji polovica našega planeta. Upam, da bo umetnik zbral dovolj sredstev še za eno podobno skulpturo - druga polovica sveta stoji na (ženskih) možganih.
Živana Milovantev, 8. a OŠ Ivana Cankarja
Najstarejša hiša
Tadeja: Mami, koliko hiš je v Čemšeniku?
Mami: Mislim, da jih je okrog šestdeset.
Tadeja: Ali misliš to samo na vas Čemšenik?
Mami: Da. Če bi štela še vse okoliške vasi, bi bilo hiš mnogo več.
Tadeja: Katera hiša je najstarejša v Čemšeniku?
Mami: Tinčkova. hiša je v Čemšeniku najstarejša. Zelo stara pa je tudi Koprivškova hiša.
Tadeja: Kaj pa hiša na Pečenac?
Mami: To pa je hiša v vasi Brezje. Stara je okrog 300 let.
Tadeja: Ali v tej najstarejši hiši še kdo živi?
Mami: Hišica na Pečenac je vzdrževana in v njej živi njena lastnica. ki šteje že okrog 90 let. Veš, Tadeja, Tinčkova hiša je tudi zelo pomembna. V njej je bila prva pošta in gostilna.
Tadeja Senčar, 2. a OŠ Čemšenik
Pomagajmo pticam
Tudi učenci OŠToncta Okrogar-
ja smo pomagali pticam preživeti težko zimo. Pri pouku tehnične vzgoje smo naredili več kot 50 ptičjih krmilnic. Krmilnice smo namestili po Zagorju, Kisovcu in Šentlambertu. Čeprav je nekaj hišic ponoči dobilo "noge" upamo, da zdaj visijo v naravi in služijo pticam. Ker smo se vsi zelo potrudili, vas prosimo, da pazite na hišice in jih tudi vi kdaj napolnite s hrano.
Zahvalili bi se radi tudi Ljubljanski banki Zagorje in Lovski družini Izlake, ki sta nam podarila hrano. Tovarna SVEA pa nam je podarila odpadni material za krmilnice.
Za učence 6. a,bin c t napisala Neža Šabanovič
ČM JA MLAPI!
Ste že kaj slišali o tekmovanju debatnega krožka trboveljske gimnazije? Če še niste, je nekaj več povedala Katja Kuder, ki zaradi nesrečnega slučaja ni bila izbrana za najboljšo govornico!
Sle se ženske že kdaj vprašale, če smo res enakopravne z moškimi? Petra se je.
Pogovarjali sva se tudi z Vladom Kalemberjem.
Zdaj pa kar na "branje"!
Špela
£Mj0Pm/ti05\
Mesec marec tudi letos mineva v znamenju žensk. 8. marec,dan žena. je bil zaznamovan z vrtnicami, članki o ženski enakopravnosti, moškimi za kuhinjskimi pulti ipd.. V torek, 25.03.pa bodo svoj praznik praznovale vse matere sveta. Zato ne pozabite bili pozorni do vaših mamic.
Kot sem že prej omenila, je v tem mesecu veliko govora o enakopravnosti med spoloma. In kaj smo avtorji takšnih člankov ugotovili? Da smo ženske še vedno "pod moškimi" in daleč od enakopravnosti. Volimo od leta 1945, v večini moške. V parlamentu dominirajo moški, ministrice nimamo. Dijaki in dijakinje Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje pa se lahko pohvalimo s predsednico (Ermelo Hajričj.Vsaj nekaj.
Ženska v Sloveniji še vedno predstavlja predvsem ženo in mater,čeprav imamo, hvala bogu, vse več uspešnih poslovnih žensk. Velike pa so predvsem razlike v vzgoji otrok. Punčkam Barbike, fantkom tovornjake. Ti še vedno ne smejo jokati, ker so potem "babe", punčke pa ne smejo imeti razbitih kolen, ker potem ne bodo nikoli prave ženske.
Zakaj očki bolj čuvajo dekleta, in zakaj
fantje prej in dlje lahko ostajajo z družbo na zabavah ipd.? Zakaj je vse v redu, če fant doma predstavi svoje dekle in zakaj lahko dekle domov pripelje le resnega fanta?
Marsikomu še kar ne gre v glavo dejstvo, da tudi ženska oz. dekle lahko prva pristopi k fantu, ga pokliče, povabi na zmenek. Tega je, verjeli ali ne, čedalje več.Dekleta smo bolj pogumna in lažje izražamo čustva. Zakaj torej me ne bi naredile prvega koraka?!
Vprašanje je tudi, zakaj naj bi dekleta čuvala nedolžnost, do poroke, fantje pa "morajo" moški postati že prej! Očitno imamo le reproduktivno vlogo, uživajo pa - moški!
Veliko je še takšnih vprašanj o enakopravnosti oz. neenakopravnosti in vredno je nanje odgovoriti, se zamisliti!
Približuje se novo stoletje in upam, da se bodo razlike med spoloma še zmanjšale! Zato, dekleta, ne podcenjujte se še same, počutite in obnašajte se enakoprano. Saj enakopravne tudi smo!
Petra
TEJ^VaHJE. V
DEMT!
Torej,...debata! Ljubljana, 8.in 9.03. Zelo zanimivo in dobri razultati naših ekip.
Vseh debaterjev je bilo okoli sto,zbrani smo bili iz vseh vetrov. Tekmovali smo na temo:"Biti drugačen je osnovna človekova pravica."
Manjši del zbranih je tekmoval v angleškem jeziku, med njimi tudi naše tri ekipe gimazije Trbovlje A, B in C.
Absolutni zmagovalci so bili Katja Pešl, Simona Ferdih in Luka Fain - Trbovlje A. Ni kaj, bili so odlični! And believe me, I shouldknovv! Skupina B je zasedla 3. mesto, skupina C pa nehvaležno 4. mesto. A vseeno: BRAVO VSEM!
V "slovenskem delu" so bili najboljši Črnomeljčani in Ravenčani.
In naj vam povem, da je bilo zelo naporno.Tri ure debate na dan ni kar tako.Ša dobro, daje bil večer prost!
Katja
VLAPtf
Srebrna krila, hrapav glas, Vino na usnania. Pa še Zakuni se ljubavi, O Ana, tugo mojih dana,... Seveda - Vlado Kalember. Če ga ne poznate vi ga dobro poznajo vaši starši!
Nekje okoli leta 1977 je začel svojo
glasbeno pot s skupino Srebrna krila, nadeljeval solo kariero, danes pa ta 44 letni glasbenik zabava vse - staro in mlado. "Ko
sem bil tvojih let (17,op.a.), so imela dekleta rada fante, ki so igrali kitaro in imeli dolge lase. Pustil sem si lase in naučil igrati kitaro. Še danes imam dolge lase in igram kitaro,"
nam je o svojih začetkih šaljivo pripovedoval Vlado.
Ko sva ga vprašali, kako je biti popularen, je dejal, da ne ve! Da če bi ga vprašali pred 18 leti, bi morda znal odgovoriti. Saj se vse ves čas spreminja.
X_______________________________________
"Slovenska publika se od npr. hrvaške ne razlikuje. Vsi ljudje na svetu smo isti. Slabe publike ni, slab je le program."je na
standardno vprašanje o publiki dejal Vlado in nadaljeval:" Vlada pa pri vas nek virus, ki pravi da Slovenci ne znajo igrati. Imate neko prepreko pred lastno glasbo. Nekateri vaši glasbeniki so v npr. Zagrebu veliko bolj popularni, kot v Sloveniji," Nad tem pa se je, dragi bralci vredno zamisliti.
"Pesmi pišem, kadar moram. Enkrat lahko, drugič ne morem,"je iskreno dejal glasbenik. Zaupal nam je tudi, da bo kmalu izšla njegova nova plošča.
Pan - kluba nima, ker pravi, daje kot avto, ki ima dobro ohišje, a veliko prevoženih kilometov. Midve se s tem ne strinjava. Pa vi? So pa včasih bili klubi, ki so "skrbeli" za Srebrna krila in kasneje Vlada Kalemberja.
V Mesečeni nas je obiskala še ena legenda bivše jugo, sedaj pa hrvaške scene. Zanimivo se je bilo pogovarjati s simpatičnim, veselim in iskrenim Vladom Kalemberjem. Upam, da sva vam nekaj te simpatičnosti uspeli prikazati tudi v tem članku.
Petra & Špela
/L TRGOVINA	—^
cr^^>d
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
GOTOVO OBDELANA TALNA OBLOGA NAMENJENA NENAVADNIM IDEJAM IN POVSEM NORMALNEMU ŽIVLJENJU. NEOBČUTLJIVA IN V VEČ BARVNIH ODTENKIH.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE V TGOV1N1 J API (Naselje na šahtu 51, Kisovec in Ljubljanska cesta 9, Litija), KJER IMAJO NA VOLJO VIDEOKASETO, KJER JE PRIKAZAN NAČIN POLAGANJA OBLOG.
VELIKA IZBIRA PREPROG prek 500 vrst vseh dimenzij, vzorcev,
topli podi, karnise, zavese, barve, posteljnina...


m


PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13”
ti
O
g
Ih1
ti
ti
D®
EUfC>		—nmiDA^
A VDIO X- VIDEO TRGOVINA		1	1 /—1	1	—■*«.	Cesta oktoberske revolucije 11a
Prešernova 37, ZAGORJU		HfČ-PU	Trbovlje, tel.: 0601 26 113 i—'vNjr j	V	J	odprlo: 8.30 do 12.00 I I	V V' I I	15.00 do 18.30, sobota zaprto
Tel.: 0601/61 575		
* AVTOAKUSTIKA KENW00D. S0NY, PIONEER ŽE ZA 19.000 SIT, MONTAŽA BREZPLAČNA		
* TV SPREJEMNIKI IN VIDEOREKORDERJI S0NY, PANASONIC, PHILIPS		• izdelava Barvni K folog rafij v eni uri
* HI-FI KOMPONENTE IN GLASBENI STOLPI TECHNICS, S0NY,		
MARANTZ, AKAI, DENON...		• fotoqradiranje za osebne dokumente
* GLASBENI INSTRUMENTI ROLAND, VAMAHA...		
* CD PLOŠČE IN KASETE (VELIKA IZBIRA)		• razvijanje črno-belik in dia filmov
* UGODNI KREDITNI POGOJI		• barvne in črno-bele povečave
Delovni čas: 9.00 - 12.00, 15.00 - 19.00; sobota: 9.00 - 13.00	^		
PES - MOJ PRIJATELJ
Kinološko društvo Zagorje,
p.p. 3, 1410 ZAGORJE,
za akcijo "PES - MOJ PRIJATELJ".
Mateja Klančišar
Včasih se nam zdijo pomladni dnevi pusti, če nam sončni žarki ne osvetlijo in otoplijo naših domov, pisarn, ulic... In navsezadnje postane tudi šolska stavba veliko prijaznejša, če veš, da te bo ob odhodu domov pospremilo sonce.
Prejšnji teden ni bil pust in dolgočasen, še najmanj za gimnazijce, ki smo se vneto pripravljali za sobotni maturantski ples. Za jutranjo razposajenost je v četrtek poskrbel tudi meni nepoznan pes z dolgo belo dlako in temnimi očmi, ki je dajal vtis kot da je šola njegov drugi dom! Z lahkoto je premagoval šolske stopnice in vsakemu prostovoljcu, ki bi ga rad pobožal, pomolil svoj slinasti jezik. Verjetno sije zaradi ugodja, ki gaje bil deležen s strani dijaka, shranil pripetljaj v šoli v "predalček" prijetnih občutkov.
Dogodek je bil malce nenavaden, predvsem za 7. uro zjutraj. Ampak mislim, da se nepričakovanih začetkov dneva vsake toliko časa nihče ne brani, če so le prijetni.
Polda Puh in Violeta Horvat z Izlak sta nam poslali tri srčkane "fotke" (še lepše so videti v barvah).
Gospa Puhova prosi, da bi jih ji čimprej vrnili. Obljubljam vam, da boste fotografije dobili nazaj v mesecu maju, ko bomo določili zmagovalno fotografijo v akciji "PES - MOJ PRIJATELJ". Do takrat pa bodo fotografije na varnem v uredništvu Zasavca.
Naj vas tokrat opozorim, da akcija vabi k sodelovanju vse Zasavčane, ne le krajane zagorske občine, kakor je opaziti.
Vašo pošto pričakujemo na naslovu:
Tudi pasje sirote potrebujejo svoj dom
"Bila sta malce čudaška, morda bi lahko rekla celo težka človeka, ki sta se držala bolj zase in nista iskala stikov z ljudmi, vendar z njima ni bilo posebnih problemov," mi je po telefonu poskušala čez noč nastali problem opisati dobrosrčna gospa, ki je zgodbo ter njen razplet kar nekaj časa spremljala iz neposredne bližine, in nadaljevala: "Živela sta v obupnih razmerah, v podirajoči se hiši, kije skoraj popolnoma brez strehe, ki nima tekoče vode, elektrike,...Vendar pa sta bila pod robatim obnašanjem vsemu navkljub dobrega srca in sta se usmilila vsake zavržene živalce, kije utegnila zatavati tod okoli. Gotovo je vsaj zrno dobrega v človeku, ki pomaga nemočnemu bližnjemu. Kakorkoli že sta se trudila, ne morem se spomniti, da bi kdaj kakšnega od psov ali muc, ki so pri njiju našli zatočišče, videla lačnega. Vse, kar sta imela, sta v glavnem razdala zanje, čeprav je večkrat trda predla. Zdaj pa seje zgodilo, kar seje zgodilo -in kar seje moralo zgoditi."
Leta, bolezen ter za človeka in živali nevredne bivalno-življenjske razmere so opravile svoje, gospa je pred približno tremi meseci preminula, zdaj pa so na koncu moči in zdravja v bolnišnico odpeljali še njenega življenjskega sopotnika. Ta je zaradi čuta odgovornosti do živali vztrajal, dokler seje pač dalo, a bolezen je bila močnejša
in ne bo se več vrnil. Njegove zadnje besede, ko seje zrušil in so ga skorajda prisilno odpeljali, so bile naj kdo poskrbi za živali. In menda tudi zdaj ves čas sprašuje le to, kaj bo z njimi...
Tako se je po pripovedovanju očividke končala zgodba o človeku in začela zgodba o njegovih najboljših prijateljih, psih. Vendar pa je dostikrat - tako, kot v pričujočem primeru -težko ali celo nemogoče potegniti črto, kje se konča zgodba enega in začne zgodba drugega. Včasih je zgodba o človeku bolj zgodba o psu in zgodba o psu bolj zgodba o človeku. Le da si človek zna in ima možnost pomagati sam, žival pa ne in je zato tembolj odvisna od nas, ljudi. Najsi bo že zgodba o komerkoli, nepredvidljivo
OBVESTILO!
Vse lastnike in ljubitelje psov obveščam, da 21. marca letos na poligonu Kinološkega društva Zagorje pričnemo izvajati več vrst šolanja in sicer od osnove poslušnosti do opravljanja izpitov vseh stopenj, prav tako tudi tečaja usposabljanja za AGIL1TV in šolanja vodnikov in psov za reševanje iz ruševih, snežnih plazov in iskanje pogrešanih oseb.
Več informacij o poteku šolanja lahko dobite na dan pričetka šolanja, v petek, 21. marca v prostorih Kinološkega društva Zagorje.
življenje svoje igralce na valovih reke nosi in z usodo ali brez nje postavi ter zasuče tok popolnoma drugače, kot bi si želeli ali kot bi bilo prav. In včasih se zgodi, da kateri od igralcev na odru življenja ostane zadaj, nekje ob poti. A je že tako, da vse v življenju ni odvisno le od usode in tudi tako, da usodo premnogokrat krojimo ljudje sami. Takšni, ki gredo mimo. Takšni, ki se ustavijo, da vržejo kamen ali udarijo s težko okovanim čevljem. Pa tudi takšni, ki se ustavimo, pobožamo, nahranimo, potolažimo.
In tako mi je pri mojem delu lepega dne po telefonu prekrižala pot že omenjena gospa. Koliko ima prste vmes usoda in koliko ne, v naši zgodbi ni važno, veliko važnejše je to, da se ji je zasmililo pet osirotelih preganjancev in da je sklenila, da je treba dozoreli stvari pač narediti konec. Sprva jih je hranila sama, čez nekaj dni pa obvestila naše društvo in zadevo smo vzeli v svoje roke. KolegicaAndreja je kot najbližja dobila nehvaležno vlogo, da si stanje prva ogleda in ukrepa. Največ je njena zasluga, da so se trije kužki in dve psički že precej pomirili. Sam sem nemudoma stopil v stik z lovci in krajani ter jih seznanil, da bomo za pereč problem poskrbeli v vrstah našega društva. Očitno je namreč bilo, da se je s kužki že prej nekdo precej ukvarjal - znajo dati tačko, znajo na ukaz domov, znajo ubogati, pa tudi sicer zanemarjeni, shirani ali neobvladljivo popadljivi niso bili. Edino, kar potrebujejo, je nekaj časa miru in potrpljenja in edino, kar želijo in iščejo, je roka, ki jih bo vzela za svoje, jih božala ter hranila. Vse drugo bo šlo samo po sebi. In za to roko bodo pripravljeni z neizmerno hvaležnostjo storiti vse. Primerni so za starejše ali mlajše ljudi, saj so še mladi, starosti največ do dveh let, primerni tako za v stanovanje kot za k hiši z vrtom. In kdorkoli jih bo že posvojil, ne bo storil le dobrega dela, ampak bo zanj tudi bogato poplačan, saj bo v njih dobil dobrega, prijetnega, zvestega prijatelja.
Roman Turnšek, ml. Trbovlje
Vse informacije lahko dobite na naslovu DMPŽ Trbovlje, tel.: 0601/26-032, 0601/85-364 in 061/811-778. Številka ŽR za prostovoljne prispevke: 52700-620-112-05-1330110-10076/10
TRGO - TRANS - TRBOVLJE
Trgovinska in transportna dejavnost Trg revolucije 17/a Trbovlje Tel./fax: 0601/26-436
poslovalnica: Trg revolucije 1 7 a 1420 Trbovlje tel.: 0601/22-276 tel./fax: 0601/22-436 delovni čas: 7h-13h in 14h-18h sobota 8h-12h
NOVO!
ZARADI VAS CENJENI KUPCI NOVA POSLOVALNICA
KOLODVORSKA CESTA 6 1410 ZAGORJE OB SAVI MOBITEL: 0609/631-414
delovni čas:
8H-12h in 14H-18h, sobota 8h-12h
STORITVE
Izvajamo vse vrste inšalacijskih del,
PONUJAMO VAM VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA INŠTALACIJSKI MATERIAL VODOVODNI MATERIAL VSE VRSTE KRITIN
VELIKA IZBIRA ITALIJANSKE KERAMIKE SANITARNA KERAMIKA STAVBNO POHIŠTVO PARKETI, TALNE OBLOGE, BARVE, LAKI
centralno ogrevanje,
vocjovod, kanalizacije, polaganje vseh vrst talnih oblog in parketov.
MOŽNOST NAROČILA PO TELEFONU!
DOSTAVA NA DOM!
Prevozne storitve!
Preverite če so v poslovalnicah TRGOTRANSA res najnižje cene!
■ JLCVNALNIIKA
1
teto
format
Ljubljana, Tomšičeva 2; p.e. Litija, Valvazorjev trg 25 Tel.: 061/883-809
odprto pon-pet 9h-17h sobota atelje Bogenšperk po predhonem naročilu
Ponudba naših storitev:
*	expres izdelava vseh vrst fotgrafij (lura)
*	expres izdelava fotografij iz DIA
*	expres preslikave fotografij - slika iz slike
*	fotografije za osebne dokumente
*	fotografiranje na terenu
*	fototrgovina: fotoaparati, filmi, baterijski vložki, albumi, okvirji
*	atelje za portretno fotografijo, poroke in druge svečanosti na gradu Bogenšperk
RAČUNALNIŠKO	TEČAJI KOMUNIKACIJ
IZOBRAŽEVALNI	IN INTERNETA
CENTER
Ljubljanska 80 (SRBI), Domžale
71 3-660
ZAČET Ni TEČAJ (25 urj:......
VVINDOVVS 95, WORD FOR WINDOWS EXČEL (20 urj
VVINDOVVS 95 (5 urj.
INTERNET, UPRABA MODEMA !5'ur).
AUTOCAD. CORELDRAVV TANGO ..
Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 20% popusta!
Viki v studiu
Le kdo v Zasavju ne pozna pevke Viki? Tudi v našem časopisu smo o njej že pisali in veseli nas, daje po dobrem letu ta naloga spet pred nami. Viki namreč pripravlja novo kaseto in to je bil razlog, da smo jo povabili na krajši klepet. Kot pravi, so seji po izidu njene prve samostojne kasete z naslovom Sierra madre odprle nove možnosti za uveljavitev na slovenskem glasbenem prizorišču. Zadnje čase se na njen naslov obrača vedno več priznanih slovenskih skupin. Vabijo jo namreč, naj se jim poleti pridruži na raznih koncertih. Ponudb je veliko, zato se Viki še ni odločila.
Izjemno odmevno je bilo tudi njeno sodelovanje s skupino Smrkci. Spoznali so se na snemanju in fantje so bili nad njo takoj navdušeni, da soji predlagali kakšen skupen projekt. Tako je nastala pesem Naj lepše misli. Skorajda ni radia pri nas. na katerem se pesem ne bi uvrstila na visoka mesta raznih lestvic. Podobno je tudi z videospotom za pesem, ki gaje posnela Viki. Zelo lepo seje prijel in to je Viki vlilo novih moči. Odločila se je namreč za potezo, ki si je ne upa storiti vsak.
V studiu Napoleon je posnela pesem, ki jo je napisal Dušan Zore z naslovom Romantische traume aus meer. Z njo seje prijavila na Švičarski grand prix in te dni pričakuje odgovor, ali se bo pesem uvrstila tudi na zaključni del festivala. Vsekakor pohvale vredno dejanje, če vemo, da je bilo prijavljenih več kot 700 pesmi! In kaj lahko pričakujemo na novi kaseti? Viki pravi, da svojih oboževalcev ne bo pustila na cedilu. Tudi tokrat bo posnela lahkotne, spevne, pop pesmi. Takšne, po kakršnih slovi. In nobenega razloga ni, da ji ne bi verjeli. Ob snemanju novih pesmi, prepevanju back vokalov za druge skupine pa je Viki dejavna še na enem področju. Piše namreč pesmi za mlade, še neuveljavljene pevce in pevke. In kako ji uspeva?
Monika Tratnik in Katja Koren sla z njenim delom izjemno zadovoljni. Pa ne samo tidve. Njuni imeni sta navedeni zgol j kot primer...
TAŠ
o
o
o «-
0
0‘
Z/
Prodaja tekstila in tekstilnih izdelkov
Kisovec, Rudarska cesta 6
Mitja Vozelj s.p., Čolnišče 25 1410 Zagorje, tel.: 0601 71 392 odp.čas:
9.00-12.00. pon.,pet: 16.00-19.00 sob.: 9.00-12.00
0/i.zrn matzzam izlziznz čzititlzz o/r matziirzzlzzm dnzuu..
Kot verjetno že veste, je naslov zadnje plošče skupine Laibach Jesus Christ Super-star. Po krajši evropski turneji so se pred skratkim odpravili čez lužo. Nastopili bodo na dal jši ameriški turneji. Glede na to, da je bilo njihovo zadnje gostovanje v ZDA izjemno uspešno, verjetno tudi letos ne bo drugače.
Bunkuc party-ja pa je naslov najnovejše plošče skupine Orlek, l/šla je prejšnji teden, na njej pa je obilo dobre glasbe in zabave za vse, ki imajo radi to skupino. Nekaj pesmi na plošči je posnetih v studiu, nekatere pa so odigrane v živo. iz nastopa Orlekov na Radiu Študent. Celotni material prinaša kar 71 minut glasbe.
Konec meseca se bo v studio odpravil priljubljeni Vili Resnik. Posnel bo nekaj novih pesmi, nova plošča pa naj bi izšla še pred poletjem. Sicer pa jeVili zadovoljen z nastopom na letošnji EMI 97 za pesem evrovizije. Čeprav ni zmagal, pravi da je vesel, ker je spet posnel dobro pesem in se z njo predstavil občinstvu.
Vse najboljše je naslov nove plošče skupine Panda. Že samo ime pove. da so nanjo uvrstili največje uspešnice. Izjemno dobrodošel izdelek za ljubitelje te skupine. Na plošči so namreč tako pesmi, ki jih je prepevala prejšnja pevka Suzana Jeklin, kot posnetki sedanje pevke SuzaneVVerbole.
Prejšnji teden je izšel tudi najnovejši izdelek skupine U2. plošča z naslovom Pop. Fantje so se po skorajda štirih letih odpravili na svetovno turnejo. Začeli so jo v Las Vegasu. prvič v karieri pa bodo odšli na gostovanje v Izrael.
V studio so se zaprli člani skupine Oasis in njihov nov izdelek naj bi izšel prihodnji mesec. Vodja skupine Noel Galagher je pred kratkim potrdil novice, daje bila skupina lansko leto resnično pred razpadom. Na veselje oboževalcev se to ni zgodilo.
TAŠ
Srečni nagrajenci nagradnega žrebanja KUMPLAST
1.	Stane Kobilšek, Ravenska vas 15. Zagorje
2.	Franci Zakonjšek. Kotredež 24 a. Zagorje
3.	Mari Knez. Marnova 34, Zagorje
4.	Ani Brvar. Levstikova 5, Zagorje
5.	Samo Gosak. Kosovelova 10. Zagorje
6.	Leopolda Božič. C. 9. avgusta. Zagorje
7.	Jerica Mujič, Keršičeva 22 a, Trbovlje
8.	Lado Hudarin, Trg Revolucije 10, Trbovlje
9.	Meri Medvešek. Golovec 23, Trbovlje
10.	Neži Terbovc. Partizanska 62, Dol
Potrdila za nagrade lahko dvignete v uredništvu ZASAVCA do 3. aprila od 9.00 do 13.00 ure. Če se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jim bomo poslali po pošti.
Iskreno čestitamo!
	var h rr č n a in ct tp	n daj VARNOST -šna ojačitev, zračna bla MIRNOST ijski in protihrupni siste HNO PORABO el - 3.8 1 na 100 km	je	
že za 14.790 dem diesel 17.790 DEM	UUL>I IG lil Dtl C protivibrac MAJ dies		im	
CITROEN SLOVENIJA - POOBLAŠČENI PRODAJALEC: AVTOHIŠA ŠPAJZER TRBOVLJE, 0601/24-295				
o
MULTIMA d.o.o., Rudarska cesta 9, 1412 Kisovec, tel.: 0601/71-544, fax: 0601/71-571
g Jr. g j ghg Jr,G
Še je vzajemnost
Zveza društev upokojencev Slovenije ima v svojem sestavu tudi Vzajemno pomoč. Za članstvo se upokojenci prostovoljno odločajo. Potrebno je plačilo članarine. Ob smrti člana te Vzajemne samopomoči izplača ZDUS posmrtnino, ki je od 1. marca naprej višja in znaša 18.000,00 tolarjev.
tl.
Pomoč pri prijavljanju dohodnine
DU Trbovlje tudi letos s svojimi sodelavkami pomaga svojim članom pri izpolnjevanju obrazcev za prij avo dohodnine za leto 1996. To seveda velja le za člane, ki tega niso vešči opraviti sami, večini upokojencev pa ni treba prijaviti ničesar, če so bili plačila oproščeni že med letom. Delo opravljajo na sedežu DU Trbovlje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. ure.
n.
Koncert v domu Tišje
V soboto, 8. marca jeVokalno instrumentalna skupina - VIS vključno z ženskim tercetom DU Trbovlje gostovala v Domu ostarelih Tišje v Črnem Potoku blizu Šmartna pri Litiji. Oskrbovancem tega doma so trboveljski
kulturniki - upokojenci pripravili lepo in vedro popoldne. Z nastopom so bili vsi zadovoljni.
tl.
Sedem literark krajša urice
Odbor za literarno dejavnost pri DUTrbovlje pripravlja tokrat že četrti literarni večer v tej kulturni sezoni. Ta dogodek bo v petek, 25. marca ob 17. uri v dvorani doma DU Trbovlje. Na tem večeru se bodo navzoči seznanili z literarnimi dejavnostmi upokojenk - članic tega društva. Predstavile se bodo Vlasta Ameršek. Dragi Belak, Mija Filač. Justi Gnedič, Elizabeta Grčar. Nanda Guček in Nuša Kukman. Organizatorji so pripravili tudi glasbene vložke dveh glasbenih skupin, kar bo literarni večer le še obogatilo. Večer bo potekal pod naslovom Naše upokojenke pišejo. Pričakujejo polno dvorano poslušalcev. Vstopnine ne bo.
IL.
Zbor društva upokojencev Trbovlje
Danes ob 10. uri so se v dvorani doma sestali člani tega društva na svoj redni letni občni zbor. Govorili so o poročilih predsednika, blagajnika ter nadzornega odbora, pa tudi komisij in organov društva. Volijo člane UO. Na zboru so lahko
odgovorni povedali marsikaj, saj je bila dejavnost društva na raznih področjih zelo pestra in bogata, bodisi na gospodarskem, kulturnem, športnem, planinskem, izletniškem, socialnem, ročnodelskem, organizacijskem. Bera ni bila majhna, pač pa bogata in upoštevanja vredna.
tL.
Bilanca planinskih izletov je bogata
Sredi januarja je poteklo pet let, odkar je PD Trbovlje ustanovilo pri DU Trbovlje planinsko skupino upokojencev. Sprva je to skupino na izletih, pa tudi organizacijsko vodil Martin Rojšek, kasneje pa je to mesto zasedel Vinko Pfeifer. Ta ob pomoči še nekaterih vodnikov vodi skupino še sedaj. Lani so imeli nekaj manj izletov kot leto prej, a v celoti vzeto jih je bilo še vedno precej. Vseh izletov je bilo lani 22. Poleg tega so organizirali še več družabnih prireditev - silvestrovanje, maškerado ipd. Skupina je mnogo pripomogla k širjenju rekreativnih dejavnosti trboveljskih upokojencev. Na nobenem izletu pa ni manjkalo pesmi, pa tudi ne raznih humornih pripovedi in anekdot ter dobre volje.
IL.
ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE - SPOROČILO ZA JAVNOST
15. marec, svetovni dan potrošnikov
Kot je že tradicija, je svetovni dan potrošnikov posvečen posebni temi. Ta je letos povezana s peto obletnico svetovne konference o okolju, ki je potekala v Rio de Janeiru, junija 1992. Pet let je od takrat, ko so voditelji držav, med njimi tudi slovenski, podpisali ambiciozen načrt, ki naj bi zagotovil dolgoročno ohranitev globalnega okolja in s tem preživetja človeštva. Voditelji so se dogovorili o nujnosti trajnostnega razvoja - razvoja, ki bo bodočim generacijam omogočil vsaj enake razvojne možnosti, kot jih ima sedanja; države podpisnice naj bi poskrbele, da bi se takšen razvoj uveljavil čimprej.
Junija letos se bodo vse članice Združenih narodov ponovno srečale v New Yorku, da bi proučile, v kolikšni meri seje načrt v petih letih tudi uresničil.
Potrošniške organizacije igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnih oblik potrošnje in proizvodnje. Mednarodna organizacija potrošnikov (CONSUM-ERS INTERNATIONAL) se je zato skupaj s članicami odločila, da bo "trajnostna potrošnja" ("sus-tainable consumption") tudi tema letošnjega svetovnega dneva potrošnikov. Zapleteni naziv ponazarja preprosto vsebino -poskrbeti je treba, da bomo
potrošnjo oblikovali in nadzorovali tako, da bodo tudi zanamci imeli kaj "trošiti".
Človekov vpliv na okolje...
Človekov vpliv na okolje seže v vse kotičke sveta in bistveno spreminja delovanje vseh ekosistemov na zemlji. Toda človeštvo je še kako odvisno od delovanja njenih ekosistemov in kakršnekoli bistvene spremembe na zemlji lahko resno ogrozijo njegov obstoj, kot ga poznamo danes. Zato bi moralo človeštvo svoje vplive na okolje omejiti tako, da bi si zagotovilo tako kakovost življenja kot tudi dolgoročno ekološko ravnovesje na zemlji. Na našem planetu se kažejo prve spremembe, ki imajo morda neslutene razsežnosti, saj človek izkorišča naravne vire čez vsako razumno mero. Teze, daje zemlja sposobna prenesti takšno čezmerno obremenjevanje in da lahko doseže ravnotežje sama, ne vzdržijo presoje. Človek bo moral namreč korenito spremeniti smer razvoja in aktivno sodelovati pri ponovnem vzpostavljanju ravnotežja.
Vse to postavlja človeštvo pred velik izziv, ki mu bo težko kos. Do sredine 21. stoletja se bo svetovno prebivalstvo podvojilo, svetovno gospodarstvo se bo, če se bo razvijalo z današnjim tempom, povečalo 5 do 10 krat, 1,3 milijarde ljudi na svetu živi v revščini, medtem ko ostali živijo v potrati
in izobilju. Vsako leto je uničenih
1	odstotek tropskih gozdov, več kot
2	milijona ljudi na leto umre zaradi pomanjkanja vode. Gore odpadkov postajajo vse večje in večje. Vse to se dogaja v svetu, kjer bogata četrtina svetovnega prebivalstva porabi med 50 do 85 odstotki proizvodov kot so železo, jeklo, papir, meso, gnojila, cement, žitarice. Nasprotno s tem po podatkih ZN dnevni proračun 60 odstotkov svetovnega prebivalstva znaša manj kot 20$.
ZPS
Območna pisarna Zveze potrošnikov Zagorje
S 1. januarjem nam je bila ukinjena finančna pomoč države za izvajanje brezplačnega potrošniškega svetovanja, ki se nam je zagotavljala na podlagi podpisane pogodbe. S tem je nastal resen problem obstoja območnih svetovalnih pisarn in smo pred dejstvom, da zapremo vrata. Kajti ponovni razpis za sofinanciranje izvajanja svetovalne dejavnosti na področju varstva potrošnikov je v razpisni fazi in glede na dinamiko razpisa bodo finančna sredstva dosegljiva šele v mesecu juniju. Na razpisuje bila tudi naša pisarna in po informacijah se za ta sredstva potegujemo samo mi in upamo, da bo naša kandidatura uspešna. Vendar nujno potrebujemo premostitvena sredstva za vmesno obdobje. Ker dejansko opravljamo
kot regijske pisarne delo javnega sektorja, smo se obrnili na vlado s prošnjo za dodelitev premostitvene finančne pomoči iz tega naslova. Sicer smo pred dejstvom, da začasno pisarne zapremo. Moram pa pripomniti, da prav v tem terminu beležimo vsako leto izjemno povečan obisk (termini za oddajo raznih davkov) in za naslednji teden imamo naročenih več strank, kot nam to dovoljuje urnik dela s strankami.
ZPS se pridružuje in podpira protest študentskih organizacij v zvezi dodatnega plačila avtomobilskih zavarovalnih premij in se bo udeležila tudi tribune, ki jo na to temo organizirajo študentske organizacije v prihodnjem tednu. Smatramo, da gre za neupravičeno diskriminacijo določene skupine državljanov.
V naslednjem tednu se bo na obisku v Sloveniji mudil gospod Hansen. eden izmed vodij Urada za tujo tehnično pomoč pri vladi ZRN v zvezi naše (beri: vlade RS) kandidature za pridobitev sredstev njihovega razpisa projekta "Krepitev mreže svetovalnih potrošniških pisarn". 18. marca je obiskal pisarno v Zagorju, ker si želi ogledati naše delo.
Tanja Šulin - Drnovšek.
Vodja območne pisarne ZPS.
Zagorje ob Savi
Ceferin zmagovalec mednarodnega prvenstva Štajerske
Ekipa Karate kluba Trbovlje se je v soboto, 8.marca udeležila 6. mednarodnega odprtega prvenstva Štajerske v Mariboru. Skupno se je tekmovanja udeležilo 417 tekmovalcev iz 51 klubov iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. V trboveljski ekipi je bilo 11 tekmovalcev. V katah so Trboveljčani nastopili v štirih kategorijah. Pri mlajših dečkih jih je tekmovalo 55. V tej kategoriji je od naših imel smolo Tomi Cestnik, ki je bil zaradi napake diskvalificiran. Zelo lepo pa sta presenetila Anže Kladnik in Žiga Šantej, ki sta se uvrstila v drugi krog med najboljših 16. Oba sta nosilca oranžnega pasu, med tem, ko so bili ostali nastopajoči v polfinalu že nosilci modrih, rjavih in črnih pasov. Uspešna, kot že nekajkrat doslej, je bila v kategoriji še lansko leto malčica, letos pa mlajša deklica Jasna Kovačič, kateri seje uspelo uvrstiti v finale. Na končuje osvojila solidno 7.mesto. Pri starejših dečkih sta se v polfinale uvrstilaFranci Ceferin in Jernej Simerl. Za nekaj desetink točke jimaje ušel nastop v finalu. V kategoriji mladincev in članov seje Petru Zoretu, Edinu Salkiču in Mihi Kovačiču uspelo uvrstiti v drugi krog. Najbližji finalu ter nastopu najboljšim osmim je bil 16-letni Kovačič, ki je osvojil 9.mesto in dokazal, da je kljub svoji mladosti že sedaj med najboljšimi kataši.
V	športnih borbah je tekmovalo 6 Trboveljčanov. V mladinski konkurenci sta nastopila Peter Zore in Edin Salkič. Zore je v 3.kolu že vodil, vendar so mu sodniki v zadnji sekundi zaradi premočnega udarca dosodili kazen dveh točk. S tem je bil končni rezultat 4:3 v prid nasprotniku. Salkič je priznal, premoč nasprotniku šele v 4.kolu.
V	članski konkurenci je Damir Vučilovski začetne boje prepričljivo zmagal. V nastopu za medaljo pa je v izredno težki borbi, kjer sta si nasprotnika izmenjala kar nekaj nekontroliranih udarcev, imel manj športne sreče in izgubil s tesnim rezultatom 3:4 in osvojil 5.-8.mesto. V kategoriji starejših dečkov nad 55 kg sta Jernej Simerl in Sejo Ružnič izgubila proti istemu tekmovalcu, Hrvatu Adžiji. Najboljši je bil Franci Ceferin, ki je vse borbe do finala zmagoval z maksimalnim rezultatom še pred iztekom regularnega časa. Tudi v finalu ni bilo v nobenem trenutku vprašanje zmagovalca. Franci je ob bučnem navijanju svojih klubskih kolegov zmagal z rezultatom 5:2 in osvojil zlato medaljo.
Vodja in trener Bogdan Simerl je ob vrnitvi povedal, da smo se že kar razvadili, saj na vsakem tekmovanju osvojijo kakšno odličje. Tokrat so imeli k sreči v svojih vrstah razpoloženega Ceferina.
EG.
NOGOMET
(Ne)obefaven začetek
Zagorje - Nafta 1:1 (0:1)
Zagorje, Športni park, 500 gledalcev, sodnik Kodrič (Ptuj), strelca: 0:1 Gaševič (28), 1:1 Grčar (50).
Nogometaši Zagorja so z remijem začeli spomladanski del sezone v 2.SNL. Nafta pa v zadnjih dveh sezonah ostaja neosvojiva trdnjava, saj so v zadnjih treh sezonah "kanarčki" v šestih medsebojnih srečanjih z "naftaši" dvakrat remizirali in štirikrat izgubili.
Z igro, ki so jo domačini prikazali, vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Vse prevečkrat smo dobili občutek, da v igri domačih manjka hiter igralec. Zato je še toliko bolj nerazumljiva poteza domačega stratega Mendaša, ki je hitrega Kosa v igro poslal šele v 86.minuti, ko pa bi njegova prisotnost prav gotovo poživila igro Zagorja. Sicer pa je neodločen izid še najbolj pravičen, glede na prikazano igro obeh ekip.
EM.
ROKOMET
Zaslužena zmaga v derbiju
Šmartno - Dol TKI Hrastnik 27:17 (16:7)
Športna dvorana Litija, gledalcev 200, sodnikaAndoljšek in Pangerc
Zasavski derbi (čeprav mnogi ne vidjo radi, da govorimo o Litijanih kot zasavcih) je bil zelo pomemben za obe ekipi, saj se krčevito borita za obstanek v družbi B ligašev. Še posebej sta bila pod drobnogledom nekdanji igralec litijanov Borut Maček, ki pa se ni razigral in nekdanji trener
litijanov Aleš Praznik. Z zmago so si igralci Šmartna priigrali še eno prednost, v medsebojnih tekmah so obakrat zmagali in imajo veliko prednost v primeru enakega števila točk. Sicer pa so gostje prvič in zadnjič na srečanju vodili takoj na začetku srečanja. Drugače pa srno gledali navdahnjeno igro domačinov, na čelu katere je kraljeval vratar Doblekar, ki je v 54 minutah, kolikor je bil na igrišču, nanizal 27 obramb, v 45. minuti pa za nameček ukanil še gostujočega vratarja z metom prek celega igrišča. Domači so izvrstno igrali v obrambi. Manjšo krizo v 1. polčasu so imeli po vodstvu 12:5, ko 9 minut niso dosegli gola, a so gostje to kaznovali. Ob kar precej prestreženih žogah v obrambi so imeli Šmarčani v protinapadih popoln izkoristek.
Tudi v 2. polčasu so domači obvladovali položaj in 10 minut pred koncem imeli največjo prednost - 26:13. Sprememba obrambe gostov je pomenila zmanjšanje vodstva domačih, a je bilo na koncu še vedno 10 golov za domače, ki so si to zmago zaslužili predvsem z odlično igro v obrambi. Da pa ne bomo vedno slabo pisali o sodnikih, naj tokrat povemo, da sta bila "nevidna" in da ekipi nista imela pripomb. Mladinski reprezentant Filip Gradišek pa je selektorju Alešu Prazniku z 11 goli dokazal, da zasluži njegov poziv.
S.K.
Gimnastične novice
V Trbovljah in Zagorju so se začeli novi tečaji aerobike, ki vključujejo več vrst vadbe - step, slide, fit bali in tudi druge pripomočke. V Zagorju je obisk aerobike razveseljiv, saj je tačaj poln, vendar vas članice vseeno vabijo, da se jim pridružijo tudi
m
jr-J. U
ostali, saj ob super vzdušju res ni težko gibati in pozabiti na vsakdanje skrbi vsaj za eno uro. Tudi v Trbovljah je za interesente v vseh tečajih še nekaj prostora.
Da vadbo še popestrijo in jo naredijo drugačno, so imeli v sredo v hrastniškem bazenu aquarobiko - to je aerobika v vodi, pri čemer so vaje podobne tistim v telovadnici, vendar je celotna izvedba drugačna zaradi upora vode, ki nas prisili, da porabimo več energije. Za vadbo potrebujemo poleg vode tudi glasbo za bolj prijetno počutje, namesto v telovadne copate in drese pa smuknemo v kopalke.
Če se jim želite pridružiti, se zabavati in obenem storiti tudi nekaj dobrega zase, lahko pridete kadarkoli - v telovadnico Partizana, v telovadnico Slavka Gruma v Zagorju ali pa v telovadnico Kulturno - rekreacijskega centra v Hrastniku.
U.I
KEGUANJE
Rezultati predzadnjega kola zagorske trim lige v kegljanju:
Prva liga: Tret' 1 - Varnost 1 158:1169, ETI EE - Rudnik 1231:1196, Alnex - Upokojenci preloženo. Trenutni vrstni red:
1.	TE-VE Varnost 12, 2. ETI EE I 10, 3.Tret' 1 9,4. Rudnik?, 5. Alnex (-1) 3, 6. Upokojenci (-1)2.
Druga liga: Tref 2 - ETI EE 2 1139:1048, Kumplast zmagal proti IGM brez borbe. Trenutni vrstni red: 1. Kumplastika 10 točk. 2. Tref 2 9, 3. ETI EE 2 6,
4.	IGM 5, 5. Udarnik 1 točka.
ŠAH
Mesečni hitropotezni turnir -marec 97
Turnirja se je udeležilo 14 šahistov.
Rezultati: 1. Kranjc 11.5, 2. Jazbec 9.5, 3. Regancin in Jurič 8.5, 5. Cerar 8, 6. Grčar 7.5, 7. Bajda 7.5, 8. Hribar 6.5, 9.
TRBOVLJE
Vidmar 6, 10. Benko 5.5.
Vrstni red po treh turnirjih: 1. Kranjc 70, 2. Jazbec 55, 3. Jurič 39, 4. Regancin 38, 5. Bajda 21, 6. Cerar 18, 7. Kuzmič 11, 8. Grčar 9, 9. Jovič 8, 10. Vidmar 4
R.R.
ŠK Rudar je organiziral mesečni hitropotezni šahovski turnir Trbovelj. Zmagal je Hinko Jazbec s popolnim izkupičkom,
2.	je bil Miran Skobe s 5,5 točkami, 3. Rado Bajda 5,5, 4. Oto Krajnc st. iz ŠK Zagorje 4,5,
5.	Albin Bajda iz ŠK Zagorje 4,5,
6.	Luka Trebežnik 4,5. 7. Ivo Gradišek 4,5, 8. Janez Pevc 4,5, 9. Jože Frece 4,5 in 10. Miran Gala s 4 točkami.
V mesecu marcu je ŠK organiziral hitropotezni in turnir v pospešenem šahu. Na hitropoteznem je zanesljivo zmagal Miran Skobe z 9 točkami, drugi je bil Rado Bajda 8,5, 3.
Oto Krajnc st. iz ŠK Zagorje 8,5, 4. Franc Kotnik 8,5, 5. Hinko Jazbec 8. 6. Bojan Kuzmič iz ŠK Sevnica 6,5.7. Marko Jurič iz ŠK Zagorje 6 in 8. Alojz Vodeb s 6 točkami. Na pospešenem turnirju pa je zmagal Uroš Zalokar z 7 točkami, 2. je bil Franc Kotnik 6,
3.	Aljaž Dušak 5. 4. Rado Badja 4,5, 5. Alojz Vodeb 4,5, 6. Miran Skobe 4,5, 7. Oto Krajnc iz ŠK Zagorje 4, 8. Polden Knez 4, 9. Hinko Jazbec 4 in 10. Janez Majcen s 4 točkami.
Šahisti ŠK Rudar so se udeležili Ivanovega memoriala v Ponikvah. Zmagovalec je bil Fjodor Žugaj iz Maribora z 9,5 točkami, 3. mesto je osvojil Uroš Zalokar z 8 točkami, 6. je bil Rado Bajda s 7 točkami, presenetil pa je mladinec Robert Goršek z 11. mestom. Na tekmovanju je igralo 38 igralcev.
M.V.
ŠPORTNIK ZASAVJA
V uredništvu časopisa Zasavc že teče akcija, ki bo športne strani popestrila z glasovanjem za najboljše športnike Zasavja in sicer s sprotnim glasovanjem. V vsaki številki časopisa objavljamo glasovnico za tekoči mesec, sproti bomo objavljali zmagovalce po mesecih in le zmagovalci mesecev bodo lahko sodelovali v finalnem izboru. Tokrat boste za športnike lahko glasovali poljubno, pač za tiste, ki so po vašem mnenju v tekočem mesecu največ dosegli. Glasujete lahko za športnico ali športnika, zmagovalec pa bo samo eden. Vsak mesec bomo izžrebali glasovalca in mu podelili praktično nagrado, praktično nagrado pa bo prejel tudi zmagovalec posameznega meseca. V uredništvo je že prispelo nekaj glasovnic, rezultate za mesec marec pa bomo objavili v naslednji številki.
Tako, odločitev je vaša. z vsakim glasom, ki ga oddate pa boste lahko pomagali tudi vašemu najljubšemu športniku.
— — — — — — — — — ™ %
GLASUJEM ZA____________________
IME IN PRIIMEK_______________
NASLOV _________________________
OBČINA__________________________
fotokopij ne upoštevamo
V--------------------------------g-c-
Piše: Primož Kostajnšek
Test Ford Mondeo
Prenovljeni
svetovljan
Ford mondeo je ob svoji predstavitvi leta 1993 kazal očitno namero inženirjev in oblikovalcev postati svetovni avtomobil. V prvih štirih letih je svoje poslanstvo izpolnil, saj je postal v vseevropski primerjavi številka ena v svojem razredu. Ob tem je pobral še cel kup laskavih naslovov, med njimi tudi evropski avtomobil leta 1994.
Z letom 1997 pa je Ford svojo prodajno uspešnico precej prenovil. S to pomladitvijo, kije v glavnem posledica sodobnih tržnih zahtev, so oblikovalci odpravili edino večjo mondeovo pomanjkljivost - premajhno razpoznavnost. Strokovnjaki so namreč že od vsega začetka grajali predvsem preveč "japonski" izgled avtomobila. Bočna linija je sicer ostala enaka, zato pa sta povsem nova prednji in zadnji del avtomobila. Na prednjem delu pridejo najbolj do izraza nenavadno, a všečno oblikovane luči, med katerimi je elipsasto oblikovana okrasna maska, ki poudarja tovarniški
logo v sredini. Tudi na zadnjem delu najprej opazimo dve veliki. zajetni. solzasto oblikovani luči.
Notranjost avtomobila je glede na prejšnji model le malenkostno spremenjena, a z na novo oblikovanimi in razporejenimi gumami pomeni korak naprej. Bolje je poskrbljeno tudi za potnike na zadnji klopi, saj na novo oblikovani prednji sedeži ponujajo več prostora za noge.
Prejšnji mondeo je ob predstavitvi po voznih lastnostih konkurenco pustil krepko za sabo. Kljub temu, da ostali v teh letih niso počivali, se zdi, da mondeova prednost ostaja. Z majhnimi izboljšavami je na voljo sicer nespremenjena izbira motorjev in menjalnikov. Pomemben je zlasti napredek pri ročnih menjalnikih. Opustili so vzvode, ki so doslej vodili s prestavne ročice na menjalnik in jih nadomestili s pletenicami. S tem je prestavljanje postalo precej mehkejše in lahkotnejše. Pri nas je mondeo trenutno na
voljo le z 1,8 ccm motorjem. Leta je sodobne zasnove, spada v zadnjo Fordovo generacijo zetec - E in postreže s 115 KM največje moči. Dovolj za vsakdanje potrebe, ostali pa boste morali počakati na močnejše različice.
Z vsemi temi spremembami novi mondeo ni samo dodelan
avto, ampak je tako temeljito predelan, da mu lahko upravičeno rečemo "novi". Uspeh je temu avtomobilu zagotovljen in glede na to, da se je njegov predhodnik prodajal v 6o državah po svetu, ni nobenega zadržka, da se ne bi prodajal od sedaj naprej še v kakšni več.
Test avtomobila je omogočil Ford servis Hribar Zagorje Cena avtomobila je od 32.495 DEM dalje.
Tehnični podatki: prostornina motorja 1796 ccm, število ventilov na valj 4, vrtina x gib 80,6 x 88 mm, največja moč: 88 KW/115 KM, največji navor 158 Nm pri 3750 obr./min.
Obese: posamične obese, spredaj McPhersonove vzmetne noge, trikotni vodili, poševni vodili, stabilizator, zadaj "quadralink" obese, po dve prečni in vzdolžno vodilo, vijačne vzmeti, stabilizator.
Mere: prtljažnik 470 litrov,
Teža vozila: 1220 kg
Zmogljivosti: naj večja hitrost 195 km/h, pospešek od 0 - 100 km/h 10,9 sek., poraba goriva 5,8/7,8/11,2 1 /100 km Oprema: centralno zaklepanje, električni pomik prednjih stekel, po višini in globini nastavljiv volan, zatemnjena stekla, klimatska naprava, ABS, voznikov in sopotnikov zračni meh, zadnji vzglavnik,...
jr. 7
G 77 j
g n.g
Promet
Zagorje, 6. marec - Ob 10.15 uri je T.A. prijavil nesrečo s pobegom. Kasneje so ugotovili, daje omenjeni hodil po robu cestišča od Mlinš proti Izlakam, takrat pa je mimo pripeljal tovornjak in ga tako prestrašil, daje padel po nasipu, pri čemer je utrpel manjše telesne poškodbe.
Zagorje, 8. marec - Ob 11. uri je traktorist prevažal gnoj in ga, ker je prikolico slabo zaprl, raztresel po cestišču.
Zagorje, 8. marec - Ob 13. uri je mladoletni B.M., stari znanec policije, vozil osebni avtomobil po Cesti Zmage in zavijal proti Polju, pri tem pa zaradi velike hitrosti trčil v drug osebni avto. Nastala j e materialna škoda.
Zagorje, 12. marec - Ob 15.15 uri je C.I. vozil traktor s prikolico, natovorjeno s peskom. Ko je ustavil, je začelo prikolico vleči nazaj. Šoferje skočil s traktorja, le-ta pa seje večkrat prevrnil.
Zagorje, 13. marec - Ob 14. uri je v Šklendrovcu traktorist G. A. zapeljal z dvorišča na cesto in trčil v osebni avto voznice R.-N.. Pri tem je nastalo škode za 190.000 SIT.
Zagorje, 15. marec - Ob 18.45 uri je O.A. vozil z Izlak proti Zagorju, zapeljal s ceste in z zadnjim delom trčil v električni drog. Nastalo je za 200.000 SIT škode.
Istega dne so zagorski policisti izvedli akcijo poostrenega nadzora psihofizičnih sposobnosti voznikov. Pri tem so zalotili 5 vinjenih voznikov, 6 pa so jih napotili k sodniku za prekrške.
Trbovlje, 12. marec - Ob 6. uri je na magistralni cesti Trbovlje - Zagorje G. M. zaradi prevelike hitrosti zapeljal s ceste in trčil v brežino. Nastala je materialna škoda.
Trbovlje, 14. marec - Ob 23. uri se je pripetila prometna nesreča na Vodenski cesti. M. A. je vozil proti centru Trbovelj, ravno takrat pa je vozišču stal in si ogledoval jašek P.M. Zaradi teme gaje M.A. spregledal in ga zbil, pri čemer je P.M. dobil lažje poškodbe.
Hrastnik, 6. marec - Ob 22.15 uri je po Mestni ulici proti Novemu domu z veliko hitrostjo vozil svojega R 19 R.O. Pri Novemu domu 3 a je treščil v parkirani seat ibiza lastnika Š.F. Na obeh vozilih je nastalo za 150.000 SIT škode.
Hrastnik, 8. marec - Ob 22.55 so policisti pridržali do iztreznitve voznika R.Š. iz Zagorja, kije vozil brez izpita in pod vplivom alkohola in kljub prepovedi vožnjo nadaljeval. Sledil bo predlog sodniku za prekrške.
Hrastnik, 9. marec - Ob 21.15 uri je I.M. vozila osebni avto iz Hrastnika proti Zidanemu Mostu. V Suhadolu ji je nasproti pripeljal voznik yuga, oplazil njen avto in odpeljal naprej. POLICIJA NAPROŠA OČIVIDCE, NAJ NA ŠTEVILKO 113 SPOROČIJO VSE, KAR JIM ZNANO O TEJ NESREČI!
Hrastnik, 12. marec - Ob 21. urijeB.Š. vozil osebni avto proti Logu brez prižganih luči. za njim pa je vozil V.K.. Pri bivšem hotelu Jelka je ustavil na desni strani ceste in ko je bil V.K. vzporedno z njim, je B.Š. speljal in poškodoval vozilo V.K.. Nato je stopil do V.K., zahteval kupon, ga prijel za ovratnik in udaril. Ker je bil očitno pod vplivom alkohola, so policisti odredili preizkus, ki pa gaje zavrnil. Za celoten scenarij se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške.
Litija, 6. marec - Po Grbinski cesti je "bolho" vozilaT.U. Kot kaže, se včasih maščuje tudi vožnja pretirano po desni strani, saj je na delu od Vidoviča proti Zupančiču betonska
škarpa in ob njej kanal, v katerega je T.U. zapeljala in naciljala ravno v vogal Župančičeve škarpe. Pri tem je razbila avto, enega izmed obeh otrok, ki sta bila na zadnjem sedežu, pa so pridržali na opazovanju v kliničnem centru.
Litija, 10. marec - V Hotiču je v avto, last F.A. s stranske ceste na kolesu pridivjal otrok, ki sploh ni hotel povedati imena in priimka. Večje škode ni povzročil, lahko pa si mislimo, kakšne bi lahko bile posledice.
Litija, 15. marec - Ob 7.30 uri je voznica L.V. pri avtoodpadu pred Bregom povozila srno. Na avtu je nastala večja materialna škoda, za srno pa so poskrbeli mestni higieniki.
Kradejo kot srake
Zagorje, 4. marec - Ob 9.30 uri je neznanec vlomil v osebni avto, parkiran pred bifejem Valvasor na Izlakah in odtujil dokumente. Lastnika je oškodoval za 8.000 SIT.
Zagorje, 5. marec - Preko noči je neznani storil razbil trikotno okno na R 5, last B.R., parkiranem na C. Zmage in poskušal odnesti radio. Ker mu to ni uspelo, se je zadovoljil s kaseto.
Zagorje, 7. marec - Neznani žeparje M.D. iz denarnice ukradel 9.000 SIT.
Zagorje, 9. marec - Preko noči sta izginila oba prednja žarometa s traktorja, last J.A. iz Ravenske vasi, vredna skupaj 15.000 SIT.
Zagorje, 14. marec - Iz buldožerja in bagra na Ruardiju so neznano kam izginili akumulatorji in orodje, vse skupaj vredno
100.000	SIT. Vzelajih je noč.
V "isto smer" so naslednji dan odšli trije stoli izpred Caffe Salloona v Zagorju v vrednosti
45.000	SIT.
Hrastnik, 7. marec - M.P. je prijavil tatvini pokrova rezervoarja in goriva. Škode je za okrog 15.000 SIT, neznanega storilca iščejo.
Litija, 9. marec - Ob 22. uri je stari znanec policije K.S. prestregel mladoletnika, ki seje s kolesom vozil po Litiji, mu odvzel kolo in se odpeljal neznano kam.
Litija, 10. marec - Neznanci so ponoči vlomili v bager, parkiran v Spodnjem Hotiču in odnesli orodje, dva gasilna aparata, prvo pomoč... Istega dne popoldne je uigrana ekipa zamotila prodajalko v trgovini IUV, tako daje njihov pajdaš lahko nemoteno odnesel moško jakno, vredno 61.000 SIT.
Litija, 13. marca - Farani Zgornje Slivne so ugotovili, da je neznanec razbil zabojček iz nerjaveče pločevine, ki so ga montirali na cerkev sv. Neže za zbiranje prispekov, in pobral denar.
Litija, 17. marec - Ob 01.10 so ponoči vdrli v Petrovo klet in odnesli zajeten pok cigaret, pri sosedu čevljarju pa so vdrli vrata in mu vzeli 600 SIT. Jih iščejo.
Uničena govorilnica
Trboveljski policisti so bili 10. marca ob 8. uri obveščeni, da so neznanci preko noči poškodovali telefonsko govorilnico na Leninovem trgu. Uničili so slušalko in vrata, ki so jih našli v parku čez cesto. S tem so povzročili škode za 80.000 SIT.
Aufbiks
Novi in stari znanci so se s pomočjo maliganov udejstovali tudi tokrat. Trboveljčani so bili kar živahni. 5. marca v večernih urah je na Trgu Svobode S.M. meni nič tebi nič pretepal svojo mamo. O tem, da se to ne dela, so ga poučili možje v modrem. Isti možje so se čez dva dni srečali v pizzeriji Časa Mia z "dobro razpoloženim" K.V., ki je kršil red in mir, nato pa razbil še šipe na vratih. Ker se ni pustil prepričati, so ga vzeli s sabo. 15. marca se K.K. ni strinjal s hišnim redom pizzerije Stoklas, kjer je razbijal kozarce, krožnike in razmetaval inventar. Ko so ga odstranili iz lokala, seje kasneje vrnil, verjetno da bi popravil škodo. Ker pa za njegove dobre namere niso imeli posluha, je razbijal še zunaj in noč preživel na policiji.
V Zagorju seje proslavil le H. A., kije 10. marca razbijal in razgrajal po lokalu Salloon, nato pa prišel na genialno zamisel in natakarju dovolil poklicati policijo. Ko je odšel, so ga policaji seveda takoj dobili in ga napotili k sodniku za prekrške. Hrastničani pa so se držali bolj doma. V noči na 16. marec je v stanovanju na Ulici 1. maja razgrajal A.D., stari znanec policije. Prijateljsko so ga opozorili in prijavili sodniku za prekrške.
Precej zanimivo je bilo 14. marca v Litiji, kjer je razgret moški po Sitarjevcu kazal svoje "premoženje". Alije šlo res za premoženje ali bolj za revščino, bodo vedeli tisti, ki so bili blizu. V vsakem primeru pa seje srečal s policijo. 16. marca so na Dobravi pred bi lejem Daj-Dam sproščali energijo neznani moški s prevračanjem korit, ki pa bodo po obljubi policajev kmalu znani.
Iztiril vlak
V Zagorju je 12. marca ob 6. uri iztiril prvi vagon potniškega vlaka - popularnega Texasa, ki vozi na progi Zidani Most - Ljubljana. Promet je zato dve uri potekal le po enem tiru. Do nesreče je prišlo zaradi dotrajanosti vagona.
Pretep v šoli
Na OŠ Tone Okrogar v Zagorju je 12. marca prišlo do hujšega pretepa med učencema 7. in 8. razreda. Enega od pretepačev so odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal na opazovanju.
Cestna ovira
Zagorski policisti so bili 16. marca obveščeni, da neznanec leži na Cesti 20. avgusta (pri Minimarketu). Ugotovili so, da gre za starega znanca K.M., ki je to počel že večkrat. Ker ni upošteval navodil policije, so ga prepeljali na "svoj oddelek", kjer pa se je nekajkrat zaletel z glavo v zid, da so morali klicati dežurno zdravnico iz ZD Zagorje.
Ovire na progi
8. marca so mladoletniki v Litiji položili na
tire betonsko ploščo velikosti 50 x 50 cm. Zabavo jim je pokvarif vlak, ki je z lahkoto povozil ploščo. Že naslednji dan je na tirih ležal lesen drog, a je bila lokomotiva spet močnejša.
Tabornik
Kljub prepovedi kurjenja si jeV.M. 8. marca na Dobravi pod skakalnico omislil taborni ogenj in igral na kitaro. Vreme je bilo k sreči mirno, brez vetra, sicer bi lahko krepko zaposlil tamkajšnje gasilce, saj je blizu precej gozda.
AVTOHIŠ A KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399
N
Vesele velikonočne praznike in čestitke ob materinskem dnevu!

Trgovsko podjetje
POTROŠNJA
1410 Zagorje ob Savi
Poslovalnica Železnina	Delovni čas:
Kopališkal, Zagorje 7.30 - 12.00 in 15.30 -18.00 tel.:0601 61 029	sobota: 7.30-12.00
VAS V TEH DNEH VABI NA UGODNE NAKUPE IN AKCIJSKE CENE Z ŽELEZNINI ZAGORJE.
r—— ZELO UGODNO — JU GOTERM RADIATORJI
Ponudba Potrošnje za tiste, ki želijo najboljše in najugodnejše.
Kolektiv TP Potrošnja vam vošči vesele velikonočne praznike.
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telelon: 0601 64 611; fax: 64 660
KNJIGOVODSKI PROGRAMI: materialno poslovanje, glavna knjiga, osebni dohodki, obresti, osnovna sredstva, fakturiranje, blagajna, vzdrževanje sistema, virmani, kalkulacije, kosovnice...
RAČUNALNIKI PENTIUM
FAKMODEMI
MULTIMEDIJA (CD ROMI 8x, 10x, 12x, zvočne kartice, zvočniki)
TISKALNIKI EPSON, HP, HR STAR, OKI, FUJITSU, NAG, CANON
SOFTWARE (Microsoft, Borland, CA, Symantec, Delrina...)
PREVLEKE ZA HARDVER
UGODNI PLAČILNI POGOJI Delovni cas: od ponedeljka do petka odi. do I P. ure.
nflJ s £ j.
1 r m v	1 j O 1	! x t. "j 1	1
■ ^ ■		
STANOVANJA, PARCELE
KUPIM starejšo hišo v Zagorju ali okolici, tel.: 64-484
KUPIM manjšo, zapuščeno kmetijo v bližini ali okolici Zagorja, tel.: 27-323
PRODAM gradbeno parcelo z gozdom, sončna lega, ugodno, v Polšniku, tel.: 22-908
PRODAM hišo v Zagorju, staro 30 let, 800 m2 parcele, tel.: 061/874-112 po 19.00 uri PRODAM parcelo v Trbovljah na Golovcu, 3.000 m2, tel.: 21-841 PRODAM parcelo na Kleku 700 m2, cena 3.000 DEM, tel.: 28-087 V BREZNIKU nad Vidergo prodam kmečko hišo (voda, elektrika, asfalt), parcela 1.000 m2, tel.: 25-923
PRODAM dvosobno stanovanje v Trbovljah, 58 m2, kot nov, 1. nadstropje, CK. tel.: 26-135
PRODAM dvosobno stanovanje v Trbovljah, 57 m2, kompletno urejeno, 1. nadstropje, staro 15 let, cena 47.000 DEM, tel.: 26-135 PRODAMO trosobno stanovanje 73 m2, v centru Zagorja, tel.: 62-565
PRODAM 2 sobno stanovanje 60 m2 na Rozmanovem trgu v Litiji, cena 70.000 DEM, tel.: 061/881-579, po 16.00 uri
PRODAM dvosobno stanovanje na Polju v Zagorju, tel.: 61-899 NAJAMEM ali kupim garažo v Hrastniku, tel.: 41-657
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-3.32
PRODAM škodo 120 LS. 1. '82, tel.: 75-335
PRODAM GOLF JGL 1,3, bele barve, 1. '82, reg. do 8/'97, tel.: PRODAM TAM T 170. 1. '82, cena 6.800 DEM, reg. od 4/'97. tel.: 21-841
PRODAM FIAT. 126 P, 1. '89. cena 1.400 DEM, tel.: 43-241 PRODAM ali menjam Z 750, obnovljen, za APN 6 ali 600 DEM, tel.: 44-326
PRODAM elektromotor 5,5 KM, 2.880 obr./min, tel.: 25-443
PRODAM motokultivator diesel, 8 KM s priključkom - kosilnica, plug in prikolica, tel.: 25-443
PRODAM kipcr prikolico Tomo Vinkovič, domače izdelave, nosilnost 1,5 t, ugodno, tel.: 24-591 PRODAM kolo z motorjem SOLEX, tel.: 61-499
PRODAM 2 avtomatika, zelen -vozen, moder - nevozen, in APN 6 -razstavljen, tel.: 43-565
PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615
PRODAM avtodele za AX letnik 1989, tel.: 66-065 KUPIM zamrzovalno omaro s 6 predali, tel.: 21-613
UGODNO prodamo rabljen transporter L1NDNER 3500 S z nakladalko in trosilnikom, tel.:
064/268-515 od 8.00 - 17.00 ure j
RAZNO
PRODAM dva zvočnika, ojačevalec in CD player Samsung, tel.: 77-184
PRODAM štedilnik (2 plin in 2 elek.) in starejši hladilnik, tel.: 061/ 884-390
PRODAM CB postajo znamke President Jackson ali menjam za videorekorder, tel.: 44-187
KUPIM rabljen pianino, tel.: 62-023
ODDAM biljard, fliper, nogomet, pikado,... v najem, tel.: 63-315 PRODAM računalnik C 128 s kasetarjem, 5 kaset in TV, tel.: 43-565
PRODAM cisterno za kurilno olje - 1.000 1 z vsemi ventili in pipo (primerna za centralno ali navadno peč) cena 30.000 SIT, peč Kiiper-busch - cena 10.000 SIT in peč na olje - staro eno leto, 5,5 kW. ogreva 40 do 45 m2, cena 35.000 SIT, Kmetič, Kolonija L maja 27, Trbovlje PRODAM štedilnik Kiiperbusch, ugodno, tel.: 30-420
PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS, tel.: 44-332 PRODAM nove hrastove stole, oblazinjene, visok naslon, 20% ce-
neje, tel.: 26-055
PRODAM smrekov opaž, z dostavo 680 SIT. suh, prva klasa, tel.: 063/451-082
PRODAM metrska drva, tel.: 61-003
PRODAM karto za premog, 3.600 kg, tel.: 24-965
PRODAM karto za premog, tel.: 26-924
PRODAM vino kraški teran in belo, tel.: 067/68-324
PRODAM jabolčnik, 1. '96, 500 1, ugodno, tel.: 24-591
PRODAM moško usnjeno jakno velikosti XXL. cena 20.000 SIT, tel.: 75-134, zvečer
PRODAM dolgo belo poročno obleko, tel.: 41-498
PRODAM, trosed, raztegljiv v posteljo, 2, fotelja, ohranjeno, tel.: 24-797
PRODAM kombiniran voziček, CAM, dobro ohranjen, cena 13.000 SIT in športni voziček, CH1CO, cena
15.000	SIT. tel.: 62-344 PRODAM otroški voziček
INGLESINA. tel.: 61-745
PRODAM kombiniran otroški voziček, malo rabljen, tel.: 62-430 PRODAM kombiniran otroški voziček, lepo ohranjen, tel.: 43-603 PRODAM kombiniran voziček, ohranjen, star I leto, tel.: 24-518 PRODAM kombiniran voziček HAWK, cena 13.000 SIT, rabljen 4 mesece, tel.: 25-516
PRODAM kombiniran otroški voziček, italijanski, tel.: 62-262 PRODAM športni voziček v kompletu s termo vrečo in dežnikom, ugodno, tel.: 21-420, od
16.00	do 21.00 ure PRODAM vso opremo za
dojenčka, lepo ohranjeno, tel.: 27-082
ŽIVALI
PRODAM 6 zajcev, stare 4 mesece. za nadaljnjo rejo, tel.: 77-286 PRODAM telici, stari 7 in 9 mesecev, tel.: 43-383
PRODAM teličko simentalko od dobre mlekarice, po klavniški ceni, tel.: tel.: 25-443
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285
INŠTRUKCIJE iz matematike in predmetov elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM SL in AN za OŠ in SŠ, tel.: 26-171
ŽELITE boljšo oceno - poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 29-390
STORITVE
STAVBNO KLEPARSKA dela, polaganje izolacij, montaža žlebov,
strešne obrobe, snegobranov, hitro in kvalitetno, tel.: 27-885
POLAGANJE talnih oblog, parketa, tel.: 43-782
POPRAVILO vseh vrst električnih aparatov, tel: 64-285 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo -3 leta garancije, tel.: 064/332-053, 0609/624-731
NUDIM varstvo vašim malčkom, pokličite, tel.: 61-285
OBNOVA kopalnih kadi in tušev, 5 lema garancija, tel.: 063/ 34-008
POČITNICE na 12 metrski jadrnici za 8 oseb, tel.: 64-732
VEDEŽEVANJE iz kart RUN %j in J1-V1NGA. srečne številke, , razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non- | stop, strošek 156 SIT/minuto j
~ DELO - IŠČE
IŠČEM pripravništvo, končala sem srednjo tekstilno šolo, tel.: 43-565
IŠČEM delo voznika, imam B, C, E kategorijo, tel.: 61-003
DELO - NUDI
IŠČEMO več prodajalcev za delo na terenu, tel.: 27-386
REDNO zaposlitev dobi dekle z gostinsko izobrazbo, vodenje lokala, tel.: 64-219
REDNO ali honorarno zaposlimo dve dekleti za delo v bifeju oziroma trgovini, tel.: 44-218
NE ZAMUDITE! Nov artikel za prodajo na terenu, odličen zaslužek, tel.: 0609/628-179
ZAPOSLIMO REDNO ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735	__
SKLEPANJE ZAVAROVANJ na območju Zasavja, pogodbeno, pisne ponudbe na naslov ZAVARO-VALNICA SLOVENICA, Jerebova 6, Litija,
, tel.: 061/881-877 ________
POSLOVNI STIKI
DELNICE serije B in G - odkup za gotovino brez provizije, vpis certifikatov in ostankov, pridemo tudi na dom, tel.: 25-830
ODKUP delnic, vsak dan od
15.00	- 18.00 ure, tel.: 62-253 ODKUP delnic B in G z
gotovino, ugodne cene in takojšnje plačilo v gotovini, brez stroškov za vas, tel.: 64-608
SVOJ certifikat lahko še vedno vložite! Tel.: 062/631-164 od 16.00 - 20.00 ure, 062/836-904 od 8.00 -
20.00	ure, pridemo tudi na dom DELNICE UNIONA. PETROLA,
SAVE. RADENSKE in druge kupim za gotovino, pridem na dom, tel.: 061/13-30-537
CENTRALNA BORZNA DRUŽBA
CENTRU BROKKRAGK H 0 U S F. L T D .
PODRUŽNICA HRASTNIK pravi naslov za borzne posle v vašem kraju **************
POSREDUJEMO PRI NAKUPU IN PRODAJI DELNIC, KI SO UVRŠČENE NA BORZO Krka, Lek, Mercator, Droga, Rudis, Kovinotehna, Istrabenz, Helios...
ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE Pivovarna Union, Pivovarna Laško, Radenska,
Cementarna Trbovlje, Sava Kranj, Fructal Ajdovščina,
Cetis celje...
ZA VAS OPRAVLJAMO PRENOSE LASTNIŠTVA DELNIC V KDD
OMOGOČAMO VAM SPREJLJANJE TRGOVANJA NA LJUBLJANSKI BORZI VREDNOSTNIH PAPIRJEV NEPOSREDNO PREKO NAŠEGA TERMINALA
PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PODRUŽNICI NA CESTI l.MAJA 68 V HRASTNIKU, OZIROMA NA TELEFONU 0601 43 211, VSAK DELAVNIK MED 8. IN 14. URO.

OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505
Pregledi za očala in kontaktne leče vsak:
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do18. ure
C 0 N T A C T
torek od 15. do 18. ure in četrtek od 14. do 18. ure
Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANI, GENNY,
YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, WINCHESTER, OLIVER ...
v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju.
Ugodni plačilni pogoji in gotovinski popust! Ob novem letu pripravljamo presenečenje!
RORCd.o.o.
Tel./fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186
strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
EVA
Eva Podmenik, s.p. Cesta 15.aprila 1412 Kisovec
VRTNARSKO TEHNIČNA TRGOVINA Velika izbira semen, gnojil, zemlje, sadno drevje in vrtnice...
Odprto: od 8.00 do 18.00,sobota od 8.00 do 12.00 tel.: 71-367
Trgovina novo na tržnici v zagorju
n* le	Časopisi, igrače, kozmetika,
darilni program...
Gabrijela Skerbinek, s.p. del.čas: 5.30-12.00/16.00-19.00 Cesta zmage 35b	sobota 5.30-12.00
ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE.
VIDEO ZALOKAR
ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:30-600 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO, VIDEO, TV PANASONIC, TEHNICS, PHILIPS, KENVV00D Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj! Delovni čas: pon./pet.:9h-12h in 16h-19h PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje
V	novi avtomobilski avtopralnici vas čaka temeljito in hitro pranje vašega jeklenega konjička, ki ga lahko istočasno očistimo tudi spodaj.
V	pneumatic servisu vam ponujamo preko 1000 različnih avtoplaščev,
vseh dimenzij in znamk. Imamo tudi pestro izbiro aluminijastih platišč. Ugodni plačilni pogoji. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._
OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
*	Velika izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
Rudarska21, tel..0601-29-041	Obiščite nas in se prepričajte!
ELK0PLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel.: 21-108
odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
Arho avtodeli
Ul 1. junija 7, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00
Poslovalnica Hrastnik
Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00
ART OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni dom Trbovlje
j
r \f
7.7
j:tp. 7
				AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA, DOBOTNICA OSKARJA V LETU 1996 (SUSAN) ADRIANA MARAŽ	ŽENIN BRAT	DUMASOV MUŠKETIR	ŽENA ALEKSANDRA VELIKEGA	MISELNA ZVEZA	LASTNOST NEVIDNEGA	NAJVEČJI PRITOK SAVE	DOMAČA ŽIVAL, KI DAJE VOLNO	NIKELJ	/■	KISIK	BREZOV GOBAN	TIP OPLOVEGA VOZILA
													PESTNER STRUPEN ALKALOID V VOLGI ČESNI			
	m				►										PAMET, RAZUM KRALJ ZAHODNIH GOTOV		
ASTfj		LA ego SE	i			►								ČETVERO- KOTNIK, KVADRAT				
SREDIŠČE VRTENJA INDUSTRIJSKO MESTO NA JUŽNEM OBROBJU URALA				IT.FILMSKA IGRALKA (SVLVA)								KLOVN POPOV				
				KDOR DELA Z LEVICO								GORILNA NITKA PRI SVEČI				
DRAG KAMEN					MESTO V LIBANONU (SIDON) PEKOČINA						SPAČEN OBRAZ URNAUT CENE					
SIROMAK						IZVIRNI KRAK REKE NEMAN				ŽLEBIČ V DOGAH					BOGINJA NEBA V EGIPČANSKI MITOLOGIJI	REKA V NEMČIJI
VELIK UGLED. VELJAVA						NAŠ ILUSTRATOR MAVEC				PEVKA DION MERA ZA RITEM						
SADNI ŠKODLJIVEC						KAČA VELIKANKA. UDAV	OTOK PRED ZADROM ANJA RUPEL				IZRAELSKI PREROK					
AVTOR. KARU DREMEL	POŽIREK ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA				MAJHNA PREPROSTA						JANEZ MENART			TONE SELIŠKAR		
					POČASNE						VRSTA VRBE			KONICA		
GLASBENIK SOSS				VIŠJA VZPETINA					KAROL PAHOR			ZEVSOVA LJUBICA			ELEMENT HOJE	VEČJI KOS POHIŠTVA
				JEZERO NA FINSKEM					PTICA UJEDA			FIGURA PRI ČETVORKI				
KREPOST. ČEDNOST							OLGA VRABIČ	KRAJ PRI RIMSKIH TOPLICAH SPODRSLJAJ								
FRANCOSKI FILOZOF (HIPPOLVTE)						ORGAN VIDA ŠVEDSKI KNJIŽEVNIK HANSSON				IVAN TAVČAR			IGRALEC CRUISE			
										PAS PRI KIMONU			KURIR			
FILM ITALIJANSKEGA REŽISERJA VITTORIA DE SICE														ROK ARIH		
AVTO OPEL	SAŠA VUGA	VILER E IDA												ROBERT OWEN		
PASTIRSKA PIŠČALKA							SLOVENSKI ARHITEKT IN SLIKAR (BORIS)					DRŽAVNA BLAGAJNA				
STAVČNO TOČILO			—	>			KRATKE SPODNJE HLAČE (ANGL.)					TRAVNIK OB VODI				
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev * oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 2. 4. 1997 na naslov: UREDNI-ŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c\ Zagorje ob Savi. s pripisom "Nagradna križanka". Fotokopij ne upoštevamo.
Nagrade, ki vas čakajo:
L: praktična nagrada v vrednosti 4.500 SIT
2.	: praktična nagrada v vrednosti 3.600 SIT
3.	: praktična nagrada v vrednosti 2.700 SIT
4.	: praktična nagrada v vrednosti 1.800 SIT
5.	: praktična nagrada v vrednosti 900 SIT
Izžrebanci nagradne križanke 4/ '97 (nagrade prispeva TSG Sandi Lunar. Zagorje);
L: praktična nagrada v vrednosti 4.500,00 SIT
Mitja Zakonjšek. Kidričeva 2, Zagorje
2.	: praktična nagrada v vrednosti 3.000,00 SIT
Anica Koritnik. Cesta okt. revolucije 11 A, Trbovlje
3.	: praktična nagrada v vrednosti 2.500,00 SIT
Štefan Vučko, Pintarjeva 22. Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.
20. julija 2c, Zagorje do 3.4.1997 od 9.00 do 13.00 ure. Če se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili.
Rešitev nagradne križanke 4/'97:
SIRUP. PAMELA. PLATO, MONALISA, AD, ADMIRAL. VAZAL, KAD, JA, OKI, ANITA, ROBERT, ŽAN, DALI, BAT, FEROZA, AKT, OTO. JE, NEVA. ZNAK. RAVLES, ENERVIT. AMAl, POLICAJ. OP. TA. BALKON. TEŽAVA, ORE, SALSA, USTNIK, RIAL, NET, SN, TNT, IŠKA, AP, MATIČEK, JA. BODE, PARKONAT, ABAK, LA, DARA.
avtotehna W0§>
A vtoservis Mah kovic
SPODNJI LOG 27 1281 SAVA TEL.: 061/874-112
y
"hnflnnTi:>?Vu
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
Na
spremembe se na žalost ne boste odzvali tako učinkovito, kot bi se lahko.
Bodite natančni, površnost vas lahko spravi ob dober glas. Partnerju bo všeč vaš predlog.
Št.: 5.
Izogibajte se rutinskim opravilom, saj potrebujete razgibano življenje. Partner vas noče prizadeti, le več svobode potrebuje zase. Št.: 8.
Umirili se boste in pozabili na neza-dovoljstvo. Partner bo te spremembe vesel, saj se bo poznala tudi v vajinem odnosu. Z razumevanjem boste pripomogli k prijetnejšemu vzdušju. Št.: 2.
Vsaj enkrat dnevno se pošteno sprostite. Umirjeni se boste bolj modro odzvali na spore. Skušajte razrešili nesporazum, še preden pride do njega. Št.: 19.
Do partnerja ste bili zadržani, zdaj pa boste čutili potrebo po pogovoru. Iz vas bo privrelo marsikaj, kar spada že v davno preteklost. Pustite partnerju več svobode. Št.: 21.
22.5.-21.6.
'tl.
ii
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
vr»
|
li
24.8.-23.9.
Strahovi vas prepričujejo, da bi bili bolj zaupljivi do soljudi. To pa vas le dodatno bremeni. Sprostite se in poglejte na svet tudi skozi oči
drugih. Št.: 23.
Naša bodočnost
OBČINA TRBOVLJE	OBČINA HRASTNIK
V Trboveljski porodnišnici so od 3. do 16. marca rodile:
3.3. Celestina Jeraj. Podkum. hčer Valentino;
4.3.	Milena Arh, Zagorje, hčer Lucijo; Ana Hamberger, Velenje, sina Timoteja;
5.3. Anita Drnovšek, Izlake, hčer Anjo;
6.3.	Dara Jablanšek. Hrastnik, sina Tomaža; Marjeta Flisek. Sevnica, sina Tomaža; Mojca
Bolte. Trbovlje, sina Timoteja; Dara Jablanšek, Hrastnik, sina Tomaža;
7.3. Miki Gorenc, Krmelj, hčer Ano;
8.3.	Maja Pavlič, Zagorje, hčer Moniko; Petra Žirovec, Celje, hčer; Marija Ovnik. Trbovlje,
hčer Ano -Marijo; Štefka Poglajen, Šmartno pri Litiji, sina Urbana;
9.3. Milena Pušnik, hčer Uršo;
10.3.	Karolina Ribezi, Žalec, hčer Lucijo;
11.3.	Andreja Titovšek. Radeče, hčer Saro;
12.3.	Danica Trček, Radeče, hčer Tino; Nunčič Darja. Šmarje pri Jelšah, hčer Tamaro; Ester
Križnik. Kisovec, hčer Marušo; Vanja Gaberšek, Zagorje, hčer Katjo;
14.3.	Majda Podbevšek. Laško, hčer Niko;
16.3.	Milica Lelenc, Zagorje, sina Milana.
Iskreno čestitamo!
OBČINA ZAGORJE	OBČINA RADEČE
r
1080»
24.9.-23.10.
Obetajo se vam zadovoljni dnevi, polni veselja. Spet boste do ljudi strpni, saj ste bili s svojimi vsevedni mi nasveti že preveč togi. Št.: 9.
Ne mislite si. da ljudi dovolj dobro poznate, da bi lahko z njimi manipulirali. Raje se odločajte po svoji vesti. Intrige kratkotrajno
=Sr= 24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
prinesejo le zadovoljstvo. Št.: I.
Na velike spremembe bo potrebno še malo počakati. Sicer pa imate tako še druge, prijetnejše obveznosti, na katere ne smete pozabiti. Znali boste uživati. Št.: 6.
Od tega, koliko izkušenj ste nabrali
TklV^W- v prete"
-t—klosti, bo-
23.12.-20.1. do odvisni vaši nadaljnji uspehi. O vsakem koraku temeljito premislite in ne imejte pred očmi le denarnih nagrad. Št.: 10.
V naglici boste naredili veliko napak, OS	L zato se vsake-
*	ga opravila
lotite počasi in zbrano. S partnerjem se bosta odkrito pogovarjala tudi o 'neprijetnih; temah. Št.: 14.
Na delovnem mestu ste se odlično znašli. Čeprav boste imeli premalo časa zase, vam energije ne bo zmanjkalo. Potrudite se za prijetne trenutke s partnerjem. Št.: 27.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
KINO HRASTNIK
20. 3. - 23. 3.: OSTRŽEK
(mlad.), čet. ob 18.00, pet. in ned. ob 17.00;	21. 3. - 23. 3.:
ODKUPNINA (thriller), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 24. 3. in 25. 3.: NI KINO PREDSTAV; 26. 3. - 30. 3.: SPACE JAM (ris.),; sre., čet., pet. in soh. ob 17.00, ned. ob 15.00; 28.
3.	- 30. 3.: SVETLOBA take ), vsak dan ob 19.00; 31. 3.: NI KINO PREDSTAV;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
22.3.: OSTRŽEK (mlad ), sob. ob 18.00; 29. 3.: OSMI DAN
(drama), sob. ob 18.00;
KIN0TRR0VLJE
20.	3.:	MOGOČNA
AFRODITA (humor, drama), čet. ob 17.00; 20. 3.: TISTEGA ČAROBNEGA DNE (kom.), čet. ob 19.00;	21. 3. - 27. 3.:
SVETLOBA (akc.), pet., pon., sre. in čet. ob 19.00, ned. in tor. ob
17.00	in 19.00; 28. 3. - 31. 3.: MESTNA PRAVLJICA (kom.), pet. in ned. ob 17.00 in 19.(K), pon. ob 19,00; 29.3.: NI KINO PREDSTAV; 30.3. in 31. 3.: MESTNA PRAVLJICA (kom ), ned. ob
17.00	in 19.00. pon. ob 19.00; 1.
4.	in 2. 4.: OUTSIDER (melodrama), tor. ob 18.00 in 20.00, sre. ob 20.00;
KINO ZAGORJE
20. 3. - 23. 3.: OSTRŽEK
(mlad.), čet. ob 18.00, sob. in ned. ob 17.00; 21. 3.: LJUBLJANSKI MADRIGALISTI (KONCERT), pel. ob 19.30; 22. 3. - 24. 3.; TISTEGA ČAROBNEGA DNE (kom.), vsak dan ob 19.00; 25. 3.: NI KINO PREDSTAV; 25. 3.: KONCERT; tor. ob 19.00; 26. 3. -30. 3.: OUTSIDER (slov.), sre. in pet. ob 19.00, sob. ob 17.00. ned. ob 19.30; 27. 3.: VESELJE DO ŽIVLJENJA (GLEDALIŠKA PREDSTAVA), čet. ob 19.30; 29. 3. - 31. 3.; SLEEPERS (thriller), sob. in pon. ob 19.00, ned. ob 17.00; 1.4. SLEEPERS (thriller), tor. ob 18.00; 1. 4.: JERRV MAGVIRE	(FILMSKO
GLEDALIŠČE - kom.), tor. ob 21.00; 2.4.: EVITA (musical), sre. ob 19.00;
KINO IZLAKE
23. 3.: DAN NEODVISNOSTI
(ZF), ned. ob 19.15; 30. 3.: SLEEPERS (thriller), ned. ob 19.15;
RTV TRBOVLJE K10 (UHF 41)
ČETRTEK, 20.03.1997
9.00	VIDEO STRANI (do 12.00),
16.00	VIDEO STRANI, 18.00 TV PRODAJA - impulz, 18.05 HIG1EA - p, 19.25 PARLAMENT, 20.00 TV PRODAJA 20.05 EPP, 20.10 AKTUALNO, 20.40 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN. 21.30 TV PRODAJA. 21.35 OBVESTILA
PETEK, 21.3.1997
9.00	VIDEO STRANI (do 12.00),
16.00	VIDEO STRANI 18.00 TV PRODAJA - impulz, 18.05 RISANKE,
18.30	B1NGO BONGO - otroški kviz, 19.15 AKTUALNO - p, 20.00 TV PRODAJA 20.05 EPP. 20.10 ŽEBLJIČKI - skriti gost in filmska lestvica. 21.10 FILM TEDNA - izbor gledalcev, 22.45 VLAK BREZ VOZNEGA REDA - nočni program, TV PRODAJA, OBVESTILA,
SOBOTA, 22.3.1997
9.30	TV PRODAJA - impulz, DOBRO JUTRO. VIDEO SPOT. 9.35 RISANKA,
9.50	KVIZ ZA MLADE. 10.45 MARIJANOV ŽUR, 11.15 GLASBENI GOST - Damjana Golavšek, 12.05 VIDEOBOOM 40 - p, 13.00 TV PRODAJA, 13.05 VIDEO STRANI (do 16.00),
NEDEUA, 23.3.1997
13.00	TV PRODAJA 13.05 TEDENSKI IZBOR ( 7 DNI, KOVIT),
14.30	PESEM DOMAČA - narodno zabavna glasba - p. 15.05 ŠPORT NA KANALU 10 - p, 15.40 HIG1EA - p,
16.10	POGLEJMO V ZVEZDE - Meta Malus - p, 17.15 GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZVOKI -p, 18.45 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN - p. 19.30 FILM TEDNA - p,
20.55	OBVESTILA,
PONEDELJEK, 24. 3.1997
9.00	VIDEO STRANI (do 12.00),
16.00	VIDEO STRANI, 18.00 TV PRODAJA - impulz, 18.05 ODDAJA ZVEZE GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE, 18.20 GLASBENI SPOT -Pidži - p, 19.20 Z VAMI NOCOJ -Bernarda Jeklin, urednica Jane, 20.00 TV PRODAJA 20.05 EPP, 20.10 PESEM DOMAČA - narodno zabavna glasba,
20.45	7 DNI - informativna oddaja, 21.20 ŠPORT NA KANALU 10. 22.05 TV PRODAJA 22.10 OBVESTILA,
TOREK, 25.3.1997
9.00	VIDEO STRANI (do 12.00),
16.00	VIDEO STRANI, 18.00 TV PRODAJA - impulz, 18.05 PESEM DOMAČA - narodno zabavna glasba, 18.35 ŠPORT NA KANALU 10, 19.35 7 DNI - p. 20.00TV PRODAJA, 20.05 EPP,
20.10	KULTURNI NOKTURNO, 20.55 VIDEO SPOT, 21.00 POGLEJMO V ZVEZDE - Večer z Albinom, 22.00 TV PRODAJA, 22.05 OBVESTILA,
SREDA, 26.3.1997
9.00	VIDEO STRANI (do 12.00),
16.00	VIDEO STRANI, 18.00 TV PRODAJA, 18.05 MINI 5 - otroška glasbena lestvica. 18.30 POGLEJMO V ZVEZDE - Večer z Albinom. 19.30 PORTRET, 20.05 EPP, 20.10 GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZVOKI, 21.30 TV PARLAMENT. 22.00 TV PRODAJA, 22.05 OBVESTILA,
ČETRTEK, 27.3.1997
9.00	VIDEO STRANI (do 12.00),
16.00	VIDEO STRANI. 18.00 TV PRODAJA - impulz. 18.05 TV PARLAMENT, 18.25 GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZVOKI -glasbena oddaja- p,20.00 TV PRODAJA,
20.05	EPP. 21.10 AVTO SVET -avtomobilizem, 20.35 AKTUALNO.
20.55	KUHAJMO ZDRAVO. 21.30 VIDEO BOOM 40.22.20TV PRODAJA. 22.25 OBVESTILA,
PETEK, 28.3.1997
9.00	VIDEOSTRANI. 16.00 VIDEO STRANI, 18.00 TV PRODAJA - impulz.
18.05	B1NGO BONGO - kviz, 18.50 KUHAJMO ZDRAVO - p, 19.35 AKTUALNO, 20.00 TV PRODAJA,
20.05	EPP. 20.10ŽEBLJIČKI - skriti gost in filmska lestvica, 21.10 FILM TEDNA - izbor gledalcev. 22.40 TV PRODAJA,
22.45	VLAK BREZ VOZNEGA REDA -nočni program. TV PRODAJA. OBVESTILA,
SOBOTA, 29.3.1997
9.30	TV PRODAJA, DOBRO JUTRO. VIDEO SPOT. 9.35 MINI 5 - otroška glasbena lestvica, 10.00 KVIZ ZA MLADE, 10.35 MARLlTZSHOW. 11.20 SOBOTNI GLASBENI GOST - Čuki,
12.10	VIDEO BOOM 40 - p. 13.00 TV PRODAJA. 13.05 OBVESTILA.
NEDEUA, 30.3.1997
13.00	TV PRODAJA 13.05 TEDENSKI MOZAIK ( 7 DNI. KULTURNI NOKTURNO. TV PARLAMENT, AKTUALNO). 14.30 PESEM DOMAČA. 15.10 ŠPORT - p,
15.50	KUHAJMO ZDRAVO. 16.30 GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZVOKI - p, 18.00 ŽEBLJIČKI -p. 19.05 FILM TEDNA,
P0NEDEUEK, 31.03.1997
9.00	VIDEO STRANI (do 12.00).
16.00	VIDEO STRANI. 18.00 TV PRODAJA 18.05 MLADINSKA ODDAJA. 19.00 GLASBENI GOST -Marijan Smode. 20.00 TV PRODAJA,
20.05	EPP, 20.10 PESEM DOMAČA -Narodno zabavna glasba. 20.40 7 DNI -informativna oddaja, 21.20 ŠPORT.
21.55	TV PRODAJA 22.05 OBVESTILA.
TOREK, 1.4.1997
9.00	VIDEO STRANI (do 12.00),
16.00	VIDEO STRANI. 18.00 TV PRODAJA, 18.05 PESEM DOMAČA -Narodno zabavna glasba, 18.35 ŠPORT. 19.107 DNI - informativna oddaja,20.00 TV PRODAJA 20.05 EPP. 20.10 KULTURNI NOKTURNO, 21.100 VEČNI KROG Z ROŽO KAČIČ - razvedrilna oddaja. 22.00 OBVESTILA.
SREDA, 2.4.1997
9.00	VIDEO STRANI (do 12.00),
16.00	VIDEO STRANI. 18.00 TV PRODAJA. 18.05 MINI 5 - otroška glasbena lestvica. 18.30 VEČNI KROG
Z ROŽO KAČIČ - p, 19.30 PORTRET.
20.00	TV PRODAJA, 20.05 EPP. 20.10 GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZVOKI - glasbena oddaja. 21.30 TV PARLAMENT, 22.00 TV PRODAJA,
22.05	OBVESTILA,
ETV ZASAVJE-program
Četrtek, 20.3.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Mini pet,
17.30	Izbor viže tedna (p), 18.05 Ne zamudite, 18.10 Sandrin svet (p), 18.55 Viža tedna. 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 VS. 20.00 Tu smo, vaši smo (vodi Marko Planinc), 20.40 Ne zamudite, 20.50 Hot spot (vodi Jure Nagode),21.25 Spot tedna. 21.30 Zasavje danes (p). 21.40 EPP. 21.45 ETV mozaik (p). 22.00 Ne zamudite
Petek, 21.3.1997
9.30	Videostrani, 17.30 Tu smo, vaši smo (p), 18.10 Videobum 40 (p). 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP 19.15 ETV mozaik. 19.30 Video strani, 20.00 Film tedna. 21.30 Ne zamudite. 21.25 Spot tedna. 21.30 Zasavje danes (p),
21.40	EPP. 21.45 ETV Mozaik (p). 22.00 Pozor snemamo. 22.15 Ne zamudite
Sobota, 22.3.1997
9.30	Videostrani, 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu), 15.55 EPP, 16.00 Viža tedna. 16.05 Pozor, snemamo (p), 16.20 Spot tedna. 16.25 Ne zamudite. 16.30 Karmen in njeni gostje (p), 17.30 Film tedna (p), 19.00 Ne zamudite
Nedelja, 23.3.1997
9.00	Mini pet (p). 9.25 Viža tedna, 9.30 ETV Mozaik (tedenski izbor) (p). 10.45 Pozor, snemamo (p). 11.00 Ne zamudite,
11.10	EPP. 11.15 Tu smo, vaši smo (p),
11.45	Spot tedna. 11.50 Videobum 40 (p),
12.40	Ne zamudite
Ponedeljek, 24.3.1997
9.30	Videostrani. 17.55 ŠKL, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik. 19.30 Videostrani, 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite. 20.40 Rezervirano, 21.25 Spot tedna,21.30 Zasavje danes (p)21.40 EPP.
21.45	ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite
Torek, 25.3.1997
9.30	Videostrani. 17.30 3-2-1 start (p),
18.00	Ne zamudite. 18.10 Rezervirano (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani. 20.00 Karmen in njeni gostje (vodi Karmen Cestnik), 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p). 21.40 EPP. 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite
Sreda, 26.3.1997
9.30	Videostrani, 17.30 Karmen in njeni gostje (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja),
19.10	EPP. 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani. 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Benko). 20.35 Ne zamudite,
20.40	Sandrin svet, 21.25 Spot tedna,
21.30	Zasavje danes (p). 21.40 EPP. 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Videobum 40
23.00	Ne zamudite
c
.	^ X.	^
OBVESTILO!
Vse lastnike in ljubitelje psov obveščamo, da 21. marca 1997 na poligonu Kinološkega društva Zagorje pričnemo izvajati več vrst šolanja in sicer od osnove poslušnosti do opravljanja izpitov vseh stopenj, prav tako tudi tečaja usposabljanja za AG1L1TV in šolanja vodnikov in psov za reševanje iz ruševin, snežnih plazov in iskanje pogrešanih oseb.
Več informacij o poteku šolanja lahko dobite na dan pričetka šolanja, v petek. 21. marca v prostorih Kinološkega društva Zagorje.
Občino Trbovlje, Občinski svet Komisija za občinska priznanja
JAVNI POZIV
za zbiranje predlogov za podelitev naziva "častnega občana" in "Prvojunijske nagrade"
za leto 1997
Naziv častnega občana podeljuje Občinski svet občanom občine Trbovlje in drugim državljanom RS, kot tudi državljanom drugih držav za posebno zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter druge dosežke, ki so pomembni za razvoj občine ali so afirmirali občino Trbovlje v širšem prostoru. Občinski svet svet lahko podeli vsako leto največ dva naziva častnega občana.
Častni občan prejme poleg plakete o podelitvi naziva častnega občana tudi miniaturno skukpturo spomenika "Boja proti Orjuni".
' 2.
Prvojunijska nagrada se podeljuje občanom Trbovelj, podjetjem, podjetnikom, zavodom, društvom in skupinam ter drugim organizacijam in skupnostim:
-	za življenjsko delo; za večletno nadpovprečno uspešno delo in uveljavljanje na posameznih področjih; za posamezno avtorsko delo, ki prispeva k razvoju občine, določenega področja v občini, določene populacije občanov ali k afirmiranju občine v širšem prostoru; za izkazano požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih v občini; za uvajanje novih dejavnosti in tehnologij, ki prispevajo k dodatnemu produktivnemu zaposlovanju občanov ali k čistejšemu okolju v občini; za izjemne posamezne dosežke občanov na posameznih področjih ali v institucijah izven občine, ki tudi prispevajo k ugledu občine in občanov;
Občinski svet lahko podeli letno največ dve Prvojunijski nagradi. Prvojunijska nagrada obsega listino o podelitvi, miniaturno skulpturo spomenika "Boja proti Orjuni” ter denarni del, ki znaša tri povprečne neto osebne dohodke v RS za leto 1996 in sicer v zaokroženem znesku, ki ga določi Komisija za občinska priznanja.
Predloge lahko podajo občani Trbovelj, podjetja, zavodi, organizacije, društva, krajevne skupnosti, politične stranke in ostali zainteresirani.
3.
Predlog za podelitev mora vsebovati:
-	podatke o predlagatelju,
-	osebne podatke o kandidatu,
-	navedbo, za katero priznanje oziroma nagrado se kandidat predlaga,
-	opis kandidatovega dela, s katerim predlagatelj utemeljuje njegovo kandidaturo,
-	druge podatke in dokumente, ki so po mnenju predlagatelja pomembni za
Četrtek, 27.3.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Mini pet,
17.30	Izbor viže tedna. 18.05 Ne zamudite. 18.00 Sandrin svet, 18.55 Viža tedna. 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik.
19.30	VS. 20.00 Tu smo, vaši smo (vodi Marko Planinc). 20.40 Ne zamudite.
20.50	Hot spot (vodi Jure Nagode), 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p),
21.40	EPP. 21.45 ETV mozaik (p). 22.00 Ne zamudite
Petek, 28.3.1997
9.30	Videostrani. 17.30 Tu smo. vaši smo (p), 18.10 Ne zamudite. 17.40 Hot spot (p). 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik. 19.30 Video strani.
20.00	Film tedna, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP. 21.45 ETV Mozaik (p). 22.00 Pozor, snemamo. 22.15Ne zamudite
Sobota, 29.3.1997
9.30	Videostrani. 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu), 15.55 EPP, 16.00 Viža tedna. 16.05 Pozor, snemamo (p), 16.20 Spot tedna. 16.25 Ne zamudite. 16.30 Karmen in njeni gostje (p), 18.00 Film tedna (p), 19.30 Ne zamudite
Nedelja, 30.3.1997
9.00	Mini pet, 9.30 ETV mozaik (tedenski izbor) (p), 10.45 Pozor, snemamo (p). 11.00 Ne zamudite. 11.10 EPP, 11.15 Tu smo. vaši smo (p), 11.45 Spot tedna, 11.50 Videobum 40 (p), 12.40 Rezervirano (p). 13.10 Ne zamudite
Ponedeljek, 31.3.1997
9.30	Videostrani. 17.55 ŠKL. 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik. 19.30 Videostrani, 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite. 20.40 Rezervirano. 21.25 Zasavje danes (p) 21.40 EPP 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite
Torek, 1.4.1997
9.30	Videostrani, 17.30 3-2-1 start (p).
18.00	Ne zamudite, 18.10 Rezervirano -Indija - 4. del (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja),
19.10	EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani. 20.00 Karmen in njeni gostje (vodi Karmen Cestnik), 21.25 Spot tedna,
21.30	Zasavje danes (p), 21.45 ETV mozaik (p). 22.00 Ne zamudite
Sreda, 2.4.1997
9.30	Videostrani, 17.30 Karmen in njeni gostje (p). 18.55 Viža tedna. 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja),
19.10	EPP. 19.15 ETV mozaik. 19.30 Videostrani, 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Benko). 20.35 Ne zamudite,
20.40	Sandrin svet. 21.25 Spot tedna. 21.30Zasavje danes (p), 21.40 EPP 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Videobum 40.
22.50	Ne zamudite
RADIO TRBOVLJE
ČETRTEK, 20.3.1997 in 27.3.1997
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM.
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 OB SAVI
NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ
24.00	- 6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK, 21.3.1997 in 28.3.1997
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL. 15.30 GLASBENE NOVOSTI. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA.
19.00	NOČNI PROGRAM
SOBOTA, 22. 3.1997 in 29.3.1997
8.00	DOBRO JUTRO 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU. 10.45 EPP. 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV. 1.00 KUHAJMO Z DUŠO. 1.45 OBVESTILA IN EPP. 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA IN EPP,
17.00	SOBOTNO POPOLDNE. 19.00 NOČNI PROGRAM
NEDEUA, 23.3.1997 in 30. 3.1997
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA.1.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 1.30 EPP, 1.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. NEDELJSKO POPOLDNE. 19.00 NOČNI PROGRAM
PONEDELJEK. 24. 3. 1997 in 31. 3. 1997
6.00	-10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA. 14.45 OBVESTILA, EPP,
15.15	RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA. EPP. 17.00 RADIO NA OBISKU. 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK, 25.3. 1997 in 1.4.1997
6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA. EPP. 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM
SREDA, 26.3.1997 in 2.4.1997
6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI. 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM
Nedeljski dnevnik, KS Kotredež in RK Kotredež organizirajo v petek, 21. marca 1997
s pričetkom ob 18.00 uri PODOKNICO v Gasilskem domu Kotredež Vljudno vabljeni!
utemeljitev predložene kandidature.
4.
najkasneje do 7. aprila 1997 in sicer
Predloge mora komisija prejeti
nrinoročcno v zanrti kuverti na naslov OBČINA TRBOVLJE, KOMISIJA ZA OBČINSKA PRIZNANJA, LENINOV TRG 4, s pripisom: ZA JAVNI POZIV - ČASTNI OBČAN IN PRVOJUNIJSKA NAGRADA - NE ODPIRAJ. Kmetijski zavod Ljubljana
Oddelek za kmetijsko svetovanje Enota Izlake - Zagorje
Vabilo na prikaz obrezovanja sadnega rirevia,
Kmetijska svetovalna služba Enota Izlake - Zagorje vabi na prikaz obrezovanja sadnega drevja. Prikaz bo v ponedeljek, 24. marca ob 15.00 uri na kmetiji Franca Globokar, Levstikova 1 (nad občino
Zagorje). Prikaz bo vršila Alenka Caf iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. V primeru slabega vremena bo prikaz v sredo, 26. marca 1997 ob isti uri.
Občane občine Zagorje obveščamo, da tudi letos načrtujemo čiščenje okolja v naši občini. Ker so vremenske razmere ugodne, bodo KS že lahko pristopile k organiziranju čistilnih akcij.
Vse občane pozivamo, da v okviru svojih KS sodelujejo pri teh akcijah in tako pripomorejo k lepšemu videzu okolja.
Načelnica oddelka za okolje in prostat Tatjana Podbregar
Po številnih težavah pri sestavljanju svoje nove spremljevalne skupine, smo le dočakali prvo gostovanje doktorja Janeza Drnovška, v glasbenih krogih bolj znanega kot D. J. Doktorja. Kot smo potihoma pričakovali, se ni izneveril svojemu zasavskemu koreninskemu sistemu, in je svojo turnejo začel pri nas. Začetek turneje, ki naj bi trajala kar štiri leta, je spremljal in popisal naš glasbeni urednik Pockn Koller. Na branje!
Prvi nastop smo lahko videli v Rdečem salonu trboveljskega Rudarja. Doktorju seje pridružila majhna, a pisana zasedba: med njimi znani trboveljski ljudski pevec Janez Malovrh s svojim značilnim, nekoliko zahripanim glasom in tamkajšnji kralj soula Aljoša Kink. Pogrešali smo kakšnega heavy-metalca iz Strojne in električarja iz Iskre, ki pa sta jih bolj ali manj uspešno nadomeščala Ludvik Hribar s svojimi znanimi avtocestnimi in odžvepljevalnimi vižami ter Branko Lukšič z visokovoltnimi melodijami.
Le nekaj kasneje seje dogodil drugi koncert v sosednjem kegljišču. Ob akustični Alenki Pinterič sta v bolj lirične vode nostalgije in sentimenta zaplula tudi Doktor in ob njem prva zvezda opoldneva Ivan Krošelj. Slednji seje predstavil z res širokim repertoarjem, ki je izviral pri nekdanjih furmanskih romancah in se iztekal v današnjem hrupu bomagov.
Po dveh nastopih v manjših zasedbah smo pričakovali še veliki koncert na prostem v Zagorju, vendar so tega žal odpovedali. Prireditelji so se odločili za nenavadno potezo: soliste so skupaj z Doktorjem posedli v majhno obrtno dvorano nad tržnico, pleharji Svee pa so muzicirali na prostem pri fontani. Sistem zvez med njimi pa je očitno krepko škripal, tako da so bili oni, ki so zunaj pihali, in tisti, ki so znotraj gostoleli, večkrat v čisti disonanci.
Uvertura je bila multimedijski dogodek, pospremljena z različnimi nenavadnimi zvoki, ki so včasih preglasili tudi solista Toma Garantinija. Za njim je Staša Baloh - Plahutnik ob pomoči pleharjev odpela Avsenikovo Na Roblek bom odšel, bom liub'co s sabo vzel.... Skladba je bila doživeto izvedena, kar ob njenem odhajanju iz ministrstva za gospodarstvo na sklad za malo gospodarstvo ni nikakršno presenečenje.
| J f.Jrnf
Prvič seje zataknilo pri Božu Marotu, ki je zaman čakal pleharsko podporo. Še več, njegov gospel o pospeševanju malega gospodarstva je tako razločno prekinilo bitje stare ure na tržnici, da je med občinstvom takoj završalo, da mu je odbilo in odklenkalo. Na veselo plat pa sta bili za tem ubrani pesmi Jožeta Šlandra o tehnološkem skladu in podjetniška himna Janeza Vidmarja, ki soju pleharji podprli z znanimi živahnimi ritmi El Viva Espania.
Osrednji del koncerta je bil primer dobrega sodelovanja. Doktor jim je ob udarnem zvoku pihalcev najprej zapel narodno Pride rad k meni spat.... končal pa tudi z narodno Rompompom, še ne gremo domov... In niso šli domov, ampak v Medijske Toplice. Vendar, to je bilo že eno uro kasneje.
Koordinacija zunaj - znotraj je zatem povsem odpovedala. Le svojim glasovom so bili prepuščeni Jože Smrkolj, Stojan Binder, Zdenko Fritz in še mnogi. Tudi glavna denarna podpornika godbe Matjaž Švagan in Miroslav Štrajhar, kar govori v prid tezi, da so bile težave tehnične narave.
V zadnjem delu koncerta sta imela glasbeno podporo le gostujoča trubadurja iz Litije in Radeč. Janezu Zahrastniku je uspelo posrečeno združiti svoj temni glas z veseljaško Laško pivo, to ie pijača zame.... Kantavtor pa je zbrane razvedril s Ko vstanem, ko vstanem, in si oči pomanem.... zgodbo o tem, kako je prek noči svojima zavarovalniški in županski službi dodal še poslansko.
Sklepni del koncerta je spet pripadel Doktorju. Tokrat je bil brez glasbene spremljave, za lirični utrinek pa je nekje med tečajno politiko in možnostmi za zniževanje prispevnih stopenj spet poskrbela stara rudarska ura: In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat, komu zvoni.
Za dober konec glasbeno bogatega dne pa so v Medijskih Toplicah pripravili še dodaten koncert, nekakšne Melodije sonca in vode.
Najbolj je navdušil doslej povsem neznan duet J&D: z melodijami iz musicala Hajr sta zbrane presenetila in z odlično izvedbo prepričala Janez Drnovšek in Tomo Garantini. Največ aplavza sta požela za interpretacijo skladb o temeljnih elementih: vodi, Aguarius. in soncu, I.efsThe Sunshine. V prvi sta glasovno preigravala tudi povsem nove odlomke od medijske in topliške termalne vode do fontane, v drugi pa glasovno skladno napovedala tople in prijazne dni našim krajem in ljudem.
Roden Roller
ŽIVLJENJSKI KROG
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovahiem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi.
i= zavarovalnica triglav
/O ljubljanska b
Celje - skladišče
D-Per
6/1997
m-..
Banka Zasavje d.d., Trbovlje 5000004414,6
COBISS s
DEVIZNO VARČEVANJE
DALJŠA doba-
v
obresti
Možnost vezave od 1 do 60 mesecev.
Sklepanje pogodb in podrobnejše informacije v VSEH enota LB Banke Zasavje d.d. Trbovlje.
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494	’
Naročam časopis ZASAVC	j
Ime in priimek............... 1
Datum rojstva
kraj ............................ poštna	št.
ulica........................... telefon	. .
datum............................ podpis	. .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)