Izhaja vsako drugo soboto v Kranju (tiska Iv. Pr. Lampret; izdaja konsorcij „Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoslav Miku*). Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v. za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 4. V Celovcu, v soboto, dne 19. februarja 1910. Leto 111. Vzdramimo se! V zadnjem času je začel rohneti ljubljanski «Slovenec » zoper našo obrambno C ril Metodovo družbo, kateri napoveduje za pr hadnjost boj do skrajnosti, boj na nož. Kdor pozna vzvišene obrambne namene Ciril Metodove družbe, kdor pozna njeno požrtvovalno in uzorno delovanje v obmejnih krajih na Slovenskem, mora z gnusom z^vjačjiti takg Črna glava je z dobrovsko ženo delala njenemu možu tak špot in tako sramoto, da se je mož nekje ustrelil; visoka glava pa je začela z ženo onega Nemca nekaj «pantljati», a Nemec se ni ustrelil, kajti zdaj bo morala sodnija odločiti, kako dolgo bo morala visoka glava pokoro delati iu Uoje šobati. Ta črna glava ga požre za en dan kakor ena krava, ta visoka pa še malo več. Crna glava ne razločuje drugih žensk od svoje in če je tudi deklica, kateri je njegova žena teta; visoki glavi je pa tudi vseeno in «buršt», ali je že orno-žena iu judova ali pa kaka kelnarca. Tako torej Zadnji molči. Kapral: Hardigata, si gotovo zopet mislil na punco, ali pa na štingelce in cajzelce. Hudimaua, tako vam torej povem: Luftlinie je linija . . . ah, Žaba, skočite mi za 2 po drama. Infanterist Žaba pravi, da ne ve kam. Kapral: Vi prismoda, idite najprej gradaus, potem napravite linksum, nato vzemite cihung halbrechts iu ko zagledate cesarskega odlarja, naredite: Cug holt in ste tam. Abtreten 1 Infanterist Žaba odide. Kapral: Cič, ponovite po meni, kaj je luftlinie. Infanterist Cič: Gospod kapral, meldam pokorno, da me uaj strela udari, če se spomnim. Moram zmerom misliti na klobase, ki so mi jih danes od doma poslali. Kaprah Ali ti, Lojzek nedolžni, zakaj to ne poveš takoj. Kompani aptahtl Abtreten. Kapral odide z infanteristom Čičem pod pazduho iu se ljubeznivo na njega smeji. Zapisal Tagšarš. * * * Na inšpekciji vpraša oficir rekruta: Odkod ste P — Rekrut: S Štajerskega. — Oficir: Ali ste kmet? — Rekrut: Ne. — Oficir: Ste delavecI — Rekrut: Ne. — Oficir: Trgovec? — Rekrut: Ne. — K*j pa ste vendar? — Rekrut: Lačen sem, hudo lačen. gliha vkup štriha. Ta črna in ta visoka glava pa sta skupaj glava, noge in rep nemčurjev v Spodnjem Rožu. Teh je pa vedno manj, ker je glava za nič, noge se že tresejo, rep pa smrdi. Podkvančan. Borovlje. Neki nemškutarski fantalin je hotel našega bolnega kaplana ponoči pri gostilni «pri Widru» napasti. Zločin se mu ni posrečil. G. kr. žendarmerija naj stvar v omenjeni gostilni poizveduje in jo naznani, ker g. kaplan tega noče. Borovlje. Slovensko telovad. društvo «Sokol» v Borovljah namerava prirediti poleti enkrat veliko tombolo v gledališki dvorani na Trati pri Glinjah. Vse prijatelje društva, ki bi hoteli z dobitki ali denarnimi prispevki omogočiti in pospešiti to prireditev, prosimo uljudno, naj blagovolijo poslati svoje darove društvenemu odboru; ob nedeljah predpoldne se sprejemajo darovi tudi v društveni sobi v Wundrovi hiši v Borovljah. Brnca. Poročila sta se v tem pustu Ivan H a sl er, p. d. Kruglič, in Lujzika Koman iz Kompan^'?? hišo. Lojzika, ki je bila swjbas priljubljena igralka brnškega dilefastskega odra, ostala bo prav gotovo tudi v novem stanu zavedna koroška Slovenka, kakor je bila dosedaj. G. Krugliča pa itak poznamo za narodnega moža. Obilo sreče obema I Botovlje V zadnji številki «Korošca» je bilo čitati, da se je obrnil naš «Sokol» brezuspešno s prošnjo za podporo na politično društvo v Celovcu. To je treba popraviti, kajti «Sokol» se ni nikoli obrnil s kako prošnjo do političnega društva. Borovlje. Neki inženir, ki je nastavljen na c. kr. šoli, je kot zagrizen nasprotnik Slovencev znan. Vsak izmed nas še ve, da je ta človek izrekel na turnarski slavnosti na Dobravi v svojem govoru tele besede: «Dalo Nemcev v Borovljah bo končano tedaj, ko bo izginil iz Borovelj zadnji Slovenec.» Povsod drugod bi bil vsak, ki hujska na ta način proti domačinom, strogo kaznovan. Pri nas pa sme vsak «hergelofeuer» pritepenec hujskati javno proti domačinom, ne da bi državno pravdništvo proti njemu kaj ukrenilo. Temu državnemu c. kr. uradniku pa to menda še ne zadostuje, on še celo s svojimi nemškularskirai pristaši nima pokoja. Tako je zdaj tožil enega izmed njih iu mu poskrbel večdnevni zapor. Ministrstvo pa ga seveda še vedno ne bo presta 'lo; zakaj ne? Nc, zatol Dobrava pri Borovljah. Nemško-nacionalno (nemškutarsko) pevsko društvo «Edelweiß» ima svoje pevske vaje v gostilni g. Alojza Antoniča p. d. «pri Maksu», ker za to društvo celo v Süimar-kovi gostilni ni bilo več prostora. Pred kratkim so napravili neki gospej podoknico, kjer so tako tulili kakor žejni volkovi. Žejni so pa tudi res bili. Pili so ga namreč potem tako, da se je eden izmed njih zmešal. Da, da ž»eti ga in hajl vpiti, to znajo, prave kulture se pa ti ljudje boje kakor hudič križa. Celovec (Nemško vzor-gospodarstvo.) Pri celovški požarni hrambi že dalje časa v blagajni ni «štimalo». Računski pregledovalec mizar Dubrcwiky je pred kratkim nepričakovano račune revidiral iu našel velik nered. Načelstvo je dalo na zborovanju izvoliti revizijski odbor, ki je pregledal račune do leta 1890 nazaj in našel, da manjka nič manj ko 26 000 K. Blagajnik Berger je sicer svoto takoj položil, vendar se mora vsakdo čudom vprašati, kako se v nemških društvih gospodari, Slnčavas. Vlak, ki vozi iz Sinčevasi v Železno Kapljo, je povozil v Sinčivasi hlapca Ivana Petritza ter ga na glavi težko ranil. Beljak. Hrbet obrnil bo «nehvaležnim» Beljačanom prejšnji župan Scholz, ker so se meščani uprli nakani zdajnega občinskega odbora, dati Scholzu letno pokojnino do smrti. «Siromak» Scholz je imel v Beljaku dve h’ši. Eno je že prodal za 96 tisoč kron. Drugo še proda in se izseli. Celovec. (Nesreča ua celovškem kolodvoru.) 29. januarja popoldne so delavci na celovškem kolodvoru nakladali na železniške vozove sneg. Premikala! železniški stroj pa je na-lahko zadel v vozove, vsled česar je več delavcev izgubilo ravnotežje in padlo raz vozov. Enemu delavcu je odtrgalo obe nogi, nekemu drugemu pa eno roko. Več delavcev je bilo lahko ranjenih. Rablj. (Velika nesreča.) Čudni slučaji so bili pri nesreči v Rablju. Tragična je posebno smrt gospoda zdravnika. Vsa obitelj je bila prej na obisku, a vsakega je vleklo domov, enega glad, drugega nekaj posebnega, niti pet minut niso bili še skupaj doma, ko se je prigodila nesreča. Otrok, deček Jaroslav, ne deklica, je privlekel k sebi očeta — do duri mu pride naproti — ga objame — stisne k sebi — iu v tem trenotku zagrmi in oba padeta v grozni prepad 1... Kako globoko so padli, se ne more uiti približno dognati. 160 m globoko so našli strešno opeko, in nekaj višje ščetko za snaženje črevljev. Prepad je grozen, noč in dan deluje električna črpalnics, a voda pada le za 12 cm na uro. Komisija je ukrenila: delati se mora ueumoruo, mrliči morajo ua dan, a naj stane tudi milijone I V svrho tega se natoče 3 električne žaruice vsaka s tisoč sveč svetlobe. Danes ponoči se nastavi večja, t. j. prav velikanska črepalnica, o kateri pričakujejo, da odstrani vodo do jutri, in da bo delala neprenehoma, dočim bodo delavci stoječ v vodi kopali. Da se ognejo večji nevarnosti, se mora porušiti nekaj bližnjih hiš, da postane površje tem večje in napreduje delo tem varneje. Kako dolgo se bo delalo — govori se celo o mesecih — se ne more določiti. Veliko sveta se mere vzdigniti, potem zopet vse poravnati. To je materijelna škoda, ki presega vse naše pojme. Pod zemljo je vse nevarno. Komisija je šla danes v Log, da si ogleda predore, ako niso v nevarnosti tudi cesarski rudniki, a nevarnosti niso našli. Pod porušenim svetom je vse tako rahlo, da se je bati pri vsakem strelu v bližini največje katastrofa za nekatera poslopja, a delali bodo gotovo previdneje 1 Da so gg. uradniki zbegani, prepadeni, se razume samoobsebi. Dela ob kotlini niso bogve kako uspešaa. Sedaj skrbe v prvi vrsti za to, da zavarujejo okolico pogreznjene rudarniške bolnišnice in zemljo, ki meji ob kotlini in ki ima na mnogih krajih velike razpoke. Kotlino napolnujojo z vodo vedno novi podzemeljski potoki, tako da je samo s sedanjo električno sesalko nemogoče spraviti vodo iz kotline. V teku današnjega dr? bodo pripeljali na kraj nesreče novo sesalko. Šile, ko bo iz kotline voda popolnoma odstranjena, bo mogoče misliti, kako dobiti iz nje trupla ponesrečenih sedmih žrtev. Da bi se prišlo do trupel spodaj iz rudnika, so inženirji odklonili zaradi prevelike smrtne nevarnosti, v katero bi se spravilo rudarje. Rudniški inženirji opozarjajo, da se bo pri odstranjevanja usedle zemlje v rudniku brezdvomno pogreznilo še več zemlje. Zaradi tega se je sprožil načrt, da bi se kotlina zasula in tako pokopalo žrtev katastrofe na kraju nesreče. Nad razvalinami pogreznjenega poslopja stoji še vedno primeroma visoko temnorjava umazana voda. Delo v rudniku grofa Henckla-Douueri-marka se gotovo ne bo pričelo pred enim mesecem. O uspeh h preiskave rudarskih oblasti se bo poročalo državnemu pravdništvu, da se bo dognalo, kdo je bil kriv nesreče. Sinča ves pri Velikovcu. Železnica Sinča ves - Železna Kaplja zopet sopiha čez reberski klanec. Težko sicer gre, gre pa vendarle. V zadnji zimi je parkrat obolela, postalo ji je sredi proge slabo iu revica ni mogla ne naprej, ue zazaj. Vsaj tudi ui mogoče drugače I Dva stroja ima na razpolago, ki se menjavata. Oba sta stara, najslabšega sistema, neporabna za kaj drugega kot za reno. 01 teh dveh strojev je edea vedno v reparaturi. Ključavničar ga «fl ka» noč in dan. Drugi je pa za nič. Kaj čuda, da železnica ue mara iti, če je tisti za nič, ki jo vleče. Za nesrečo pa je vendar še dobra. Pred kratkem je v bližini Sinče vesi zdrobila en voz. Voznik, ki je najbrže naglico te železnice poznal, je mislil, da bo še pravočasno prišjl čez tir. Toda ravno takrat je po nesreči malo hitreje pognala iu vjela voz. Voznik pa jč dobil močne poškodbe. Paziti je torej treba tudi na to železnico! Velikovec. Odkar je prišel na našo šolo g. nadučitelj Pesek, se je prijel v vsakem oziru narodnega dela s hvalevredno požrtvovalnostjo. Posebne zasluge si je pridobil tudi s šolarsko kuhinjo učencev, ki hodijo v novo šolo v Št. Rupertu. Ti revčki, ki so nekateri daleč od šole doma, so morali po zimi večkrat stradati. Šolarska kuhinja je sedaj temu odpomogla. Kdo je tega bolj vesel, kakor otroci in njihovi starši. Podpirajmo torej to dobrodelno napravo! Št Rupert pri Celovcu. Ko so pri zadnjih občinskih volitvah nemški nacijonalci s svojim županom Wengerjem zmagali, ki prav rad prodaja svojo cikorijo tudi Slovencem, so zagnale »Freie Stimmen“ huronski krik zmagoslavja. Sedaj si pa poglejmo njihovo gospodarstvo 1 V tej občini se godijo namreč prav lepe reči. V mrtvašnici se je n. pr. zdaj že večkrat zgodilo, da so podgane mrtva trupla na obrazu, nogah in rokah čisto objedle. Ubogi sorodniki, ki so hoteli drugi dan mrliča še enkrat videti in so ga našli na tako način razmesarjenega I To se je večkrat zgodilo, ne da bi se proti temu kaj ukrenilo. V zadnjem času sta se namreč zopet zgodila dva slučaja, ki kažeta vso dobroto nemškonacijo-nalnega gospodarstva. In taki ljudje hočejo v naših slovenskih občinah priti do veljave! Najboljši odgovor: »Podgan ne maramo*. i S Slovenci, nc zabite družbe SV. CIRILA IN METOPAI i t Narodne zadeve. V koroškem deželnem zboru so nekateri nemško-nacionalni zagrizene! spravili na dnevni red tudi vprašanje slovenskega pouka v verouauku ua ljudskih šolah. Hočejo ga sčasoma popolnoma odpraviti. Tozadevni predlog posl. Burgerja se je izročil šolskemu odseku. Slovenska županska zveza osnovana. V četrtek, one 10. t. m., je bila ustanovljena zveza slovenskih županov in občinskih odbornikov. Sklicatelj g. dr. Brejc je govoril o potrebi organizacije Dober tek ! Zdr&V želodec imamo iti hifi nas ne tišči v Želodcu, nobenih bolečin, odkar jtmljVhio t’ellerje\e odvajajoče rabarlarne praške z znamko «Eteapillen». Pravimo Vam is iskušnjei poskusite jih tudi vi, urejujmo blatenje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic franko 4 K, Izdeluje jih le lekarnar E. V. Feiler v stubici, Elsin trg št. *o