Št 111, v Gorici, v torek dne 9. decembra 1913. Isbaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob i uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. jpfaite im leto K 10*— V, leta V ; •-;f''«;--H '4 »» . . . „ 2*30 Posamične številke stanejo . . .» vin. Sa naročila hm dopoglaae aaročaiae te m oziramo. Tečaj xlhi ± Telefon št. 88. *Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upvavni&tvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati točo Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse one p.«. naročnike, ki še dolgujejo aii celo naročnino ali del naročnine za tekoče leto, opozarjamo, da smo nastopili že december, zadnji mesec leta 1913. Račune lista hočemo imeti urejene do konca leta, zato prosimo vse prizadete naročnike, nai nam gotovo tekom meseca decembra dopoš-IJejo zaostalo naročnino. Sploh se mora uvesti tudi pri nas ta red, da se bo naročnina plačevala naprej! Jugoslovanska politika. Samo našim narodnim nasprotnikom slu/i izlmruu okohiost, da se Jugoslovani tako malo med seboj po/namo. cfa imamo Jaku malo a!i sk^.o '»olje rečeno nimamo cikakih stikov nied seboj in imamo na Dunaju delegac.jo razkropljeno semintje. Imamo lirvats';o-slt>\cnski klub. v kate-lem m) posl-!i;ci S. 1.. S., trije iz Istre in Itnaski pra*. aši i/ Dalmacije; tržaški in naš goriški državni poslanec ne moreta biti v uobetfem klubu, ljubljanski napredni poslanec je pri Cehih. ostali Dalmatine! so sami /ase. žalostna slika jugoslovanskih razmer. Tako stanje je v prid le Lahom in N'c!'eem in vlada, ki se še vedno drži nc-s»vv?v;rt :;esls: Divide ei impera! je za-, davnima s takim stanjem. \ko bi bili ze-i'in}eni, ako bi imeli jugoslovanski poslanci v parlamentu skupen program za svoje deN\ io H bila veljavna parlamentarna "kupina. to bi bilo ugledno zastopstvo iu-'4os|ova«skib interesov in uspeni bi ne i.^o-rfaialj. \'\ kje je krivda na teh razme-t;>5'? Saj so bili poskusi tu. da se združijo v enojo jugoslovanski poslanci, saj smo imeli teta 1W\ že Narodno zvezo, in s Cehi še Narodno jednoto -. ali dandanašnji ni o tem nič več ne duh;; ne sluba. siino oseba »e še tu. kateri se pripisuje konec Zveze in Jednofe. Ta oseba te bila že večkrat označena za kvarljivko iugosjovaiisiva: ta Človek je bil Že večkrat razkrinkan kako ne zastopa koristi niti slovenskih kaj še le splošno jugoslovanskih. Sedaj pa je stopil na plan dalmatinski poslanec dr. Drinkovic. bivši član hrvatsko-sSovenskega kluba, in strmeče-uui svetu pripoveduje, k a k o tir a p o-«lavar V Neslovenske | i u d s ke s t r a n k e d r. I v a 11 šusteršič k a-b i n e 5 n o politik o, kako ta stari politik n e m o r e sploh tirati u i k a k e o p <> / i c i o n a 1 u e politike, ker j ^ v e d n o o r o d » e vi a-J e. Drinkovic pripoveduje kako misijo vrši dr. š u s t e r š i č glede H a 1 nt a c i j e. Dvojna je ta misija: razcepiti dalmatinske poslance. *1a se tako onemogoči eventueino skupno postopanje Jugoslovanov v državnem zboru, posebno Hrvatov in Srbov, Hrvatski poslanci iz Dalmacije, v njegovi oblasti, bi morati kazati vladi prijazno politiko, da bi se pokazala razlika med njimi in Srbi, kateri slednji bi imeli veljati za hude irredentov-ce. To je jedna naloga, druga tej podobna: dr. Šusteršič naj ustvari v Dalmaciji s pomočjo namestnika Attemsa vladi prijazno večino iz klerikalnih pravašev. Hude ob-, dnlžitve! Pravaši v čudni luči! Lani so spletli zvezo med slovenskimi klerikalci in hrvaškimi pravaši, in sicer na sestanku v Opatiji iti na »prvem hrvat-sko-slovcnskem saboru». v Ljubljani, kakor je »Slovenec* takrat imenoval to zborovanje. »Slovenec«, le po sestanku v Opatiji veličastno vsklikal, da se je razširila naša uboga domovina in da prebiva od laške meje tje dol do Balkana en sam narod. Na zborovanju v Ljubljani pa so slovesno izjavljali, da Hrvati in Slovenci tvorimo eno narodno celoto. Zato hočejo pristaši Stranke prava in Vseslovenske ljudske stranke delovati skupno v duhu in praven programa Stranke prava za jedin-stvo, pravice in svobodni razvoj hrvat-sko-slovenskega. naroda v okviru habsburške monarhije. In ŠusterŠič je takrat rekel; B*e s e d je dosti, naj sledi- jo dejanja.....Sedaj pa je prišel dr. 1 binkovič, ki je- kot bivši član hrvatsko-sloveuskega J*hiba natančno podučen o inteiicijalrvlade in njenega orodja, dr. Šustersiča, pa kaže v svojih razkritjih, da je bilo luunbug vse bobnanje slovenskih klerikalcev in hrvaških pravašev po Opatiji in potem po Ljubljani. Vse to združevanje Slovencev in Hrvatov pod Štrstcr-šičevo zvezdo je imelo, po razkritju dr. Drinkoviča, grd protislovanski namen, izdajalski namen: Slovenski tiarod naj da moža, ki bo krit s svojo stranko, vrgel v S 'nlmucijo jabolko razdora med Hrvate in Srbe; ki bo pomagal vladi, katera zasleduje protislovanske cilje, ker hoče imeti Nemce na ing in Nemštvo pokrepiti ob obali Jadranskega morja; da se onemogoči skupen nastop Jugoslovanov v dunajskem parlamentu. Kaj naj rečemo na vse to? -Slovenec« molči, vlada molči, ali videli smo dejanja, ki podkrepujejo besede dr. Drinkoviča. Lani, hitro po sestanku v Opatiji, je povabi! poslanec Ju-lai Biankini vse dalmatinske deželne in državne poslance na razgovor o političnem položaju, kaj-storiti doma in na Dunaju vslcd Cuvajevega režima. Ali pravaši so odklonili povabilo, češ, da so vezani na sklene Opatijskega sestanka. Seveda: pravaši so bili izvoljeni, da zagospodujejo v Dalmaciji s Šusteršičevo in vladno pomočjo, zato se ne bodo protivili vladi, oroti kateri se je imelo zavzeti ostro stališče na onem sestanku. No, stranka prava je potem tudi zavzela svoje stališče napiam odpravi ustave na Hrvaškem in sklenjeno je bilo. da bo skupno s Slo-vcr.ci ostro obstruirala v poslanski zbornici, dokler se ne vspostavi ustave. Zgodilo pa se ie to. da se ie v tej stvari dr. Šusteršič lepo domenil s Stiirgkhom. Dr. Šusteršič je podal o stvari interpelacijo in Ptiirgkb ie odgovoril — protiustavnost v.n Hrvatskem pa je traiala dalje. To so deianja, ki glasno govore. Pa * strmi dr. Šustersiča še nismo culi no-Vene besedo v opraviČbo ali razjasnilo na težke obdol/itve dr. Drinkovičeve. Nimamo vzroka, da ne bi verieli v polni meri razkritjem dr. Drinkoviča ....... toda poča- knimo vendar, da čujemo besedo tudi s strani obdolženca. 197 slučajev prestopkov je bilo naznanjenih tekom poslovnega leta od strani gozdarskega osobja. Kataster. V poslovnem letu je bil končno izgo-tovljen nasadni kataster za davčno občino Banjštce; površine 198.39 ha. Nadaljevalo se je delo za sestavo katastra občine Bate. Spremembe v že stalnem katastru so se izvršile vsled posebnih sklepov komisije v davčnih občinah: Avber, črniče, Kamnje, Lokavec, Zagraj in Štomaž in končno se je vzelo v katataster nekaj zemljišča iz davčne občine Boškini. Skupno je bilo z jedne strani narast-ka površino za 231.51 ha, z druge strani ga je odpadlo 12.68 ha, in so tako na temelju § 5. zakona z dne 9. dec. 1883. površine narastle na 8563.09 ha. Od tega je v lasti občin in občinskih frakcij 5765.76 ha; v lasti c. ki. gozdnega erarja in državnih železnic 191.57 ha, v lasti privatnikov in družb 2600.02 ha, v lasti komisije 5.74 ha; skupno 8563.00 ha. Finančni pregled. Skupnih prejemkov in izdatkov, '¦ od-I kar obstoji komisija za pogozdovanje ! Krasa (1884 do 1912) je bilo: prejemkov I .. J6.947 K 88 v (med temi državni prispe-| vek 648.500 K, deželni prispevek 144.700 K); izdatkov 823.070 K 67 v; ostane 3.877 K 21 v. Komisija je imela v poslovnem letu samo eno sejo, v kateri se je podal obračun poslovnega leta. * Kakor smo že omenili, ko smo dobili poročilo — je poročilo sestavljeno samo v nemškem jeziku. Želimo, da začne komisija izdajati tudi slovenska poročila. Slovensko poročilo je najmanj toliko potrebno kot nemško! Predsednik komisije je namestništve-ni svetnik A. Rebek. Računska revizorja I. Švara in L Budin, knjigovodja in blagajnik Bersa. je Krasa. (Konec.) Nadzorovanje. Leta 1912. je imela komisija jednega nadzornika nasadov z 800 K letne plače in 200 K odškodnine za poti in 3 gozdne čuvaje s plačo 900 K. Razven tega se je razdelilo 740 K 50 občinskim gozdnim čuvajem in 7 železniškim čuvajem ža dela v korist pogozdovanja Krasa, dočim je bilo poskrbljeno za 7 občinskih gozdnih čuvajev političnih okrajev Gradišče in Tržič v poplačilo za varnostno službo v tamkajšnjih kraških kulturah z zneskom 520 K državne podpore. Gospodarske vesti. Dobava strojnih oprav. — Pri c. kr. ravnateljstvu drž. železnice v Trstu se odda dobava strojnih oprav za delavnice in kurilnice. Podrobne določbe se zvedo iz časopisov: »Lieferungsanzeiger«, »\Viener Zeitung«, »Verordnungsblatt fur Eisenbahnen und Schiffahrt«, »Laibacher Zeitung«, »Osservatore Triestino« in »Av-visatore Dalmato« ali pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu, v sobi št. 206. Rusko-neiuška banka v Beogradu. — Neko nemško financijelno društvo, ki namerava zgraditi v Beogradu z ogromnimi t roški velik moderni hotel, hoče v družbi z ruskimi financijeri iz Petrograda in Moskve osnovati v Beogradu rusko-nemško banko. S pomočjo te banke se loti društvo raznih podjetji v Srbiji. Z druge strani pa čujemo, da snuje več nemških bank in finančnikov v Beogradu nemško banko v prospeh trgovine in obrti. Oddaja kolodvorske restavracije v postaj? Perkovič-SHvno. — V postaji Per-kovič-Slivno se odda s L marcem 1914. na novo kolodvorska restavracija. Vložni rok najkasneje do 10. januarja 1914. pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu. Podrobni podatki se zvedo pri c. kr. obratnem vodstvu v Splitu in pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice-v "Trstu, Vinorejski kongres v Gorici se bo vršil najbrže tekom meseca septembra 1914., združen z razstavo naših vinskih pridelkov. Že danes opozarjamo .ia to vi-norejce Cele dežele. Kako se draži vsakdanja hrana. — Dr. R. Meyer je izdal statistiko, v kateri je predočeno, kako se draži vsakdanja hrana v naši državi. Navaja cene dnevne porcije za avstrijskega vojaka v nekaterih mestih od leta 1863; do 1910. Številke govorijo jasno. Vojaška porcija je.-stala leta 1863: na Dunaju vinarjev 27.26r v Gradcu 23, v Inomostu 29.40, v Pragi 26.40, v Lvovu 14.80, v Zadru .19.60; leta 1873. v istih mestih: 32.02, 27.04, 32.38, 32.16, 23.30, 23.06; leta 1883.: 33,68, 28.76, 33.98, 30.36, 26.08, 31.16; leta 1893.: 33.98, 30.54, 34,92, 31.26, 34.26, 33.86; leta 1903.: 33.94, 32.18, 35.79, 33.07, 30.97, 34.08; leta 1910.: 39.88, 37.77, 40.95, 39.30, 35.28, 43a01. — Tako se je povisaja cena porcije ,na puna-ju za 46 odstotkov7 v Gradcu za 65, ,,v Lvovu za 138, v Zadru za 120. Trgovski položaj v Solunu.,-- Ker je politični položaj še vedrtrl-negolbv, trpi trgovina. Izvažati se sme samo tobak, čegar cena je nenavadno visoko narastla; navadnejši tobak stane letos še enkrat toliko kot lani. Pridelka je-letos 50 odstotkov manj od lani pa' je floner. —^Delavcev rrfanjka, ker. jih je polno le pod orožjem. Oni. ki delajo, dobivajo izredno visoke mezde. Izseljevanje Čez Hamburg in Bremen. — Meseca oktobra se je izselile preko Hamburga 14.428 oseb, preko Bremena 23.482. Od začetka leta do konca oktobra 168.674, preko Bremena 242.745. Avstrija za — Avstralijo! — Naši slavni uradi vedno radi, goyore p popolnosti in dqvršenosti avstrijskih državnih naprav. Ali vsi ti slavospevi presneto kmalu utihnejo, če pride kdo s številkami na dan. Zadnjič je bila vsa poslanska zbornica na Dunaju ogqrčena vsled telefonske mizerije. Kako velika je ta mizeri-ja, kažejo naslednje številke. Po statistiki je bilo L januarja 1912 po vsem svetu 12,318.000 telefonskih postaj. Od teh odpade na severno Ameriko 8,693.300 postaj, v severni Ameriki pride torej na vsakih 11 oseb ena postaja. V Evropi je v vsem 3,153.000 telefonskih postaj ali vsakih 126 prebivalcev ima svojo postajo,, "*/ raznih državah je seveda razdelitev telefona različna. Razmeroma imajo severne dežele, kot Danska, Švedska in. Norveška največ telefonskih postaj, kjer pride na 24—38 prebivalcev ena postaja. Za temi pride Švica, Nemčija, Anglija, Holandska, Francija in Belgija. Končno prikrevsa na zadnje mesto tudi Avstrija, kjer im? .šele 298 prebivalcev eno postajo. Avstralija ima 161.500 telefonskih postaj, ena.pride torej na 44 prebivalcev. Pošteno nas je dala Avstralija v žakelj. Potem se pa Čudimo, če gre pri nas gospodarstvo taRo nazaj, ko pa nihče ne skrbi za potrebna prometna sredstva. Samo kanoni in rekrutl so večna skrb vlade. Zato pa »blažena« Avstrija! Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« y Ljubljani. — Sprejme se: 3 knjigovodje, 1 korespon-dent, 1 potnik, 10 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 kon-toristinji, 8 prodajalk, 4 učence in 2 učenki. — Službe išče: 4 knjigovodje, 2 kores-pondenta, 5 kontoristov, 4 posldvodje,'3 potniki, 8 skladiščnikov, 23 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, tO pomočnikov manufakturne strol:e, 15 pomočnikov špecerijske stroke, , 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 15 kontoristinj, 18 blagajničark, 26 prodajalk, 6 učencev in 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. »Trgovski list.« — Ko se je »Trgovsko izobraževalno društvo« v Trstu odločilo, da začne izdajati trgovski tednik, ki bo imel naloga, da zastopa interese slovenske trgovine in obrti, je to izzvalo splošno odobravanje v prizadetih krogih. Kakor dokazuje dosedaj izišlih pet številk, se uredništvo lista tudi resno prizadeva, da bi uspešno vršilo postavljeno si nalogo. Slovenska javnost se je izrekla dosedaj le pohvalno o »Trgovskem listu«. Toda, kakor dQznajemo, list v prizadetih krogih nikakor ni dobil one podpore kakor bi bilo to želeti v interesu stvari. Ker bi bilo zelo obžalovati, ako bi moralo »Trgovsko izobraževalno društvo« v Trstu prenehati z izdajanjem lista, toplo priporočamo našim trgovcem in obrtnikom, da se naroče na list. »Trgovski list« stane na leto 12 Kron. Uprava in uredništvo se nahajata v Trstu ul. S: Francesco d' Assisi štev. 2. Izdala pisemskih znamk v svitklh. — Počenši s 1. grudnom 1913 se oddajajo pisemske znamke po 3, 5, 10, 20, 25, 30 in 35 vinarjev tudi v svitkih. Svitki znamk po 3, 5 in 10 vinarjev imajo po 1000, drugi pa po 500 znamk. Svitki se morejo kupovati samo na poštnih uradih, in sicer jih bodo imeli v zalogi , začasno samo tisti poštni uradi, ki se jim bo kupovanje svitkov poprej naznanilo. Svitki se. bodo prodajali po imenski vrednosti znamk brez zviška. Razgovor z Milanom tečem o volitvah v hrvaški sahar. . Če se posreči Jugoslovanu, da je znan in čislan tudi izven svoje domovine, je vedno to le posledica njegovih izrednih zmožnosti, nikdar pa ni to samo rezultat sreče. G. Milan Krešič, tajnik trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu, vitez, francoske častne legije, vitez reda kralja Leopolda H., častni član.Cobden cluba v Londonu itd., je eden tistih srečnih Jugoslovanov, ki ni čislan le v domovini, je znan in odlikovan tudi po tujini. Naravno, da nismo mogli opustiti prilike, ne da bi govorili z gospodom Krešičem o razmerah na Hrvaškem, ki so sedaj po odstranitvi ko-misariata splošnega zanimanja. G. "Krešič nam je rade. volje ustregel in našemu poročevalcu dovolil razgovor, za kar naj prejme našo iskreno zahvalo. Pogovor se je vršil nekako' tako-le: »Gospod tajnik, 22 mesecev je vladal na Hrvaškem mesto ustavnega bana, kraljevi komisar in sedaj, ko je končno le odpravljeno ex lex stanje pa ni opaziti nobenega veselja.« »Res je, ker na Hrvatskem vlada skepša, nihče ne veruje Madžarom vsled njihove stare prakse škodovati Hrvatom in živeti na njihov račun kolikor le mogoče.« »Iz istega vzroka je pa tudi neverjetno, da bi privolili Madjari v zahteve koalicije le iz ljubezni do Hrvatov, ampak so to čisto, gotovo storili jz drugih vzrokov.« »Da, Dunaj je bil silnejši od Budimpešte in na Dunaju so zahtevali konec komisariata, ker po balkanskih dogodkih dobiva fudi med najvišjimi krogi prepričanje, da se z nasiljem ne more agitirati za monarhijo in proti Srbiji, vedno več pristašev. In tako so se morali Madjari udati in odnehati.« »Dosežena ustava je Čisto gotovo velik uspeh koalicije. Čiste volitve, železniš ka pragmatika, imenovanje železniških postaj v hrvaškem jeziku, vse te sfare Hrvaške zahteve so dosežene, in pri teh uspehih ne vidim nikjer tudi najmanjše pfotiusluge,'< »In koalicija tudi ni storila nobenih proihislug. Ona je le izjavila, da je pripravljena na podlagi nagodbe, skleniti novo financileno nagodbo z Ogrsko in da pošlje sabor svoje delegate v ogrski državni zbor. Kakor rečeno Madžari so morali odnehati. Ali glavno zanimanje velja sedaj volitvam v sabor in najvažnejše je, da pride v sabor prava rodoljubna večina, ki bo znala izrabiti položaj, ki je nam sedaj zelo ugoden.« »Ali v katerem znamenju se bo vršil volilni boj?« »V znamenju finančne samostojnosti. VeČina sabora bo imela nalogo, da izvede pri pogajanjih za podaljšanje financielne nagodbe za Hrvaško večjo samostojnost. Predvsem mora imeti nova nagodba drugačne temelje. Vsako svoto, ki je določena skupnim potrebam Hrvaške in Ogrske, je treba razdeliti po kvoti. Zato pa je treba tudi spremeniti statistični urad, ki mora v bodoče natančno zaznamovati, kateri dohodki in kateri stroški so iz Hrvaške. Spremeniti je pa tudi treba železniško tarifno politiko, ki mora odgovarjati gospodarskim potrebam Hrvaške. Pri ministerstvih se naj uvedejo zopet hrvaški oddelki in samo ti naj imajo pravico reševati hrvaške stvari. Denar, ki pripade po kvoti Hrvaški, pa upravljaj v bodoče ban in ne finančni minister.« »Na ta način Jbi se Hrvaška močno gospodarska osamosvojila pa tudi ojačifa. Koalicija, ki je že sedaj dosegla tako velike uspehe, bi biia gotovo tudi dovolj močna, da izvede financielno nagodbo na podlagi, kakršno ste opisali sedaj Vi, gospod tajnik. Ali pa ni nevarnosti, da izgubi pri volitvah koalicija, ker bodo nastopile radikalne stranke z najnižjimi vabami ljudstva?« »Nikakor ne. Narod, ki je pokazal tako zavednost pri zadnjih volitvah, tak narod zna tudi ločiti lepe besede od realnih stvari. Koalicija lahko računa z vso sigurnostjo na 50 mandatov.« »In kaka bo v ostalem njena taktika?« »Na zadnjem sestanku koalicije je bilo sklenjeno, da podpira koalicija, kjer ne more sama računati na uspeh. Mili-novce, dočim odklania drugo frakcijo pravašev popolnoma. Ne, volitve ne bodo rodile presenečenj.« »Na Hrvaškem smo torej pred važnimi dogodki, saj bi pomenila HrvaŠki pravična financielna nagodba cel preobrat na Hrvaškem. In vzrokov ie tudi dovolj, da se sme to unati. in vendar tudi v tem oziru in onaziti nobenega veselega razpoloženja, kako to? »Ista skepsa. o kateri sem že govoril \ nreie. odločuje tudi tu. Madžari so nam Danaici. danes "so nam prijazni, ker so prisiljeni od Dunaja, danes rabi madžarska oliearhiia pomoči, ali kadar bo rabil Dunaj pomoči, takrat bo najbrže tudi naša prognoza neugodnejša.« Politični pregled. Deželnozborske volitve na Kranjskem. — Danes volijo kmečke občine. Kakor je pričakovati, zmaga v tej kuriji S. L. S. na celi črti, ali pričakuje se tudi v tej skupini narast protiklerikalnih glasov kakor v splošni kuriji. En milijon 400.000 K. — Famozna afera radi igralnice je jedna izmed najhujših reči, ki jih je nagodlo Lukacsevo ministerstvo. Kakor znano, ki je bilo dalo ogrsko ministerstvo za koncesijo igralnice izplačati svoto 1,400.000 K od neke akcijske družbe. Ker se pa ni moglo dati koncesije in je banka tožila radi povrnitve tega denarja, je sedanje ministerstvo povrnilo oni znesek. Odkod denar? Onih izplačanih 1 milijon 400.000 K se je sv#j čas porabilo pri volitvah leot "odkupnino za volitev mamelukov gospodov Khiiena in Lukacsa, ki so sedaj mameluki gospoda Tisza. Čisto izključeno je, da bi bili ti ljudje sami vrnili oni denar. O n i s o p r i-šli v parlament zato, da si tam denarnapravijonepadagabo-do dajali proč iz svojega žepa. Torej kdo je plačal oni 1 ir pol milijona? Ali so se porabili v to davčni denarji? Darovi. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala gospa Dora Rivec K 1.60 v gostilni »pri grozdu« v Krombergu in K 1.80 v gostilni »Bolko« v Gorici. Skupaj K 3.40. Živeli darovalci in nabiralka! Mesto venca na grob svoji dragi materi daruje g. Alojzij Kerševan, krčmar na Gradišču K 6 za »Dijaško kuhinjo« in K 4 za Ciril-Metodovo šolo na Blančah. Hvala! Denar hrani upravništvo. Iz Lokavca. — Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo med občinskimi odborniki v Lokavcu po slavnostni seji dan jubileja 2, t. m. v gostilni Slokar 10 K 50 v. Denar se je izročil tukajšnji C. M. podružnici. Podpornemu društvu za slev. visoko-šoice na Dunaju se v času od 1. okt. do 28. novemb. 1.1. vposlalo vsega vkup 3150 K 71 v. (Vsedjaška počitniška akcija je dala 2414 K 36 v, dobiček koncerta 12. nov. je dal 370 K 35 v.) Društveni odbor se vsem cenjenim darovalcem iskreno zahvaljuje, zlasti še vsem onim rodoljubom, ki so pripomogli k lepemu uspehu počitniške akcije. Ker je odbor od prejetega zneska že za mesec november razdelil med 35 prosilcev 1160 K in se bodo jednako utemeljene prošnje ponavljale mesec za mesecem, prosi novih darov na naslov blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju I. Bniunerstrasse 10. Domače vesti. P. n. naročnikom na znanje. — Poročali smo že, da je na vidiku stavka tiskarjev v celi Avstriji; to radi boja za novo pogodbo med delojemalci in delodajalci, ker doslej veljavna poteče z novim letom. Tiskarji zahtevajo 6 K poviška na teden in četrt ure manj dela (doslej je dela 8SA ure.) Gospodarji se branijo. Danes je pričela -»pasivna rezisten-ca« (?)>v tiskarnah, vsled katere se delo vrši jako počasi. Današnja številka našega lista je izšla le, ker smo imeli že dosti gradiva stavljenega iz preteklega tedna. Ali izide »Soča« v soboto ali ne, tega danes ne moremo še povedati. Morda nastopi še štrajk morda se doseže kako sporazumljenje v par dneh. Poroka. — Dne 7. t. m. se je poročila gospodična Olga M a r a ž, hčerka znanega veleposestnika in trgovca gospoda Jakoba Maraža v Vrtojbi, z gospodom Cezarjem P e r k o, uradnikom in posestnikom v Trstu. Vse. najbolje! Pešpolk št. 47. ostane v Gorici še nadalje, ker ostane pešpolk št. 17. v Celovcu. Nemški nacionalci so bili napeli vse kriplje, da bi pregnali »kranjske Janeze« iz Celovca. Odtod so se širile.vesti v svet, da bo slovenski polk št. 17. iz Celovca premeščen in sicer najbrže v Gorico. Sedaj pa poročajo iz Celovca, da je nemško-nacionalna gonja proti 17. pc> polku premagana in da polk ostane še nadalje v Celovcu. Torej ostane tudi 47. 5e v Gorici. Porotno zasedanje v Gorici je pričelo danes. Prva razprava je proti »L' Eco na tožbo poslanca dr. Pettarina. Porotna klop je mešana, zato so odložili dop. razpravo na popoldne, da se tačas preloži laška obtožnica na slovenščino. Jutri in pojutrišnjem pride na vrsto »Novi Čas«. Slov. akad. fer. društvo »Adrija« v Gorici vabi na d i j a š k e p l e s n e v a j e, ki se vrše vsako sredo počenši z dnem 10. t. m. od 6. do 10. ure zvečer v dvorani hotela »Pri Zlatem Jelenu« pod vodstvom g. prof. T. Umeka. Vstop je dovoljen izključno le vabljenim. Pečat c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu je še vedno samo nemški. Dopis slovenski, pečat — nemški! Kdaj vendar :.i kupi slavno ravnateljstvo slovenski pečat ter neha žaliti Slovence z nemškim? Menda ne bo treba za to posebne interpelacije v parlamentu na Dunaju?! Priloga. — Sobotni številki (celi izdaji) je bil priložen prospekt zatožne tvrdke Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani, katerega našim cenj. čitate-ljem v prijazen pregled priporočamo. Ta znana založim tvrdka naznanja tam zopet odlično novost, katera zagotavlja postati posebne epohalne važnosti. Smuški tečaj v Bohinjski Bistrici. — Ako bodo sneine razmere ugodne, se priredi v drugi polovici meseca decembra t. 1. smuški tečaj za začetnike v Bohinjski Bistrici. Zimsko-športni klubi, alpska društva in prijatelji smuškega športa se opozarjajo na ta kurs ter se naj eventuelne prijave s prijavnino, ki znaša K 8, pošljejo do 12. decembra 1.1. na Deželno Zvezo za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani. Smuški tečaj bode trajal 8—10 dni ter je prevzel vodstvo g. poročnik Jul. Ringl. Natančne programe in informacije daje Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, Ljubljana. Nad vse važna narodna dolžnost je vestno izpolnjevanje znanega gesla »Svoji k svojim«. Kajti le če se bo povzdignila do višje stopnje naša obrt, industrija in trgovina, se bo slovenski.narod razvil v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru. Obrt, industrija in trgovina se bodo pa povzdignile le tedaj, Če jih bomo podpirali. Med slovenskimi mdustrijalnimi podjetji zasluži gotovo eno prvih mest Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani. Izdelki te tovarne so tako izvrstne kakovosti, da so se na mah priljubili prav povsod. Če jih morda Še ne rabijo v vsaki slovenski družini, leži vzrok samo v tem predsodku, da nobena domača stvar ni dobra, tuja pa vsaka izvrstna. Izvrstna kakovost Kolin-ske kavne primesi je dokaz, da temu ni tako, temveč je tudi domače blago zmožno z uspehom konkurirati s tujim. Zato pa posegajte pridno po Kolinski kavni primesi, ker ste lahko zagotovljeni, da je to izvrstno in pristno domače blago. Listnica uredništva: Nekateri gg. dopisniki so jako občutljivi. Tako ako se le kaj malega črta iz dopisa, pravi: pa ne bom več pisal! To je napačno. Dopisi morajo biti v skladu z drugo pisavo in s tendenco lista. List mora biti dostojen, ne izključujemo pa ostre besede ob pravem času, ali dostojnost se mora varovati in napadov na osebe, to je napadov take vrste, kakoršni se gojijo v izvestnih listih, ne maramo. Ako se v dopisu kaj spremeni, naj bo le prepričan g. dopisnik, da se ie spremenilo iz dobrega namena ali je bila neobhodna potreba za to. Sicer pa je red pri vseh resnih listih ta: da odloči o dopisih uredništvo ne pa da bo dopisnik kar diktiral, kaj mora v list. Uredništvo je prva in zadnja instanca, ki razsodi o do-šlem dopisu ter ga ali priobči nespremenjenega, ga po potrebi spremeni ali pa vrže v koš. Umevno pa je samo po sebi, t! a u r c d n i š t v o, č e 1 c m o g o č e, p u s t i d o p i s n e s p r e m e n j e n, le tam. kjer je potreba, ukrene poprave, ako je dopis drugačen goden za priobčenje: takih dopisov, ki niso za drugo kot za v koš, ikv prihaja, žal. še vedno preveč. — Prosimo pa prizadete gg. dopisnike, naj se nikdo ne odteguje dopisovanju, marveč naj nam pridno dopisuiejo; bodo videli, da nastane med njimi in listom glede" dopisov tako razmerje, da ne bo nobenega pritoževanja več. Radi pasivne rezistence nismo mogli danes priobčiti nobenega novega dopisa. Narodna obramba. Ali so Totminci res za narodnost mrtvi? — O narodni zavednosti in požrtvovalnosti nekdaj tako slovečega Tolmina se čitajo zadnje čase ostre kritike, češ, da je vojaška garnizija zanesla nekako letargijo za narodno delo. tako da groze že s »Schulvereinom«. Tako hudo menda še ni, a vendar je žalostno, da v obeli ondotnih C. M. podružnicah še nismo letos zasledili najmanjšega prispevka. Moška podr. niti odbora več nima, a tudi odbor ženske podr. je že davno zastarel. Ali se ne čita kot ironija, da prispeva revna kraška Pliskovica za našo prepotrebno šolsko družbo več kot dokaj premožni trg Tolmin. Obmejne rodoljube je tudi trpko dirnilo prerekanje narodnih dam v Tolminu, katera je več storila za avstrijski »rdeči križ«. Ljudje božji, mi imamo svoj krvavo potrebni »rdeči križ* v naši šolski D. C. M., ki mora zdrževati vse naše šolstvo v Trstu. Zato potrebuje vse naše delavne moči in vso požrtvovalnost slovenskih src. Par takih src se bo vendar tudi dobilo v Tolminu, da zbude speči podružnici ter se jima data veljavna in delavna odbora. Družba sv. C. in M. izkazuje za mesec november primanjkljaja 10.284 K 51 v. Rodoljubi, rodoljubke, spominjajte se ob vsaki priliki naše obrambne družbe. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Računski listki družbe sv. C. In M. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je pretekli mesec mnogo podružnic naročilo družbine računske listke. Jako umestna in pohvale vredna so taka naročila, kajti družba bode le na ta način prodala več računskih listkov, kakor do sedaj. Znesek 2 vinarja pa zmore vsakdo, kdor obiskuje gostilne. Prosimo, da tudi ostale podružnice naroče računske listke, Prosveta. »Večer narodnih pesmi.« — Dne 17. t. m. priredi slovensko pevsko in glasbeno društvo koncert pod zgorajšnjim naslovom. Na sporedu so poleg krasno har-moniziranih srbskih narodnih pesmi tudi stare a vedno lepe Hubadove narodne pesmi. So ljudje, ki pravijo vsled tega, kaj bom hodil poslušat staje, pesmi, kijih že J znam na parrieirNi tifka ^^na*«M*acttdtia> pesem je predvsem značilna večglasnost pesmi in pesmi ki jih je harmoniziral Hu-bad, so harmonizirane tako uzorno, da ne morejo biti bolje. Radi tega bo pa slišal vsak tudi nekaj novega. OlavncTpa je, da osveži vsakogar naša narodna pesem. Kdor ljubi mehko razpoloženje, komur je mar naravna a silna poezija, ta pride v sredo 17. t. m. na večer narodnih pesmi. Knjižnica »Narodne Prosvete« se fe preselila iz Trgovskega Doma v ulico sv. Ivana U. 7 prvo nadstropje in posluje vsako sredo od 6.-7. zvečer in vsako nedeljo od 10.—12. dopoldne. Vse one pa, ki Se niso vrnili knjig, pa bi jih po knjižničnem redu že morali, prosimo, da store to čimoreje že z ozirom na druge obiskovalce knjižnice. (Ionski Slovenci pa naj le pridno segajo po knjigah, saj so knjige podlaga naobrazbe, ki je temelj boljšega gmotnega stanja. Knjižnica »Narodne Prosvete« trna pa tudi toliko knjig, da lahko zadosti vsakemu. Pristopajte k »Narodni Prosveti«! Književnost. liko smo šli naprel, ko nam podaja bilanco družbe, ki je danes bilanca Slovencev in že radi tega bo imel vedno svoje prijatelje. Poleg tega pa izpolnuje svojo nalogo ne le kot koledar temveč tudi kot zabavna in poučna knjiga. 28 let uči že Slovence, kje treba zagrabiti, 28 let že neti ljubezen do domovine. Koledar prinaša tudi obširen sestavek: »Narodnostno stanje beneških S^(MLC!i: ,sedaJLJtt nekdakjz peresa našega rojaka g. R. Orla, nadučitelja in marljivega proučevatelja razmer ob naši meji proti Benečiji in razmer me.d beneškimi Slovenci. Krasne misli ima letošnji zabavni oddelek koledarja-, vsak slovenski na-(! nr'enec naj sijih vzame k srcu, poseb no rriaa >Zn rodno grudo« naj preberejo v uva/evanje. — Koledar priporočamo naj topleje in poživljamo vse, da skrbe za njegovo razširjenje. Blaž Pohlin: Muhe. Založila Narodna knjigarna v Ljubljani 1913. Cena nevezani knjigi i'50 K, vezan 2*40 K. Sicer ni muha ravno čislana žival, ali Pohlinove muhe so čisto drugega kova ko navadne. Hudomušne so in zabavne, te penzionisti in Stanka ve device jih ne bodo preveč častile, ker pokažejo 'Muhe. le prerade njih napake. V knjigi je zbranih več povesti znanega feljtonista Blaža Pohlina. Vse povesti so pisane v gladkem jeziku in lahkem slogu. Humor, ki vlada v vsej knjigi, je neprisiljen, včasih se sicer najde tudi katera j zasoljena, ali saj vendar nismo same device. Najboljša je novela »Sleparska ljubezen«. Ni ga bralca, ki mu ne bi delali zapetljaja vseh nesievilnih »sleparjev ljubezni« preglavice. Komaj, da se človek spozna, ali Pohlin je dober človek in konec zadovolji vse bralke in bralce. Dober le tudi »Fickov Frak.« Ali kaj bi govorili na dolgo in na široko, kaj je vse v »Muhah«, vzemite jih v roke in berite jih in prepričani smo, da Vas knjiga zadovolji. I Judie, veselega razpoloženja, knjiga Muhe« je za vas. Josip Mešiček: Vojvodina Štajerska. 111. popravljena izdaja. Založila (lončar & LesknvSek. Celie 1913. Cena 40 vin. Knjiga je namenjena učencem spodnje-štaferskih ljudskih Šol v ponavljanje učne snovi iz dornoznanstva. služila bo pa tudi drugim dobro. Majhni obseg knjige je prisilil g. avtorja, da se je omejil le na najvažnejše in zato mu štejemo v zaslugo, da je podal kljub temu vse najslavnejše točno. Priloženi zemljevid pa je premajhen in je vsled tega premalo jasen. Zarisana bi tudi lahko bila narodna meja. Knjižico priporočamo. Dr. Ljudevit Pivko: Telovadne igre, drugI del. Maribor 1913. Založil »Mariborski Sokol«. Cena vez. knjigi HO K, nevezani 80 vinarjev. Knjiga obravnava po kratkem zgodovinskim pregledu lučalne i^re z žogo in sicer je opisanih 40 lučal-nih iger, pri čemur pa niso štete razne vaje v žoganju. Hvale vredno je, da so igre izbrane po večini iz slovanskih zbirk. Predvsem pa moramo hvaliti lahkoto in točnost jezika, kakor tudi lepe tehnične izraze. Vidi se, da je knjiga plod vestnega in temeljitega dela. V knjigi priložena bibliografija bo služila vsem vzgojiteljem mladine dobro. Knjigo priporočamo vsem, ne samo učiteljem in vaditeljem sokolskih naraščajev, katerim bo knjiga predvsem v korist, temveč tudi vsem drugim, ki se zanimajo za mladino. Saj so igre polovica življenja mladine. Koledar družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani za leto 1914, — Izdalo in založilo vodstvo, cena 1.20 kron. 28 let hodi že Ciril Metodov koledar med Slovence in lih drami in vabi k narodnemu delu. In vendar ima vedno svole prijatelje, njemu se ne pozna zob časa. V nJem beremo, ko- DOPISI. Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. — (Pokopališče.) V lil. seji deželnega zbora dne 6. oktobra t. 1. je izjavil gospod deželni poslanec Fon sledeče: »Na Tolminskem imajo pokopališče sv. Urna, ki ga Soča vedno podjeda, da je nevarnost, da se v Sočo posuje. Politična oblast je .ukrenila vse pravilno in pametno, da se pokopališče ne posuje v Sočo. Zaprla je namreč pokopališče.« — Oospod deželni poslanec Fon je najbrže slabo informiran o tej stvari. Stvar je namreč ta: Politična oblast ni zaprla pokopališča, ampak prepovedala je le vožnjo po cesti mimo pokopališča, ker je svet v resnici Soča izpodjedala. Največ je na krivo na tem. da se je skalovje vdrlo v Sočo, ker je tvrdka Janesch in Sclmel veliko množino gramoza in pecka speljala no te? cesti za zgradbo vojašnic. Ker je bil svet /e nodjeden in nanokau. se ic ska-'ovie vsled teže vozov vdrlo v Sočo. Od-knr se ic skalovje vdrlo v Sočo in se ie ^Oi\i regulirala, ni nobene nevarnosti, da M So<\t nadnlic svet izpodjedala. PokonališČe je vedno odprto. Posta-h-. i,e premnilmo. potreba v.\ je razširiti. R;mH letra le tudi tukaišnie županstvo zaprosilo dovolienia nri deželnem odboru, ki h-* na nevgodno rešil nrošnio naibrže vsled <*labe informacije. Ra~.širian"»e nokonališ-ča ie v resnici nuinn potrebno^ ker v Tolminu »c vedno več ljudstva. Tolminec. Sokolski vestnik. Sokol v Ajdovščini je priredil v nedeljo dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani g. Bratina »Miklavžev večer« za male in velike z zanimivim vsporedom. Večer je potekel prijetno zabavno, kakor navadno v Ajdovščini. Razne vesti. Ameriške žene za svojo toaleto. ~ Iz poročila krojaškega društva v Čiliagu je razvidno, da potrosi žena milijonarja okoli 300.000 K za svoje klobuke, perilo, rokavice itd. Ali tudi manj premožna žena hoče biti nobcl in porabi na leto do 25.000 K za svojo toaleto. Tipkarice, komptoiristke porabijo do 1600 K; navadne delavke nad 800. Meščanskih žen je največ takih, ki jih stane toaleta na leto 16.000 K! Društvo »Zvezda« in »Izvenakade-mična Ciril-Metodova podružnica na Dunaju« sta priredili Miklavžev večer na praznik dne 8. decembra 19H v slavnostni dvorani »Kaufmannischcr-Verein«, I.. Johannesgasse 4. Vspored je obsegal deklamacije in petje učencev in učenk slovenskega Šolskega tečaja Ciril-Metodove podružnice, nastop Miklavža s spremstvom, obdarovanje otrok, razdelitev daril ter petje društvenega okteta. — Na Angleškem stavkalo železničarji in se stavka vedno bolj širi. Vsled stavke strojevodij in kurjačev je tudi že veliko delavcev v premogokopih zgubilo službe. Prvo Vacuiim goriško čistilno podjetje Gorica, Via Ascoli št 20. Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev,-hotelov, -kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109-15 Posluži se s proračuni in prospekti. _______________M UetekortSfne, za vsakega posestnika ..senožeti, neulrpljive SirolfS vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske © nPF^UIMfl** ki so Prizn?mo najboljši, dalje: ^^i^i^l^ivii^VJ , „johnston", Osborne MCor-m mit*", »Ztiiar itd m % m m % m V%i ter grabl]e in DliraLalllllM5 za seno,' čistilne in navadne mlntilnice, © slamorcziiice, vratila, motorje, stiskalnice za seno iti sadje in sploh vsfe) ^ druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi tei po znano najnižjih! ® cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem I S FR. STUPICR V LJUBLJANI |2J Marije Terezije cesta it. 1. j K NalaeCla zaloga orodia in želemlne ter stavbnega materijah.. ¦J« Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na j ZRHVHLH. Vsem p. n. bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem in znancem ki so katerikolim načinom izkazali sočutje in sožalje ob nenadomestljivi izgubi nepozabnega, preljubega, rajnega očeta, brata, soproga, tasta,.deda, gospoda Frana Gruntar-Ja, veleposestnika « Šmarjah. Posebno se najiskreneje zahvaljujemo preblagorodnemu gospodu Antonu Rebeku, c kr. namestništvene.mu svetniku, voditelju okrajnega glavarstva in predsedniku okrajnega šolskega sveta v Gorici za res požrtvovalno vdeležbo ob pogrebu, prečastitemu gespodu župniku Frančišku Kranjcu za tolažbo ob zadnjih urah in za vodstvo kondukta, prečastitemu očetu kapucinu za spremstvo, gospodom starešinom in podžupanom, ki so nosili krsto in vence, slavnemu učiteljstvu in šol. mladini vseh treh šol v občim, slavnemu pevskemu zboru in pevovodju g. R. Orlu, nadučitelju za gmljivo petje, vsem darovalcem vencev, vsem gospodom zastopnikom učiteljstva v okraju, cestnega odbora ajdovskega, krajnega šolskega sveta in vsem ostalim, ki so se vdeležili sprevoda navzlic skrajno neugodnemu vremenu-ter tako počastili našega predragega rajnkega. Bog tisočero plati! ŠMARJE pri AJDOVŠČINI 5. decembra 1913. Žalujofl ostali. Odgovorni nredirik In Udajatelf IvanKav«!* v Oorid. ritka: »OorfKca Ttakarna« A. OabrHek (otfgor. f. P«bil6. Zalaga: Družbi ca Izdajanje listov »Sofa« In »Primorec«. V 8 dneh krog sveta A Posebna porodila m PALMA VIII. dan: Brzojav iz Benetk : Novo pesem poje: „Orpo, che piaser!"'! Oh, kako lepo je, voziti „con calma« Po kanalu vozeč gondoljer. jj In nositi vedno podpetnik „PALMAa, ¦ ¦sWs«W«s«a««B«BB^^ Podpisani pceklicujem vse, one raz-žaljive besede, ki sem jih govoril o g. Viktorju Mozetiču iz Solkana., Obenem s*, mu prav iskreno zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. V SOLKANU, dne 7. dec. 1913. Aleksander Počkar. 395-i Solkan. *y Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno aradnlStvo le toliko, kolikor zahteve tiskovni ssakon, ______ Mali oglasi. lajatijia fHitoJblia itua 60 ?ti. Ako Je oglu •bntatfll m nlnft s* mio besedo S m. IafrttSFari*]f« lueftnaje it trnom te obrtni«. ¦MIko I* MitnlBk treovcav ta obrtatkor » Ooriol, katarik, b« dd&l (in mIo ˇ mwtn) niha« na noma, kar gikjtv «* ONMlnlo. Skoda al ntjhaa. RaJUjana okna s steklom &TS: "m, pe proda po nizki čemi. — Pojasnila daje Šuligoj, urar — Gorica, Gosposka ulica^ št.^19. oompoi. ^H CutBe krvi. Steklenica K 3 60 in 7 50. V ^ISidro-Liniment. SSiN F Nadomestilo za sldro-Paln-ExpelIer. 1 i Bol«6lt»«WlttIo«««Mllo*aprehlnier.ie.rsnn>«tu8BJ. I S trganje po udih, itd. M\ |V^ Staklenica K -.80. 1.40, 2.-. J? I Capsici compoe. Nadomestilo za sldro-Paln-Expelter. Bol«ainaolajlttlo*a mazilo *a prehlftier.je. rsnmatuam. trganje po udih, itd. Steklenica K -.80. 1.40. 2.-. Sidro-žvepleno-mazilo. Zalo olajiujoSa pri lilaju. Bolnem teku, itd. Lonček K 1.-. k Dobi aa. akoto v vaaki apoteki ali pa direktno lr. IfeMif-JHi a»tek1 „pri 2iatem len" Praga t, Etizabethstrasae S lilijno iDlečoato milo of tfrdke BergauBa & Co., Tetscaen na tabl ottane aeloBe^jiTO piej in alej t sroji uffiba-koTitosti proti pegam in je neizogibno potrebno aa nmno negovanje kože in lepote. To spričnjejo prianalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobha se po 80 lin. v lekarnah, mirodilnicah .ia.ttgoriaaa b parfomi. Bavno tako izkuSena je lflijna krema „Manera*, ki ohrani damam Cndorito nežne roke. Dobiva se t tubah po 10 Tin, porsod. Glavna zaloga Palma podpetnikov 3. k Drofovka Gorica, Raštel) 3. Zaloga usnja. .ta&3 fronta Tralikirchei pri Dniaja UEBLEIN & C.o Oementna malta- beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo STBARIT (ofrl. zavarovano). Najidealnejše sredstvo za osuSenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti. nepremočljhjc fasade z apneno malto. Malta zmešana s Stearitomima 50—100 «6 večjo trdnost kakor droge primesi. (Uradno preizkušeno). Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Tldic A Komp. — Ljubljana. A. vi Berini Oortca, Šolska ulica St 2. oelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste ¦ prodaj na drobno In debelo. Fredaja m drebae: Kroi -•»*, m. 112 m,m, m.m> mm,*~, 2« _,___ _ »Mil 72vb. -*-— H« debelo cene narodne. ____ BgOfa poštnine protto na dom. Posodo se pfitt& kupen do popolne vponbe olje; po ˇporabi se spet zameni s pomo. Plavi vinski kis In navaden. Zaloga BOŽIČNA DARILA kupite najcenejše In najlepše ^ t^i JAKOB ŠULIGOJ JTJSLZ. 390-4 Gorica, Gosposka ulica št. 19. Ugodna prilika za Božič velika izber. Obleke za gospode, gospe in otroke. Pelerine in gumijevi plašči. Športne jopice, gamaše in mnogo drugih predmetov po zelo nizkih cenah Iv. Felberbaum Gorica - Corso Jos. Verdi II. - Gorica vis-a-vis izvoznega trga. TRST/ Via S. Nlcol6 štev- 2 Tehnični biro ureditev kompletnih industrijskih naprav vseh vrst in električne luči in moči. Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na pila prej Moric Bille v Dr Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin Dresden. . , , ____ plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za Izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Idoli Aldinger ? Obertffrkbeim pri Stattgarta. Universalni strugalni stroji okrogle žage, vrtalmki in izjedači (Frasmaschinen), razni brusimi stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kotla, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratis in frauko. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana isadruga z omejenim jamstvom. (V lastni fclil, nosposha ulica it. 7, U vadetr.) — Telet«« «. 7«. RaStut poltne hraiUotce štev. «7,315. Na občnem zbora dne 27. aprila 1913. se je določilo: Hranilne vloge se obrestujejo po 5°0 Stalne večje vloge % enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranili«* vjoare a* sprelernalo od vsaKotratr, Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih fiog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tudi dosedanje 57, oz. 6% obresti od posojil. Olaval deložl se obrestujejo koncem leta 1912 bH. «^?ff"'- 81, d*c-19l2: Zadružnikov 1822 z deleži v zneaku Ko«Lkr0D* '7> HranilDfl vloge; 1,022 15605 — Posojila: ŽŽo'SL'^" ~ Re,ervn 'zaklad: 125.235 3G - Ustno premoženje: 000 y26 /o - mil* in sveč. __ Cene aanomea Kupujte samo dvokolesa »GeiiCfi" hi, ki so najboljši francoski sistem in najtrpežuejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji OtlifUOl VlCtortl «•' najprak-tiČnejSi za,vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Šivanje in Stikanje (vezenje)* Stroj teče 1-raz? umno in je jako trpežen. Puške, samoVrese slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški cent pri tvrdki Kerševani & Čuk GORIC;., m Stolnem trn it. 9, večje konfekcijsko podjetje J. MEDVED v Gorici J. MEDVED Kako prebijem nedeljski popoldan? - - Ogledam si razstavo tvrdke i. Medved. Tam vidim krasne izložbe in v trgovini mojstrsko grupirano konfekcijsko blago v lepi izberi tako v možkem kakor v damskem oddelku. Med iovorjevhn dre-voretlom dospem v salon, kjer strmini nad velikansko zalogo najrazličnejšega blaga. Ko sem si vse to ogledal, podam se v isti ulici za dve hiši naprej, kjer se mi nudi prilika ogledati si istega podjetja krasne izložbe čevljev in klobukov v najrazličnejših fazonah. Da končam svojo popoldansko zabavo v podjetju .1, Medved, se podam se v kinematograf Central-Bto. Tam me sprejmejo harmonični zvoki vojaške godbe, bajno-earobna razsvetljava in na platnu se mi predstavijo svetovni umetniki. Tako sem prebil nedeljski popoldan in to priporočam zlasti vsem onim, katerim se zdi Gorica dolgočasno mesto. J. MEDVED ^* i.k.. Velikansko izber klobukov t raznih modernih formah ' in barvah. Od kron 3 naprej. Mi »OHO* odE12-50,16-50, 20»