St. 287 Uhaja, IzvzemSl pondetjek. AsiSkega tL 20, L nadstro] pisma se a« sprejemajo, rol Anton Gerbec. — Lastn z niša za mese L 7.—, 3 Za inozemstvo mesečno 4 Hre vet limu tati orati m u nst» v Trstu, v. n«cMfjo 3, dMKRbra 1922 posamezna številka 20 cent Letnik XLVlt liStvo: trtica sv. Pran Mika j^fiajo uredništvu. Ne rLVvfcS zdajat. • "Tisk Usican ; \ ^ pol leta L 32 — in cetu ieio L 60.—. Telefon uredništva in uprave St 11-57- f /'i* r- i DSNOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo r Sirokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov •*« po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSilj^jo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. KDO VIDI JASNO I N©davno umrli italijanski državnik in drpiomat Sidney Sonnino je bil ustanovite!} rimskega lista «Giornale dltalia*. Ta list bo vedno smatrali za tolmača liberalnih smernic pokojnikove politike- Razumljivo je torej, da je «Gkxrnale d'Itailia* tudi na pokojnikov grob zasadil njegovo politično zastavo. V proslavo politične in diplomatske osebnosti pokojnikove naglasa, da bo odločno b ram bo italijanske pravice na Bren-nerju, na Snežniku m na Jadranu zgodovina befhežila, kot neoporečno zaslugo Sšdney Sormfma. Siin-ey Sonnino dja je videl jasno, ko se oa hotel — skuipno z Angleži in Francoz;' — udeležit pokreta nekaterih italijanskih elementov za zbližanje z Ju^oslovea ! Pravilno ocenjujoč Jugcslo-vena že med vojno, da je vedel Sonn no, da bodo ti poslednji v času miru nesprav-!p*d nasprotniki in tekmeci. Predvdeval je, da se bodo Hrvatje in Slovenci smatrali za d od če cbdtcnavske monarhije tudli na o-zemlju db A-driji. Zato ni hotel niti videli Trumhiča, ker je vedel, da je to fantastičen Hrvat, italofcfc in slovanski šovinist. Potem prede «Gkirnale dfltalia* dalje, na dolgo in široko svojo štreno o sovraštvu Jugoslovenov protf Italiji: ki Italijanom. V podkrepljen)« svojih trditev pa je rimski list zagrešil nelepo zgodovinsko — da s? bla^o dzirsizkno — netočnost. Pozv-lja namreč generala D laza za pričo, da so se slovanski voja/ki brez razlike plemena izvzemši le neko števlo čeških legio-nanjev — čl? zadnjega dne srdito borili proti italijanskim četam. R'mslci last je zapisal tu zgodovinsko neresnico. Kajti resnica je ta, da se slovanske čete v zadnji dcbi vojne niso hotele več boriti za zločinski in nehvaležni Dunaj- Resnica je, da je ta upor imel svoje izhod-' v Juden- Iturgu, kjer so padle s1 italijaru ske žrtve avstrijski'- esnica je zopet tud:. ta, strrjske fronte stu valove1 kakor si' stopati' Ber-dneh as en ju atv-. v našem Tr-o v italijanskem oru i.n dla so se za-_a Slovanov podali \ naj v tistih veiekriUčn'ih j, vojska prevzame skrb za inir, r<_ ,avno varnost! To morajo potrdit" tudi vsi Italijana, ki so v našem mestu pnaživljali one usodne dineve. To so zgodovinske resnice, ki jih «Giornale d'Italia» potajuje. Odpustti bi mu mogli to le z domnevo, da teh dejstev ne pozna. Rimski list trdi nadalje, da Italija* ni imela od svoje «s2avo!2ske polit"ke» prav nobene koristi, pač pa vel ko Škodo. Kajti — tako piše — gonja v italijanskem časo-; pisju proti Sonninovi politiki je le utr je- ' vala odpor prct;! aspiracija m Italije. Tej gonji je načel oval c krivi apostol Wilson» in j podpiral jo je «prepcte;a,tni» Clemenceau. Tudi takozvani r'irek^ pakt da je obrodil za Italijo le slabe saifj>ve in ljubimko vasi je j 7 Jugcsloveni da je bilo na velikansko j škcido. Obenem pa> hvafi\ «G'ornale d'Italia» j Sonnina, ker je pc^pisaS londonski pakt-Ne meni pa se za to, da se je s tem pak-tom Italija odrekla svojih zahtev po vsej j Dalmaciji n Reki, da je bila torej tedanja Sonnmova pol^ika v navzkrižju s poznej-šo polit ko ital^anskega nacionalizma in — torej istega Sonnina samega! Mari je to dokaz, da je na mirovni konferenci Sonnino gledali jasno stvarS?! Grenko je, pravi rimski Kst, da je moral Sonnino braniti svojo polit "ko ne le proti tujcem, ampak tuidfc proti Italijanom. In trdi: Če bi b li takrat vsi Italijani disciplinirano strnjeni okolo Sonnina, bi bila Ita-i5fja hitro dosegla svoj prtavčnr mir m ne bi bila doživela toKko grenkih razočaranj in toliko škode. V luč>3 dejstev da se kaže polom jutgoslovenof Jske politike. Tako prihaja «Gtornale d'Itatfa* db zak^Sjučka, da je edinole Sannirio jasno vSdiel stvari. Tako zveni slavospev v «Giornale d'Ita-lia» ob Sonn'novem grobu. Kot čin pietete in hvaležnostmi bi ga mogli razumeti. Stvarno pa je popolncima zgrešen. Rimski list ugotov&ja sam, da Scnn .no ni hotel niti videti Tsrumbiča. Je-fc bila to dalekoj®ledrta politika? Dejstva govorijo, da ni bila.. Ves svet je priznal novo ju gosi ov enak o državo in končno jo je priznala tudi? Italija sama. Ali bi b-7a to modra m dalekogledna poli-t ka, ki bi — v nanprostvu z vsemi drugimi državami — hotela nadalje ndik-lanjab* stike z zastopniki države, ki jo je pripoznal ves srvet ki b3 je le Italija ne hotela pripoznajti?! Vsi poznejši in še posebna tudi današnji dogodki dokazujejo, 'dia Sonnino gledal jasno v bodočnost. J-uigcslavija ni le danes oticielno pripoznana/, mairveč je postala — kot člamca malega spcraziuna — tudi važen č'nitelj v evropski, posebno pa v srednjeevropski poetiki. To dejstvo se izrazito kaže v izreku s češke strani, dla pot v E-elgrad vodi preko Prage m obratno. Kdor še danets ne bi hotel priznati pomembnosti državno-politične kombinacije malega sporazuma, b:i fiftectiH poliliki slepote, ne pa bMrega vida- Sonrtinova politika je bilaj politika noetpravičen h predtecdkov in zgrešenih tradicij. Današnja dejstva sin dogodkr. pričajo nadalje, da se je tudi vodlkelj sedlanje vnanje politike Italije in na>čeilni!k današnje italijanske Vlade, hi jo od vseh strani slavijo kot pr sten izraz volje naroda, odločno cndL m>aknil cd smernic Sonnino ve politike trmastega zanikan-ja, preziranja omalmra-ževanja. Ne le, da ne prezira sosedne jugoslovanske države, marveč se pogaja ž njo kot z enakoveljavnm pogodbenikom. S tem dokazuje, :d!a gledla in fpreso^a stvari jasneje, ne>go jih je Sonnino. Kaže, da bolje razumeva korčisti in potrebe svoje države. Končno je bila Sonninova pol'tika v strogem navzkrižju z nauki velikih duhov iz minulih časov, *tz devetnajatega. stoletja. Giuseppe Mazzini — pred katerega um-stveno in duševno velščinoi se klanjata ita-l janski narodi in vets ostali civilizirćaii svet — je živo polagal Italijanom na srce, naj ščejo prijateljstva s slovanskim svetom! Nikoli Tcmaseu, DaJmatčrEcu, slovanskemu in :itaJiianskc-mru literatiL, pa je bila življen-ska želja ta, da si italijanski in slovanski svet podata prijateljsko roko preko morja. Ta dva veleumna moža sta bila blago-vestn'ka italijanske pciVVike zares bistrega vdlda. Če bo sedanji voditelj italijanske' vnanje politike sledil njunim naukom, bo zares jasno gledal stvar', neločljivo spojene z največjimi koristmi Italije! Italija Biva brazilijski predsednik v Rimu RIM, 2. Včeraj predtpoldne ob 10 je prii-spei v Rim bivši predsednik brazilijske republike Eritacio Pessoa. Na postaji so ga sprejeli zastopnik ital janskega ministrstva za zunanje zadeve, člani brazilijskega poslaništva pri Kvir nalti in Vatikanu, in zastopniki zveze za latinsko propagando. Jugoslavija Jugoslavija in Rusija^ BELGRAD. i. Belgradska politika javlja, da imel delegat moskovske vlade v Losanni g. . orovski dol^ pogovor s članom jugoslovenske dclegacife prof. Ilićem. Vorovski mu je izjavil — piše ^Politika* — da je zelo zadovoljen s tonom srbskega časopisja v vprašanjih Rusije. Vorovslci je opozarjal na skupnost ruskih in srbskih interesov in je izjavil, da bi bilo zelo »lostno, če bi se zamudil ta zgodovinski moti nt in se ne bi obnovile vezi med Belgradom i Moskvo. Spotninje caristični režim za vedno končan in da je ruski narod dosegel svojo demokracijo, do katere je narod v Srbiji in Bolgarski že zdavnaj prišel. Zato se vkljub vsemu temu lahko z vso gotovostjo predvideva nova era: zbližani in tesno sodelovanje balkanskih Slovanov s to novo Rusijo, ki jim jamči, da se ne bo vmešavala v njihov režim in njihove notranje institucije. Tajni dogovor med Frankovci, madžarskimi in italijanskim! fa? sli? — Senzacionalna razkritja beigrajskega lista «Vreme» BELGRAD, 1. Spor med Radićem in Fran k c vc i je dal povod zanimivim vzajemnim razkrijem. Radič grozi Frankovcem, da bo iznesel v javnost zanimive podatke o v ek^izdia jnišk ish stikllh Frankovce v z inozemstvom, Frankovci pa grozijo, da bodo Radića tožiti zaradi dbrekovaoja. Izprehodi Ivice Franka po Italiji, Madžarski in Av. stripi so znani in so vzbudili ogorčenje pri vsej jugoslovenski javnosti. V zadnjem času ni bilo več dtasiti slišati o njegovem rovarjenjui, sedaj po razkolu z Rad čem pa prtlhajajo vedno bolj zanimive stvari na dan. Tako prinaša tukajšnje «Vreme» besed jI o tajnega d govora med ^hrvatskimi* emigranti in ita'ujarssk'tmi ter madžarskimi fašisti. Razkritje tukaijšnjega lista je vzbu-cTrio velCko senzacijo, čeravno se govori, da gre le za strankarski manever. Vznemirjenje bel^rajskega časopisja zaradi odlaganja izvršitve rapallskega dogovora. BELGRAD, 1. Spričo nejasne politike «nove Italije» po fašistovsko vlado se zapaža v zadnjem času neka»ka nezaupnost v tukajšnjem časopisu. Med listi, ki so sestavo Mussolini-jeve vlade pozdravili z gotovimi pridržki glede njene vnanje politike nasproti Jugoslaviji, je bilo tudi *Vreme», ki se sedaj vrača k temu vprašanju v članku z naslovom «Kaj je z rapalsko pogodbo?» G. Musšolini — pravi list — nadaljuje tradicije svojih predhodnikov. Objavil nam je, da je prediežil dogovor parlamentu na ratifikacijo, istočasno pa je hite! odgoditi zasedanje ^parlamenta za neznano dobo. Nam je sedaj iasno, da odlaganje zasedanja italijanskega parlamenta pomeni tudi odlaganje ratifikacije dogovora v Sv. Marggeriti. Ker če bi bil.imel Mussolini iskreno željo ga izvršiti, bi bil to že naredil potom parlamenta, ki se je pokazal zelo vljuden in spoštljiv nasproti njegovim želj'am. Neka tukajšnja novinarska agencija prinaša vest, da Mussolini jevo glasilo < P opol o d'Ita-lia» trdi, da ie Mussolini v svojem pogovoru z i Ninčičem zahteval, da mi takoj otvorimo železniške zveze med Bakrom in Reko in da vzpostavimo neoviran tranzitni promet med Reko in Madžarsko. Če bi mi tega ne hoteli storiti, nam je g. Mussolini stavil v izgled najbolj ostre mere. List sicer ne more verjeti, da je ta vest resnična, pravi pa, da jo je dalo Mussolinijevo glasilo v usta njemu, ker obstoja namen, da se izide s to zahtevo. 400,000 jugoslovenskega življa ped Grčijo BELGRAD, 2. «Demokratka» priobčuje zanimiv članek o razmerju med Jugoslavijo in Grčijo. List opozarja, da živi onstran ju-goslo venske m eje vse do zidov Solima k ću k*h 400.000 jugoslovenskOi soplemenjakov, ki so že takoj po «owvobod&tvi* L 1912. čutili zelo težak pritisk svojih osvoboditeljev. Nj hove narodne šole in cerkve so bile zaprte in zamenjane z grškimi Sedaj pa naseljuje grška vlada begunce iz Male Azije ravno v te kraje, da bi čim lažje od-narodda ta slovanski živel j. To dela Grčija istočasno, ko prosi za jugoslovensko podporo in zagotavlja Jugoslaviji svoje zvesto prijateljstvo- List poudarja, da je treba postaviti politiko nasproti Grčiji na podlagi: do ut des (dam, da daš). ČehoslovaSka Položaj (ehoshmSdh železnic PRAGA, 2. V osrednjem svetu oehoslo-vaskih železnic je železniški mimster Stribrny podal poro&ik>, iz katerega je vredno posneti naslednje točke: Prometna sredstva, vsaj kar se t če osebnih voz, ne dovoljujejo, da bi' se služba razširila, nasprotno, vlada bo mora&a gotove vlake izide iti ter proučevati tudi vprašanje skr-čitve števia odjdelkov raz!3čnJh razredov, in sicer: število oddelkov prvega razreda se bo pri brztorv laikih znižalo, podviza ni vlak; bctdfo imeli samo drugi in tretji razred, navadni tekalni vlaki pa samo tretjega;. Ker je bilo železnLkega parka stalno odveč, je uprava žedeznk lahko posodila romunskim železnicam 500 zaprtb tovornih voz do konca- februarja 1923. proti plačilu 15 čs kron dnevno za voz. Enako pcmagajo čehoelovErke želetzrt/ce upravi gornje^e^i^kih železne pri tramisportu premoga v Avstrijo in na ČeiKiakr /a §ko. Po izhodu vozov s oehoslovaikej^a 02se«ilja — zlasti v zaidnjih mesec.i£» — se laHko- ugotovi pomnož tev izvoza- Kroženje Čebo-slovaižkili vckzov v inozemstvu je prineslo čehoslTrafkkn žeteznicam v 1. 1921. čist dobiček v znesku 5,230.000 francoskih frankov. Kar se t'iče tarif, je minrsta^stvo ugotovilo, da se od 1. avgusta 1921. dalje niso izpramenile. Za* promet z inozemstvom so se v dogovorih detločile zniža.ne tarife s sledeč'mi državami: z Romunsko, Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo, Odrsko, Francijo, A_nglitjo, Nizozemsko, Belgijo in Dansko. Ko je čehosiovaštka valuta tako naglo peskočila, so se slišal', glasovi o znižanju tarif, kar pa je za sectajj še nemogoče, ako se upošteva narodbo gospodarstvo v sosednih državah, ki še niiso konsolidirane. Sicer pa, čehosflovaSke tairfe še niso dosegle indeksnih številk in so vrh tega najnižje v zapadni Evropi. Da se pospeši 'izvoz robe, so se znižaJe tarife za izvoz: fftadkorja, papirja, porcelana, emailai, raz-IZnega stekla, vžigalic, lesa itd. Rusija Gospodarsko obnavljanje Rusije RIGA, 1. Po vesteh iz Moskve je laklenil stalni odbor konference za industrijo in prevozna sredstva v sporazumu s prizadetimi organizacijami in dir zavrtim i oblastvi, da se imenovana konferenca sestane v mesecu januarju pr&odnjegjai leta. Na drugi stran' je odbor ffklenil, da se mora vpliv mdustrrije v državni banki povečati. Proizvvjdnja premoga v premogovnikih evropske Rusije je znašala v mesecu septembru t- 1. 30,362.000 pudlov napram 26,063.000 v mesecu arvjgustu. Števio delavcev je znašalo v avgustu 112.671, a v septembru 114.724. Mcckovski listi naglašajo, da gospodarsko življenje stalno napreduje. Tako se je velesemenj v Pratigarsku popolnoma obnese!. Udeležilo se ga je 350 trgovskih poletij. V prvih treh dneh je sidenla neka zadruga za 35 miljard rubljev kupčij. Semenj so cbrsS.kpli trgovci od Volge, s Kubanai, iz Stavropola in ;z bližnjih re-publ k. Sedaj se pripravljajo po raznih ruskih središčih novi sem nji te vrste. Izhodišče za rusko trgovino v ba&i&em morja RIGA, 2. Listi prinašajo vest, da je estonska vlada prepustila sovjetski vladi luko Baltiakij Port, katera bo sltižila izključna za prehod blaga namenjenega v Rusijo. Bolgarska Bolgarska in vprašanje Traci je SOFIJA, 2. Notranji minister Daskalov, ki opravlja vsfled odsotnosti Stamboljskega začasno skižbo ministrskega predsednika, je rekel v siobranju odgovarjajoč na neko interpelacijo, da bo Bolgarska nadaljevala politiko sporazumov in pol-'Jihiega' pomirjenja^ ki je knela do sedaj zelo dobre uspehe, med katerimi naj se naglasi tudi udeležba Bolgarske na konferenci v Lau-sanni, kjer so btla obrazložena bolgarska stremljenja, kar smatra bolgarska vlada v pričakovanju szidai konference za važen uspeh. Bolgarska — je rekel tfialje Daska-lov — vztraja pri -svoji zahtev: po izhodu na Egejsko morje, do katerega pa more priti le preko bolgarske avtonomne in poni ed drža vi jene Traksje. Vest, da se Bolgarska namerava približati rusko - turškemu blcku al:. kakemu drugemu bloku, ki bi ogrožal mir na Balkanu, je neresnična in zlonamerna ter ne more biti v skladu s politiko lojalne nevtralnosti, ki jo je začela bolgarska vlada. Minister je zaključil rekoč, dh smatra vendar za svojo dolžnost izjaviti, da ne bo .mir na Balkanu trajno vzpostavljen, dokler ne bo Bolgarska zadovoljena v svoplb najjbcrfj upravičenih stremljenjih. Nem ri v Tracip — Zadržanje Bolgarske SOFIJA, 2. Bolgarski brzojavni urad objavlja sledečo noto: Število bolgarskih beguncev, ki prihajajo iz zapadne Tracije raste dnevno; v®i poirjajo, da so v omenjeni pokrajini izbruhnili nemiri. Bolgarska vlada, ki ima trden namen ne vmešavati se v dogodke v sosedni državi, je odredila mere, da se obmejne straže p o jača jo in je šzdala povelje, naj se na vsakogar strelja, ki bi hotel oborožen prekoračiti bolgarsko mejo. Francija. Francoska odlikovanja za; talijansko vojsko PARIZ, 2. Pri razpravi o izrednem proračunu za vojsko je parlamentarna komisija za finance odobrila postavko 255.000 frankov za kovanje :n razdelitev vojnih svetinj določenih za Stalijanske čete, ki so se borile na francoski fronti Masarvk in Beneš častna doktorja «sor-boDne» PARIZ, 1. «Scrbonne» (vseučilišče) v Parizu je imenovalo predsednika čehoslo-vaške republike Masaryka in ministra za zunanje stvari' Beneša za svoja častna doktorja. Izročitev diplom se je izvršila kntj čHovesaio ob veliki udeležbi odlični1!! znanstvenikov, poliiiiikorv, umetnkov in pr«adstćiatlLd!!jev vojaštva. Ob izročitvi di-flicm v roke dira Beiueša je dekan juridične falkritete BarL^beiemy ob velikanskem na-vdu^sciju slavil zasluge g. Beneša- Rekel je: «S svojim sklepomi ni hotelo pariško vseučillšsta© pečastoti ilie odličnega profesorja sociologije, ajmpak tudi ene^a največjih državnikov in enega najmis^ih, ki so z vojno ustvarili vel ke stvari Največja njogovaj zasluga in največje njegovo delo pa jie, da je, skupno* s svojim učiteljem, profesorjem Mas.arykom, resnični ustvari-telj čehcsd.ovaške republike, ustanovitelj malega aporazuma iin propagator velike iete^e sporazuma narodov v svlho organizacije m ru v Evropi. Najodlične^jša svojstva Benesova so: retai'izem, njegova objektivnost in pa njegovo resnicoljub je. Be-neš je izjavil, da je »llojailnost prva lastnost vsaikeiga javno delujočega moža. — Pariško vseučilišče bo vsekdar ponosno na takega vellkogia patriota in neumornega prijatelja miru». Dekan filozofske fakultete Brunot je slavil zaisluge Mastarykove. Njegova duša je pclna resnice. V svoj1' borbi proti narodnim Isgertdam. (Kraijejdvosnski rokopils; M. sls a ryk je zrušil vero v to staro listino, ki so jo a je dokazal, da je ponarejena). Maisaryk ne dopušča nobene pretveze koristnosti za zatiranje pravice, da bi 9& s sveto stvarjo služilo laž\ Masa-rykovo temeljno načelo je: neomajno spoštovanje resnice!' Nikdlar ni ločil stvari svojega naroda» od oliovekoljubja. Njegovo utverjenje je, da pravica čehoslovaškega nareda tem ^otoveje pnde do zmage, č*m tesneje bo spojena z interesi, ki so skupni vsem zatiirajsim. Prirojena mu antel:genca mu je d;OvoI3la, da je že odi začetka bolje, nego kd-srkaU drujgi predvideval bodočnost ČehostorvaJSkega. naroda- Ta izvajanja Brunota je odlična družba vihamo odobravala. Grška Tajne listine o grsko-turški vojni PARIZ, 2. «Matin» nadaljuje priobče-vanje last'n, ki se tičejo grškega pohoda v Mali Aziji Danes gre za dve pismi, eno je poslal Athos Ronmanos, grški poslanik v Parizu, drugo VenVeiLcs. V prvem, ki je od 24. marca 1920., izjavlja Rcmanos, da dirži za gotovo, da so francoski krogi prepričani1 v moč kemaiistovskega cdpora. Nadalje poroča o svojem pogovoru s Paleo-lqgue, ki ie rekel, da Lloyd George zasledile iz notranjepolitičnih razlogov poliiiko, ki ne more imponirati, ker nima Anglija na vzhodu zadosti čet. Francija da je pri-sljena upc^števati resnični položaj Turčije. Ona ni nikakor sovražno razpoložena napram Grški, temveč goji zanjo iste simpatije- Vendar pa nima sredstev — je rekel Paleologiue — da bi Turčijo prisilila, da sprejme določbe, ki jih smatra za stroge, in vsled tega se Francija, ne strinja s stališčem Lloydh Geiorgea'. V drugem pismu, kil je od 25. marca 1920., poroča poslanik Romanos o pogovoru, ki ga je imel s francoskim ministrskim predsednikom. Jaz ne morem — je rekel MSllerand — iti tako daleč, dai bi radi svojih prijateljskih čustev napram Grški, postavil v nevarnost francoske interese. Nezanesljivost grških čet v Traciji — Na Grškem se bojijo prot revolucije PARIZ, 2- Tukajšnji list «Temps» je prejel iz Aten vest, da je vrhovni poveljnik grških čet v T^ac'ji odstopil iz zdravstvenih ozirov. V resnici pa ^re za druge razloge. Vsled usmrtitve bivših Konstantino-vih ministrov je nastalo med grškimi četami v Traciji nevarno vrenje, ki se razoi-dleva predvsem v pojemanju discipline med moštvom in v dezertacijah v vel kem številu, vsled katerih je tudi mnogo častnikov zapustilo svoje mesto. Vrhovni poveljnik general N*der je uvidel, da mu ni mogoče vzpostaviti discipline, in to je, kakor se adi, pravi vzrok njegove ostavke. Vrenje mefd čebafmd v Traciji je zavzelo že tako resne oblike, da nova grška vlada boj3, da bi znala izbruhnili protirevolucija. Vsled te^a ie zelo verjetno, da bo Ve- 1 ;iuh U vrne j c nizjelos pokVcan iz Lausanne v Atene, da sestavi novo vlado, ki bi pa ne bila pod njegovim vodstvom, temrveč pod vodstvom Polittisa ali kakega drugega odličnejšega politika Verazelosove stranke. Angleško stališče spiSčo objave listin LONDON, 2. Reuterjeva agenc^a naglasa, dla so listine, ki se nanašajo na pogovor med Venizelosom in Lloyd George oni in ki so bile objavljene v Parizu, v zvezi s pogovori, kateri so se vršili v L 1920., t. j. v hipu, ko so Grki vodili svoje vojaške operacije v sporazumu z zavezniki Nevtralnost pa y& bila proglašena šele v maju 1921., to je potem, ko so se mirovna pogajanja razbila. Smrna proglašena za utrjeno mesto PARIZ, 2. Tukajšnjiim listom javljajo iz Carigratola: Smirna se smatra za utrjeno mes-to in vsled tega je prihod in odhod ladij v smirnskem zalivu dovoljen le m ed solnčnibn vzhodom in zahodom. Zadušnica po ustreljenem grškem generalu Hag a ne s lijem in ministru Stratosu RIM, 2. Danes predipoldine ob 11. uri se je vršila v ruski cerkvi na trgu Cavour zaidušnica po usmrčenem generalu Hagia-neotiju n bivšem miniistru Stratosu, nečaku bivšega grškega poslanika v Rimu Korcmilasa. Zadušnico je opravil arhimandrit S tmeon v prisoistvu gospe Koromila-sove in večjega števila oseb iz grške na-selbine v Rimu. KoetferarKa v Imenovanje podkomisije za rešitev vprašanja vojnih ujetnikov in beganccT LAUSANNE, 2. Včeraj se je sestala prva komisija pod predsedstvo-m lorda Cur-zona, da proučuje vprašanja izmenjavs- vojnih ujetnikov in intemrancev ter izmenjave prebivalstva med! G Gržka v Tracijj šest divizij, ki bodo gotovo kos vsakemu položaju. Priznavajo pa, da je sedanja profgriko gibanje na Balkanu zelo široko zasnovano in da te melji na sporazumu medi bolgarskimi, turškimi in albanskimi četniki. Ti poslednji da pripravljajo slično vstajo tudi v severnem Epiru in prv> njih cilj bi bilo zavzetje vajžneiga središča Korice. Beaešsv obisk v Lausanni LAUSANNE, 2. Te dni se je mudil v LausannS čehoslovašk'. minister za zunanje zadeve dr. Beneš- Njegov obisk je vzbudil splošno pozornost. Minister Beneš se je posvetoval z zastopniki jugcslovenskcga in romunskega odposlanstva. Predmet posvetovanj je bilo zadržanje malega sporazuma napram Rus ji) in tudi vprašan je vojne odškodnine. Po mnenju d;r. Beneša bi se države malega sporazuma morale že sedaj domeniti, kakšno bo njihovo zadržanje v slučaju neuspeha konferonce v Bruslju, kjer se boi razpravljalo o nemški vojni odškodnin?. Iržani )0 Tur. m mir. za> eno 2všc- 'ati v Amerika Stalna vejska Zedinjenih držav WASHINGTON, 2. Državni tajnik za vojno Wocks je dlanes v svojem letnem poročilu izjavrl, da sta-lna vojska 125 tis očev mož in 12 tisočev častnikov ne zadostuje za državno obrambo. Wocks predlaga, naij se zviša Število častnikov na 15 tisoč. Tudij naj si Amerika nemudoma zgradi izdatno zračno brodbvje, glede katerega zaostaja za drugimi državami. k TL »EDINOST« V Trstu, dne 3. decembra 192. Za slovenskega otroka «Res saera puer*. Vogelni kamen sodobnega sveta je bil Vzidan v onem hipu, ko je krščanstvo promašilo, da ima vsak človek neizbrisno pravico do samostojnega teles in dušev. razvoja, Zgodovina evropskih narodov je ve-Cen boj za to, da se to velilko načelo o avtonomiji osebnosti in naroda dosledno in vsestransko izvede. Če ima pa že vsak človek, «Jud ali Grk, bogat ali siromašen^, neomajno pravico, da svobodno rajzvi^e sile s.v>oje osebnosti — koliko večja in trdnejša je pa pravica otrokova! Otrok je sveta stvar. Zlobnejše 8n padlejše je, ubiti otroka., ki se branili ne mor-e in ne zna, kakor pa ocLrastlega. Naj-£maenejši zločin je, zastrupiti doršo otroka, obrizgati mu srce z blatom, pogasiti v njem ideale, ki ph je djcbH v očetovi hiši. Tako teptanje osebnosti slovenskega otroka, cel sistem kvareče, nenaravne vzgoje tisečerih duš moramo gledati vsak dan. Sfcveitski otrek nka slovenske šole. On ni sveta stvar, on ne sme imeti v sebi idealov svojega plemena, on nima nedotakljive osebnosti: Slovenski otrok v tuji soli \z- mrtva stvar, je slovensko testo, iz kr.terega naj zinete učrtelj italijansko pogačo. To duševno posiljevanje sc godi že štiri leta in ce čiri. Nzkjer ni orožja, da bi slovenska mat? branila svojega otroka pred nenaravno, nasilno vzgojo. Nikjer ni sredstev. da b3 ck segli temeljno pravico otroka, pravico, ca irživa od slovenske kulture, da je deležen sle verskega duha in dcvenske izcfcrazbe- I roti temu pcčenjarriu z najsvetejšim imetjem Slovanov dviga naš odpor. Odpor bi moral planLti iz *irca vsakogar, ki spoštuje temeljno pravico ctroka, moral bi se užgati tudi v umu prosvitljene Italije. Tcda ni še dozorel čas za to. Plahi in šibki glas pravičnrfo posameznikov utene v morju glasov, k* kličejo po nasilju. Zato smo primorana sami, z lastnimi silami ščititi slovanskega otroka. Naše ljudstvo je vedno nosilo v sebi' glebeko zavest, da je otrok sveta stvar. Tudi sedaj, ko je trši kruh in več potreb, naše ljudstvo ni pozabilo na najsvetejšo last, na siLover skega otroka, ki nima sloven-ske štele. Slovensko ljudstvo je v obrambo brezpravne slovenske dece ustanovilo posebno crganazacfjo, — Šolsko društvo. Tisoči naiih ljudi so sc že zbrali v podružnicami Šolskega društva, da udejstvrjo načelo, da imata tudi slovenski deček in slovenska deklica neizbrisno pravico do slovenskega duševnega življenja. Dnagi še n"so prišli v to vsenarodno organizacijo, ki stoji fa to stala, vedno visoko nad vsemi strujsjni in valovi dnevne politike. Potrebno je zatorej, da po vseh naših občinah ustanovimo podružnice «šolskega drtrštva.» V imenu trpeče slovanske dece poživljamo vse prave slovenske ljudi, da gredo na to veliko delo. Z njim ne bodo le utešili tisoče otrok, ki so žejni domače kulture. Z delom za obrambo brezpravne slovanske dece bedo tudi branili pravico proti nasilju Branili bedo veliko idejo človeka. mora te nedoraslega malčka napraviti — do- veka. Te umetnosti se mati ni nikjer učila, podana ji je od narave. Ljubezen matere je silna ra veličastvena. Materinstvo je svetinja — je poezija. Materine nežnost izpopolnjuje resnost očetova. Ona ,dva postavljata prve temelje vzgoje. Ta začetek je silne važnosti, ker so prvi vtisi deteta najmočnejši. V detin-stvu se določajo poti m smeri življenja vsakega človeka. Prvi vtisi iz detinstva so naj-znatnejši. Roditeljskemu domu je dana velika naloga. Dom mora položili temelje veličastna zgradbi, ki se imenuje vzgoja. Ako so temelji dobri, bo tudi zgradba solidna. Će so temelji omahljivi, bo omahljiva tudi zgradba. Zato morajo stariši modro uravnavati svoje delo. Morajo biii previdni in varovati se zmot pri vzgoji svojih otrok. Nevedna mati ali oče more zaiti v stran m pokvariti vzgojo otroka. Potem prihaja otrok v reke, učitelja, človeka torej, ki se je naučil pravil, po katerih je treba vzgajati mladino. Ali tudi tedaj ne neha dolžnost roditeljske hiše. Vzgaja se ne sme prepustiti sami Soli! Tudi dom mora nadalje vršiti svojo dolžnost. Prva in najpotrebnejša dolžnost je, da se šola in dom medsebojno podpirata! Medsebojno si morata iti na roko. Ne more biti uspeha, če stariši doma podirajo, kar si je otrok pridobil v šoK. Zato naj roditelji podpirajo šolo pri vsakem koraku. Ne smejo kvariti ugleda učiteljev in ovirati delovanja šole, ker učitelj je — šola. Le tedaj bo mladina cenila šolo, če vidi, da so stariši z n''o. Šola je silna trdnjava naroda, pak jo je treba ohraniti na pristojni višini. Če je bilo kdaj potrebno našemu naredi:, da posluša te opomine, to potrebno sedaj, ko se dvigajo tuje sile z namenom, da zrušijo tisto, kar je vsakomur najmilejše — jezik in narodnost! Cbčiaske volitve v Ljubljani. Danes se vrši ;'o v Ljubljani občinske volitve. Kakor kaže, tako srditega volilnega boja Ljubljana menda ni še videla. Po vsej Jugoslaviji čakajo zato z največja napetostjo izid teh volitev. Pa ne samo za to. Izid volitev utegne biti pomemben tudi za bodoče politične dogodke v Jugoslaviji. ^ropetfc*N,"towkW'Mx tržaškega življenja tvoj obraz upadel; dušo, srce in ljubezen ti je vzela t ujma. Prišel si, da počivaš tu pri nas v naročju med svojci, tam kjer ie zemlja rahla m blagoslovljena, tam pod visok hni lipami, kjer bo srce polno miru in pokoja. Vaščan. Le Padrič. Tu «no pokopali te dni Petra Grgiča. Pokojni je užival med vaščani ugled in spoštovanje. Bit je vedno svest sin svojega naroda in do svoje smrti reden čitatelj -Edinosti*. V takem duhu je vzgojil tudi svoje otroke. Sinova Anton in Ferdo sta mesto venca darovala 10 L za «Šolsko društvo« in 10 L za »Dijaško Matico.*. Pokojniku blag spomin, dntžini naše so žal je. Draginja v Trstu. Indeksna številka za mesec november iznaša 109.62 in pomenja napredovanje draginje napram mesecu oktobru. O gibanju cen si bo čitatelj napravil sliko na podlagi sledečega seznama indeksnih številk: Leto Januar Februar Marc April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 1920 1921 117.36 115.79 119.76 119.18 113.98 108.26 103.08 108.95 111.50 112.98 113.52 113.74 1922 112.64 110.25 107.74 105.82 105.00 105.06 103.92 105.77 107.01 107.74 109.62 100 100.52 104.98 107.65 115.32 118.94 «Žensko dobrodelno udruženje« v Trsta. V zadnji številki »Učiteljskega- lista« čitamo: V najtežjih časih, ko je vojna — ta najhujša šiba božja — porušila toliko lepega in koristnega, predvsem pa najbolj ranila moralo naše mladine in ubila ideale v vse lepo. se je zbralo pošteno ženstvo in ustanovilo društvo «Zen-sko dobrodelno udruženje« ki naj se razširi po vsej Julijski Krajini. Enako društvo se je zasnovalo že v Gorici. Naloga te ustanove naj bi bila dvigniti predvsem moralo naše mladine s praktičnimi predavanji, lepimi vprizo- V boju so liste oficijelne demokratske stranke, "Ivami in z raznimi nasveti za dom in svet. Dnevne vesti Volilna reienaa, -Popolo d'Italia*. glasilo fašistov, hoče vedeti, da vlada že v prvi seji zbornice, dne 15. ali 16. januarja, predloži svoj načrt za volilno reformo. Po tem načrtu bi se uvedla obsežneja volilna okrožja tako, da bodo skoro vse dežele (regioni) tvorile le po eno \«iiiao okrožje. Ker pa je velikost dežel, zelo različna, se ne bo vedno krilo volilno okrožje z deželo. Lista večme (relativne) dobi dve tret mi sedežev, ostalo tretfino pa manjšine sorazmerno. -Popolo* poroča tudi, da hoče vlada s tem volilnim načrtom spojiti tudi vprašanje zaupanja. To je, da s tem načrtom stoji in pade. S tem heče očividno pritisniti na zbornico, da odneha od vsakega odpora. Kakor stc?e stvari danes, ko fe zbornica štgcbila vsako odporno moč, je račun Musseknijeve vlade najbrže veljaven. -Eer Tiroler* pripominja, da s tem, da vlada postavlja vprašanje zaupanja, pridejo popolari v zelo kritičen položaj in da se pričakuje z napetostjo, za kako postopanje se odločijo. Velezemljepuje. November in december sta meseca koledarjev. — Koledar je vedno zanimiva publikacija in vsakdo ga rad Hsta. Prelistali smo jih let 09 že me koliko a palmo zanimivosti bi mi brez druzega prisodili koledarju * A tla n te De Agostini 1923», kateri ima na 62. strani pod naslovom -Venezia Giulia* poleg marsikatere druge resnice tudi sledeči etavek: «Tutte Je ciitA sono rtaliane, meno Idria e la picoola S. Croce d'Ai'dussina, slo-vene ambidu-e*. (Vsa mesta so italijanska ra-zun Idrije in malega Sv. Križa pri Ajdovščini, ki sta oba slovenska.) Pred vsem se v imenu Sv. Križa zahvaljujemo brezimnemu piscu, da je to našo prijazno vasico povzdigni! v mesto. To bo Ajdovce grizlo! In kaj porečejo Sežana, Vipava, Bistrica, Sv. Lucija, Tolmin. Bovec, Kanal in drugi trgi, ki se že desetletja pehajo za tem, da bi postali mesta? In ka? poreče Postojna, ki je mesto? Toda stoj! Tem se ne godi nikaka krivica, saj to so italijanska mesta. Saj pisec vendar pozna našo deželo, najboljši znak za to je, da pozna celo Sv. Križ; in zna celo o njem, da je slovenski. Samo nekaj nas skrbi: Kaj bodo porekla druga naša -mesta*, kakor Kolusdrovic?, Pliskovica, Boljunc in Gr-doselo. ki so ravno tako važna kakor Sv. Križ in ki imajo tudi nekaj časti v sebi m se ne bodo dala kar tako prezirati? Ali pa so tudi ta »mestao italijanska? Radi bi poznali slav-oega pisca omecTenejga članka. Najbrže je to feti; Italijan, ki je prišel v Senožeče ter v^ehk-nfl: «Čudno, poznam vsa italijanska narečja, tega narečja, ki ga tukaj govore, pa nisem še cliša£x. Na tak način je seveda razumljiv gori citirani stavek Še hvaležni moramo biti piscu, da nam je pustil Idrijo 2n Sv. Križ. Za prihodnje leto se priporočimo, če je mogoče, še za Orle k, da bomo imeli vsaj tra «mesta*. Roditeljski dom ia Šoia. Pod tem naslovom fm priobčila zadnja -Stara Naša Sloga* članek, poftn zlatega pouka za naše sta riše. Naglasa važnost domače hiše za vzgojo otrok. Domača hiša je in ostane prva šola in roditelji so prvi učiteljL Pri vzgoi ie najprej potrebna ljubezen do otroka. Od učitelja 9e zahteva, naj bo umetnik in niegov no klic te res umetnost, ker Jugoslavenske Zajednice (»starini*, ki so se ločili od oficijelne demokratske stranke in narodni socialisti), «Zveza delavnega ljudstva*, (slovenska ljudska stranka, komunisti in Peričeva skupina socialistov) in pa socialistična skupina, ki ni hotela v zvezo z S. L. S. in komunisti. Te volitve niso — kakor že rečeno — samo lokalnega ljubljanskega pomena, ampak tudi državnopoldtičnega. «Jugosloven-ska zajednica* sloni na programu zagrebškega kongresa «javnih delavcev*, ki je napovedal neizprosen fcoj sedanjemu belgrajskemu režimu, dečim ie oficielna demokratska stranka z ministrom Zerjavem stroga pristašica sedanje vlade. Iz teh razlogov sega permen teh volitev preko lokalnega ljubljanskega okvirja. Niti dobil Nobelovo nagrado za mir. Iz Pariza prihaja vest, da je bila letošnja Nobelova nagrada za mir podeljena bivšemu italijanskemu ministrskemu predsedniku Nittiju. Ta vest je zanimiva posebno radi tega. ker dober del italijanske javnosti gotovo ne soglaša s tem ukrepom. Nittiju očita današnje italijansko mnenje, da je ravnal proti interesom nacije, da ni spoznal stremljenj m razpoloženje italijanskega plemena in jim nasprotoval. Vidimo, da zunanji svet drugače sedi o tem možu. Zgodovina bo pokazala, kdo ima prav. — Reform« trgovinskega zakonika, Ministe-rialna komisija, kateri je bila leta 1919. od senatorja Mortara poverjena naloga za pripravo reforme novega trgovinskega zakonika, je te dni predložila svoj načrt mkxstrskewu predsedniku in ministru za pravosodstvo. Načrtu so priložena glavna poročila predsednika komisije prof. Vivanteja in posebna poročila profesorjev Areangelija, Boiaffia, Bonelli^a, Gabbioja, Gavarinija, A. Sciaboje, Valorrja in Vivanteja. V načrt je bilo sprejetih več institucij avstrijskega prava, ki se razteguje na ostale pokrajine Italije. V smislu novega trgovinskega zakonika se uvede trgovinski register, ki se je v novih pokrajinah izkazal za zelo dobrega in koristnega in ki v starih pokrajinah Italije do sedaj ni obstojal; dosedanji italijanski trgovinski zakonik sicer predvideva podobno institucijo, ki pa velja samo za delniške in ne tudi za druge družbe in posamezne trgovske firme. Dalje narekuje novi zakonik potrebrje določbe proti nelojalni konkurenci; omejuje število trgovskih knjig*, ki jih dosedanji italijanski zakonik zahteva; urejuje trgovsko zastopstvo in pravni položaj trgovskih pomočnikov; preureja radikalno dosedanji režim delniških družb, z namenom, da bi preprečil zlorabe, ki so se dogajale dosedsj; uvaja družbe z omejeno zavezo, katere do danes ne obstojajo v starih pokrajinah Italije, uporabljajoč pri urejevanju teh družb plodove izkustva nemške in avstrijske zakonodaje. Nadalje loči novi načrt trg. zakonika družbe z mecfjajcčicn se kapitalom od zadružnih družb; ureja razne kreditne papirje, dopolnjuje določbe o menici v smislu načrtov ha-aških dogovorov ter uvaja nove vrste čekov, kakor -crossed cheque* in neprenosljivi ček, s katerima se prepreči vsaka tatvina v njihovem kroženru. Razen tega dopolnjuje določbe o ponudbah občinstvu, o pogodbi v prid tretjim osebam in o «actio ad exibendum*. Glede pravice do pridržbe rešuje novi zakonik vprašanje plačil v tuji valuti na pravilen način; daje dobre določbe za nove vrste proda j-kakor prodaja na vzorec, prodaja na obroke itd. V novem zakoniku se nahajajo natančnejše določbe glede raznih pogodb, kakor repo rta, tekočega računa, zastave in soudeležbe. Urejujejo se tudi nove vrste pogodb, ki oh dosedanji trg. zakonik ne predvideva, kakor n. pr. bančne vloge, zakupe, ter prevoz oseb. Končno se skrajšuje rok za zastaranje, ter rešujefo mnogo važnih vprašanj v stvari zastarelosti, glede katerih vlada v dosedanjem zakoniku precejšnja nejasnost. Iz Bazovice. V sredo 29. novembra smo spremili k večnemu počitku domačega mladeniča — vojaka Marc Silvestra. Nadebuden mladenič, krepak slovenski fant je služil v Odprl se bo kurz za ročna dela. krpanje, šivanje. Društvo bo pomagalo svojim revnim članicam z denarno podporo, s praktičnimi nasveti, z obleko itd. To pa je v prvi vrsti naše delo, učiteljice. Ni dovolj, da vsaka izmed nas izpolnjuje vestno svoje dolžnosti v šoli. Sveta dolžnost vsake posamezne je danes, da stopimo tudi izven šole v stik z našim preprostim žen-stvom. Izginiti mora ona nezaupnost, ki se tolikrat poraja ravno zato, ker se učiteljica premalokrat, ali n^edar &e potrudi med ljudstvo. Njo ne zanima kako se godi n'eni šolski deci doma — ne vpraša, kaj teži ubogo mater, ki si v svojih velikih stiskah mnogokrat ne ve pomagati. Kolikokrat bi se marsikako zlo umililo, če bi prišel v pravem času kak eLober nasvet! — Zato upam, da je ne bo učiteljice v vsej Julijski Krajini, ki bi ne bila udružena v tej koristni ustanovi. A ne samo udružena na papirju — temveč zastavi naj vse svoje moči v pomoč našim materam, ki so danes toliko potrebne ne samo vsakdanejga kruha — ampak tudi poštene dobre besede. Društvo bo imelo svoj list. ki bo obenem glasilo tega ujedinjenja. Propagiralo bo predvsem ideje in stremljenja prekoristnega društva. Urejevala ga bo naša kolegtnja Pavla Hočevarjeva — zato bo to tudi naš list. List si je pridobil že mnogo odličnih sotrud-nic. Vseboval bo poleg beletristike tudi informativne Članke o ženstvu, pisane v poljudnem tonu tud£ za naše preprosto ženstvo. Govoril bo o gospodinjstvu, o zdravilstvu in stavila se bodo razna vprašanja na katera bodo odgovarjale članice same ali uredništvo. Veljal bo malo: oko4i 1 L in bo mesečnik. Ta strošek je moralno primorana potrošit vsaka, izmed nas. Naj bi ne padle te besede na nerodovitna tla! Pokažimo, da se ne uklonimo tudi ne v najhujših časih. Združiano sc v tem delu in do-kažimo, da se ogrevajo naša srca še vedno za vse kar je dobrega in lepega. Naj nam bo lep vzgled nekdanja »Slovenka*, ki še danes priča, da so bile Primorke najza-vednejše naše ženstvo. — R. R. ' Brezplačno cepljenje v Rojann in Skednju. Mestni municipij naznanja, da bo v pondeljek 4. in v torek 5 decembra od 14 do 17 ure cepljenje proti koaicam v ljudski šoli v Škednju; v sredo, dne 6. in v četrtek, dne 7. L m. pa v ljudski šoli v Rojanu. Za cepljenje v Rojanu »glas muničipija ne določa ure. Ljudstvu se živo priporoča, naj se da cepiti. Za perice, mle-karice, prodajalke kruha, sadja itd. je»cep-ljsaje obvezno. Javna knjižnica Šentjakobske «Čitalnice* posluje redno vsako nedeljo od 10 — 11 zHi traj in v četrtkih od 8—9 zvečer v prostorih šolskega društva pri Sv.< Jakobu (stara policija). Razpolaga s precejirpm številom kn;ig, tako da lahko starim koiikor mladim članom Bujne fantazije. — Dva Robinsona in njune aventure na odprtem morju. Dva neizkušena šolarčka, polna bujnih fantazij in hrepenenja po^aventurah. Kari Mahnič in njegov najboljši prijatelj Ivan Taraboechia sta zelo rada čitala knjigo o Robinsonu Crusoe in njegovih fantastičnih aventurah. Poleg te kjige sta pa čitala še druge take stične knjige, v katerih se ne govori o drugem nego o pomorskih roparjih, zakletih ladjah, skrivnostnih otokih, romantičnih krajih itd. Zgodilo se je, da so te knjige popolnoma zmešale oba dečka, in tako sta prišla oba do sklepa, da hočeta tudi ona dva uživati nekoliko teh fantastičnih aventur. Tako sta tudi storila. Pred sinoćnjim sta skočila v neki čoinič v kanalu ter odveslala na odprto morje. Veslala sta vso noč. V želodcu jima je že krulilo. Spanec jima je legel na oči. Toda radi tega nista obupala: veslala sta dalje proti neznanemu cilju. Toda ni jima bilo namenjeno, da bi uživala še nadalje tiste aventure, o katerih sta dolgo sanjala. V bližini Gradeža ju je namreč zapazil neki kapitan obrežnega parnika ter ju vzel na krov. In tako sta bila mlada pustolovca vrnjena obupanim starišem. Aretacije: radi sleparije, tatvine, protipo-slavne nošnje orožja in tihotapstva. Včeraj so bile aretirane radi sleparije tri osebe: Ivanka Hlača, stara 26 let, stanujoča v uiici Petronio št. 9, Ivan Brumat. star 28 let, brez stalnega bivališča, in Alojzij Babič, star 56 let, stanujoč na Garibaldijevem tekališču št. 14. — Rad: tatvine sta bili aretirani dve osebi: Emil Komak, star 35 let, stanujoč v ulici del Šalice ŠL 19, in Lucijan Mikol, star 22 let, stanujoč v ulici Aldo Manuzio št. 8. — Radi protiposćavne nošnje orožja je bil aretiran neki Peter De Grassi, star 25 let, stanuje na Garibaldijevem tekališču šL 17. — Radi tihotapstva s tobakom je bil aretiran'nov dotok kapitala. Gospodarstvo ITALIJANSKE DRŽAVNE FINANCE D! TRGOVINSKA POLITIKA ^Poslanska zbornica jo podelila vladi z 275 pncLaJija je danes dežela, v kater* ' kater:- so nalogo svojega pct>. o preživeli- Tako imamo o -avnateljstve lahko vsakdo. Vpii talijanski vojski v Peschieri pri Verooi. Pred par dnevi je čital pismo, ki ga je prejel od doma. V bližini, kjer je stal, se je nahajal električni kabelj. Nesreča je hotela, da se je nehote dotaknil kablja iiK močni električni tok mu je pretrgal nit upa polnega življenja. O dogodku so bili obveščeni stariši, ki ®o se hitro odpravili na pot, da vidijo poslednji krat obraz mrtvega sina. Enega sina so zgubili v vojni; Silvester je drugi, ki je umrl v vojaški službi. Iz Verone so ga prepeljali v rojstno vas — drago mu Bazovico. Počasi se je pomikala dolga vrsta ljudi skozi vas. Iz cvetja, rož in vencev se je videla krsta, v kateri je spal nevzdramno spanje — prvi slovenski fant — italijanske vojske. Težko si se ločil od svoje rodne grude, solza ti je igrala v očesu ob slovesu in «rce se ti je trtfalo, a moral si iti. ker tako ie velel ukaz. Danes pri- Finiiarjevi drami! povsem ustreže. Član je nina znaša 1 liro a mesečna odškodnina za knjige 1 liro. Torej, kdor se noče dolgočasiti v zimskih večerih, naj s« vpiše v našo knjižnico. Odbor. 28. decembra, dan Nedolžnih otrok, je posvečen naši mlacfini. God Nedolžnih otrok bomo najlepše in najdostejnejše počastili, ako bomo nabirali darove namenjene za vzgojo naše mladine. <Šolsko Aruštvo« v Trstu je založilo v ta namen primerne bloke. Nad 200 jih je že Šlo med naše ljudi, toda ta dan mora razprodati vsaka vas vsaj en blok. Naročite bl«ke takoj in ne čakajte zadnjega dne! V vsaki vasi se gotovo dobi par fantov ali dekleL ki se bodo radi odzvali pozivu «Šolskega dru štva*. Na deiol Miklavžev večer. Danes popoldne in zvečer pride Miklavž k Sv. Jakobu. Preskrbi vse potrebno za njegov sprejem »Šentjakobska Čitalnica*, katera |e tudi letos organizirala to tr-dicijonalno prireditev. Za otroke se vrii Miklavževa prireditev ob 3. popoldne. Poleg Miklavževega nastopa s svojim spremstvom, an-getji ki hudiči. Sv. Antonom in drugimi bodo še razne primerne otrofke deklamacije. — Zvečer pa bo ob 7 eri im pol Miklavžev večer za odrasle pri pogrnjenih mizah. Otrokom je vstop dovoljen le v spremstvu. Preskrbljeno bo za dobro zabavo z lepo burko, solo-petjem, baletom itd. Paketi za Miklavža, za popoldansko kakor tudi za večerno prireditev, se »prejemajo v dvorani D. K. D. Campo S. Giacomo 5 od 9 do i2 zjutraj proti odikodnini 1 lire. Paketi slabo zavezani in z nečitljivim naslovom se bodo odklanjali «Na£a krf». V kratkem priredi «Šentjakobska čitalnica* to znamenito Finžgarjevo dramo. Imeli bomo zopet enkrat priliko, da vidimo, kak mojster v dramatiki je naš Finžgar. Igra bo gotovo zadovoljila občinstvo, ker se je osobje pod vodstvom bivšega igralca našega gledališča g. M. Goriupa z vso vnemo toliko te jako težke naloge. Na »videnje torej pri tej Vesti x GoriSkega Zve-zin zbor: Tohmnci nimajo vaje v četrtek 7. t. m. temveč v nedeljo 10. t. m- pri Sv. Luciji. Koncert v Gorici. Klavirski in recitacijski večer, ki bi se imel vršiti v soboto 9. t. m., se ie moral zaradi slavnosti. ki jo bo imel «Zeleni Križ* preložiti na soboto 16. t. m. Na koncertu bo sodeloval tudi mešan in ženski zbor goriškega »Pevskega in glasb, društva« pod vodstvom skla.datelja Emila Komela. Pel se bo «Ave Maria» iz Sattnerjevega Assumptio», St. Mckranjčev rukovet jugoslov. narodnih pesmi in Liadov mešan zbor «Vozle rečki, vozle mostu. Sejem sv. Antona v Gorici se bo letos vršil v povečanem obsegu. Nekaj posebnega bodo nove stojnice, moderno in praktično urejene, ki so jih postavili na trgih. Na Travniku bodo industrijski izdelki, na Stolnem trgu bo les, orodje, železnina in »suha roba«, na Kornu kurivo, kolarski in tesarski izdelki, na Pla-cuti lončevina, sodi itd., na Ribjem trgu perutnina, živinski trg bo kot navadno za gradom. Vozili bodo posebna avtomobili iz vseh krajev. Baje se bodo trgovci pridno udeleževali te prilike in pckupiK vse stojnice. Tako utegne biti ta sejem res nekaj posebnega. Izgubljena. Orožniki v Gorici so pripeljali na magistrat neko enajstleno deklico, da naj tam poišče'o njen dom. To je hči Antona Do-mika in Rebule Štefanije iz Lisjakov in je prišla s svojim dedom v Gorico. Ta je šel z njo v neko gostilno, deklica ne ve, v katero, a okoli poldne se je ded odstranil in ga ni več bilo. Misliti si morate, kako je bilo deklici, ko je ostala osamljena sredi mesta. Ni znano, zakaj so jo tako pustili, ali so se je hoteli iz-nebati, aH pa se je bil ded nasrkal nekako pre-obilo novega vina, siei nikjer e po- rab® toliko papirja kakor v J arask'li uradih. Kakor so ta vprašanja* važna, vendar stopajo v ozadje prejd velikim programom razdržavljenja; pomisliti moramo, da bi uspeh g. MussoIHnija na tem polju vplival tudi na druge države s pasivno bilanco železnic, da sfeđijo prmeru Italije; zakaj sedaj so tri četrtine železnic naj evropskem kontinentu državna la6t Nazori o tem vprašanju šo se začeli v toHko jasn'ti, da se vladi splošno svetuje, naj naenkrat prepustil vse železniško omrežje od1 prifclizno 15.000 kilometrov zasebni industriji. Najbrže se bo napravil jx>izkus, da se proge državreh železnic polagoma oddajo še obstoječim ostankom rt albanskih zasebnih prog. V poštev pr hajajo sadeče zasebne proge: DrauHba «N ord-M i;>an>or», «Socr.eta Veneta«, «Mec?E,terTanea^ in «So-cieta nazSonale di ferrovie e tamvie». Druge zasebne železnice, kakor n. pr. «To-rino-RivoF» so mamjšega pomena. Država bi najbrže odstop'1 a' lombardfjeke železnice družbi «Nord-MriIano», betieike diružbi «Societa Veneta?* itd- Te družbe bi imele potem vsaka po kakih 3000 kilometrov omrežja. Prehcrfl železnic v zasebne roke pa v ostalem nfl še sklenjena stvar in vlad> se bo najbrže vprašala, ali rfi mogoče priti do ozdravljenja državnih fin^r^ potom drtu g h notranjih ukrepo v. V letu 1922—23 je plačala država sedlaj cfcstcfcčrru zacebnfm želrfz.nieam podpore v znesku 481 miljo«ov lir. Ker je nova vlacfca načelna nasprotnica državnih subvencij, je skoraj izključeno, da bi to svoto še zva&ala. DAHOVI ~ ^ V črtrtkovi številki «Edinosti» je bilo objavljeno, da se je nabralo ob priliki poroke g. Pušpan Ignaca iz Kojskega 70 lir-Darovali so slecfceči: Lenardič Emil 5 1 r, Pušpan Alojzij 5 lir, Fur-lam Gabriel 3 lire, Pušpan Luka 2 Ićrr, M a tjac Emil 2 liri, Mađjac Anton 5 lir, Marušič Ivan 3 lire, T eri Valentin 2 liri, Benoič Franc 2 In", Lenardič Kari 5 lir, Pušpan Jožefa 1 liro, Marija 1 Fto, Matjac Štefanija 1 Ivo, Ben-ćflč Karel 5 lir, Lenardič Henrik 10 lir, Matjac Rudolf 8 lir. Povodom odhoda «po Francocko« nekega milijonarja iz St. Petra v širšo domovino, daruje lovsko društvo «Pivka» v St. Petru na Krasu L 62 za »Šolsko društvo«. Lovcem iskrena hvala, milijonarju nezaupnica, da se je tako tiho poslovil. Mesto venca na grob pok. očeta Petra Gr-gič darujeta sinova Anton in Ferdo 20 L in sicer 10 L za -Šolsko društvo* in 10 L za ■ Dijaško matico». Za -Šolsko društvo* nabrali med veseKtni -krokarji* na Leopoldov god v Dutovljah 25 L. Bog daj še mnogo talcih -krokarjev*. Ker se g. Kodrič Anton iz KoLonje radi odsotnosti v Jugoslaviji ni mogel udeležiti pogreba svoje 'Lene Ane daruje Din. 6 »Šolskemu društvu*. Ob priliki poroke Pušpana Ignaca iz Kojskega so darovali sledeči: Lenardič Emil L 5. Pušpan Alojzij L 5. Furlan Gabriel L 3, Pušpan Luka L 2, Matjac Emil L 2 Anfon L 5, Marušič Ivan L 3, Teri Valentin 2, Benčič Franc L 2. Lenardič Kari L 5, Pušpan Jožefa L 1, Marija L 1, Matjac Štefanija L 1, Benčič Kari L 1, Pušpan Ignac L 10, Lenardič Henrik 10, Matjac Rudolf & v Trstu, dne X šrrflin 1922. »EDINOST« m r ^ r i ■ '• ti . ž *>} Ji v . .-r.fv ■ A Oddelek za bombaževine FlaneSa v Flanela z MiiDi rožami. * Fuštanj tiskan, mfcm rls&e Fu stanj dSOSl 11 VŽStjS. Blago KOMO. ŠkSlSKG . Madapolam fioiire vrste, 80 t!H . . „ Pristno platno Madonna, 83 tBl „ 425 L 2'9C 7-80 3-20 4-50 3-80 3-50 9t Oddelek za moške izdelke Srajce Sami, fiiis vrste, z evralBlta za se. L 19-— Srajce bele, oprsje Pipet . , - . f» 27 — Ovratniki Mi L ZSO, BdlB . . ff 1-50 Robci moški L 1'—, ženski z Mira . »f —•85 Ovratnice pletene i 3-5B svfieae . . f» 5-50 Cachecoi voliiCB L 6*59 svileo • . . Vf 13-50 Paletots b8i .... „145— Oddelek za pletenine Spodnje hlače (tllalte) ČIM iS iPSK L 9*50 Srajce p'?ieBe, fioi&ažaste za ženske . „ 4-50 Srajce VSto li Mik . . „ Maje iS SPOŽSjg Ml bartian t a s t o - voto ene I Id] „ Maje ali spodnje blače, barhastaste . . „ Maje ali ;p:Jije Mi list. Jž§?f . . „ šerpe mmi itelge ISfi Gstiserroi L 1250, 22 —, 36'— Oddelek za volneno blago Siago ?eiaeio, Mi tane, 80 m. Blago jfOlsie, lliSfiS, EftSBS 80 Effl Blago fin, za plošče 148 tis. Pi.-enei vSlOSSf, V KSll tal! 133 tiS i Biagc za I3šj[g, um VOiai 141 [i L 6-90 & •> It n • w g Blago pstii[al9 140 (1 §S Double face z?. SOtejf •i •i • n Oddelek za ženske izdelke Plašče za gospe tri vrste, dobro blago, moderen kroj L S5-— - L 95'— - L 110 — • Pletene vestje i rcSH barvali . . L 21-— VELIKA IZBERA IZDELKOV ZA OTROKE Oddelek za drobnine Mantcure (Mfe) . . g| L 35*— naprej Necessaire Zi NtiH Ssfe, BBjlfe „ „ 15'— „ Listnice is fOlDŠCS DSSjatB H JVilžffi. „ „ 10*50 „ Izbera predmetov Iz kitajski sradra, pasa?! fantazija, eellkansRa IzHera od L 5- naprej Potne potrebščine V- Oddelek za svilenine Paiiette s vssli Imali 47 cm Svila šKoisks. za obleke 48 tm Baršun barvan 48 on . ' e 0 Baršun fra za kloMe, . . Caracui m, za. plošče, listat 130 tm. „ 52- ........ za nogavice in rokavice E o L 10-— Rokavice za ggsft Mini L 3.98 Rokavice Ql2E9. L, Z3 |0SgS . . Rokavice za m\i antilope ali zabioik. Nogavice E 38$ L 211, lipi«, đellSS . Nogavice za mi tanke v vseli M Nogavice za §£>$!, SVil'1? ii mil . Nogavice za ffisilg, W . . . Nogavice za Mil fant.. \M ¥Hs3 . >1 II 1» It ff »r »» 13-50 15 — 350 6-90 10-— 1.50 f 4 90 - • ' ■t^. ■" t , i j i ' - ■ '- ■ TeSefon 24-24 TRST, Cono V. E. I!!. 16 Telefon 10-08 PODLISTEK Igralec, ki dobiva. Spisal Mavrici) Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 56 Miliora je nabirala dehteča zelišča z vseh skal svojega majhnega kraljestva ter jih nosila v svojo sobo; zvečer jih je polagala v svojo postelj. To je navada v tistih krajih- —-In od dišečih cvetlic prihajajo sanje! — Neki drhteč nagon ji je prišepetaval: ali niso take sanje greh? Še celo če samo nazaj mislim na sanje! — Dobro bi fcilo, če bi se mogla komu spcvedali. Duhovnik bi morda rekel, da je to bil greh, in bi ji zato naložil pokoro. A tukaj ni duhovnika. Brat Metćl ie pomislil ni na to, ko je zapuščal tukaj sestrico, da bi se moralo pobožna krščansko dekle vsaj vsako nedeljo spovedati. On je gotovo prostozidar, ki se ne meni za zakramente. Ali pa misli morebiti, če je mlademu dekletu odvzeta vsaka priložnost, da bi se kaj pregrešila, bi bilo čisto nepotrebno, da bi si belila glavo s spovedovanjem nestcrienih grehov. Aksamiti bi lehko povedal-. 1» to kai se w ie sanialo. ko ie spala: a kaj sanja bede — {istega pa ne) — Toda to neizgovorjeno čustvo muči srce. — No, nekoč so ji dehteče cvetlice prišepetale zdravilo zoper to. — Mlado dekle, ki ne more izreči bolesti svojega srci., >o popiše v verzih. — Pesem je občni zdravnik vsem ranjenim srcem, zaupnik vseh skrivnosti . Ne uči?o tega, a vendar vsak to zna. Cesar bi s« v prozi sramoval, s tem se človek v verzih ponaša- Tajnost je'izpo-vedana — čeprav v metru (metrično). A papir hrani skrivnost tak6 dobro kakor duhovnik. — Najprej se zlagajo Stane e in ritorneli, potlej romance, nazadnje pa balade. — Odkod junije Miliora v to potrebno znanje? — To gre lehko. Po dalmatinskem obrežju uspeva vsepovsod ljudska balada; vsaka dekla, vsaka pastirica jo poje; 6e kdo sede na polju bHzu žensk, ki kopljejo zeml:o, lehk6 posluša ves dan do večera, kako pojo balado za balado. Rim ni treba za to; samć enako dolgi morajo biti verzi; snov najde vsakdo trt. vsaki potil ideje mu pa dajejo dehteče cvetKce. — Miliora in njene raznovrstne ro>že so si izmislile ba-j lado: «Lepi kraljevič Marko.* — Lehk6 sta-! vimo, da je bila balada tako dobra kakor ona druga, ki jo je pel guslar. Junak je bfl gotovo tudi v tej tako hraber in zaljubljen in za njim koprneče dekle prav tako nesrečno, kakor ono drugo in nesreča prav tako kruta kakor v oni baladi. A čudeži« ki združijo nazadnje junaka z devojko, so iu še grozovite jši. — Mi-lioro je njena balada zd6 zadovoljila; prebi | rala si jo je tottkrat, da jo je že znala iz glave. A tudi uglasbila jo je} tudi to j« v teh krajih lehko: cvetlične muze suflirajo Se celo napev. Tega je igrala na klavir ter pela zraven tekst — ko je bila sama in je ni slišal niliče. — Saj v bližini sploh ni bilo živega krsta, ki bi jo mogel slišati, razen pobožne AkseatHe. Ta je bila Miliori ves «svet.» — Toda če je dekletu težko ohraniti skrivnosti, je pa ie težje utajiti pesem. Aksamita, čeprav fe narednik je vendarle dekle; je li tistemu dekletu, ki se bori z nekmu-čustvom brez imena, tako težk6 zamolčali onemu dragemu dekletu, kaj jo tare? — Nekoč je šla vendar Miliora takd daleč, da je igrala vpričo Aksamite svojo skladbo, napev balade, ter jo vpraša A, aH se jI zdi lepa. — «No, ni preveč lep6, take dud-Ijajo tam zuaaf lsozjl pastirji,* je Izreklo poslušalstvo svoje mnenje. — «No, prav to je lepo.s — Miliora fe bila zdaj že razdražena, da je bila njena arija neugodno sprejeta, in po običaju avtorjev fe hotela popolni uspeh izsiliti: «Ce jo boš slišala z besedami vred, se bo zdela toai tebi prav lepa.* — A vendar ie hotela avtorica ostati nepoznana - takć fe hotela doseči triurni kol neznanka. IgmUa^ si je ne- | dolžno prevaro: «Jaz sem to slišala doma v noči napadati speča mirna mesta ter navdajati očetovi hiši, ko sem bila še zelo majhna de- s strahom m grozo presenečene meščane — a klica, od nekega starega guslarja, ki je tam odkrito se niso nikdar bili ne z Lahi, ne z godel in pel, kadar so se pri nas gostje zaba-jOgri, ne z Ozmani, ne z Nemci; Francozov s^ vali. Takrat sem se je dobro naučila, zdaj pa niso upali nadlegovati niti izza hrbta. Ovce mi je zopet prišla na um.» — Aksamita je po- j kradejo, nosove in uhlje odrezujejo, ljudi, ki slušala junaško balado do konca. — Miliori je se jim je ladja razbila, plenijo — to je vse njih obraz plamtel, ko je bila pesem končana; oči junaštvo. Videla sem na sto tisoče hrabrih so se ji svetile od magnetičnega ognja. — Po ljudi raznih narodnosti — Uskoka p* ni bilo zadnjem akordu je pogledala svojo edino po-: med njimi. Videla sem pri Borodinu, kako so slušalko. — Aksamita je močnd zehnila ter se padale legije junakov; videla sem, kako so se pretegnila po tistem užitku. — «Ali je bila bili z bajoneti in s kopiti svo ih pušk v celi dolga ta pesemf® To je bil ves njen entuzia- bojni črti. Slišala sem tuljenje 90.000 umira-zcml — Miliora ji je to tudi zamerila. — «To- jočih — to vam je bila junaška baladal Kaj rej tebi ne ugaja ta balada o lepem kraljeviču?*; hoče to ljudstvo s svojo razcapano slavo? Iz — «Oh, škoda, da se je gospodična naučila od zasede strelja, ponoči 'napada, a pred bajone-starega guslarja te pesmi — to bi bili lehko pri tom se skrve v luknjo.» — -Ej, tj jih nc po-njem pustili.« — «Tebi presedajo junaki?* — snaš!» — «Saj sem se rodila med njimi, stra-«Junake imam rada, a banditov pa ne.^ — «Ampak lepi Marko?* — «Bandit je.» — •Uskočki poglavarf» — «Uskoki so sami razbojniki in njm poglavar je banditski vodja — druzega nič!» —«Pa junaške pesmi, ki preha- dala sem pri njih, od njih sem pobegnila, poznam njih pleme od zunaj pa od znotraj, stanovala sem v n:ih skalni duplini, ki jo sami zo-vejo kraljevi grad, čigar pod ie v tisti balndi iz marmorja — kaj pa, iz takega marmorja. jejo z roda na rod, ovekovečuječ njih heroje; kakršnega delajo koze; stebri so baje pozla-—— ' i' — *» ■ '* čeni — ka pa, s sajami; kraljevi panj (klada), pokrit z medvedio kožol narodne balade, kf hranijo dejanja narodnih čeni — ka pa, s sajami; kraljevi prestol je voditeljev bolje kot v kamene vklesani spo-iniui —— «To je vse sama laž in bahaštvo. Znajo junakovati med gorami, iz zasede za- (Dalie). vratno streljati na bližajoče se ljudi; znajo po- toplija zahvatu rodbine, svima prijateljima. i znancima, koji en odpratili milog pokojnik* na vjctni počinak i nastojali ublažiti prije smnl njegovu bol. a poslije smrti nadu žalost. Osobita zahvala gdč. Zorki i Jelki Špehar te gdji. Ziatić. BUZET, dne 28. studenog 1922. Tuguj uće ob telji: Golmayer, Milit, Petek. POSTELJE, chHfosiors 220.— nočne omaric« 50.— vzmeti, iimmce volnene in iz morske trave, popolne sobe 900.—, Zmerne cene. — Via Fonderia 3. 2157 ZAHVALA. G'oboko ginjeni po izrednih dokazih p*i-jateljstva in sočutja ob pril.ki smrti naše ljub! je ne Frančiške Cepar izrekamo svojo največjo zahvalo vsem sorodnikom, prijatel em i n z ancem. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini in cerkvenemu pevsk mu zboru. TRST, dne 3. decembra 1922. (741) ŽALUJOČI OSTALI. MaH oglasi pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—• se računajo po 20 stot. beseda- — Najmanjša Kdor išče službo, plača polovično ceno. UPOKOJENEC s soprogo, brez otrok, išče prhnerrve službe. Govori slovenski, italijanski in nemški. Naslov pri upravništvu. _2176 HIŠA, velika, na državni cesti, na promet-nem kraju, gostilna s sobami za tujce, dobro idoča mesnica in mostna tehtnica, zraven vrt, njive, hrastovi in bukovi gozdovi na prodaj. Naslov pri upravništvu. 2177 POŠTENA, dobrosrčna žena sprejme otroka na hrano. Naslov pri upravništvu. 2169 POZORI Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, vsa Madonnina 10, I. 82 KRONE srebrne 11 i i „ Manchester, 70 cm Šerpe, svilene, v vseh barvah .... n n »» n s franžami „ volnene v vseh barvah s franžami . _ „ „ mouflon, jako velike .... Sali, volneni, škotski........ Blago za moške, volneno, moderne risbe, 140 c Koier iz kožnhovine, za moške suknje . >» » »» n ženske ,. . Pasovi za plašče, kovinasti in usnjati od Odeje vatirane, svilen satin..... n n n »i 2 kOS3 . . ___ IZREDNA PRILIKA: Popelin, svilen, v vseh barvah, 100 cm ... L 21._ MMll fioSnz, da so nese cene v resnici nizke, Je nml na nsle ođSsIke, Dopisno na onega za volneno filigo. VSE BLSGO JI Trst, Uin MmM 36 (Mjal U!a S. Morino) za mpiKo in \m\m\ reg. zadruga z o. z. Trst, OIb Istituto ZZ. Telef. 30-71 PODRUŽNiCI: Gorica Monfalcone Via Garibaldi št. 29 Via Friuli št. 614 Zaloga In delavnica rnajoHčnlh peči in Štedilnikov. 65 Izbera majoličnih plošč za stene keramičnih plošč za pode in cementa Glavno zastopništvo za Julifsko Krajino prve tovarne majoličnih peči v Gorici. Prevzema se delo ir okolici iiis^B bi^sibdiihbbi^IS Kzgnf F % • BABICA Cecilija Gulič v Sežani naznanja, da se je preselila v hišo šk 13. Priporoča se strankam. 2142 PAJNEXPELLER in Remnazan, izkušeni sred-j stvi proti trganju in bolečinam po udih, ple- | čih, križu, se dobita v lekarni v II. Bi-, strici 78/5: Krone L 1.80, goldinarje 14.85 trst, Uia Pondares 6,1. nndstr. desno PARNI STROJ z dinamom in drgo pritiiklino se proda na prostovoljni dražbi najboljšemu ponudniku dne 11 decembra t. 1. ob 10 uri v občinskem uradu v Sežani. Cenilna vrednost L 19160.— Najmanjši ponudek 16000.— L. Izkupiček se plača takoj. 2148 KMETIJSKO POSESTVO, približno 70 oralov, obstoječe iz hi5e, hleva, kozolca, skednja s kletjo, njiv, travnikov, pašnika, 26 oralov lepega, za sečnjo godnega bukovega in smrekovega gozda, se proda z vso živino, par volov, kravo in inventarjem. Naslov pove upravništvo 215! HIŠA s posestvom v Dragi pri Trstu, se proda. Cena po dogovoru. Pojasnila daje Jožef Čač, Draga 10. 2156 HIŠA s šestimi prostori in vrtom se proda. Pendice Scorcola 588 (Via Romagna) 2160 73 PurK Andrej Trsi — Via Media št. 6 — Trst ima na prodaj večjo množino izgotov-ljenih štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila. m\ v Jugoslaviji se KNJIGOVODJA POSLOVODJA (namestnik šefa) in JARMIST (gaSi-šst) (735) Vsi le prvovrstne, zanesljive in izkušene moči. Nastop s 1 jan 1923. V ponudbah naj se stavijo pogoji. Naslov pri upr vništvu lista. tri velike, moderne pri postaji Biuio-Nabrežina se oddajo Pojasnila daje uprava Edinosti. 1 Pozor na domačo tvrdko! FRJUfC SflONlG, Gorico. Gosposka ulica sedal Via Cardacci št 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero Šivalnih Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboljših nemških tovoren, katere Jamči 10 lef. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. OBROKE Specijaliteta FIGOVA KAVA LEVANTE najboljši kavin dodatek (zbornega, aromaflinega okusa. Samo s figovo kavo .LEVANTE pripravi gospodinja izborno kavo brez ali le z malim dođ.itkom kolonijalne kave. — Vsled tega naj nemanjka ta v nobenem gospodinjstvu. Zahtevrjie vedno kavo „LEVANTE14 z našo znamko. Prva low.rna figove kave „Lev^nte*' Lcser A Lutta, Trst, Via Carpison 10-12, Telefon 44-05 i POHIŠTVO (zgotovljene obleke po meri za moSke in ženske, paletois, nepremočljlvl plalfl, nogavice, perilo, klobuki, preproge, žlmnlce, vzmeti, divani itd. Krojafolca prvega reda. Cene zmerne, pogoji dobri. Trst. Via XXX ottobre št. 3, U nadstr. Telefon 39-20. lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiše, pisarne in gostilne. BrazkonHurenCne cen«. Trst - Vlale XX. Settembre 35 — Trst (palača Eden) (87) Telefoo 34-34 bis Telefon 34-34 bis