Bratstvo, skovano v skupnem boju V zadnji številki Naše skupnosti smo poročali, da sta občini Ljubljana Moste-Polje in Bileča sklenili sporazum o pobratenju. Ob tej priložnosti je na svečani seji občiriske skupščine Bileča v imenu moščanske delegacije spregovoril predsednik občinske skupščine Polde Maček. Njegov pozdravni govor v celoti obljavljamo. Bralce obveščamo, da bo 1. novembra prispela iz občine Bileča v Moste na obisk uradna delegacija, ki bo z zastopniki občinske skupščine Moste-Polje nadaljevala že začete pogovore o dvostranskem sodelovanju. 0 tem bomo obširaeje poročali v naslednji številki Naše skupnosti. Tovariši in tovarišice, tovariš predsednik! S podpisom sporazuma o po-bratenju občine Bileča in Ljub-ljana Moste-Polje zaključujemo plodne razgovore, ki nas zadol-žujejo, da navežemo čvrstejše prijateljske zveze, izmenjamo izkušnje in spoznamo drug dru-gega. Cflj naših prizadevanj pa je mnogo širši: sporazum in res- nično iskrene želje naj obrode koristne rezultate v medsebojni izmenjavi izkušenj, v spoznava-nju ljudi med seboj, v vrednote-nju preteklosti in rezultatov po-vojnih naporov za hitrejši razvoj in boljše življenje občanov obeh občin. Čeprav smo danes prvič v va-šem mestu, Bileča tako obča-nom naše občine kot Ljubljane in vse Slovenije ni neznana. Na- sprotno, dobro poznamo njeno predvojno zgodovino in revo-lucionarno preteklost. Poznamo tudi vaše povojne napore v so-cialistični izgradnji v korist de-lovnih ljudi vaše občine in re-publike. Leta 1940 je postala Bileča znana širom po Sloveniji in Jugoslaviji tudi po tem, da je (Nadaljevanje na 4. stranij (Nadaljevanje s 1. strani) protiljudski režim stare Jugosla-vije po fašističnem vzom v njej postavil koncentracijsko tabo-rišče. Mnogo komunistov in antifašistov iz vse Jugoslavije, torej tudi iz Slovenije je trpelo v tem taborišču, med njimi tudi dve tovarišici iz naše občine -predvojni članici komunistične partije Angela Ocepek in Pepca Kardelj. Protiljudski režim je mislil, da bo z izolacijo komuni-stov in antifašistov v Bileči ob-glavil komunistično partijo in napredno demokratično gibanje v Jugoslaviji. Vendar je dosegel nasprotno: združil in mobfli-ziral je demokratične sile, spod-budil boj proti fašizmu in proti samemu sebi. Interniranci niso bili sami. Za njimi je stala vsa jugoslovanska in slovenska demokratična javnost, tudi vi, občani vašega mesta, ki ste na-redili vse, da bi bflo olajšano trpljenje internirancev. Z njimi ste bili v stikih in jim' omogo-čali zveze z zunanjim svetom ob velikih dogodkih in pripra-vah naše partije ter demokratič-nih sil za narodnoosvobodilni boj. Ob aretacijah in deportacijah internirancev v Bilečo je prišlo v Ljubljani in v naši občini do večjih demonstracij in fizičnih obračunov z ljubljansko poli-cijo. Ti dogodki so nam ostali v spominu in so del zgodovine de-lavskega gibanja, Komunistične partije in vseh demokratičnih sil. To množično revolucionar-no gibanje je imelo v naši ob-čini plodna tla in se je izkazalo takoj leta 1941, saj je bila v naši občini ustanovljena prva parti-zanska četa v Sloveniji. Ta Četa se je pridružila revolucionar-nemu viharju vse Jugoslavije, iz vašega kraja pa je skoz ta vihar zadonela priljubljena pesem Bilečanka, pesem, ki je sprem-ljala naše borce v narodnoosvo-bodilnem boju, pesem, na ka-tero smo vsi ponosni. Veliko skupnega imamo iz obdobja predvojnega revolucio-narnega in narodnoosvobodil-nega boja pod vodstvom naše Na tej osnovi in v skupnih ciljih predlagam, tovariš pred-sednik, tovariši odborniki in ob-čani občine Bileča, da zasnu-jemo naše delo in sodelovanje. Dovolite mi, da vam v imenu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in v imenu naše de-legacije čestitam k vašemu praz-niku osvoboditve in zaželim ve-liko uspehov v vašem nadalj-njem delu v dobro občine in vaših občanov. V znak prijateljstva Vam iz-TOčam kip ILEGALCA, ki sim-bolizira boj Ljubljane med narodnoosvobodilnim bojem in ki vam naj ostane v spomin na dan, ko smo podpisali spo-razum o prijateljstvu in sodelo-vanju med nami. partije. Združujejo pa nas skup-ni boj in prizadevanja za izgrad-iqo socializma in socialističnih družbenih odnosov, združujejo nas skupni cilji, da ustvarimo bogatejšo socialistično samo-upravno družbo in gojimo v boju skovano bratstvo in enot-nost vseh delovnih ljudi Jugo-slavije in naših dveh občin.