PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. Dostale ! gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 211 (9516)
TRST, sobota, 11. septembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v rrstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni \rop.
ANDREOTTI NA ODPRTJU VELESEJMA V BARIJU
Vprašanja Juga vključena v vladni gospodarski načrt
Odločujoča vloga parlamenta, ki bo kmalu začel razpravljati o vladnih predlogih - Prednostni ukrepi: boj proti inflaciji, Jug in zaposlitev mladine
BARI, 10. — Ob navzočnosti predsednika vlade Andreottija ter predstavnikov krajevnih oblasti so danes svečano odprli 40. mednarodni, le-vantski velesejem, vključno z dvema strokovnima razstavama, ki se nanašata na «levantsko kmetijstvo» tn «levantsko gradbeništvo». Razstavi prikazujeta kmetijske stroje, naprave in živinorejo ter gradbeni material in stroje za' gradbeno industrijo. Letošnjega velesejma v Barilo se udeležuje okrog 9 tisoč razstavljavcev iz 90 držav. Od teh jih je 38 uradno navzočih. V primerja-vt s prejšnjimi prireditvami, so le-°s afriške države polnoštevilno na-vzoce, kar daje sejmu še večji pe-. «gospodarskega okna» proti dr-2 mlado neodvisnostjo na afriški celini.
Kot običajno, je tudi Andreotti iz-onstil to priložnost, da je imel govor, v katerem je obrazložil vsedržavni gospodarski položaj. Pri tem le nakazal tudi prihodnjo vladno go-Podarsko politiko v okviru progra-foa. ki ga je že obrazložil v parlamentu. Skratka, gre za kratkoroč-f srednjeročne ukrepe, ki jih bo ada v najkrajšem času predložila razpravo in odobritev parlamentu. V začetku svojega govora se je ndreotti spomnil na krizo na Bliž-
njem vzhodu, ki povzroča skrbi v vsem Sredozemlju.
Glavni del govora je predsednik vlade posvetil notranjim vprašanjem in takoj ob začetku poudaril, da si bo vlada ; prizadevala doseči predvsem tri cilje: odločni boj proti inflaciji; sprejem stvarnih obveznosti za rešitev krize na italijanskem Jugu in začetek nove politike do mladine.
Andreotti je poudaril, da se je treba bojevati proti nflaciji z vso j odločnostjo. Ugotovil je, da je via- ‘ da prišla do spoznanja, da se ni mogoče neurejeno spoprijeti s temi vprašanji in da je treba zato začeti reševati najnujnejša vprašanja, ki morajo biti v skladu s politiko obnovitve državnega gospodarstva. V tej zvezi gospodarski ministri pripravljajo predloge sporazumno s sindikalnimi organizacijami in delodajalci, ki jih bodo dali v razpravo parlamentu v začetku oktobra. Smoter vseh teh priprav je, da se ubere nova gospodarska pot zaradi strahovitega padca naložb, kar usodno vpliva na celotno proizvodnjo.
Andreotti je še posebno poudaril, da ni mogoče porabili česar nimamo, Zato je napovedal, da bo treba začeti s strogim varčevanjem, ki pa ne sme postati samo običajno «mo-
,ll"llniim,„i1..........................iilililIllillllillimiiiliiilHiilIHmill
POLEMIKA LA MALFE S PSI IN KD
De Martino in Craxi o vlogi socialistov
Različna tolmačenja posredne podpore enobarvni Andreottijev! vladi in odnosov s komunisti
ralistično geslo». To bo treba doseči, je dejal Andreotti, predvsem s čim bolj pravično socialno politiko, zlasti pa s pravično davčno politiko.
Predsednik vlade je nato ugotovil, da so volilni izidi 20. julija odprli pot upravičenemu poveličevanju ljudske odločitve in dajejo sedaj parlamentu nenadomestljivo vlogo varuha in nadzornika.
Predsednik vlade je nato pripomnil, da je bil pred razpustitvijo prejšnjega parlamenta odobren zakon za Jug, za sestavo in odobritev ka terega so prispevale vse politične sile. Poudaril je važnost tega zakona, ki povezuje razvoj Juga razvojem celotnega italijanskega gospodarstva in dodal, da je treba točno vedeti, kaj se hoče doseči s pre-osnovo industrijske proizvodnje, ki za Jug ne sme pomeniti povečanja emigracije, temveč obratno, pripomoči mora, da se bodo najbolj smotrno izkoristile obstoječe infrastrukture za postavitev novih industrijskih dejavnosti.
Glede mladine je Andreotti dejal, da je sedaj v Italiji 600 tisoč mladih ljudih, ki išče prvo zaposlitev, med njimi jih je 360 tisoč na Jugu in na otokih. Skoraj polovica teh ima višješolsko ali akademsko diplomo. Dejal je, da se je treba zavzeti za mladino in v najkrajšem času uresničiti dva programa: kratkoročnega in srednjeročnega. Politične stranke, sindikati in mladinske organizacije so že obravnavale to vprašanje. Zato se vlada sedaj z njimi posvetuje, da sestavi «prehodni» zakon, ki naj dopolni nekatere ukrepe, ki jih je sprejela prejšnja vlada. S tem namerava vlada najprej zaposliti določeno število mladih ljudi v proizvodnji, nato pa proučiti možnost, v okviru italijanske navzočnosti v EGS, preureditve šolskega sistema, da bo bolj ustrezal sodobnim razmeram.
,	f°- — Republikanski vodi-
i j,., a Malfa nadaljuje z ostro po-lenuko s socialisti in demokristja-• Njegove, izjave in članke zače-, a.io ze tolmačiti kot poskus raz-ja sedanjega začasnega politič-ga ravnovesja, ki se je ustvarilo a!nen*'u 2 dobrohotnim vzdr-•anjem komunistov jn socialistov pri riJ-aniu 0 zaupnici enobarvni An-tijevi vladi. Socialistom očita,
nasnrot0 • lskreni’ ko govorijo, da P^ieio «zgodovinskemu kom-ls.u>>’ sa.i hkrati zagovarjajo rWP, komunistov v vlado skupno z aemoknstjani. Demokristjanom pa,
očnr>-1S° lskrenl, ko govorijo «o sojenju» s KPI.
ta^i,r?msklb Političnih krogih ugo-izkoriJ?ù-da sklJša sedaj La Malfa mike ]t‘ nekatere spore in pole-sk' h kI ,s° nastali tako v krščan-Dohnrf1110^1’30’!' (glej zasedanje na sccialLS-enatorja Agnellija), kot v v	s.tranki, kjer je sedaj
kom r, PO-emnka med bivšim tajnikom Crax1fem°m “ SedanjÌm taj'
DohtinP-0*e;TI'ka zadobiva že odkrit «m spopad v PSI. Trenutno se ži oh 6 verističnega vodstva dr-voriifci-- an,1' Nekateri socialistični tes-rri 31 Se b°W°- da bo vse to pri-no y opravo celotno stranki-skih stv°>. ne samo o organizacij-PredvJivfaSan^h - stranke, ampak liianskim r,-,vlogi socialistov v ita-
De Martinu^ h* Nekateri Pripisujejo vw« i ■ da Predlaga enotno le-
xi oriSpkn Strank° v Italll‘- Na to Cra-X1 odgovarja: «Vsakršen
čenjodm naŠel pri socialistih "odlo-tistemfl? doda-ia« da se včasih
predlog o
- - V1 v_ krajšem ah daljšem ob-1 pri socialistih odlo-dodaja, da se včasih
Sindikati za odločnejši bojkot čilskega blaga
Ob tretji obletnici krvavega javnega udara v Čilu je svetovna sindikalna zveza CISL pri-cdila v Bruslju tiskovno konfe-.. 5.°.’ ,ua kateri so orisali dra-| ,. u.ni 1’olozaj v tej nesrečni latinskoameriški državi. Sindikati
InV" glavni ci|j zadali od-
darnJSt° metlnarodno akcijo soli-
7 zatiranim čilskim ljiul-
,kl “aj Prepreči golpistični hunt, zbiranje sredstev za njeno Kriminalno gospodarsko politiko, točnem so tudi ustanovili sklad
žri, PlaVw in denarno pomoč žrtvam diktature.
Kako dramatičen je položaj v arzav, ponazorujejo skopi p„dat-, ’ ki so jih zbrali sindikalisti: samem santiaškem območju je o rog 6.500 ljudi zaprtih, 900 pa J*Ve fgi“il0- Inflacija je do-suKla rekordno stopnjo 340 odstot-v> pioizvodnja in vsedržavni "r«	Pa sta obenem
padia za 27 oziroma 16 od sto. "oročilo na zadnji strani.
dodaja, da je treba odkloniti politiko, ki se odpoveduje samostojnosti.
De Martino • pa ima svoje prijatelje. Na pomoč mu je priskočil Labriola, ki zavrača «namenoma zgrešeno» tolmačenje De Martinovih izjav in pravi, da noben socialist danes ne daje predlogov o združitvi vseh socialističnih sil v eno samo stranko. Pri tem Labriola usmerja svojo polemiko proti Nenniju in Cra-xiju ter pravi: «V resnici je bila avtonomija PSI vedno tako močna.
STRAHOVITA LETALSKA NESREČA V VIŠINI DESET TISOČ METROV NflP ZAGREBOM
Trčenje jugoslo vanskega in britanskega letala Vseh 176 potnikov in članov posadke mrtvih
Prvi podatki ob prihodnjem povišanju dravinjske doklade
RIM, 10. — Predvidevajo, da se bo draginjska doklada za trimesečje november - januar povišala za 4 ali največ 5 točk. To so ugotovili na današnjem sestanku posebne komisije, ki ugotavlja indeks življenj-da je lahko preprečila razpustitev j skih stroškov, ki pridejo v poštev stranke.»	Ì za določitev draginjske doklade. Če-
Sporedno s tem se je začela raz-1 prav je komisija uradno ugotovila prava tudi med strankino levico. V j gamo podatke gibanja cen v drugi njej so bili dani predlogi, da je ’ polovici junija, vendar strokovnjaki treba dati resne pobude, da se spra- " vijo skupaj sile, ki ne bodo samo podpirale sedanje vlade brez večine, temveč, ki bodo dale še večji politični ugled parlamentu. V tej zvezi Labriola odgovarja Manciniju in pravi- «Če je danes kdo, ki se noče ukvarjati z vprašanjem, kaj bo «po Andreottiju», je dolžnost PSI, da se takoj začne ukvarjati z «nadomestitvijo Andreottija».
CANDIDA CURZI
pravijo, da je bilo povišanje v avgustu sorazmerno nizko, da pa bo znatno večje v septembru, potem ko so se ljudje vrnili z dopusta. Upoštevajoč te ugotovitve, pravijo strokovnjaki, se bo draginjska doklada s 1. novembrom povišala za 4 točke ali največ za 5 točk. Če ne bo hujšega, bo to povišanje najnižje v letošnjem letu, saj je draginjska doklada v maju narasla za 6 točk, v avgustu pa kar za 7 točk.
Letalo lnex Adrie iz Ljubljane je letelo iz Splita v Koeln z zahodnonemškimi turisti, britansko letalo pa na progi London-Istanbul - Uvedena preiskava o vzrokih nesreče
(Telefoto ANSA)
(Od poročevalcev «Dela»)
ZAGREB, 10. — Danes ob 11.16 sta nad Vrbovcem, kakšnih 40 km severovzhodno od Zagreba na višini 10.000 m trčili potniški letali DC-9 ljubljanske Inex Adria in «trident» britanske letalske družbe British Airways. Nihče od 176 potnikov in članov posadke v obeh letalih nesreče ni preživel.
V letalu Inex Adria je bilo 108 potnikov in pet članov posadke, v britanskem letalu pa 54 potnikov in , devet članov posadke. Na kraj nesreče so takoj prihitele reševalne ekipe, ki pa. žal, niso mogle nikomur več pomagati. Na kraj nesreče je prispela tudi komisija zvezne u-prave za civilno letalstvo z direktorjem uprave Pavletom Gajičem, nocoj pa je prispela tudi štiričlanska komisija britanskega ministrstva za letalstvo pod vodstvom kapetana Colina Allena.
Letalo Inex Adrie je letelo iz Splita v Kòln, v okviru verige poletov na katerih prevažajo zahodnonem-ške turiste. Tudi tokrat so bili v
«illliimiiinlifiiiniiimmiiiiiHimmimiiMiimnHiiiuiiMiiiimiiiiiiiiimoimiiimiiiiimiiiiimiiiiimmiliHMmMiimiiiimiuimmililliiiiilmnMiimilmiiiimimHiiiiimiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMliimiiiimiiiliniii
ZAKLJUČENI TRIDNEVNI POGOVORI ROMUNSKEGA PREDSEDNIKA V JUGOSLAVIJI
Tito in Coausescu podpisala sporazum o gradnji nove hidrocentrale «Djerdap 2»
Skupno izjavo o pogovorili med predsednikoma bodo objavili jutri
letalu v glavnem zahodnonemški turisti, ki so se vračali s počitnic ob Jadranu, kjer so bili v organizaciji potovalne agencije TUI. Na seznamu potnikov, ki smo ga dobili na sedežu Inex Adria, se vrstijo sama nemška imena, po dve tri ali celo štiri enaka, kar pomeni, da je bilo v letalu veliko družin. Med potniki je bil tudi 21-letni Jugoslovan, Mario Parunov, ki je v zadnjem trenutku dobil sedež v letalu.
DC-9 ljubljanskega podjetja je pilotiral kapetan Jože Krumpak (51 let) eden od naših najbolj izkušenih letalcev. Njegov kopilot je bil Dušan Ivanuš (29 let), sicer pilot JAT, ki je le tokrat letel za ljubljansko podjetje. Oba sta bila znana tudi kot športna letalca. V letalu so bile tudi tri stevardese, in sicer inštruktorica Lidija Ofentaušek (29 let), druga stevardesa Jelka Žagar (24) in tretja Mojca Sila (23).
Britansko letalo «trident», letalo s tremi motorji, ki sprejme lahko o-krog sto potnikov, je letelo na redni progi London - Istambul in je vzletelo z londonskega letališča Heat-hrow davi ob 9.28 s 54 potniki in devetimi člani posadke na krovu.
Kot smo zvedeli v pogovoru s kolegi iz londonskega «Daily Expressa», je imelo letalo pri vzletu 6 minut zamude. Trije potniki so polet zamudili kajti na seznamu potnikov je bilo 57 imen. Predstavnik družbe British Airways je potrdil, da nesreče ni nihče preživel, niso pa še objavilj imen potnikov, ki so bili zvečine Britanci in Turki.
Razbitine na kraju nesreče so razmetane v krogu 8 kilometrov. Strokovnjaki sklepajo, da sta letali trčili direktno drugo v drugo. Sklepajo tudi, da do nesreče ni prišlo po krivdi pilotov, temveč verjetno iz drugih razlogov, morda zaradi vodenja z zemlje, saj sta letali bili I obe strani. Nato skupna izjava, ki j v trenutku nesreče najbližje zag-
(Od našega dopisnika)	_	________ _______ _________ ____
BEOGRAD, 10. — Predsednik _Ti-j jo \bodq predvidoma objavili jutri, j rebškemu letališču. Vendar'je tre-
Tito in Ceausescu ob prihodu z letalom v Beograd.
to je danes’ skupaj s svojim gostom, romunskim državnim in partijskim voditeljem Nicolaem Ceausescom, ki je tretji dan na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji, dopotoval iz Slovenije v Beograd, kjer sta proti večeru državnika končala uradne politične pogovore, začete v sredo na Brdu pri Kranju.
Pred popoldanskim nadaljevanjem pogovorov so na slovesni seji beograjske mestne skupščine Nicolaeja Ceausescuja razglasili za častnega meščana Beograda, romunski voditelj pa je bil nato gost na kosilu, ki mu ga je priredil predsednik predsedstva Srbije Dragoslav Markovič.
Po nocojšnjih sklepnih pogovorih sta predsednika Tito in Ceausescu v dvoru na Dedinju podpisala dva dokumenta, in sicer skupno izjavo, ki v uvodu pravi, da so med obiskom Ceausesca v odkritem in prisrčnem vzdušju m v duhu vzajemnega spoštovanja izmenjali mnenja o pomembnih vprašanjih, ki zanimajo
govori o vsebini političnih pogovorov dveh predsednikov in njunih sodelavcev. Drugi dokument, ki sta ga podpisala predsednika Tito in Ceausescu se uradno imenuje «sporazum o spremembah in dopolnitvah sporazuma o graditvi in izkoriščanju hidroenergetskega in plovnega sistema Djerdap na Donavi». Sporazum so podpisali leta 1963 v Beogradu, zdajšnja dopolnila pa se nanašajo na gradite’; tako imenovane
ba počakati kaj bo ugotovila u-radna komisija z obeh strani.
Vodja službe prve pomoči v Zagrebu dr. Felak je izjavil, da so bili obveščeni o nesreči ob 11.58. Takoj zatem so poslali na kraj nesreče 19 ekip prve pomoči. Na kraj nesreče so prav tako odšle tudi e-kipe zagrebške gasilske brigade in pripadniki varnostne službe in zdravstvene ekipe jugoslovanske armade. Žal pa tem ekipam ni bilo
...............................................um.........■iiiiiiiiiinimiiioiiiiiii.miiiiiimuiiiimiiumnimii..
IZ MEDNARODNIH ODMEVOV PO SMRTI VELIKEGA REVOLUCIONARJA MAOCETUNGA
Možnost zbližanja med Kitajsko in Sovjetsko zvezo ?
Pokojnikovi posmrtni ostanki na sedežu ljudske skupščine vse do osrednje žalne svečanosti
hidrocentrale Djerdap IL, ki bo še : treba intervenirati, ker nesreče ni povečala energetske zmogljivosti, ki nihče preživel. V trenutku, ko so jih izkoriščajo Jugoslovani in Romu- prišle na kraj nesreče prve ekipe, ni skupaj na Donavi.	je eno od letal še gorelo, medtem
V sklepnih pogovorih, ki so se ko je bilo drugo popolnoma uniče-jih udeležili , tudi sodelavci obeh no. Neki funkcionar sekretariata za
predsednikov so pozitivno ocenili rezultate obiska romunske državno-partijske delegacije pod vodstvom Ceausesca v Jugoslaviji, takšno o-ceno pa sta nocoj časnikarjem, ki so spremljali Ceausescov obisk, ponovila tudi predsednika Jugoslavije in Romunije. Oba sta tudi naglasila zadovoljstvo nad podpisanimi dokumenti, ki odpirajo še nove velike
notranje zadeve SR Hrvatske je izjavil, da je bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče storiti, da bi rešili morebitne preživele.
Prebivalci Vrbovca niso mogli slutiti. da bodo danes priča eni največjih letalskih katastrof vseh časov. «Ko sem bila na vrtu, nedaleč od svoje hiše, sem nenadoma zaslišala strahovit tresk. Najprej sem
možnosti za večii razmah že zdaj ! pomislila, da je bi: strel,» je pove-uspešnega sodelovanja med država- j daja poročevalcu Marica Bojad.iinec ma. Romunski voditelj Ceausescu jz Vrbovca. «Pogledala sem preti
PEKING, 10. — «Večna slava velikemu voditelju in vzgojitelju». Tako beremo na transparentih, ki so preplavili pekinške ulice po Maoce-tungovi smrti. Na pročeljih javnih, stanovanjskih in drugih poslopij visijo na pol droga v znak žalovanja zastave s petero zvezdami.
Prebivalstvo s črno žalno prevezo na rokavu se je davi urejeno odpravilo na delo in se tako poklonilo pokojnikovi volji, naj se po njegovem odhodu tovarniški stroji in delo na poljih ne ustavijo. Preden so se lotili vsakdanjih poslov, so mnogi za minuto, dve, zamaknjeno postal; pred velikim portretom rajnega revolucionarja t na Trgu Tienanmin: mladi so v zadnje slovo dvignili pest in se trikrat poklonili v znak spoštovanja.
, Ob popolni odsotnosti milicije. policijskih agentov in vojakov se je popoldne zbrala pred vhodom nekdanjega «prepovedanega mesta» približno 10.000-glava množica, da počasti posmrtne ostanke med njihovim prenosom v palačo, narodne ljudske skupščine, kjer ostanejo vse do 17. t.m. Naslednjega dne ob 15. uri po krajevnem času bo uradna svečanost, ki jo bodo prenašali po radiu in televiziji. Tedaj bo vseh 800 milijonov Kitajcev za tri minute obmolknilo.
Podoben kot v Pekingu je položaj v Šanghaju in drugod po državi. Lektorica za italijanščino na šang-l hajskem zavodu za tuje jezike Masi-I jeva ve povedati, da so ljudje glo-
boko ganjeni: njihovo bolest naj bi bilo mogoče primerjati le z bolečino po izgubi najdražje osebe.
Kitajski listi so danes čez vso prvo stran objavili Maocetungovo
ne bo bistveno spremenil. Vatikanski radio in «Osservatore romano» sta se obregnila ob dejstvo, da je Mao zatiral katoliško vero.
Sovjetski tisk in radio sta doslej
krajše sestavke brez komentarjev, znano pa je, da so odnosi med SZ in Pekingom zelo napeti.
Nasprotno so Američani neverjetno pozorni na dogodke v LRK. Zunanji minister Kissinger označuje pokojnika kot zgodovinsko osebnost, ki je naravnost preusmerila tok
sliko, nad njo pa gesla kakor: «Naj t posvetila Maocetungovi smrti le
živi nepremagljivi Maocetungov 1——*—•1'—- 1----------------------«
marksizem - leninizem» ali «Naj živi velika in slavna komunistična partija Kitajske».
Medtem dotekajo iz tujine pekinškim vodilnim oblastem oziroma njihovim zastopnikom v inozemstvu sožalne brzojavke, obenem pa se čedalje bolj množijo reakcije na smrt velikega državnika.
Na kitajskem veleposlaništvu v Rimu so uredili žalno dvorano z Maovim portretom in spominsko knjigo. Med drugimi so se vanjo podpisali danes predsednik poslanske zbornice Ingrao (komunist), zunanji minister Forlani (krščanski demokrat), predsednik KPI Longo z glavnim tajnikom Berlinguerjem in minister za pošto in telekomunikacije Vittorino Colombo, ki predseduje združenju za prijateljske stike i med Italijo in Kitajsko. Prvi so se pokojnikovemu spominu poklonili predstavniki «revolucionarne marksistično - leninistične stranke». Spominska knjiga bo na voljo obiskovalcem do 18. t.m. od 10. do 13. in od 16. do 18. ure.
Socialistično glasilo Avanti» bo jutri priobčilo članek o razvoju na Kitajskem po Maocetungu, v katerem je med drugim rečeno, da se ustavnj in politični okvir v LRK
Kuo-fengom na čelu. Pokojnika o- [ tistih, ki so jim šle spočetka sim-značujejo listi kot izrednega voja-1 patije Pekinga (čilski fašist Pino-škega stratega, politika z velikim | chet in zahodnonemški desničar
taktičnim smislom, «karizmatičnega evangelista», očeta sodobne Kitajske in globoko čutečega pesnika.
Ugledni francoski list «Le Monde» pa se je glede «obdobja po Mau» postavil na nasprotno stališče kakor ameriški tisk. Napoveduje namreč ponovno zbližar.je med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, kar utemeljuje z dvema dejstvoma. Prvič naj bi pekinški voditelji skušali popra-
Strauss). Z druge strani naj bi zbli-žanje s SZ narekovala Kitajcem potreba, da obrnejo čimbolj sebi v korist trikotno politično igro Moskva - Washington - Peking. Kako? Če ponudi Kitajska roko sprave Sovjetom, bo s lem izzvala logično reakcijo Američanov, ki bi v tem primeru iz bojazni pred sovjetsko vojaško močjo skušali navezati še tesnejše stike s Pekingom.
Katero pot bo v resnici ubrala kitajska politika, je v dobršni meri
bo jutri dopoldne končal obisk v Jugoslaviji in odpotoval iz Beograda v Romunijo.
VLADO BARABAš
Titova poslanica francoskemu predsedniku
PARIZ, 10. — Danes se je mudil v Parizu iugoslovanski zunanji minister Miloš Minic, ki je imel krajši pogovor s francoskim predsednikom Giscardom D Estaingom. Izročil mu je osebno poslanico jugoslovanskega predsednika Tita.
V pariških krogih se je medtem razširila vest. po kateri naj bi začasno odložili obisk, ki bi ga imel opraviti v Jugoslaviji od 15. do 18. septembra Giscard D'Estaing.
REVI, 10. — V Rimu so sporočili, da bo podtajnik za trgovino s tujine
odvisno od Hua Kuo-fenga, ki ve-, Michele Luigi Galli jutri v Zagrebu, lja za najverjetnejšega Maocetun- kjer se bo na velesejmu udeležil govega naslednika.	I italijanskega dne.
svetovnega dogajanja. Mau gre za- '	^fzagreših
sluga za zbližanje med ZDA in Ki-	dpokt'k*' k fz° SovraTtva do
tajsko, njegova smrt pa ne bi sme- L da "° z,g0 J, ,!z s0' ,?SI a. .
, J, J 6	Moskve navezali stike z ljudmi in
la bistveno spremeniti kitajske zu- ■ sdamj djst0 drugačnega kova od nanje politike, tako tudi ne zdajsnj.h | odnosov Pekinga do SZ in ZDA, ako ...........................................................milil........................iihiiiiiiiiimiiiiiii..
izvzamemo možnost «popravkov tak-	........................ .	...........................bra da,a v razpravo parlamento
svoj gospodarski program in da bodo imeli prednost ukrepi, ki se naisašajo na boj proti inflacij, reševanje krize na Jugu in zaposlitev mladine.
tične narave». Kissinger se je srečal z Maocetungom petkrat.
Nixon, ki se je kot prvi ameriški predsednik 1. 1972 sestal v Pekingu z Maocetungom ter se z njim srečal zasebno tudi v začetku tega leta, naglaša, da je napravilo nanj izreden vtis Maocetungovo globoko razumevanje ne le problemov kitajskega človeka, temveč tudi vsega svetovnega dogajanja.
Ameriški tisk izključuje zbližanje med Pekingom in Moskvo, pa tudi kitajsko - ameriški odnosi naj bi se ne izboljšali kdo ve kako, dokler ne bo rešeno vprašanje Formoze. Še precej časa naj bi Kitajski vladalo kolektivno politično vodstvo s Hua
10 tisoč metrov nad Zagrebom je prišlo včeraj do sf hhovite letalske nesreče. Jugoslovansko potniško letalo, ki je letelo iz Spiita v Koeln in britansko potniško letalo, ki je letelo iz Londona v Istanbul sta trčili. Trčenje je bilo tako močno, da sta letali padli v razbitinah rp tla. Vseh 176 potnikov in članov posadke obeh letal je bilo mrtvih. Reševalcem, ki so pritekli na kraj pristanka letalskih razbitin, se je predstavil strahovit prizor. Vse na okrog na velikem koruznem polju so ležale razbitine letal in trupla ponesrečencev. Uvedena je bila stroka preiskava. Preiskovalci so sinoči našli «črno skrinjico»
ljubljanskega letala DC 9, ki za-beležuje vse pc htke o letenju. Ljubljansko letalo je pripadalo družbi Inex Adria.
Na odprtju velesejma v Bariju je imel predsednik vlade govor, ki ga je posvetil najnujnejšim gospodarskim vprašanjem v državi in veliki gospodarski krizi na Jugu. Andreotti je bil sorazmerno kratek, hkrati pa jedrnat. Sporočil je, da bo vlada v začetku oklo-
Maocetungove posmrtne ostanke so prenesli na sedež ljudske skupščine v Pekingu, kjer o-stanejo do 18. septembra, ko bo osrednja žalna svečanost. Ni še znano, če se je bodo lahko udeležili tudi predstavniki diplomatskega zbora. Na vsem svetu se medtem množijo ugibanja in domneve v zvezi z bodočim notranjepolitičnim razvojem na Kitajskem,
nebu in zagledala eno letalo, ki je gorelo kot bakla in med padcem razpadalo, medtem ko je drugo letalo padlo na koruzno njivo, kak kilometer daleč od našega dvorišča». Nekateri drugi očividci pravijo, da so videli kako padajo iz gorečega letala kosi prtljage, ki zdaj leže razmetani po njivah. Prizor na kraju, kamor je padlo na tla britansko letalo je strahoten. Od samega letala je ostalo le malo, vendar so v njem še ostala trupla ponesrečenih potnikov.
Na kraj nesreča so prispeli tudi najvišji funkcionarji izvršnega sveta skupščine SR Hrvaške s predsednikom sveta dr. Jakovom Sirotkovi-čem. in republiškim sekretarjem za notranje zadeve Zlatkom Uzelcem. Na kraj nesreče je odpotoval popoldne tudi direktor Inex Adria Janez Nedog. Ljubljanska letalska družba dobiva medtem številne sožalne brzojavke, predvsem od svojih poslovnih partnerjev. Sožalje je izrazil kolektivu Inex Adria tudi predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc. Slovenski izvršni svet jc takoj, ko je zvedel za nesrečo, navezal stike z izvršnim svetom sabora Hrvaške in mu ponudil pomoč strokovnih organov in služb s področja te republike. Dogovorjeno je bilo. da bosta oba izvršna sveta v stalni zvezi in da bodo po potrebi vključeni tudi strokovni organi iz SR Slovenije.
Preiskavo o nesreči bosta poleg že omenjene mesa-« komisije vodila sodnika okrožnega sodišča v Zagrebu Branko Sarapa in Djurjica Vinterštajger.
Komisija, ki preiskuje vzroke nesreče je med razbitinami letal našla črno skrinjico letala DC 9 ljubljanske družbe, ki beleži vse pooatke o letenju.
TRŽAŠKI DNEVNIK
TIK PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Kritično stanje na liceju «F. Prešeren» zaradi pomanjkanja osebja in prostorov
Še vedno aktualno pismo predsednikov zavodnih svetov pokrajinski upravi - Kdaj se bo začela obljubljena nadzidava? • Potrebni sta dve novi telovadnici • Za vse le dve slugi
Ko se bliža začetek novega šolskega leta, postaja vedno bolj pereče vprašanje pomožnega osebja in prostorov na našem največjem šolskem zavodu v Trstu. Kritično stanje, ki traja že nekaj let na znanstvenem in klasičnem liceju, na klasični gimnaziji in tudi trgovskem zavodu, se ni izboljšalo, kljub posegom ravnateljstva in zavodskih svetov na pokrajini in pri šolskem skrbništvu.
Vse omenjene šole imajo svoje prostore pri Sv. Ivanu (Lonjerska cesta) v stavbi, ki jo je pred leti zgradila tržaška pokrajina po načrtu, ki je bil že takrat pomanjkljiv, težave pa so se večale iz leta v leto zaradi večjih potreb in naraščanja števila dijakov. Zato je najprej prišla do izraza zahteva po dozidavi, oziroma zvišanju stavbe še za eno nadstropje. Zadeva pa se vleče že več let zaradi birokratskih ter drugih težav in o-vir. Kaže, tako vsaj zagotavljajo, da manjka zdaj le še odobritev Računskega dvora. Koliko časa bo treba še čakati na to odobritev in na začetek del? Toda niti z nadgradnjo ne bo rešeno vprašanje prostorov, ker bo še treba zgraditi novi telovadnici za znanstveni in klasični licej ter trgovski zavod.
Objavljamo odlomek iz pisma, ki sta ga 15. januarja 1976 naslovila na pokrajinsko upravo predsednika zavednega sveta znanstvenega liceja in zavodnega sveta klasičnega liceja, kèr se razmere niso spremenile, pomožno osebje je skrčeno na minimum, saj imajo zdaj za vso šolsko zgradbo in vse šole le hišnika in slugo, ki skrbi za telovadnico. V novem šolskem letu pa bodo imeli na trgovskem zavodu en razred več kot lani, in sicer skupno 11, zaradi česar bodo prezidali večjo učilnico, da bodo pridobili dve manjši.
Pismo pokrajinski upravi predvsem poudarja nujnost nadgradnje, nato pa se nadaljuje : «Ne da bi navajali težave zaradi pomanjkanja prostorov za obrobne dejavnosti, ki jih predvideva ureditev šolskega pouka in k: so potrebne za ohranjevanje in za uporabo učnih pripomočkov, opozarjamo, da licej ne razpolaga niti s prostori primarnega pomena, kot so učilnice. Sedaj je namreč na liceju 15 razredov, razpolagamo >a le : 10 učilnicami. Pet razredov sm morali namestiti v zasilnih prostorih, in sicer v fizikalnem in prirodoslovnem kabinetu, v profesorski in dijaški knjižnici ter v profesorski zbornici. En razred smo morali namestiti celo na hodniku. To stanje seveda zmanjšuje didaktično učinkovitost, ker kabineti in knjižnice ne morejo redno''delovati. Obenem je otežkočena uporaba in ohranjevanje didaktičnega materiala, kar povzroča hude preglavice dijakom in učnem", osebju.
Licej razpolaga, skupno s trgovskim tehničnim zavodom «Z. Zois», z eno samo telovadnico, ki pa je premajhna in neprimerna za potrebe obeh zavodov. Dijaki so tako prisiljeni zahajati k popoldanskemu po-uku telovadbe ob neprimernem in skrajšanem umiku. Zato je treba poiskati nujno zasilno rešitev z najemom telovadnice športnega društva «Bor», ki je v neposredni bližini našega zavoda. Najem te telovadnice v dopoldanskih urah bi omogočil mešanim razredom obeh zavodov istočasni pouk telovadbe za fante in dekleta v dveh telovadnicah. Za bližnjo bodočnost pa naj omenimo nujnost, da se v bližini našega šolskega poslopja zgradita dve telovadnici, ki bi ju uporabljala oba zavoda.
Licej ne razpolaga z dvorano za zborovanja in prav tako ne s kakim večjim prostorom, kjer bi lahko imeli zborovanja, ki jih predvideva šolska zakonodaja, in opravljali razne obšolske dejavnosti, ki so nujne za sodobni pouk. Niti z načrtovano nadgradnjo šolskega poslopja ne bo mogoče urediti ‘akega prostora. Zato je treba na zemljišču, kjer naj bi stali novi telovadnici, najti prostor tudi za dvorano za zborovanja.
Od maja leta 1965, ko se je licej vselil v novo poslopje, smo. vložili vrsto prošenj za nujno potrebno o-premo. Še vedno čakamo na opremo ravnateljstva in profesorske knjižnice, delno pa tudi opremo tajništva, dijaške knjižnice in znanstvenih kabinetov. Kot primer naj navedemo, da je pisalna miza v ravnateljstvu kateder, ki smo ga vzeli iz neke učilnice in da je ostalo pohištvo v celoti neprimerno in neuporabno.
Licej razpolaga z eno samo telefonsko linijo. Večkrat smo zahtevali namestitev druge linije, ker sedanje stanje ne zadošča upravnim zahtevam zavoda s tremi popolnimi tečaji in 15 razredi. Žal ta naša zahteva ni še bila ugodno rešena.
Stanje pomožnega osebja na liceju je izredno kritično in resno ogroža reden potek pouka ter še predvsem upravno - knjigovodsko vodenje zavoda, število uslužbencev namreč nikakor ne ustreza veljavni zakonodaji in ne zadošča potrebam zavoda.
Na osnovi odloka predsednika republike številka 420 z dne 31. maja 1974, bi moral licej s 15 razredi razpolagati z naslednjim pomožnim o-sebjem: 1 tajnik, 1 uradnik v tajništvu (za zavode z 9 razredi), 5 slug (za zavode z 12 razredi), 1 tehnični pomočnik, 2 slugi za telovadnico za zavode z več kot 22 razredi, to je 15 razredi liceja in 10 razredi — v novem šolskem letu 11 — op. ur. — tehničnega zavoda, torej skupno 25 razredov. (V šolskem letu 1976/77 skupno 26 razredov, op. uredništva).
Sedaj pa razpolaga licej samo z naslednjim osebjem:
1 tajnik, — uradnik v tajništvu, 2 slugi, od katerih eden čuvaj celotne stavbe, to je tudi tehničnega zavoda, 1 »luga za telovadnico, —
tehnični pomočnik. Ti podatki so nosti z bojem palestinskega ljudstva, jasni brez komentarja. Obenem opo- j kateremu so dali svoj pristaneh tudi zarjamo, da je v preteklosti, ko je j KPI, PSI, KD, ANPI, CGIL, CISL,
bilo na liceju manj razredov in znatno manj dijakov kot sedaj, zavod razpolagal s petimi slugi. 2. julija 1973 je odšel v pokoj en sluga, 1.12.1975 je bil upokojen drugi sluga, 1.7.1974 pa je bil upokojen tehnični pomočnik. Kljub večkratnim zahtevam ravnateljstva, upokojeno osebje ni bilo zamenjano. V kratkem bo odšla v pokoj še ena slu-ginia in zavod bo tako ostal brez pomožnega osebja, če izvzamemo slugo - čuvaja in slugo, ki skrbi za telovadnico in za trgovski tehnični zavod «Ž. Zois».
Še slabše je stanje osebja v tajništvu. Edina tajnica, s katero razpolagamo, mora skrbeti za tajništvo, za knjigovodstvo in za ekono-mat, obenem pa mora opravljati uradniške posle. Te dolžnosti so postale še težje z odobritvijo delegiranih odlokov in torej z obvezno prisotnostjo tajnika na zasedanjih izvršnega odbora. En sam človek pa časovno ne zmore tolikšnega dela. Obenem opozarjamo, da ni šolsko skrbništvo namestilo nobenega pomožnega osebja za klasično sekcijo našega liceja.
Jasno je torej, da je stanje postalo že nevzdržno. Zato ponavljamo zahtevo, da je treba nujno namestiti vse pomožno osebje, ki ga predvideva zakon,
Ob 3. obletnici Allendejeve smrti
Poziv združenja Italija-Čile
ZKMI, ZSMI in mladinska organizacija KD. Uvodni pozdrav je imela predstavnica ARCI, ki je poudarila, da spada ta akcija v okvir širše vsedržavne akcije, ki so jo začele napredne stranke in organizacije. Včerajšnji manifestaciji, ki je prva v našem mestu, bodo sledile še druge, ki bodo seznanile tržaško demokratično javnost z grozotami libanonske vojne in z načrtnim uničevanjem palestinskega ljudstva.
Zatem so predvajali dva zanimiva dokumentarna filma o zgodovini Palestincev in o njihovem boju za obstanek, večer pa se je zaključil z živahno debato, v katero je poseglo več prisotnih.
SKRAJNO NAPET POLOŽAJ V CENTRU AIAS
Osebje centra za oskrbo spastikov je dva dni stavkalo iz protesta
Glavna vzmet protestne akcije je odpustitev iz službe socialne delavke Sonje Baissove
Dramatična vprašanji, s katerimi kmalu uvideli, da predstavlja pose dan za dnem spoprijemajo spa- pularnost, ki so jo bolniki, njihovi stiki, njihove družine in zdravstveni starši in osebje AIAS dosegli s svo delavci, so v teh dneh spat izbruh- jim bojem, potencialno nevarnost za nile z vso silo in v vsej kruti resnič- način upravljanja tovrstnih organi-nosti na dan. Vsem je še v spominu zacij, na kakršnega smo pri naših odločna akcija bolnikov, ki jih je oblastvenikih od vselej navajeni. Za-prizadela spastična paraliza (bole- to si je bilo treba spet zagotoviti zen, ki jo povzročajo možganske popolno kontrolo nad tem sektorjem poškodbe in ki privede do hudih in od tu reakcionarni odgovor na motoričnih motenji ter njihovih star- j demokratičen boj spastikov, staršev in osebja središča za skrbstvo šev in zdravstvenega osebja z novo
spastikov AIAS, da bi postala ta ustanova javna. Tedaj — natanko dve leti je od tega — so zasedli sedež tržaške pokrajine. Deset dni je trajal njihov boj, nakar je AIAS končno sklenila konvencijo s pokrajinsko upravo.
Toda te, kar naj bi bila pomembna zmaga, se je kmalu sprevrglo v nov, še bolj dramatičen poraz. Nekateri politiki so namreč
: diktatorsko upravo pod predsed-j stvom odv. Dominija.
I Splošno nezadovoljstvo, ki se že dolgo vleče med osebjem AIAS, se j je v teh dneh, kot. rečeno, vidno zaostrilo. Skrajno napeta vrv se je I pretrgala z odpustitvijo socialne de-zanje j lavke centra za skrbstvo spastikov Sonje Baissove, ki je tudi podžupan repentabrske občine. Ta sklep u-pravnega sveta je dozoreval počasi
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiuitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ IN DANES V GRUANSKEM HOTELU
Problemi klinične imunologije glavna tema 30. zdravniških dnevov
v
Številni predstavniki zdravstvenega življenja pri nas so med otvoritveno slovesnostjo podčrtali pomen zdravniških dnevov
11. septembra 1973 je pod fašističnimi streli padel čilski predsednik Salvador AUende. Ob tej priložnosti poziva tržaška sekcija združenja Italija - Čile vso demokratično javnost, naj poživi svojo protifašistično zavest na vseh ravneh in naj ponovno naglasi popolno solidarnost s tistimi, ki se v Čilu in v izgnanstvu borijo za ponovno uvedbo demokracije in za zrušenje diktature v tej južnoameriški državi.
Združenje Italija - Čile bo priredilo od 22. do 25. septembra teden solidarnosti s čilskim ljudstvom.
Večer solidarnosti s palestinskim ljudstvom
V krožku AGLI pri Sv. Jakobu so pokrajinskikrožki UDI;': ARCI in AGLI priredili sinoči večer solidar-
iiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiititiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiimi
MEDNARODNI KONGRES V MIRAMARSKEM CENTRU
...V!.	> L* »?
Predsedstvo letošnjih zdravniških dnevov
Važen italijanski prispevek v raziskovanju s «Spacelabom»
Pomen infrardečih žarkov v kozmologiji - Danes se kongres zaključi
Mednarodni kongres v mi-amar-skem centru za teoretsko fiziko o najnovejših vesoljskih raziskavah in o možnosti uporabe vesoljskega laboratorija ameriškega sistema Shuttle se bliža koncu.
V	prejšnjih dneh so predavatelji izčrpali cel niz problemov od povezave med mikrofiziko in kozmo-logijo, do pomena ultravioletnih in X-žarkov v astrofiziki. Razpravo je vodil prof. G. Toraldo, ki opravlja svoje raziskovalno delo na univerzi v Firencah Zanimivo predavanje je imel V. Shivanandan, ki dela v ladijskem raziskovalnem laboratoriju NASA v Washingtonu. Njegov argument je bil zelo omejen, vendar pa ga je razčlenil zelo natančno ter prikazal svoje nove teorije. Govoril je o izvirnem valovanju, ki odgovarja žarčenju črnega telesa pri treh stopinjah Kelvina, ki je edino pričevanje prvotne eksplozije, po kateri je pred 20 milijoni let nastalo vsemirje.
Za njim je spregovoril prof. Mel-chiorri iz Firenc, ki je nazorno prikazal teorije o razpršenem sevanju v vesolju. Predavanj j, katero bi moral imeti danes F. Everitt z univerze v Stranfordu v ZDA, je bilo na programu včeraj in je obravnavalo znanstvei e eksperimente fizike v, vesolju. Po njegovem predavanju je bilo dosti razprave, saj je argument zelo obširen.
V	popoldanskem delu kongresa je spregovoril prof. E. Bussoletti z u-niverze v Lecceju, ki je obravnaval pomen in vpliv medzvezdnega praha na razna žarčenja.
Glavno včerajšnje predavanje je imel znani italijanski astronom R. Falc:ani iz Neaplja, ki dela na observatoriju v Capodimonteju. Ta znanstvenik, ki se je že bavil z vsemi strokami fizike, astrofizike in koz-mologije, je zbranim udeležencem kongresa predstavil izredno važen italijanski načrt o znanstveni raziskovalni napravi, katero uspešno preiskušajo, da bi jo lahko v bodoče uporabili v «Spacelabu». Če bo to uspelo, pomeni, da bodo imeli tudi italijanski znanstveniki svojo napravo v tem mednarodnem vesoljskem laboratoriju. Načrt sta skupno izdelala znanstvena oddelka univerz v Firencah in Lecceju.
Sledila je plodna razprava s posegi na visok; strokovni ravni. Najvažnejši diskusijski poseg je imel prof. Bonetti z univerze v Firencah, ki je p-edočil svoja opazovanja ze meljske atmosfere s «Spacelaba».
Danes opoldan se kongres zaključi. Predavala pa bo še profesorica
M. Birbidge z univerze v Kaliforniji o svojih opazovanjih o prostornosti našega ozvezdja. Zaključni govor bo imel prof. R. Ruffini z univerze v Princetonu, ki je med organizatorji kongresa in ki bo povzel potek razprav in zaključke.
Praznik komunističnega tiska v Barkovljah
Prireditelji praznika komunističnega tiska v Barkovljah, ki se je začel včeraj, obveščajo, da se bo v primeru slabega vremena festival nadaljeval v prosvetnem domu v Barkovljah. Danes je na sporedu koncert pevskih zborov «Vesna» iz Križa in «La luganiga» iz Trsta.
otrok v vrtce
A	w
občine Devin-Nabrežina
Občinski otroški vrtci občine Devin -Nabrežina bodo 13. in 14. t.m. od 9. do 12. ure vpisovali otroke za šolsko leto 1976-77. Gre za dopolnilno vpisovanje, ki velja samo za tiste otroke, ki se niso mogli vpisati v juniju.
Po kratkem dopustu
se ni vrnil v zapor
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v sredo aretirali 36-letnega Tržačana Umberta Bear-zatta, ki je bil leta 1974 obsojen na 4 leta zapora. V koronejskih zaporih je prejel kratek dopust, ko je pretekel rok pa se ni predstavil v jetnišnico. Zato je državni pravdnik izdal zanj zaporni nalog in policijska obhodnica ga je ponoči opazila v bližini nekega nočnega lokala. S tem je seveda izgubil pravico do nadaljnih dopustov, obenem pa se bo moral pred tržaškim sodiščem zagovarjati zaradi bega.
Nesreča v pristanišču
Na motorni ladji «Natale», ki je zasidrana v tržaškem novem pristanišču, se je včeraj popoldne ponesrečil 50-letni težak Riccardo U-mer iz Ul. D’Alviano 84. Med natovarjanjem zabojev s ploščicami za zidne obloge, ga je zaboj oplazil po hrbtu. Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice se bo moral zdraviti 20 dni.
V	kongresni dvorani hotela Adriatico Palače v Grljanu so se včeraj pričeli 30. jubilejni zdravniški dnevi, ki jih prireja posebni koordinacijski odbor predstavnikov zdravniške zbornice, tržaškega zdravniškega združenja, medicinske fakultete tržaške univerze in deželne bolnišni-ške ustanove in ki ima letos za osnovno temo vprašanja klinične imunologije, to je veje medicinske znanosti, ki proučuje odpornost organizma proti določenim okužbam. O pomenu in vrednosti te pobude so med včerajšnjo dopoldansko otvoritveno slovesnostjo spregovorili ravnatelj medicinske in kirurške fakultete tržaške univerze prof. Campania, občinski odbornik za zdravstvo in higieno Zanini, predsednik zdravniške zbornice dr. de Favento, predstavnik upra\mega sveta deželne bolnišniške ustanove De Pulciani ter deželni odbornik za zdravstvo Romano. Posebej so govorniki podčrtali družbene aspekte znanstvenega raziskovanja in stalnega izpopolnjevanja zdravnikov ter pomen tesnega sodelovanja med univerzo in bolnišnicami, to je stalnega soočanja med zdravniško teorijo in prakso. Poseben poudarek je bil posvečen tudi vprašanju korenite preo-snove zdravstvenega sektorja.
V	imenu koordinacijskega odbora je govoril prof. Elio Belsasso, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je tudi letošnjih zdravniških dnevov, ki predstavljajo odlično priložnost za izmenjavo izkušenj in mnenj na zdravstvenem raziskovalnem področju, udeležilo lepo število znanstvenikov, raziskovalcev in izvedencev iz raznih krajev države ter iz tujine. Po krajšem zgodovinskem orisu dosedanjih zdravniških dnevov (in pri tem se je spomnil tudi dragocenega doprinosa k uspehu dosedanjih manifestacij prof. Enrica Tagliaferra) je prof. Belsasso prešel na glavno temo letošnjih zdravniških dnevov ter med drugim poudaril, da je imunologija zabeležila v zadnjih letih hiter in nesluten razvoj predvsem po zaslugi številnih novih tehničnih prijemov pri imunološki raziskavi.
Ob zaključku otvoritvene slovesnosti, ki so se je udeležili med drugimi tudi prefekt Pintozzi, pristaniški. poveljnik Giammarini, glavni skrbnik bolnišnic Bevilacqua, deželni šolski skrbnik Angioletti, pokrajinski zdravnik Severini, finančni nadzornik Licciardello ter številni drugi, so podelili tradicionalne študijske nagrade raznim tržaškim zdravnikom, ki so se v zadnjem času posebno izkazali pri raziskovalnem delu. Med nagrajenimi je tudi slovanski zdravnik Radoslav Ukmar.
Dopoldanski del je obsegal okroglo mizo o aktualnih problemih imunologije v okviru ledvičnih obolenj, ki jo je vodil prof. Luciano Campa-nacci, ravnatelj inštituta za patologijo tržaške univerze in ki so se je udeležili še ravnatelj inštituta za anatomsko patologijo na tržaški u-niverzi prof. Luigi Giarelli, profesor na bolonjski univerzi Bonomini, ra-
a odločno. Prvi poskus razbitja delovnega odnosa je bilo pismo predsednika upravnega sveta, s katerim je naznanil, da ji ustanova ne namerava plačati ur, ki jih je porabila izven dela za svojo funkcijo podžupana repentabrske občine.
Naslednji dogodek, ki je še bolj zameglil oblačno obzorje dogajanja v centru, se je nanašal na pooblastilo za pričetek vpisovanja spastič-nih otrok v šolo. Tega pooblastila s strani zdravstvenega ravnatelja centra, ki je za to pristojen, ni bilo in socialna delavka Baissova je v trenutku, ko bi moral zapasti rok za vpisovanje ter v zvezi s tem za predstavitev raznih prošenj na pristojne organe, sporočila upravnemu svetu, da ne more ukrepati, ker nima pooblastila. Zaradi tega so ta primer posredovali disciplinski komisiji, na seji katere sploh niso u-poštevali mnenja sindikalnih predstavnikov. Približno mesec dni po teh dogodkih je pokrajinska uprava objavila seznam nekaterih družin spastikov, katerim so dodelili denarni prispevek, kot predujem iz posebnega deželnega sklada. Upravni svet centra za oskrbo spastikov je v tem videl nepooblaščeno pobudo socialne delavke. Na podlagi tega ter na podlagi zaključkov, do katerih je prišla disciplinska komisija glede prejšnjega dogodka, je upravni svet sklenil, da Baissovo odpusti iz službe. O vsej zadevi bo sedaj odločalo sodišče.
Vse kar smo navedli, izhaja iz dolgega poročila, ki ga je včeraj izdala tržaška sekcija AIAS. Obenem pa izhaja tudi iz poročila sindikalne zveze bolnišniških delavcev, včlanjenih v CGIL. CISL in UIL, v katerem so napovedali tudi dvodnevno stavko uslužbencev centra AIAS, Le-ti so stavkali predvčerajšnjim in včeraj, njihova stavka pa predstavlja oster protest proti hudemu, neodgovornemu in izzivaškemu zadržanju vodilnega odbora centra AIAS.
Prizadeti uslužbenci ustanove Al AS namreč ugotavljajo, da vodstvo centra odklanja izvajanje pogodbenih norm, ki jih je med drugim samo podpisalo, da se izogiba izplačilu zaostankov plač, za katere se je vodstvo podjetja obvezalo, da jih bo izplačalo do 30. junija 1976, da preprečuje fizioterapevtkam, da bi se udeležile izpopolnitvenih poklicnih tečajev, da ni odredila šolske oskrbe za prizadete otroke centra, da ustrahuje osebje z nepojmljivimi kazenskimi ukrepi in da preprečuje delavskim predstavnikom, da bi izpovedali svoje mnenje v disciplinski komisiji. Ob upoštevanju vsega tega in ob upoštevanju dejstva, da so odpustili od dela še eno uslužbenko, so torej uslužbenci centra sklenili stopiti v sindikalnih boj. Pri tem zahtevajo, naj vodstvo centra takoj prekliče odoust z dela. obenem pa zahtevajo odstop sedanjega vodstva in imenovanje posebnega komisarja do dokončne publicizacije ustanove. Stavkajoče osebje AIAS se bo spet sestalo na skupščini 15. t.m.
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo F. Wedekinda «Pomladno prebujenje» danes, 11., in jutri, 12. septembra, ob 19.30 v Operi v Ljubljani.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes zvečer ob 21.30 «II. mednarodni festival magije»: presenetljive igre in znanstveni poskusi svetovnih mojstrov iz Italije, Nemčije, Francije, Kitajske, Švice in Vietnama. Predstavlja: Rosanna Canave-ro; igra ansambel «I Totem». Pred-. prodaja vstopnic pri osrednji bla-I gajni (Pasaža Protti, tel. 36-3T2).
Šolske vesti
Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 15. septembra (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 418-605). Pričetek pouka v četrtek, 16. septembra.
Danes se v Dolini poročita JASNA PETAROS in
ŽARKO HRVATIČ Mnogo sreče in razumevanja na skupni življenjski poti jima želi kolektiv Glasbene matice1
ziskovalec na nefrološki kliniki v Parizu dr. Zanetti, nadalje dr. Pe-ratoner s tržaške univerzitetne pediatrične klinike in prof. Bonomo iz Barija. Problematiko imunologije pri ledvičnih obolenjih so obravnavali iz raznih zornih kotov, posebno pozornost pa so pri svojih izvajanjih posvetili vprašanju presaditve ledvic, saj so problemi, ki omejujejo uspeh tovrstnih presaditev, predvsem imunološkega značaja. Pri tem je seveda najpomembnejši problem, kako izbirati darovalce ledvic, oziroma kako dognati, kateri darovalec ima z imunološkega vidika najbolj primerne ledvice za določeno presaditev. V prihodnje je zatorej glavna naloga raziskovalcev, da rešijo ta vprašanja.
V	popoldanskih urah so udeleženci zdravniških dnevov obravnavali pod vodstvom prof. De Sandreja iz Ve- j rone probleme imunologije v okviru obolenj krvi in krvotvomih organov.
O tem ter o obolenju jeter z vidika imunologije bodo razpravljali danes.
NA PODROČJU, KI GA JE PRIZADEL POTRES
V
Se vedno pomanjkanje delavcev za popravila poškodovanih hiš
Ministrstvo za zdravstvo odredilo cepljenje prizadetega prebivalstva proti gripi, svetovalska komisija je odobrila z glasovi KD, PSDI in PLI zakonski osnutek o emigraciji
PD Slovenec iz Boršta čestita in želi obilo sreče na novi življenjski poti
JASNI PETAROS THEI PETAROS
in njunima izvoljencema.
Vesti s področja, ki ga je prizadel majski potres niso razveseljujoče, saj moramo skoraj vsak dan zabe-
ci, starčki in žene naj bi namesto strehe dobili cepivo», to bo pomislil marsikdo, ki že pripravlja kovčke.
ležiti kako pomanjkljivost pri ukre-1 da bi sledil stoletni nuji «v tujino
pjh, da se ublažijo nevzdržni življenjski pogoji prizadetega prebivalstva. Ponovno je v ospredju pereči problem pomanjkanja delovne sile. Samo za popravila poškodovanih stanovanjskih objektov bi potrebovali najmanj 15.000 delavcev, trenutno pa jih je na potresnem področju samo 9.000 in v tem številu so vključeni tudi delavci pri gradnji montažnih hiš.
Po poročilih deželne uprave so sedaj popravili samo 12.000 stanu vanj, z razpoložljivimi delavci bo skoraj nemogoče popraviti pred zimo preostalih 16.000 stanovanj. V šotoriščih je trenutno 41.000 oseb. ki si želijo izboljšanja pogojev za bivanje.
Tudi stanje montažnih hiš je zaskrbljujoče, saj napredujejo dela po polževo in vsako poslabšanje vremena podaljša dobavne roke, poletne zamude pa mora na lastni koži plačevati prizadeto prebivalstvo.
V takem stanju zveni predlog zdravstvenega ministrstva, da se preventivno cepi proti gripi vse -re-bivalstvo prizadetega področja (čeprav je pravilen in potreben) skoraj zasmehljivo. «Premraženi otro-
za kruhom». To bo usoda prizadetega prebivalstva, če ne bo takojšnjih ukrepov.
Medtem je šesta deželna komisija odobrila zakonski osnutek, ki predvideva nove pobude pri odpravi emigracije. Proti osnutku so glasovali komunisti in socialisti, ker je KD ponovno odbila vse njihove predloge in popravke, k zakonskemu osnutku, predvsem predlog, da bi imeli povratniki boljše pogoje za uvedbo kake produktivne dejavnosti. Predstavnika Furlanskega gibanja in Slovenske skupnosti sta se glasovanja vzdržala, ker smatrata, da zakon ne zadošča v celoti vsem pro blemom emigracije v sedanjem položaju naše dežele.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predpraznič nega dne do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
Prosveta
Moški pevski zbor Tabor z Opčin je pričel z rednimi vajami. Vaje so v torkih in petih ob 20.30 v Prosvetnem domu. Vabimo k polni udeležbi stare in nove pevce.
Sekcija ANPI Devin - Nabrežina organizira dvodnevni praznik
srečanje borcev
DANES, 11. T.M. ob 17.00 otvoritev ob 17.30 na šempolajskem pokopališču polaganje venca na novi spomenik neznanemu partizanu
ob 18.00 svečanost na nabrežin-skem pokopališču ob 19.00 nastop harmonikarskega ansambla Glasbene matice
ob 20.30 ples z ansamblom Furlan iz Zgonika JUTRI, 12. T.M. ob 10.00 otvoritev ob 17.00 koncert godbe na pihala iz Nabrežine
ob 18.00 govora pokrajinskega predsednika ANPI Calabrie in predsednika občinske sekcije Devin -Nabrežina Ada Vižintina - Slavca
ob 19.00 nastop folklorne skupine «Stu ledi» iz Trsta ob 20.30 ples z ansamblom Praprot
Dobro založeni kioski — domača pristna kapljica — partizanski golaž s polento in druge jedi. V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 13. septembra.
Vljudno vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 11. septembra
MILAN
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.24 — Dolžina dneva 12.46 — Luna vzide ob 20.30 in zatone ob 9.30.
Jutri, NEDELJA, 12. septembra SILVIN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21,8 stopinje, najnižja 17, ob 19. uri 18 stopinj. Zračni pritisk 1006,5 mb nestanoviten, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, veter 9 km na uro jugovzhodni, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. septembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrle pa so 3 osebe.
Umrli so: 50-letni Bruno Soiat, 76-letni Luigi Peca, 68-letni Giovanni Lo Piccolo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Alla Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro. Uì. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. O-riani 2; All'Annunziata, Trg Valmau-ra 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sijan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
■	1 um \
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. H. A.
	
l'ECAJI VALGI V MILANU DNE 10.9.1976	
Ameriški dolar: debeli	839,25
drobni	820,-
Funt šterling	1475.—
Švicarski frank	338,50
Francoski frank	169,50
Belgijski frank	20,90
Nemška marka	333,50
Avstrijski šiling	46.70
Kanadski dolar	840.—
Holandski florint	318,75
Danska krona	137.—
švedska krona	184.—
Norveška krona	145.—
Drahma: debeli	19,90
drobni	19,90
Dinar: debeli	41,50
drobni	41,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
AGENCIJA na Opčinah išče uradni
co. Tel 211-489 od 10. do 12. ure.
Prosvetno društvo « SLAVEC » Ricmanje - Log
priredi 11., 12. rfi 13. t.m. v Ricmanjih
PROSLAVO 30. OBLETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM ZA SVOBODO
in
80. OBLETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA
Spored :
Danes, 11. t.m.
ob 18.00 Sprevod in položitev vencev
ob 20.00 Koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Jutri, 12. t.m.
ob 16.00 Godba na pihala iz Ric-manj, mladi recitatorji in pevski zbori Slavec, F. Venturini, F. Prešeren in Slovenec Ponedeljek, 13. t.m. ob 18.00 Pričetek nove sezone PD Slavec s prosto zabavo
Vsak večer ples z ansamblom « POMLAD »
Jutri, v nedeljo, 12. t.m., bo v počastitev 37. obletnice ob 10. uri pri kapelici Kraljice miru na Katinari Sv. Maša. Ob tej priložnosti bodo odkrili in blagoslovili marmornato ploščo z vklesano molitvijo pok. veroučitelja Viktorja šega iz Ljubljane, duhovnega posredovalca za zgraditev kapelice.
MIRAMARSK1 PARK «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 20.30 «Miramar-ski sen» (v slovenščini); ob 21.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 16.30 «L'amico di famiglia». Michel Piccoli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Mignon 16.00 «L'invasione dei ragni giganti». Sean Brodi. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Paperino & C. nel Far West». Barvni Walt Disneyev film.
Grattacielo 16.30 «Je t aime moi non plus». Režiser Serge Gainsbourg. Jane Birkm m Joe Dallesandro. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. 1
Fenice 16.30 «I sopravvissuti delle Ande». Hugo Stigliz, Norma Laza-reno. Prepovedan mladini pod 14. letom.1 Barvni film.
Excelsior 15.00 «11 texano dagli occhi di ghiaccio». Clint Eastwood. Barvni film.
Eden 16.30 « Emanuelle nera n. 2 ». Šharon Lesley. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 16.00, 19.00, 22.00 «Novecento». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film Bernarda Bertoluccija.
Aurora 16.30 «005 matti da Hong Kong con furore». The Charlots. Barvni film;
Cristallo Zaprto zaradi počitnic.
Capitol 16.30 «Il secondo tragico Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvici film.
Moderno 16.30 «Il gattopardo». Claudia Cardinale in Buri Lancaster. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «La figliastra». Mladini pod 18. letom prepovedan.
Impero 16.00 «Bambi». Barvni Walt Disneyev film.
Vittorio Veneto 17.00 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». James Broderick, Dustin Hoffmas. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 «La furia del drago». Bruce Lee. Barvni film.
Astra 16.00 «Sansone e Dalila». Vick-tor Macture, Heddy Lamar. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Le tre sfide di Tarzan». Jock Mahoney. Barvni film.
Radio 16.00 «Na-Jan, il piccolo titano». Barvna pravljica
Volta (Milje) 17.00 «Carambola». Paul Smith, Michael Cobhy. Barvni film.
Izleti
Krožek Zžl - Bani priredi v nedeljo, 2E. t.m., enodnevni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico. Vpisovanje vsak dan pri Tončki Vidali pri Banih.
PD Ivan Grbec v Skednju priredi 3. oktobra izlet v Rakov Škocjan, Cerknico in Snežnik. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 18. do 19, ure.
rimiratili—
V	spomin na pok. Natalijo Furlan roj. Berginc, mater dragega prijatelja Dušana darujeta Luciana in Slavko Štoka 10.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Prosek-Kontovel.
V	spomin na Natalijo Furlan darujeta Vlasta in Armid Ukmar 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Viktorja Kralja darujeta sestra Marija in njen mož Stanko Milkovič z družino 5.000 lir za sekcijo KPI Zorko Kralj, 5.000 lir za ŠD Primorec, 5.000 lir za PD Primorec, 5.000 lir za poimenovanje šole po Pinku Tomažiču in 5.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah.
Tržaška občina se pridružuje žalovanju družine ob izgubi someščana
ARNALDA FANTASIE
odbornika in svetnika tržaške občine od 1958. do 1966. leta.
GORIŠKI DNEVNIK
ZAKLJUČEN SEMINAR KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU
Proti preštevanju bodo koroški Slovenci nastopili z bojkotom
To so potrdili tudi med zaključno razpravo o kritičnem položaju na Koroškem Avstrijske carinike motila slovenska publikacija o manjšinski tematiki
V vzdušju trdne volje do boja za dosego narodnostnih pravic in za dosego spoštovanja mednarodnih obvez in ustavnih določil, se je včeraj v počitniškem domu v Goselni vasi jja Koroškem, nedaleč od železne ■Kaple, zaključilo enotedensko štu-dijsko posvetovanje Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Zadnji dan je bil posvečen srečanju s predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev ter razpravi o trenutnem narodno . političnem položaju na Koroškem.
Osrednja tema zanimivega srečanja, ki so se ga poleg približno 30 klubskih članov udeležil; dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Avguštin Malie, podpredsednik Zveze slovenskih organizacij in Mirko Messner, okrajni sekretar KPA Celovec (vsi trije so nekdaj bili aktivni člani in odborniki Kluba) ter delegaciji mladinske komisije pri SKGZ in ZSMS, ,ie bila proučitev kritične situacije, v kateri se je po odločitvi avstrijske vlade o ugotavljanju številčno-S j manDine znašla slovenska na-i odna skupnost v Avstriji. Prepričani smo, da ni treba posebej podčr-V1*'1 • da predstavlja ta odločitev o-citno kršitev mednarodnih obvez in obenem hud udarec za koroško Manjšino. Govor je bil predvsem o različnih težnjah posameznih organizacij in o možnosti ter potrebi e-notnega skupnega nastopa v boju pioti preštevanju. Koroški Slovenci so namreč trdno odločeni, da se ne dajo preštevati in to hočejo doka-zati z bojkotom preštevanja, ki je oloceno za 14. november. Če bi notel; definirati cilj bojkota, je tre-a povedati, da se bo z bojkotom skušalo onemogočiti, da bi vlada PV. do številk, ki bi seveda ne odražale dejanskega položaja na Ko-oskem in s katerimi bi nato pri-ladsk° manevrirala. Praktična izvedba bojkota pa naj bi bila - ali ostati doma ali giasovati neveljavno.
Rekli smo, da se je seminarja u-,-jda tudi petčlanska delegacija mladinske komisije pri SKGZ. Ob em gre dodati, da so člani dele-v(ac’i° v četrtek imeli s koroškimi studenti koristno srečanje, med katerim so si z njimi izmenjali mne-n» m izkušnje.
Vendar moramo poročanje o seminarju na Koroškem dopolniti z o-pisom neljubega dogodka, do katerega je prišlo v sredo popoldan na jugoslovansko - avstrijskem mejnem prehodu na Jezerskem. Člani mladinske komisije pri SKGZ so namreč s seboj prinesli nekaj izvodov publikacije «Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji», ki sta jo izdala Zavod za narodnostna vprašanja — Ljubljana in Zavod za migracije i narodnosti — Zagreb. Avstrijski cariniki so jih zaradi te sicer povsem strokovne publikacije zadržali skoraj tri ure na meji. V prepričanju, da gre za bogsigavedi kako «vroč» dokument, so knjižico začeli prebi-
rati ter iskati v njej protiavstrij-ske elemente, šele po številnih telefonskih pogovorih s šefi, kot so zagotovili, so mladincem le dovolili vstop v Avstrijo. Dogodek sam na sebi ne potrebuje nikakršnih komentarjev, a ne moremo mimo u-gotovitve, da je to nov dokaz «demokracije» avstrijske republike!
Nazadnje naj še dodamo, da je bila včeraj v Logarski dolini skupna seja osrednjega odbora koroških nartizanov (Ljubljana) in odbora Zveze koroških partizanov iz Celovca. Na dnevnem redu je bila razprava o aktualnih problemih koroških Slovencev. Seje se je udeležil tudi predsednik Republiške konference SZDL Mitja Ribičič.
SKLEP DEŽELNEGA TEHNIČNEGA ODBORA
Odobren načrt za preureditev paviljonov tržaškega velesejma
VZNEMIRLJIVI PODATKI TURISTIČNIH DELAVCEV v
Letos slaba turistična bera tudi v polni poletni sezoni
V Gradežu avgusta zabeležili 10 od sto manj turističnega prometa in gostov kot v prejšnjem letu
Izvedba načrta bo stala skoraj 3 milijarde lir . Novi j paviljoni bodo služili širše zasnovanim polrebam mesta
Deželni tehnični odbor, ki mu predseduje odbornik za javna dela Rigetto, ie te dni odobril načrt za preureditev razstaviščnih prostorov tržaškega velesejma. Načrte je izdelal poseben tehnični odbor velesejemske ustanove.
Znana stvar je, da so paviljoni tržaškega velesejma v zelo slabem stanju, dotrajani in majhni in ne dopuščajo možnosti, da bi v njih skozi vse leto prirejali razne seminarje in druge razstave, kar bi gotovo prispevalo h gospodarskemu razvoju na šega mesta. Prav tako je znano, da imajo prireditelji že več let težave, saj morajo prav zaradi premajhnih pokritih prostorov odklanjati ponudbe številnih podjetij, ki bi želela sodelovati na vsakoletnem velesejmu.
Nov načrt predvideva rušenje vseh paviljonov razen Palače narodov in še enega ter gradnjo novih, ki bodo bolj ustrezali širše zasnovanim potrebam. Vsi novi paviljoni bodo dvonadstropni, imeli bodo moderne tehnolo-
ške naprave, aparature za zračenje, no-vo vodno in električno napeljavo in premične stopnice. Načrt, katerega izvedba bo stala 2 milijardi 841 milijonov lir, predvideva tudi razširitev sedanjega razstavnega prostora z dosedanjih 9 tisoč na 13 tisoč kvadratnih metrov in izgradnjo nove palače, v kateri bodo imeli svoje prostore vsi upravni uradi in ravnateljstvo.
Vse te nove strukture pa v bodoče ne bodo- služile več tradicionalnemu velesejmu, ki se bo preselil v Barkovlje, kjer že več let urejejo zemljišče z zasipavanjem morja.
Potrebna finančna sredstva bo organizacijski odbor velesejma dobil iz posebnega deželnega sklada, ki ga predvideva deželni zakon št. 20 z dne 11. junija 1975. Ta zakon predvideva tudi druge prispevke tržaškemu in drugim sejmom v naši deželi, ki so v zadnjih letih prejemali od krajevnih ustanov le skromne prispevke.
'"""11'1,1,,'HHnMiiiiiiiiiiiiiiiiliiMiiiHiiiiiiiitiiiiitiiMiMiiiiiiMiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiminNMiiiiiiitriMuininiliimmiimiimmmHHiiimMimmiiMmimiiHimiliiiil
ČEZ NEKAJ MESECEV BO DEKLE ZOPET SEDELO NA ZATOŽNI KLOPI
Zagovornika obrazložila priziv proti obsodbi Roberte Godeas
Goriška odvetnika Bernot in Pedroni zahtevata spremembo razsodbe in popolno oprostitev Godeasove
Goriška odvetnika Livio Bernot in v-ario Pedroni sta včeraj vložila ajmstvu tržaškega porotnega so-r1^ obrazložitev priziva proti ob-piu 1 , kletne učiteljice iz Medeje erte Godeas, ki so jo sodniki -1u 11 j a letos spoznali za n rivo ■ . °m°ra in obsodili na dosmrtno in «orn*a - vsak je predlo približno 30 strani dolgo obrazlo-‘ ev ~ zahtevata oprostitev Godea-Tf’ ker n' zagrešila dejanja, oberi. 1 -i?a Postavljata še celo vrsto ugih žalitev: zahtev po zaslišanju
valniE okoliščin P° PrÌZ"anJU °WjS'e'
Zagovornika predvsem izražata
pomisleke o rekonstrukciji zločina, ki jo je sestavilo sodišče v utemeljitvi obsodbe. Po mnenju sodišča naj bi se spor začel 15. oktobra 1974 zvečer, ko je Roberta prepovedala očetu, da pije vino in zlila steklenko vina skozi okno. Tedaj se ' je z njim sprla. Oče je šel spat, vendar se je malo pozneje vrnil v kuhinjo, oblečen v samo spodnje perilo. Tu naj bi ga bila hči napadla in ranila z nožem, nato pa zbežala v senik skupno z nekim moškim, čigar imena ni hotela izdati. Oče Arrigo ji je sledil, dekle pa ga je udarilo z opeko po glavi in mu nato zadalo z nožem smrtne udarce. Vzrok za
DANES, 11. in JUTRI, 12. SEPTEMBRA 1976 V IZOLI
RIBIŠKI PRAZNIK
Danes, 11. septembra
°b 10.00 prihod ribiških ladij v pristanišče, izkrcanje ribičev, nato pozdrav ribičem in nagraditev najbolj uspešnih ladijskih posadk
°b 15.00 na Trgu JLA: tekmovanje v vlečenju vrvi ob 16.30 prvenstvena nogometna tekma NK RUDAR (Trbovlje) — NK IZOLA
ob 17-00 na Trgu JLA: koncert godbe na pihala «SVOBODE» IZOLA pod vodstvom kapelnika BOGOMILA BABIČA 18-30 koncert moškega pevskega zbora «Srečko Kosovel» iz Aj-dovščine pod vodstvom dirigenta Klavdija Koloinija J.30 dalje prosta zabava s plesom na prostem in v gostinskih lokalih do 2. ure zjutraj
IGRATA GLASBENA ANSAMBLA OTTAVIO BRAJKO IN IONE KMETEC IZ PTUJA
Jutri- 12. septembra
°d 19. do 24. ure ples na prostem — igrata ista ansambla kot danes zvečer
iarfrn^neVa t*0,1°Mne ‘n popoldne jadralna regata za oceno «Zlatega 'ie poskrbl.fenoSa ’*at',ana' Za PNgNzek, zlasti za ribje specialitete,
SREČOLOV! ATRAKCIJA: VOL NA RAŽNJU a 'se prireditve, razen na nogometno tekmo, vstop prost!
VABLJENI !
umor naj bi bilo sovraštvo Roberte do očeta.
Po mnenju zagovornikov je to le ena izmed možnih verzij poteka dogodkov. Ta verzija temelji predvsem na mnenju, da je vsa kri, ki je preškropila kuhinjo, kri Arriga Godeasa. Tega pa niso preverili, ker je niso analizirali. Verjetno je namreč, da se je Arrigo branil in pri tem koga ranil, hči pa je bila nepoškodovana. Prav tako je v dvomu ura smrti: sodišče je izrazilo mnenje, da je smrt nastopila male po polnoči, kar se ne sklada z mnenjem zdravnika Venutija, ki je prvi pregleda! truplo in ugotovil, da je smrt nastopila okoli 5. ure zjutraj.
Zagovornika sta tudi izrazila pomisleke o psihiatričnem pregledu. V kriminalistični umobolnici so namreč ugotovili, da je Roberta Godeas umsko zdrava. Ta pregled je temeljil na domnevi, da je Roberta morilka, ni pa upošteval možnosti, da bi dekle lahko pasivno prisostvovalo zločinu. Zato sta zagovornika zahtevala delno obnovitev psihiatričnega pregleda. Končno pa naj še omenimo, da je odv. Pedroni mimogrede ugotovil, da je prvostopenjski proces potekal v težkih pogojih in so se zasedanja zavlekla večkrat tudi pozno v noč.
Po obrazložitvi priziva bodo vsi akti prešli v roke predsedniku prizivnega porotnega sodišča dr. Mar-siju. Krožile so že govorice, da bo prizivna razprava pred koncem leta, vendar pa v to dvomimo, ker bo prizivno sodišče zaposleno s procesom o petoveljskem atentatu. Roberta Godeas bo tako ponovno stopila pred sodnike februarja ali marca prihodnjega leta. Dekle je še vedno v tržaških zaporih. Takoj po obsodbi je sicer namestnik državnega pravdnika dr. Coassin izdal dovoljenje, da jo premestijo v eno izmed štirih ženskih kaznilnic v Italiji, zagovornik odv. Bernot pa je zaprosil ministrstvo za pravosodje, naj Roberta ostane v Trstu do prizivne razprave, da bi ne bili stroški obrambe previsoki.
Lastniki hotelov in restavracij v Gradežu ter sploh vsi, ki se ukvarjajo s turizmom, niso z letošnjo tu-ristlčro bero n o kaj -sc-ovoljni. V avgustu, to je v turistično najbolj donosnem mesecu, so v Gradežu zabeležili kar deset odstotkov manj prometa kot v prejšnjem letu. S podobnimi rezultati se ukvarjajo tudi turistični delavci v Lignanu, Caorlah, Iesolu in drugih obmorskih turističnih krajih Italije.
Vso Evropo pesti slab gospodarski položaj in čeprav se je ta v nekaterih krajih izboljšal, so cene vsakodnevnih življenjskih stroškov tako poskočile, da se je veliko ljudi moralo odoovedati počitnicam, vsaj v tistih oblikah kot so to delali doslej. Niti boljša menjava denarja za severnoevropske državljane ni pomagala, da bi prišli Nemci, Skandinavci. Švicarji in Avstrici v večjem številu kot doslej v Italijo.
Sicer se s takimi težavami ne ukvarjajo samo v Italiji, marveč v vseh državah, ki imajo visoko razvito turistično dejavnost. Na jugoslovanski jadranski obali so. morali že od 16. avgusta dalje znižati tarife na raven polsezonskih cen, ker so imeli v hotelih precej praznih prostorov. V Španiji so letos v najbolj «vročih» turističnih mesecih imeli osem odstotkov manj turistov kot lani in zato je španska vlada kar čez noč zvišala davke na uvoženo blago. Ta davek bodo seveda plačali Španci. Turizem na Portugalskem je padel na nizko raven, prav tako niso beležili uspehov v Tuniziji, Francozi pa imajo soloh tako visoke cene v svojih letoviščih, da so tudi domači turisti ostali doma.
Vrnimo se v Gradež. Do konca avgusta so v Gradežu zabeležili prihod 52.469 italijanskih in 33.154 tujih turistov. Lani pa so v istem obdobju zabeležili prihod 55.164 I-talijanov in 42.443 tujcev. Medtem ko so zabeležili nekaj več nočitev italijanskih turistov (letos 799.686, lan; 786.294) je občutno padlo število nočitev tujcev in sicer od 442 tisoč 29 lani na letošnje 352.564. Res je nekoliko nagajalo vreme v drugi polovici avgusta, treba pa je vedeti, da tujci že pozimi ali na pomlad rezervirajo in tudi vnaprej plačajo penzionske storitve in tako ostanejo na počitnicah do zadnjega, že plačanega dne.
V pisarni turističnih ustanov trdi-
letih. Nekater; so sicer upali, da- bo september, ko veljajo že polsezori-ske cene, privabil še marsikaterega gosta, vendarle pa so se ušteli, kajti razen udeležencev nemškega zdraviliškega kongresa, ki je te dni v Gradežu, je v tem letoviškem kraju le malo ljudi. Slabo vreme pač vpliva na turistični rezultat. Sicer pa je treba iskati vzroke, za nazadovanje turizma letos, ne le v Italiji, marveč v vseh sredozemskih državah, morda z izjemo Grčije, v visokih cenah turističnih in gostinskih storitev ter povečanih življenjskih stroškov.
CGIL, CISL in UIL na pokrajinski ravni s šolskim skrbnikom. Šlo je predvsem za preureditev kvalifikacije novo imenovanega učnega in pomožnega osebja.
Na sestanku so ugotovili, da je šolsko skrbništvo že poskrbelo za preureditev kvalifikacije učnega o-sebja na osnovnih šolah in v skladu s tem poskrbelo tudi za finančno u-reditev že v juliju.
Tudi za učno osebje, ki je zaposleno na nižjih in višjih srednjih šolah so že poskrbeli za prekvalifikacijo, vendar bodo zadevna izplačila opravili lahko šele v prihodnjem mesecu.
Sporočilo sindikalne zveze CISL omenja nadalje, da so se v junijskih pogovorih s šolskim skrbnikom po-
govarjali tudi o ureditvi kvalifikacije pomožnega osebja, kar bi morali napraviti čimprej. Na majskih pogajanjih z vlado so se sindikati zavzemali tudi za odpravo prevelikih razlik v prejemkih učnega in pomožnega osebja. Po sklenjenem sporazumu bi slednjemu, začenši z julijem letos, morali izplačevati po 11 tisoč lir poviška, od katerega bi se odbijal samo davek, prihodnje leto pa bi morali dodati še 12 tisoč lir. O omenjenem ukrepu pa mora razpravljati še vlada na eni prihodnjih sej, verjetno 14. septembra.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi v Raštelu, tel. 83-349.
V OKVIRU MEDNARODNEGA FESTIVALA
Drevi v dolini Korna v Gorici nastop folkloristov iz Sovodenj
Naša zamejska skupina nastopa prvič na tem natečaju
V	dvorani v Dolin; Korna se bo danes nadaljevalo tekmovanje za sedmi mednarodni natečaj v folklornih plesih «Castello di Gorizia», ki ga prireja tukajšnja Pro Loco. Prva tekmovanja bodo popoldne, ob 17. uri, druga pa se bodo pričela zvečer, ob 21. uri.
Popoldne bodo nastopile skupine «Cesio Folk» (Italija), «Bosino» (I-lalija), «Vinko Jedut» (Zagreb), «Feldkirch» (Avstrija), «Urbanitas» (Italija), «Le Tradizioni» (Italija) in «Jedinstvo» (Split. Jugoslavija).
V	večernem sporedu bodo izven natečaja najprej nastopili furlanski folkloristi iz Ločnika, zatem se bodo na odru pokazali Nizozemci skupine «Hellendoorn», Sardinci skupine -Biti i», sovodenjska folklorna skupina, francoski folkloristi «Empi et Riaume» iz kraja Romans in Če-hoslovaki skupine « Dargov » iz Košič.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMimiiimiminiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimmiiiiiiiiii
SINDIKALNA FEDERAGIJA SE ZA TO ZAVZEMA
V ospredju vprašanje poenotenja cone vode v goriški pokrajini
V primerjali z uporabo vode -
drugimi pokrajinami, plačujemo na Goriškem nizko ceno za V Tržiču za vsak kubični meter vode plačajo samo 3.» lir
Vprašanje poenotenja cene vode | občinsko podjetje plačuje 27 lir, kar ; ga ljudstva ; sodelovali bodo pevci in domačo in industrijsko uporabo ! pa ne krije stroškov pri Goriških ; glasbeniki skupine Canzoniere trie-
deracije, kjer so med drugim vzeli na znanje podražitvi cene vode v krminski občini ter predlog konzorcija za vzhodno-furlanski vodovod, CAFO, da bi povišal ceno vode v 16 občinah, katerim dobavlja vodo. Sindikati sicer ne nasprotujejo tema podražitvema, zavzemajo pa se zà poenotenje cene vode v goriški pokrajini. O tem bodo razpravljali na prihodnji seji, ki jo bodo posvetili izrecno vprašanju dobavljanja vode na Goriškem.
Predlog sindikatov za poenotenje cene vode .so vzeli v pretres tudi pri pokrajinskem odboru za cene, kjer bodo tudi sklepali o predlogu CAFO za podražitev vode. Goriško pokrajino preskrbuje z vodo šest vodovodov. V Gorici za to skrbi občinsko podjetje za wodo, plin in jo. da ne bodo dosegli odličnih uspe- e^ldniko; občinske vodovode tonatimi ki so jih bili vajeni v prejšnjih-«™ Judi v Rimino» Tizicu (sifdnji
°	-1 tn t r A ri A vnApril T Al' 1 tini 1OT Pl 1
za	......
je bilo predmet razprave na po-1 vedovodih, zaradi česar bodo se-1 stino. Manifestacija se bo pričela krajinskem tajništvu, sindikalne fe- ! danjo vsoto po novem letu povišali, j ob 20.30. Na sporedu bo tudi ples. j.T— Li_	__ —i .i—- - -i- :	1 ----i.-! i-ri.-Ga	„1,1,,,, pa ]-j() tekmovanje v bri-
dobavlja vodo mestu ter industrij-ski coni), Gradežu in Ronkah (tu deluje vodovodni konzorcij, kLflskr-buje vodo Ronkam, Škocjanu, Šta-rancanu in Turjaku). Za občine v okolici Gorice pa skrbi konzorcij za vzhodno-furlanski vodovod.
Vprašanje podražitve cene vode pa ne obstaja samo pri CAFO, marveč pri vseh vodovodih goriške pokrajine. Pri tem velja omeniti, da uporabniki goriške pokrajine plačujejo zelo nizko vsoto za uporabo vode. Cena za kubični meter vode na Goriškem se suče od 40 do 50
Vrsta odprtih vprašanj prod novim šolskim lotom
Čez mesec dni se bo na šolah začel pouk. Hkrati s tem pa se pojavljajo še vedno nekatera nerešena sindikalna vprašanja učnega in pomožnega osebja. V zvezi s tem sta se sestali tajništvi Cisl Sinascel -Sism, da bi pregledali, v kolikšni meri se izvajajo sporazumi, ki so jih junija letos sklenila tajništva
OB PRAZNIKU VSTAJE PRIMORCEV
Poglejmo sedaj, koliko znaša cena vode v raznih občinah na Goriškem.
GORICA. Mestu dobavlja vodo občinsko podjetje za vodo, plin in elektriko. Za vsak kubični meter vode morajo uporabniki odšteti 45 lir. V letu 1975 so v Gorici uporabili 4.800.000 kubičnih metrov vode (pri tem pa je zajeta tudi uporaba vode za razne gospodarske in industrijske potrebe).
, CAFO. Občani. 16 občin, ki jih vzdržuje ta konzorcij, morajo za vsak hektoliter uporabljene vode | plačevati 4,5 iire. Če količina vode presega določeno količino, morajo za vsak hektoliter- odveč plačevati 5,5 lire. Lani so v 16 občinah porabili preko 2 milijona kubičnih metrov vode.
KRMIN. Tu so 1. julija povišali ceno vode. Prej so za ysgk kubični meter vode plačevali 49 lir. Sedaj pa so uvedli nove tarife. Vsak občan plača 50 lir, če dnevno ne uporabi več kot 250 litrov vode. Za uporabo, ki gre od 250 do 375 litrov dnevno, je treba odšteti 1.090 lir (vsake tri mesece). Občani, ki uporabljajo več kot 375 litrov vode dnevno, morajo vsake tri mesece plačevati 1.090 lir ter 12 lir za vsak hektoliter vode več.
RONKE, ŠKOCJAN, ŠTARANCAN, TURJAK. V teh občinah plačujejo za vsak kubični meter uporabljene vode 50 lir. Cena velja le, če
■ pre-enem
količino 114 lir, v ^Sežani." denimo^ 1,etu- ,v nasprotnem primeru morajo plačujejo za kubični meter vode 5,5 novih dinarjev.
Vprašanje zase predstavlja Gorica, ki dobavlja vodo z jugoslovanskega vodovoda pri Mrzleku. Ob
po poldne školi.
Sindikalisti solidarni s čilskim ljudstvom
Danes poteka tretja obletnica vojaškega udara v Čilu. Ob tej priložnosti je pokrajinska sindikalna federacija izdala tiskovno poročilo, v kate-em obtožuje fašistični režim v državi Južne Amerike ter poziva vso demokratično in protifašistično javnost, naj odločno nastopi proti brutalni represiji, ki jo čilski vojaki izvajajo nad domačimi borci za svobodo.
lir, medtem ko morajo v devinsko- ] poraba 4-članske družine nabrežinski občini plačevati za isto	kubičnih metrov v
koncu leta namreč zapade pogodba, ki rta. jo vladi obeh dežel podpisali oktobra lani v Novi Gorici. Doslej je Mrzlek dobavljal Gorici kakih 7.000 kubičnih metrov vode dnevo (’• poletnih mesecih so zaradi suše količino delno znižali). Za vsak kubični meter vode goriško
Danes številne proslave občinskega dne v Novi Gorici
Svečana seja občinske skupščine Odprtje prostorov rasnih podjetij
PfiTBOLUHIfflIBA ADRIATICA
F. MALE
TEKOČA GORIVA IN MAZILNA OLJA IZROČITEV Z ZABELEŽENO KOLIČINO
NATOČENIH LITROV
TEL. 817395, 824400
34010 DOM JO, 145
TRST
V Novi Gorici bodo imeli danes predpoldne v okviru občinskega praznika slavnostno sejo občinske skupščine. Tu namreč praznujejo praznik splošne vstaje slovenskega primorskega ljudstva po razpadu Italije, 8. - septembra 1943. Ob tej priložnosti bo poleg uradnih svečanosti tud; vrsta prireditev, ki beležijo gosnodarske dosežke in razvoj novogoriškega območja. Prejšnjo soboto so odprli novo osnovno šolo, te dni pa so izročili prebivalcem novo cesto Grgar - Grganske Ravne in druge objekte.
Osrednje svečanosti bodo danes. Od 10.30 (po jugoslovanskem času), bo v sejni dvorani občinske skupščine slavnostna seja. Po pozdravu predsednika skupščine Jožeta Šuš-melja, bodo izvolil; delegacijo, ki bo nesla venec na spomenik padlim v Solkan, nato bo predsednik imel slavnostni govor. Zatem bodo sprejeli sklep o podelitvi domicila borcem za severno mejo po prvi svetovni vojni ter sklep o podelitvi do micila goriškemu vojaškemu področju. Nato bodo sprejeli sklepe o podelitvi vsakoletnih nagrad in priznanj občine Nova Gorica, kot zadnjo točko bodo imeli podpis listine o pobratenju občine Krmin in krajevnih skupnosti Dobrovo in Medana. O tem smo obširneje pisali včeraj.
Veliko podjetje «Primorje» v Novi
Gorici bo Ut din proslavilo s po-
\
membnima delovnima zmagama. V Šempetru bodo, ob 10. uri, otvorili novo halo oddelka «Motoremont», ob 12.30 pa bodo v Kromberku otvorili nove proizvodne prostore oddelka «Živinopromet». Tu bo, ob 13. uri, govoril inž. Rado Dvoržak, podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenje, zatem bo sledil govor direktorja delovne organizacije Zorka Debeljaka in komisarja goriškega vojnega področja Janeza Slovenca. Na tej proslavi bosta pela zbora iz Branika in Vrtojbe, popoldne pa bo zabavni program.
Praznik vina v Ronkah
V Ronkah, v parku Excelsior, i-majo te dni tretjo razstavo tipičnih nižinskih vin konzorcija «Isonzo». Poleg običajnih vinskih razstav s pokušnjo, bodo priredili tudi nekaj drugih rekreacijskih in strokovnih prireditev. Drevi bodo imeli ples, jutri, ob 10.30, pa bo okrogla miza o perspektivah vinogradništva v nižinskih predelih Posočja. Uvodno poročilo bo imel dr. Claudio Fabbro, direktor konzorcijev za zaščito tipičnih vin na področju Brd in Posočja. Okrogla miza bo ob 10.30. Popoldne. ob 16.30, bo kolesarska tekma. zvečer spet ples, praznovanja pa bodo zaključili v soboto z veli ko briškolo.
za odvečno uporabo plačati dodatno ceno. Letno v štirih občinah uporabljajo 600.000 kubičnih metrov vode.
TRŽIČ. Tu je cena za kubični meter vode najnižja, saj ne presega 35 lir. Tržič letno uporabi 3.200.000 kubičnih metrov vode.
GRADEŽ. Za domačo uporabo jc cena za kubični meter vode v višini 35 lir, za gospodarske in industrijske potrebe morajo za vsak kubični meter vode odšteti 65 lir. Letno v Gradežu uporabijo nekaj manj kot 2 milijona kubičnih metrov vode.
V	nedfljo se zaključi teniški turnir
V	nedeljo se bo na teniških igriščih v Drevoredu 20. septembra zaključil turnir, ki ga je goriški te niški krožek pripravil v spomin preminulega glavnega tajnika goriške pokrajine in podpredsednika krož ka samega Giovannija Bauma. Istega dne ob 18. uri bo na sporedu tudi nagrajevanje najboljših igralcev.
Solidarnostni večer na prazniku Unità
Na nocojšnjem prazniku Unità v prostorih Espomega v Gorici bodo imeli internacionalistično solidarnostno manifestacijo. Za to priložnost bodo predvajali dokumentarne filme o borbi čilskega in palestinske-
Novi predpisi za postavljanje centralne kurjave
Decembra lani so bili sprejeti novi predpisi glede postavljanja in varnosti naprav za ogrevanje. Ker predstavljajo novi predpisi nekaj povsem novega, za mnoge pa so verjetno tudi težko razumljivi, je združenje malih industrijcev pripravilo posebno predavanje na to temo. 16. septembra letos bo na trgovski zbornici govoril 'ing. Angioletti ter podrobno pojasnil, kaj vse zahteva novi zakon.
Nocojšnji večer je za nas zamejske Slovence pomemben, ker bo na tako veliki mednarodni folklorni manifestaciji v našem mestu prvič nastopila, v hudi konkurenci, tudi sovodenjska folklorna skupina, ki bo prikazala goriške slovenske plese. Ta skupina je, kot je našim bralcem znano, pričela nastopati v goriških nošah šele pred poldrugim letom in je v tako kratkem času dosegla številne uspehe v naših krajih, v Sloveniji pa tudi v Furlaniji in v Venetu.
Folklorni sprevod po mestnih ulicah pa bo jutri, v nedeljo, z začetkom ob 16. uri.
Goriški župan De Simone je ob tridnevni folklorni manifestaciji naslovil krajevnemu tisku pismu, v katerem izraža dobrodošlico vsem nastopajočim skupinam iz Italije in drugih krajev Evrope. De Simone ugotavlja, da pomeni folklorna prireditev priložnost za zbbžanje narodov vzhodne in zahodne Evrope.
Ob folklornem sprevodu odprli javni lokali
Zveza trgovcev obvešča vse lastnike javnih lokalov v mestu, da imajo v nedeljo ob folklornem sprevodu, lahko ves dan odprte svoje lokale. Pri tem pridejo v poštev predvsem tisti, ki imajo prav ob nedeljah običajno tedensko zaporo.
Sindikalni predstavniki pri {Soriškem prefektu
Sindikalni predstavniki tekstilnih delavcev so se predvčerajšnjim sešli z goriškim prefektom ter ga seznanili s težavam:, ki so nastale v podjetju Manifattura Goriziana. Prefekt je obljubil svojo pomoč za rešitev krize.
Nagrajeni sladoledarji goriške pokrajine
V Gradežu so v sredo zvečer podelili nagrade «Conchiglia d’oro, za najboljše sladoledarje, ki so sodelovali na prvem pokrajinskem natečaju za okusni sladoled. Sodelovalo je okrog 40 sladoledarjev iz Gra-deža. Gorice. Tržiča, Gradišča in drugih manjših krajev. Prva in tretja nagrada sta ostali v Gradežu. druga pa je odšla v Gradišče. Prisotni govorniki so poudarili važnost porabe obrtno pripravljenega sladoleda in izrazili željo, da bi bil natečaj že v prihodnjem letu vsedržavnega ali vsaj deželnega značaja. Pokuševalno komisijo so sestavljali nemški zdravmki. ki imajo te dni svoj kongres prav v Gradežu.
Izidi popravnih izpitov na trgovskem zavodu
Včeraj so na slovenskem trgovskem zavodu objavili izide popravnih izpitov.
1.	razred: Franko Fajt. Darij Ger-golet, Edvard Gergolet, Hilarij Kobal. Edvard Marušič, Edvard Pavletič; 3 dijaki so bili odsotni.
2.	razred: Marta Koren, David Mučič. Sonja Vižintin; 1 dijak je bil zavrnjen.
3.	razred: Loris Nanut in Rudolf Zorzut.
Dve lažji nesreči
Na cesti proti Musu je prišlo do lažje prometne nesreče. Trčila sta dva Jazbinca in sicer Viktor Medvešček ter Stanko Štekar. škoda na vozilih ni prevelika. Oba se bosta morala zdraviti 3 dni v bolnici. Zapisnik je sestavila cestna policija.
V jutranjih urah se je zgodila manjša prometna nesreča tudi pri mostu čez Grojnico, verjetno zaradi neupoštevanja prometnih znakov. Ranjenih ni bilo, materialna škoda pa ie precejšnja.
Danes se v Križu poročita DARINKA KOŠUTA in
JOŽKO PRINČIČ Nnvojroročencema želi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji največ sreče na novi življenjski poti
V Križu si bosta danes obljubila trajno zvestobo DARINKA KOŠUTA in
JOŽKO PRINČIČ Novoooročencema iskreno čestita športno društvo Dom v Gorici
V Križu stopila danes na novo življenjsko pot
DARINKA KOŠUTA in
JOŽKO PRINČIČ ' Fotoklub Skupina 75 iskreno čestita novopornčencema
Šolske vesti
4(ino
Vpisovanje gojencev v šolo Glas bene matice v Gorici bo do 15. septembra vsak dan (razen ob so botah) od 10. do 12. ure na sedežu. Ul. Malta 2. Vpisovanje v podružnico v Sovodnjah bo javljeno kasneje. Pričetek pouka v četrtek. 16. sep tembra.
V ŠTEVERJANU
« Med borovci »
bo danes in jutri
PRAZNIK PRIJATELJSTVA
DANES ob 20.30: PLES
JUTRI, ob 17.00: KULTURNI PROGRAM. Nastopajo ansambel «MEJAŠI», ansambel «IGA RADOVIČA», ansambel «LOJZETA HLEDETA», folklorna skupina iz Ločnika in humorist RADO FERLAN iz Škofje Loke
ob 20.30: PLES
Deloval bo odličen bifé. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani. ČISTI DOBIČEK JE NAMENJEN ŽRTVAM POTRESA OBMEJNIH PREDELOV
Orgairzirata ansambla «Lojze Hlede» in «Mejaši» ter društvo «Sedej»
Gorica
\ ER 1)1 17.00—22.00 «Il fratello più furbo di Sheriok Holmes». Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «Napoli violenta». M. Merli. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 16.45- 22.00 «Il gabbiano Jonatan».
CENTRALE 17.00—21.30 «La polizia indaga: tutti sospetti».
VITTORIA 17.00—22.00 «Arancia meccanica». McDowell in P. Magiee. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00	« Bambi ».
Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Classe mista». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Kaliber 20 za strokovnjaka», ameriški barvni film ob 16.00. 1800 in 20.00.
SVOBODA «črna vetrnica», angleški barvni film ob 16.00. 18.00 in 20.00. DESKLE «Krvavi bratje», italijanski barvni film ob 17.00 in 19.30.
Milica Jelen iz Doberdoba ob 3. obletnici smrti sina Danila daruje 4.000 lir doberdobski krvodajalni sekciji, 3.000 lir prosvetnemu društvu Jezero ter 3.000 lir športnemu združenju Mladost.
NE GRE LE ZA POSLEDICE SLABIH LETIN NA POLJSKEM
Kako z milijoni hektarov slabo obdelanih površin?
Val kritik v poljskem dnevnem tisku ■ Napad na «lakirovke» in na Televizijo Sele iz govora Giereka se je zvedelo, da je suša pobrala lep del letine
Iz umetnostnih galerij
Rigottijeve tolkanice v občinski
SOBOTA, 11. SEPTEMBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
13.00	Yoga v službi zdravstva, pet» nadaljevanje
13.30	DNEVNIK
18.30	Program za mladino: KAKO ŽIVETI POD VEDRIM NEBOM
20.00	DNEVNIK
20.45 METRONOTTE DI NOTTE
V današnjem, tretjem nadaljevanju oddaje z gornjim naslovom, v katerem nastopata v glavnih vlogah Renato Rascel in njegova žena Giuditta Saltarini, bomo imeli ponovno opravka z nočnim čuvajem, ki se odpravi na delo, ko se drugi odpravljajo k počitku. Brž ko Renato Rascel - Modesto stopi na cesto, ga povabijo k nekemu poskusu parapsihologije, da bi ugotovili resnične sposobnosti nekega mediuma. Nato pride Modesto v telovadnico prav v trenutku, ko se v njej zarotniki pripravljajo na državni udar. S tem noč še ni končana. Modesto se po naključju vplete tudi v neki umor, v neki zimski gredici, kjer pa se mož vendarle izkaže ...
21.50 DNEVNIK
22.00	Posebna oddaja Dnevnika 1:
SAHARA, OBOROŽENI MIR DNEVNIK 1, ZADNJE VESTI
Drugi kanal
16.30	Italijansko prvenstvo v plavanju
18.30	Rubrike dnevnika 2: ankete, šport itd.
19.00	Športna sobota, tedenska oddaja
19.30	NEKO STARO PRIJATELJSTVO, TV film
20.00	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.45	ZDA SO STARE 200 LET POTOVANJE V AMERIŠKO ZGODOVINO
21.40 DNEVNIK 2 — druga izdaja
21.50	Ironični nasmeh Reneja Claira: HO SPOSATO UNA STREGA Ob koncu DNEVNIK 2, zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
16.25	Nogometna tekma: ZAGREB — OLIMPIJA, prenos iz Zagreba 19.10 Obzornik
19.25	POLCILINDER IN GOMOLJAST NOS
Ob sobotah bodo na ljubljanski TV predvajali serijo madžarskih oddaj za otroke z naslovom Polcilinder in gomoljast ali dolg nos. Zvrstilo je bo 8 nadaljevanj, ki govore o dogodivščinah družbe «Divja gos». Ta šteje 6 članov: 5 dečkov in eno deklico.
Na zadnji dan šole se dečki dogovarjajo, kdo bo obiskal Pe-trico, ki je že dolgo bolna. En deček predlaga, naj bi na dvorišču hiše, kjer stanuje Petriča, organizirali cirkuško predstavo, da bi deklico zabavali. Zato se fantje spravijo na lov na divje živali in zveri za svoj cirkus. In že v začetku zgodbe spoznamo, da se člani družbe «Divja gos» znajdejo ob vsaki priložnosti in da vsak problem rešijo tudi s precejšnjo dozo humorja . ..
20.30	DNEVNIK
20.50	Zunanjepolitični komentar
21.00	Humoristično - glasbena oddaja
21.45	HOBSONOVE DOGODIVŠČINE, celovečerni film
23.30	DNEVNIK
00.25 Nogomet: HAJDUK — DINAMO
Koper — barvna
16.25	Nogomet: ZAGREB - OLIMPIJA
20.30	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35 Maščevalci, serijski film
22.25	Veliki raziskovalci 23.20 Glasbene miniature
Zagreb
19.15	Začetek šolskega leta
21.00 SANDOKAN, celovečerni film 22.25 HAJDUK - DINAMO
VARŠAVA, 10. — Letos slišimo tožbe nad vremenom z vseh koncev sveta. Vsa zahodna Evropa je dolgo tožila nad sušo, Sovjetska zveza je tožila nad preobilico padavin, drugod po svetu pa tudi ni veliko bolje. Kaže, da bo letošnje leto šlo v zgodovino tudi kot leto izredno muhastega in za kmetijstvo nepovoljnega vremena. Toda tam, kjer je vreme krivo za eno slabo letino, si opomorejo v naslednjem letu. Vse drugače je na Poljskem, kjer slabe vremenske razmere že tretje leto zapored ogrožajo letino, točneje uresničenje dolgoletnega programa za bogatejšo preskrbo, programa, ki so ga na Poljskem sprejeli leta 1974 in v katerega je Poljska vlada vložila velikanska sredstva, hkrati pa uvedla vrsto ukrepov za spodbujanje kmetijstva in živinoreje. Slabi rezultati v kmetijstvu so povzročili verižno reakcijo na področju potrošnje. V u-radnih izjavah in tudi v govoru prvega sekretarja CK PURP Giereka nedavno v Mielcu se ne skriva več zaskrbljenost zaradi razmer, ki bi mogle spraviti v resno nevarnost načrtovano naraščanje življenjske ravni na Poljskem.
Zaradi vsega tega se pričakuje; da bo plenarna seja CK poljske združene delavske stranke v okviru glavne točke dnevnega reda, ki bo posvečena kmetijstvu, razpravljala o celotnem kompleksu u-krepov za izboljšanje delovnih in tudi življenjskih razmer državljanov, vključujoč sem tudi vprašanja stanovanjske gradnje in boljše preskrbe potrošnikov z industrijskimi izdelki.
V razmerah, ki so nastale po proglasitvi in nato umiku sklepa o podražitvi prehrambnih artiklov so poljski tisk preplavile odkrite in kritične razprave o negativnih pojavih v kmetijstvu. Predmet kritike je tudi tako imenovan «laki-rovka», za katero je dnevnik «Žy-cie Warszawy» posebno napadel direktorje velikih gospodarskih organizacij, ki da «z veliko iskrenostjo širijo informacije o vsakem u-spehu, hkrati pa zelo pozorno pazijo, da bi težave in napake ne prišle v javnost». Isti varšavski list je nedavno kritiziral tudi poljsko televizijo, ki da je o letošnji žetvi ustvarila sliko, kot bi jo bil prikazal Disney, to se pravi, da so po TV «prikazali samo nadvse moderne kombajne, nihče pa ni mogel videti kmečkih kos in srpov».
Zaradi tega je poljska javnost šele sedaj iz Gierekovega govora z\ edela za sušo, ki je krepko zmanjšala donos raznih kultur.
Čeprav sta bili poslednji dve letini slabi, je minula petletka v bistvu vendarle spremenila družbeni in gospodarski položaj poljskega podeželja in je bil prav zaradi izrednih ukrepov novega partijskega in državnega vodstva zabeležen porast kmetijske proizvodnje za celih 19 odstotkov, kar je največ v vsej poljski povojni zgodovini. V začetku 70. let so se živ-lj*enjski in delovni pogoji občutno izboljšali. To potrjuje tudi stik s slehernim podeželskim človekom, kmetom pa naj dela na kolektivna gospodarstvih ali na zasebnem posestvu. Na Poljskem so namreč uvedli brezplačno zdravstveno zaščito, ukinili so obvezni odkup, začeli so dajati kredite pod zelo po-voljnimi pogoji, posebno za melioracijska dela ali za nakup opreme. Po mnenju direktorja zavoda za kmetijsko gospodarstvo prof. dr. Augustyna Vvossa se je stanje na podeželju izboljšalo tudi na račun tega, da so v obdobju 1971 -1975 bile izkoriščene «dolgo odlagane rezerve», to se pravi do tedaj nezadostno produktivna delovna sila, k čemur je treba dodati še razmeroma dobro biološko o-snovo v živinoreji in neverjetno naglo vključevanje agrotehnike v celotno kmetijstvo.
Razmere so se sedaj bistveno spremenile. Potem ko so bile pravkar omenjene «rezerve» že izrabljene, zahteva nadaljnji razvoj kmetijstva nove in večje materialne naložbe. Predvsem bodo okoli 60 odstotkov sredstev, namenjenih napredku kmetijstva, v sedanji petletki porabili za to, da bi se nadomestila delovna sila, ki tudi na Poljskem zapušča podeželje. Poleg tega pa nedavni dvig cen kmetijske opreme povečuje proizvodne stroške za 7 ali celo 10 odstotkov.
Do nedavnega nizke odkupne cene so negativno vplivale na pridelovanje žitaric. Še več, večina živinorejcev se je usmerjala k nakupovanju uvožene krme, kar je nujno privedlo do močne podražitve vzreje. Ponekod pa so celo prenehali vzrejo živine, prvenstveno svinj. Tudi ob energičnem izvajanju novih ukrepov bo obnova živinskega fonda dokaj dolga in ne bo tako kmalu rešila vprašanja pomanjkanja mesa.
Veliko oviro za učinkovitejšo a-grarno politiko pa predstavlja dejstvo, da je na Poljskem nad 80 odstotkov obdelovalnih površin v zasebni lasti. Najnepovoljnejše je stanje na majhnih posestvih ostarelih kmetov. Nič boljše pa ni stanje na posestvih tako imenovanih «hlopo-robotnikov», to se pravi na tistih majhnih posestvih, ki so last industrijskih delavcev, ki hočejo o-hraniti mesto v tovarni in na polju in je zato njihova posest dokaj zanemarjena. Če bi šlo za majhne površine, bi problem ne bil tako akuten. Toda gre za tri morda celo štiri milijone hektarov obdelovalnih površin, kjer tudi mimo slabih vremenskih razmer beležijo donose, ki sq za 30 odstot-
kov in še več slabši kot je poprečni donos na drugih obdelovalnih površinah.
Poljski parlament, varšavski «sejem», je že obravnaval načrt novih zakonskih ukrepov, ki naj bi državnim kmetijskim posestvom o-mogočili hitrejše prevzemanje teh in tudi drugih zapuščenih ali napol opuščenih obdelovalnih površin. Starejši kmetje dobijo za odstopljeno zemljo nekakšno rento, rekli bi pokojnino, hkrati pa jim je zagotovljena tudi brezplačna zdravstvena oskrba. Odpor proti tem ukrepom pa nudijo že omenjeni polproletarci, torej industrijski delavci, ki obdelujejo tudi domačo posest in ki menijo, da jim morebitna odkupnina ne more nadomestiti koristi, ki jo imajo od tega, kar pridelajo na svojih majhnih posestvih.
Strukturalne spremembe na podeželju morajo po mnenju prof. Wossa spremljati ustrezni socialni in politični ukrepi. «To je treba
«Zakaj hodite Slovenci po svetu in iščete turistične zanimivosti, ali zdravilišča, v vaši Sloveniji imate vse», mi je dpjal neki Anglež, ki se je s svojo ženo zdravil v zdravilišču Radenci na Štajerskem.
Prav je imel. Slovencem, ki smo sicer majhen narod, je narava dodelila ogromno bogastvo. Imamo prekrasne hribe, čudovito morsko obalo, imamo lepa mesta in vasi, prijazna letovišča in turistične kraje, imamo pa tudi kup že zelo znanih zdravilišč, ki uspešno zdravijo vse — od bolezni prebavil in kože, do revmatičnih obolenj ter o-bolenj srca in ožilja. Na tem razmeroma majhnem koščku zemlje je mati narava nasula vsega, kar je lahko človeku v korist in v dobro. In kljub temu marsikdo ni zadovoljen. Marsikdo križari po svetu, teka sem in tja, se vozi po nakupe v tujino, ko pa pride domov, spozna, da je doma vendarle najlepše. To spoznanje nas razveseli in potem smo zadovoljni in srečni kot bi bili spili kozarec dobrega — štajerskega, dolenjskega ali. ..
Košček tega slovenskega bogastva sva to poletje uživala z možem v Radencih — znanem zdravilišču za vse srčne bolezni in bolezni ožilja. «Tri srca — tri srca» je melodija in tekst reklame za Radensko Slatino, ki jo gotovo pozna vsak Slovenec, vsak Jugoslovan. pa tudi skoraj vsak človek, ki živi na obmejnem področju Italije ali Avstrije. Da je ta voda hudo cenjena, da jo kupujejo vsi, ki prihajajo v Slovenijo, sem se lahko prepričala na lastne o-či — avtomobili, ki so pred mano vozili v Avstrijo, ali kasneje v smeri Italije, so bili vedno dobro založeni tudi s to zdravilno vodo.
Radenci so danes že dovolj znano zdravilišče, da ne potrebujejo še posebne reklame. Znani so v Avstriji, Nemčiji, pa tudi v Italiji in sploh v vseh državah, do koder seže glas o zdravilnosti radenske vode. ki zdravi danes najbolj razširjene bolezni srca in ožilja.
Bila sem prepričana, da do Radencev sploh ne bova prišla, saj vem, kako se je treba za zdravilišča v Sloveniji že dolgo prej napovedati.
Pa sva imela srečo. Dobila sva sobo po posredovanju daljnje sorodnice. Lahko pa tu povem, da takšne sobe. pri vseh svojih dosedanjih potovanjih, še nisva bila deležna. Bila je prelepa — v čudovitem okolju, s prelepim balkonom, okrašenim z razkošnimi rde-
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Neki dokument vam bo pomagal rešiti staro, zapleteno vprašanje. Bodite kar se da mirni in potrpežljivi.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Z optimizmom ne boste opravili vsega. Potrebno bi bilo pljuniti v roke. Srečo boste imeli v ljubezni.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Držite se svojih ustaljenih navad, tudi če vas bodo spravljali ob živce. Nekdo vam bo odkril svojo ljubezen.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Kaže, da boste morali izbirati med predlogi, ki vam niso povšeči. Veliko več sreče boste imeli v družbi in tudi doma.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V trenutku, ko bi potrebovali tujo pomoč, vam bo ta odpovedala in se zato zanašajte le nase. Prijetna vest.
DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Odlične možnosti, da se uveljavite. Nasprotja bodo krepka in je le od vaše sposobnosti odvisno, kako se bo vse končalo.
izpeljati ob spoštovanju življenjskih interesov in smotrov teh ljudi, ne pa le na osnovi administrativnih ukrepov in sklepov. Tisti, ki delajo na vasi, imajo namreč iste pravice do blagostanja, ki ga nudi civilizacija, kot tisti, ki so zaposleni v mestih. Potreba po likvidaciji teh razlik vodi k dvigu proizvodnih stroškov. Kmet ne želi več, družba pa nima pravice, da bi ga prisilila, da prideluje s svojimi primitivnimi sredstvi več kot toliko in to brez letnega počitka, brez ustreznega standarda, brez socialne gotovosti».
Tisti, ki se bodo s tem ukvarjali na plenumu, ali v drugih forumih, ne bodo imeli lahkega dela. Milijoni Poljakov pričakujejo poštene sklepe in pravilne ukrepe, ki ne bodo vodili le k ozdravitvi družbenih odnosov na podeželju, pač pa k trajni rešitvi življenjskih vprašanj delovnega človeka v mestu in na podeželju.
I.	M.
čimi begonijami, v popolnem miru. Imela sva res izredna gostitelja — moža in ženo — oba zaposlena v zdraviliških obratih Radencev, ki sta naju sprejela kot svoja ter sta nama ustvarila vzdušje, ki ga ne bova tako hitro pozabila.
Tako lepo je bilo to okolje, v katerem sva preživljala svoje bivanje v Radencih, da se nama ni zdelo prav nič čudno, če sva naletela pred najinim začasnim domom, vedno na skupine gostov, ki so želeli v svojih fotografskih aparatih odnesti iz tega koščka Slovenije tisti delček lepote, ki ga prav ljudje iz teh krajev s svojo pridnostjo in marljivostjo samo še jxiudarjajo in večajo. Ves ta del gornje Štajerske, in Prekmurja je namreč prav po njihovi in seveda tudi po zaslugi narave en sam prekrasen vrt, v katerem se človek spočije, ob katerega lepoti uživa in ki mu ostaja v neizbrisnem spominu tudi potem, ko ga mora zaoustiti.
Kako poteka zdravljenje v Radencih, ve vsakdo, ki je to pot že kdaj prehodil. Voda je odlična, zdravniki tudi, narava nudi vse, kar zmore, ljudje pa tudi.
«Znajo ljudje ceniti vse te dobrote?», smo vprašali zdravnika, ki že dolga leta dela v Radencih.
«Pa še kako. Imamo paciente, ki se redno vračajo k nam. Med njimi so tudi iz zelo oddaljenih krajev. Mogoče so jih letošnje ce-
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prevzeti boste morali odgovornost tudi za stvari, ki ne spadajo na vaše področje. Lepi uspehi v družbi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ustvarili boste pogoje, da bodo vaši načrti izpolnjeni. Drugič ne bo šlo vse tako gladko.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Z dobrohotnostjo in potrpežljivostjo boste uspeli le deloma. Drugje je potrebna ostra beseda. Zadovoljstvo v družini.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) Uveljavili se boste le, če boste izkoristili vse svoje ustvarjalne sposobnosti. Tisti, ki se vam ponuja, ni pravi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Težnje in načrti niso napak. Napak je način, kako nameravate načrte izpeljati. Nekoliko počitka vam ne bi škodovalo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dobro boste rešili vprašanja gmotnega značaja, bolj malo pa bo duševnih zadoščenj. Tolažbo boste našli le med svojci.
Med tržaškimi umetniki sta brata Aldo in Giovanni Rigotti tista likovna ustvarjalca, ki v likovni spremenljivosti preteklih 30 let nista niti za korak krenila stran od v začetku ubrane poti. Verjetno je prav tu treba iskati odgovor na vprašanje, od kod tolikšna dovršenost v bakrenih tol-kanicah, ki jih je Giovanni Rigotti razstavljal pred nedavnim v občinski galeriji v Trstu.
Giovanni Rigotti pa se je tokrat predstavil tudi kot izreden risar, saj je predloge za svoje velike reliefe risarsko tako izpopolnil v črno - belem, da bi jih nepoznavalec njegove umetnosti kaj lahko zamenjal s kako kopijo Duererjevih del. Ta dela pa spominjajo na velikega nemškega likovnega ustvarjalca tudi po vsebini in sicer po oklepnih vojščakih, po konjenikih z vihrajočimi perjanicami in šlemi.
Kot po navadi je bila tudi zadnja razstava, ki jo je Giovanni Rigotti pripravil v tržaški občinski galeriji, uglašena na temo zgodovinskih prebivalcev kraških gradišč in na njihovo mitologijo. Vanje pa Rigotti ne posega le z umetniško domišljijo, pač pa tudi že z doslednostjo zgodovinarja,
ne nekoliko razočarale. Toda prepričani smo, da se nam ne bodo odpovedali. Zdravljenje z našo vodo je uspešno in za zdravje človek marsikaj žrtvuje», je bil njegov odgovor.
In še res je. Voda je čudovita, pa če jo samo piješ, ali pa se v njej kopaš. Kot 'oi se ti organizem prenovil, kot bi te naenkrat zapustilo vse, kar je slabega, škodljivega. In potem še pomirjujoče besede zdravnikov, ki ti povedo, zakaj imaš to bolezen in kako se je boš iznebil in za zaključek še prijeten nasmeh uslužbenke, ki ti ponudi kozarec tople, mlačne, a-li hladne radenske vode. Vse to pomeni dosti. .. skoraj vse, kar pač človek v zdravilišču išče.
Zdravljenje pa le ne poteka le v «zdravljenju». Tu si človek o-gleda še bližnjo okolico in kraje. Izpustimo Maribor, ki je vsakemu, ki je bil kdaj koli v Sloveniji, ali pa je potoval v Avstrijo, že dobro znan. Vzemimo na primer Mursko Soboto, ki se je iz majhnega podeželskega trga razvila v prijetno in lepo urejeno industrijsko središče. Vzemimo bližnje Moravce — zdravilišče, ki s svojo vodo zdravi različna revmatična in artrozna obolenja in ki privablja v svoje hiš'ce, zgrajene v prekmurskem stilu, številne bolnike, predvsem iz Avstrije in Nemčije. Vzemimo vse druge manjše kraje, ki obdajajo Radence.
Na poti v Moravce se morate ustaviti v motelu «Carda», so nama svetovali znanci, ki te kraje poznajo. Ni nama bilo žal, da sva jih ubogala. Dobila sva čevapčiče in prekmurski «bograč», za «na vrh» pa še prekmursko gibanico, ki je ne bova tako kmalu pozabila. In prav v tem motelu sva tudi videla prekrasne lestence, izdelane iz slame.
«Odkod pa ste te lestence dobili», sva radovedno vprašala natakarico, ki nama je dala vse zaželene podatke. Izdeluje jih domačin iz vasi Lipovci — pošta Beltinci. «Do njega pa pridete, če vozite skozi Mursko Soboto, mimo Rakičanov ter zavijete na levo na križišču, ki pelje na desno do Veržeja in Križevcev.»
Lestenci so bili tako lepi in o-riginalni, da se nama vožnja do Lipovcev ni zdela zapravljanje časa. Lipovci so majhna lepo urejena vas v bližini Murske Sobote, kjer so prebivalci v glavnem zaposleni v raznih tovarnah in podjetjih v Murski Soboti. Nekaj jih dela tudi v Nemčiji. Po opravljenem delu pa se doma še bavijo s kmetijstvom in to kar uspešno. Zemlja je dobra in tudi dobro obrodi (letos jo je sicer pestila suša, a še
ki si lasti odkritje raznih brlogov jamskega medveda ter njegovih kosti pa vse do menhirjev, nabožnih kamnov v gradiščih, kot je vse to pregledno potrjevala vrsta fotografij, ki jih je Rigotti nalepil na pano ob vhodu v občinsko galerijo.
Giovanni Rigotti se je torej o-predelil za umetniško osmišljeno likovno podajanje zgodovine nekdanjih gospodarjev gradišč in njihovih bojev z Rimljani, vse do njihovega poraza. Od tod toliko krajevnih imen našega Krasa s čudno zvenečimi ilirskimi imeni, ki še bolj vzpodbujajo našo predstavo nekdanje preteklosti. Podaja pa umetnik vse to v izredno težki tehniki velikih bakrenih globokih reliefnih tolkanic s presenetljivim kiparskim znanjem anatomije človeka in živali, pa tudi samega rastlinstva, pa naj gre v konkretnem primeru za ljubko mil obraz ženske ali za moško odločnost bojevnikovih potez. Brez vsakega pridržka moremo in moramo priznati, da je med tržaškimi likovniki bolj malo takih, ki tako učinkovito usklajajo zamišljene kompozicije svojih stvaritev in jih nato tudi do najmanjše podrobnosti skrbno izpe-
od daleč ne tako, kot druge kraje v Sloveniji).
Tudi Jakob Jožef, ki sva ga obiskala, da vidiva, kako ustvarja iz čisto navadne slame tako lepe okrasne predmete, je bil še do pred leti delavec in o prostem času dober kmet.
Pa je prišla bolezen — skleroza multipla — so mu povedali zdravniki. V začetku morda še sam ni vedel, za kaj gre. Danes že dobro ve. Najprej ga je priklenila na voziček, sedaj pa že z muko dviga levo roko, desna je Še komaj pregibna.
«Kaj mi je v tem primeru sploh še preostajalo», nama je dejal z glasom, kot da gre za povsem naravno zadevo. «Brez dela nisem Neva Lukeš
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Ijejo, dokončajo. Prav v tem o-staja Giovanni Rigotti v tržaški likovnosti bleščeč primer iskrenosti in poštenosti v umetniškem udejstvovanju, v likovnem izživljanju.
Sartorettov surrealizem na razstavi v «Tergeste»
Če je v občinski galeriji Giovanni Rigotti veličastno posegel v daljno zgodovino našega Krasa, je mlaai Sartoretto v galeriji Tergeste v Ulici Giulia bolestno obdelal kruto problematiko sedanjosti in to po večini po nekakšnem avtobiografskem ključu. Vendar pa brez obupnega patosa, ki običajno spremlja drugod takšne likovne samoizpovedi.
Tu takšne samoizpovedi opazujemo skozi sanjsko prizmo sur-realizma, ki jih razstavlja v mavrični pestrosti pa čeprav le v fragmentarni resničnosti. Sika pa Sartoretto vse to z naravnost renesančno spretnostjo, ki ponekod prehaja že v muhavosti kakega Oscaria Dalyja.
Prvi primerek smo videli v o-gromnem platnu, kjer je bradati slikar podoben starogrškemu modrijanu, in kako se mu na dnu sidede na kolenih zrcali življenjska uganka v nadstvarnosti pokrajine, okroglina, ki je tu edina barvito svetla točka v sicer zagašeni barvitosti slike. Podobno kot slikarju se tudi nam pojavlja slutnja, kako dolga je bila pot do bistrine razuma, kajti skozi okno ga opazuje v mraku noči opica, ki si čoha kosmato glavo.
Povsem drugače že sanjsko razmetani pa so razdrobljeni prikazi iz resničnosti in hkrati nadstvarnosti na drugi veliki sliki, ki se zdi kot pogled skozi pester kalejdoskop. Iz te slike pa silovito buta peklenski ritem steh-nizirane družbe, ki sprošča spolnost, razkosava človečnost, tako da se slikar čuti kot bi bil pribit na nekakšen križ in mu iz globine grla uhaja oporečniški krik ultrazvočne akustike, ki ga morejo dojeti, slišati le redki izbranci.
V vseh slikah, ki jih je Sarto-retto razobesil v galeriji Tergeste, se srečujemo z obravnavanjem vprašanja «biti ali ne biti», vprašanja, ki sega prav v same vrhove Himalaje, kot nakazuje slika, kjer se ti vrhovi spreminjajo v obraz starca iz rodu Gurkov, v obraz, ki ga je izklesalo trdo življenje, vtem ko v vedrem hladnem nebu lebdi u-okvirjena slika prelepe in gole pohotnice, ki ji anonimni obraz prekriva rdeč balonček.
Menimo, da je še razmeroma mlad Sartoretto že mojstrski slikar s tolikšno ustvarjalno silo, da bo verjetno zaoral še globoko brazdo v tržaški umetnostni u-stvarjalnosti. Milko Bambič
PRIMOŽIČ NAGRAJEN
Emilio Primossi - Primožič je bolj znan kot slikar in le redki vedo, da se ukvarja tudi z vezanjem besede, s pesnikovanjem. Res je, da je lani jeseni imel v kavarni Tommaseo večer, na katerem so umetnostni kritiki prikazali njegovo umetnost, hkrati pa so ob tej priložnosti recitirali tudi nekaj njegovih poezij. Toda krožek, ki mu je ta večer priredil, zbere razmeroma malo ljudi in ostane tako njegova poezija omejena na majhen krog poznavalcev. Pred dnevi pa je dobil iz Rima sporočilo, da so bile tri njegove pesmi, ki jih je poslal na natečaj «Primo premio internazionale di poesia», nagrajene. V Rim je poslal naslednje tri pesmi: «Mani callose», «Dieci giorni» in «Ultima barca».
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.10 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Stari motivi; 18.30 Klasiki 20. stoletja; 19.00 Saksofonist Washington; 19.10 ženski liki v romanu; 19.30 Glasbeni drobiž; 19.40 Pevska revija; 20.35 Primož Trubar na Goriškem, radijska igra; 21 15 Ritmični orkester; 21.30 Popevke.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 9.30 Pismo; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 11.15 Ansambel Smith; Z nami je; 11.45 Poje Oto Pestner; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 15.30 Ital. zbori; 16.00 Orkester Mercer; 16.45 Pesem sledi pesmi; 17.10 Nastopa Vittorio Borghesi; 19.30 Prenos RL; 20.30 in
21.30	Glasbeni vikend; 23.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila;
6.30	in 7.15 Pisan spored; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
11.00 Poletni spored; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.00 Drobec satire; 15Ì00 Turistične in športne aktualnosti; Donizettijeva Lucia di Lammer-moor; 2.30 Nove ital. popevke. SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 16.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.00 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: Moja pot v šolo; 10.30 Glasbena pravljica; 11.35 Turistični napotki; 12.03 PoTalijinih poteh; 13.10 Revija orkestrov; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes ob 14.; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Skladbe Antona Hajdriha in Ferda Juvanca; 16.30 Napotki za turiste; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Z ansamblom F. Puharja; 18.00 Studio ob 18.; 19.00 Skladbe M. Bravničarja; 20.40 Ansambel brata Avsenik; 20.50 Lahko noč, otroci!; 22.15 Oddaja o morju; 23.20 Zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz pred polnočjo; 1.05 Ples P° enih; 2.03 Melodije; 3.03 Koncert; 4.03 Majhni ansambli.
||IIIIIIIMMIIIIU|||ll||||i||||||||||||||||||||||||,||,,,|I1,|,,||,i|i|||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||,,,,||(||,,,|||||||,|,|,|,||,|||||,,|||||,,,|,,||,|,,,,|||,|,|||||||||||||||IlI||||||J||||||||||||||||||||||UI||||||||l||m||||||||||)a||||||B
Skrivnost izgubljenega škornja i hVgale
.............
SLOVENIJA JE ZARES ZELO LEPA, PA TUDI BOGATA DEŽELA
Zdravilišče Radenci in njegova okolica privabita veliko ljudi
V gosteh pri domačinih, ki ljubijo cvetje - Kdor je bil kdaj v Radencih, jih
Novi moderni zdraviliški dom v Radencih «Radin»

Horoskop
Zagon zbliževanju
Revija »Meždunarodnaja žizn« obširno utemeljuje zbliževanje socialističnih držav prav na vseh področjih
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 6. sept. — Teza o postopnem zbliževanju držav socialistične skupnosti, zlivanju njihovih ekonomik v enoten gospodarski organizem, brisanju razlik na vseh področjih javnega življenja, je zadnji čas dobila v ZSSR precejšnjo publiciteto. Opazno je prizadevanje, da bi tej tezi ustvarili čim trdnejše teoretične pa tudi pravne temelje.
Naravna vloga Združenih narodov
NEW YORK, 8. sept. (Tanjug) — V krogih, ki so blizu generalnemu sekretarju Združenih narodov, s pozornostjo in naklonjenostjo gledajo na pobudo neuvrščenih držav na 5. konferenci v Co-lombu, da naj bi pripravili izredno zasedanje generalne skupščine, posvečeno raz-oroževanju. Povrh poudarjajo, da je v tem duhu treba razumeti tudi oceno ideje iz Colomba, ki jo je Kurt Waldheim orisal v političnem poročilu za naslednje redno zasedanje generalne skupščine.
Waldheim namreč odločno vztraja, da je treba Združenim narodom zagotoviti na področju razoroževanja »mesto, ki jim gre«, da mora generalna skupščina poiskati način, kako bi problem proučili in prikazali v pravi luči in ga dramatizirali, kajti položaj je zaradi oboroževalne tekme »resnično dramatičen«. Ravno s tem vztrajanjem pri novem stališču do problema razoroževanja opozarja Waldheim na sklep 5. vrha neuvrščenih o izrednem zasedanju generalne skupščine.
Neuvrščene države so v Colombu ponovile, da se moTa celotna mednarodna skupnost, ki je zastopana v Združenih narodih, posvetiti tem vprašanjem, ki so zaradi oboroževalne tekme čedalje resnejša. Združeni narodi so dejansko izključeni iz procesa pogajanja o tem problemu, saj kaže, da bi velesili želeli zadevo ohraniti v svoji izključni pristojnosti.
Z izdejo o sklicanju izrednega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov se za OZN odpira novo področje dejavnosti, ki je bistvenega pomena ne samo za nacionalno varnost držav, temveč tudi za nadaljnji pozitivni razvoj mednarodnega zaupanja in odnosov nasploh.
Problem bi bilo treba čimprej premakniti z mrtve točke, pripraviti politično ozračje za prve resnične korake na poti k razoroževanju in ustvariti podlago za uresničevanje znane ideje o svetovni kon-
ferenci, posvečeni Tazoroževanju, katere sklepi bi lahko vse države konkretno zavezali k temu ali onemu programu razoroževanja.
Ko Kurt Waldheim spodbuja prizadevanja, da naj bi generalna skupščina obravnavala problem razoroževanja, poudarja, da je mednarodna skupnost obogatena z novo vsebino zgodovinskega pomena prav zaradi pogumne pobude držav v razvoju (zlasti neuvrščenih) za sklicanje dveh izrednih zasedanj o problemih razvoja. S tema zasedanjema se je namreč začelo obdobje prizadevanja za novo mednarodno gospodarsko ureditev. To je poučen primer, meni Waldheim, in v poročilu za 31. zasedanje poziva svetovno javno mnenje, naj se zavzame za to vprašanje, ki je univerzalnega pomena, in Združenim narodom zagotovi »bistveno vlogo« v reševanju problema razoroževanja, ki je »najnevarnejši problem« našega časa. Oboroževalna tekma (ki stane okrog 300 milijard dolarjev letno) najresneje ogroža mir in varnost svetovne skupnosti, hkrati pa države zanjo trošijo sredstva, ki bi jih nujno potrebovale za druge osnovne cilje.
Dva tedna pred začetkom 31. zasedanja generalne skupščine zbuja problem razoroževanja v diplomatskih kuloarjih OZN vsekakor veliko pozornost. Kaže, da je na tem področju v naslednjih tednih in mesecih pričakovati poteze, kakršnih ne pomnimo že leta.
Ena od podrobnosti v tem dogajanju je tudi dejstvo, da v nekem ad hoc generalne skupščine pripravljajo nov korak OZN na področju obveščevanja javnosti o tem, kaj pomeni oboroževalna tekma in s čim vsem grozi. Gre za predlog, naj hi izdajali letopis o oboroževalni tekmi in posebno publikacijo, ki bi pogosteje izhajala in bi bila na voljo vsem državam.
Vabila za dialog
»Figaro« piše, da si Pariz kljub težavam v UNCTAD in ukoru iz Colomba želi spodbuditi dialog Sever — Jug
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 8. sept. — V nasprotju s pomladnimi in poletnimi meseci, ko pariški tisk z izjemo »Le Monda« ni pisal o konferenci Sever—Jug, se v teh dneh vrstijo članki na to temo. Najnovejši članek, ki ga je napisal dobro obveščeni gospodarskopolitični komentator Alain Vernay, je izšel v dnevniku »Le Figaro«, ki Je dandanes najbliže uradnim tezam in stališčem. Izhodiščna misel članka je, da si »francoska vlada želi čimprejšnjega sestanka konference o mednarodnem gospodarskem sodelovanju »in da je« uporabila ves svoj vpliv, da bi se iskanje dialoga med Severom in Jugom utrdilo in poglobilo navzlic težavam na UNCTAD v Nairobiju ter ukoru na konferenci neuvrščenih držav v Colombu«.
Revija »Meždunarodnaja žizn« v najnovejši številki obširno utemeljuje zbliževanje socialističnih držav in narodov kot »objektivno zakonitost«. Ta proces, piše revija, temelji na enaki družbeno-eko-nomski ureditvi socialističnih držav, na skupnih interesih v boju za izgradnjo nove družbe, na skupnih nalogah v krepitvi mednarodnega položaja socializma in v obrambi socialističnih dosežkov pred napadi imperializma, na skupni ideologi in skupnem internacionalnem nauk« mark-sizmu-leninizmu.
Najpomembnejši pogoj in jamstvo za uspehe socialistič. nih držav je enotnost in strnjenost njihovih partij in narodov, meni revija, zato je »strnjenost bratskih partij in narodov socialističnih držav eden najpomembnejših izrazov objektivnega procesa postopnega zbližan j a dežel socializma.« Drugi najpomembnejši izraz tega objektivnega procesa pa je »čedalje močnejše uveljavljanje načel proletarskega, socialističnega intemacionalizma v odnosih med bratskimi partijami in narodi.«
Socialistični intemaciona-lizem je, kot pravi revija, politična in teoretična osnova enotnosti in strnjenosti držav socialistične skupnosti. V njem so zajeta nova načela in norme odnosov med državami socializma in njihovimi narodi in »te norme in načela so odrazili skupni dokumenti mednarodnih posve-tovanj in konferenc komunističnih in delavskih partij v letu 1957, 1960, 1969 in 1976«.
Znova imamo torej opravka s sovjetskim prizadevanjem, ki ga niso delile vse udeležene partije v Berlinu in zato tudi ni moglo biti sprejeto, namreč, da bi ustvarili kontinuiteto in tesno povezavo med dozdajšnjimi posvetovanji — na katerih, mimogrede rečeno, načel in norm intemacionalizma niso enako opredeljevali (na berlinski konferenci intemacionalizma, zlasti pa še socialističnega, sploh niso omenili).
Sicer pa revija trdi, da socialistični intemacionalizem ne vključuje zgolj moralnopolitičnih vidikov, ampak čedalje bolj prerašča v sistem pravnih načel za odnose med
socialističnimi državami. To načelo so pravno okrepili dvostranski prijateljski sporazumi, pa organizacija varšavskega sporazuma, statut SEV, kompleksni program socialistične ekonomske integracije in dragi dokumenti. Skratka, socialistični interna, cionalizem ni le politična ampak državno-pravna oblika sodelovanja med socialističnimi državami.
Sovjetska zunanjepolitična revija ne govori povsem določno, kaj razume pod pojmom »socialistična skupnost«, pač pa posredno, ko — po vrstnem redu partijskih kongresov — navaja devet držav, katerih političnim in družbeno - ekonomskim uspehom daje visoko priznanje:	Romunija, Madžarska,
Poljska, Kuba, ZSSR. Bolgarija, češkoslovaška, NDR in Mongolija.
Revija nato našteva različne oblike zbliževanja socialističnih držav, med njimi organizacijo varšavskega sporazuma — »ki služi interesom miru in socializma, zbliževanju bratskih partij in narodov, pa SEV, znotraj katerega poteka socialistična ekonomska integracija — »naj-višja sodobna oblika internacionalizacije proizvodnje«. Kot eno izmed novih oblik te internacionalizacije omenja revija »razširitev sistematične izmenjave delovne sile med državami skupnosti« in navaja, da v ZSSR dela nad 10.000 bolgarskih delavcev, v NDR pa 13.000 madžarskih in več tisoč poljskih delavcev.
Zanimivo je, da revija posveča veliko pozornost tudi zbliževanju socialističnih držav na kulturnem področju in navaja kot osnovno metodo skupnega razvoja kulture in umetnosti socialistični realizem, ki da je »nenadomestljivo sredstvo vzgajanja širokih ljudskih množic«.
Skratka, zbliževanje sociali, stičnih držav uspešno poteka na vseh področjih- socialnopolitičnem, ideološkem, gospodarskem, kulturnem in zunanjepolitičnem. Ob slednjem revija navaja usklajeno skupno prizadevanje za popušča, nje napetosti v svetu; in v tem je najbrž eden izmed razlogov za to, dà "V "ZSSR zadnji čas toliko poudarjajo potrebo po enotnosti in strnjenosti socialističnih držav: pripraviti se je treba na novo rundo pogajanj z Zahodom, ki bo sledila volitvam v ZDA in ZRN
O tem je bilo tudi veliko govora na nedavnih dvostranskih krimskih srečanjih med Brežnjevom in voditelji držav in partij socialistične skupnosti. ZSSR želi pred Zahodom, ki zadnji čas gleda na popuščanje napetosti z drugačnimi, bolj boječimi očmi, nastopiti na čelu čimbolj enotnega in trdnega bloka, kar naj bi bilo tudi opozorilo Zahodu, naj ne računa s tem, da bo popuščanje ta blok razrahljalo, saj je sovjetska strategija docela drugačna.
TIT DOBERŠEK
Po posvetih med sopredsednikoma konference Macea-chenom in Perezom Guerre-rom ter sestanku venezuelske, ga diplomata z novim šefom Quai d’Orsaya Louisom de Guinngaudom naj bi sklenili, da se konferenca nadalju< je z zasedanjem komisij 13. septembra. V Parizu menijo, da po sestanku v Colombu, kjer je prišlo do »skrajne politizacije gospodarskih problemov, ni razloga za to, da bi se odpovedali kovanju velikega načrta za nov mednarodni gospodarski red«.
Zanimivo je stališče, ki ga pisec članka razglaša za uradno, :n po katerem zahteve po naftnem embargu za Francijo, sprejeli v Colombu, »niso vzeli resno niti tisti, ki so jo sprejeli, ko je razprava zašla na stranski tir. Tretji svet je le opozorila na ne varnost, kako lahkomiselno je govoriti o grožnjah, ki tako izgubijo vso verjetnost.«
Glede obsodbe francoske politike v Južni Afriki pa naj bi francoska vlada — tako piše Alain Vernay — z res.
niml prizadevanji začela razlagati svojo politiko. Sem sodi tudi nedavna odločitev o ustanovitvi posebnega sveta za kontrolo nad-prodajo jedrskih centrai.
Po takšnih ocenah naj bi deželam v razvojtUbS' biltrtio širjenja pariške konference oziroma do njenega prenosa v okvir OZN, kajti tako se marca prihodnje leto v Ženevi ne bi mogel začeti dolgi dialog (pod pokroviteljstvom UNCTAD), ki naj bi leta 1978 pripeljal do ustanovitve skupnega podpornega sklada za surovine.
Neuspeh pariške konference bi zavrl pogajanja o posa meznih surovinskih problemih, ki naj bi tudi tekla v Že. nevi. Po pisanju »Le Figaro-ja« ima konferenca na tem področju pomembno vlogo: dovolila naj bi ameriški diplomaciji, da spet pride do sape in ponovi svoj predlog o ustanoviti svetovne banke surovinskih virov, ki naj bi spodbudila zahodne naložbe v deželah v razvoju.
»V trenutku, ko Henry Kis. singer poziva Tanzanijo in Zambijo k potrpežljivosti m ko obenem pritiska na južnoafriško vlado, naj resnično sprejme napredne ukrepe, je nadaljevanje pariške konte renče -- gotOMO «element popu ščanja napetosti. Na tej stra. ni Atlantika mislijo, da State Departmentu ni do nepopustljivosti, ki bi blokirala konfe. renco,« piše list in nadaljuje, da so našli kompromis, ks ko obravnavati zadolženost dežel v razvoju, da pa bi bi lo danes, ko končni utpeh konference nikakor ni zagotovljen, najbolje, če hi pogajanja ustavili za nekaj časa ter jih nadaljevali po ameriških volitvah,« da bi se tako izognili velikemu tveganju poraza po treh jesenskih zasedanjih. Prihodnost bo povedala, ali je bila francoska odločitev zaupanja močneiša od cinizma. Vendar nikomur ni do tega, da bi prevzel odgovornost za polom. To je eno redkih spodbudnih znamenj,« končuje »Le Figaro«.
STANE IVANC
Colombo
odmeva
Vezi enotnosti
Vodilni srilanški dnevnik »Daily News« je pod naslovom »Vezi, ki združujejo« objavil uvodnik, v katerem je rečeno, da je konferenca neuvrščenih v Colombu naletela na večinoma zelo ugoden odmev. »To velja za odmeve z večjega dela sveta. Med temi reakcijami pa je še vedno največkrat opaziti, da opozarjajo zgolj na razlike med neuvrščenimi, ne pa tudi na vezi, ki nas združujejo.«
Po oceni glavnega dnevnika v Sri Lanki pa tudi ta del svetovnega tiska piše »na nekolikanj drugačen način«. »Veliko razlogov je za takšno spremembo,« meni list, »to je predvsem krepitev gibanja neuvrščenosti in povečanje njegove vloge ter prestiža«.
ZDA »upoštevajo neuvrščenost«
Ameriški veleposlanik v Sri Lanki John H. Reed je izjavil, da njegova država »povsem upošteva« po litiko neuvrščenosti Sri Lanke kot tudi pomemben položaj in predano delo te države kot gostiteljice 5. konference najvišjih državnikov neuvrščenih držav. Tako je veleposlanik izjavil v govoru, ki ga je imel na slovesnosti prijateljstva med Sri Lanko in ZDA, ki so jo priredili ob 200-letnici ZDA.
v zvezi z neuvrščenostjo je navedel trditev, da ZDA povsem sprejemajo vlogo in koncept neuvrščenosti. Govoril je tudi o medsebojnem spoštovanju in vza jemnih interesih, ko je opozoril na pomembnost neuvrščenih držav v ameriški zunanji politiki. Omenil je še, da so ZDA zainteresirane, da območje Južne Azije ne bi postalo »cona konfrontacije velesil«. V tej zvezi je pozitivno ocenil stališča neuvrščenih.
»Učinkovitost se povečuje«
Pariška revija »Monde Dipiomatique« je v septembrski številki poročala o rezultatih 5. konference neuvrščenih držav v Colombu in opozorila na pomembnost politične in ekonomske deklaracije kot tudi drugih odločitev, sprejetih na tem srečanju. »Politična deklaracija opozarja na pomembno vlogo neodvisnih držav pri ohranjanju miru in pri razvoju mednarodnih odnosov,« je rečeno v članku revije. Zatem citirajo posamezne dele politične deklaracije in poudarjajo, da je »politika neuvrščenosti imela v minulih letih vedno večji vpliv na mednarodni položaj in da je igrala vidno vlogo, katere učinkovitost se je sčasoma še pove čala«.
Kandidata
brusita
kopja
Začela se je zadnja etapa ameriške volilne kampanje
WASHINGTON, 9. sept. (Tanjug) — Nova etapa ameriških volitve se je ta teden začela z uradno otvoritvijo volilne kampanje obeh predsedniških kandidatov — republikanskega Geralda Forda in demokratskega Jimmy-ja Carterja. Njuna volilna taktika se bistveno razlikuje.
Predsednik Ford se v nasprotju s tradicijo ni takoj odpravil na politično turnejo. Prvi volilni govor bo imel šele prihodnji teden na univerzi v Michiganu, kjer je študiral. Namesto da bi obiskoval večino držav, se bo koncentriral samo na nekatere važnejše točke, največ časa pa bo v naslednjih dveh mesecih do volitev prebil v Beh hiši. Njegovi strategi sodijo, da je bolje, če se Gerald Ford, ki je po ustavni poti prišel na položaj predsednika in zdaj prvič stopa pred volivce, do volitev predstavlja Američanom bolj kot delovni predsednik in opravlja državniške zadeve v Beli hiši. že včeraj je pred filmskimi kamerami podpisoval nekatere manj pomembne zakone, potem pa nepričakovano prišel v prostor za časnikarje ter dopisnikom potrdil, kar je že pred tem rekel njegov predstavnik za tisk: če želi Vietnam normalizacijo odnosov z ZDA, mora najprej objaviti podatke o usodi okoli 500 pogrešanih ameriških vojakov.
Jimmy Carter pa se drži tradicionalne taktike, že ta teden bo obiskal 20 mest v 11 državah juga, vzhoda in srednjega zahoda. Kampanjo je začel z besedami: »Mislim, da je naša država pripravljena na novo vodstvo, tn prav to je tisto, kar ji želim zagotoviti.« Za začetek kampanje je izbral toplice »Warm Springs« v Georgiji, kjer se Je pogostoma zdravi) Franklin Roosevelt. Roosevelt je tam ime! »poletno Belo hišo«, v kateri je tudi umrl.
Medtem sta se Fordov In Carterjev štab že dogovorila o pogojih in rokih javnih televizijskih debat, id jih bodo do volitev imeli Ford tn Car ter in njuna podpredsedniška kandidata Prva debata bo 23 septembra in bo posvečena domačim in gospodarskim vprašanjem, draga v začetku oktobra o zunanji politiki in narodni obrambi, tretja, ki bo odprta za vsa vprašanja, pa je predvidena za Konec oktobra Medtem bosta sredi oktobra imela Javno debato podpredsedniška kandidata — demokrat Mondale m republikanec Dole.
Take debate sta prvič imela Nixon in Kennedy v kam panji leta I960, odtlej pa jih ameriški politiki vse pogosteje uporabljajo. Debate so zielo popularne, neposredne in glede na to, da jih posluša večina Američanov, zelo odmevne, ker jasneje ln določneje začrtujejo politični profil Kandidata, njegove Kvalitete in njegove poglede na rešitev raznih aktualnih vprašanj, bodisi domačih ali mednarodnih. Sodijo, da bosta Kandidata prav v teb debatah orisala svoje najpomembnej še volilne obljube, stališča in politiko.
Priznanje Titu in Jugoslaviji
Objektiven prikaz boja jugoslovanskih narodov - O interesnih sferah
OD DOPISNIKA TANJUGA POSEBEJ ZA DELO
BUDIMPEŠTA, 9. sept. — »Stara jugoslovanska vojska je po enajstih dneh vojskovanja razpadla, boj jugoslovanskih narodov pa še ni bil končan; pravzaprav se je šele začel. Velika delitev jugoslovanskega ozemlja še ni bila pri koncu, ko je KPJ pozvala ljudstvo k oboroženi vstaji proti fašističnemu okupatorju. Ko sta nemška in italijanska vlada 9. julija objavili, da jugoslovanska država tudi uradno ne obstaja več, je pod vodstvom dotlej neznanega komunističnega voditelja Josipa Broza Tita zraslo jugoslovansko osvobodilno gibanje, ki je eno od najbolj junaških poglavij druge svetovne vojne.«
Taki so prvi stavki iz prikaza boja jugoslovanskih narodov za svobodo najbolj znanega živečega madžarskega zgodovinarja, akademika Gyorgyja Rankija v njegovem zadnjem delu »Zgodovina druge svetovne vojne«. Knjiga obsega več kot 600 strani in je najbolj popolno delo, doslej objavljeno na Madžarskem, ki obravnava tematiko iz drage svetovne vojne, a številna priznanja, ki jih je bil ta zgodovinar deležen, pričajo o spoštovanju njegovih izrednih prizadevanj.
Posebno poglavje te zgodovine obravnava evropska odporniška gibanja in v tej zvezi je hoj jugoslovanskih narodov na najvidnejšem mestu. Ugledni madžarski zgodovinar brez kakršnihkoli kompleksov in očitno gnan zgolj od želje, da posreduje dejstva, takšna, kakršna so bila, jemlje za edino -merilo — resnico, vsaj kar zadeva opis dogodkov na naših tleh. Podatke, ki jih je uporabil, način, kako je predstavil dogajanje, kot tudi viri, iz katerih je črpal svoje ugotovitve, so pripomogli, da bo to delo trajne vrednosti in zares zgodovinsko avtentično. Gyorgy Ranki predvsem jasno pove, da je pravi partizanski boj obstajal le v treh evropskih državah: Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in Franciji.
Odporniška gibanja so nastala tudi v drugih državah, od Grčije do Belgije, pa v Češkoslovaški, Bolga-riji in drugod, a po besedah tega madžarskega zgodovinarja so ta gibanja zaostajala v primerjavi s tistim, kar je bilo opaziti v omenjenih treh državah.
Jugoslovanski osvobodilni boj ni pomemben le po dimenzijah in učinkovitosti, temveč tudi po tem, da se je narodno gibanje razvilo še pred nemško-sovjet. skim spopadom, pravi Ranki. Zgodovinar omenja tudi hiter zlom stare Jugoslavije in navaja, da so kljub kratkotrajnosti boja in naglemu nemškemu uspehu, ko se je Hitler posebej posvetil Jugoslaviji, morali nemški načrt Barbarossa (napad na ZSSR) odložiti za več kot mesec dni.
Madžarski zgodovinar na dobrih štirih straneh spremlja razvoj jugoslovanskega narodoosvobodilnega boja iz ofenzive v ofenzivo ter omenja, da je nemškega okupatorja po vsaki operaciji presenečalo, kako se razrašča ljudski odpor, ki ga je vodila in usmerjala komunistična partija. »Komunistična partija se ni bojevala samo proti Nemcem in njihovim pajdašem, temveč tudi proti vsem silam, ki so želele po vojni obnoviti monarhistični režim,« ugotavlja avtor.
Madžarski zgodovinar opisuje vso grobost sovražnih kazenskih ekspedicij, ki pa niso mogle zlomiti svobodnjaškega duha jugoslovanskih narodov, »Ime doslej neznanega voditelja partizanov Josipa Broza Tita je postalo pojem, po vsej Evropi pa simbol odpora,« Je zapisal Ranki.
Že samo Titovo ime je zbujalo strah in trepet med Nemci, med zavezniki pa spoštovanje in avtoriteto.«
Gyorgy Ranki ugotavlja, da so jugoslovanski parti zanski odredi že leta 1942 začeli pravi organizirani boj proti okupatorju, in navaja, da je hkrati s širjenjem vojaške sile in osvobojenega ozemlja nastajala ljudska oblast. Zgodovinar omenja prvo m drago zasedanje AVNOJ in opozarja na pomembnost, sprejetih odločitev.
že leta 1943 je jugoslovanska narodnoosvobodilna vojska, kot navaja madžarski zgodovinar, povzročala preglavice 24 nemškim in devetim bolgarskim okupatorskim divizijam — približno pol milijona vojakom. Leta 1944 pa je štela že 400.000 ljudi in odločila se je, kot omenja Ranki, za končno ofenzivo, ki naj bi vodila do osvoboditve države. Jugoslovanska ljudska vojska je imela po ocenah, navedenih v Rankijevi knji gi, približno 300.000 mrtvih in 400.000 ranjenih, število žrtev med civilnim prebivalstvom pa je doseglo mi lijon.
Poleg tega edinstvenega opisa bo.ja jugoslovanskih narodov, kakršnega v madžarski historiografiji po vojni še niso zabeležili, pa avtor omenja tudi nekatere zanimive nadrobnosti, kot na primer tisto o pogovora med Churchillom in Stalinom 9. oktobra v Moskvi o interesnih sferah; ta pogovor je tekel pred srečanjem velike trojice na Jalti februarja 1945. Navaja citat iz Churchillovih spominov o delitvi interesnih sfer na pol, kar zadeva tudi Jugoslavijo, zgodovinar pa tudi ni zamolčal, da je Stalin, kot omenjajo Churchillovi zapiski, »vzel na znanje« takšno povojno ureditev Evrope.	MILOŠ COROVIC
Bližnji vzhod
Libanonska
„hipoteka“
Sirci se ne mislijo umakniti — Arabska neenotnost,
voda na ameriški mlin
-—Petnajstega avgusta je bejrutski napovedal »veliko in prijetno pre-^nečenje«. y dantejevskem ozračju teirutskega pekla so bili ljudje za hip Popravljeni verjeti tudi v taka nadre-ahstična oznanila. Toda le za hip: še naslednji dan se je presenečenje, ki ni bilo presenečenje šp mani sploh ne prijetno, raztreščilo QQi eksplozìjami topovskih granat in prasketanjem strojničnega ognja. Mo-QPQaQel Zaatara, mora državljanske rSine^kj traja zdaj že skoraj poldru-£SLJ^2l ie spet legla na Libanon. Mo-
~~~r___-e to-ka kot vedno — boji se
nadaljujejo m vseh frontahf p^gaja-
Pia so vslepi uUei, kriza na Bližnjem 7^L0lu_Je^dlje_òd rešitve kot kadar-^Ildoslej_in izraeičTživijo skoraj
Vojaški položaj naprej odvija pod
še
ga
je dal junija vdor sirskih čet na libanonsko ozemlje. Krščanska vojska, ki ji sirska pehota, topništvo in tanki pomagajo iz ozadja, po hladnokrvnem pokolu Palestincev v Tal el Zaataru poskuša ohraniti zalet in pripeljati do kraja začeto ofenzivo zoper, Palestince in libanonsko levico. Spopadi se nadaljujejo po vseh frontah: ob demarkacijski črti v samem Bejrutu, okrog Tripolija, v hribih nad Bejrutom in okrog Saide. Težišče je zdaj na slednjih dveh območjih, kajti krščanski strategi hočejo presekati Palestincem in levici preskrbovalne linije, po morju do pristanišča v Saidi in od tam, torej z juga države, proti osrednjemu in severnemu Libanonu. Te preskrbovalne poti pa držijo čez hribe nad Bejrutom.
V Libanonu se že vse od padca Tal el Zaatara govori, da se pripravlja velika bitka za strateška križišča nad Bejrutom. Začela naj bi se bila najprej 5. septembra in zdaj napovedujejo, da bo izbruhnila petnajstega. Gotovo je, da se na eni in drugi strani pripravljajo na ta obračun; vendar pa
še ni jasno, ali bo desnica poskušala streti odpor levice in Palestincev s frontalnim silovitim napadom, ali pa se bo odločila za »vojno izčrpavanja«, ki naj bi korak za korakom potiskala nasprotnika nazaj. V falangističnem taboru še vedno vlada evforija po likvidaciji Tal el Zaatara. Krščanska desnica je prepričana, da je vojaška zmaga samo še vprašanje časa. Palestinci in levica so v defenzivi. Toda na tej strani je čutiti trdno odločenost boriti se do zadnjega, kajti izbira v tej vojni je jasna: ali zdržati pritisk ali pa »smrt premagancem«, kot je rekel vojaški poveljnik falangistov Be-šir Džemail. Zakaj falangisti zdaj ne skrivajo več, da bodo Palestince pobijali tako dolgo, dokler jih ne bodo prisilili, da bodo sprejeli diktat. »Nočemo več nadnacionalne oblasti, ne nekontroliranih območij ne palestinske vojske,« je izjavil Džemail v intervjuju za »Nouvel Observateur«. če se Palestinci vrnejo v taborišča, bi bili falangisti pripravljeni »trpeti njihovo navzočnost, seveda v okviru točno določenih omejitev«.
Kaj to pomeni? Vsi načrti mirovnih sporazumov, o katerih je bil govor doslej, so predvidevali navzočnost Palestincev v okviru tako imenovanih »kairskih sporazumov« iz leta 1969. Toda zdaj kaže, da so interpretacije tega sporazuma docela različne tudi v samem krščanskem taboru. Sulejman Franžie, ki je še vedno predsednik republike, trdi, da sporazum v celoti doslej sploh ni bil objavljen in da dovoljuje zgolj navzočnost toliko Palestincev v Libanonu, kolikor je registriranih beguncev pri UNRWA (organizacija OZN za pomoč beguncem), to pa je le okrog 125.000. Zmerni maronitski voditelj Raymond Ede pa trdi, da so ti sporazumi dovoljevali Palestincem svobodo akcije z libanonskega ozemlja, in da se neomejeno oborožujejo. Po mnenju voditelja falange Pierra Džemaila pa ti sporazumi sploh niso več veljavni, češ da se jih »palestinski agresorji« niso držali.
Očitno bodo kairski sporazumi eno od jabolk spora na mirovnih pogajanjih — če bo do teh pogajanj sploh prišlo. Kot rečeno, je za zdaj težišče še vedno na vojaških frontah, vsi poskusi posrednikov arabske lige kakor tudi posameznih libanonskih politikov pa so doslej padli v vodo. Doseči ni bilo mogoče niti trajnejšega premirja, kaj šele organizirati pogajanja. Toda na eni in drugi strani so zdaj postavili nov rok, ki na bi odprl pot do pogovorov. To je 23. september, ko naj bi prevzel oblast Elias Sarkis.
V Bejrutu prevladuje prepričanje, da bo predaja oblasti 23. septembra, ko Franžieju poteče ustavni mandat, brez težav. Tako desnica kot levica namreč upata, da bo Sarkis tista kompromisna osebnost, ki se ni toliko kompromitirala v državljanski vojni, da ne bi mogia organizirati pogajanj. »Sarkis je zadnja karta pomiritve,« pravi Bešir Džemail, medtem ko vodja levice Kamal Džumblat meni, da bo po Sarkisovem nastopu »odprta pot do ustavnih pogajanj«.
Toda na kakšni osnovi? Elias Sarkis je bil prejšnji teden na obisku v Damasku in njegovi pogovori s sirskim
predsednikom Asadom so bili uvodni korak v njegov predsedniški mandat. Kaj so ti pogovori prinesli, ni znano, vendar pa v Bejrutu ocenjujejo, da se je pokazalo vsaj dvoje: prvič, da Sirci tudi po Sarkisovem nastopu ne nameravajo umakniti svojih čet iz Libanona, in drugič, da v Damasku čedalje resneje razmišljajo o ustanovitvi trojne federacije med Sirijo, Jordanijo in Libanonom, v katero naj bi morda vključili tudi Palestince. Kar zadeva sama pogajanja, naj bi bil Asa d Sar-kisu povedal tole: v pogajanjih med libanonsko desnico in levico Sirija ne bo posredovala; s Palestinci se je pripravljena pogovarjati, vendar ne s sedanjimi voditelji palestinskih organizacij; kar pa zadeva libanonsko levico, pogovori niso mogoči, dokler Kamal Džumblat ne bo spremenil svojega stališča do Sirije. To naj bi pomenilo, dokler ne bo sprejel predloga o federaciji.
Na veliko presenečenje opazovalcev je Džumblat sredi tega tedna storil ta korak. Zavzel se je za federacijo — vendar naj bi le-ta zajela tudi Irak in Egipt. Glede na to, da sta to dva zagrizena nasprotnika Sirije, je vprašanje, ali Džumblat res popušča ali pa je namenoma dal tak nasprotni predlog, za katerega ve, da ga Sirci ne bodo sprejeli. Na odgovor na to vprašanje bo treba še čakati. Vsekakor pa že zdaj vemo, da Džumblat slej ko prej postavlja umik sirskih čet iz Libanona kot pogoj za rešitev krize. Prav to pa zahtevajo tudi Palestinci. »Mi smo se pripravljeni umakniti s hribov,« je izjavil pred kratkim drugi človek Al Fataha Abu A j ad milanskemu »Corriere della Sera«, »pripravljeni smo sprejeti mirovni načrt Arabske lige, pripravljeni smo se vrniti v begunska taborišča in spoštovati kairske sporazume — toda tudi Sirci bodo morali ustaviti svojo intervencijo.«
V takem ozračju je veliko vprašanje, ali bo nastop Eliasa Sarkisa res že sam po sebi odprl pot do pogajanj. Na drugi strani pa rešitev vojne v Libanonu ni odvisna samo od Libanoncev in Sircev. V državljansko voj-
no so posredno vpletene tudi druge arabske države pa tudi velesili, ki še vedno iz ozadja opazujeta dogajanja in posredujeta samo za kulisami. Sovjetska zveza čedalje bolj kaže svoje nezadovoljstvo z vlogo Sirije v Libanonu in poskuša vplivati na sirso stališče, v resnici pa ne more storiti dosti konkretnega, ker noče pretrgati vezi ne s Palestinci ne s Sirci. Združenim državam pa vojna v Libanonu očitno ni posebno v napoto, dokler gre samo za »lokalno vojno«, ki vojaško ne ogroža širšega območja in še manj odnose med velesilama, na drugi strani pa izčrpuje arabske države in jim onemogoča, da bi prevzele pobudo v reševanju konflikta z Izraelom. Vse bolj se zdi — in to potrjujejo tudi nekatere izjave libanonskih politikov z obeh strani — da ZDA ne nameravajo ukreniti ničesar v zvezi z Libanonom, dokler ne bo izvoljen novi ameriški predsednik. Z drugimi besedami, lahko domnevamo, da libanonska vojna omogoča Američanom, da bodo sami izbrali čas za novo pobudo za reševanje krize na Bližnjem vzhodu, ki bo seveda v skladu z njihovimi interesi.
In če je tako, potem je v interesu arabskih držav, da se čimprej sporazumejo med seboj o skupnem ’ stališču do libanonske državljanske vojne in poskušajo pomagati pri iskanju rešitev iz nje, na drugi strani pa izdelajo tudi skupni program za rešvanje palestinskega vprašanja in problema zasedenih ozemelj, skratka celotnega kompleksa krize na Bližnjem vzhodu. Žal pa je upanje, da bi se to zgodilo, zelo medlo. Voditelji arabskih držav se bodo sicer res predvidoma sestali v drugi polovici oktobra. Toda čeprav se v besedah vsi strinjajo, da bi morali zdaj pri iskanju rešitve krize na Bližnjem vzhodu dati prednost globalnim pogajanjem, se ne morejo sporazumeti o tem, kako naj bi prišli do teh pogajanj, pri čemer so še vedno velike razlike prav med Egiptom in Sirijo, ki bi morala imeti ključno vlogo v arabski fronti
Andrej Novak

Nov rod maturantov slovenske gimnazije v Celovcu je, tokrat že štirinajsti, obiskal Jugoslavijo — Zanimalo jih je, kako živijo naše narodnosti
LJUBLJANA. 7. sept. — Maturantje slovenske gimnazije iz Celovca so se včeraj po desetdnevnem študijskem popotovanju po Jugoslaviji ustavili v Ljubljani, kjer jih je v imenu RK ZSMS sprejel Zdene Mali. Že štirinajsto leto zapored organizira potovanje republiški komite za izobraževanje pod strokovnim vodstvom prof. Klemenčiča.
' V razgovoru je Zdene Mali spregovoril o podpori matičnega naroda in vseh jugoslovanskih narodov v boju koroških Slovencev za uveljavitev njihovih pravic, zatem pa so maturantje v sprošče-nem pogovoru obujali spomine na zanimivo potovanje.
O novopridobljenih izkušnjah ter dogajanjih na poti je maturant JANKO TISCH-LER povedal:	»šele tukaj
sem spoznal, da se dajo manjšinski problemi rešiti brez problemov in meddržavnih pogodb, in to tako, kot je to urejeno pri vas. Videl sem namreč, kakšne pravice uživajo pri vas narodnostne skupnosti: povsod so dvojezični napisi, enake pravice in dolžnosti, enaka možnost v izobraževanju, zaposlovanju ipd.
Še posebno lepo je bilo srečanje z Albanci in Makedonci, veliko smo se pogovarjali z njimi in prijetno presenečenje je bila ugotovitev, da prav vsi, pa naj bo to osnovnošolec, ali delavec, so bili dobro seznanjeni z dogajanjem na Koroškem in o naših problemih. Prav po-
tolažen sem, ko vidim tolikšno zanimanje za nas in toliko izražene solidarnosti v našem boju.
Avstrijski tisk maliči dejstva
Potovanje nam je prineslo nova spoznanja in lahko rečem, da smo še bolj okrepili našo zavest o pravilnosti poti in dobili novo moč za na-daljno akcijo. V avstrijskem tisku dobivamo namreč popolnoma drugačne informacije o vašem ravnanju in stališču do nas, zato bomo te naše vtise takoj prenesli na domače ljudi, kar nam bo prav gotovo veliko pomagalo v boju proti neusmiljenemu avstrijskemu zatiranju.«
Profesor latinščine in grščine, VAKOWNIK JOŽE, je navdušeno pripovedoval: »Povsod smo doživeli prisrčen sprejem vaših ljudi ter si ogledali številna kulturna in zgodovinska središča Jugoslavije.
Ljudje so nas kar ustavljali na cesti in 'spraševali, če se res dogajajo takšne stvari, kakor so obveščeni. Dobro se spominjam sreča-
nja z makedonskim delavcem, ki je ne samo, da je vedel o dogajanjih na Koroškem, celo zelo podrobno nas je seznanil o položaju Makedoncev v Bolgariji. Avstrija se namreč sklicuje na lažne trditve, da v Jugoslaviji ni enakopravnosti med narodi in narodnostmi, mi pa smo se prepričali prav o nasprotnem.
Mislim, da je pravica in dolžnost Jugoslavije, da nam nudi pomoč in pomaga, da pride naš klic tudi v mednarodne forume. Moč v tem boju nam daje vera v prihodnost, v pravičnost boja ter močna življenjska volja, ki tli v našem narodu«.
Govorijo nam — pojdite v Jugoslavijo!
Maturantka MARTA RUTAR ne more prehvaliti naše gostoljubnosti:	»Avstrijci
nam govore — pojdite v Jugoslavijo, pa boste videli, kako se vam bo godilo — in smo tudi videli. Poskus očr-njenja je vsaj v naših očeh popolnoma spodletel, In te izkušnje bomo prenesli na naše ljudi. Doma smo mladi
organizirani v dveh organizacijah; v Slovenski mladini ter Koroški dijaški zvezi. Zveza je letos začela prodajati majice z napisom v obeh jezikih »Koroški Slovenci — tujci v domovini«, kar je dvignilo veliko prahu in še večje sov ražno obnašanje do nas, tako da se jih ne upa vsak nositi. Vendar pa mislim, da bo pomoč mladih veliko pripomogla v boju koroških Slovencev«.
Dozoreva nova zavest
Prof. Vladimir KLEMENČIČ z geografskega inštituta pri ljubljanski univerzi je doslej vodil že trinajst potovanj. »Ugotovil sem, da se je v zadnjih letih močno spremenila .miselnost in obnašanje dijakov. Ta nova generacija je že predstavnik novo oblikovanega sloja industrijske družbe koroških Slovencev. Zelo dojemljivo m realno presojajo jugoslovanske razmere, veliko razmišljajo o oblikah pravne zaščite narodnosti, kjer tudi spoznajo, da rešitev ni enostavna, že zaradi različne stopnje razvitosti narodov in narodnosti. Vse, kar je povezano z vprašanjem manjšin hitro razumejo, pa ali so to tro.iezični napisi v Prizrenu, ali menjava govorice, pokazali pa so tudi velik smisel za kulturne vrednote. Vzrok sprememb v kritičnem presojanju mladih, v osveščenosti in odločnosti, bi morali poiskati torej v novi strukturi družbe, v dosegljivosti strokovne literature o problemih koroških manjšin v Avstriji ter pogojih in enakopravnosti v Jugoslaviji, ter v možnosti spoznavanja stvar nosti. Viden je kvalitativen preskok v dozorelosti mladih, kar se je še posebno pokazalo na letošnjem potovanju, kr so bili resnično kos svojim problemom.«
ALENKA BURJA
Vse nared za otvoritev velesejma
Zagreb: 6.310 proizvajalcev iz 60 držav na 185.000 kv. metrih
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
'ZAGREB, 8. sept. — Na zagrebškem velesejmu je vse živo, čeprav ga bodo uradno odprli šele v petek ob devetih dopoldne. Jesenski mednarodni zagrebški velesejem praznuje letos dva pomembna jubileja: minilo je namreč 65 let od prve moderne sejemske prireditve in 20 let, kar so se preselili na južno obalo Save. Predsednik Tito, ki je vedno najdražji gost zagrebškega velesejma, saj ga redno obiskuje od prvega povojnega jesenskega velesejma leta 1947, je prevzel njegovo pokroviteljstvo.
V času od 10. do 19. septembra bo na velesejmu sodelovalo poleg Jugoslavije še 59 tujih dežel. Na 185.000 kvadratnih metrov razstavnih prostorov bo razstavljalo 1310 domačih ozd, na 100.000 kvadratnih metrih pa bo predstavilo svoje izdelke 5000 tujih razstavljalcev.
Razstavni prostor se je letos povečal za 28.800 kvadratnih metrov, na katerih so postavili dva nova razstavna paviljona. 800 OZD prehrambene in kmetijske proizvodnje je namreč združilo sredstva z zagrebškim velesejmom in s tako združenim denarjem so zgradili paviljona:	v večjem bodo
razstavljali prehrambene in kmetijske izdelke, v manjšem pa bo degustacijski center. Omenjena paviljona bosta na voljo prehrambeni industriji skozi vse leto in bo to največji razstavni in prodajni center te industrijske veje v državi. Takoj po zaključku prireditve bodo zgradili še 15.000 kvadratnih metrov razstavnih prostorov, kjer bodo stalne prodajalne in blagovna hiša.
BORKO DE CORTI
SLOVENSKI MATURANTI S KOROŠKE — Koroški maturantje na sprejemu pri Zdenetu Maliju.	Foto: J- Zrnec
Tržačani odpirajo sezono
Tridnevno gostovanje Stalnega slovenskega gledališča na odru ljubljanske Opere — Reševanje njegovega javno-pravnega in tudi gmotnega položaja
Lahko rečemo, da se drevi začne nova gledališka sezona na Slovenskem: prve predstave bo pokazalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta, ki bo v petek, soboto in nedeljo zvečer, trikrat zapored uprizorilo dramo Pomladno prebujenje Franka Wedekin-da v nedvomno izraziti postavitvi režiserja Zvoneta Šedlbauerja. Predstave bodo na odru ljubljanske Opere in ne — kot je bilo sklenjeno — Drame, ki je bila malone v zadnjem trenutku preklicala prvotni sporazum.
O dosedanjem položaju Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, ki je bilo zaradi neurejenega pravnega in finančnega položaja spomladi prisiljeno skleniti sezono pred koncem, ustaviti vsakršno delo in nazadnje celo zasesti kulturni dom v ulici Petronio — pripoveduje ravnatelj Filibert Benedetič:
— da je spomladanska akcija obrodila nekatere sado-
ve, saj se je poleti vendarle zgodil vsaj delen premik pri razreševanju problema SSG; ta premik se zdaj kaže zlasti v sprejemu deželnega zakona, ki je zajamčil gledališču novo posojilo v znesku 300 milijonov Ur. S tem denarjem bo moglo SSG normalno in v skladu s projekti izpeljati sezono. Ker pa gre za kredit in ne za subvencijo, se bo pasiva tako zvišala že kar na 700 milijonov lir.
Sprejem zakona oziroma odobritev posojila — ob deželnem jamstvu — predstavlja obenem tako imenovano prvo fazo v sedanjem reševanju slovenskega teatrskega vprašanja v Trstu, vendar v resnici ne rešuje drugega kot zgolj letošnjo sezono, kar velja, kajpada, posebej poudariti.
Druga faza je v rokah italijanske države oziroma pristojnih institucij v Rimu: gre seveda za državni zakon, ki
naj bi dokončno uredil položaj SSG, pač v smislu sprejete »publikacije«. V tej zvezi je bilo slovensko gledališče v Trstu deležno široke politične podpore, ki se je najbolj razvidno in demonstrativno izkazalo med spomladansko zasedbo Kulturnega doma. Tržaški poslanec Corrado Belci je v imenu svoje — krščansko demokratske stranke ta čas v rimskem parlamentu že vložil predlog finančnega zakona, na temelju katerega naj bi država poravnala dosedanje dolgove SSG in mu obenem zagotovila redno, vsakoletno subvencijo, kot pač vsem drugim italijanskim stalnim gledališčem. Tako SSG pač še zmerom čaka na sistemsko ureditev svojega javno-pravnega položaja: deželni kredit je neizogibno le premostitvenega značaja.
Tako torej pripoveduje Filibert Benedetič — s tem pristavkom, da »rešitve« obstoja SSG, četudi je res, da je določen napredek že v tem, da je s sprejetjem omenjenega zakona dežela Furlanija-Julij-ska krajina na določen način vendarle prevzela pokroviteljstvo nad najstarejšo kulturno institucijo Slovencev v italijanskem zamejstvu.
Kljub temu, da je ostala lanska sezona okrnjena, je 14 stalno angažiranih tržaških igralcev ob pomoči gostov, tudi iz Slovenije, uprizorilo kar 156 predstav, ki jih je videlo vsega 54.000 gledalcev, doma in na gostovanjih. V zvezi z repertoarnimi in, kajpada že tudi uprizoritvenimi načrti pa je Filibert Benedetič povedal naslednje:
— da se letošnja sezona začne z obolom, ki ga je gledališče dolžno abonentom že od lani, tedaj s francosko komedijo »Campignol ali vojak po sili« Georgesa Feydeauja v režiji Maria Uršiča. Premiera bo 24. septembra. Uradno pa
se otvarja novo igralsko obdobje v Trstu konec meseca oktobra, ko bo v režiji Jožeta Babiča, sicer tudi umetniškega vodje, doživela krstno uprizoritev drama Frančka Rudolfa »Koža megle«. Sledila ji bo uprizoritev »Benečanke« (La Venexiana) neznanega beneškega komediografa iz 16. stoletja, po Benedetičevih besedah eno najbolj reprezentativnih komedijskih del tiste dobe, kajpada, ob »Mandrago-li«. Režiral jo bo v prevodu Cirila Kosmača Mario Uršič. Vzporedno bodo v tržaškem teatru pripravili običajno predstavo za otroke.
Drugi del sezone je za zdaj še odprt: vsekakor pa naj bi eno od preostalih dveh predstav režiral Mile Korun. Napovedujejo se namreč nekatere spremembe v okvirnem sporedu, v katerem je poleg Shakespearovega »Julija Cezarja« še drama sodobnega črnogorskega pisatelja 2arka Kommna »Pelinovo«, tako da bodo dokončno repertoarno podobo tržaškega teatra 7 sezoni 1976/77 določili tokrat nekoliko kasneje.
Razen tega, da ohranjajo Tržačani v sporedu kar štiri predstave iz minule sezone, je potrebno povedati, da bodo domači spored dopolnila tudi redna, abonmajska gostovanja dveh slovenskih teatrov (med njimi bo vsekakor celjski — s Cankarjevim »Pohujšanjem« in enega jugoslovanskega odra (dogovarjajo se z zagrebško »Komedijo«, ki je doslej že dvakrat doživela izjemen uspeh med tržaškim občinstvom, slovenskim in italijanskim).
Ob vsem tem, po Benedetičevih besedah: v načrtu je veliko predstav, sistematičen gostovalm program po zamejskih krajih na Primorskem, trdno in kontinuirano sodelovanje s slovenskimi gledališči tostran meje ... itn.
A. I.
TRŽAŠKI GLEDALIŠČNIKI V GOSTEH — Prizor iz Wedekindovega »Pomladnega prebujenja« (z igralkama Olgo Kacjanovo in Zlato Rodoškovo), ki ga bo Stalno slovensko gledališče trikrat uprizorilo v Ljubljani na odru Opere SNG.
V ZRN bo vpisalo posojilo 700.000 naših delavcev
BONN, 8. sept. (Tanjug) - Okoli 700 tisoč jugoslovanskih državljanov, ki so začasno zaposleni v ZR Nemčiji, je danes začelo vpisovati posojilo za gradnjo avtoceste Beograd—Niš in za uravnavo rečnega toka Morave, Save in Donave. V več kot 250 zdru ženjih m klubih naših državljanov bodo ustanovili vpisna mesta, posjjjjlo pa bodo lahko vplačevali tud) v predstavništvih jugoslovanske investicijske banke m beograjske banke v malone vseh večjih mestih v ZRN.
Naši državljani, ki žive v ZR Nemčiji, bodo posojilo lahko vpisali kot neke vrste namensko devizno varčevanje. Dobili bodo devizne hranilne knjižice na katerih bodo tekle 10-odstotne obresti, posojilo pa jim bodo pričeli vračati s 1. aprilom 1980. leta
Za tukajšnje vpisnike posojila so predvideli šte Vilne ugodnosti — olajšave pri odobritvah namenskih in' potrošniških posojil, dodatne obresti za podaljšanje varčevanja po roku, predvidenem za namensko varčevanje in vplačilo posojila, itd.
Sadovi mladih rok
Uspešno zaključili delovne akcije - Vrednost dela okoli 18 tisoč mladincev znaša kar 550 milijonov dinarjev
BEOGRAD, 6. sept. (Tanjug) — Letošnje obdobje mladinskih akcij se je uspešno končalo. Zadnje izmene so odšle z delovišč. izjema so le mladi gradbeniki, Iti bodo “v Posočju do L9. septembra odpravljali poslediee potresa.
so prekopali nešteto kubikov zemlje, so si pridobili številne udarniške značke na Moravi, Savi in Lepenci, na Ko-
ti šestnajstih zveznih mladinskih delovnih akcijah je sodelovalo okoli 18 tisoč fantov in deklet iz vseh republik in pokrajin. Med njimi je bilo tudi okoli 200 tujih mladincev iz 40 držav. Po prvih ocenah v kooordinacij-skem odboru za delovne akcije ZSMJ znaša vrednost opravljenih del 550 milijonov dinarjev. Posamezniki, ki
žari, Fruški gori in Mariovu. Pridne brigadirske roke so gradile progo Cačak—Požega, speljale vodo na izsušeni Pelješac, v številnih krajih postavile mladinske in šport-no-rekreacijske centre, sadile zelenice, urejale spominsne
Podvig stoletja
Gradnja hidroelektrarne na Pivi in preselitev Pivskega samostana sta izjemen gospodarski in kulturni dosežek
SOTESKA PIVE. 6. septembra — Graditev hidroelektrarne na Pivi je bil eden izmed naj. večjih podvigov črnogorskega in seveda tudi jugoslovanskega gospodarstva. Prestavitev Pivskega samostana, ki se je moral umakniti milijonom kubičnih metrov vode pa je dogodek, v katerega so uprte oči številnih strokovnjakov iz vsega sveta. Res je, da so drugod prestavljali veliko bolj mogočne zgradbe in spomenike, vendar ne tako kot so se odločili za več kot štiristo let star samostan.
»Le malokdo je verjel v načrte, ki so predvidevali, da bodo izbrskali vsak kamen posebej, da bodo sneli 1350 kvadratnih metrov tresk, še manj pa, da bo potem spet vse na svojem mestu, seveda še boljše in lepše,« je ob našem obisku na novem gradbišču pripovedoval doktor Dušan Noni, akademski slikar in vodja obnove ter restavratorske skupine. Pripravljenih je bilo več načr tov. Po enem naj bi ves samostan dvignili nad gladino novonastalega jezera, po drugem naj bi delali tako kot v Asuanu. Načrte so pripravljali znani svetovni strokovnjaki, odločili pa so se za domačega, ki so ga pripravili sodelavci črnogorskega
zavoda za projektiranje in urbanizem. Torej bo potrebno prenesti vsak kamen, vsak centimeter bogatih fresk, potrebno bo prepričati ponosne domačine, ki se nikakor ne da bi hoteli ločiti od svoje ga.
Leta 1968 so pričeli s pri-pravami, enainsedemdesetega pa že s snemanjem fresk, pri katerem je sodelovalo šestdeset najboljših strokov-njakov iz vseh republik in tudi iz tujine. To delo je koledarsko trajalo dve leti, sicer pa osem mesecev, kolikor so bili dani pogoji. Potem so oštevilčili vsak kamen, vsak košček in pričeli rušiti, leta 1973 pa tudi obnavljati freske.
S samostanom je poveza-
nih veliko ie-gend, ki živijo med ljudmi, najbolj pa so navezani na pripoved, da so njihovi predniki z muko zbirali denar za freske. Daleč tja v Hercegovino naj bi hodili prodajati jajca m še kakš-ne pridelke, zato- ne bi nikoli dovolili, da bi jim to kdo odvzel.
Sicer pa zgodovina pravi, da so Pivski samostan pričeli graditi leta 1573 ter da so ga dokončali trinajst let kasneje. Freske, ki so izpolnile skorajda vsak centimeter notranjosti, razdeljujejo v tri obdobja. Avtor prvih in najbolj znamenitih je Koz-ma, njegovo delo naj bi nadaljeval pop Strahinja.
Freske, ki so jih sneli skorajda nepoškodovane, kljub
JOSLOVANSKI ASUAN — Kamen za kamnom m vsak, se tai-to majnen delček sk, so morali preseliti pred naraščajočo vodo.
temu, da mnoge premorejo desetine kvadratnih metrov, hranijo v kletnih prostorih zgradbe, ki sodi k samostanu in so jo zgradili najprej. Temperatura je tamkaj vedno enaka, ustvarili pa so takšne pogoje kot so bili v samostanu. Restavratorji dr. Dušan Noni iz Novega Sada, Dušan Brajovlč iz Cetinja, Dragan Vukosav-Ijevič iz Beograda m Mio-drag Pravilovič iz Cetinja, štiri mesece na leto preživijo v soteski Pive, petsto metrov oddaljeni od mesta, kjer je samostan nekdaj stal in obnavljajo umetniške podobe, ki so bile skorajda že povsem izbledele. Pravijo, da živijo puščavsko življenje, mir pa načenjajo slučajni obiskovalci in najrazličnejše delegacije iz vseh koncev domovine in iz zamejstva, kot da se hočejo na lastne oči prepričati o uresničljivosti nenavadnega načrta. Vem) prijatelji slikarjev so delavci cetinjskega Zavoda z» zaščito spomenikov, ki je nosilec novogradnje. Prosti eas preživljajo na odbojkarskem igrišču, ob mizi za biljard, postali pa so že tudi pravi šahovski mojstri,
Z jesenskim deževjem, ki je v teh krajih spremljano s poštenim mrazom in zamolklim grmenjem, se po-slavjajo.
Gradbinci bodo svoj del naloge opravili prihodnje leto, slikarji bodo čakali še dve leti, da se stene osušijo. Medtem bodo nared freske in v začetku osemdesetih let naj bi Pivski samostan dobil svojo staro podobo. Opravljen bo podvig stoletja, zaradi katerega se je dr. Dušan Noni zahvalil za direktorsko mesto v novosadskem Pokrajinskem zavodu za zaščito spomenikov, ga zamenjal za divjino črnogor ske krajine in za zavest, da je umetnikova dolžnost ohranjevati in plemenititi bogato kulturno preteklost jugoslovanskih narodov.
Besedilo in slika: DANILO UTENKAR
parke in tako še enkrat dokazale da je marsikaj moč nadomestiti’’^ prostovoljnim mladinskim delom, še 3,5 milijona ur efektivnega dela so dale lokalne delovne akcije., Preračunano v dinarje je to 85 milijonov.
Dober uspeh letošnjih delovnih akcij ni le rezultat birgadirskega zanosa, temveč
v	dobršni meri tudi dejstva, da so družbenopolitične skupnosti, zlasti ZSMJ, letos namenile več pozornosti pripra-
vi	mladinskih delovnih brigad.
Veliko pomembnejše kot.
delovni učinek mladinskih akcij pa je dejstvo, da so bri gade »kovačnice bratstva in enotnosti« in centri idejnopolitične vzgoje mladih. Malone v vseh brigadah so delovale mladinske politične šole. marksistične tribune in krožki, ponekod pa so organizirali tudi šole samoupravljalcev. Povsod so delovali aktivi ZK, številne brigadirje pa so predlagali za člane ZKJ. ZSMJ ie izrazila željo nàsè mladine, da bi prihodnje leto pomagala graditi avtocesto »Bratstvo in enotnost« in dala pobudo za organizacijo velike mladinske delovne akcije »Kosovo 77«.
Tekstilci
zmanjšujejo
zaloge
V 7 mesecih letos so izvozili za 30% več kot v enakem obdobju lani
BEOGRAD, 7. sept. (Tanjug) - V skladiščih proizvajalcev tekstila skorajda ni več zalog. Razprodaje, še številnejše kot doslej, so zadnje dni pritegnile številne kupce v prodajalne tekstila, kjer so lahko po znižanih cenah kupili tudi letošnje ne-sezonsko blago in ne le izdelke iz prejšnjih let.
Tekstilna industrija je kreativna proizvodnja, ki »ne prenese« zalog, pravijo v sve-I tu za tekstilno industrijo go-! spodarske zbornice Jugoslavi-l je. Proizvajalci in trgovci pa ' so doslej navijali cene tudi izdelkom, za katere je bilo očitno, da jih kupci, vsaj po teh cenah, ne bodo sprejeli. Zadnje čase je takšnega vedenja čedalje manj, za to Pa je pripisati zaslugo tudi nove mu sistemu plačevanja in ne-! katerim sistemskim ukrepom, j ki so tudi na drugih področ-| jih gospodarskega življenja I dali določene rezultate. V sed-| mib mesecih so jugoslovan-j ski tekstilci izvozili za 30"'n | več kot v enakem obdobju la-I ni.
Umirjeno
zvišanje
Kosovelov jubilej
Slovesnosti in kulturne prireditve ob 50-Ietnici pesnikove smrti - Kaj sporoča in naroča Kosovel našemu času
cen
Življenjski stroški so bili avgusta manjši kot julija
BEOGRAD, 8, sept. (Tan-jug) — Cene na drobno so se po zadnjem poročilu zveznega zavoda za statistiko avgusta nekolikanj zvišale v primerjavi z julijem, življenj, ski stroški pa so bili zaradi manjših izdatkov za prehrano večinoma nižji. Nadrobni podatki v statistič nem poročilu kažejo, da je bil celoten indeks cen na drobno avgusta v primerjavi z julijem višji za 0,3 odstotka in v primerjavi s cena-mi na drobno v lanskem decembru za 4,1 odstotka višji. Indeks življenjskih stroškov pa je bil avgusta v primerjav' z julijem za 0,6 odstotka nižji; življenjski stroški so se avgusta zvišali za 3,9 odstotka (v primerjavi s stroški v decembru).
Na nekolikanj bolj umirjeno zviševanje cen na drobno, ki smo ga zabeležili avgusta, je vplivala po mnenju statistikov tudi bolj zmerna rast cen kmetijskih proizvodov (3,7 odstotka), čeprav so se cene na drobno drugih proizvodov in storitev zvišale.
Ob gafil^rjevem letu sé Kosovelov mesec: tako bi morebiti lahko skromneje zapisali glede na to, da bo največ slovesnosti ob Kosovelovi 50-letnici smrti prihodnji mesec, ko bo v Sežani osrednja prireditev, na kateri naj bi dostojno obudili spomin na velikega pesnika, ki je gotovo eden izmed redkih slovenskih avtorjev, znan sorazmerno dobro tudi v tujini, v jugoslovanskih republikah pa so njegove pesmi doživele prav tako izredno veliko prevodov in natisov. V Sloveniji pa je, kot znano, njegovo ime povezano tudi s pojmom nacionalnega in revolucionarnega boja.
Poleg tega je obhajanje te obletnice priložnost, da kulturni delavci intenzivneje pretresejo sočasno kulturno dejavnost oziroma poživijo svojo zagnanost — kjer pa se na posameznih območjih srečujejo s tako imenovanim kulturnim »mrtvilom«, spodbudijo akcije, ki naj bi odpravile kulturne »bele lise« v čim bližnji prihodnosti.
O teh in drugih vidikih je v začetku tega meseca govoril republiški odbor pri RK
SZDL za proslavo Kosovelove obletnice smrti ter pretresel tudi program slovesnosti, ki se kajpak ne bodo omejile le na Sežano oziroma Primorsko, temveč bodo zajele vso Slovenijo, zamejstvo in po pričakovanju segle tudi v jugoslovanski prostor. V tem smislu se ponuja še tretja sestavina oziroma tretji rezultat obhajanja obletnice: izšla bo vrsta knjig oziroma publi kacij o Kosovelu, omeniti velja zlasti novo zbirko Kosovelovega umetniškega opusa, ki jo bo v izboru Antona Ocvirka izdala Lipa, pri Državni založbi Slovenije pa bosta v zbirki Zbrana dela slo venskih pesnikov in pisate ljev prav tako v redakciji An tona Ocvirka izšla 3. in 4. zve zek Kosovelovega zbranega dela. Na samem Primorskem, predvsem v sežanski občini, pa se bodo pesnikovemu spominu oddolžili tudi z več kulturnimi objekti, ki jih bodo — nekatere izmed njih — dokončali v kratkem: temeljito je obnovljena stara šola, pro ti koncu pa gredo dela za ureditev posebne Kosovelove spominske sobe v tej zgrad bi, kakor tudi dela za posta-
vitev spomenika pesniku pred šolo. Spomenik bo izdelal akademski kipar Janez Pirnat.
Sicer pa »konkretni« rezultati bržkone ne bodo vidni le na Primorskem in v italijanskem slovenskem zamejstvu, ki se bo zlasti intenzivno vključilo v prireditve ob 50-letnici pesnikove smrti; različne prireditve se bodo namreč — in to ne le v oktobru — zvrstile tudi drugod po Sloveniji, pripravili pa jih bodo Društvo slovenskih pisateljev, SAZU, Slavistično društvo Slovenije, zveza kulturnih organizacij Slovenije, predvsem pa se bodo Kosovelovemu delu In njegovemu sporočilu posvečale šole.
Ob vsem pa ni treba posebej omenjati,, da bo predvsem ob osrednji proslavi v Sežani, ki bo predvidoma 25. oktobra, prišla do izraza na novo »aktualizirana« kultur-no-politična in politična podoba časa, v katerem je Kosovel ustvarjal — in tako, kot je bilo rečeno na sestanku republiškega odbora, znova postala živa napredna tradicija slovenske kulturne in politične misli.	J. H.
Pot plovna, mine uničene
Odlično izvežbane in opremljene posadke naših minolovcev so kos prežeči nevarnosti, ki bi jo morebitni sovražnik posejal pod gladino Jadrana
SREDNJI JADRAN, septembra — Le kdo bi vedel, kje je danes, na praznik mornarjev, Lavsa, manjša ladja naše vojaške mornarice. Na kakem otoku, v prijetni ribiški vasici, kjer mornarji skupaj s prijaznimi in gostoljubnimi domačini praznujejo dan mornarice, na daljši vožnji po Jadranu, morda opravlja kako težko vojaško nalogo. Tudi to je seveda mogoče, kajti za mornarje, praznik Ie ni vedno praznik. In zahtevne naloge jih ne čakajo samo na delavnike in v lepem vremenu.
Lavsa, s katero smo pred dnevi odpluli na eno številnih vojaških vaj, je posebne vrste ladja. Ni velika, število mitraljezkih in topovskih cevi ni tako strah vzbujajoče kot na drugih vojaških ladjah, njena posebna značilnost, ki jo je mogoče takoj opaziti, pa je, da je iz lesa. Ne zato ker je stara ali ker bi les uporabljali zaradi šted nje. Enostavno zato, ker tak šna ladja mora biti iz lesa Lavsa, ime je dobila po enem izmed kornatskih otokov, je ladja rmnol-jvec Ladja, ki mora ; i Kletna, kot reč-» no iz lesa, ima posebne naprave in opremo, posadka pa .e še dodatno izurjena.
»Na minolovcu o, prostora zn mornarje s pomanjkljivim znanjem, s slabo telesno pn pravi lenostjo za neodločne m tiste s tresočo roko v težkih trenutkih,« pripoveduje komandant ladje, ko plujemo
od obale. »Naše naloge so izredno zahtevne, nevarne in tudi tveganja včasih ne manj ka Prav pri takem delu je raztresenost lahko vzrok maj-um napaki, ki pa je včasih usodna. Mornar minoloveo naredi napako ie enkrat .«
In že se začne vojaška vaja. Mornarji morajo na enega izmed več znanih načinov odstraniti »mino« v morju Po jekleni vrvi, preko želez nega valja na ladijski krmi. v morje spustije velik kovinski plovec, ki ga ladja vleče za sabo (na precejšnji raz dalji). Na plovec je privezana velika železna plošča s po sebnimi škarjami, k' plava nekaj me; - o pod gladino Več takšni! Škarij je obešenih tudi na jeklenih vrven, ki povezujejo ladjo in plovec. Kei sta plovca dva, vsak ne eni stran' ladje, nastane za njo in ob njej prava mreža jeklenih vrvi s škarjami,
Z njimi mmolovéc med vožnjo prereže vrv, na katero je nekaj metrov pod gladino p. r.rjena Kontaktna mina, na >rugi p* sidro, ki drži min» na določeni globini. Zaradi te naloge je jasno, da ima minolovec zelo majhen ugrez
»To je le en način odkrivanja in uničevanja min,« pri povečuje drug častnik na ladji. »Potem kr s škarjami prerežemo vrv, mina priplava na površje n, jo uničimo. To so na.jstai ejše mine, ki pa so iz redno neverne- za vse vrste ladij. Druge, sodobnejše mi ne, akustične in elektron n e netne, pa odkrivamo in uničujemo na oruge načine. Najbolj orrslavno je opazovanje morsKcga dna s posebnimi podvodnimi kamerami. Z nji mi mine le odkrijemo, označimo njihov položaj, sprožijo pa jin potapljači.«
Pa se c enem načinu odkri vanja in mečevanja min so
ti Lavsi pripovedovali. Pri tem spustijo v vodo posebni kabel, ki daleč za ladjo tv .-i veliko zar-ko znotraj te zanke pa US'varijo elektromagnetne polje ki sproži mine
Lavsa je tega dne pristala tudi v majhnem otoškem pristanišču. Ko je počasi drsela proti pomolu, v pristanišču ni bilo nikogar. Toda še preden so jo mornarji trdno pri' esali k obali, se je ob njej zbralo veliko ljudi. In tako je vedno. Domačini z veseljem pričakujejo mornarje, se z njimi pogovorijo, zapojejo, kaj spijejo. Ne samo zato, ker so mornarji prijetni fantje in ker pogosto priskočijo na pomoč ravno takrat, ko je narava najbolj divja. Tudi zato, ker imajo nekaj skupnega. Morje. Naše morje, za katerega so se številni zmed domačinov borili za ka-erega so pripravljeni dati vse, kadarkoli bi bilo to potrebno, naši mornarji. Ne samo tisti iz Lavse!
BORIS LENIČ
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO
MED PROFESIONALCI
Moser svetovni prvak v zasledovalni vožnji
V	boju za prvo mesto je premagal Nizozemca Schuitna
V	vožnji za motorji Avogardi osvojil bronasto kolajno
MONTERONI, 10. — Francesco Moser -> na svetovnem kolesarskem prvenstvu v dirkališčnih disciplinah v Monteroniju priboril Italiji velik u-speh: postal je namreč svetovni prvak v zasledovalni vožnji profesionalcev.
, ^ Polfinalu tega tekmovanja je Moser nadvse prepričljivo odpravil ^elgijca Baerta, medtem ko je v drugem polfinalu izbojeval Nizozemec Schiten precej bolj tesno zmago nad Norvežanom Knudsenom.
V finalu za prvo mesto je Moser Potrdil svojo izvrstno formo in je tako postal svetovni prvak. V boju za bronasto kolajno je Knudsen premagal Baerta.
Italija si je danes priborila še eno kolajno in sicer v vožnji za motorji m st pr°fesionalci. Zmagal je zahodni Nemec Peffgen, pred Nizozemcem a Lamom, tretji pa je bil Italijan A-yogardi, medtem ko je bil Benfatto četrti.
Švicar Baugartner je zmagal v svetovnem kriteriju po točkah, medtem ko je srebrno kolajno osvojil ^jizozemec Slot, bronasto pa Sovjet j" et rakov. Med Italijani je bil najboljši Pizzoferrato, ki je bil šesti.
Veterani v Barkovljah
Jutri se bodo lonjerski kolesarji veterani, po enomesečni neaktivno-sti, spet udeležili kolesarske dirke v Trstu. Četverica «belo-modrih» kolesarjev Maver, Macarol, Maru-SiC ln Bonanno bodo tokrat dirkali na tekmovanju, ki se bo pričelo Qn .vključilo v Barkovljah. Preko u km dolga proga bo potekala od svetilnika preko Proseka do Seslja-na, kjer bodo tekmovalci pričeli voziti tri kroge skozi kraške vasi, na-ar se bodo podali iz Sesljana do •tsarkovelj po obalni cesti. Proga je zelo naporna, predvsem zaradi dol-me m pa zaradi začetnega vzpona } Batkovelj do Proseka. Poleg tr-askih kolesarjev bodo verjetno na-
stopili tudi tekmovalci iz Veneta, pa čeprav imajo v Coneglianu podobno tekmovanje. Zgleda pa, da je za nekatere kolesarje iz Veneta postal Trst pravo svetišče, saj stalno prihajajo semkaj, pa čeprav so drugod, kjčr jim je bliže, nagrade dosti višje kot pa v našem mestu.
SIRACUSA 10. — Znani potapljač Enzo Majorca je popravil svoj svetovni rekord v potapljanju brez obtežitve. Samo s plavutmi in masko je dosegel globino 60 metrov. Prejšnji rekord je znašal 58 metrov.
Podvig je trajal le malenkost manj kot dve minuti.
Majorca je izjavil, da bo v prihodnjih dneh poskusil doseči globino 61 in morda tudi 63 metrov. Pred zaključkom kariere pa bi z obtežitvijo rad dosegel 100 metrov.
NOGOMET
Danes ob 16 30 bo na Opčinah (igrišče v Ul. Alpini) nogometno srečanje za «Pokal Kraške planote» med ekipama Supercaffè z Opčin in tre-benskim Primorcem.
DELOVANJE ŽD POLET
Openski balinarji uspešni v Sloveniji
Razveseljiv podvig mladincev v Planini
V nedeljo je v Štanjelu domače balinarsko društvo «8. september» organiziralo tradicionalni turnir. Poleg tega je bila tudi otvoritev novih balinarskih igrišč. Organizatorji so poleg ostalih društev povabili tudi športno društvo Polet, ki je na tem turnirju zmagalo in še enkrat dokazalo, da lahko računa na precejšnje število igralcev, ki so si med seboj enakovredni. Tokrat je Polet nastopil s postavo Fiore Jeli-čič, Guido Sosič, Silvo Hrovatin in Vasja Gulič. Za Poletom pa so se uvrstile še naslednje ekipe: «8. september» iz Štanjela, Dopolavoro Ferroviario, Kobdilj, Tupelče in Litostroj iz Ljubljane.
Tudi v Planini pri Ljubljani je
Goriška ženska odbojkarska reprezentanca ZSŠDI
„„„„„.............................................................iiiiiitiii.i...........................................................................................................................................................................................................»
NOGOMET
PUNTARJEV MEMORIAL NA PROSEKU
Dve zmagi za ekipo Costalange Med začetniki Breg v polfinala
Danes članska tekma med Gajo in Bregom
Duino — Costalunga 1:6 (1:3)
DUINO: Leghissa, Gabrovec, Vel-lata, B. Mrvi, Zollia, Vollari, Val-dre (46. min. Pezzicari), Celie, V. Mervi, Tonut, Antoni.
COSTALUNGA: Furlani (77. min. Seppini), Bende (72. min. Righer), Meiacco (46. min. Chiodini), Siili, Tulliani, Plet, Bussi, Giraldi, Rase-ni, Sirotich, Carcagniu.
STRELCI: 6. min. Tonut (avtogol), 12. min. Antonini, 42. min. Bussi, 43. min. Raseni, 64. min. Giraldi, 72. min. Carcagniu, 81. min. Raseni iz 11-metrovke.
SODNIK: Pipan iz Trsta. GLEDALCEV: 80.
V okviru Puntarjevega memoria-
•>,,|iiit|i nuni,, lllllllll|l||lnn,m,,,,,11,1,1,1,1,,,,,n,,,,,j,,m,,,,,!,,,,,IM|,|,|,I|l||l||,li,|llll|IIIIIiimIiIIllM, m
AVTOMOBILIZEM
PRED DIRKO V MONZI
Na startu VN Italije tudi prvak Niki Lauda
Prestal je zdravniški pregled-Dež oviral poskusne vožnje
MILAN, 10. — Zdravniška ekipa, moko ,pre§lec*ala svetovnega avto-mob Iškega prvaka Laudo v športni
drvir V Mllanu ie izdala Pilctu S"*»? Tza nedeljski nastop v dir-kl zaVN Italije v Monzi.
med \ au,da je bil v teku dneva 32 piloti, kj so opravili prve
»sne vožnji skoraj nepreneho-bjij Pa, le deževalo in doseženi so N, K0,.fkrorani «si.
Stuck °i'* l 2 3 4-e5a ie dosegel Nemec trov ». Ì® na marchu 5.800 me-br?in(f ev?z'! v 2’02”69 s poprečno
Lauda ?kaì nad 170 km na ur0-2’ir.Je dosegel samo 20. čas
ea?7TT •’ nait)0'jši pilot Ferrarija Re-sazzom Pa 2T0”85.
Dein' ?,errarBu je ozračje dokaj na-bo VMUp.rava hiše se zaveda, da no rvr, ,UC1j-fv Beutemanna neizbež-istoK zrocda spore v trojki pilotov, E0 pa je Reutemann še neri«* i;11 j3 n9V0 voz'lo in mu danes Reutpm COVob' Primerne priprave, čas R^nn ie dosegel komaj 12. ge in i8a-ZZOni je t,ldi zavozil s pro-mobil	požkodoval svoj avto-
ooravOeiajTkr°gih.katere ie lahko v Mmv7,Je	izjavil, da nima
vati vi * ,noben'b namenov naskako-
bil samo\ren!ngtiteV' Njeg°V "aj bi
ko^nrphu ^?Urnt'' k' b' v nedeljo lah-
stuPip h16 Laudo na vodilnem mestu je dosegel 6.
zil pa je brez posebnega naprezanja.
Lestvica po poskusnih vožnjah:
1.	Stuck (ZRN - march) 2’02”69 (p.h. 170,046 km na uro)
2.	Peterson (Švedska — march) 2’04”97
3.	Ickx (Bel. — ensign) 2’07”80
4.	Andretti (ZDA - jps 77) 2’08”13
5.	Laffite (Fr. — ligier gitane ma-tra) 2’09”19
Hunt (VB — mc laren) 2’10”54
la je Costalunga z visoko zmago odpravila poprečne Devinčane in se tako uvrstila v polfinale.
Srečanje je bilo praktično monolog Costalunge, kateri Devinčani niso bili nikoli kos. V začetnem delu je sicer Devinčanom uspelo zdržati razigrane Tržačane, ki so takoj prišli v vodstvo, čeprav z avtogolom. Devinčanom je tudi uspel remi, ko je v 12. minuti igre levo krilo Antoni izkoristil zmedo v obrambi Costalunge in potisnil usnje v mrežo. To je sicer bila prva in morda edina nevarnejša akcija De-vinčanov, ki so se po doseženem remiju v glavnem le branili in zdržali do zadnjih minut prvega polčasa, ko je Costalunga še dvakrat presenetila nemočnega vratarja Le-ghisso.
V nadaljevanju je bila premoč Costalunge še bolj očitna, saj so praktično Tržačani gospodarili na igrišču in z lepimi prodornimi akcijami spravili v zagato neorganizirano obrambo Devina, ki je do konca srečanja morala še trikrat kloniti.
B. R.
TURNIR ZAČETNIKOV
Costalunga — Inter S. Sergio 4:1 (2:0)
COSTALUNGA: Bigilo. Paoli, Mauro, Circognini, Ubaldini, Leban, Zugna, Marchesi, Cain, Lanotte, Manteo.
INTER SS:	Vidmar, Bestiaco,
Tremul, Kodarin, Maiorano, Mar-chesan, Trivillin, Gridelli, Fumani, Somma, D’Elia.
STRELCI: v 14. in 58. min. Mauro (C), v 16. in 56. min. Cain (C) in v 37. min. Somma (ISS) iz 11-metrovke.
SODNIK: Tinta iz Trsta.
Costalunga je z zmago nad ekipo
Inter SS zaključila izločilni del turnirja nepremagana in si zagotovila prvo mesto v B skupini. Drugi polfinalist v tej skupini je torej Breg, ki ima na končni lestvici 4 točke. Inter bi se v polfinale uvrstil samo z zmago nad Costalungo.
Zmaga Costalunge nad Interjem ni bila tako lahka kot smo si pričakovali, čeprav je končni rezultat ?elo zgovoren. Costalunga je bila tehnično boljša, njena premoč pa je bila jasno razvidna komaj ob koncu tekme, ko je igralcem od Sv. Sergija zmanjkalo moči. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, ker je do zadetkov prišlo v srečnih okoliščinah.
V nadaljevanju je Inter najprej zmanjšal na 1:2, nato pa se je Costalunga razigrala in dala še dva gola.
Sinočnje tekme Puntarjevega memoriala so zaradi slabega vremena odpadle.
DANAŠNJI SPORED Člani ob 20.30:
Gaja - Breg
.....	• — • °	H. V.
Ascoli - Foggia Atalanta - Novara Bologna . Rimini Catania - Lazio Catanzaro - Ternana L. R. Vicenza - Modena Monza - Genoa Palermo - Fiorentina Roma - Brescia Sambenedet. - Verona Sampdoria - Cagliari Taranto - Lecce Varese . Pescara
X 2
X 2 2
najboljši čas, vo- ! ~
Avtomobilsko diraališče v Monzi
ODBOJKA
V PRIJATELJSKI TEKMI V GORICI
Tesna zmaga šesterke ZSŠDI nad novogoriškim Merkurjem
Goriška reprezentanca ZSŠDI bo opravila v kratkem še nekaj tekem
ZSŠDI (Gorica) - Merkur (N.
Gorica) 3:2 (10:15, 15:12, 15:12, 12:15, 16:14)
GORIŠKA REPREZEN. ZSŠDI: Primožič Manuela, Cijam Vida, Perše Silvana, Lavrenčič Laureta, Jarc Marija, Bensa Dolores, Košič Tatjana, Jarc Franka, Gergolet Luisa, Marušič Loredana, Gergolet Silvana.
MERKUR (Nova Gorica): Vidič Vita, Šuligoj Amedea, Soban Irena, Vekiet Sonja, Paljk Damjana, Klanjšček Zarja, Likar Majda, Kovačič Alenka, Štrukelj Milojka in Kušter-le Liliana.
SODNIK: Petejan Jelko iz Štan-dreža; zapisnikar: Devetak Karel z Vrha.
V	četrtek zvečer je na odprtem i-grišču slovenskega dijaškega doma v Gorici prvič nastopala goriška ženska odbojkarska reprezentanca Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, katero sestavljajo igralke treh slovenskih goriških klubov, ki gojijo žensko odbojko: Dom (Gorica), Hrast (Doberdob) in Olympia (Gorica).
•Na drugi strani mreže goriške izbrane vrste je stala solidn šeste.rka Merkurja iz Nove Gorice,, v vrstah katere nastopa več dobrih in.iobe-tajočih igralk.
Ekipi sta si bili na igrišču vseskozi enakovredni, tako du so lahko številni gledalci prisostvovali zanimivi in lepi tekmi. Začetek srečanja je bil izenačen, nato pa se je ekipa ZSŠDI oddaljila in vodila za pet - šest točk. To stanje je obveljalo nekje do desetice, potem pa se je pri domačinkah nekaj zataknilo in Merkur si je brez velikih težav pričel-nabirati točke, do petnajstice.
V	drugem in tretjem setu pa so igralke ZSŠDI zaigrale odločneje in oba seta osvojile s 15:12. V četrtem setu pa je že vse kazalo, da bo Z Sé Dl z lahkoto zmagalo, toda v ključnih trenutkih so igralke iz Nove Gorice bile prisebnejše.
V	petem, odločilnem setu pa sta bili ekipi izmenično v vodstvu. V odločilnih trenutkih pa so bile domače odbojkarice mirnejše, kar jim je zagotovilo zmago.
Goriška ženska odbojkarska reprezentanca ZSŠDI, katero vodi trener Maks Gergolet, se je na tem srečanju dobro odrezala in po mnenju mnogih prisotnih je presegla vsa tudi optimistična predvidevanja. Kar pa zadeva Merkur, moramo reči, da je to res solidna šesterka in zlasti telesno dobro pripravljena. Pri Novogoričankah pa se je tudi opazilo, da niso navajene igrati na odprtem, kar jih je zlasti v prvih setih zmedlo in spravilo v težavo. Poleg tega pa moramo še upoštevati dejstvo, da je bilo vreme mrzlo in vlažno, kar pravzaprav ni najbolj primerno za igranje odbojke.
Goriško reprezentanco ZSŠDI ča-
ka že prihodnji teden še en nastop in sicer v Gorici, v soboto, 18. 9. ob 20. uri, na prazniku «Unità» v prostorih Espomego, kjer se bo spoprijela s selekcijo igralk med ekipama Azzurre in AGI.
Za priprave na to tekmo bodo naše reprezentantke opravile še en trening in sicer v torek, 14. 9. ob 20. uri v Doberdobu.
ZSŠDI ima v svojem programu za ta mesec tudi povratno srečanje z Merkurjem in sicer v Novi Gorici. Točen datum še ni znan, saj se morajo voditelji obeh šesterk za povratno srečanje še domeniti.
Igor Komel
NAMIZNI TENIS
JUTRI V GORICI
Za ljubitelje bele žogice
V okviru športnega dela praznovanj «Unità», ki se te dni odvijajo v prostorih Espomega v Gorici, bo jutri na sporedu namiznoteniški turnir, na katerem bodo lahko nastopali vsi ljubitelji namiznega tenisa.
Med organizatorje tega tekmovanja sodi tudi goriško športno združenje Dom.
Turnir bo razdeljen v dve kategoriji: včlanjeni in nevčlanjeni. V prvi kategoriji lahko nastopajo le igralci, ki so člani namiznoteniške federacije (FITeT); pri nevčlanje-nih pa je nastop prost.
Poleg teh dveh tekmovanj bo na sporedu še turnir v dvojicah. Turnir se bo pričel jutri zjutraj, ob 9. uri v prostorih Espomega.
Prijave sprejema organizator na kraju pol ure pred pričetkom tekmovanj.	I. K.
GENOVA, 10. — Paolo Donaggio, kj je lani plaval od Pulja do Cervie se trudi, da bi preplaval razdaljo od Montecarla do Genove. Donaggio je startal danes zjutraj, ovira pa ga slabo vreme. Morda bo celo odstopil.
Podvodna vojna
OTOK MARETTIMO (Trapani), 10. — Prebivalci tega otoka so telegrafsko obvestili sicilsko deželno vlado, da se ne strinjajo s programom svetovnega prvenstva v podvodnem ribolovu, ki bi se moralo začeti v ponedeljek.
Na posebnem zborovanju so izjavili, da je ribolov njihov edini vir zaslužka in da bi večdnevno ribarjenje v njihovih vodah znatno zmanjšalo ribje jate in jih tudi splašilo drugam.
Otočani so zagrozili, da bodo z manifestacijami ovirali potek tek-
movanj, če njihovih upravičenih zahtev ne bodo upoštevali.
1. — 2. -
3.	-
4.	-
5.	-
6.	-
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
2
1
1
2
X
1
2
1
1
2
X
1
pred nekaj dnevi Polet uspešno nastopil. Openci so gostovali na turnirju, ki ga je organiziralo domače društvo Planina ob uradni ustanovitvi novega društva. Poletova mešana ekipa in sicer Jeličič in Tavčar (člani) ter Gulič, Piccini in Kralj (mladinci) je osvojila nepričakovano prvo mesto. To je bila zalo razveseljiva zmaga, kajti nihče ni pričakoval, da bi se še neizkušeni mladinci lahko povzpeli tako visoko.	EKR
ATLETIKA
Dečki v Gorici
Na nedeljskem atletskem prvenstvu dečkov v Gorici bodo nastopili tudi predstavniki Adrie in Bora.
Za Adrio bo v kategoriji dečkov nastopil v hoji na 4 km Druškovič, ki je pred časom osvojil naslov pokrajinskega prvaka. Ta tekmovalec ima med lonjerskimi udeleženci tudi največ možnosti, da se dobro odreže. V isti kategoriji bo v metu krogle nastopil tudi Renato Gombač, za katerega se upa, da bo dosegel tako visoke rezultate kot jih je zabeležil na zadnjih treningih. Med mlajšimi dečki bo v teku na 80 m tekmoval Zudek za katerega se upa, da se bo uvrstil v finale.
Za Bor bodo v Gorici med starejšimi dečki tekmovali Adrijan Se-devčič (2000 m), David Blažina (disk) in Igor Brana (80 m). Za boljšo uvrstitev ima razmeroma dobre izglede samo Adrijan Sedevčič. ki bi nural svoj osebni rekord 6’19” še za nekaj popraviti.
Radi
SIENA, 10. — Prireditelji tradicionalnega atletskega mitinga «Prijateljstva» so prejeli prijavo Sovjetske zveze. Sovjeti so prijavili samo drugorazredne atlete. Kosarjev bo nastopil na 10000 m (osebni rekord 28’12”), Valkov pa na 1500 m (3’39”). Med dekleti bosta nastopili Natajeva na 100 m (11”4) in Pota-pova v daljini (6,51 m).
Mennea se še ni odločil če bo na tekmovanju nastopil tudi na 200 m ali samo na krajši razdalji.
iiiiimtiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiliiHiiiuiiiiiiiiiirtumniinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiMNiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiuumauttmH«
TENIS
PRIJATELJSKI DVOBOJ
Jutri na Padričah Gaja proti Slovanu
Srečanje proti Ljubljančanom se bo začelo ob 9. uri
Teniški klub Gaja, ki se udejstvu-i prvakov pa dvoboj med Liersom je na igriščih na Padričah, sodi med ; (Belgija) in splitskim Hajdukom, naše bolj «tihe» zamejske športne j Od jugoslovanskih moštev bo Cr-
organizacije. To pa ni nič čudnega, saj je večina njegove aktivnosti bolj rekreativnega značaja, medtem ko njegovi tekmovalci nastopajo bolj redko.
Prav jutri pa bodo imeli na Padričah zanimivo teniško srečanje. Gajevci so namreč povabili v goste ljubljanski teniški klub Slovan. Dvoboj s tem klubom bo za Gajo vsekakor lepa priložnost, da preizkusi moči svojih boljših igralcev.
Srečanje se bo začelo ob 9. uri.
NOGOMET ■
Napoli blizu severnega tečaja
Iz organizacijskih razlogov razne vrste je bila nekoliko spremenjena slika prvega kola evropskih nogometnih pokalov, ki je načelno na sporedu za sredo 15. septembra. Nekaj tekem bodo odigrali že dan prej.
V pokalu prvakov bodo predčasno odigrali srečanje med danskim moštvom Koege in lanskoletnimi zmagovalci Bayerna, v pokalu pokalnih
vena zvezda iz Beograda v okviru pokala UEFA igrala proti Lokomo-tivu iz Plovdiva dan kasneje, to je 16. septembra.
Od italijanskih ekip bo imel gotovo najbolj zanimivo gostovanje Napoli, ki se bo podal celo preko severnega tečajnika, na skrajni sever Norveške. Igral bo proti ekipi Glimt iz mesteca Bodo.
Bodo šteje okoli 32.000 prebivalcev in je bil med drugo svetovno vojno skoraj popolnoma uničen od Nemcev. Tamkajšnja nogometna e-kipa igra v severni skupini druge norveške lige, čeprav je na raznih turnirjih premagala prvoligaše. V kvalifikacijah za vstop v elito pa ji proti južnim drugoligašem doslej velik korak še ni uspel.
Predvideva se, da bodo srečanje odigrali ob temperaturi kakih 3 do 5 stopinj. K svojevrstnim vremenskim pogojem spada tudi močan veter, ki visokim žogam drastično spreminja smer.
Glimt je v dosedanjih tekmah druge lige odigral 10 srečanj in vse zmagal. Dosegel je kar 52 golov, dobil pa le 7. Najboljši mož v ekipi je 35-letni Harald Berg, ki je nekaj let igral na Nizozemskem. Vsi igralci so popolni amaterji.
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gamsi
Jta plaza
12.
onstri^v0 skuPino- ki Je «dolgo mislila na hrabre borce na KoroškemVan^>>’ ^ km£du Povezala Osvobodilna fronta
nam°™,em osvo.b°dilnem gibanju leta 1941 na Koroškem nikom u°[.e nemški dokumenti. Obtožnica proti upor-dreb?n - elu, Br°dniku, Johanu in Katarini šlef ter An-državn,	kl j° Je dne 25. junija 1943 izdal v Berlinu
tshof t v°zl_ecT (Ber Oberreichsamvalt beim Volksgerich-naslednjeS ' ' ^ 175/43 in 6 H 126/43) govori med drugim
nalnn^Ji^a1 5.^rBzanom ) so leta 1941 pristopili tudi nacio-iene ncpK0 • 1 TS1?venci> pristaši Sokola in klerikalno nastro-imele 1Z j ?ne Koroške. Tako okrepljene bande, ki so Južni čtai1 Su^eZ v. Ljubljani, so v Zgornji Kranjski in v nevaren način1 ,Vod.lle uporniško borbo... in sicer na tako cijske pnntc i 1 Je bl ° treba pritegniti v boj večje poli-iavnost ’ k-ak^r tudi enote nemške armade... Svojo deške ki maH Z,siri l.,tut*' na cbmejno področje Južne Koro-in oknlir? ca k y®bkonemškemu rajhu. Tam, zlasti "
OC v vedipm°č?aS i1 mnoSe dezerterje, ki so po izbr J številu pobegnili v Jugoslavijo, pa
v Selah izbruhu voj-se po o-
kupaciji spet vrnili v svojo domovino, kjer so se poskrili. V njih so za svoje prevratniške načrte našli voljne in goreče pomagače.»
Očeta so medtem odpustili iz službe v zadrugi, kajti vse slovenske zadruge, posojilnice in hranilnice na Koroškem so prevzeli nacisti. Ob okupaciji Jugoslavije pa so očeta zopet zaprli. Jaz sem medtem bil na nekem posestvu na Lipi pri Grabštajnu.
V	Grabštajnu so me večkrat obiskali lobniški fantje, Košnikov Franci, Tavčmanov Toni in Jaki ter Zležičev Roki, ki so prihajali na dopust iz nemške vojske. Tedaj — vsaj mi — še nismo vedeli nič točnega, kaj je pravzaprav v Jugoslaviji, čeprav smo čuli o jugoslovanskem odporu.
Nekega dne sem na grabštajnski postaji nakladal krompir. Tedaj sem srečal nekega Jugoslovana. Pripovedoval mi je o borbah v Jugoslaviji in trdil, da so «uporniki» oboroženi z italijanskim orožjem. To je bila prva točnejša vest. Jugoslovan je bil uslužbenec celovške veletrgovine. Seveda mi kaj podrobnega ni povedal. Morda ni vedel, morda pa mi ni zaupal. Sploh je bilo glede zaupanja zelo kočljivo. Če nisi nekoga poznal vse življenje, mu nisi smel zaupati, kajti nikdar nisi vedel, ali ni morda gestapovec.
Nevarno je bilo zlasti v Grabštajnu in bližnji okolici. Tod so veliki posestniki že iz plebiscitnih časov «sloveli» po tem, da so vneti «velikonemci» in strupeni šovinisti. Celo v zimski ofenzivi leta 1944 je mnogo grabštajnskih nacistov sodelovalo pri požigu Solčave.
«REŠITE NAS, DRAGI PRIJATELJI!»
V	Grabštajnu me je zatekel tudi usodni april 1942. Ime! sem opraviti na občinskem uradu. Nenadoma planemo k oknu in na ulici zagledamo zelen avto, ki drvi proti Celovcu. Nekdo vzklikne:
«Slovence izseljujejo!»
Zavrtelo se mi je v glavi. Na cesti sem zvedel, da so z zelenim avtom odpeljali Rupijevo družino. Vtem me že dohiti žena s telegrafom v roki. Poslala mi ga je sestra Rezi in v njem je pisalo le: «Pridi takoj».
Odpeljal sem se s kolesom v Celovec k sestri in vsa prestrašena sva ugibala, kaj bo s starši. Takoj sem se od peljal z vlakom v železno Kaplo. Na postaji pa plane k meni Trušnarjeva Dora, vsa objokana, in z drhtečim glasom pove:
«Tvoji starši so že šli... Popoldne so prišli ponje... Tudi Vladimirčka so vzeli...»
Zaškripal sem z zobmi. Le napol sem še čul, ko je pripovedovala, da so odgnali tudi Stoparjevo, Brečkovo, Jerso-vo, Laninškovo in Smrtnikovo družino. Hotel sem odi'jati domov, pa sem obstal, čemu domov, če ni tam ne očeta, ne matere, ne sina!? Vtem pa mi zakliče Kolarjeva Micka:
«Domov pojdi!»
«Kam bom hodil,» sem skoraj zarjovel. «Vzeli so mi ga!»
Žena bauernfirerja Trobija pa se mi je opravičevala, češ da njen mož ni ničesar kriv. Kakor v polsnu sem čul njene besede in šele kasneje sem dognal njihov smisel: ,Kdo drug naj bi bil kriv, če ne njen mož in njemu enaki!?’
Naslednjega dne sva s sestro obiskala starše, ki so že bili v izseljeniškem taborišču v Žrelcu pri Celovcu.
Žalosten prizor: mati je ihtela, Vladimirček pa se je plašno stiskal v njenem naročju in njegov otroški jok mi je paral srce. Sin je in nič nisem mogel napraviti zanj !
Zazrl sem se v očeta, ki je sedel poleg obeh. Oče se je smejal. Za boga! smejal se je. Bil je čuden smeh: bridek in hkrati pogumen. Po njegovem razoranem obrazu so drsele debele solze. Bil je smeh obupa, ponosa in kljubovanja. Še sam sem se nasmehnil. Vedel sem, kaj izraža očetov smeh.
Ne, gestapovcem ne bova kazala najine bolečine. Naj stoje poleg nas in nas stražijo, bedni in naduti. Najin nasmeh pa naj jim pove, da sva močnejša od njih.
Glej, zdajle me oče sprašuje neko povsem nepomembno stvar in sam mu povsem brezbrižno odgovorim. Žalost me kolje, da me skoraj objema vrtoglavica, in vendar se smejem, bedasto se smejem; res bedasto, ali vendarle se smejem in ne jočem.
V Žrelcu so bile sloyenske družine z vse Koroške: iz Radiš, Sel, št. Janža v Rožu, iz Ziljske doline in Podjune. Poslovil sem se od njih s tiho prisego v srcu, da se bom boril tudi zanje.
Naslednjega dne sva odšla s sestro na najin dom v Lobnik. Tam sem srečal bauernfirerja Trobija. Rekel mi je, kakor da se je skušal opravičiti:
«V Beogradu so našli spisek zarotnikov in med njimi so bili tudi vaši...»
«To še sam ne verjameš», sem trdno odvrnil, «ker je hudičevo smešno ! »
S sestro sva odšla v sobo kjer sta prej spala oče in mati. Sestra je zastokala, planila k materini postelji, pograbila blazino, si jo pritisnila k licu in krčevito ihtela. Klicala je mater in poljubljala blazino.
Pobegnil sem iz sobe. Taval sem po podstrešju, gledal sadove pridnih, varčnih rok, sadove našega skupnega trpljenja. Kašča na podstrešju je bila polna zlato rumene ozimne pšenice. Kako je bila pri nas pšenica v trdih rokah! Pšeni-čni kruh smo jedli le ob večjih praznikih. Kako je oče znal iz vsakega koščka ilovnate zemlje iztrgati lepo pšenico! Za koga? Za te hudiče smo si pritegovali od ust! Oče in mati sta je bila na stara leta tako potrebna !
Bes in žalost sta me obšla. Zadrgnilo mi je goltanec in stisnilo prša. V duhu sem videl vse naše dolgoletno trpljenje.
„_____________ (Nadaljevanje sledi)
79 46 38 79 58 23 7614 70 Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina ra inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija c DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30,— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11*5374
Stran 8
11. septembra 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de»
lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000.
Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 Mr za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku sli upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
ìsLJztt
Vr5f založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska I
TRETJA OBLETNICA KRVAVEGA PINOCHETOVEGA DRŽAVNEGA UDARA
Nujna odločna mednarodna akcija solidarnosti z zatiranimi Čilenci
Svetovna sindikalna zveza CISL: Preprečiti hunti, da zbere sredstva za nadaljevanje svoje kriminalne gospodarske politike ■ Inflacija dosegla rekordno stopnjo 340 odst.
BRUSELJ, 10. — Svetovna zveza svobodnih sindikatov CISL je ob tretji obletnici državnega udara v Čilu priredila tiskovno konferenco, na kateri so opozorili na dramatični položaj v tej latinskoameriški državi, kjer je inflacija dosegla letos rekordno stopnjo 340 odstotkov.
Minila so tri leta, odkar so 11. septembra 1973 čilski vojaki pod vodstvom gen. Pinocheta začeli napad na predsedniško palačo, v kateri se je predsednik Salvador Al-lende branil z brzostrelko v roki, dokler mu ni pošla življenjska sila. Od tistega tragičnega dne, ko je bila strmoglavljena zakonita in demokratično izvoljena vlada, se je za Čile začelo obdobje mračnjaštva z načrtnim iztrebljanjem vseh nasprotnikov režima, obdobje nezaslišanega terorja, ki pa ni strl upornega duha čilskih demokratov, ki se doma in v izgnanstvu borijo, da bi v svoji domovini znova uveljavili demokracijo.
Kako dramatičen je položaj v državi dokazujejo med drugim — kot je v Bruslju poudaril generalni trj-nik CISL Otto Kersten — rezultati preiskave, ki jo je skupina sindikalistov vodila po nalogu kongresa konfederacije. V sami santiaški pokrajin: je bilo oktobra lani 6.500 jetnikov, 900 oseb pa je izginilo brez sledu in najbrž jih ni več med živimi. «Nujno je seznaniti javno mnenje s tem stanjem — je dodal Kersten — da bo mednarodni pritisk na golpistično hunto vse odločnejši. Že pritisk članov sindikalne preiskovalne delegacije na svoje vlade je prisilil Pinocheta, da je nekoliko popustil in sto demokratov je lahko zapustilo državo.»
Za Kerstenom je povzel besedo eden od voditeljev čilske sindikalne konfederacije CUT Meneses, ki je v uvodu poudaril, da se kljub terorju golpistične hunte odpor demokratičnega gibanja v Čilu stopnjuje. Meneses je poudaril tudi, da je ta obletnica priložnost za odločnejšo mednarodno solidarnostno akcijo s čilskim narodom. Cilj te akcije pa naj bo preprečiti hunti, da zbere zadostna sredstva za nadaljevanje svoje kriminalne gospodarske politike.
V tem okviru je CISL sklenila, da bo ustanovila odbor, ki bo odločal, kako stvarno pomagati zatiranemu narodu. Odbor bo tudi izdelal načrt za preosnovo sindikalne organizacije v državi in bo skrbel za pravno in denarno pomoč žrtvam diktature. V ta namen bo ustanovljen poseben sklad.
Italijanska federacija CGIL, CISL, UIT, pa je za 24. in 25. september sklicala vsedržavno konferenco, na kateri bodo odločali o konkretnih oblikah bojkota čilskega blaga in drugih oblikah boja, katerih cilj je onemogočiti gospodarsko pomoč hunti v obliki uvoza bakra in drugih surovin ter priznavanja kreditov s s'rani mednarodnih bančnih zavodov, v katerih je zastopana tudi Italija kot polnopraven član. V tem boju bodo v prvi vrsti angažirane kategorije pristaniščnikov, delavcev kemijske in strojne industrije, prevoznikov in bančnikov.
Ob koncu še nekaj podatkov o gospodarskem položaju v Čilu, ki jih je pred nedavnim objavila hunta: konec lanskega leta je bilo na območju Santiaga 16,5 odst. aktivnega prebivalstva brez zaposlitve, inflacija je dosegla rekordno stopnjo 240 odst., istočasno pa sta se proizvodnja in vsedržavni kosmati dohodek skrčila za 27 oziroma za 16 od sto.
divo, ki so - ga možje postave zaplenili v skrivališču prevratnikov.
V ponedeljek v Ženevi zasedanje odbora OZN za pravice ženske
ŽENEVA, 10. - V ponedeljek se bo sestala v Ženevi na svojem 26. zasedanju komisija OZN. ki se ukvarja z vprašanjem položaja ženske v sodobni oružbi. Glavni cilj tokratnega zasedanja bo izdelati pravno orodje, obvezno za vse države, ki naj omogeči kar največjo enakopravnost med moškim in žensko
Komisija, v kateri so zastopniki 37 držav, bo morala nadalje preučiti, kako sodobna sredstva javnega obveščanja pogojujejo dejavnost ženske v družbi. V poročilu, ki ga je pred nedavnim pripravil gospodarski in družbeni svet OZN, je poudarjeno, da bi morala sredstva javnega obveščanja postopno odpraviti stereotipne in neokusne posnetke ženske ter ne širiti več vesti, ki lahko vzbujajo negativen odnos do ženske in do njene vloge v sodobni družbi.
Formalizirana preiskava o rovarjenju napistov
RIM. 10. — Namestnik rimskega državnega pravdmka dr. Martella, ki je včeraj zaslišal šest napistov, aretiranih v nedeljo v nekem rimskem stanovanju, je danes formaliziral preiskavo. Napisti so zaenkrat obtoženi le nedovoljene posesti o-rožja, verjetno pa jim bo sodnik, ki ga šef preiskovalnega urada dr. Galiucci mora še izbrati, naprtil še druge obtožb«, ko bo preučeno gra-
V Rimu ugrabljena hčerka panamskega poslanika?
RIM, 10. — V današnjih zgodnjih popoldanskih urah je skrivnostno zginila 6-letna Michele Zarak, hčerka panamskega poslanika v Italiji. Policija je po prvi preiskavi prišla do zaključka, da gre verjetno za ugrabitev.
Mala Michele je prišla z doma v Ul. Tor Fiorenza blizu Trga Veseo-vio v družbi s svojo pestunjo, 23-letno Cecibo Aviles. Deklica, ki je baje zelo živahna, je stekla do bližnjega bara, da bi tam kupila sladoled. Pestunja in neka njena prijateljica sta ji sledili. Avilesova je potem izjavila policistom, da se je zelo začudila, ko so ji v baru dejali, da deklica sploh ni stopila v lokal.
Agenti komisariata javne varnosti Trga Vescovio so takoj uvedki preiskavo. Več policijskih avtomobilov je
krožilo vse popoldne po bližnji in tudi oddaljenejši okolici kraja domnevne ugrabitve, toda brez uspeha. Pestunja je opisala, kako je deklica oblečena in koliko je visoka. Nadalje je posredovala tudi njeno sliko. Sam rimski kvestor je prišel na komisariat, da bi osebno vodil preiskavo.
Pestunja Aviles je obvestila o dogodku tudi starše male Michele, ki so že tri tedne v Genovi. Poslanik in njegova žena sta že odpotovala v Rim. Poleg male Michele imata še dva starejša sina in 17-letno hčerko.
MESINA, 10. — Trije zakrinkani in oboroženi roparji so se polastili draguljev in drugih dragocenosti za okrog 50 milijonov lir v zlatarni Domenica Irrera v Mesini. Z orožjem v roki so prisilili draguljarja in njegova sinova, da so jim napolnili z zlatim nakitom veliko plastično torbo, takoj nato p: so pobegnili peš in se izgubili v labirintu ulic in uličic mesinskega starega mesta. Čeprav je policijski stroj stekel s polno paro. je bilo doslej iskanje drznih roparjev neuspešno.
Vlada noče odgovarjati na vprašanja o stot. Margherita
RIM, 10. — Čeprav so po aretaciji padovskega policijskega stotnika Margherita predstavniki skoraj vseli strank naslovili vladi vrsto pismenih vprašanj, v katerih so zahtevali pojasnila o nezaslišanem nastopu vojaškega sodstva in odločen poseg vlade, kaže, da slednja na vloge ne bo odgovorila vsaj do 27. septembra, ko bo začel parlament znova delovati. Tako sta v razgovoru s časnikarji poudarila poslanca Marco Palmella (PR) in Massimo Goria (DP), ki sta odločno protestirala proti takemu ravnanju vlade.
«Predsednik komisije za notranje zadeve Mamini — je še naglasil Pan-nella — nam je zagotovil, kot je že javno poudaril, da je večkrat zahteval od vlade, naj odgovori o primeru Marglierito v komisiji, vendar zaman. Vlada je s svojini ravnanjem onemogočila in še onemogoča parlamentu nadzorstvo nad njenim ravnanjem ob vprašanjih, ki neposredno zadevajo življenje v enem od glav
NA LETALIŠČU LAHORE V PAKISTANU
Soares o gospodarskih
PREUSMERJENO INDIJSKO LETALO
Pogajanja za osvoboditev 77 potnikov vodi baje predsednik Ali Bhutto
LAHORE (Pakistan), 10. - že deset ur «boeing 737» od indijske letalske družbe «Indian airlines» stoji na letališču pri Lahoru, kjer je pristalo, potem ko se ga je dosedaj še nedoločeno število ugrabitelje- polastilo v današnjih jutranji., urah.
Letalo indijske družbe, ki let: na progi Delhi - Bombay, je v davišnjih ' zgodnjih urah poletelo s 77 potniki in posadko šestih članov. Večina potnikov je indijske narodnosti, zdi pa se, da je med njimi tudi kakih 15 nemških turistov. Kmalu po vzletu je eden od ugrabiteljev, (spočetka se je zdelo, da je samo eden) prisilil poveljnika letala B. Reddyja, da poleti proti Pakistanu. Letalo je pristalo na letališču pri Lahoru ob 5. uri in devet minut po legalnem času.
Takoj po pristanku so se začela pogajanja, ki pa v trenutku ko pišemo še vedno trajajo. Pakistanske
____“ :i _	_ _____a___
»uuviujv»	v ijvujt v uuciu uu »ia* .	- ------ ----J “ • - —
nih državnih organov. Očitno je, da oblasti niso sporočile ne narodnosti
kdor je v minulih letih vodil proti-ijudsko represijo meni, da lahko tudi danes nadaljuje s svojo nesramno politiko.»
Pannella je nadalje pozval vse demokratične stranke, da na osnovi pravilnika poslanske zbornice skličejo za prihodnji teden sestanek komisije za notranje zadeve.
PO ARETACIJI PRIPADNIC CISA V FIRENCAH
PARLAMENT NAJ ČIMPREJ ZAČNE Z RAZPRAVO 0 VPRAŠANJU SPLAVA
Zasliševanje dr. Concianija in ostalih obtoženk, od katerih so eno izpustili na prostost
FIRENCE, 10. — Namestnika florentinskega državnega pravdnika dr. Casini in dr. Camiti sta danes zaslišala v kaznilnici Murate pripadnice središča za sterilizacijo in splav (CISA), ki so bile skupno z ginekologom Giorgiom Concianijem aretirane predvčerajšnjim z obtožbo združevanja v zločinske namene in povzročanja splavov. Eno od aretiranih deklet sta sodnika izpustila začasno na prostost, ker — kot sta poudarila — je njen položaj različen od položaja ostalih.
Sodnika sta nadalje v razgovoru s časnikarji dodala še, da aretiranim ne bodo sodni s hitrim sodnim postopkom, ker naj bi to prepovedoval zakon. Poleg aretiranih je namreč še vrsta svobodnih obtožencev in obtoženk (v glavnem gre za ženske, ki so na sedežu CISA ob vdoru policije čakale na poseg za prekinitev nosečnosti), kar po zakonu onemogoča takojšen proces s hitrim postopkom. Sodnika sta še dodala, da uuata, da bo sodna obravnava lahko stekla čimprejin brez zastojev. Pri tem pa sta pozabila, da se še ni začela sodna obravnava, ki zaclrva prvo aretacijo dr. Concianija in njegovih sodelavcev ter sodelavk, ko je zaporne naloge prav tako podpisal dr. Casini na prijavo misovskih senatorjev Giorgia Pisanoja in Valeria De Sanctisa.
Nepričakovana aretacija pripadnic florentinske sekcije CISA je še korak naprej v zanesenjaški vojni reakcionarnih krogov in sodstva proti prekinitvi nosečnosti. Sodnika se sicer izgovarjata, da sta bila prisiljena poseči, ker jJ Concianija in sodelavke prijavil sodstvu zaročenec nekega dekleta, ki je prekinila nosečnost proti njegovi volji, vendar pa bi vsaj lahko preprečila širokopotezno policijsko akcijo. Nad sedež CISA se je zgrnila jata policajev kot da bi šlo za osvojitev skrivališča nevarnih zločincev in ne za skupino žensk, ki so prestrašene in pretresene čakale na preprost vendar pa traumatski poseg.
Pobuda florentinskega sodstva je tako absurdna, da niti ne preseneča, saj posega z brutalno represivnim posegom v družbeno stvarnost, ki ni pripravljena več trpeti psihološkega pa tudi fizičnega nasilja. Značilno, je, da so bili prizadeti tisti, ki na neki način skušajo zmanjšati trav-matske posledice vsaj delu od treh milijonov italijanskih žensk, ki se vsako leto odloči za splav, da prekine nezaželeno nosečnost. Morda je res, kot trdijo feministke in radikalci, da je florentinski le eden od tolikih nerazsodnih dogodkov v dolgi bitki proti splavu. Vendar pa ne skrivnemu, ki zahteva vsako leto na desetine žrtev (govori se. da so pripadniki CISA zaman prijavili so dišču brezveslne zdravnike, ki zahtevajo milijon ali še več lir za poseg) pač pa proti splavu, ki ga je treba uzakoniti, da ga lahko porazimo.
Znašati se proti florentinskim sodnikom, čeprav so v tem trenutku konica reakcije, ki nasprotuje uzakonitvi prekinitve nosečnosti, je najbrž nesmiselno, saj je napočil čas, da parlament znova načne razpravo, ki je bila prekinjena pred
zakon, ki naj omogoči ženski, da odloča o svojem materinstvu.
S prihodnjim letom izkaznice
davčnih obvezancev
RIM, 10. — Finančni minister Pan-dolfi je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo 10 milijonov italijanskih davkoplačevalcev prejelo do a-prila prihodnjega leta izkaznico s številko davčnega kodeksa. Pri tem pridejo v poštev vsi tisti davkoplačevalci, ki so vložili svojo prijavo dohodkov v lanskem letu. To naj bi bil po ministrovi izjavi prvi rezultat uvajanja anagrafà davčnih obvezancev. ,.
Do 2. avgusta prihodnjega leta bodo poslali izkaznice še tistim, ki so leta 1975 predložili obrazec 101, ali pa prijavo letos. Računajo, da bo teh davčnih obvezancev kakih 8, ali 10 milijonov. Do februarja 1. 1978 pa bodo vključili v anagraf tudi "vse tiste, ki bodo predložili davčno prijavo prihodnje leto.
Na tiskovni konferenci je minister Pandolfi pojasnil delovanje in cilje anagrafa davčnih obvezancev. DejAl je. da bo ta sistem odločno prispeval v boju proti davčni utaji. Ker bo ta anagraf razpolagal s številnimi podatki ,bo mogoče stopiti na prste tudi ljudem, ki svojih dohodkov sploh niso prijavili. Minister je še dodal, da pripravljajo dekret, k, bo navajal zunanje vire s katerimi bo anagraf davčnih obvezancev lahko razpolagal.
Na tiskovni konferenci je minister Pandolfi še pojasnil, zakaj so sklenili konvencije z družbo «Società generale di informatica», ki bo morala v petih letih pripraviti vse potrebno za brezhibno delovanje sistema.
Roparski napad na vlak pri Agrig<ui(u
AGRIGENTO, 10. - Trije banditi so snoči naskočili in oropali vlak, ki povezuje Agrigento s Castelve-tranom. Gre za krajevni vlakec, ki ga, kot kaže, železniška uprava hoče ukiniti, prebivalstvo in prizadete občine pa se temu krčevito upirajo. Banditi so naskočili vlak pri Realmontu. vasici 18 km od Agri-genta in z orožjem v roki prisilili u-radnike v poštnem vagonu, da so jim izročili vreče z dragocenostmi. Takoj nato so pobegnili z avtom «mini minor». Policija je nemudoma postavila cestne bloke v okolici, a doslej je bil lov za banditi brezuspešen.
Predsednik Merzagora je v svojem nagovoru razčlenil bistvene probleme države na področju prehrane. V tej zvezi je dejal, da je te probleme mogoče rešiti v okviru splošnega načrta za krepitev kmetijstva, kar bo pozitivno vplivalo na plačilno bilanco s tem, da se bodo znižali stroški za uvoz živil iz tujine. Družba «Assicurazioni generali» je na tem področju 'storila svojo dolžnost, saT'sfe je s svojo dejavnostjo borila proti splošni težnji «pokmečenja» italijanske kmetijske dejavnosti ter se je zavzemala za modernizacijo in strokovni razvoj svojih podjetij, še posebej se zavzema za razvoj živinoreje.
Te zadnji misli je še na poseben način poudaril predsednik «Confagri-colture» Diana. Ravnatelj poljedelskih podjetij zavarovalnice dr. Peris-sinotto pa je navedel številne podatke o proizvodnji v farmah zavarovalnice.
ugrabiteljev in ne njihovih zahtev. Pravijo, da bodo ugrabitelji dokončno pojasnili svoje zahteve šele jutri zjutraj. Pakistanske oblasti pravijo, da so zelo zaskrbljene za usodo potnikov in letala. Sporočili so celo,-da je pakistanski predsednik Ali Bhutto zapustil Ahmedabad v severnem Pakistanu ter se napotil v Lahore, da bi osebno vodil pogajanja.
Vse ostale vesti v zvezi s to ugrabitvijo, pa so le plod ugibanja. V določenem trenutku so časopisne a-gencije celo sporočile, da je letalo že odletelo z letališča pri Lahoru ter da se bliža Saudovi Arabiji. Vmes so posegli tudi izraelski letalski obveščevalni centri, ki so trdili, da je letalo namenjeno v Bahrein. Vse te vesti so se potem izkazale kot navadna izmišljotina, saj je bil «boeing 737» še vedno na Lahorskem letališču. To je bilo pozneje potrjeno tudi z dejstvom, da so ugrabitelji spustili na svobodo pet ali sedem potnikov. Med njimi je neka zahod-nonemška državljanka, ki se je počutila slabo in ki so jo ugrabitelji o-svobodili z možem in otrokom. Potem sta še dva indijska zakonca (tudi v tem primeru se je žena počutila slabo) in morda še neki Holandec ter še neka druga oseba.
O narodnosti ugrabiteljev se ne ve nič. Gotovo je le, da njihov voditelj govori po angleško in še jezik urdu (glavni jezik v Pakistanu) ter še bengalščino. Ker je menda ta zahteval v prvem trenutku, naj popeljejo njega in tovariše v Meko in potem naprej v Libijo, se je razširila vest, da so ugrabitelji Libijci. To pa ne drži, ker poglavar ugrabiteljev govori glavne jezike indijskega subkontinenta.
Tudi o številu ugrabiteljev še ni nič točno znanega. Osebe, ki so bile osvobojene pravijo, da jih je morda pet ali celo šest. Policijski organi so oparili dva. ki sta bila oborožena z nemškimi puškami tipa «mauser».
Potem se je zvedelo še, da je letalska družba «Indian airlines» izjavila, da je pripravljena, da pošlje
llllllllllllllllllll|l|llllll|||ll|||||ll|ll||l||l|||||tlll|I||IUf|l||||l||||||||t|||||||||||||||||lm|||||||,|||I||MI||||||||||||||
NA ŽELEZNIŠKEM RAZPOTJU PRI TREVIGLIU
Potniški vlak trčil v tovornega
Ranjenih pet oseb ■ Vlake, ki vozijo v smeri Benetk, so preusmerili proti Bologni in Bergamu
«Assicurazioni generali» se zavzemajo za kmetijstvo
RIM, , 10. — Pred kratkim je ' tržaška zavarovalnica «Assicurazioni generali» povabila predstavnike specializiranega tiska na obisk svojih kmetijskih podjetij, ki jih je v Italiji, kar 15, a dve sta v tujini. Skup-no tržaška družba obdeluje skoraj nekaj meseci zaradi predčasnega j k00® hektarov zemlje, razpusta parlamenta. Primer iz Fi- Po končanem ogledu so se časni-renc. kaže, kot so med davišnjim ‘ karji in drugi gosti zbrali v Rimu, srečanjem poudarili predsednik de: . kjer je bila tiskovna konferenca in žele Toskana, predsednik florentin-1 na kateri sta nastopila predsednik ske pokrajine in florentinski ; žu- j «Assicurazioni generali» senator Ce-pan, kako nujno je nadaljevati raz-1 sare Merzagora in predsednik «Confa-pravo o tem vprašanju in odobriti gricolture» dr. Alfredo Diana.
TREVIGLIO (Bergamo), 10. -Včeraj nekaj pred polnočjo je prišlo v bližini Treviglia, na razpotju železniških prog, ki peljeta ena proti Benetkam, druga pa proti Bergamu, do železniške nezgode, ki na srečo ni terjala človeških žrtev, temveč le nekaj ranjenih ob občutni gmotni škodi. Hude posledice so potem nastopile za železniški promet med Milanom in Benetkami in seveda tudi za ostale proge, ki peljejo od Benetk naprej proti vzhodu. Tako se je zgodilo, da so tudi vlaki, ki peljejo proti Trstu, imeli precejšnje zamude.
Za vzrok nezgode še ne vedo točno. Znano je le, da je neki potniški vlak, ki je prihajal iz Milana ter je bil namenjen v Bergamo, trčil na razpotju pri Trevigliu v zadnji vagon tovornega vlaka, ki je malo prej prispel tudi iz Milana ter bi moral obstati pred semaforjem glavne postaje v Trevigliu. Zadnji vagon vlaka, ki je bil zelo dolg, je obstal na razpotju in prav v njega je trčil potniški vlak, ki bi moral sicer imeti prosto pot do zahodne postaje v Trevigliu, da bi potem nadaljeval vožnjo do Bergama.
Trčenje je bilo silovito: prvi vagon potniškega vlaka se je dobesedno preklal. Sreča je bila, da je bilo v njem le malo potnikov. Vagon tovornega vlaka pa je bil zmlin-čen ter se je postavil narobe. Silovito trčenje je hudo poškodovalo tire in vse napajalno električno o-mrežje.
V bolnišnico so prepeljali pet o-seb. Najteže je bil ranjen pomočnik strojevodje Luigi Scala, čigar življenje je v nevarnosti. Lažje poškodbe sta dobila tudi strojevodja in vlakovodja. Nekaterim potnikom so nudili le prvo pomoč.
Zaradi silovitega trčenja se je potnikov polastila panika. Vsi so zbežali iz vlaka. Njihov položaj je bil toliko težji, ker je prav v tistem trenutku lilo kot iz škafa.
Na kraj nezgode so prihiteli gasilci in reševalne ekipe. Progo so začeli popravljati kakor hitro je bilo to mogoče, toda vse se je nujno. zavleklo, ker je bilo treba najprej odstraniti razbitine in se šele potem lotiti popravljanja proge same in e-lektričnega omrežja. Vlake, ki vozijo na progi proti Benetkam so premestili na progo, ki pelje v Bologno in potem na odcep proti Bergamu.
Arabci kupujejo italijanske potniške ladje
GENOVA, 10. — Vse kaže, da so arabske države vse bolj zainteresirane za nakup italijanskih ladij. Od 16 ladij, ki jih je družba Finmare izločila iz prometa, so jih kupili kar sedem. Zadnji nakup je potniška ladja tržaškega Lloyda «Europa», ki naj bi plula odslej na progi od Rdečega morja do Somalije in Perzijskega zaliva, v času romanja pa bo peljala izključno romarje v Meko. Kaže tudi, da se arabski ladjarji zanimajo za največji italijanski potniški ladji «Michelangelo» in «Raffaello», ki že dalj časa čakata na kupca. Kot je znano je ladji nameraval kupiti neki zahodnouemški inženir,_ ki naj bi jih spremenil v plavajoči kliniki, kupčija pa je spodletela, ker se je izkazalo, da je kupec le šarlatan.
_ BEOGRAD, 10. — Jugoslavija in Brazilija sta danes podpisali sporazum za _okrepitev trgovinskih stikov. Določila tega sporazuma zaenkrat niso znana, izvedelo pa se je vsekakor, da je bila SFRJ v prvem letošnjem polletju deficitna za 48 milijonov dolarjev v trgovini z Brazilijo.
v Lahore nadomestno posadko, ki bi popeljala po osvoboditvi vseh potnikov ugrabitelje v kraj, ki si ga bodo sami izbrali.
Po polnoči so iz Lahoreja sporočili, da so gusarji izpustili vseh 71 potnikov. Pirati, ki naj bi bili v šestili, so ostali v letalu s posadko.
WASHINGTON. 10. — Mednarodni denarni sklad je dovolil Grčiji posojilo v višini 66,7 milijona dolarjev (v ameriški valuti). Grki bodo ta sredstva porabili za uravnovešenje plačilne bilance,
rr i	*1 • v v
Zdravilišče
Radenci „
(Nadaljevanje s 4. strani)
mogel biti. Pokojnina je majhna in še žena se je morala zaradi bolezni predhodno upokojiti. Tako sem se lotil dela s slamo, ki je z- pletenje izredno primerna.»
«Ste bili morda že v šoli nagnjeni k risanju?», sem ga vprašala.
«Niti ne, ali pa sem tudi bil, pa ni imel nihče časa ali volje tega odkrivati. Sam sem začel, sprva sem delal bolj enostavne reči, potem pa me je to delo vse bolj pritegovalo. Sedaj imam idej in zamisli nič koliko. Delam lestence, vaze in druge zidne okraske in če bi zmogel, bi lahko napravil še več. Toda delo s slamo je zamudno in ni lahko. Vidite, takšno kitico, ki ovija ta lestenec, je treba delati kar precej časa.»
«Pa imate kupce in kako zvejo za vas?»
«Kupcev imam še preveč. Od povsod prihajajo k meni, celo iz Holandske. Kako pa zvejo zame, vam ne bi vedel povedati. Verjetno, ker vidijo kje moje izdelke, čeprav jih v glavnem ne prodajam v tukajšnjih trgovinah. Eden kupi, potem pove svojemu prijatelju in tako gre glas dalje. Saj ste
me verjetno tudi vi našli po tej poti.»
«Pa zmorete sami vse to?»
«Ne, pomaga mi vsa družina. Tu so Rozika, Brigita, Bernardka, potem je še žena in če je potrebno priskoči na pomoč še kdo. Vsi so pridni in tako gre delo hitro od rok. Dostikrat še vsega, kar nam naročajo, niti ne zmoremo pripraviti.»
Kupila sem pri njem lestenec in vazo. Položila sem ju na zadnji sedež avta. Lahko rečem, da sva imela prav zaradi teh predmetov nič koliko «občudovalcev» vse do Trsta. Še cariniki na meji so bili radovedni, odkod to prinašava. Pa ni bilo kaj cariniti — le lepo je bilo tako, da so morali tudi oni svoje povedati.
Res je Slovenija lepa in bogata. Ima pa tudi pridne ljudi. Eden teh je tudi Jakob Jožef iz Lipovcev...
ukrepih
portugalske vlad«
LIZBONA, 10. — Portugalski ministrski predsednik Mario Soares je med snočnjim televizijskim govorom napovedal vrsto vladnih gospodarskih ukrepov, katerih cilj je zavreti gospodarsko krizo, ki pretresa državo. Med drugim je predvidena vrsta ukrepov za boj proti inflaciji in za zmanjšanje deficita plačilne bilance.
Soares je dodal, da se je vlada skušala izogniti racioniranju bencina, pripravila pa je vsekakor načrt za strogo varčevanje z energijo. Portugalski premier je pripomnil, da morajo zvečati storilnost za vsako ceno. zaradi česar bodo morala podjetja, ki životarijo z državno pomočjo smotrneje gospodariti in izravnati svojo bilanco, ali pa propasti.
Vladni predsednik, je. nadalje pozval sindikate, naj sodelujejo z vlado in naj se poslužujejo stavke le v izjemnih primerih. Dodal pa je tudi, da bo sindikalna konfederacija Intersindacal, v kateri pre-I vladujejo komunisti, razpuščena. čeS Ida je protiustavna.
OBRTNO
GRADBENO PODJETJE
NOVA GORICA Slokarjeva 6
TELEFON: 21-263, 21-237 TELEGRAM: FINAL-GORICA
opravlia:
gradbena, slikopleskarska, parketarska, elektro in vo-doinstalaterska, mizarska in steklarska dela
Ob občinskem prazniku čestitamo občanom občine Nova Gorica in pozdravljamo zamejske Slovence.
V V
SKUPŠČINA OBČINE NOVA GORICA
DRUŽBENO
POLITIČNE
ORGANIZACIJE
ČESTITAJO
VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM OB PRAZNIKU NOVOGORIŠKE OBČINE
PROMET
GORICA o. sub. o. Nova Gorica
Cestita vsem občanom, prijateljem
in poslovnim partnerjem
ob občinskem prazniku Nove Gorice
PRIMORJE GORICA
PROIZVODNJA TRGOVINA IN STORITVE
n. sol. o. Šempeter pri Gorici ŠEMPETER PRI GORICI, Nikole Tesle 10 — JUGOSLAVIJA
s svojimi trinajstimi TOZD čestita občanom k prazniku občine Nova Gorica ter priporoča lastne proizvode, trgovsko blago in storitve.
Hkrati obvešča, da ob tej priložnosti otvarja hladilnico v TOZD Živinopromet Gorica, proizvodno halo v TOZD Motoremont in blagovni center v TOZD Gamez.