SIEV. 125.
v LIHIM v soboto, 5. luoiia m.
LtlO M.
E=~ Velja po pošti: =2
Za celo leto naprej . , K 26'—
za en meseo ......2-20
za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . , „ 2'— * opravi prejeman mesečno „ 1-70 = Sobotna izdaja: ~
za colo leto......„
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inseratli
Enostolpna petltTrata (72 m); ia enkrat , ... po 18 v s« dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ tt „ sa večkrat primeren popnt.
m ojbjbIIi, iMi oanrtUc! itt:
enostolpna petltvrsta po 20 vin.
eaostolpna petltvrsta po 40 vim.
Izhaja Taak dim, izvzemšl ne-dalje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redu letna priloga Toni red.
KS" Uredništvo je v Kopitarjovl nlloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; uetraiifeirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpranlStvo Je v Kopitarjevi nlloi it 8. — Rafal poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrok« 28.511, bosi.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
PreroSkc besede.
Ravno eno leto je minilo, ko je v delegacijah v imenu jugoslovanskih poslancev in hrvaškoslovcnskega naroda dr. Š u-steršič opozarjal na italijansko nevarnost.
Bilo je to clne 19. maja leta 1914 v Budimpešti.
Že tedaj je dr. Šusteršič o priliki velikih demonstracij, ki so se po celi Italiji vršile proti nam, bistro dokazal, da je Italija naš najnevarnejši sovražnik, ki nam bo v odločilnem trenutku padel v hrbet. .Odločno je svaril pred optimizmom, češ da italijansko vlado vežejo z nami pisane pogodbe. Ni je namreč vlade v Italiji — to je trdil že pred enim letom dr. Šusteršič — ki bi se v odločilnem trenutku mogla Ustavljati volji naroda. In ta narod nas sovraži.
Prešli šan je t> * I tedaj ta glas. Dne 19. maja leta 1914 je dr. Šusterešič govoril Svoj govor, dne 20. maja 1. 19.1.5 je italijanski parlament sklenil vojsko proti Avstriji.
Govor kaže, da je naše ljudstvo s svojimi poslanci v svoji ljubezni do ožje in širše domovine Avstrije razmerje do Italije pravilno presojalo.
Govor dr. Š u s t e r š i č a o Italiji se je glasil:
Italijanske protiavstrijske demonstracije.
Visoka delegacija! Ko sem imel v odseku za zunanje zadeve priliko govoriti o naših odnošajih do Italije, še nisem vedel ničesar o obžalovanja vrednih demonstracijah, ki so se istega dne pričele v Benetkah — in da govorim s tovarišem Ellen-bognom — našle v zažigu avstrijske zastave svoj simbolični izraz. Gospodje) Ničesar bi ne bilo napačnejše, kot preko teh pojavov, preko teh demonstracij preiti z molkom. To bi bila politika ptiča noja, kateri bi nihče nc pripisoval posebne bistroumnosti. Nikakor se ne morem povsem pridružiti naziranju Njeg. ekscelence visoko-častitega neposrednega gospoda predgo-vornika (grofa Liitzowa), da ni smatrati teh demonstracij resnih. On sam jih je označil kot simptom. To je pravilno in za vsakogar, kdor se bližje z italijanskimi razmerami peča, obstajajo simptomi nevarnega ljudskega razpoloženja v deželi, ki je z nami zvezana že desetletja. Toda tudi s tem razpoloženjem mora računati reaina politika, ako noče doživeti v resni uri groznega razočaranja. Vsekakor je, visokoča-stiti gospodje, deloval po teh demonstracijah oficijelni pomirjevalni aparat. Oficijel-no se je govorilo o »simuliranem rumelnu«, avstrijska zastava, ki se je sežgala, ni bila
baje nobena zastava, temveč samo kos blaga, ki je bil slučajno črnorumen itd. Jaz, visokospoštovani gospodje, tem pomirje-vanjem ne morem verjeti in bilo bi napačno stališče realne politike, spuščati se v to. Kot resnejši se mora smatrati trud italijanske vlade, postopati v tej zadevi korektno in priznati moram, če še tako kritično sodim, da ni italijanska vlada ničesar opustila, da dokaže svoje korektno stališče napram tem obžalovanja vrednim demonstracijam. To, gospodje, se ne sme podcenjevati; ne sme se pa tudi precenjevati. Visokospoštovani gospod predgovornik je govoril o intimnih odnošajih med obema vladama. To je seveda dobro in ima gotovo neko vrednost, toda odločilne vrednosti nima; tudi pri takih odnošajih moramo šele preizkusiti njihovo pravo vrednost.
Kaj bo v resni uri?
Ne dvomim in smatram za gotovo, da hoče italijanska vlada še nadalje vzdržati prijateljsko razmerje napram nam. Vprašam pa samo: Kako dolgo? Ali, vprašajmo konkretnejše in stavimo si vprašanje, če-gar odgovor je za nas v resnici realne vrednosti: Ali bo Italija v resni uri postopala zavezniško prijateljsko, ko bodo morala naša prijateljstva in zveze prestati šele preizkušnjo prave vrednosti? Na to vprašanje, visoko spoštovani gospodje, nam ne bo mogel v danem slučaju odgovoriti niti gospod Salandra, niti gospod San Giuliano, niti kak drugi državnik. Na to bomo dobili odgovor od italijanskega naroda. Italija je demokratično organizirana država. Nobena Vlada se ne more tam v odločilnem zgodovinskem trenutku ustavljati volji naroda. In to je ona pereča točka, to je odločilno za presojo našega razmerja do Italije: Ali nam bov urinevarnosti priskočil italijanski narod zavezniško p r i j a t e 1 j s k o n a p o m o č — ali pa bo v tej odločilni uri dobila premoč ona struja, ki goji sen o »mare nostro« in ki je z besedami »Trieste e Trento« govolj označena? Za usodno težavni odgovor na to vprašanje so zadnje demonstracije nesrečo naznanjajoči predznaki.
Kaj smo mi storili za Italijo?
Zlasti značilno je, da so se te demonstracije dogodile ravno sedaj, ko je dala monarhija v zadnjih letih napram Italiji dragocene dokaze zavezniško prijateljskega mišljenja. Libijskemu podjetju nismo stavili nobenih ovir, temveč smo ga celo diplomatično podpirali. Mi smo Italiji dali sigurno kritje. Pri Albaniji smo storili vse, kar je Italija hotela. V celem albanskem vprašanju smo velikobolj služili italijanskim interesom, kakor pa našim lastnim. Dovolite, da izpregovorim o tem nekoliko besed.
Glede Albanije smo sprejeli italijansko stališče.
V našem interesu je bila močna, življenja sposobna Albanija, zmožna za samostojno eksistenco kot faktor ravnotežja na Balkanu. Italijanski interes pa je bila nasprotno slabotna Albanija, stralegično krita morska obal, ničesar drugega, nezmožna za trajnejšo samostojno eksistenco, Albanija, ki mora pasti končno kot zrel sad v naročje aktivnemu in napadalnemu italijanskemu imperializmu. In mi, gospodje, smo akceptirali italijansko stališče! Pri tem pa smo vso težo ustanovitve te države nosili sami! Svojo moško moč smo potrosili za ustvaritev tega bolehnega otroka, zaradi Albanije smo se sprli z vsem svetom, nosili smo sami finančne in gospodarske posledice albanskega podjetja in jih nosimo še danes. Šli smo po kostanj v žrja-vico, medtem ko je stala Italija udobno ob strani ter pustila nas, da smo opravili delo zanjo na svoje stroške, pri tem pa je vzdržala Italija najboljše razmerje z vsemi onimi državami, s katerimi smo se mi zaradi Albanije sprli. Italija si je radi Albanije prihranila vse vojne stroške, nosili smo jih mi sami. Zato so pa, visoko spoštovani gospodje, vsi italijanski konzuli v Albaniji bogato preskrbljeni z denarjem, da izvedejo »penetration pacifique« do onega časa, ko se bo lahko odtrgal zreli sad. Mi sami pa smo ustvarili Albanijo in sicer ravno v onem obsegu kakor je ugajalo Italiji.
Demonstracije v Italiji — narodno gibanje.
In ko smo vse to storili za Italijo, ža-njemo ravno sedaj po sestanku v Opatiji, kjer je naš zunanji minister vse storil, da dokaže zavezniško prijateljsko mišljenje, naše prijateljstvo napram Italiji, sovražne izbruhe z ničemur utemeljenega smrtnega sovraštva. Pravim: z ničemur utemeljenega sovraštva. Kajti nikjer vAvstriji ne obstoje sovražni načrti proti I t a 1 i j i ; ni samo naša oficijelna politika napram Italiji prijazna do skrajnosti, temveč tudi pri nobenem narodu v monarhiji ne obstoja kaka nenaklonjenost napram Italiji. Nasprotno: Italija in njeno prebivalstvo uživata v monarhiji odkritosrčne simpatije. Vsa monarhija, država in ljudstvo, hoče živeti z Italijo v miru in prijateljstvu. In kljub temu obstoji to smrtno sovraštvo proti Avstriji! Ne slepimo se, gospodje! To je do monomanjje narastlo hrepenenje in teženje za »osvobojenjem nerešenih bratov«, predvsem pa imperijalistična pohot-nost za polastitev naše jadranske obali. (Delegat dr. Korošec: Tako je!) Ta nevarni nagon — ne varajmo se o tem — je prevzel ves narod. Značilno je, da te demonstracije niso ostale omejene morebiti samo na Zg. Italijo, temveč so se razširile tudi v Spod-
njo Italijo, kjer so ravno v Neaplju zavzele najnevarnejšo obliko, tako da je bila italijanska vlada prisiljena odstaviti prvega vladnega uradnika v Neaplju. Bilo bi torej po mojem skromnem mnenju hudo varanje samega sebe, ako bi se hotelo tajiti, aa imamo opravka z velikim narodnim giba--njem, ki se je razširilo po vsej Italiji.
Marsikdo je upal, da bo libijsko pod-« jetje odvrnilo stremljenje od te smeri, toda ravno nasprotno se je pokazalo.
To podjetje je dalo imperialistični struji nove hrane. Stojimo pred dejstvom, ki ga obžalujemo ,ki ga pa ne moremo spremeniti.
Mnogokrat se konstruira zveza vsega tega italijanskega gibanja s »postopanjem napram avstrijskim Italijanom« ali pa z majhnim — oprostite — zelo majhnim vprašanjem italijanske fakultete v Avstriji: Italijani, gospodje, vedo zelo dobro, da se z avstrijskimi Italijani ne postopa samo dobro, temveč celo odlikujoč jih, ter da uživajo v preveliki meri dragocene naci-jonalne privilegije, v škodo države zato, ker je to v škodo državi vedno zvestega hrvatsko-slovenskega naroda.
Kljub temu iredenta!
V kakem sijajnem položaju so Italijani v Avstriji napram Italijanom na Francoskem in kljub temu ne gleda nacionalna Italija proti zahodu, temveč samo proti vzhodu, ker je tukaj jadranska obala in ker se smatra Astrija slabejša kot Francoska; to zato, ker menijo, da se lahko lotijo Avstrije, da bo prišel čas, ko bodo lahko padli Avstriji za hrbet, medtem ko se morajo zadovoljiti s tem, da na zahodu ni te priložnosti.
O lapaliji italijanske fakultete bi najrajši ne govoril! Kdo bo pa verjel, da se bo imperialistično, na ustvaritev zaprtega jadranskega morja — mare clausum — naperjeno gibanje ustvarilo zato, ker se na katerisikoli mali fakulteti v Avstriji vrše juridična predavanja v italijanskem jeziku?! To je vendar razmeroma premalo vprašanje, to je vendar razmerje molekila do telesa!
To nevarnost je treba odvrniti, naj stane, kar hoče.
Ponavljam, najsibo neprijetno, vendat pa je resnično: Z dejstvom nevarnega ital, ancionalnega gibanja moramo računati, kakor tudi z dejstvom, da ga ne moremo spremeniti. To dejstvo mere odstraniti samo italijanski narod sam ter rečem, da bi bilo to v obojestranskem interesu, ako se čimpreje loti tega dejanja. Ničesar pa bi ne bilo bolj pogrešenega, kakor če bi šla naša politika slepa mimo teh pojavov. Povdarjal sem in ponavljam ,da moramo računati s tem, da ne bomo kdaj o težki uri doživeli huda razočaranja. O eni stvari moramo
LISTEK.
Kako živi cesar Franc Jožef v vojnem času.
Veliko vrtno pritličje pred »zabavnim gradom« Schonbrunn. Velikanski četvero-kotnik. Kroginkrog starodavno drevje s popolnoma novim zelenjem. Četvero-voglata drevesa, kajti vršiči, veje in vejice so po šestilni vrtnarski umetnosti Le No-treja obrezani. Otroci se igrajo v pesku na poteh, posutih z drobnim prodcem. Ženske iz bližnjih okrajev sede po klopeh. Nad vsem tem pa počiva široko, veselo, svetlikajoče se optimistično solnce teh spomladanskih dni, nad otroci in materami, nad cvetlicami in drevjem ter nad rme-nimi stenami gradu z zelenimi odprtimi okni. Siva straža koraka ob grajskem pročelju gor in dol. Samo ena! En grajski orožnik stoji pred poslopjem, Nič se ne zgane, nič se ne premakne v tej solnčni luči poznega popoldneva. Zdi se ti, kakor da sta grad in gaj začarana. V teh devetih mesecih nisem nikjer tako močno, s tako gotovostjo občutil miru kakor pred tem oknom, za katerim se sklepajo zadnje odločitve o vojni, o notranji in zunanji politiki, o vooklicanju črne vojske in o ime-
novanjih v armadi od poročnika do armadnega poveljnika.
Tam gori v drugem nadstropju, v levem krilu je to okno: okno Avstrije. Vedno dobiš koga na širokem trgu, ki ti je pokaže, češ: »Poglejte, tam, tam za oknom sedi naš cesar.« Pa postojiš, poln pričakovanja, da zagledaš morda skozi špranje oboknic cesarjevo postavo ali vsaj senco njegovo. Cele gruče sivih vojakov se zbirajo. V skupinah so bili v »menaže-riji«, obiskali rjavega medveda, hišo z opicami, pestrokrile hreščeče papige, nasmejali in našalili so sc med glasnim kričanjem rjovečih živali, zdaj pa jih objema veliki, svečani, pobožni mir trga pred cesarjevim oknom, da se skoro ne upajo dihati. Čisto tiho stoje tukaj: kmečki sinovi iz Štajerske, kmetje iz Ogrske, iz Galicije in Buko-vine. V tem gradu stanuje njihov najvišji vojni gospod, ki so se zanj borili, zanj tvegali življenje, zanj krvaveli: stotine, tisoči, milijoni vojakov. In vendar ga varuje — kakor se zdi — en sam vojak. Skoro nezaščiten je. Samo ljubezen njegovega ljudstva, njegovih Dunajčanov ga varuje. In kmečki vojaki iz Štajerske, iz Galicije in z Ogrskega majejo z glavami: zares, »najvišji dvorni stan« so si mislili drugačen: obdan z verigo straž, ovenčan s parado in sijajem, vse polno orožja in svetle brambe, neprestano prihajanje in odhajanje — tako so si to mislili. Privažanje kočij in klicanje
straže: Gevvehr heraus!« A nič se ne zgane.
Največ da se prikaže preprosto oblečen sluga v livreji iz rjave raševine na terasi in odpre kako okno, ali: na grajsko dvorišče se pripelje hiter avto, čisto navadno, poslovno, brez klicanja straže, in čez »bele stopnice« zgine gospod v fraku, ki se mu očividno mudi, z zvežnjem spisov pod pazduho: ministrska avdijenca.
V začaranem gradu, ki navidezno spi pravljično spanje, se od ranega jutra do pozne noči neutrudljivo dela. Izmed vseh hiš velikega mesta se tu najprej zažari luč v delavnici: ob 1 -A. zjutraj! Cesar je vstal! Opravi se vojaško naglo. Potem sledi preprost zajutrek, Vojni kruh? Cesar je bil osebno zaukazal, da mora imeti ves dvor ž njim samim vred ravno tako kakor zadnji državljan, krušne liste in mešam kruh. Ostalo je pri krušnem listu. Za dvorjan-stvo, ki mu od početka vojne pripada tudi soproga prestolonaslednikova, nadvojvo-dinja Žita, je ostal v veljavi tudi vojni kruh. Za cesarja same a sc je njegovemu osebnemu zdravniku dr, Kerzlu končno posrečilo izposlovati preje običajno pecivo vsaj i k zajulreku. V več Franc Jožef ni privolil, i In sreča je, da njegovo zdravje ludi več nc : potrebuje, čeprav zahteva vojna od ce- ' sarja večjih fizičnih naporov nego mir.
Že ob štirih prične delati. Do sedmih , jc treba ohrlrlali brsoiavkc. ki sn rinilo I
ponoči. Posebno važne vesti mu morajo predložiti ludi ponoči, Zapovedal je posebno, da ga morajo ob takih prilikah zbuditi. Točno ob sedmih pride kurir (sel) s »svežimi rečmi«, točno ob devetih vstopi prva uradna oseba: načelnik vojaške pi-sarne, general Bolfras. Temu sledi najvišji dvorni mojster, potem baron Schiefll, načelnik kabinetne pisarne, potem druge osebe v »posebnih« avdijencah: zunanji minister, baron Burian, avstrijski in ogrski ministrski predsednik, načelniki resor-tov itd. Zlasti eden je zdaj skoro vsakdanji gost: elegantni državni vojni minister pl, Krobatin, spremljan od nekoliko gospodov iz generalnega štaba z mapami in zemljevidi. Na podlagi podrobnih načrtov in nalašč za to napravljenih škic poroča vojni minister cesarju o položaju.
Mnogokrat trajajo ta poročanja, pri katerih Franc Jožef, kot najstarejši gene-ral svoje armade, ne prikriva svojega mnenia, do dve uri. Šele ob 12. uri opol-dne, po osemurnem delu, si privošči prvi odmor navideznega miru. med katerim mu na pisalno mizo prinesejo drugi zajutrek, eno mesno jed in čašo avstrijskega vina. Nato sledi do 1. ure izprehod, ki se jc pozimi vršil v visokih, zračnih sobanah »velike galerije«. In zopet delo do 5. ure: dvanajst ur na dan. Neumoren ob nedeljah kakor ob delavnikih. Življenje za ve-'•"vcami lihega gradu jc zelo intenzi^afli
biti na jasnem: Iz te situacije moramo ven, coute que coute. Čakati, umikati se, pogajati se, zalepiti, je z ozirom na celi evropski in svetovni položaj najslabše postopanje v tej resni situaciji v kateri se nahajamo.Taka metoda se tolmači povsod kot slabotnost in to ni samo zanič, temveč tudi nevarno, kajti slabotnost v politiki — Roosevclt jo imenuje še drugače — ne zagotavlja miru, temveč ga ogrožuje. Mi smo napram Italiji v situaciji, v kateri more nastati zboljšanje le potom odločnosti, odkritosti in jasnosti. Na vsak način pa moramo priti iz sedanje situacije nejasnosti, zahrbt-nosti in — oprostite mi gospodje izraz — komedije venkaj. Imamo — visokospošto-vani prvi kontragovornik je o tem že govoril — na vse strani sveta odprte narodne meje, za to tudi, v današnji dobi nacijo-nalizma, na vse strani ircd. stremljenja različnih narodnosti. Moremo reči, da je monarhija obdana od pasu iredentstva. Nobeno izmed teh gibanj, častiti gospodje, ne koristi monarhiji, temveč ji je deloma celo nevarno, najnevarnejša pa je italijanska iredenta, ker ogrožuje naravnost eno glavnih opor, na kateri sloni naša zunanja politika. Niti eden pojav na pozorišču evropske in svetovne politike nas pa ne opravičuje, da bi mirno z neke vrste radovednostjo čakali, koliko časa bo še ta opora držala. Ali moramo biti zagotovljeni, da je trdna zanesljiva opora, ali pa si moramo poiskati kako drugo .Pred tem razpotjem smo; kajti, ako se italijanski narod ne bo kmalu sprijaznil z mislijo, da je Primorje in južno Tirolsko nedotakljiva last habsburške dinastije, potem moramo priznati, da je Italija kljub vsem papirjem, na katerih so spisani zvezni dogovori, najnevarnejši vnanji sovražnik države. Iz tega moramo izvajati konsekvenco, da razdružimo tako nevarno zvezno razmerje, ki služi samo enemu pozitivnemu namenu, da se zaziblie država in ljudstvo v namišljeno varnost, in ki nas na drugi strani ovira, da bi drugod zavarovali naše najvitalnejše interese.
Ložo.
Za velikim liberalnim časopisjem, za glasilom nemške vlade, po izjavah našega vladnega časopisja, so se oglasile tudi gotovo najbolj poučene in verodostojne priče, nemški in ogrski prostozidarji, ki povedo jasno: »Vojske je kriva framasonska loža.« Kaj hočete še bolj jasnih besad kakor je izjava, ki jo ogrska velika loža pošilja na višje prostozidarske oblasti v zavezniške in nevtralne države, kjer je rečeno, da velika loža smatra italijanske prostozidarje za tiste, 'ki so porušili tro-zvezo in zagnali človeštvo v brezmejno morje krvi.
Italijanska loža je vedno gojila posebno prijateljstvo s francoskim velikim orientom. Vez sega nazaj do francoske revolucije in je odslej naprej postajala vedno močnejša. Desetmesečna vojna pa je prinesla toliko jasnih in neizpodbojnih dokazov, da je potrjena naša večkrat iz-račena trditev, da je loža bila vedno tisto skrivno ognjišče, kjer se je netilo sovraštvo proti katoliški Avstriji. Framasoni so bili provzročitelji irredentističnega gibanja, framasoni so iz »nevtralne« zaveznice skotili sovražnika, s katerim imamo danes boj na življenje in smrt. Nekaj dokazov za to.
Na dan 20. septembra 1870. je general Cadorna, oče sedanjega načelnika generalnega štaba, pri Porta Pia udri v Rim in ga v imenu Italije vzel papežu. Ta dan Italijani vsako leto slovesno zborujejo in to priliko navadno porabijo vse nacionalistične organizacije, da se pokrepijo v svojih načrtih. Ta dan navadno zborujejo tudi italijanske prostozidarske lože. Katoliška milanska »Italia« je že 26. septembra 1914 mogla prinesti okrožnico, ki jo je veliki mojster vodilne milanske lože poslal vsem italijanskim ložam po svetu.
Okrožnica se glasi:
Ob krvavi povodnji, v kateri plava Evropa in v boju dveh nasprotnih si kultur in pri spominu na nek drugi triumf človeškega duha nad mračnjaštvom in koncem papeževega posvetnega gospod-stva, vstaja v srcih vseh želja, da bi ta 'kri ne bila prelita zastonj, ampak da pride doba, prosta prestolov in oltarjev in splošnega bratstva med narodi.
Za te težke čase niso primerne ne veselice ne govori in četudi srce bolj vneto bije, vendar naj jezik molči. Bratje so ted^i za 23. septembra ob pol 10, uri vab-
načine trudi vplivati na javno mnenje v Francozom in Angležem prijaznem smislu.
Posebno računamo na brate, ki imajo zveze s časopisjem. Nadalje pa moramo biti nekoliko previdni, ko se gre za gibanje, da spravimo Italijo iz njene nevtralnosti in biti v tem smislu pripravljeni, kakor hitro sc bo gibanje poostrilo. Seveda bo Italija opustila nevtralnost v korist trojnega sporazuma.
Bratje treh pik in s kladivom so ubogali svojega mojstra in končno pripravili Italijo v vojno proti Avstriji.
Kaj je ukazala rimska loža? Njen veliki moister piše:
V svetovni vojski je dolžnost vsakega brata, da dela za to, da gre Italija v imenu človeštva in svobode na strani Francoske in Angleške v boj proti osrednjima velesilama. Vsem bratom priporočamo, da to propagirajo z vsemi sredstvi in to se posebno naroča onim, ki imajo zveze z časopisjem. Naj se slavi francoska in angleška kultura, blati nemško barbarstvo, o Rusiji pa raje molči... Nikdar pa ne smemo pozabiti, da je vojska samo sredstvo za namen, da vržemo naprave in družabne uredbe, posebno kar se tiče mon ..«
Mon ... je okrajšava za monarhijo in pomeni v severni Italiji še neko ostudno psovko.
Sedaj loža sama proglaša, da velja njen boj prestolu in oltarju. Za ta boj ji je dobro vsako sredstvo. Zato se je polastila tudi zunanje politike in mobilizirala ulico in vžgala strasti.
Loža sama si je strgala z obraza 'krinko, pod katero se navadno skriva in brani. Pravi da je za svobodo in bratstvo in zato zaneti požar vojne in odpre potoke človeške krvi. Vedno smo imeli za sveto dolžnost katoliškega časopisja, da kaže ljudstvu zločinske namene prostozidar-stva. Liberalno časopisje je odgovarjalo, da so to le »klerikalne pošasti« in »izmišljotine«. Sedaj se je res pokazala ta pošast v pravi luči. Njeni nemški in ogrski bratje to sami priznavajo. Mi smo to že davno vedeli in v tej vojski nam ni bilo treba izpreminjati svojih misli. Katoliška načela in nazori so enaki in trdni v vseh časih.
OrožnlKl v mali vojni.
Boj za Nieuve Chappells. v mesto. Sklep je bil navdušeno
ljeni v združene lože v Le temple, da spoštljivo poslušajo navodila, ki jih bo mojster stola dal naši družbi.
Prišel je čas naše žetve; ko je pognalo seme, vsejano v dobro zorano zemljo in pognojeno v duhu discipliniranega čuta skupnosti, bodi vsak brat močan v molčeči žrtvi svojega osebnega prepričanja. Od danes zanaprej naj ne bo nobenega zidarja več, ampak samo zidarska stavba.
Preko Argentinije — tam je precej italijanskih lož — je »Italia« kasneje dobila tudi navodila, ki jih je veliki mojster ta večer dajal bratom. Naroči! jim je to-le: V sedanjih razmerah ie dolžnost vsa-Kcga prostozidarja, da se na vse mogoče
V časih prvih ruskih vpadov v obmejne kraje vzhodne Galicije, začasa katerih je naše vrlo orožništvo kljub trdi sili zvesto svojim dolžnostim ostalo na svojih mestih, je dobil med drugim nadporočnik Franc T r o b e j, ki je bil dodeljen 13. deželnemu orožniškemu poveljstvu, povelje, da zbere več orožniških postaj, jih uredi v večji oddelek in z njimi vodi malo vojno v krilu in za hrbtom sovražnika ter tako prepreči akcijsko svobodo večjih nasprotnikovih sil. Nadporočnik Trobej je imel kmalu skupaj vojno stotnijo in z njo je koncem avgusta ob več prilikah uspešno posegel v manjša podjetja drugih oddelkov ob Seretu.
Njegova samostojna delavnost se je začela začetkom septembra, in sicer iz Delatyna. Tu je prevzel poveljstvo nad pol bataljonom, ki je bil sestavljen iz orožnikov, obmejnih finančnih straž in črnovojnikov, ki so bili dodeljeni orožnikom v pomoč. S temi je imel na splošno operirati proti sovražnikovi etapni črti. Slučaj pa ga je postavil pred čisto konkretno nalogo.
Nekega dne pripeljejo predenj dva moža v civilni obleki. V Jablonowu sta bila kot vohunstva sumljiva aretirana, in tamošnja orožniška postaja ju je izročila vojaškemu poveljstvu v De!atynu. Toda nadporočnik je spoznal v enem obeh namišljenih vohunov nekega orožnika postaje Sinkow, ki je služil za poizkušnjo. Njegov spremljevalec je neki črnovojnik. Oba sta prostovoljna donašalca važnih naznanil. Preoblekla sta se zato, da sta mogla skozi kraje, ki so jih imeli zasedene Rusi. Kaj se je pa zgodilo? 16 orožniških postaj, broječih kakih 700 orožnikov, finančnih stražnikov in črnovojnikov, je prišlo ob Dnjestru v zelo težaven položaj: Sovražnik jih je severno in južno popolnoma odrezal. Prosijo za navodila in skorajšnjo pomoč. Nadporočnik Trobej je takoj sklenil, da gre stiskanim na pomoč. Oba sela pošlje nazaj v Sinkovv s poveljem na tamkajšnjega postajnega poveljnika: Vse obkoljene postaje se imajo zbrati in se pretolči v smeri proti Zalu-czam.« Tam bodo zadeli na nadporočni-kove oddelke. Še dva nadaljna sela je poslal v Dnjestrovih zankah čakajočim. Naznani jim željeni dan za prehod čez Dnje-ster in približno smer poti, po kateri naj jo udarijo.
Sedaj, ko so izvršene vse predpriprave, se loti nadporočnik Trobej pravega dela. Predvsem spozna potrebnost, da se po Rusih zasedeno mesto Kotzman očisti sovražnika. Sklene takoj napasti mesto. Svojemu polbataljonu veli nastopiti, naglasi važnost naloge, ki se ima izvršiti, in vpraša po prostovoljcih. Javi se 53 inož in s temi jo udari proti mestu. Štirideset kilometrov! — Krog poldne so na cilju. Tu odkrije nadporočnik moštvu svoio namero.
da vdre sprejet.
Rusi so se čutili v Kotzmanu popolnoma varne. Na trgu pred gimnazijo je stalo kakih sto trenskih voz, med katerimi je moštvo ravnokar kosilo. Sredi med kosilo nenadoma zaprasketajo puške naših vrlih mož! Neopaženo so se bili približali na 150 korakov in vsak je mogel v brzem ognju oddati kakih 30 sirelov, predno so se Rusi sploh zopet zavedli iz svojega pre-silnega začudenja. Nastala je nepopisna zmešnjava. Trenski vozovi in vojaki beže na vse strani. Veliko število padlih mož in ubitih konj pokriva prostor, le malo Rusom se posreči rešiti se v gimnazijsko poslopje. Od ondi otvorijo slab ogenj, ki ne napravi nobene škode.
Nadporočnik Trobej, zadovoljen s svojim uspehom, se sedaj umakne iz mesta, da se vrne v Delatyn. Pri pokopališču zunaj mesta zbere svoje ljudi. Tu opazi, da manjka eden njegovih četovedij, Izgubiti noče nobenega svojih vrlih mož, za usodo vsakega hoče vedeti. Takoj iznova vdro v mesto, preiščejo prvič zavzeto postojanko, toda četovodje žal ne najdejo. Toda tudi drugi vpad v kraj ima svojo dobro stran. Razkropljeni Rusi so se bili združili z onimi v gimnaziji v skupen oddelek, ki ga sedaj naši ljuto napadejo. Kdor ne pade, beži, kolikor ga noge neso. Kotzman je sedaj popolnoma očiščen sovražnika.
S to sijajno uspelo akcijo je bila obkoljenim orožniškim postajam utrta pot in 15. in 16. septembra so se mogle združiti s Trobejevim polbataljonom. Nadporočnik Trobej pa tudi sedaj ni počival. Svoj na 1200 mož narastli oddelek je s pomočjo črnovojnih častnikov tako izvrstno organiziral, da se je skozi več tednov v neprestanem stiku s sovražnikom in v zelo težavnih razmerah izborno držal. On sam je vrhu tega v uspešnih manjših patruljnih bojih pokazal posebno sposobnost za rešitev samostojnih nalog v mali vojni ter je bil svojemu moštvu vedno zgled velikega osebnega poguma.
Tako je jezdil n. pr. tekom boja pri Kosowu čisto sam skozi kraj, četudi mu je bilo znano, da že tudi več kozaških patrulj jezdari po kraju. To drzno osebno podjetje je bilo za srečen izid boja naravnost odločilno, ker je nadporočnik na svoji poti zadel na neki naš maršbataljon, ki je prodiral od Zabiča sem, ter jc podal poveljniku v par besedah jasno sliko bojnega položaja. Bataljon je mogel vsled tega hitro in smotreno poseči v boj, kar je imelo za posledico, da so Rusi jeli kmalu bežati. Smeli, energični častnik jc bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo.
iz
Slovenski zrakoplovec utekel smrti in ujetništvu.
Jakob F r a s, doma od Sv, Ruperta v Slov. gor., sedaj dodeljen c. kr. avstrijskemu zrakoplovncmu oddelku, letalna stotnija št. 8, vojno poštni urad št. 60, piše dne 4. maja č. g. Francu Rampre, kaplanu v Sevnici ob Savi:
Dragi! Zjutraj dne 27. aprila ob V25. uri sem odplul z g, nadporočnikom proti bojni črti. Bila sva že daleč čez bojno črto nad sovražnikovo deželo kakih 2000 metrov visoko. Šrapneli in svinčenke so kar brnele okrog naju. Kmalu opazi g. nadporočnik, da je po sovražni krogli pretrgana na levem krilu žica in da jc perot predrta. Istočasno opazim tudi jaz spredaj na motorju, da teče olje iz posode. Nadporočnik mi takoj veli, naj obrnem zrakoplov. Bil jc že zadnji čas za lo, kajti začela sva že padati navzdol, K sreči je vlekel ugoden veter. Bila sva že nad bojno črto. V tem trenutku se jc še stroj najinega zrakoplova ustavil, ker je primanjkovalo olja, ki jc žc večinoma izteklo. Nahajala sva sc pa šc 500 metrov visoko. Trudil sem se na vso silo, da spravim zrakoplov na naši strani na tla, kar sc mi jc konečno res posrečilo — priletel sem kakih 300 korakov za našo
bojno črto ne posebno rahlo na tla. Gosp. nadporočniku se ni nič pripetilo, a jaz sera se precej pretresel. Morali so me s samo-drčem odpeljati. Danes sem že sedmi dan v postelji. Vročica me muči in tudi glava mi je zelo težka. Pa mislim, v bolnišnico mi ne bo treba radi tega, bo že počasi boljše. Sedaj izprevidim, da mi jc prav gotovo pomagala Marija in moj zvesti angel varih, drugače bi sedaj že gotovo v tuji zemlji počival ali pa bi se nahajal v ruskem ujetništvu.
Iz Karpatov v Galicijo,
Prejeli smo naslednje vojnopoštttO pismo:
Galicija, dne IS. maja 1915, Slavno uredništvo! Skoraj štiri mesece srno prebivali v divjeromantičnih Karpatih) nastanjeni smo bili v podzemeljskih rovih in prežali na sovražnika. Obstreljevali smo ga toliko časa, da je umolknil. Kaj sedaj? smo se vpraševali sedeč krog ognja. Vedno, tako sedeti in ne vem kaj premišljevati, bo vendar predolgočasno. Poizkusili smo se kratkočasiti zdaj s tem, zdaj z onim in smeha ni manjkalo. Toda vsega se človek naveliča. Tedaj mi je padla v glavo dobra misel. Ker ste bili tako ljubeznjivi, da ste na mojo prošnjo jeli pošiljati »Slovenca«* smo ustanovili bralno društvo, kasneje pa še pevsko društvo, katero smo krstili za »Ubit lonec«. Odslej so se še pogosteje glasile med nami slovenske narodne pa tudi moderne pesmi, tako da smo prav lepo in veselo prebili zimske mesece v Karpatih',
Dne 5. maja smo pa pognali severnega medveda iz njegovih karpatskih brlogov in sedaj beži tako, da ga še streli ne dohajajo. A mi smo mu vedno za petami. Tako smo iz goratih Karpatov dospeli v krasno, valovito Galicijo in — med ljudi! Ali smo debelo gledali, ko smo prvič zopet videli civilne ljudi in zlasti ženski spol. To je bilo nekaj novega za nas. No, kljub tem novostim se nismo nikjer ustavljali, marveč pritiskamo za sovražnikom naprej in naprej, da čim prej očistimo drago domovino sovražnih krdel. Vse nas navdaja ena želja: Častno premagati sovražnika in se vrniti v ljube domače kraje.
Vam in čitateljem pošiljamo srčne po« zdrave in kličemo: Na veselo svidenje!
Člani bralnega in pevskega društva! Fran Kos, desetnik; Fran Cah, četovodjaj Fran Feigel, ognjičar; Fran Martinčič, Jožef Malin, predstrelca; Alojzij Turri, četovodja; Cene Vrankar, desetnik; Jožef Pri-havec, Alojzij Hribar, Rudolf Mohar, Pavel Šilar, Mihael Brezigar, Anton Keš, Leopold Ličen, Andrej Markič, Fran Mihalj, topničarji.
Bratska pomoč.
Iz Šmartnega pri Velenju poročajo! Alojzij Borovnik, ki se sedaj kot pionir bori na severnem bojišču, piše svoji sestri, kako krepko so naši vojaki zapodili Ruse od reke Dunajec. Borovnik pravi, da je v njegovi bližini zelo mnogo slovenskih vojakov. Naši vojaki so pomagali poljskim kmetom orali in seiati. Letos bodo imeli gališki kmelje svoje njive mnogo lepše obdelane, kakor druga leta. Vreme je v Galiciji, tako piše Borovnik dne 6. maja, zelo lepo.
Nad Lahe!
Trdnjavski topničar L. Legat piše dne 14. maja iz južne Galicije med drugim:
Nastanjeni smo v vasi B., kjer smo že dva dni in čakamo nadaljnjih povelj. Cel .... in .... zbor sta namreč sedaj v re-zervi in pripravljena, da odrineta — kam? Tega ne vemo. A prav željno pričakujemo povelja, da gremo zopet nad sovraga, bodisi nad Srba ali Laha. Kadarkoli prijezdi ordonančni podčastnik, smo vsi polni veselja in nade, češ, sedaj pa gremo! A vse-lcj smo razočarani. Spimo že mesec dni na prostem ali pa na vozovih; pa nič zato, saj smo že vsemu vajeni in vrhu tega vemo, da bo zopet prišel čas, ko bomo spali doma na dobri postelji. Vreme imamo tudi lepo in kakor nalašč za naš posel. — Včeraj so peljali tod mimo devet ruskih častnikov; večinoma so bili višji častniki. -
ca s
Včeraj ob pol dveh popoldne se jc raz-
nesel glas, da je padel Przemysl in da vihra na razvalinah zopet avstrijska zastava, Naše čete prodirajo na celi fronti in so že prekoračile reko San, kjer se nasprotnik niti ustavljal ni posebno, — Tu pred nami se razteza sama planjava —
lepo južnogališko ozemlje. Nudijo se nam različni prizori, 'ki jih zaenkrat ne morem opisati. Zadnje dni smo imeli strahovit topniški ogenj, kakršnega doslej še nisem slišal, — Bog daj, da kmalu udarimo na Lahe, ki smo jim veliko dolžni!
lijansko baterijo je dobro pomerjeni strel popolnoma uničil. Ubitih in ranjenih je bilo več Italijanov.
Ob dalmatinskem obrežju. — Iz Dalmacije.
Graški listi poročajo iz Chiasso: Italijansko časopisje se veseli, ker je italijansko brodovje v torek cel dan križarilo ob dalmatinskem obrežju, ne da bi se bilo pokazalo avstrijsko brodovje. Nadalje poročajo, da so odpravili v Milanu oblegovalno stanje. Ravnatelj observatorija v Milanu obvešča časopisje, da ne smejo več objavljati poročil o vremenu.
Švicarski vojaški kritiki o dosedanjih vojnih dogodkih.
Curih. Vojaški kritik lista »Neue Zur. Zeitung« sodi, da nameravajo Italijani izvesti glavni napad na Trentino in na ostala tirolska obmejna ozemlja, a o dosedanjih uspehih ob Adriji, pri Primorju in drugod piše: Pokaže se še, v koliko se bo ujemal operacijski račun. Takrat se bo tudi pokazalo, če se stari po izkušnjah več stoletij potrjeni stavek, da glavna odločitev ne pade v hribih, ne izpremeni v 20. stoletju. Če so italijanski uspehi na glavnem bojišču v primeri z dolgotrajno pripravo zelo skromni, so na črti ob Soči in na Koroškem še skromnejši. Italijani niso napredovali proti Gorici in proti Beljaku. Vsi njihovi napadi so bili odbiti.
Sodba ruskega častnika o Italiji.
Dunaj. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Neki ruski letalni častnik, poročnik Sergej Kustelnicki, ki je bil prisiljen 26. maja, da se je spustil severovzhodno od Skolc na zemljo, jc ob svojem zaslišanju izpovedal na zapisnik: Uradno so nas obvestili o vojni napovedi Italije. Pozdravljati moramo ta dogodek s svojega vojaškega in političnega, stališča, a kot mož časti izjavljam, da obsojam postopanje Italije nasproti Avstriji kot nemoralno in kot podlo nesramnost.
Angleže svare, naj ne pričakujejo hitro italijanskih uspehov.
Kodanj, Rimski dopisnik lista »Daily Mail poroča: Prodiranje italijanskih čet na avstrijsko ozemlje je povzročilo v Rimu precejšnje navdušenje, ki da misliti. Boljše bi bilo, če bi se priznalo, da se o krvavih bojih še ne more govoriti, marveč da so se Avstrijci dozdaj na nekaterih krajih iz strategičnih razlogov umaknili, ne da bi se bili branili. Avstrijci se prično vojskovati šele vzhodno od .Soče. Dopisnik svari angleške bralce italijanskih poročil, naj ne pričakujejo hitrih in lahkih uspehov nad dobro oboroženimi in sijajno vodenimi Avstrijci.
Načelnik italijanskega generalnega štaba dvakratni izdajalec.
Koper. Dvakratni izdajalec je sedanii naceinik italijanskega generalnega štaba general Cadorna. Cadorna je rojen Avstrijec iz Kopra. Njegov oče je bil profesor na tukajšnjem c. kr. državnem gimnaziju in je tu pokopan. Postopanje Cadorne je tim sramotnejše, ker je svoje sedanje mesto prevzel nalašč zato, da vodi vojsko proti svoji domovini.
Salandra gre v »Kanosso«.
§ 12. garancijskega zakona.
Dunajska »Reichspost« piše:
Leon Gambetta, ki je izrekel besede: »Klerikalizem, ta je sovražnik«, je na nekem rimskem potovanju za avdijenco pri papežu stavil za pogoj, da se ga. odveže ocl ceremonijalne dolžnosti pripogniti koleno. In kljub temu je Pij IX. nenadoma videl, kako Gambetta kleči pri njegovih nogah. »Gospod predsednik, vi ste se izpodtak-nili,« je rekel papež, da mu pomaga iz zadrege. »Da, toda nad veličino papeštva,« je naglo odgovoril Gambetta. Te besede so se uresničile tudi pri političnih dvojčkih Salandra-Sonnino, ki sta mislila, da bosta 50 milijonov vernikov odrezala od njihovega cerkvenega poglavarja. Ogorčenje vsega katoliškega sveta, ki je z gro-zepolno jasnostjo spoznal pomanjkljivost italijanskega garancijskega zakona, je pripravilo Salandra, da je v načelu dovolil, da smejo nemški in avstrijski katoličani potom papeževih nuncijev občevati z Rimom in da je — kakor izvemo — dovolil tudi direktno šifrirano brzojavno občevanje nuncijev z Vatikanom.
Toda s tem posameznim dejstvom brzojavnega šifriranega občevanja nuncijev z Rimom še ni odpravljena težkoča, ker sedanje občevanje nuncijev z Rimom ni naravna posledica kakega mednarodnega zakona, ampak se to dovoljenje hoče označiti kot velikodušen čin Italije. Tako je od trenotka do trenotka od kabineta aH pa od onih, ki svojo voljo vsilijo kabinetu — med te spada tudi z angleškim in francoskim denarjem plačano ložino časopisje — odvisno, da znova prepovejo brzojavni promet z Vatikanom, ko bi prišel treno-tek, da Italija to zunanje občevanje z Vatikanom označi za sumljivo ali državi nevarno. Tako na podlagi § 12. garancijskega zakona prava vlada cerkve ni mogoča.
Salandra se zopet pere.
Lugano, 3. junnija. (K. u.) Na Kapitolu jc imel sejo rimski odbor za takojmenova-
no meščansko mobilizacijo in to priliko je ministrstvo izkoristilo, da je teatralično ponovilo svoje vojne razloge nasproti manifestu cesarja Franca Jožefa in armadne-mu povelju nadvojvode Friderika, kakor tudi nasproti govorom ministrskega predsednika Tisze in nemškega državnega kancelarja. Kot poslušalci so bili naročeni mnogoštevilni senatorji in poslanci.
Ministrski predsednik Salandra jc začel svoj dolgi govor, ki ga je bojda neprestano prekinjalo viharno odobravanje, z običajnimi govorniškimi izreki in opomini, kakor »zaupanje na zmago«, »vojna Italije je sveta vojna« itd.
Nato je postal Salandra takorekoč stvaren. Očitek izdajstva in narodnega napada je ministrski predsednik zavrnil sklicuje se na to, da je Nemčija postavila geslo: »Sila ne pozna postave« ter na dno morja pokopala vsa pisma in običaje mednarodnega prava; skliceval se je tudi na »Zeleno knjigo«, ki da dokazuje, da so bili vsi poizkusi za dosego sporazuma brezuspešni. Postopanje italijanske vlade da je pri avstrijskem napadu na Srbijo ostalo neizpremenjeno. V dokaz je Salandra pre-čital brzojavko markiza di San Giujiano na vojvodo Avarna z dne 25. julija 1914; brzojavka poroča o pogovoru di San Giu-liana in Salandre s poslanikom Flotowom. Iz brzojavke pa je razviden le takojšen pridržek Italije, da bi Avstrija z napadom na Srbijo, katerega bi prej Italija nc odobrila, ne mogla prisiliti Italije, da se ta drži pozitivnih zveznih dolžnosti glede na Rusijo.
Dne 27. in 28, julija, take je pripovedoval Salandra, je Italija dalje v Berolinu in na Dunaju stavila vprašanje glede odstopa avstro-ogrskih italijanskih pokrajin in izjavila, da bi utegnila biti trozveza nepreklicno izgubljena, čc se ne da Italiji primernih kompenzacij. Ministrski pred-| sednik je potem omenil, da se grof Berchtold ni hotel spuščati v nobene obveznosti glede eventualne odpovedi srbskemu teritoriju; umor v Sarajevu je imenoval golo pretvezo za vojno in rekel: Avstrija in Nemčija sta menili, da imata opraviti s hrumečo, a nebojevito Italijo, ki poizkuša z izsiljevanjem, ki pa svoje dobre pravice ne bo branila z orožjem, z Italijo, ki bi jo bilo možno paralizirati s par milijoni frankov in s spletkami med vlado in ljudstvom.
Salandrino priznanje, da bi bila trozveza še dalje obstala, če bi sc bil dosegel sporazum med Avstrijo in Nemčijo, da pa Italija tega ni hotela, ker bi bila s tem Nemčiia dobila preveliko preležnost in bi bila Italija kasneje prišla v vazalsko razmerje — so poslušalci*'np ;.>rr jc komentirali. Po teh dolgih neorganicnih izvajanjih, v katerih zopet ni podana niti ena točka, ki bi bila mogla v resnici opravičevati izdajstvo in napad iznenada. je Salandra zaključil s pozivom na sveti ogenj italijanskega ljudstva in na njegovo zvestobo do kralja.
Italija in Švica.
Lugano, 2. junija. O priliki neke • estt iz Chiasso o organiziranem tihotapstvu piše -Idea Nazionale«, da bo morala italijanska vladn od švicarske zahtevati garancij, da se italijansko blago ne bo preko Švice vozilo v Nemčijo ali Avstrijo. List pravi: Sicer pa italijanski vladi ne bo manjkalo sredstev, da pogleda na Švicar-sko-nemško mejo, da nadzira tamošnje tihotapstvo. — To vmešavanje Italije v notranje zadeve Švice bo vzbudilo veliko nevoljo. ker nobena država se ne uda takemu organiziranemu nadzorovanju trgovine, kakor je to Italija dovolila že v začetku vojne v svoji dobrohotni nevtralnosti za entento. (V genovskem angleškem konzulatu je bilo 70 angleških uradnikov, ki so nadzirali pristaniški promet. (Op, ured.)
(talila in jnooslovanl.
Agramer Tagblatt« piše: To kar Hoče Italija ukrasti, uropati, je hrvatska, hr-vatsko-slovenska domovina, očetnjava Jugoslovanov v monarhiji. Narod kakor je laški, ki se ni mogel sam osvoboditi in so ga morali osvoboditi druga ljudstva, ki so ga drugi narodi v imenu narodne italijanske edinosti osvobodili, tak narod tepta sedaj načelo narodnega edinstva z nogami in sega z drzno, grabežljivo roko po čisto jugoslovanskih ozemljih, po hrvat-sko-slovenskih mestih, otokih in obalah', hoče na ta način vso bodočnost Jugoslovanov v monarhiji ogroziti in uničiti, hoče Hrvate od Slovencev in Slovence od Hrvatov ločiti, jih raztrgati, razdeliti ter jih' večinoma prisiliti pod svojo oblast. Da tako ti Jugoslovani, razdeljeni in oslabšani, niti v eni niti v drugi državi, ne v Italiji in ne v Avstro-Ogrski, nikdar ne dospejo do velike, lepe bodočnosti. Vojna, ki jo vodi Italua proti monarhiji, je vojna proti nam Hrvatom in Slovencem, vojna proti Jugoslovanom v monarhiji: kajti to, kar hoče Italija monarhiji s tem sramotnim roparskim pohodom odtrgati, je naša očetnjava, naša domovina, naša zemlja. Zato pa je samo po sebi razumljiva dolžnost vsakega Hrvata in Slovenca, da vse stori, z vsem prispeva, vse žrtvuje, da se sramotna la-
Vojska z Italijo.
Jutri bo minulo 14 dni, odkar nam je napovedala vojsko nekdanja zaveznica, ki nas je sramotno izdala in na perfiden način napadla, Skoro 10 mesecev jc imela Italija časa, da se pripravi na to izdajstvo v vojaškem in gospodarskem oziru. Po zmagovalnem kričanju njenih vojnih huj-skačev bi cel svet mislil, da bo Italija že prvi teden vojske zadala našim četam, ki branijo tirolsko, koroško in primorsko mejo, odločilni udarec ali pa da se bo vsaj njeno brodovje kaj izkazalo. Pa nič tega. Skoro 14 dni je že preteklo, odkar nam je napovedala vojsko, pa nismo razun več ali manj pomembnih obmejnih bojev, ki so se povečini končali ugodno za naše orožje, slišali o nobenih činih italijanske armade.
Kar se tiče bojev na suhem, jih nikakor ne smemo ceniti po dosedanjih »uspehih« Italijanov, če sc sploh zasede-nje prostovoljno in brez boja zapuščenega ozemlja in krajev more imenovati »uspeh«. Na Tirolskem je nekaj dolin, po katerih so sovražne čete neovirano vdrle v naše ozemlje, tako n. pr. judikarska črta, kjer so Italijani prodrli do Condina, nadalje dolina Adiže, kjer so zasedli obmejni kraj Ala, dolina Cismonc ali Primor, dolina Ampezzo, kjer so mogli priti do Cortine. Same na sebi važne ceste, ki olajšujejo prehod v dolini Sarge in Adiže na eni strani in v pustersko dolino na drugi strani, nimajo v strategičnem oziru pomena v toliko, ker leže naše obrambne črte še bolj v notranjosti. Teh pa sovražnik doslej še na nobeni točki ni mogel predreti in jih tudi še ni resno poskušal. Kjer se je sovražnik približal našim četam na strel, je takoj pobegnil, kakor hitro so pričele naše patrulje streljati. Samo na nekaterih točkah je prišlo do resnejših bojev na Tirolskem, in sicer jugovzhodno od Tridenta v boju sovražne artiljerije proti našim obmejnim utrdbam Folgaria—Lavarone. Težka sovražna artiljerija je te utrdbe pričela obstreljevati že drugi dan po vojni napovedi in potem po kratkem presledku zopet 29, maja. Prihodnji dan so bili Italijani mnenja, da je del naših utrdb vsled obstreljevanja že zrel za naskok. Bili so pa krvavo odbiti.
Z enakim izidom kakor na tirolski meji so se tudi na koroški meji vršili boji. Povsod, kjer je sovražnik napadel, je bil poražen.
Italijanska artiljerija išče z velikimi iežavami naše pozicije in je napravila dosedaj le malo škodo. Zato pa je ogenj naših topov uničil italijansko vas Timao, južno od Plockena. Na neki planini so obstreljevali Italijani z veliko doslednostjo dve prazni planinski koči. Prva žrtev v teh bojih je bil neki topniški podčastnik, kateremu je odtrgala, ko se je nahajal na izpostavljeni točki pri Rablju, sovražna granata glavo. Pokopali so ga z vojaškimi častmi na vojaškem pokopališču v Predilu. Prebivalstvo v obmejnih krajih je povsod ostalo doma. Zlasti kmetje so nad postopanjem Italijanov tako ogorčeni, da jih morajo opozarjati, da se ne nahajamo več v letu 1809. in da nikakor ne gre, sprejeti sovražnika morda z vilami, starimi puškami in kosami, da se ne izpostavijo krutim represalijam vojnega prava, kakor belgijski franktirerji.
Večjega pomena pa so sovražni napadi na Primorsko. Tu se je pričakoval glavni sunek sovražnika, ker je ozemlje odprto. V svrho lažje obrambe smo mu prepustili ozemlje zahodno od spodnje in srednje Soče do blizu Gorice in se omejili na obrambo vzhodnega od Soče ležečega dela naše Primorske. Zastonj je poizkušal sovražnik prodreti našo črto in izsiliti prehod čez Sočo. Pri Tržiču, Plaveh in na gorovju severno od Gorice so bili vsi taki poizkusi krvavo odbiti. Sovražnik je bil vržen precej daleč nazaj. Enako tudi jugozahodno od Tolmina. Samo pri Kobaridu se mu je s težkimi žrtvami posrečilo izsiliti prehod čez Sočo. Napad na vzhodno ležeči hrib Krn je bil pa krvavo odbit. Kakor poročajo novejša poročila, so tudi pri Kobaridu vrgle naše vrle čete sovražnika nazaj.
Iz vsega tega se vidi, da prva dva *edna vojske nista kljub desetmesečni pripravi Italiji prinesla nobenih uspehov, da so njene čete dosegle le to, kar smo jim prostovoljno brez odpora prepustili, da so se pa vsi sovražni poizkusi, priti v posest ©zemlja in krajev, ki jih branijo naše čete, izjalovili.
X
V
✓	\
X
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Na Tirolskem nobenih bistvenih dogodkov. — Boji pri Kobaridu. Dunaj, 4. junija. Uradno se razglaša: V tirolskem obmejnem ozemlju nobenih bistvenih dogodkov. Vzhodno od prelaza
Kreuzberg so vzele naše čete dva vrha, katera so Italijani začasno močno zasedli.
Ob koroški meji traja mestoma boj s topovi.
Na Primorskem se bojujejo v prostoru pri Kobaridu.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl.
Hofer, fml.
XXX
Novara — Mortara — Kustoca -- Vis.
V cesarjevem oklicu povodom vojske z Italijo se je vzbudil spomin na naše velike zmage Pri Novari, Mortari, Kustoci in pri Visu.
Novara — 23. marca 1849. Ra-decki je premagal Piemontezarje, ki jim je poveljeval kralj Karol Albert, ki se je nato odpovedal prestolu.
Mortara — 21. marca 1849. Ra-declu je premagal piemontezarsko premočno armado.
Kustoca — 23. julija 1848. Avstrijci pod Radeckijem so premagali italijansko armado pod Karlom Albertom. Predrli so nad 50 km dolgo italijansko bojno črto med Rivolijem in Governolom. 44.500 Avs trijcev jc zapodilo 63.000 Lahov.
Kustoca — 24. junija 1866. Avstrijci so pod nadvojvodom Albrehtom sijajno premagali Lahe, ki jim je poveljeval Viktor Emanuel. 75.000 Avstrijcev je premagalo 130.000 Italijanov. Italijani so izgubili 8145 mož in 14 topov.
Vis — 20. julija 1866. Avstrijsko brodovje pod Tegetthofom sijajno premaga italijansko brodovje, ki je bilo v veliki premoči.
Boji pri Caprile,
Dunaj. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Prvi spopadi na naši jugozahodni bojni črti nas navdajajo z zaupanjem in z veselim upanjem. Ne odločuje število, marveč kakovost vojakov. Zgled srčnosti, drznosti in podjetnosti je bil neki obmejni boj pri Caprile 26. majnika. Iz Caprile se je zanesljivo poročalo, da se pomikajo italijanske čete v dolini Sotto-guda. Nadporočnik Emil Zeyer, polka deželnih strelcev v Innichenu, je zato sklenil, da plane čez mejo in da se tako prepriča, kakšen da je položaj. Zeyerjev oddelek, 70 deželnih strelcev z dvema strojnima puškama, je, ko se je pričelo temniti, dobro zavarovan opazoval severno od Caprile velik materialni transport na cesti Caprile—Sottogada. Dve italijanski pehotni stotniji sta se medtem nastanile v štirih skednjih v Caprile. Italijani so postavili puške v piramide in odložili teleč-njake pri cerkvi. Straže so postavili le ob vhodu v kraj. Nadporočnik Zeyer je nato sklenil, da napade sovražnika s strojnima puškama na 900 korakov. Eno strojno puško so namerili na skednje, drugo na trg; nato so sovražnika alarmirali s strelom. Italijani so tekli iz skednja k puškam; strojne puške so pričele kositi. Italijanov je veliko padlo mrtvih in ranjenih. Obe stotniji sta bežali v največjem neredu brez orožja. Nadporočnik Zeyer je s tem presenetljivim napadom dosegel svoj namen in poizvedel, kaj da namerava sovražnik. Vračal se je zato v svoje prejšnje postojanke. Neka sovražna pehotna stotnija mu je blizu neke vasi že na avstrijskih tleh poizkušala preprečiti umikanje, a brez uspeha. Z izgubo petih mož se je oddelek z obema strojnima puškama srečno prebil skozi. Strojnopuškina mojstra četovodja Funkhauser in Hopfgartner sta se odlično obnašala. Predlagana sta s poveljnikom nadporočnikom Zeyerjem v Najvišje odlikovanje. Mirno se lahko prepusti takim možem obramba naše jugozahodne meje. Vrli Tirolci se, vesele posrečenega svojega prvega uspeha, ki mu slede drugi.
Nemške čete v bojih za Lavarone.
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Lu-gana: V zadnjih bojih pri Lavarone so se bojevale tudi nemške čete. Zgodilo se je torej, kar je napovedoval knez Biilow v italijanskem zunanjem ministrstvu, da so namreč nemške in avstrijske čete tako tesno spojene, da mora vsak napad na avstrijske čete zadeti tudi nemške. To dejstvo povzroča, da ni potrebna vojna napoved Italije Nemčiji in narobe.
Boji na cesti v Pustrsko dolino.
Tirolski listi priobčujejo iz Lienza 1. t. m.: Iz naše trdnjave na Platzwiese) (severno od Schluderbacha) so pričeli naši streljati na Montc Piana in porušili italijanske artilierijskc postojanke. Italijani so razstrelili kočo Drezinnen planinskega društva, a so sc morali pred našimi obmejnimi četami umakniti čez prelaz Pat-tern nazaj. Kreuzberg nad Sextenom obstreljujejo trdnjave pri Sexlenu. Neko ita-
ška namera razbije. Dolžnost, ki jo gotovo vsi, navdušeno zbrani ob habsburškem prestolu, ob starem cesarju, v polni meri in docela izvršimo. Saj gre za našo domovino, za cesarja proti najperfidnej-šemu, najnesramnejšemu zakletemu sovragu hrvatsko-slovenskega naroda, vseh Hrvatov in Slovencev, vseh Jugoslovanov monarhije.
Loški diplomati o Rusiji.
»Kolnische Zeitung« od 31. maja piše: Laški diplomatje so menda o ciljih ruske mirovne in vojne politike bolje poučeni, kakor bi se dalo to pričakovati od sile, ki je bila 30 let v zvezi z Avstrijo in Nemčijo. Zato je prav zanimivo, kar piše prejšnji laški poslanik v Petrogradu M e 1 a g e r i v »Nuovi Antologiji« o Rusiji:
Od leta 1905. sem sem doživel vstajenje Rusije iz najglobljega ponižanja, dočakal sem gospodarski razvoj, ki ga je prinesla amurska železnica in agrarna reforma, in doživel sem vojaško in deloma pomorsko reorganizacijo. Najbolj je bil oškodovan ruski politični ugled. To priliko je porabil Aehrenthal, da anektira Bosno in da nastopi proti Srbiji, opirajoč se na »prijateljski nasvet« Nemčije, to je na grožnje, pred katerimi je moral Izvolski odjenjati.
Od tedaj naprej je bilo dobro razmerje med Avstrijo in Rusijo razbito. Rusija je iskala stikov z Italijo, ne da bi bila želela, da Italija izstopi iz trozveze; Tittoni je na to pristal in tudi San Giuliano. Vojnih namenov Rusija ni imela, pač pa je avstrijski nastop proti Srbiji izzval svetovno vojsko.
V Nemčiji so podcenjevali vojaško moč Rusije. Kmetje, ki tvorijo štiri petine naroda, so še vedno taki, kakor so bili za Petra Velikega. Poznajo le dva ideala: carja in rodno grudo. Izborni so za defenzivo in imajo tiste »čvrste živce«, katerim pripisuje Hindenburg zmago. Posledice ruske revolucije so Nemci precenjevali in niso računali z elementarnim sovraštvom do Nemcev, ki bo imelo tudi po miru za Nemce težke gospodarske posledice. Če Rusija zmaga, o čemer so prepričani vsi ljudje v Rusiji, bodo Srbijo povečali in tako zaprli pot nemški ekspanziji na Balkanu,
Zase bo zahtevala Rusija v prvi vrsti vzhodno Galicijo, Za to govore sledeči razlogi: 1. ker je bila stara posest kije vskih knezov; 2. ker živi tam 4 milijone Rusov (Rusinov); 3. da dobi Podolija boljšo vojaško mejo. Proti temu pa govori: 1. Slovani v Avstriji bi bili oslabljeni za 6 do 8 milijonov duš in bi postali malone brez-vplivni; 2. monarhični princip v Avstriji bi silno trpel; 3. udejstviti bi se morala poljska avtonomija v nasprotju s politiko, katero so tirali zadnja desetletja.
Drugi trdni ruski cilj je posest Dardanel. Tej seveda nasprotujejo Grki, Bolgari in mnogi krogi na Angleškem.«
Deveti sovražnik.
Kakor smo že poročali, namerava republika San Marino na poziv Salandre in Sonnina napovedati vojsko Avstriji in Nemčiji. Republika San Marino, 'ki leži 13 km daleč od Rimini, je štela lansko leto julija meseca 11.257 prebivalcev in razpolaga z 950 vojaki, katerim poveljuje 39 častnikov. No, upamo, da novi sovražnik ne bo odločil svetovne vojske.
M ueou iz Istre.
Od rojaka-ubežnika, ki je mnogo let prebil v Istri kot vodja tudi po Kranjskem znane velike trgovske tvrdke, smo dobili sledeči dopis:
Rovinj! Kdor se je vozil kdaj s par-nikom iz Trsta proti Pulju, gotovo ni pozabil imenitnega vtisa, ki ga napravi iz-daleč na potnika to obmorsko mestece. Stoji na polotoku, ki sega daleč v morje, hiše se vzpenjajo po griču skoro druga nad drugo, preko vseh kraljuje impozantna bazilika z arhitektonično krasnim zvonikom v benečanskem slogu in vrh zvonika stoji bakrena soha svetnice, katero časti mesto za svojo varhinjo.
Pred vhodom v veliko luko se razteza drug koničast polotok s krasnim dunajskim hospicem in malo luko po vsi dolžini varuje otok Sv. Katarine, na katerem stojita dve lepi palači ruskega bogatina Milenskega, dočim se na nasprotni pro-storneje iztegnjeni obali med olivami in lavorom belijo nežne vile rovinjskih veljakov.
Seveda je to mesto videti lepo le iz-dalcč. Zanimivo je takisto le tujcu za kratek poset. Kdor se izkrca, se uveri prve pol ure, da je gnezdo prvega reda, ne lepše in ne grše od drugih gnezd ob obali. Kdor mora živeti v njem. no, ta mora biti skromen v vseh potrebah, celo najnujnejših, in ako je tujec, se mora čuditi izpo-četka, da je življenje civiliziranemu človeku v mestu, čegar hiše so skoro splošno brez vsaki hiši in stanu najpotrebnejšega lokala, sploh mogoče.
A človek se privadi vsemu, tudi hišam — con permesso — brez stranišč.
Ko sem pred mnogimi leti prišel tudi jaz po morju v Rovinj, sem bil srečen zroč krasen razgled. Ali bode lepo tukaj! mi je bila edina misel. Da so se izpremenile te misli še isti večer v veliko bolj prozaične, da so se mi večale »težnje« in želje po beli in komodni Ljubljani, kulturni Rovinj naposled ni bil kriv, kriva je bila moja necivilizirana vsakdanjost.
In vendar sem ostal; in ko sem na binkoštni ponedeljek šiloma moral osta-viti mesto, bilo mi je vendar milo, da sem čutil mokro v očeh ... Saj je vendar bilo tudi prijetno marsikdaj in kdo ve, ali bom videl še kdaj to zanikrno, umazano in vendar ljubo gnezdo.
Proti večeru na binkoštno nedeljo je bilo, ko sem sedel z ženo in nekaterimi znanci pred glavno kavarno na trgu; Vsi smo bili skrajno nestrpni. Duševna napetost se je čitala na vsakem obrazu. Izostal; so sobotni časniki; slabo znamenje. Kaj bode?
Zdajci je zašumelo. Komandant je meral k poštnemu telefonu. Za malo hipov smo videli tekočega preko trga, za njim druge oficirje.
Pri pošti so zaprli vsa okna, urado-valo se že itak tudi prej ni, zaprli so tudi glavne duri.
Za malo minut so se vrnili častniki na trg, čestitali so si, vse oči so bile obrnjene vanje.
»Gospodje, vojna!«
Skrajna napetost je odjenjala hipoma. Hvala Bogu! je mislil natihoma marsikdo, a vsi smo čutili resnost trenotja, Ubogi cesar! A še isti hip je prevladala besr.ost spričo nezvestega in brezčastnega ravnanja italijanskega. Po srcih sc je razlila mirna udanost, skalna samozavest se je pojavila v prsih vsem patrijotom.
Celo pri Italijanih srno videli pobite obraze. Mnogim bode voina v občutno gmotno škodo in le-to preboli Italijan naj-težie: žep mu je pred srcem.
V tem je pozval komandant policijskega šefa in italijanskemu konzulu so ukazali sneti savojski grb. Ko se je zgodilo, so zaprli njega samega.
Mož je Avstrijec, a je zakrivil mnogo političnih grehov. V zadnjem hipu ga je doletela težka roka užaljene domovine. Škoda, da mnogih njegovih sokrivcev, ki so ušli malo dni prej v blaženo Italijo, morda ne bode doletela več nikoli.
A težka usoda je doletela tudi nas. Oblastvo nam je priobčilo, da se mora v 24 urah izprazniti vse mesto, da ga morajo ostaviti vsi stanovniki brez izjeme, brez odloga.
i oda pogum! Naš cesar še živi in drži nad nami krepko roko in naš orel se ne boji italijanske srake, ki se hoče šopiriti s pavjim perjem.
Bog in sreča junaška!
Pritožne katoliškega časopisja v nalili.
Kolin n. M,, 3. junija. (Kor, ur.) »Kolnische Zeitung« izve iz Milana, da se katoliško časopisje Italije pritožuje nad nastopanjem duhovščini sovražne struje v radikalnem časopisju. Duhovščini se pred-baciva pozivanje k begunstvu, strahopet-nost pred sovražnikom in vohunstvo za Avstrijo.
K odredbam v Milanu.
Lugano, 3. junija. (Kor. ur.) Znani razglas novega milanskega poveljnika je Mi-lance tako v živo zbodel, da jim je ministrstvo raje dalo zadoščenje in je vzdrža-vanje javnega reda zopet izročilo civilni oblajsti.
Polet zeppeliuov proii Londonu.
Zračni napad na London.
London. (K. u.) »Times« izvajajo v uvodniku dne 1, junija: Predlagamo, če se ponovi napad iz zraka na London, kar se gotovo kmalu zopet zgodi, naj prej ko mogoče objavijo, koliko ljudi je mrtvih. Divje govorice so krožile včeraj po celi deželi. Baharija o miru v Londonu na nas ne na-pravlja velikega vtisa, ker je velika večina prebivalstva bila poučena šele po jutranjih listih o napadu. Zasmehovanje, češ da so zrakoplovi povzročili malo škode, na nas čisto nič ne vpliva, ker je jasno, da so imeli obiski nemških zrakoplovov dozdaj bistveno le značaj poizkusa. Nemec je zelo dosleden in vztrajen človek. Ves narod bi storil le dobro, če bi ga smatral za resnega sovražnika.
Amsterdam, 3. junija. (Kor. ur.) Dopisnik Wolffovega urada je zvedel od zanesljive strani, da je ob zadnjem zračnem napadu eden Zeppelinov dosegel Finchley na skrajnem severu Londona. Moral je torej preleteti večii del mesta. Prnvzro-čena škoda jc glasom istega vira znatno večja nego sc priznava.
O Zeppelinovih zrakoplovih.
Rotterdam. V Vlissingenu so 1. t. m, opazovali ob pol 8. zvečer nek Zeppelinov zrakoplov, ki je plul čez belgijsko ozemlje proti zahodu. V Oosburgu so opazovali ob 8. zvečer velik vodilni zrakoplov, ko je plul iz Antwerpna proti Severnemu morju,
Nemški pomorski napad v Finskem zalivu ?
Stockholm, 4, junija. Nemški letalski napad na Helsingfors kakor tudi vesti o nemškem letalskem napadu na trdnjavo Svveaborg provzročajo v Petrogradu skrb radi usode Finske. Osebe, ki prihajajo s Finske, pripovedujejo, da se je v finskem zalivu vršil nemški pomorski napad in da je imelo rusko baltiško brodovje pri tem občutne izgube.
Preosnova rumunskega minisirsiva.
Bukarešt. Trdi se, da namerava Bra-tianu izpopolniti svoje ministrstvo z nekaterimi konservativnimi politiki. Prvotno so nameravali pozvati v vlado tudi Take Jonescu, a so to opustili, ker se je preveč izpostavil.
Preosnova ogrskega minisirsiva.
Budimpešta. Tukajšnji dobro poučeni politični krogi trde, da z imenovanjem barona Rosznerja za ministra a latere še niso končane izpremembe v ogrski vladi. Tisza namerava preosnovati še bolj svojo vlado in se je že po zaupnikih obrnil na najuglednejše ogrske parlamentarce, a dogovor še niso končali.
PADEC PRZEMYSLA.
Dunaj, 4. junija. C. kr. kor. ur. poroča: Včeraj so čete naglo ena za druge vdrle od vseh strani v Przemysl; z Bavarci so prišli na trg tudi jezdeci Berndiove kavalerijske divizije. Kmalu nato je dospela pehota 10. armadnega zbora. Vladalo je nepopisno veselje, po cestah je občinstvo sipalo cvetlice, vihtelo zastave in jih razobešalo po hišah. V skladiščih so ostale velike zaloge; pa tudi drugega vojnega materiala se najde dosti v trdnjavi. Čete pa se niso mogle ustaviti v mestu, ker so se zagnale takoj za umikajočim se sovražnikom, ki je v kritje svojega odhoda postavil na višinah vzhodno od mesta oddelke in je te višine precej trdovratno branil. Naše čete so počasi preganjale sovražnika od postojanke do postojanke iz trdnjavskega pasu. Natančno število ujetnikov še ni znano.
XXX
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Boji vzhodno od Przemysla, — Napredovanje proti Mosciski. — Novi boji ob Prutu.
Dunaj, 4. junija. Uradno se razglaša: Tekom dneva so Przemysl čistili sovražnika, ki se je umikal v smeri proti vzhodu in ki se je poizkušal upirati z zadnjimi četami na vrhovih južnozahodno cd Medyke. Zvezne čete zdaj griče pri Medyki napadajo. Z juga sem se je medtem posrečilo armadi Boehm-Ermolli, da je prodrla rusko brambno postojanko in da je sunila v smeri proti Mosciski naprej, od navedenega kraja so oddaljene naše čete le še nekoliko kilometrov. V teh bojih je bilo ujetih veliko sovražnikov.
Linsingenova armada je ob napadu zopet priborila nove uspehe. Rusi se od danes zjutraj nadalje pred to armado umikajo.
Novi boji se razvijajo v zvezi z dogodki ob Sani in ob zgornjem Dnjestru na črti ob reki Prut. Povsod, kjer je poizkušal sovražnik napadati, je bil odbit z močnimi izgubami. Ujetih je bilo 900 mož.
Položaj ob spodnjem Sanu in na Poljskem ni izpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Napredovanje zavezniških čet vzhodno od Przemysla.
Berlin, 4. junija. Uradno se poroča: Pregnali smo ruske oddelke iz krajev Leh-nen in Sehrunden vzhodno od Libave. Sovražni napadi ob Dubisi so se izjalovili.
NaSe čete so po bojih dosegle kraje vzhodno od Przemysla in črto Belestreczy-ca - Toski - Pozdziacz - Starzava, ki vodi proti severovzhodu od Przemysla. Plen po padcu Przemysia še ni dognan. Ruski ujetniki pripovedujejo, da so Rusi v noči od 2. na 3. junija uvedli na celo fronto armade Mackensena splošen naoad, ki se je pa že takoj v začetku izjalovil. Nemške čete so naskočile višine na obeh straneh Kyslaty-ce, 22 km vzhodno od Przemysla. Linsingenova armada ie na tem, da orekorači
APPONYI PRI CESARJU.
Dunaj, 3. maja. (Kor. ur.) Cesar je sprejel grofa Apponyija v avdijenci.
Španska se oMuje.
Tudi na Španskem, v domovini zloglasnega Ferrerja, je loža vneto na delu, da tudi Španska sledi Italiji v boju za »latinsko« civilizacijo. Španska je svoj čas proglasila svojo nevtralnost in kakor povsod, je morala gledati, da ima svojo armado pripravljeno, da varuje svoje interese. Ima pa tudi svoje »intervencioniste« in ti so zadnje čase morali postati precej glasni in nasilni, kajti ljudstvo se jim je ostro postavilo po robu. Vlada je sedaj prepovedala vse podobne demonstracije in pomnožuje svojo oboroženo moč, da za-brani vsak napad na Špansko, ki ima svoje interese v Sredozemskem morju, v Afriki in na Gibraltaru, ki se kakor bodalo za-dira v špansko zemljo.
Vladna izjava,
Lyon, 2. junija.
»Le Progres« poroča iz Madrida: Z ozirom na nevtralistične demonstracije je španski ministrski predsednik Dato izjavil, da bo vlada odslej za naprej z največjo strogostjo zadušila vsakršnokoli demonstracijo. Vlada se trudi, da ohrani najstrožjo nevtralnost. Sedaj Španija pomnožuje svojo oboroženo moč in jo bo množila, dokler bodo razmere zahtevale. Oboroževanje pa ni napadalnega značaja in vlada to dela, da more zabraniti vsak poizkus napada na Špansko, četudi kaj takega ni verjetno, Ministrski predsednik je dementiral, da bi v Španiji obstojale zunanje agenture, ki naj bi vodile intervencionistično gonjo.
spodnji tek reke Stryj, severovzhodno od istoimenskega mesta.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
MANIFESTACIJE NA DUNAJU.
Dunaj, 3. junija, (Kor. urad.) Poročili o zopetnem zasedenju Przemysla se je opoldne razglasilo s posebnimi izdajami ter je vsepovsod vzbujalo največjo radost. Mestna in zasebna poslopja so se okrasila z zastavami. Po cestah so se zbirale gruče, ki so v navdušenih besedah hvaležno slavile uspeh zavezniških čet. Zvečer se je vršil vojaški mirozov ob silni udeležbi veselo razpoloženega prebivalstva. Pred vojnim ministrstvom se je uredil sprevod in po vznesenih patriotičnih manifestacijah odkorakal ob zvokih godbe po Ringu, navdušeno vzklikajoč zveznim vladarjem in armadam in dvigajoč ogorčene klice proti Italiji, Drug sprevod je korakal od zvezde v Pratru k Albrehtovemu spomeniku, kjei se je vršila frenetična manifestacija za vladarje in zavezniške armade. Pred vojnim ministrstvom in Schvvarzenbergovim spomenikom so se glasile patriotične pesmi in brezkrajno vzklikanje vladarjem in zavezniškim armadam. Tudi iz vseh večjih pokrajinskih mest monarhije se poroča o navdušenih prireditvah v znamenje radosti in patriotičnih manifestacijah.
Dunaj, 4. junija. Vse časopisje izraža svoje živahno veselje in globoko navdušenje, ker smo zopet vzeli Przemysl in pripisuje temu dejstvu poleg vojaškega tudi velik moralen pomen, kajti s tem je zra-stlo zaupanje zaveznikov v končno zmago.
VESELJE V BEROLINU RADI PRZEMY-SLA.
Beroiin, 3. junija. (K. u.) Krog poldnt se je tu razširilo poročilo o zopetni osvojitvi Przemysla. Bliskovito hitro je prodiralo po mestu na vse strani in vsepovsod vzbujalo največjo radost in veselje. Časniki so priredili posebne izdaje, za katere so se ljudje kar tepli. Povsod so se tvorile skupine, ki so navdušeno vsklikale zavezniškim armadam. Drug drugemu so klicali veselo sporočilo, in kakor odsvit solnca je bilo čitati na vseh obrazih veliko veselje. Na javnih in zasebnih poslopjih so razvili zastave v nemških, avstrijskih in ogrskih barvah, ki so veselo plapolale v zraku in daleč naokrog oznanjale zmagoslavje. Po odredbi vrhovnega poveljstva v pokrajinah se vrše jutri šolske slavnosti, nakai odpuste otroke domov. Listi v vznešenih člankih slave zopetno zavzetje Przemysla,
VESELJE V SARAJEVU RADI PRZE-MYSLA.
Sarajevo, 3. junija. (Kor. ur.) Nad zavzetjem Przemvsla vlada velika radost Mesto je okrašeno z zastavami, zvečer je bil mirozov.
TUDI V CARIGRADU SE VESELE.
Carigrad, 4. junija. Vest o zopetn? osvojitvi Przemvsla so tukaj sprejeli z velikanskim veseljem. Mesto je slavnostno okrašeno
X V. X
Przemysl zopet nai. - Naše čete prodirajo od zahoda in juga proti Luouu.
SV. R. T. DAN V GLAVNEM STANU.
Dunaj, 3. junija. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Sv. Reš-njega Telesa dan v glavnem stanu, V kraju, kjer je nameščen glavni stan vrhovnega armadnega poveljstva se je danes obhajala slovesnost sv. Rešnjega Telesa na posebno slovesen način. C. in kr. Visokosti presvetli nadvojvodi Karol Franc Jožef in vrhovni armadni poveljnik feldmar-šal Friderik, kakor tudi službe prosti častniki vrhovnega poveljstva so se slovesnosti udeležili.
CESAR VILJEM V GLAVNEM STANU.
Dunaj, 3. junija. (Kor. ur.) Vojni poročevalski stan: Cesar Viljem je dospel v bivališče vrhovnega armadnega poveljstva, da čestita nadvojvodi Frideriku k današnjemu rojstnemu dnevu kakor tudi k zopetnemu zavzetju Przemysla. Pri obedu je cesar Viljem dvignil svojo čašo na važnost uspeha.
XXX RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 1. junija. Generalni štab poroča 31. maja ob 2. uri popoldne.
Okoli Šawl se Nemci z ljutim ognjem ustavljajo naši ofenzivi; boji pa so vedno za nas ugodni.
Na naši fronti med Pilico in zgornjo Vislo smo od 12. do 24. maja ujeli 209 častnikov in 8617 mož.
V Galiciji se boji ob Sanu razvijajo tudi za nas ugodno. Naše. čete uspešno nadaljujejo z ofenzivo in so v noči od 29. na 30. maja prestopile rečico Lubaczovvko in zasedle vas Monasterko in pri tem pro-vzročile sovražniku velike izgube. Sovražno ofenzivo, ki je šla od fronte Jaro-slav—Radymno proti vzhodu, smo ustavili z ognjem.
Onstran Dnjestra smo 29. maja na fronti Zaderowacz — Bolešev — Zarowow odbili vse napade z velikimi izgubami za sovražnika. Po teh odbitih napadih so nato v noči od 29. na 30. maj začele naše čete z odločno ofenzivo in pri tem imele velik uspeh. Na tej fronti smo ujeli čez 7000 mož in 30 strojnih pušk. Sovražnik se je začel neredno umikati. Na ostali fronti nobene izpremembe. (Opozarja/mo, da govori poročilo o dogodkih zadnjega ponedeljka. Kaj se je zgodilo že potem? Op. ur.)
XXX PROTI LVOVU.
Berlin, 4. junija. Armada generala Linsingena prodira v smeri proti Zyda-czowu, severovzhodno od Stryja, in se bori za odsek pri Dnjestru zahodno od Mikolajova. (Zydaczow in Mikolajev ležita južno od Lvova ob Dnjestru. Pri Mikola-jevu je Dnjester le šc 35 km oddaljen od Lvova. Op. ur.)
NOVI BOJI PFLANZF.RJEVE ARMADE.
Vojni poročevalec »Reichsposte« poroča: Ravnokar je došla vest, da se je velika bitka v srednji Galiciji prenesla tudi v jugovzhodno Galicijo, Levo krilo Pflan-zerjeve armade, ki je naslonjeno na potok Bystrzica—Solotwinska, jc sedaj tudi zapletena v hude boje.
Rusi so spravili skupaj vse svoje rezerve proti Mackensenovi armadi dosedaj brez vsakega uspeha. Izgube sovražnika so tu velike.
Ofenziva armadne skupine Bothmer gre od Stryja čvrsto naprej. Obenem prodirajo čete podmaršala Szurmayja iz Dro-hobycza hitro proti severovzhodu.
Iz zadržanja sovražnika se vidi, da ničesar ne opusti, da bi zopet pridobil izgubljeno postojanko San—Dnjester. Rusom ne gre samo za Przemysl, temveč se boje že za Lvov, katerega izguba bi bila največje politične dalekosežnosti. Bitka bo najbrže še delj časa z enako silo trajala, ker oba nasprotnika poznata velik pomen teh bojev.
ARETACIJA TAJNIKA GROFA SZEPTICKEGA.
Stockholm, 4. junija. V Lvovu so Rusi našli zasebnega tajnika metropolita grofa Szeptyckega, Izidorja Sdaneviča, ki se je po vhodu Rusov v Lvov skrival pred stražniki, in ga zaprli.
RUSINOM V LVOVU SE SLABO GODI.
Pariz, 3. junija. (Kor. ur.) Lvovski dopisnik »Tempsa« poroča, da je položaj večine tamkajšnjih avstrofilnih Rusinov zelo slab.
XXX
NEMŠKO PRODIRANJE V VZHODNO-MORSKIH POKRAJINAH.
Stockholm, 4. junija. Vojaški sotrud-nik lista »Birševija Wjedomosti« piše, da je dovolj vzroka, da bodo Nemci napeli vse sile, da osvoje vzhodnomorske province.
RAZBURJENJE V VARŠAVI.
Krakov, 4. junija. V Varšavi vlada ži-Vajien nemir, katerega jc provzročilo delovanje nemških letalcev. Nedaleč od postaje Brvvinov varšavske žcleznice je padlo osem bomb in dve uri pozneje nad Ulrato, ki je le 12 km oddaljena od Var-
šave, šest bomb. Nad Bjalystokom neprestano križarijo Zeppelini.
XXX
DEKLE KOT LEGIONAR.
Krakov, 2. junija. »Nowa Reforma poroča: V zadnjih dneh je prišlo s transporti ranjencev iz okolice Sandomierza več le-gionarjev, od katerih je bil najmlajši ranjen na obrazu. V bolnišnici se je pokazalo, da je navidezni legionar 16letna učenka z učiteljišča v Tarnopolu, ki se je pod imenom Ladislav Wisniewski skozi šest mesecev udeleževala vojnih operacij. Najprej je dekle služilo pri sanitetni četi, potem je pa s poveljnikovim dovoljenjem stopila v vrste legionarjev in se udeležila vseh bojev. Iz krakovske bolnišnice so prenesli dekleta v neko zasebno hišo, kjer se je zavzela zanjo neka gospa. Dekle je prosilo samo to, da bi se njenega pravega imena ne izdalo.
Tam, kjer grme lopovi.
(Dopis iz goriške Vipavske.)
Petek, 28. maja 1915.
V	torek je zabobnelo, zagrmclo tam od naših solnčnih Brd, pogorja okrog Gorice, tja čez čudovito lepo Vipavsko dolino preko Nanosa in Čavna: kot da se bliža huda ura, kot je ni še videla solnč-na Goriška. In topovi grme v presledkih neprestano svojo bojno pesem. In človeku se zdi, kot bi sanjal, skoraj ne more verjeti, da se v teh lepih majniških dneh res vrši boj v bližini nekaj kilometrov, boj za življenje in smrt, boj osobito za življenjski obstoj nas Slovencev, cele Avstrije. Najmočnejša in najljutejša kanonada je trajala včeraj (v četrtek) zvečer in danes do desete ure zjutraj. Iz vipavskih hribov sem opazoval učinek in delo laških topov, postavljenih v Kojskem in Št. Ferjanu, ki so s svojimi visoko v zraku razpokajočimi se šrapneli iskali postojanke naših baterij. Toda brezupešno!
Danes krog poldne se je grom topov oddaljil in potihnil; danes krog 11. ure dopoldne je došla vest, da je sovražnik na celi črti vržen nazaj, Gorica prosta vsake nevarnosti. Poštni uradniki so bili pozvani, naj se zopet vrnejo v Gorico in zopet pričnejo z rednim uradovanjem.
V	Gorici jc življenje popolnoma mirno, le od daleč se čuje grom topov. V mestu jc tudi vodja okr. glavarstva nam. svetnik dr. Rebek.
Gorica med bojem.
V	Gorici kakor tudi po Vipavski dolini je zavladala ob prvem grmenjem topov hipna konsternacija. Toda ljudje so se že tudi tej muziki privadili in Gorica je bila te dni — sicer precej od stanovalcev zapuščena — toda mirna. Prodajalne so med grmenjem topov poslovale naprej, ljudje so sedeli v kavarnah in promet se je vršil nemoteno. Okoličani in Vipavci so vozili domov turšico, posebno pa še krompir, katerega je prodajal deželni odbor po 5 kron kvintal, a vse to vkljub temu, da so se v pol ure oddaljenem Ločniku že v sredo zjutraj pojavile italijanske prednje straže, da je v Kojskem vihrala razvita italijanska trikolora, da so včeraj Italijani obstreljevali državni kolodvor, da so v bližnji Solkan padali drobci šrapnelov in da so
sovražna letala
krožila nad mestom in okolico. Doslej so se vsak dan predpoldne pojavili sovražni lc-talci nad mestom, čez Vipavsko dolino, skrbno se ogibajoč čavenskega pogorja. Naši obstreljujejo letala s topovi in strojnimi puškami in baje se je posrečilo par jih sestreliti. En letalec je v torek zvečer vrgel bombo v bližini Šempetra, kjer je baje ubil dva vola in neko žensko, V sredo zjutraj je vrgel sovražni letalec bombo v Bi-Ijah in sicer na Scanzionijevo zadružno opekarno in povzročil mal požar. Človeških žrtev ni bilo. Zanimivo je, da je italijanski letalec pogodil ravno hišo Sconzianijevo, ki je edini Italijan v Biljah in laški podanik.
Letel je nad Dornbergom, Batujami, Vel. Žabljami do kranjske meje, na nekaterih krajih precej nizko. Pri povratku so ga naši obstreljevali med Šempasom in črničami s strojnimi puškami, toda žal brezuspešno.
Laške patrulje v Brdih. Rezjani.
Že binkoštni ponedeljek so se pojavile v Brdih sovražne patrulje in so prišle, kakor sem že omenil, celo do Ločnika. Zanimivo je, da je vsaki taki patrulji pride-ljen slovensko govoreči Rezjan, ki pozna po naših krajih vsako stezo. Gotovo se čudijo ljudje, ki so bili doslej navajeni gledati Rezjana le brusiti škarje in vezati lonce, sedaj korakati moško kot »bersa-glieri« s pušo po naših pokrajinah.
Nek gospod iz Gorice se jc mudil na binkoštni ponedeljek v svoji rojstni vasi Medani. Tedaj se je v vasi nenadoma pojavila lasa patrulja. (Kakor jc znano, so naši Brda in zapadno Furlanijo brez boja prepustili iz strategičnih razlogov sovražniku.) Posluževali so se Lahi v pogovoru z
Medanci slovenskega tolmača Rezjana. Vedli so se zelo vljudno. Ko so se pokrepčali z vinom in kruhom, katerega so prinesli s seboj, so se zopet vrnili. Hujše pa je bilo v Št. Ferjanu. Tja je došla v torek neka laška kolesarska patrulja, stikala v hišah za avstrijskimi vojaki in odpeljala s seboj, kakor pripovedujejo begunci, župana Prin-čiča, podžupana gostilničarja Terpina in občinskega tajnika nadučitelja Lud. Likarja. — V Kojskem so vzeli Italijani za tala baje župana veleposestnika Obljubka.
Izgube Italijanov so velike. Neka visoka vojaška oseba, ki se je udeležila boja pri Marijinem Celju, mi je pripovedovala, da je vse bojišče tam pokrito s črnci-as-kerji.
Dve laški stotniji pri Kanalu uničeni.
Laški vojaki - klobukarji (bersc^lieri ali alpinci) so v noči med 30. in 31. maj-nikom postavili most čez Sočo med Kanalom in Bodrežom. Mi smo jim pustili, da so nemoteno izvršili svoje delo. Ob 3. uri zjutraj sta prekoračili dve laški stotniji most. Komaj sta bili na naši strani, so začele rožljati naše strojne puške in kositi njihove vrste. Obe stotniji sta bili v hipu uničeni, tako da se je posrečilo samo osmim Lahom odnesti zdravo kožo. Od Lahov zgrajeni most smo nato mi zasedli,
Naši letalci.
Dne 2. rožnika je krožil med pol 6. in pol 7. uro zjutraj avstrijski aeroplan nad laškimi postojankami pri Gorici! Vrnil se je nepoškodovan.
Hoji m zale®.
Nemško uradno poročilo.
Nemci zavzeli Hooge. — Tudi na ostalih
točkah so Nemci imeli uspehe.
Berlin, 4. junija. Uradno sc poroča: Z naskokom smo vzeli grad in kraj Hooge vzhodno od Yperna, angleške protinapade pa krvavo odbili. Vzhodno od Givenchy v Raše postojanke vdrle angleške čete smo s težkimi izgubami vrgli zopet nazaj. Sladkorno tovarno v Souchezu smo zasedli. Močan sovražni napad pri Neuville se je zrušil v našem artilerijskem boju. V gozdu Pretre se nam jc posrečilo zopet pridobiti večino izgubljenih jarkov.
Najvišje vojno vodstvo.
X X X Francosko uradno poročilo.
Torek, 1. junija. Ob 3. uri popoldne.
Okoli Arrasa ljuti boji. Ponoči smo vzhodno od ceste AixnouIettes Souchez prodrli do Boquetau, kjer se je nočni boj končal z našim uspehom. Na planoti vzhodno od Loretta smo sc polastili nemške utrdbe. Zelo silovit je bil boj pri cukrarni v Souchezu; ujeli smo okoli 60 mož. V Vogezih smo v noči na 31. maj z velikimi izgubami za sovražnika odbili napad dveh nemških stotnij.
Ponoči poročajo:
V oddelku severno od Arrasa so sc vršili siloviti boji. Zopet smo napredovali. Vkljub večkratnim protinapadom nas sovražnik ni mogel pregnati iz jarkov, ki smo jih vzeli v lesovju ob cesti. Tudi severovzhodno od kapelice v Loretto so se dvadnevni hudi boji ob cukrarni končali ugodno za nas. Ponoči jo je sovražnik sicer vzel, toda naslednjega dne smo ga pregnali in ostali gospodarji. Kljub protinapadom smo povzročili sovražniku veliko izgub. V »labirintu« južnovzhodno od Neuville—St. Naast jemljemo Nemcem utrdbo za utrdbo. Na severnem delu smo znatno napredovali in ujeli 150 mož. Obdržali smo vse Driborjeno ozemlje. Na porobku gozda Le Pretre nam je sovražnik po ljutem obstreljevanju vzel nekaj kosov jarkov, ki smo si jih včeraj priborili, toda ves ostali dobiček smo obdržali.
Nemško prodiranje v Alzaciji.
Montreux. »Baseler Zeitung« poroča: Nemci so otvorili boje v Alzaciji z močnim prodiranjem. Francozi so bili prisiljeni, da so bežali v dolino Largu in da so morali zapustiti svoje postojanke.
Novi vojni krediti.
Pariz, 4. junija. V zbornici je finančni minister zahteval za tretje četrtletje 1915 novih kreditov v približnem znesku 5600 milijonov. Od začetka vojne je zbornica dovolila 24 miljard.
Odlične belgijske dame obsojene v večmesečno ječo.
Bruselj, 3. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Žena belgijskega justičnega ministra Cartona de Wiart je bila pred guvernementalnim sodiščem v Bruslju radi neprestrnega odpravljanja pisem na lastno roko, t. i. izognivši se nemški pošli in nemški cenzuri, dalje radi razširjanja prepovedanih spisov in končno radi pridržanja in uničenja nekega pisma, ki jc bilo naslovljeno na nemško upravo, a jc bilo pomotoma vrženo v njen pisemski nabiralnik, obsojena na tri mesece in štirinajst dni ječe. Krivdo jc v celem obsegu priznala. Obsojenko so, da dosluži kazen,
izročili berlinskemu poveljstvu kot civilno ujetnico. — Pred istim sodiščem je bila obsojena 161etna grofica Jonge d'Ardey na tri mesece ječe, ker je na boulevardu na najrobatejši način razžalila nekega nemškega častnika. Kazen je opravičena radi prostaških izrazov, katere je rabila in ki kažejo nenavadno pomanjkanje vzgoje in takta. V ječo obsojena jc bila tudi grofi-čina stara mati, ker se je razžalitev udeleževala. Belgijskemu ženstvu bodo te obsodbe služile v svarilo.
Nov francoski rop patentov.
Frankobrod. »Frankfurter Zeitung« poroča: Uradni list francoske republike je 1. t. m. objavil postavo, po kateri se Avstrijcem in Nemcem vzamejo vse pravice na francoske patente in varnostne znamke.
Lansdowne naslednik Greyev.
Scheveningen. Iz Londona se poroča} Splošno se sodi, da je Grey nastopil zato dopust, ker namerava odstopiti. Istočasno se tudi naglaša, da je njegov naslednik Lansdowne pred vojsko intimno občeval z nemškim cesarjem Viljemom, ki je bil večkrat gost v njegovem gradu.
Caillaux o francosko-nemški vojski, Berlin, 1. junija. Ameriški mornaričn) strokovni list »La Gazette Militaire« priobčuje izjavo bivšega francoskega ministrskega predsednika. On je rekel: »Naša vojska z Nemčijo je ponorel zločin. Vojsko je provzročil samo Delcasse, ki ne more nikoli odpustiti nemškemu cesarju, ki ga je prisilil po prvi maroški krizi, da zapusti ministrstvo. Od Rusije nima Francija pričakovati nobene hvaležnosti. Rusija nas bo pustila na cedilu, kakor hitro ji ne bomo mogli nič več dajati denarja. Ko so prodrli Nemci v avgustu lanskega leta do Marne, sem zaklinjal vlastodržce, da naj z nemškim cesarjem takoj sklenejo mir. Takrat smo še mogli poceni dobiti mir; ne bi izgubili niti pedi svoje zemlje, ker bi se Nemčija zadovoljila z vojno odškodnino in z obljubo, da nc gremo proti Berlinu. Sedaj jc prepozno. Danes ne moremo skleniti miru niti brez denarja in brez zemlje.
Ameriška sodba o moči Nemčije.
London. (Kor. ur.) »Times« poročajo! •Evening Post« objavlja vtise nekega zelo znanega trgovca, ki sc je mudil na bojni črti. Trgovec izjavlja, da je v Nemčiji dovolj živil, da vzdrži vojsko. Nemško armado cenijo na 7 milijonov mož, 3 milijone jih pa urijo. Letnik 1915, še niso pozvali pod orožje. Bakra je v Nemčiji veliko. Zemlja je gospodarsko dobro obdelana. Kmetje dobe delavce iz ujetniških taborov. O Angliji je trgovec izjavil: Splošen vtis name jc, da narod v celoti nc ve, kako resen je položaj.
M zriapiovi m Črne goro.
Chiasso, 2. junija. Iz Milana se poro« ča: »Corrire della Sera« poroča iz Cclinja, cla so trije avstrijski ictalci metali včeraj bombe na Bar, Plasnico, Virpazar, Pod-gorico in na železniško progo," kakor tudi na ladje, ki se nahajajo na Skaderskem jezeru.
joponsKo oMevauje.
Iz Tokija se poroča 2. junija: Poslan« ska zbornica je z 232 proti 131 glasovom sprejela proračun. V njem je obsežen tudi kredit za dve novi diviziji, ki sta določeni za Korejo,
II m Caripd.
Carigrad, 4. junija. Glavni stan poro-ča: Včeraj je bil na dardanelski fronti boj artiljerije in pehote le slaboten. Naše azijske obrežne baterije so uspešno obstreljevale sovražne postojanke pri Sedil-Bahru. Na ostalih bojiščih se ni zgodilo nič bistvenega.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI POTO-PILI DVE VELIKI ANGLEŠKI VOJNI LADJI.
Frankobrod, 3. junija. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča: Nemški podmorski čolni so pri otokih Strato potopili angleško pomožno križarko, ki je obsegala 12.000 ton, pri Tenedu pa angleško linijsko križarko.
FRANCOSKO POROČILO O BOJIH PRI DARDANELAH.
Genf. Francosko poročilo o bojih pri Dardanelah dne 31. majnika izvaja: Na Dardanelah se dne 26. in 27. majnika ni nič važnega zgodilo. Dne 28. majnika smo zapazili, da delajo sovražni pionirji pod neko našo postojanko; izstrelili smo nato z velikim uspehom neko protimino. Zvečer so zasedli Turki neki strelski jarek, ki smo ga mi razstrelili. Naše čete so napadle 7. bajoneti in so postojanko zopet zasedle. Turke so celo prisilile, da so se udali. Med tem bojem so dohajale močne sovražne čete, da ojačijo krajni uspeh.
SLOVENEC, dne 5. junija 1915/ .	125. Itev>
■■ ■ ■ . • . • • • ■
Ker je luna močno svetila, so jih videli naši topničarji, ki so jih z občudovanja vredno gotovostjo vzeli med dva ognja. Sovražnika je to demoraliziralo. Videli smo, da je druga z ročnimi granatami oborožena vrsta metala granate na prvo vrsto in izpopolnila poraz. Sovražnik je izgubil vsaj 2000 mož. Ponoči od 29. na 30. maj so brezuspešno napadli Turki dvakrat neko novo postojanko, ki smo jo osvojili ponoči. Francoska armada je vzela 28. maja neko važno utrdbo na skrajni turški levici in je utrdila osvojeno ozemlje. Ponoči 29. maja so Turki ljuto obstreljevali novo postojanko, a napadli niso, ker jih je zadrževal ljut artiljerijski ogenj.
ZADNJE ANGLEŠKE IZGUBE.
London, 3. junija. (Kor. ur.) Najnovejši seznam o izgubah obsega 240 častnikov in 2000 mož.
Ultimat združenih držav Mehiki.
London, 4. junija. (K. u.) »Daily News« poročajo iz Washingtona: Predsednik Wil-son je razposlal izjavo voditeljem strank v Mehiki. Ta izjava je istovetna z ultimatom in zahteva, da se mora takoj nehati državljanska vojska, sicer bodo nastopile Združene države, da napravijo konec revoluciji.
Razna poročila.
RUMUNSKI GLASOVI O PADCU PRZEMYSLA.
Bukarešt, 5. junija. (Kor. urad.) »Inde-pendance« piše, da bo strategični pomen padca Przemvsla najbrže v tem, da bodo morali Rusi zapustiti Galicijo. List »Poli-tique« pravi, da ijguba Przemysla nikakor ne znači samo krajevnega poraza. Celo največji optimisti morajo spoznati, da se Rusom ne bo posrečilo, da bi se obdržali v Galiciji.
IZMENJAVA AVSTRO - OGRSKIH IN SRBSKIH INTERNIRANCEV SE JE PRIČELA.
Budimpešta, 3. junija. (Kor. ur.) Izmenjava interniranih moških izpod 18 in nad 50 let, kakor tudi žensk in otrok med Srbijo in Avstro-Ogrsko se je začela.
VPRAŠANJE O PREHRANI NA NEMŠKEM REŠENO.
Berlin, 5. junija. (Kor. urad.) V bud-getni komisiji poslancev je podpredsednik državnega ministrstva izjavil, da je vprašanje o prehrani rešeno in da bodo Nemčiji ob novi žetvi ostale celo znatne rezerve.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI NA DELU.
London, 5. junija. (Kor. urad.) Ribiški parnik »Herold« iz Cardiffa je pri otoku Lundy potopil nemški podmorski čoln. Posadka se je rešila.
POŠKODOVANA RUSKA VOJNA LADJA.
Stockholm. Korespondenca) »Noor-Hen« poroča: Potniki, došli 2. t. m. s Finskega, pripovedujejo, da so čuli iz Finskega zaliva močno gromenje topov, ki se je čulo do Helsingforsa. V pristanišče Helsingfors se je pripeljala neka močno poškodovana ruska bojna ladja.
LAŠKO ROPARSTVO V CERKVAH IN SAMOSTANIH.
Poročilo laške vlade iz leta 1879. pravi, da so na Italijanskem razpustili — ne uračunši Rim — 4224 red. hiš, in sicer 3057 za redovnike in 1207 za redovnice. Na ta način je moralo zapustiti svoje domove 29.863 redovnikov in 23.999 redovnic, skupaj 53.862 oseb. Nadaljnih 38.478 duhov-skih oseb so Lahi oropali imetja in 46.237 zasebnih pobožnih ustanov (zadušbin) so zatrli. Glasom uradnega poročila iz decembra meseca 1877 je znašalo skupno število vseh dobrodelnih zavodov (opere pie), ki jih je upravljala država, 20.123, skupno premoženje teh zavodov pa okrog 1'2 milijard lir, t. j. približno toliko kron. Od dohodkov tega premoženja pa se je porabilo povprečno samo 31 odstotkov v dobrodelne namene tako kakor so bili namenili ustanovitelji, 69 odstotkov pa je požrla birokracija.
Po poročilu od 5. aprila 1878 se je bilo iz prodaje zaseženih cerkvenih posestev že izkupilo 535 milijonov lir; vkljub temu pa velikanski primanjkljaji v državnem proračunu niso hoteli izginiti. Zato se je plenaželjni ropar Fiskus leta 1884. drznil seči celo po imovini propagande, velike centrale za misijone celega sveta. Tako so temu zares plemenitemu kulturnemu namenu odtegnili 10 milijonov lir. Novi kazenski zakonik iz leta 1889. je uveljavil zloglasni paragraf »o zlorabi duhovske oblasti«. To določilo se da raztegniti kakor gumijev trak in na vse načine zaviti. Predvsem je bil ta paragraf naperjen zoper agitacijo, ki bi šla za tem, da bi se zopet ustanovila cerkvena država. Kazni so različne in nimajo zgleda v podobnih slučajih dru-od; tudi dosmrtna ječa mu je zagrožena, dor bi delal na to, da se papežu vrne država. Nadaljni izbruh sovraštva do cerkve so bile mnoge prepovedi javnih proce-
sij sv. Rešnjega Telesa. To pa vse seveda v imenu »svobode«! Stara, gnila čarovnija, ki z njo »boritelji za kulturo« vedno in povsod nastopajo.
DEERNBURG SE VRNE V EVROPO.
New York, 3. maja. (Kor. ur.) Reuter poroča: Zavezniki so nemškemu državnemu tajniku i. s. Deernburgu dovolili varen prevoz na poti domov v Nemčijo. Deernburg odpotuje 12. junija na krovu norveškega parnika na Norveško.
POGAJANJA SPORAZUMA Z GRŠKO IZJALOVLJENA.
Stockholm. Rusko časopisje priznava, da so se izjalovila pogajanja sporazuma z Grško. Ruski listi poročajo iz Aten, da so ostali vsi napori brezuspešni, ker sporazum ne more jamčiti, da bi ostalo grško ozemlje nedotaknjeno.
Vojni svet v Petrogradu.
Basel, 5. junija. (Kor. urad.) »Baseler Nachrichten« poročajo: V Petrograd so zadnje dni dospeli številni generali, bivši ministri in generalni guverner, ki služijo carju običajno kot svetovalci. Pričakuje se velik vojni svet.
Ljubljanske novice.
lj Procesijo sv, Rešnjega Telesa na Telovo jc vodil v stolnici prevzvišeni knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Bila je veličastna. Med društvi smo opazili S. K. S. Z., Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Vojaštvo je tvorilo špalir pri Najsvetejšem in so se v Ljubljani nameščena vojaška poveljstva udeležila z de-putacijami procesije, med njimi pl. Klein-schrott s častniki stacijskega poveljstva in voj. sup. msgr. Hromatka z vojaško duhovščino. Odpadla je pa vojaška godba in čete, ki so druga leta spremljale procesijo. Državne oblasti so zastopali vodilni uradniki, na čelu jim eksc. deželni predsednik baron Schwarz, deželno avtonomno upravo sta zastopala deželni glavar g. dr. Ivan Šusteršič in deželni odbornikdr. Pegan. Navzoči so bili tudi zastopniki kluba občinskih svetnikov S. L. S. in raznih uradov ter ravnatelji srednjih šol. Šole se letos procesije niso udeležile, ker so bile predčasno zaprte, — Šentpetersko procesijo je vodil župnik č. g. Petrič. Pri tej procesiji je svirala salezijanska godba. Med udeležniki smo opazili načelnika kluba občinskih svetnikov S. L. S. v Ljubljani gospoda Ivana Kregarja.
lj Stotnik Franc Rus umrl. Stotnik 27. domobranskega pešpolka g. Franc Rus je danes ob 11. uri dopoldne nenadoma preminul v vojaški bolnišnici v Leonišču. Bil je šele 48 let star. Bolezen si je nakopal ob vojnem službovanju v Bosni, Med vojaštvom je bil nad vse priljubljen kot izbo-ren, ljudomil predstojnik in vrl tovariš. Vse ga je čislalo kot v resnici zlato dušo. Med civilnimi krogi je vseskozi užival največje simpatije. Umrl je na operaciji žolča, odnosno na oslabelosti srca. Pogreb bo v ponedeljek popoldne ob 3. uri iz mrtvašnice v deželni bolnišnici.
lj V VI, činovni razred je Njeg. Veličanstvo uvrstilo ravnatelja ljubljanske državne obrtne šole Ivana Š u b i c.
lj Nesreči v Ljubljani. Schottler Ivan, kočijaž pri Milanu Rosner v Spodnji Šiški, se je v četrtek peljal po Celovški cesti s kolesom. Koslerjeva kočija je za njim pri-drdrala, ga prevrnila in povozila. — Rihard Firm, ključavničarski pomočnik v kemični tovarni v Mostah, je sekal železo. Drobec mu je odletel v desno oko in mu ga poškodoval.
lj Nova baraka. Magistratni gremij je dovolil gdčni Frank postaviti novo barako za trafiko na Koslerjevem vrtu poleg Pogačnika.
lj »Kavarno Leon«, ki je sedaj na Starem trgu, premesti g. Leon Pogačnik v svojo hišo v Florijanski ulici,
lj Novo vilo zgradi ob vogalu Blei-vveisove ceste in Marmontove ulice Amalija Žerjov.
lj Ustavljeni zasebni telefonski pogovori. Te dni so bili ustavljeni v Ljubljani telefonski razgovori za privatne stranke. V včerajšnji seji magistralnega gremija je predlagal član gremija Iv, Štefe, naj bi gospod župan posredoval, da bi občinstvo v slučaju potrebe smelo telefonično klicati dež. bolnico, gasilno in reševalno društvo ter policijo.
lj Trgovec Krivic ranjen. Včeraj smo poročali, da je nekdo na trgovca Krivica, ki se sedaj nahaja pri vojakih na Štajerskem, po nesreči ustrelil. Nesreča sc je zgodila v Radvanju pri Mariboru. Kakor se nam poroča, rana nikakor ni smrtna, ampak je bil g. Krivic zadet v ključnico. Izstreljena je bila iz puške le kapica. Rana je lahka.
lj Umrli so v Ljubljani: Adalbert Riha, c. in kr. stotnik 22. pešpolka. — Janez Go-renc, tesar-hiralec, 72 let, — Marija Jagodnik, služkinja, 36 let. — Josip Tusset-schlager, sin finančnega nadpaznika, 1
mesec, — Anton Ungerer, predmojster gorskega topničarskega polka št. 14.
lj Lonec vrele kave povzročil smrt.
Dveletna hči posestnika Janeza Zalepca iz Ihana št, 48 je 2. junija sedela na ognjišču, prevrnila je lonec vrele kave, se poparila po nogah in životu ter je včeraj v bolnici umrla.
lj V ruskem ujetništvu je praporščak Ivan Zore,
lj Podružnica c. kr. priv. avstr. Kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani naznanja, da je bilo pri njej 5^/4% avstrijskega vojnega posojila iz leta 1915. dalje podpisano: Anton Luckmann, zasebnik v Ljubljani, 25.000 K; tvrdkai Josip Zidar v Ljubljani 5000 K; Marija Silvia Meese, stotnikova soproga, sočasno v Ljubljani, 5000 K; Marija Sperner v Ljubljani, 200 K.
lj Pozor! Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da poteče rok dolžnosti naznanila snovi, ki vsebujejo dušik, dne 8, t. m. in jih je naznaniti s stanjem zadnjega dne meseca maja. Tudi za kovine poteče rok dolžnosti naznanila dne 8. t. m. Ravnotako poteče rok dolžnosti naznanila dne 8. t. m. za nepodelano ovčjo volno, in sicer po stanju z dne 1. t. m. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata.
lj »Kino Central« v deželnem gledališču. Danes nov, bogat spored. Glavna točka tega sporeda je velika drama »Kralj morja«, katere motiv je povzet iz znanega romana »Fužinar«. V drami nastopa svetovnoznana igralka za kino, Mercedes. Na sporedu so dalje novi kinemato-grafični posnetki vojnih dogodkov, več humorističnih slik in krasni posnetek po naravi: »Čar lagune«. Ta spored se proizvaja tudi jutri v nedeljo in v ponedeljek. Danes so predstave ob 6, 7. in uri; jutri v nedeljo pa ob Vsi L dopoldne, ob 3., 5., 6., 1 ^8. i n 9. u r i zvečer.
lj Semenj. V sredo so prignali na semenj 832 glav živine, in sicer: 144 konj, 204 vole, 134 krav, 21 telet in 309 prašičev za rejo.
lj Žensko torbico z denarjem je našla neka ženska na poti od Ljubljane na Po-savje. Dobi se: Stožice št, 34.
Dnevne novice.
-f Cenj, naročnike na deželi vnovič opozarjamo, da poštni promet še sedaj ni normalen in torej uprave ne zadene nobena krivda, ako se list zakasni. Časopis se odda redno vsak dan na pošto, toda poštna uprava ga more odposlati le v toliko, kolikor so ji na razpolago vlaki.
-f »Domoljubovi« in »Bogoljubovi« naročniki naj potrpe še nekaj dni. Ko se uredi promet na železnicah, bo takoj vsem ustreženo.
'+ Želja Slovencev in Hrvatov. Sedaj se borimo proti zavratnosti, ki so jo izlegli brezvestni laški diplomati. V tem položaju prihajamo z željo, naj bi se v vseh poročilih o dogodkih na bojiščih nikjer ne imenovali popolnoma in od nekdaj slovenski in hrvaški kraji z njih spakedranim laškim nazivom (Canale Kanal, Santa Lucia = Sveta Lucija, Coglio = Brda itd.). Nazivi dalmatinskih hrvaških otokov naj bi bili vedno pristno hrvaški in ne vsi kraji zopet italijanski. Ne smemo sami dajati »nevtralcem« uverjenja, da imajo Italijani sploh kako pravico zahtevali naše pokrajine!
+ Vsi proti Italiji, Osješka »Hrvatska Obrana« poroča iz zanesljivega vira, da se je v liško-krbavski županiji na Hrvatskem priglasilo okoli 20.000 moških kot prostovoljci v vojski proti Italiji.
-f Ministrski predsednik pri cesarju. Cesar je na praznik sv. Rešnjega Telesa sprejel v daljši posebni avdijenci ministrskega predsednika grofa Stiirgkha.
-f- Dalmatinsko prebivalstvo lojalno. Zader, 3. junija. (Kor. ur.) Na vojno na,-poved Italije je dalmatinsko prebivalstvo odgovorilo s patriotičnimi manifestacijami in zatrdilom, da bo z vsemi močmi sodelovalo, da se krivičnim in protinaravnim aspiracijam Italije na jadranske dežele z železno orožno silo napravi konec.
—	Župani in občinski svetovalci so oproščeni od črnovojniškega pregledovanja, če bivajo sedaj v svoji občini. To pa
ne velja za druge odbornike občinskega odbora, katere veže dolžnost, da gredo k pregledovanju. Istotako morajo tudi občinski tajniki k pregledovanju.
—	Prekrasna procesija sv, Rešnjega Telesa v Bohinjski Bistrici. Iz Bohinjske Bistrice se nam poroča: Pozni rodovi bodo govorili o letošnji procesiji sv. Rešnjega Telesa, _
. . - . V
veliko spodbudo vseh so sc vsi udeležili procesije z največjo pobožnostjo. Skoro vsi so molili iz molilvenika, na prsih pa imeli sveto podobo, Poleg običajnih ban-derov smo imeli tudi zastave. Cesarsko in hrvaško zastavo s podobo presvetega Srca
sta nosila dva gospoda častnika, slovensko pa naš vrli g. župan v spremstvu občinskega odbora v narodni noši.
K sklepu slovesnosti smo dali duška svojim patriotičnim čustvom ter vsa cerkev je stoje zapela večnolepo: Bog ohrani, Bog obvari, nam cesarja, Avstrijo.
—	Vztrajnost naših vojakov, G. dr.
Franc Kotnik, ki se je bojeval na severnem bojišču in je bil za hrabro vede- ' nje pred sovražnikom tudi odlikovan, poroča, da je zbolel na bronhialnem katarju in griži. Deset dni je bil v bolnišnici v Aradu in od 21. maja je v Ptuju. O naših vojakih piše: »Občudovati je vztrajnost naših vojakov, ki so zelo pridni in izborni vojaki. Naši južni zavezniki so perfidni, a upamo, da dobe batine, kakor so jih še vedno dobili. Stari Radetzkyjev duh mora prešiniti našo armado. Pozdrave vsem znancem!« Brat g. profesorja dr, Fr. Kotnika, Benedikt, ki služi pri 8. lovskem bataljonu, je bil ranjen v nogo in se nahaja v Marmaros Szigetu.
—	Narodove žrtve. Iz Maribora poročajo: Strojevodja Franc Kramaršič, kateri je bil v bitki z Rusi pri Grodeku ranjen od kosa šrapnelovega v levo pleče in je ležal več tednov tudi doma prehlajen, umrl je 23.'maja 1915 v Mariboru. Udeležil se je več bojev z Rusi v Galiciji in si je priboril častno pohvalo v Stryju, kjer je rešil vojaški vlak (municijo). Večkrat je zanimivo pripovedoval, kako je bilo tedaj, V 41. letu svoje dobe zapustil je hrabri junak ženo s štirimi otroci. Doma je bil iz Žužemberka na Kranjskem in je v Mariboru služil 16 let pri c. kr. priv. južni železnici kot vesten in zvest strojevodja. Bil je blag mož in dober domoljub. Da je bil priljubljen pri ljudeh, pokazal je velik sprevod iz hiše žalosti na pokopališče v Studencih. Bila padlemu junaku žemljica lahka na tleh domačih, Z njim je v večnosti pred 14 dnevi tudi umrla sestra Alojzija, poročena Walland. Pokopana je v Ljubljani. Njegov brat Jožef, strojevodja v Ljubljani, umrl je kot četovodja pri piio-nirjih vsled prehlajenja v dunajskem Novem mestu. Bratranec Izidor Kramaršič je lani jeseni podlegel hudi rani, katero je zadobil v boju z Rusi pri Opatowu kot četovodja. Leži v Pragi. Brat rajnega Franca, korporal Roman, močno ranjen v desno roko se zdravi v bolnišnici na Dunaju. Bog daj njemu zdravje in milost.
—	Krepčilna sredstva za »nase ljube na vojnem polju«. Občinstvo vseh slojev kaže pogosto ginljivo prizadevanje, stanje svojcev na vojnem polju olajšati s pošiljal-vami raznih krepčilnih sredstev. Žal, da se kupujejo pogosto stvari, katere sestajajo iz raznih brezvrednih snovi, kakor na primer čajne konserve, rumova kava, punč-romoit in drugo, iz čegar odcedek niti ne spominja na kavo ali punč, temveč je le to neka nevžitna tekočina. Kot »tekoči pro-viant za naše ljube na vojnem polju« se priporoča vsake vrste ničvrednih alkoholnih pijač, navadno v obliki osminke litra, čegar vrednost je večkrat osmero pretirana. Občinstvo se torej opozarja, naj bo bolj previdno pri nakupu takih daril za svojce v vojni,
—	Velika nesreča. Iz Št. Ilja v Slov« goricah se nam poroča: V nedeljo, dne 30. maja, popoldne je nad Ceršak in Selnico ob Muri s severne strani prihrumela huda nevihta. V Ceršaku imajo že nad 40 let navado, da na občinskem hribčku streljajo zoper točo. Krog pol 5. ure popoldne se je nenadoma iz strelske utice zaslišal izvanredno močen pok, utica pa je bila kmalu zakrita v gost dim. Vnel se je smodnik in pet možnarjev se je naenkrat sprožilo. Župan Anton Hauc, 181etni Anton Stani, 16letni Jožef Hercog in hlapec Jožef Ducman se bili naenkrat vrženi na tla in so ležali v mlaki krvi. Županu Haucu je zdrobljena desna roka, razmesarjena prsa in desna polovica glave, ostali trije pa imajo manj nevarne poškodbe. Domači č. g. kaplan mu je podelil sveto poslednjo olje, zdravnik dr. Veniger-holz mu je dal zasilne obveze. Ob sklepu lista smo dobili poročilo, da je g. Hauc sinoči ob 11. uri mrl. Svetila vrlemu možu, vnetemu in zvestemu našemu pristašu, večna luč! Vrlim našim Cirberžanom, posebej še pa Haučevi obitelji, naše soža-Ije ob tej strašni veliki nesreči! — Poroča se nam še, da je v strelsko utico najbrže udarila strela. — G, Hauc je bil 33 let župan obmejne občine Ceršak. Njegovo ime slovi daleč na okoli, V znani šolski aferi je bil Hauc tarča sovražnih pšic. A mož kremenitega značaja ni vrgel puško v koruzo. Rešil je čast svoje občine. Slava, nesmrtna slava njegovemu spominu!
—	Iz Pivke so pri Postojni potegnili truplo nekega vojaka, najbrže nekega Štefana Trummer, ki jc padel v vodo, ko je lovil rake,
—	Umrla je 26. majnika po vsem Do* lenjskem dobro znana gostilničarka in po-sestnica gospa Jožefa Hribar, rojena Košak, »pod Gabrom«, Pokojna je bila sestra umrlega našega poslanca Fr. Košak iz Grosuplja in Josipa Košak iz Mirne
peči. Kdo ni poznal prijazne in postrež-ljive »Jerajeve mame« pod Gabrom? Vsakdo se je rad oglasil v pošteni in vzgledni gostilni, pa je bil tudi skrbno postrežen. Njena hiša je bila še ena izmed tistih gostiln, kjer so se shajali popotniki raznih stanov in so se tudi lahko mirno in pošteno pokrepčali. Usmiljena je bila posebno do revežev, domačih in tujih, Koliko tujih potnih siromakov se je oglašalo dan na dan v njeni hiši, vsak je dobil kako podporo. Dolgo vrsto let je vodila sama veliko gospodarstvo vse v najlepšem redu; to vedo posebno posli, za katere je skrbela kot dobra krščanska gospodinja. Kako priljubljena da je bila daleč na okrog je pričal njen velik pogreb. Počivaj mirno poleg svojega soproga v Velikem Gabru!
—	Solnograški gostilničarji napovedujejo, da ne bodo več točili piva. Gostilničarji so na nekem shodu protestirali, ker je kartel pivovaren cene pivu zopet povišal za 3 do 4 krone pri hektolitru piva, dasi je šele ob Velikinoči cene zadnjič povišal za 5 kron 60 vin., vsled česar so gostilničarji povišali cene pivu za vrček od 18 na 22 vinarjev, a jih je državno pravdni-štvo prijelo zaradi draženja. Gostilničarji napovedujejo, da ne bodo več točili piva, če se bo pivo tako dražilo.
—	Ženam v tolažbo. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Jožef Papeš iz Orešja, župnija Šmarjeta na Dolenjskem. Nazadnje je pisal svoji ženi 8. septembra iz Ljubljane, potem ne več. 1. majnika pa dobi žena imenovanega pismo iz ruskega ujetništva iz Bereszovke (Sibirija), v katerem ji poroča, da je bil ranjen ujet meseca septembra, da je že zdrav in da ji je že večkrat pisal. Seveda je bila žena, ki ga je prištevala mrtvim, silno vesela! Žene, le upanje pa korajžo! Marsikatero pismo, oziroma dopis se izgubi tudi od vaših dragih, ki morda pisarijo, ki pa se izgubi. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil dne 30, maja Ivan Zajec, delavec tobačne tovarne v Ljubljani, posestnik, stanujoč na Kar-lovski cesti št. 10, Ujet je bil v Przemyslu, sedaj se nahaja v kaspiškem ozemlju v Rusiji, Piše, da je še živ in zdrav, — Oglasil se je po devetih mesecih iz ruskega ujetništva Ivan Zupančič pri 7, lov. bat., iz Dev, Marije v Polju. — Iz ruskega ujetništva se je po štirih mesecih oglasil Franc Jankar, Piše, da je živ in zdrav.
—	Tuji naseljenci morajo v 48 urah zapustiti Maribor. Mariborski listi poročajo: Iz državnopolicijskih ozirov se je odredilo, da morajo tuje osebe, ki so se nalile med vojsko v mestu, Maribor zapustiti v 48 urah in da se morajo naseliti v ozemljih severno od Spielfelda. Prepovedano je, da bi se smeli v Mariboru še naseljevati tujci.	,
—	Zatvoritev šol in zavodov v Mariboru. Dne 26. m. m. so zaprli v Mariboru državno realko in državno gimnazijo.
— Štajerska deželna postava v obrambo planinskih cvetlic potrjena. Cesar je opdpisal po štajerskem deželnem zboru sklenjeno postavo o varstvu planinskih cvetlic.
_ Uredniška tajnost pred sodiscem
,V neki sodnijski zadevi je razsodilo ba-densko sodišče v Kerzingenu, da je neki urednik upravičeno postopal, ker ni hotel izpovedati, kdo da je listu doposlal neko poročilo. Deželno sodišče v Freiburgu se je pridružilo razsodbi prve instance in je odklonilo pritožbo,	.
—	Popravek k seznamu izgub. Major 2, bos.-herc. p. Jeras Josip, ranjen in ujet, je bil svoječasno označen za ranjenega,
_ Nesreča z avtomobilom. Trgovec
Maks Japelj v Gorenjem Logatcu se je peljal danes zjutraj ob 4, uri z vojaškim stražnim avtomobilom proti Vrhniki. Av tomobil se je pri zavori hipno ustavil Japelj je stal z dvema vojakoma na avtomobilu. Avtomobil je odrinil naprej in Japelj je padel znak na cesto. Polomil si je na desni strani rebra in se poškodoval na glavi, da mu je silila kri iz ust. Obema vojakoma, ki sta tudi padla iz avtomobila, se ni ničesar zgodilo. Ponesrečenec je bil ta koj prepeljan v deželno bolnico,
—	Nasilni berač. Od Št. Jakoba ob Savi se nam poroča: V soboto, dne 29, maja, je prala mlada žena pri malem mostič-ku ob Savi. Prišel je mož, okrog 40 let star, ter ji hotel storiti silo. Ušla mu je čez vodo domov. Mož je obenem berač, toži, da ima giht, ima nekoliko nakrivljene lase in zahteva po hišah kaj boljšega za prigrizek. Beračil je še v soboto po Št. Jakobu. Priporočamo ga si. orožništvu, kajti je še prost kot ptič,
—	Begunci in poljska dela. Poljedelsko ministrstvo je zaznalo, da se poljedelci ne poslužujejo prilike, da porabijo begunce za poljska dela v tisti meri, kakor bi bilo pričakovati z ozirom na važne interese poljedelstva in spričo dejstva, da je radi velikega pomanjkanja poljskih delavcev sila težavno, dobiti sposobne delavce. Poljedelske glavne korporacije so se vnovič povabile, da to akcijo na najobsežnejši način podpirajo v poljedelskih krogih ter jo na primeren način, posebno v strokov nih listih razglase. Interesentje se opo zarjajo, da se iz izraza »begunci« nc sme sklepati, da gre tu za vsakovrstne osebe,
ki so tekom vojne pribežale iz Galicije. V poštev prihajajoči delavci so vseskozi osebe, ki so bile pred vojno na Nemškem, Danskem, Švedskem in po notranjih avstrijskih deželah zoposlene kot poljedelsko kvalificirani delavci, pa se na jesen niso mogle povrniti v svojo domovino ter bile radi tega nastanjene v koncentracijskih taboriščih.
—	Cene moki in kruha v Nemčiji znižali, C. kr, koresp, urad poroča iz Berlina: V zadnjem popisovanju zalog moke in žita so dognali, da so zaloge zelo velike, Najvišje cene moki in kruhu so zato s 7, t- m. znižajo in se pomnoži peka peciva iz čiste pšenične moke. Znižajo se tudi ostale cene peciva v celi državi.
—	Podzemeljski delavci. Ministrstvo za notranje stvari je podzemeljskim delavcem v premogokopih, in sicer samo njim, ne pa tudi njihovim rodbinam dovolilo do nadaljnjega zvišanje dnevne količine moke, oziroma kruha za 50 odstotkov, torej na 300 g moke, oziroma 420 g kruha. Pri tej priliki je treba vnovič z vsem povdar-kor.i opozoriti, da se je morala relativno majhna racija določiti radi pomanjkanja zalog, in da bi prebivalstvo samo najbrid-keje občutilo, ako bodo vsled prevelike porabe v sedanjem času, v naslednjih mesecih zaloge popolnoma nezadostne in se bodo morali ljudje vsled tega zadovoljiti z najpičlejšimi racijami moke in kruha.
—	Poziv glede preskrbe vojnih in sanitetnih psov. Svetovna vojna, v kateri se mora boriti naša domovina zoper celo vrsto sovražnikov, zahteva vsled njenega obsega in taktike posebne oskrbe, in med to spada posebno uporaba psov, Prebivalstvo, ki je doslej v domoljubnem prizadevanju sledilo pozivu in preskrbelo sanitetne pse, lahko sedaj uvidi, da je njih požrtvovalnost rodila lepe sadove. Koliko hrabrih sinov naše domovine so te zveste živali rešile smrti, brezmejnih, nepotrebnih bolečin ali sramotnega ujetništva. Na tisoče naših hrabrih bojevnikov živi po ranitvi dalje, za svoji domovini izkazane žrtve imajo pravico, da jih rešimo njih bednega stanja. Poleg uporabe sanitetnih psov pridejo v poštev kot posebno važna vojna oskrba tudi vojni psi. Da se preprečijo nenadni napadi patrulj, da sc pri ujetniških transportih in taborih, dalje pri straženju mostišč in drugih vojaških objektov štedi z moštvom, zlasti pa še, da se prepreči grozno delovanje plenilcev na bojišču itd., je vojna uprava začela uporabljati pse, katerih zatorej potrebuje še silno veliko. Končno zmago naše pravične stvari bomo dosegli, če bodo vsi sloji prebivalstva storili svojo dolžnost v splošno korist. Brezmejna je v vsakem oziru požrtvovalnost tudi onih, ki niso v vojni in na njih požrtvovalnost se obračamo s pozivom, da v to svrho prepu-ste c. in kr. vojni upravi kolikor mogoče veliko psov, V prvi vrsti se ozira — ne glede na spol — na znane štiri pasme policijskih psov (Airedale-Terrier, nemški ovčarski pes, Dobermannpič in Rottweiler), pridejo pa v poštev tudi pasme, ki so pripravne za čuvanje in osebno varstvo. Psi bi se morali prepustiti vojni upravi brez vsake odškodnine; ako se povrne pes z bojišča, preide potem zopet v last svojega gospodarja. Le v prav izrednih slučajih bi vojna uprava kupila psa. Vsa pismena vprašanja, prošnje, ponudbe in darila pa treba nasloviti na: »Generalsekretariat des osterr.-ung. Polizei- und Kriegshunde-vereines, Wien, VIL, Kirchengasse 41«; tamkaj se na poprejšnja pismena vprašanja dobijo tudi ustmena pojasnila. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 27. maja 1915,
Telečja jetra zdravilo proti t uberku-lozi. Znanstveno preiskovanje je dokazalo, da telečja jetra v presnem stanju obilujejo z lipoidi in fermenti, organičnimi substancami, ki imajo to svojstvo, da druge organske snovi kemično pretvarjajo, ne da bi se sama izpremenila. To je vzpodbudilo dr. A. Zironija, specijalista za tuberkulozo, da v svojem sanatoriju v Cremoni zdravi bolnike s telečjimi jetrami. Po poročilu »Kli-nično-terapeutskega tednika«, ki ga v Berolinu-Wilmersdorfu urejuje dr. Roth-schild, je dosegel dr. Zironi s svojo metodo zdravljenja nepričakovano ugodne uspehe. Za poizkus je zdravil samo težko bolne, ki so imeli že oba dela pljuč okužena s tuberkulozo, in to one, ki so bili ravnokar sprejeti v bolnišnico, kakor tudi one, ki so se že delj časa zdravili. Vsak bolnik je dobil dnevno 100—250 gramov sirovih telečjih jeter. Oni bolniki, ki so sc že zdravili me-dicinalno, se niso hoteli zdraviti na ta način, ter so sc mu upirali, tako da je opustil zdravljenje s telečjimi jetrami, med tem ko so se oni, ki so bili ravnokar sprejeti v bolnišnico, radi zdravili po tej metodi, ter so bili doseženi veliki uspehi. Splošno se je stanje bolnikov hitro popravljalo, tek se jim je povrnil in telesno so se ojačili, a kar je najbolj važno, se je moglo opaziti na pljučih, da se bolezen obrača na bolje. Dr. Zironi bo nadaljeval s tem načinom zdravljenja ter bo v znanstvenih razpravah poročal o uspehih, za katere upa, da bodo ugodni.
Kako le n v Trslu Drve do! po napovedi vojske Italije.
O tem piše tržaška »Edinost«;
Najneverjetnejše stvari se razna-šajo zadnje dni po Trstu. So ljudje, ki so trdno prepričani, da so italijanske čete že v Nabrežini in da jim je torej treba le še par korakov, pa bodo v Trstu, kjer bodo s kostmi in dlako vred pohrustali vse, kar je slovenskega, ali pa pometali v morje. Drugi zopet trdi, da je govoril z begunci iz Furlanije, Gorice, soške doline, in da ti prisegajo na izveličanje svoje duše, da je cela Furlanija z Gorico vred v italijanskih roktjh, vsa soška dolina, Kana,l, Tolmin itd. že vse zasedeno po laških bersaljerih in alpinih. Nedavno je pol Trsta verjelo, da gori ladjedelnica v Tržiču, zažgana po italijanskih letalcih, in ljudje so kar tru-moma drli na pomol sv. Karla gledat ta »grozno veličastni« prizor. In popoldne, ko je solnce posvetilo z zapadne strani, se je videl nedotaknjen, kakor je bil pred začetkom vojne. V Rojanu so bili pred nekaterimi dnevi trdno prepričani, da je nad Trstom, in prav posebno nad Roja-nom, frčal »tič«, to se pravi sovražni letalec, in vse polno je bilo ljudi, ki so slišali, kako so po Rojanu pokale — bombe, ki jih je metal letalec. Takšnih neumnosti se čuje dan za dnem toliko, da morajo v resnici zmešati možgane pred vsem ženskam, ki so že itak v večnem strahu, da bi se jim ne zgodilo kaj. Zato pa je tem bolj obsojanja vredno, da raznašajo take neumnosti celo drugače resni možje in tako širijo razburjenje in strah. Da pokažemo, kako nastajajo take razburljive vesti, naj navedemo naslednji dogodek: V neko kavarno je nedavno prišel neki gospod, ki je pripovedoval, da je pravkar čital v večernem »Piccolu«, da je mestni tramvaj povozil nekega dečka, ki je ostal na mestu mrtev. Vse je hotelo imeti večerni »Piccolo«, da čita o tej nesreči. Po dolgem času so prišli šele na to, da je vse skupaj dovtip, ko vendar ni ne »Piccola« ne tramvaja več. Tako je z drugimi takimi vestmi. Tupatam ima stvar morda nekaj resnične podlage, toda raznaša sc med ljudstvom tako pretirano, da ^zmišljotina popolnoma zakriva resnično jedro. Tako je bilo z onim sovražnim letalom, ki so ga res opazovale razne osebe, ki pa ni vrgel na Trst nobene bombe, pač pa morda, in to tudi samo »morda« — uradno potrjeno to ni — tam gori kje na Krasu. In vendar so slišali po Rojanu pokati bombe. Opazovalci, ki niso vojaki in nimajo prakse v opazovanju vojnih dogodkov, sodijo največkrat ravno nasprotno, kakor je v resnici, in odtod potem take govorice, tako razburjenje ini tak strah. Zato se obračamo z vso resnostjo na naše občinstvo, naj ne verjame takim abotnim vestem in naj celo tudi ne zaupa svojim lastnim, neizvežbanim očem in ušesom, kajti razburjenje in strah napravljajo le premnogokrat iz muhe slona. Naj zaupa uradnim poročilom, ki so sedaj edina, ki sploh morejo prihajati v Trst, ker je vendar ves poštni, brzojavni, telefonski in celo tudi osebni promet Trsta z zunanjim svetom popolnoma pretrgan. Kako naj vendar kdo prinaša vesti s Krasa, ko ne sme nihče iz Trsta gori in prav tako nihče s Krasa doli? Ljudem pa, ki trosijo take neresnične razburljive vesti, pa svetujemo prav resno, naj molče. Če so že sami taki strahopetci, da vidijo za vsakim vogalom strah, naj vsaj ne plašijo drugih, In vprašujemo jih popolnoma resno: če se vam sedaj tako zelo tresejo hlače, zakaj, vraga, pa niste izginili iz Trsta, ko je bil čas za to? Sedanji položaj v Trstu zahteva mož, ne pa strahopetnih bab; zato ostanite s svojim neumnim blebetanjem doma za pečjo in ne delajte zgage tistim, ki hočejo vzdržati ljudstvo mirno in samozavestno, Bati se ni treba nikomur ničesar. Za to je poskrbljeno z vso resnostjo.
Paša Id krma po luliti gozdih.
C. kr. deželna vlada je zvedela, da menijo kmetovalci po nekaterih krajih v deželi, da smejo letos neomejeno pasti po tujih gozdih ne glede na to, če imajo pašno pravico ali če je paša gozdnopolicijsko dovoljena. Tudi člani žetvenih komisij so baje izrazili to mnenje in večinoma nameravajo pomagati živinorejcem (kočarjem), ki nimajo nič ali le malo posestva, do paše po tujih gozdih.
Očitno je, da se krivo tolmači na-redba poljedelskega ministrstva z dne 6. maja t. 1„ drž. zak. št. 111, o zagotovitvi krme in paše v letu 1915., ki se nanaša na krmo ali pašo po travnikih, pašnikih in planinah, ne pa na gozde.
Opozarjamo, da je gorenje mnenje napačno in da se tuji gozdi, če ne obstoje na njih posebne pašne pravice, nc smejo brez dovoljenja gozdnega posestnika uporabljati za dobivanje krme ali za pašo živine, Poudarjamo tudi, da ministrska na-redba z dne 6. maja 1915, drž, zak. št. 111, ni nameravala niti izpremeniti pravnih razmer v gozdih, niti razveljaviti obstoječih oblastvenih pašnih prepovedi za določene gozdove.
V dunajskih ljudskih kuhinjah so zvišali cene.
Prvo dunajsko društvo ljudskih kuhinj je z ozirom na to, da so cene živilom poskočile na dvakratno in trikraino višino prejšnjih cen, in ker je tekom vojne porabilo že skoraj vse svoje rezerve, sklenilo: Od 1. junija dalje se velike porcije mesa, ki so doslej stale 32 vin., sploh odpravijo, Dokler bo dobiti rib in drobovja, po primernih cenah, se bodo oddajale dotične velike porcije po zvišani ceni 48 vinarjev. Ostale cene se zvišajo naslednje: mala mesna porcija od 18 na 26 vin.; porcija močnate jedi od 16 na 24 vin.; prikuha od 8 na 12 vin.; juha od 6 na 8 vin.; polenta od 6 na 8 vin.; kava od 8 na 12 vin.; čaj z mlekom ali cit.rono od 8 na 10 vin.; čaj brez drugega od 6 na 8 vin. Seveda pa tudi te cene ne bodo pokrile lastnih stro« škov.
cKrepRega, poštenega
sprejme
atolis Ha d"is Ravna,

saEia&e


* / % t

ifŠANATORIUM - EMONA I
nI ZA-NOTRANJE -IN-KIKl^ICNE''BOLEZNI. L 1	-PORODNISMICA.
J L£JUBL.TJA]MA • KOMENSKEGA' ULICA' 41
' SEF-zmvivTECFiavraj^D^ FR.DERGANC
Velika vsota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna po« jasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo U, Ljubljana.,
Potrta neizmerne žalosti javlja Zofija Rusova, rojena Valen< tinčičeva, v svojem in nedoletnega sina Franca imenu, da je njen nad vse blagi soprog oziroma predobri oče, gospod
FRHNC RUS
c. kr. stotnik domobranskega pešpolka štev. 27,
v starosti 48 let, danes ob 11. uri dopoldne v ljubljanskem Leonišču nenadoma preminul na oslabelosti srca, ki se ga je bila polotila ob vojnem službovanju v Bosni.
Pogreb tako nenadno preminulega, za vselej nepozabnega bo v ponedeljek 7. junija t. 1., ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v torek 8. maja ob 9. uri dopoldne v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 5. junija 1015.
Mesto posebnih osmrtnic.
ANTIKVARJAT
Katoliške Bukvarne v Ljubljani ima na razpolago po skrajno nizkih cenah: Alplions Maria von Liguori: Besuchun-gen des allerheil. Altdrs-Sakramen-tes und der allerzeit unbefleckten Jungfrau Maria. fur jeden Tag des Monats. Wien 1850. Šesti natis. 60 v. Holzwarth: Memento mori! Ein Biich-lein. zur monatlichen Vorbereitung auf ein priesterliches Sterben. Schaffhausen 1870. 2 zv. vez. 1 K. Fuhlrott: Der unfruchtbare Feigen-baum. Sechs Fastenpredigten. Regensburg 1880. Broš. 50 v. Zvverger: Die Sechatze des romisch-katholischen Christen. Graz 1879. Drugi natis, broš. 40 v. Fastenpredigten iiber die ewigen Wahr-heiten. Von einem Stadtpfarrer aus Tirol. Brixen 1865. Broš. 40 v. Thaler: Praktisches Handbuch fur die Seelsorgspriester zur Leitung des dritten Ordens des heil. Franciscus fiir die Weltleute. 2 K 50 h. Katholisches Hausbuch, das ist: der Klcine und der grobe Katechsimus, die Episteln, Lekzionen und Evange-lien und die biblisehe Geschichte. Wien 1861. Vez. 80 v. Biblia Hebraica ad optimas editiones inprimis everardi van der Hooght Lipsiae 1834. Vez. 80 v.
*%MHRELO! Svarim vsako?ar
■ ■ ■ ** ■ naj mojemu sinu Teodorju nikar ne posoja denarja ali denarnih vrednosti, ker sem izvedel, da gotovi ljudje skušajo izrabiti njegovo neizkušenost v svojo korist. Jaz ne plačam za njega nobenega zneska več. 1164	T. PUGEL.
Prodam do 80 hI vina, dobre kvalitete, iz žlahtnih trt in solnčne lege. Več pove J. Zupan, fotograf in vinogradnik, Sv. Ema št. 33, p. Pristova, Štajersko. 1103
IZ
AMTO/N BOG
barvarija in kemična pralnica T™™1 " Ljubljana, Selenbnrgovaui.6 i "
"Dela se izvršujejo tudi na Slincah št. 46. Nizke cenel Točna in solidna postrežba!
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
pod Rožnikom se odda.
Več se izve v svečami Prešernova ulica 7.
Kupi se dobro ohranjeno
KOLO
Pismene ponudbe sprejema uprava Slovenca" pod št. 1165. ......
Naročajte ..Slovenca".
Išče se
moški
ki je izurjen v trgovini z lesom, vešč nakupa in prodaje in ima dobra spričevala. Naslov: St. & C. Tauzher, Ljubljana
Pri epld6ml]Qll in vseh
nalezljivih m
je odlično zabra-njevalno sredstvo

Zaloge v Ljubljani pri gg. Ant. Šara-bon, Mih. Kastner, P. Lassnik.
Kuharico
veščo kuhanja, pobožno, srednje starosti, varčno, sposobno voditi malo gospodarstvo, išče samostojni župnik na deželi. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod št. 1170. 1170
Sprejmeta se v špecerijsko trgovino mlad
trgovski pomočnik
Kopališče Kamnik 1166 na Kranjskem. 3
V vili Louise in v vili Johanna se dobe
pr boljše sobe
in begunce v najem. Lega in razgled krasen. Louise In Ivana Praschniker, Kamnik.
pri .Udarili Pomagaj*
m. LEIISTEK
LJubljana, Resljeoa cesta 1
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, Cisto in sveže
Dorševo med. ribje olie g^Sr
steklenica 1 K, veCja 2 K.
Tanno-chinin tinktura za lase, sasa
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Melusine ustna in zobna voda izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3228
Zaloga vseh preizkušenih domaČih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih, med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. jn
=u:v.,	=lSi~===£"V
in
vajenec.
1169
Vajenec, ki se je že učil v trgovini ima prednost. Ponudbe je poslati na tvrdko;
Peter Lassnik, LJubljana.
Toni Jaoer
Lliibljana,
Židovska ulica št. 5.
Fredtiskarlja najnovejših vzorcev za vezene obleke in bluze.
(Hrvatsko) |E(;ijfl trganje, revnratlzem, ischlas.
Pojasnila in prospekte brezplačno pri ravnateljstvu. 723 (20)

Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n, a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
prejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanUoncem
Stenje ^garancijskih fondov koncem leta't 915. . '..	• ■ • ■ • • • • • £ ^^'oltll
'letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K MZ.m 00
Kdor namerava življensko zavarovanje, naj sa v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. - Prospekti zastonj in poštnine prosto.
171 l^ST Sposobni zastopniki se sprejme:o pod najugodnejšimi pogoji.
9 TT.TT—*

bbb
e
B □
□ □ □ □ □ □
h □
b b B B B B B B B B B B B B B B
Tvrdka: Tržaški dovoz
ka^e
Terčlinančl ©ončlrdče^
t> Trstu
1161
si dovoljuje tem potom naznaniti, da je pridružila svojo tržaško razpošiljalno začasno svoji tovarni kave iz smo-kev in žita in veliki pražilnici kave v Černem Kostelci pri Pragi. Dopisi in naročila naj se blagovolijo naslovljati:
Tovarna tržaške tvrdke Ferdinand Vondržček,
Černfr Kostelec pri Pragi.
Vplačila se vršilo lahko i nadalje polom dosedanjih položnic na c. kr. postno hranilnico.
(jTItambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Gerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Selenhuroova ul. St. 1.
Ceniki franko.
553
Ceniki franko.
841
Zdravilišče
Rogaška Slatina
Postaja juž. železnice. Štajersko.
Najmodernejša higijanlCna naprava. Posebno pripravno za vojake-rekonvalescente.
Izvrstni zdravilni uspehi pri želodčnih In Črevesnih boleznih, nevrozi srca In nevrastenlji.
= Sezona od aprila do oktobra. =
Prospekti se dobe pri dežel, zdravilišču.
Prvo kranjsko steklarstvo in
za umetno slikanje na steklo
Aufiusfa Ajnoln
LJubljana
Dunajska cesta štev. 13 pri Jlgovcu"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v tiguralni in navadni ornamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let
HNH HOFBHUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Woifova ulica 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje siare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In najpoštenejšo postrežbo, prosi, da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko,
\m i
v Ljubljani (deželni dvorec.)
Opozarjamo slavno občinstvo in tiste še posebno, ki se interesirajo za prava domača raznovrstna namizna in desertna vina, in sicer
Belokranjc, Dolenc in Vipave.
Vina so zajamčeno pristna, tako, da jih tudi častita duhovščina zanesljivo rabi za sv. maše.
Vina se oddajajo od 56 t dalje. Desertna v butelkah. Postrežba točna in solidna, cene nizke, posebno, ker Deželna vinarska zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoče.	2332
O kakouosti oln se lahko usak-do prepriča o llnlonskl kleti o Ljubljani, kier se točijo uiua samo Deželne vinarske zadruge.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Telefon št. 41.
C. kr. ^pf priv
Sniolna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic, Uogal marijin trg
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjMice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanjo vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra-nievanie in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanjo vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Ustmcna in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stan|e denarnih vlog na hranilne knjižice dne 30. aprila 1915 K 88,192.085—,
31. decembra 1912 na knjižice ln tekočI račun K 236,633-922	_ _