Šlev. 284. Posamezna številka stane 1 Din. 1LMHML v nedeljo lite 24. decembra 1921 Leto L. T m11 Naročnina _ sa državo SHSi do preklicat I) P« poitl meseino Dia M kj dostavljeni na dom meaedno....... a za inozemstvo! *ase6ao.......Din n ss Sobotna izdaja: a T Jttffonlarljl.....Din 90 » laozematvn ..... „ /o mm Oana insaratom: mm Smoatoipaa pntlin* vret* mali oglasi po Din. I'— la 01 o. i'50, »•liki oglasi nad 46 mm H-Hae po Dia. 2 —, poslana Itd. po Dia. 3'—. M t«6jam oaioftla papart. tahaja ml dan imem*' nanedeljka In datira po prodni k« ob S. nrt ajatrai. HT Oratalfitto Ja v Kopitarjevi uliei štev. 6/m. Rokopisi ae ae vrstaje; aetranklrana plama m s* ■jurejemajo. Čreda, telet itv. 90, oprave, itv, 828. P olltičen Ust za slovenski naro i! Oprava Je v Kopitarjevi «1.8. — Radon pritne tiran. tJnWJan«ke it. 850 ia naročnino la žt. 349 na oglase, »agreb 39.011, aarajev. 7563, praSke la flmiaj. 24.79?. fftfgotfleVtitasIčl klub kof parlamentarni predstavite!] Slovenske ljudske stranke, Hrvatske pučke stranke in B u n j e v s ko - š o-kačke pučke stranke je od jjočetka stal na stališču, da se mora notranja ureditev naše države izvršiti na temelju pokrajinske avtonomije, t j. da se more vsaka pokrajina samostojno razvijati nn političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Zaradi tega je zahteval v posameznih pokrajinah zbore % zakonodajno m o e i o kot politična prestavništva ljudstva, ki naj v finančnem pogledu branijo finančno samostojnost pokrajin, v prosvetnem pa njihov svobodni razvoj. AVTONOMISTICNI PROGRAM ZMAGOVIT. Nag žilavi in odkriti boj za avtonomijo v ustavodajni in zakonodajni skupščini je dvignil zavest našega ljudstva, utrdil ga je v borbi ter je imel velik vpliv na programe ostalih strank, od katerih so nekatere iz demagogičnih strankarskih razlogov, torej povsem neiskreno, zahtevale nekaj, o čemer so vedele, da se ne more nikakor izvršiti, druge so se pa iz pohlepa po oblasti popolnoma oddaljile od spoštovanja ljudske volje, misleč, da vse pravo temelji na sili. Posamezne politične skupine v našem javnem življenju so morale končno priii do prepričanja, da je avtonomistično stališče edino prava rešitev notranje ureditve naše države ali točneje — srečnega in zadovoljnega skupnega življenja Hrvatov, Slovencev in Srbov na temelju bratskega sporazuma, ne pa na temelju brutalne centralistične razdiralne sile, niti na temelju separacije ali amputacije, ki bi našo notranjo moč popolnoma uničila in nas izročila v roke pohlepnim narodnim sovražnikom. Naš žilavi boj za avtonomijo je okrepil strujo Stojaria Protiča v radikalnem klubu. Najodličnejši njegovi člani so prišli do spoznanja, da mora priti do sporazuma i Hrvati in Slovenai. VZTRAJNOST JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. Jugoslovanski klub je v težkem boju vzdržal do konca in ni od svojega prvot-Begu programa popustil niti za črko, dasi se mu je od ene strani obetala oblast iu vse ono. kar je z njo zvezano, a na drugi strani pa se je označevala njegova politika kot izdajalska, ker se ni hotel pokoriti diktatu praznih, neresnih obetanj. Ta vztrajnost, četudi ni dovedla večine demokratske stranke pod vodstvom Ljube Davidoviča do popolnega avtonomističnega stališča, ker so se demokrati dolgo s silo držali na vladi, vsled česar težko pojmujejo svobodo, vendar jih je dovedla do priznanja, da je potreben sporazum s Hrvati in Slovenci. VPLIV NA RADIČEVO STRANKO, Celo Radi te va stranka s Hrvatskim blokom je morala pod pritiskom Ljudske Stranke opustiti svojo tezo o »nevtralni \-metski republiki« Hrvatske in Slavonije s teritorialnimi korekturami v vzhodnem in jugozapadnem delu v korist srbskega plemena, in pritegniti v sfero hrvatskih interesov tudi Bosuo, Hercegovino in Dalmacijo. Ko je smatrala, da je treba iz pasivnosti preiti na aktivno politično delo, tedaj se je postavila na stališče Protičeve ustave, o kateri se ne more reči, da zadovoljuje avtonomistično težnje. Radičeva stranka je šla še dalje ter je za svojega političnega ali bolje parlamentarnega voditelja izbrala Ljubo Davidoviča, dasiravno ni dobila od njega nikakih garancij za revizijo ustave. To ravnanje Jugoslovanskega kluba je zmajalo Iudi komunistične in socialistične ttrste, ki so se morali končno prepričati, da centralizem ne samo ovira, ampak v klici uničuje razvoj gospodarskega in socialnega življenja. TRI CENTRALISTIČNE STRANKE. V našem javnem življenju se vzdržujejo samo tri politične stranke, ki so do konca trdovratno vztrajale pri popolnem centralizmu. To je najprej Pribičevičeva lemokratska stranka,, potem Zemljoraduiška stranka in končno Slovenska samostojna kmetijska stranka. Prva je kakor znano stranka izvozničarjev, sekvestrov, mastnih koncesij, najhujše korupcije in nasilja med uradništvom; stranka eentralistov ne iz prepričanja nego iz interesa, ki »o se prizadevali obdržati na vladi s pomočjo ne-Bdgovornih pouličnih elementov; stranka, ki je ugonobila naše finance, ki je sklenila amerikausko posojilo in porabila njegov prvi del za bančne in borzne špekulacije; stranka, ki »e je vedno protivila izenačenju davkov, ki je našo carinsko politiko dovedla do popolnega poloma, tako da so bili tepeni producenti in konsumenti, n obogateli so samo strankarski špekulanti; stranka, ki jc pod vplivom brezvercev raznih barv razvila v naši državi popolnoma nepotreben kulturni boj. Druga od teh strank — Zemljoradaiška stranka je v svoji trdovrainosti vztrajala do konca v centralizmu in tako v vsakem pogledu p o s p e š e -vala velikosrbske aspiracije. S pomočjo praznili besed je hotela zavesti dalmatinskega hrvatskega kmeta, dočim ga je ravno s svojo nepremišljeno politiko spravila v najtežji gospodarski položaj. Ta stranka Prlbičevičevih tajnih in javnih pomagačev no sme v bodoče zaiti v, nobeno hrvatsko vas več, ne samo zato, ker je proti pravičnemu sporazumu s Hrvati in Slovenci, marveč tudi zato, ker i« v najnovejšem časti vodijo popoln! kapitalisti. STRANKA SLEPOMIŠENJA. Tretja centralistična skupina — Slovenska samostojna kmelska stranka je pred molitvami v konstituanto obetala slovenskemu kmetu, do bo v prvi vrsti branila avtonomijo Slovenije in da se bo potegovala za kmetske interese. Toda ko je prišla i Belgrad, Je zaradi interesov svojih posameznih pristašev in voditeljev; »vrgla in in Hrvati! izdala eno tn drugo In ie borila t ramo ob rami z demokratsko stranico za centralistično politiko in »a vso ono korupcijo, ki je v zvezi s tako politiko. Ob razpustu parlamenta se je spomnila tudi ona, da preide v -opozicijo1 in če mogoče tudi pri teh volitvah prevara ljudstvo. Toda opozicija te stranke je nastala samo na ta način, ker se njeni poslanci niso mogli zediniti v vprašanju, kdo bodi novi kandidat za ministra. To ie stranka, ki slepi sedaj svoje volivce, a ko bodo volitve končane, začne zopet svojo staro igro in se bo prodajala tistemu, ki bo več ponudil. STRANKA RAVNOPRAVNOSTL Kakor v političnem, tako stoji tudi v verskem oziru Ljudska stranka na »tališču popolne verske ravnopravnosti v državi ter se zavzema z vsemi silami zb versko toleranco, ker vidi v tem največje jamstvo za mirno medsebojno življenje državljanov. Ravno radi tega je nastopila proli vsem poizkusom, ki so stremeli za tem, da se v državi izzove takozvani kulturni boj proti katoličanom in katoliški Cerkvi. Kulturni boj ee je začel s famoznlm »kancelparagrafom*. v ustavi, ki sramoti našo državo pred kulturnim svetom; pokazal se je y raznih ukrepih, katere je pod-vzel režim proti katoličanom in katoliškim ustanovam. Marijine kongregacije, ki so popolnoma verska društva in spadajo z ozirom na to pod nadzorstvo zakonitih cerkvenih oblasti, so ali popolnoma prepovedane ali pa so zanje od strani države postavljeni taki pogoji, da se ne morejo razvijati. Katoliškim prosvetnim zavodom, ld jih je država dolžna vzdižavati bodisi na podlagi sklenjenih konvencij bodisi radi tega, ker se jim je odvzela po agrarni reformi skoro vsa zemlja kot edini vir vzdrževanja, se je nakazala šele v zadnjem letu tako majhna vsota, da morejo nekateri izmed njih komaj životariti, drugi pa se približujejo gotovi nv,Ynn«tt na škodo kulturnega napredka našega naroda. Protikatoliško delo vlade in njenih organov jc slo tuko daleč, da so prepovedali katoliškim duhovnikom v Vojvodini verski pouk v vseh šolah, kar doslej nt upal storiti noben vladajoči sistem. Več katoliških škofij in oerkveoih pokrajin je že nekoliko let brez svojih pastirjev. Nižja katoliška duhovščina se nahaja danes v mnogih krajih v najtežjem gmotnem položaju, ker ni hotela vlada rešiti niti vprašanja bire niti vprašanja duhovniških plač samo radi tega, de bi povzročila med narodom zmešnjavo. Vlada je z državnim denarjem Jn 7, državno avtoriteto vodila protikatoliško propagando tudi izven naše države v Češkoslovaški republiki ter tako ustvarjala nezaupanje med našo državo in večino češkoslovaškega naroda. Ona ni pustila pri miru niti grških katolikov v naši državi, temveč je naročila posebne agitatorje, ki so plačani iz državne blagajne, da vodijo nedostojno agitacijo proti grškim katolikom. Ta režim kulturnega boja in nasilja pa je zopet podpiral iz državne blagajne vse one ustanove, ki so naravnost naperjene proti pozitivnim načelom vere. Radi tega je ustvaril iz sokolske organizacije avantgardo v kulturnem boju ter ob priliki pripravil tudi samega poglavarja države do tega, da je manifestiral za to organizacijo, ki je samo pojav v našem strankarskem in kulturnem življenju. VARANJE Z AGRARNO REFORMO. Rešitev agrarnega programa smo vedno smatrali za bistven del svojega programa. Vse, kar se je doslej storilo v tem pogledu, je bilo bodisi uspeh plemenske hegemonije, bodisi strankarske korupcije ali neresno demagogije. Plemenska hegemonija se vidi v tem, ker sc naseljujejo na veleposestvih v Sremu, Slavoniji in Vojvodini, med tem ko se poedini siromašni hrvatski in slovenski poljedelci pošiljajo v južne kraje Srbije, kjer nimajo nobenih pogojev za življenje. Strankarska korupcija se je vršila s kolonizacijo dobrovoljcev. demagogijo pa je pridigovala zemljoradniškn stranka. Zlasti obtožujemo vlado, ker sc niti do danes ni lotila rešitve agrarnega ! vprašanja v Dalmaciji, radi česar danes dalmatinski kmet strada. Agrarno vprašanje v Dalmaciji se mora rešiti na pravičen način, da ne bo nihče oškodovan. Kmet mora postati zakonitim potom lastnik zemlje. ZA SOCIALNO PRAVIČNOST. Jugoslovanski klub se je ves čas svojega delovanja boril, da se pri vsakem koraku zaščitijo najsiromašnejši in najbednejši sloji našega kmetskega in delavskega sveta. Njegov program je bil izvrševanje socialne pravičnosti do vseh stanov. V najtežji dobi preganjanja delavcev je stal Jugoslovanski klub na braniku tlačenih in izkoriščanih. V tej smeri jc deloval pri zakonu o zaščiti delavcev, o njihovem zavarovanju, o svobodi koalicije delavcev v boju proti kapitalistom in proti nasilju režima, ki je stal povsod na strani izkoriščevalcev. O tem morejo soglasno pričati mnogoštevilne organizacije v Rosni in Hercegovini, v Dalmaciji in Sloveniji. Jugoslovanski klub Je zadnji čas zlasti skrbel za to, da bi vlada preskrbela živila za pa si me kraje. V početku je vlada vse obljubovaln, pozneje pa se je pokazalo, da so bile te obljube samo varanje naroda. Majhna denarna sredstva, ki so bila določena v ta namen, so se uporabila na način, po katerem se ljudstvu ni samo nič pomagalo, temveč je bilo hidi ponižano v svojem ponosu, ker jo vsa »n akcija stremela /j\ tem. | da se pridobe strankarski pristaši. HRVATI IN SLOVENCI! Končno moramo pred vami obtožiti stranke, ki se nahajajo v takozvanem Hrvatskem bloku, in sicer vadi n.iHtojmih razlogov: 1. Ker sploh ni prišel v ustavotvomo skupščino, da se bon za hrvatsko sla- Stran 3. SLOVENEC, dne 51. deeemBra TBfc, lišče v vprašanju ureditve države in temeljnih državnih zakonov, ki jih Ima ustava, temveč je omejil svoje delo na sestavljanje neplodnih spomenic na zunanji svet, med katerim so nekatere države sovražno razpoložene ne samo proti celokupni državi, temveč zlasti proti Hrvatom in Slovencem, kakor n. pr. Italija. 2. Ker je s svojo pasivno politiko omogočil, d« jo bila sprejeta centralistična ustava ln vsi zakoni, ki so t njo v zvezi. 8. Ker je s svojo pasivno politiko dal popolnoma proste roke v prvi vrsti demokratom, da uvedejo v vse panoge državne upravo nečuveno korupcijo, da rešujejo agrarno vprašanje na škodo Hrvatov ln Slovencev, da gospodarijo z državnimi dohodki po svoji volji, da vodijo davčno ln gospodarsko politiko proti hrvatskim ln slovenskim interesom, da obremene narod z velikim ameriškim posojilom itd. V Zatfr«bo, L)abl)«ni ln Snbolldt da« 22, d«e«mbra 1923. -----------...... r Btvf, SRi 4. Ker jc n svojim znanim pismom na Ljuba Davidoviča pristal na to, da s« odgodi ne samo rešitev ureditve države v smislu avtonomij, temveč tudi revizij s ustave sploh. 5. Ker v svojem glavnem glasilu »Slobodnem domu« dan na dan napada kat». liško vero ln katoliško duhovščino in tako slabi odpornost hrvatskega naroda t boju. HRVATI IN SLOVENCI! To Je bil naš delovni program v teh zadnjih letih. Dokazuje, da te nismo niti koraka oddaljili od tega, kar smo govorili pred volitvami v ustavotvomo skupščino. Ostali smo torej Btalni v boju! To je največje jamstvo za bodočnost, da bomo oetali zvesti svojim Idealom. * .j—A.. Stanko Bani«, Stjepan Bari*, Janez Brodar, dr. Veiimir DeFeli«, dr. An te Dulibi«, Ivan Ereteril, dr. Andrej Gosar, Jože GesUular, dr. Josip Hohnjeo, Josip Klekl, dr. Anten Korošec, Martin Krajno, dr. Nikola Mandič, Mate Milanovi«, Josip Nemani«, JnraJ Polji*, Vladimir PnSenJak, BlaSko Raji«, Ivan Roškar, dr. Marko Roboc, Ivan Sta. novnik, dr. Fran Sudarevič, dr. Janko Šimrak, Josip Škoberne, Karol Škulj, dr. Stjepan Vojni« - Tnnič, Franjo Zebot, T)r. F. K. II 0 božiču 1922. Petega božiča po vojni ne moremo praznovati v neskaljenem veselju ln čisti zadovoljnosti. Svetovni mir še ni tako zagotovljen, da bi mogli brez skrbi zreti v bodočnost; škoda, ki jo je zadala vojna religioznemu ln moralnemu življenju narodov, še nikakor nI popravljena; nasprotja v Šlcrveški družbi so se v marsičem hudo poostrila; gospodarsko življenje ječi pod težkimi bremeni: to so dejstva, ki jih ni mogočo prikrivati. To so pa le zunanji pojavi »notranje bede naše dobe«, kaero je že med vojno pretresljivo opisal neki ruski filozof. Svetovna katastrofa v vojni in nje posledice imajo skupen vir: človek je zdrknil v nižino in pozabil, da ima izvrševati vižje zahteve; vedno še sanjari, da je materialni napredek pot do sreče in veličasti, ln kaže kljub vsemu znanju veliko nezrelost V tej razdvojenosti ln neorientira-nosti, ki se na zunaj kaže v vsem življenju, Je le ena rešitev: energična volja, ki zbere vse notranje sile in zakliče z Izvestnostjo nadčloveške zavesti: ni druge pomoči ko očiščenje ln prenovljenje notranjega življenja v Kristusovem duhu. Brezpogojna pravičnost ln velikodušna bratska ljubezen sta temelja, na katerih mora sloneti človeška družba, ako naj se ne zvija vedno v novih krčih notranjih kriz. Ta pravičnost, nepodkupljiva pravičnost, ki jo oiarja ljubezen, pa ni plod naše zemlje, ki ji Je primešanili toliko razkrajalnih snovi, zlasti tisti element, ki je pravičnosti in ljubezni tako poguben — egoizem, porajajoč se iz nebrzdanih strasti po grehu oslabljene človeške narave. Iz nebes je pogledala, je prlsijala pravičnost; prinesel jo je Kristus, Solne« pravice. Pravičnoet v svoji korenini nI nekaj zunanjega, kakor je tudi krivičnost izrastek skrite korenine. Krivičnost in pravičnost imata svoj sedež v srcih, ljubezen in sovraštvo klijeta v dušah. Zato je temeljna zahteva: kdor hoče napovedati boj krivici in sovraštvu, kdor namerava v resnici delati za dobrobit skupnosti, mera napovedati brezobziren boj egoizmu, kajti vse, kar žali veliko zapoved ljubezni in kar krši pravičnost, ni nič drugega ko slabotno hlapčevstvo pod despotizmom egoizma, hlastanje po uživanju in lastni uogdnosti brez ozira na vočnoveljavne moralne zakone. Kdor se straši tega boja, ni bojevnik za ljubezen in pravičnost, če pa vendar govori o pravičnosti in ljubezni, je farizej. Velja torej apostola Pavla opomin: >Prenovite se v svojem duhu in mišljenju!« Velja Kristusova beseda: >Iščite najprej božje kraljestvo bi njegovo pravičnost!« Zato se pa mora Kristus roditi v naših dušah ln jih prepojiti s svojim duhom; On mora biti naša resnica, naša pot, naše življenje. Naša resnloa! Polastiti se moramo Kristusa-resnice, saj je prišel na svet poln milosti in resnice, da daje resnici pričevanje. Ni zato učil, da bi se njegova resnica shranjevala v knjigah, da bi bila predmet zgodovinskega in filozofskega študija, učil je zato, da bi ljudje, ki so v temi ln smrtni senci, dobili pravo spoznanje in delali resnico, da bi njegova resnica postala v njih životvorna sila, kakor je sam rekel: »Besede, ki »em jih vam govoril, so duh in življenje.« Kristus postane moja resnica, ako se ga oklenem z živo in trdno vero. Naša pot. Kristus je prišel od Očeta in Sel nazaj k Očetu, da bi nam pokazal, kam moramo usmeriti svojo pot. On je s svojim življenjem naš voditelj, dal nam Je kot kažipote svoje zapovedi. Njegove zapovedi so dvojne vrste. Ena zapoved Je, rekel bi, negativna: »Kdor hoče biti moj učenec, naj zataji samega sebef« S to zapovedjo nas hoče osvoboditi vseh človeka ponižujočih spon, kot so napuh, lakomnost, nečistost, zavist, požrešnost, jeza, lenoba, spon, ki vklepajo duha v sužnost nizke po-željivosti, čutnosti, egoizma. — Druga zapoved jo pozitivna: »Ljubi gospoda, svojega Boga iz vsega svojega srca, iz vse duše, iz v?o misli, iz vse moč«, svojega bližnjega pa kakor sam sebe I« Kakor Je prva zapoved veliki imperativ notranjega osvobojenja, poziv, naj vežemo razkrajajoče in podirajoče sile v sebi, tako je druga zapoved zmago obetajoč imperativ pozitivnega dela, naj svobodno in neustrašeno udejstvujemo vse dobre sile, naj razbijamo vse konstruktivne moči za povzdigo individualnega in socialnega življenja. Kristus sam je v svojem življenju od jaslic do križa poosebljeno izpolnjevanje te zapovedi. Naše življenje! To so visoki vzori! Da gremo za njimi, n« zadoščajo našo naravne moči. Pa Kristus sam nam hoče biti življenska moč. »Brez meno ne morete nič storiti,« nam pravi, pristavlja pa: »Ostanite v meni in jaz v vas. ostanite v moji ljubezni !« Kristus naša moč, naše življenje — ali nas to zagotovilo ne bo navdalo s sveb'm zanosom in navdušenjem? Nam to ne bo dajalo zaupanja, kadar se v srcih dvigajo boji, se zbuja poželjenje in pohlep, se meso vzdlguje zoper duha? Nam to ne bo netilo poguma *a delo, požrtvovalno, neaebična delo? Kristus bodi torej naža pot, naža resnica in naše življenje, središče našega dušenega življenja! Iščimo predvsem božje kraljestvo in njegovo pravico in drugo se nam bo dodala Mi hočemo Kristusa! To to caše geslo za notranje prenovljenje. Mi hočemo Kristusa, oelegn, živega Kristusa, no prikrajšanega ln ekrnjeneg*, kakor ga ponuja racionallstiSna kritika, ne zvodenelega, kakršnega si je zamislil ta oni filozof, ki meri božjo neskončnost z merilom človeške omejenosti! Mi hočemo celega Kristusa, Bog«-čJoveka, ki deluje v svoji katoliški cerkvi, po kateri nas uči ln posvečuje, v kateri se nam deli v presv. evharistiji. Mi Mi hočemo — in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! hočemo Kristusa, Sinu božjega, ki »e je učlovečil in je prebival ter prebiva med nami poln milosti in resnice. Pogled v druge države. Notranje- in zunanjepolitični dogodki po vsem sveto ob prevalu 1. 1922. in 1923. ne kažejo posebno razveseljive slike. Politična in gospodarska konsolidacija sveta po vojni še danes ni dobila enotne smeri. Nekako osrednjo točko tega vprašanja tvorijo NEMŠKE REPARACIJE IN FRANCOSKO-NEMŠKI SPOR TER STALIŠČE AMERIKE. Nemčija se nahaja v takem gospodarskem stanju, da od nje ni na noben način pričakovati polnega odplačila po verzajaki pogodbi določene vojne odškodnine. Ali je krivda za to na strani zaveznikov, ki od nje zahtevajo več, nego more po pameti dati, ali pa nemški veleindustrijski krogi nalašč tirajo tako politiko, da marka sicer rapidno pada, oni pa vzlic temu veliko zaslužijo, ne da bi zavezniki imeli od tega kaj profita, to je drugo vprašanje. Na vsak način se od Nemčje ne da veliko več iztisniti, ako se ne poseže po nasilnih sredstvih, to je, po nadaljnji okupaciji nemškega ozemlja ln direktnem eksploatiranju njenih premogvnih resursov, kakor bi to hoteli Francozi. Ti so tako rešitev tudi na londonski konferenci tega meseca predlagali, so pa naleteli na odločni odpor ostalih velesil antante in tudi Amerike, ki je zadnje čase začela zopet bolj aktivno posegati v evropske politično-gospodarske zadeve. Vsled tega mislijo zdaj velesile na drug način razvozljanja reparacijskega vozla, ne da bi bila dosedaj prišla na dan kakšna količkaj konkretna rešitev. Ameriški farmarji, ki pridelujejo toliko žita, da svojih zalog od leta 1919. dalje ne morejo nikamor razpečati, se zelo zavzemajo za to, da se Evropi pomaga vzpostaviti njeno čisto derutno gospodarstvo, kar ni mogoče, če se ne lzpremeni politika velike antante napram NemČiji.Mogle bi se Nemčiji odpustiti reparacije vsaj deloma, toda za Francijo, ki ječi pod velikim deficitom in niti ni i mogla še pristopiti k vzpostavljanju svojih od vojne porušenih krajev, je to nesprejemljivo, ako Amerikanci ne znižajo večsto-milijardnih vsot, ki jih imajo od Francije ln Anglije izterjati za stroške svetovne vojne, katera se je rodila z amerikanskim zlatom. Anglija je sicer v stanu, svoj dolg Ameriki v primeroma kratkem času odplačati, Francija pa nikakor ne, ker ni dolžna samo Ameriki, ampak tudi Angliji in niti z odplačevanjem obresti še nI začela. Amerikanci pa doslej niso pokazali niti najmanjše volje, da v tem ozra svojima zaveznikoma količkaj odpustijo. Pri tem ne smemo pozabiti, da se je krvava vojna na zapadni fronti odigrala samo na francoskem ozemlju in da Francozi vojne niso ne zakrivili, ne začeli. Tako se vsi kakor mačka vrtijo okoli lastnega repa. Govori se sicer o enomili-jardnem posojilu, ki naj bi ga Amerika v svrho odplačevanja reparacij dovolila Nemčiji, ako zavezniki reparacijsko vsoto znižajo, toda do danes ta projekt visi še popolnoma v zraku in sami Nemci so glede njegu zelo pesimistični ter čakajo — boljših časov. Optimisti pa se zanašajo na svetovno konferenco, ki jo menda hočejo sklicati Zedinjene države S. A\ v Washingtonu, kjer naj bi se pretresal ves svetovni politični in gospodarski položaj in naj bi se nekako na lep način revidirala verzajska pogodba. To se pravi: državnikom se pač naravnost vsiljuje prepričanje, da je današnji krščanski civilizirani svet enota, katere deli morajo solidarno stati drug za drugega, pa se ne morejo odreči svojim partikularističnim težnjam po premoči, po osvajanju in eksploatiranju slabejsih, vsled česar ne pride do ureditve vladajočega kaosa. Tako na primer ANGLIJA ravno zdaj na svoj znani in v ve5 sto letih izkušnje pridobljeni spretni način dela na to, da se njena gospodarska in politična premoč na vzhodu še dalje vzdrži in če mogoče še okrepi. To skuša doseči na ta način, da na lozanski konferenci pridobiva na svojo stran Turčijo, ki si je z zmago nad Grki, katere je Lloyd George tako vneto podpiral, priborila zopet Carigrad in pa vzhodno Trakijo. Grki so danes Angliji malo mar, pač pa je zanjo danes važno, da si pridobi prijateljstvo Turčije, to je tiste zemlje, ki tvori suhopotni mo6t iz Evrope do Indije in ki lahko zapre Dardanele. To ji je tudi uspelo, ker so Turki angleško predloge glede morskih ožin sprejeli, kar jasno kaže na to, da se je lord Curzonu posrečilo Turčijo odtrgati od njenega dosedanjega zaveznika, Rusije. Tako se ponavlja stara zgodovinska diplomatska tekma med Anglijo in Rusijo, od katere je Turčija vlekla vedno dobiček. Ta spor z RUSIJO bo takorekoo os, okoli katere se utegne vrteti politična zgodovina Evrope v bližnji bodočnosti. Ali bo zmagala Rusija, ki je v tej od Katarine Velike sem odigravajoči so velikanski borbi leta 1917. to igro popolnoma izgubila, ali pa bo Anglija ostala deftnitivna zmagovalka — kdo bi to mogel vedeti? Slovani kljub dezolatnemu gospodarskemu stanju sovjetske Rusije seveda upajo, da Rusija že v bližnji bodočnosti zavzame svoje nekdanjo odločilno mesto v zboru velesil, in dr. Krama? ter dr. Beneš sta te dni temu pričakovanju v smislu starega vseelovanskega programa dala zelo navdušen izraz, toda človeka mine v tem pogledu preveliki optimizem, čo vidi, kako so Slovani tudi še danes medseboj tako globoko ločeni kakor so vedno bili. Imamo srbsko-bolgarsko sovraštvo, nasprot-stvo med Cehi in Poljaki zaradi bagatel-nega vprašanja Javorine, nezmanjšano ru-sko-poljsko nasprotstvo in veliko ukrajinsko vprašanje, ki obrača našo poglede v prvi vrsti na POLJSKO. Ta država trpi največ ravno vsled nehomogenosti svojega prebivalstva, ki jo celo po uradni statistiki po 40 % nepoljsko in vseskozi irodentistično razpoloženo. Kako je spričo tega za Poljake težko voditi nacionalno politiko v smislu >šlahteljudsko« ter socialistično maso. Kot žrtev teh razmer io padel od morilčeve roke nedavno izvoljeni prvi predsednik poljske republike Narutovvicz, k je bil izvoljen proti kandl datu desnice potom kompromisa med vsemi levimi strankami in poslanci Ukrajincev, Rusov, Nemcev in Judov. Za njegovega naslednika je zdaj izvoljen Woicie chowski tudi od združene levice. Za enkrnl vlada drži krmilo proti nameram desničar ske reakcije trdno v rokah, kako dolgo pa bo to šlo, je drugo vprašanje, kajti DESNIČARSKA REAKCIJA ni močna samo na Poljskem, temveč w okreplja tudi v drugih državah. V A v 8 t r i j i so pridno na delu monarhlsti, ua Ogrskem madjarski fašisti, na B a v a r s k e m najrazličnejše organizacije, kater« se zbirajo pod znamenjem takozvaneg« :.-Hackenkreuza«, v r a j h u samem je pa del kot njihova žrtev plemeniti mož Rathe-nau, judovskega pokoljenja, v Španii Franciji, Švici je veleburžoazija slejkoprej močna, v Bolgariji se meščanske stranke čezdaljebolj koncentrujeji in A g 1 i j a je pod novo vlado konservs tivcev krenila čisto določno na pot zasto a socialno in delavskozaščitne postavoda dasi se reakcija tu ne bo javila na ta nasilen način kakor drugod, ne samo M radi tega, ker je Labour Party dobila ve liko sedežev v parlamentu, ampak pred vsem zaradi politične treznosti in zmernost angleškega naroda sploh. Vendar pa čutijo socialnim stremljenjem nasprotni režim Bonar Lawa zelo hudo na svoji koži milijoni brezposelnih delavcev, ki jih zadnjič niti kralj ni hotel sprejeti! Ta deuca se jo začuda raztegnila celo ua ČEŠKOSLOVAŠKO, kjer zlasti dr. Kramar in dr. Ralin Jtago-varjata povratek k odločnemu nacionalizmu in liberalnemu demokratizmu ter liberalni ekonomični politiki. Ekonomično zagovarjajo ti pristaši »nacionalne demokracije< svojo smer z gospodarskim položajem republike, kjer je dvig krone povzročil veliko krizo v industriji. S tem je v zvezi tudi splošna tendenca po odpravi shema' tičnega 8 urnega delavnika, znižanju delavskih plač itd., kar naj po zamislu teh politikov dvigne produkcijo in jo poceni, Ta argumentacija bi bila pravilna, če bi njeni zagovorniki vedeli ali hoteli spraviti dvig in pocenitev produkcije v sklad s člo veško upravičenimi socialnimi zahtevani delavstva, toda oni o kakšnih žrtvah vele pridobitnih krogov v korist splošnosti nočejo slišati. Zato se ne more njihovo gi-banje v celoti označiti drugače nego z reakcijo, močno pobudo zanjo so pa dobili ii ITALIJE. Tam vlada danes od nikogar ne oms-jena diktatura Mussolinija. Ta mož je parlament popolnoma porinil v suan, kralj gola dekorativna figura, vse nefašistovske stranke, vključivši popolare, pa so očivid no brez moči. Zdi se, da bodo izgubile šo več tal, ko se organizuje fašistovska državna milica in na vsa upravna mesta imenujejo sami fašisti. Program fašizma je skrajni nacionalizem, socialna plat pa je še čisto neizoblikovana; govori se « neki na stanovski strokovni avtonomiji zgrajeni nacionalni državi brez razrednega in versko-kulturnega boja. Vse skupaj jc mešanica iz najrazličnejših komponent Socialisti se skušajo raalirati, toda iz tega najbrž nekaj časa ne bo še nič. MRAK jo legel na ves svet. Čuti se potreba po enoti, obnovi, dvigu, toda poti k temu cilj" ni najti. Eni so vglabljajo v vzhodno versko filozofijo in socialne zamisli mističnega značaja, kakor se posebno izražajo v Dostojevskem. Kakor mi že večkrat, tak( svari zdaj znani Karol Mutli, eden najod Hčnejših katoliških duhovnih voditeljev Nemčije, v 1. zvezku >Hochlanda« 1022-2.' pred to strujo, ki kljub nekaterim dobrin sestavinam splošno ni zdrava in životvor na. Treba se vrniti h katoliškem' idealu družabnega življenja, kar se sveti že v glavah mnogih, ki so sedaj tavali zi zbankerotiranim racionalizmom. Ozdrav ljenje pa bo silno počasno in svet se bi šo dolgo vil v strašnih bolečinah. Za ko Stev. 281. SLOVENEC, One R. eteeftmfrra 1029. Stran 8« munizmom je prišla ekstremna reakcija t naravnost divjimi plemensko in kastoveko omejenimi nazori, za njo pride seveda zopet nasprotna skrajnost. — Odpad od krščanskega ideala države se nad svetom strahovito kaznuje. Univ. prof. dr. F. O r i v e c : Ruski izpanci. Brezbožna materialistična evropska kultura je v strašni svetovni vojni preplavila Evropo s krvjo, bedo in a solzami. A najbolj strašno in najbolj očividno trpi Rusija. V Rusiji vlada na eni strani nečloveški teror, padajo stotisoči nedolžnih žrtev, izganjajo se najboljši sinovi domovine, na drugi strani pa neusmiljeno divja glad in požira milijonske žrtve. Zunaj Rusije pa se je razbeglo po vsem svetu nad dva milijona ruskih izgnancev, med njimi cvet ruske inteligence. Ali naj vse to gledamo s topo brezsrčnostjo? Ali naj mečemo kamenje na begunsko rusko inteligenco, češ, sami so krivi? Ali naj na ta način izrabimo dragoceno priliko, ko gledamo lice v lice predstavnikom ruskega naroda, ko med nami živijo sinovi onega naroda, o katerem priznavajo celo njegovi sovražniki, da ga mora ljubiti vsak, kdor ga pozna? Vsi trpimo na posledicah svetovne vojne in imamo toliko skrbi in bede doma, da nam komaj še preostane kaj srca in duha za brezdomne izgnance, ki živijo med na-ini. Brez dvoma so krivi tudi oni Rusi, ki so se v naši državi naselili kot organizirana vojaška sila z vsemi neprikupnimi pojavi militarizma. Kriva je — kakor trdi posebna ruska številka »Nove Evrope« — ludi naša vlada, ki ni znala primerno urediti vprašanja ruskih beguncev. Krivda je na vseh straneh. A to nas ne opravičuje, da bi odrekali sočutje in ljubezen našim bratom po rodu in veri. Krščanska ljubezen se ne sme dati zbegati po raznih napakah in grehih, ki spremljajo vse, kar je človeško. Nikakor ni res, da je morala ruska inteligenca vsled lastne krivde ali vsled svoje nesposobnosti bežati iz domovine, in da bi bila lahko ostala doma, ako^ bi se hotela pametno prilagoditi novim razmeram. Ruska inteligenca pač sama uvideva svoje slabosti in napake; ruska inteligenca ni tako farizejska kakor zapadnoevropska in ne skriva hinavsko svojih napak. Iskreno priznava,, da se je bila preveč oddaljila od rodne grude in da je predeč zaupala brezbožni materialistični evropski kulturi. A .nrav zato pa moramo vsi vedeti, da Rusija in njeni izgnanci trpijo tudi za grehe zapadne Evrope, torej tudi za naše grehe. Vsak poznavalec Rusije mora priznati, da je boljševiška revolucija strašna posledica zgodovinskih in socialnih ruskih razmer in da je revolucija v tej obliki mogoča samo v Rusiji. Vsi pa tudi vemo, da so boljševiki najskrajnejše ideje skrajnega materialističnega socializma in komunizma prenesli v Rusijo iz zapadne Evrope. Splošno je znano, da ruski boljševiki bogokletno teptajo vsako vero in moralo, da rabijo podla nemoralna sredstva in izkoriščajo najnižje instinkte. Nikoli se še ni v Rusiji tako teptala vera in morala. In če bi se kdaj kaj podobnega godilo, nam to niti pred Bogom niti pred poštenim človeštvom ne daje pravice, da bi z moralnega stališča skušali opravičevati metode boljševikov, ki so vzrok tolike bede. Računamo z dejstvom boljševiške revolucije, priznavamo jo kot dejstvo, znamo si jo socialno-historično razlagati, ne moremo pa je moralno opravičevati. Torej nikar ne žalimo ruske inteligence, ne odbijajmo jo od sebe, ne pehajmo jo od naših vrat, ko vidimo, da potrebuje sočutja in pomoči! Po vsem svetu se zavedni katoličani obilno udeležujejo dobrodelnih in kulturnih podjetij za Rusijo in za njene izgnance; vsem na čelu naš sveti oče Pij XI. Ali naj jugoslovanski katoličani tvorijo sramotno izjemo v krogu katoliških narodov? Ali nas ne vežejo še posebno srčno vezi z Rusi? Vsi kulturni narodi iščejo kulturnih stikov z izgnano rusko inteligenco. Ali smo ravno mi tako visoko kulturni, da so stiki z rusko inteligenco za nas nepotrebni ali prenizki? Nikar se ne varajmo! Ruska inteligenca bo igrala še veliko vlogo v kulturni in politični zgodovini. Porabimo torej tako ugodno priliko! Ruska inteligenca je v genialnih predstavnikih rusko književnosti iskrena glasnica sočutja, ljubezni, usmiljenja, človekoljubnosti. Pokažimo, da znamo to svetlo potezo ruskega značaja ne samo občudovati, marveč tudi občutiti in v sebi udej-?lvovati. Topli utripi božjega Deteta, ki ogrevajo ledeno ozračje nocojšnje blažene noči, »nj ogrejejo tudi naša srca. Pozabimo vsa nesporazumijenja! Odpustimo! Razširimo meje svojo ljubezni in objamimo brate izgnance, brezdomce. Saj vemo, kako ravno lomimo in toplo rusko srce v teh dneh bridko občuti tugo in bol. Naj so začutijo tlomače med nami! »Slava Bogu na višavah in nn zemlji mir l judem blage volje k Seja ministrsKega sveta. CARINA NA IZVOZ SVINJ. - ORJUNA SE RAZPUSTI KOT PROTIDRZAVKN ELEMENT. Belgrad, 23. dec. (Izv.) Od 4. popoldne do 8. zvečer je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je definitivno sklepalo o vprašanju izvozne carine na prašiče. Pri izvozu živih svinj se bo pobiralo od komada 500 Din carine, ako se bodo izvažali po kg, od vsakega kg 4 Din, od zaklanih svinj pa od 100 kg 450 Din. Zaklane in žive svinje pod 70 kg je prepovedano izvažati iz države. Izvozna carina na mast znaša 600 dinarjev od 100 kg. Zatem se je razpravljalo o dnevnicah narodnih poslancev. Kakor znano, se je pojavilo vprašanje, ali naj prejemajo poslanci dnevnice do 19. marca. Z ozirom na to bi imel dobiti še vsak poslanec 13.680 Din, ker pa je bilo v skupščini 299 poslancev, bi "Be moralo izplačati še 4,090.320 Din. Ministrski svet ni sklenil glede tega vprašanja ničesar definitivnega in je naročeno finančnemu ministru, naj prouči celo zadevo, kako bi se moglo rešiti to vprašanje. Nato je razpravljal ministrski svet o imenovanju velikih županov, o čemer ni bilo ničesar konČnoveljavno sklenjenega. Razpravljalo se je tudi o imenovanju uradnikov v višje čine ter o uradniš. vprašanju sploh. Ministrski svet je sklenil, da sedanja vlada ne bo premeščala in imenovala uradnike v višje čine razen v izrednih prilikah, ako bi se posamezni uradniki pokazali tako sposobne, da bi se mogli povišati. Isto je bilo sklenjeno glede upokojitve in premeščanja uradnikov, in sicer, da se bodo upokojili in premestili uradniki samo v izrednih slučajih. Notranji minister je poročal o društvu »Or-juna«. Notranji minister je navedol v svojem poročilu, da je ta organizacija izvršila v zadnjem času brezštevilno protizakonitih činov in je predlagal, naj se fo društvo kot protidržavno razpusti, njegovi voditelji pa postavijo pred sodišče radi protizakonitih dejanj. Tudi v tej zadevi še ni bil sprejet končni sklep, skoro gotovo pa bo >Orjuna< razpuščena. Končno je finančni minister poročal o svojem razgovoru z Ant. Kristanom. Veliki župani. Belgrad, 23. dec. (Izv.) Jutri dopoldne bo seja radikalnih poslancev in ministrov, na kateri se bo končno rešilo vprašanje imenovanja velikih županov in pokrajinskih namestnikov v Hrvatski in Sloveniji. Belgrad. 23. dec. (Izv.) Pred nekoliko dnevi se je poročalo, da je na mesto dosedanjega pokraj. namestnika za Hrvatsko .Turaja Demetroviča imenovan bonski svetnik Celzo Cavalleri. Ta vest ni popolnoma točna. Cavalieri je imenovan samo za vršilca namestniakih dolžnosti do imenovanja novega kandidata. Imenovanje novega pokrajinskega namestnika za^ Hrvatsko se bo izvršilo še tekom jutrišnjega rine. Proglas radikalne stranke. Belgrad, 23. dec. (Izv.) Kakor se v tukajšnjih političnih krogih govori, jc proglas radikalne stranke na volivce že gotov. Najznačilnejša točka v tem proglasu je, da se more vidovdanska ustava izpopolniti in izpremeniti, v kolikor se pokaže pri udej-stvovanju nemogoča. Proglas je naslovljen na narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. V gla\Tiem je sestavljen v smislu Protičeve-ga programa. DRŽAVNI ODBOR SKLICAN. Belgrad, 23. dec. (Izv.) Predsednik razpuščene narodno skupščine je sklical sejo državnega odbora na 29. december ob 4. uri popoldne. Poleg predsednika in podpredsednika so pozvani na sejo dr. Karamehmedovič, Pera Markovič, predsedniki kasacijskega sodišča, državnega sveta, višjega sodišča v Sarajevu, stola sedmorico v Zagrebu in apelacijskega sodišča v Novem Sadu. Državni odbor bo na tej seji proučil vprašanje volitev glede na razpi st skupščine. NEMARNOST! Belgrad, 23. dec. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih sc je sprejela neugodno vest, dn ni bilo pri včerajšnjem re-kviju v katoliški cerkvi za uinorjenLn predsednikom ] oljske republike Narulo-\viczom nobenega zastopnika naše vlade, dasi je rek vi ju prisostvoval vos diplomatski . bor. RADIČ IN VLADA. Zagreb, 23. dec. (Izv.) DanaMi «Slobodni dom« prinaša notico: V novi vladi, ki je bila imenovana 17. decembra, ni Pribičeviča in nobenega Pribičevice-vega pristaša. Na drugi strani jc za Hrvatsko t Slovenijo imenovan po en minister brez listnice. Ta volivna vlada torej priznava tudi Hrvate in »Slovence, kat je dober začetek. KANDIDATURE JIRSS. Zagreb, 23. dec. (Izv.) Jutranji »Slobo-dni dom« prinaša vest, da bo Hrvatska republikanska seljačka stranka nastopila v banski Dalmaciji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini samostojno in sicer na podlagi sklepa stranke od 22. februarja 1922. fu sklep je bil 23. decembra izpopolnjen v toliko, da sme napraviti predsednik stranke izjemo, ako zahteva potreba. To se bo zgodilo v Zagrebu, kjer ho pri volitvah nastopil Hrvatski blok. Nosilec liste Hrvatskega bloka bo ali književnik ali pa novinar. Istotako bo nastopil Hrvatski blok skupno v virovitiški županiji, ponekod v Sremu ln morebiti tudi v Bosni. Kandidat Hrvatske republikanske seljačke stranke ne sme biti na podlagi sklepa glavnega odbora stranke noben šolan gospod, ako ni v seljački stranki vsaj pet let. Izjemo snm napraviti predsednik stranke s soglasnim odobrenjem glavnega odbora. RAZCEPLJENOST DEMOKRATOV. Belgrad, 23. dec. (Izv.) Splošno se sodi. da bodo demokrati nastopili pri volitvah v Srbiji JM3VS spljeni. Kakor se govori, bo v posameznih krajih v Srbiji 4 do 5 demokratskih list. ŽIDOVSKA STRANKA'. Belgrad, 23. dec. (Izv. Po vesteh prl-Vojvodine so tamošnji židovski krogi pripravljajo, da nastopijo pri volitvah samostojno, ker jih je v Vojvodini zelo veliko in upajo, da dobe en mandat. Vlada za registriranje rapall-ske pogodbe. Belgrad, 23. dec. (Izv.) Ivakor se do-zimva iz po ijcntsga vira, je naša vlada sklenila, da odloži registriranje rapall-ske pogodbe do 17. januarja 1923, da se da italijanski vladi možnost, da izve mnenje italijanskega parlamenta o konvencijah. sklenjenih v St. Margheriti. Ako bi italijanski parlament ne ratificiral konvencij, potem bo naša vlada predložila rapallsko pogodbo društvu narodov v registriranje. Vlada je to sklenila povodom razgovora zunanjega ministra dr. Ninčiča z novim poslanikom italijanske vlade v Belgradu Negrotijem, ki je zaprosil našo vlado, naj odgodi registriranje rapallske pogodbe do sklicanja italijanskega parlamenta. Milijonske zlorabe v glavni kontroli? Belgrad, 23. dec. (Izv.) Predsednik glavne kontrole Milivoj Popovic je posetil ministrskega predsednika Nikolo Pašiča. Ta poset se živahno komentira v vseh krogih. Poroča se, da je Popovic obvestil Nikolo Pašiča o mnogoštevilnih zlorabah in protizakonitih činih, ki so jih demokratski ministri izvršili v glavni kontroli. Nikola Pašič je zahteval, naj se preiščejo vse zlorabe, da se morejo krivci kaznovati, ker se sodi, da je država oškodovana za mnogo milijonov dinarjev. Stanovanjski zakon. Belgrad, 23. dec. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je poročal minister za stanovanjsko politiko o stanovanjskem vprašanju. Kakor znano, velja dosedanji pravilnik o stanovanjih do 31. decembra t. I. Ker so tukajšnji hišni lastniki pričeli zadnji čas poviševati stanarino, se je odločil minister za socialno politiko, da nastopi proti temu, ker bi bili e tem zlasti uradniki silno oškodovani. Novi pravilnik o stanovanjih, ki ga je sestavil dr. Žerjav, je vseskozi nesocialeu in daje hišnim posestnikom popolno svobodne roke, da lahko delajo, kar hočejo. Novi minister za socialno poliko se je postavil na stališče, da hišni posestniki sami ne smejo povišati stanarine, temveč samo stanovanjski uradi in ministrstvo za socialno politiko. AFERA ANTONA KRISTANA. Belgrad, 23.'dec. (Izv.) Danes je bilo v finančnem ministrstvu posvetovanje, na katerem je bil upravitelj posesti Belja bivši minister Anton Kristan, ki bi imel ob tej priliki opravičiti svoje gospodarstvo v Belju. Anton Kristan jo hotel izkoristiti novi položaj in nepoučenost novega finančnega ministra ter je opisoval celo zadevo kol časnikarsko senzacijo. Finančni minister je prekinil sejo in izjavil, da bo izdal končni sklep, ko bo pregledal vse akte in vse poslovanje Antona Kristana v Belju. Revizija konvencije z Grško. Belgrad. 23. dec. (Izv.) Kakor dozna-va vaš dopisnik, jc bilo našemu poslaniku v Atenah naročeno, naj obvesti grško vlado o poslednjih sklepih ministrskega sveta o ratifikaciji konvencije gledo Soluna. Naša vlada je sklenila na poslednji seji ministrskega sveta, da je treba to konvencijo v gotovem pogledu izpremeniti radi ugodnega izhoda naše države na Solun. Grška vstopi v malo antanto t Belgrad, 23. dec. (Izv.) Po sem dottffi vesteh se je vršilo med našo in griko delegacijo več sej, na katerih se je razpravljala i o vstopu Grško v malo antanto. Te vesti 80 bile sprejete v vseh diplomatskih krogih zelo majhnimi simpatijami, ker je splošno« mnenje, da bi si mala antanta naprtila ») Grško samo novo breme, ničesar pa ne pri-' dobila. Okrožnica Pija XI. Rim, 23. dec. (Izv.) Sv. oče papež PIJ XI. je izdal encikliko pod imenom »Ubi arcano Dei«, v kateri navaja najprej ra®% loge, zakaj je doslej samo tiho opazoval,; dasi je želel, da bi mogel takoj izpregovo-riti katoliškemu svetu. Nato navaja žalost-, ne slučaje in srečne dogodke prvih me-Becev svojega pontifikata, ki so osvetljevali to, kar bi imel povedati krščanskim narodom, namreč mnogostranost in resnost sedanjih zla, glavne vzroke teh zla ln končno uspešna zdravilna sredstva. Sv. oče naglasa potrebo obnove in pomirjenja človeške družbe. S tem, da udružuje papež programe Pija X. in Benedikta XV.* z geslom »Pax Christi in regno Christic, ki si ga je sam izbral, želi, da bi došlo do verskega miru in enotnosti, pa tudi do državljanskega miru. Sv. oče izraža svoja posebno veselje, da so vsi narodi skoro ljubosumno izražali voljo vzdrževati s sv. stolico prijateljske odnošaje, da pa gleda z obžalovanjem, da manjka v tej družbi narodov Italija, njegova draga domovina, ki si jo je izbral Bog za središče vsega krščanskega sveta. Sv. oče obnavlja i*iavri občinskem uradu ali pri deželnem oziroma okrožnem sodišču. Vsaki zahtevi za popravo volivnega imenika je treba priložiti kot dokaz potrebne uradne listine, domov-nico, rojstni list, potrdilo občinrkega urada o šestmesečnem bivanju v občini. Te listine so vse takse in kolka proste in jih mora vsaka oblast v ta namen na zahtevo brezplačno v 24 urah izstaviti. Na tako vložene zahteve mora županstvo odgovoriti v petih dneh. Če ne odgovori, se smatra, (la je zahtevo zavrnilo. Komur županstvo zahtevo odbije, ali pa, če mu ne odgovori, ima pravico pritožbe na deželno, oziroma okrožno sodišče. To te bode dogajalo posebno tam, kjer so župenstva nam nasprotna. V tem slučaju ne smemo odnehati, ampak takoj vložiti pritožbo. d) Koliko imamo časa, da vse to izvršimo? Dne 21. decembra 1922 je bil v skupščini prebran ukaz o novih volitvah. Ta ukaz bo razglašen najkasneje 27. t. m. Zakon pa pravi: Ko se razglasi ukaz o volitvah narodnih poslancev, se Bmejo popravki zahtevati še 15 dni po razglasitvi ukaza. Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volivne- fa imenika, po katerem se bodo vršile e razpisane volitve. Torej morajo biti vse reklamacije brezpogojno do 10. januarja 1923 že vložene. Zaupniki: Apeliramo na Vas, da izvršite vse to ogromno delo. Pri zadnjih volitvah je SLS izgubila 10.000 glasov, ker se nismo brigali za volivne imenike. Storite vse takoj in z vso vestnostjo in natančnostjo. Volivni imenik je podlaga usrieha pri volitvah. Pri zadnjih volitvah nekatere občine niso prepisale volivnih imenikov, kakor smo jim naročili. Pokazalo se je, da je brez tega vsaka sistematična in uspešna agitacija nemogoča. Ne zanašajte se: saj je župan naš, bo že napravil. Današnji režim je nasilen in mi imamo le toliko pravic, kolikor si jih priborimo. Krajevni odbori SLS, KmetBke zveze, Delavske in Obrtne zveze naj skiičejo takoj sepe. Tam flahinčno preberite ta poziv in si raz- delite delo med seboj, da boste s velikim delom v tako kratkem Sašu gotovi če bomo vse naše volivce vpisali v volivni imenik, smo napravili polovico volivnega dela. V Ljubljani, o Božiču 1922. Tajništvo SLS. Politične vesti. -f Radikalni kandidati. Radikalci se sedaj med drugim posvetujejo, kje bi postavili za kandidate svoje tri nove ministre: dr. Stojadinoviča, Supila in dr. 2u-paniča. Če bo belgrajska čaršija zadovoljna, bo Stojadinovič kandidiral v Belgradu. Supila in Županiča pa bodo radikalci postavili za nosilca svojih list na Hrvatskem ozir. Slovenskem, čeprav so vsi prepričani, da noben ne bo izvoljen nikjer. -f Za Pribičevi6eve kandidate tndi ni prostora. Da je slovenska demokratska trojica že danes brez mandatov, je jasno. Da pa se njihovim hrvatskim ln srbskim kandidatom ne godi nič bolje, je to bolj zanimivo. Veliko skrb obračajo Pribičevi-cevi pristaši na dr. Lukiniča, ki je bil predsednik parlamenta, in na bivčoga finančnega ministra Kumanudija. Dr. Lukiniča so prvotno hoteli kandidirati v Liki. Toda tja se mora zateči sedaj sam Pribičevič, ker drugje ni varen. Lukinič bi v Liki prišel v poštev le še kot okrajni kandidat, kar se pa za predsednika parlamenta no spodobi. Mislili so ga kandidirati tudi v Srbiji. Toda po zadnjih dogodkih na to ni misliti, ker bodo tam kandidirali le Davi-dovicevi pristaši. Sedaj ga gonijo nazaj v njegov kraj Karlovac, kjer pa ga čaka težak boj. Tudi Kumanudiju so v Srbiji ne godi bolje. Zadnjič je bil izvoljen v bitolj-skem okrožju. Sedaj bo tam kandidiral Davidovičevec čičevič. Tako je tudi Kumanudi na suhem. Si bo z dr. Žerjavom in Kukovcem podal roko. + Komunisti in volitve. Iz Belgrada: Dopisniku >Novosti« je baje ugleden član bivše komunistične stranke podal naslednje informacije: Res je, da stojimo pred ustanovitvijo delavske stranke. To ni več vprašanje mesecev in tednov, ampak dni. K temu nas ne sili le predvolivni položaj, marveč tudi masa, ki zahteva, da se čim* prej osnuje stranka. Ni pa resnica, da bi bile komunistične vrste razdeljene, eni da bi hoteli novo stranko, drugi pa ne. Ustanovitev stranke je izraz splošnega razpoloženja delavskih množic. Drugo vprašanje pa je, če bo stranka pri volitvah nastopala v istem obsegu ko zadnjič. To je vprašanje, na katero za sedaj še ni mogoče odgovoriti. To bo odvisno od političnega kurza. Mogoče Je, da bo reakcija zavzela tak značaj, da bo posebno ponekod onemogočen vsak volivni boj. Načelno o sodelovanju ali nesodelovanju pri volitvah morem le reči, da nobena delavska stranka, posebno marksistična, kakor je naša, ni bila nikdar proti sodelovanju pri volitvah. -(- Konferenc srbijanskih republikancev. Iz Belgrada poročajo, da so republikanci sklenili, v prvi polovici januarja sklicati v Zagrebu dvodnevno konferenco, na katero bi prišli glavni zastopniki glavnega odbora iz Belgrada ter zastopniki več republikanskih organizacij iz Srbije. Pozneje bi se take konference vršile v Ljubljani, Sarajevu, Dubrovniku in Novem Sadu. -j- Pojpjnujii med Mussolinijem in reškimi nacionalisti. Kakor jporočajo italijanski listi, se tačas mudi v Rimu neka reška komisija, sestavljena iz »pristašev raznih strank«, ki se pogaja z italijansko vlado zaradi gospodarske obnove Reke. Začasne kreditne posle naj bi prevzela vBanea d' Kalia-r, ozir. Reška hranilnica. Obnovi so plovba Reka—Marseille, a reška ladjedelnica Carnero dobi v popravo dve italijanski vojni ladji. za nase časopise! Božični prazniki so bolj kot vsak drugi čas primerni, da naši somišljeniki in somišljenice po svojih najboljših močeh poagitirajo za naše katoliško časopisje. Dolžnost vsakega zavednega katoličana v sedanji dobi je med drugimi tudi ta, da porabi vse sile v to, da pride v vsako našo hišo, vsako našo družino vsaj en katoliški časopis. Vsak naš somišljenik naj v svojem okolišu pa^i na to, da naši časopisi ne izgube v novem letu nobenega dosedanjega naročnika ' . da pridobi našim listom prav mnogo novih odje;.". alcev. Cene našim listom so do preklica te-le: SLOVENEC mesečno Din .12 za Ljubljano, Din 14 po pošti, Din 23 za inozemstvo. DOMOLJUB za posameznike Din 24, pri poverjenikih Din 20 letno. PRAVICA mesečno 4 Din. BOCTLJUB za posameznike Din 14, pri poverjenikih Din 12 letno. DOM IN SVET letno Din 100, za dijake Din 75.________ Primorske novice. p Nova igra proti Jugoslovanom. Tržaška «Era Nuova« dne 23. t. m. objavlja z velikim hrupom tiskano pobotnico nastopne vsebine: «Narod sebi! Liri 2 Liri. Hranite pobotnico!« Te pobotnice da je vrgla v Julijsko Benečijo iredentistična »Narodna Obrana«, da si tako zagotovi sredstva za svoje proti Italiji naperjeno delovanje. Razpečaval je listke tržaški Sokol in jih prodal baje za 4 milijone lir. Seveda si list nato na običajen način privošči »voditelje«, imenom Sčeka in Wilfana, ki da podpihujejo slovanske mase, ki so določene, da jih Italijani absorbirajo. S tem kršijo zakone — gostoljubja. List grozi z italijanskimi oblastmi ter kliče na pričo Srbe, ki naj se po vsem tem ne čudijo, da se italijanskemu zunanjemu ministru ne mudi z ratifikacijo repallske pogodbe. — Tako so Italijani našli novo pretvezo za nova nasilja nad našim narodom v Julijski Benečiji ln za zavlačevanje sklenjenih pogodb. Seveda goruje pobotnice ne bodo drugega nego zblrauje sredstev za vzdrževanje narodnih šol, katerih svoji slovanski manjšini svobodoljubna Italija noče dati. p Nasilja brez konca. 21. t. m. so vdrli v knjižnico slovenske Čitalnice pri sv. Jakobu v Trstu fašisti, razbili vso opravo, knjige pa znosili na trg ln jih tam sežgali. — Prejšnji dan so v neko gostilno pri sv. Jakobu, kamor zahajajo Slovenci, prišli fašisti Ln začeli preiskovati navzoče. Pri dveh mladeničih so našli Izkaznico pevskega društva »Ilirija«. Fašisti so fanta odvedli v lekarno, kjor sta morala za svoj denar kupiti rleinovo olje ln ga na mestu Izpiti. Stvar sta opazovala dva orožnika ln zbijala šale na račun slovenskih fantov. p Smrtna kosa. V Trstn je umrla trgovčeva soproga ga. Marija Prelog. p Poostrena stražna služba v Trstu. V Trstu so se tatviue, vlomi in razni drugi zločini silno pomnožilL Vsled tega je sedaj oblast odredila poostreno stražno službo. Pa-trole, sestavinene Iz policijskih agentov, redarjev in karabinerjev, neprestano krožijo po mestu, posebno ponoči ter pazijo na sumljive elemente po javnih lokalih. Uspehi se že poznajo: mnogo nevarnih lopovov so že prijeli in število zločinov je znatno padlo. p Razpust občinskega odbora v Marezt-gah. Oblast je končnoveljavno razpustila občinski odbor v Marezigah pri Kopru, ki je bil v komunističnih rokah. Za komisarja je imenovan Josip Padovan. p Aretacija »Lavoratorijevih« urednikov. 21. i m. so v uredništvo »Lavoratore« v Trstu neuadoma vdrli redarji in odpeljali v zapor vse navzoče urednike — pet po številu. Za kaj gre, ni znano. p Umrl Je v Trstu svetnik višjega deželnega sodišča v pokoju Fran Codrig (Kodrič). p Volkovi so se v zadnjem času pojavili na Krasu. š Izraba podhišnih lokalov v Mariboru. Mnogo vnanjih trgovcev in obrtnikov, posebno iz Kranjske se je zaman trudilo naseliti se v Mariboru, ker ni dobiti lokalov, saj jih niti domačini no dobe. Gradbeni akciji oziroma Mar-Stanu se je posrečilo zbuditi zanimanje po vzgledu Zagreba in v večjih mestih inozemstva, namreč izrabe soute-renskih lokalov (kleti itd.). Poleg domačinov se te izrabe poslužujejo tudi inozemci. V Trubarjevi ulici (vogal Gregorčičeve ulice) izrabi neka večja češkoslovaška tvrdka tak lokal za tovarno pletenin. Z delom adaptaoi-je so te dni že pričeli. Tvrdka bo Imela naslov: Mariborska tovarna pletenin K. Wor-sche. Prihodnje leto namerava isto podjetje to hišo nazidati. Soditi po zanimanju, bo v Mariboru prihodnje leto vso polno takih novih obrtnih lokalov. š Usoda mariborskega gradu. Zgodovinsko poslopje, mariborski grad, sredi mesta, kjer se spodaj nahaja znana grajska klet, še zdaj čaka razrešitve svoje bodoče usode. — Grad je pred enim letom kupoval trgovec Brdajs. Z gradom je tudi spojena stara znamenita oerkev oziroma kapela, katero želi pridobiti pravoslavna občina, razpolaga ž njo pa še prejšnji lastnik baron Twickl. Zgoraj je zdaj izpraznil tapetulk Zeleuko svojo zalogo iz velike grajske dvorane, ki je vsled tega postala prazna. Po enih vesteh so namerava tam zgoraj vse prostore preurediti za veliko moderno kavarno, po drugih vesteh se namorava ves grad preurediti v stanovanja. Vse to zavlačevanje pa kaže, da grad ni prišel v prave podjetne roke, kajti ostal je še bolj zanemarjen kakor je bil prejo. Grajska klet je dobila novega sodeležnika v osebi g. Slahte. ki je prišel lz Ljubljane. š 115 milijonov avstrijskih kron poneve-ril je leta 1891 v Laškem rojeni Pretner ali Prestner Jos. Poneverll jih je na Dunaju ln ni izključeno, da se izdaja za Antona Gbtza, kateremu je poneveril osebne listine. š Kolo ukradeno je bilo v Celju Jerneja Krlžunu lz Žalca. Vredno je bilo 3500 kron. Želimo vesele božične praznike/ Uredništvo in upravništvo. Dnevne novice. — Gg. 2npanom! Prihajajo nam vprašanja, v katerih številkah Uradnega lista so določila o sedanjih volitvah. Odgovarjamo: Sedanje volitve 8e vrše na podlagi volivnega reda za ustavotvomo skupščino. Ta zakon je bil razglašen v Uradnem listu št. 106, letnik 1920. Izpremembe tega zakona so objavljene v Uradnem listu št. 78, letnik 1922. Zakon o volivnih imenikih se nahaja v Uradnem listu štev. 67, letnik 1922. V Uradnem listu št. 89, letnik 1922, je uredba državnega odbora, ki določa volivna okrožja in število poslancev za vsako volivno okrožje. — Okrajna kmetska zveza na Vrhniki priredi v nedeljo dne 81. decembra ob eni popoldne shod v dvorani Rokodelskega doma. Vršil se bo obenem občni zbor. Vsi člani uljudno vabljeni. — Naročniki, pohitite z obnovitvijo naročnine! Radi nestalnosti naše valute in zopetnega dviganja cen pri vseh potrebščinah je nujno potrebno, da se preskrbe naši časopisi kolikor mogoče n.iglo s papirjem. Zato pa treba denarja in zopet denarja. Kdor torej takoj plača večmesečno naročnino, pripomore svojemu časopisu, da se pravočasno preskrbi s papirjem. Kdor hitro da, dvakrat da, velja v sedanjih razmerah tudi pri plačevanju naročnine. — Naročnina Domoljuba je za sedaj določena na letnih 24 Din. To ceno plačajo vsi, ki prejemajo list naravnost na svoj naslov. Vsi drugi naročniki, ki dobivajo časopis pri poverjenikih, pa plačajo znižano ceno 20 Din na leto, ker nam s tem prihranijo večje stroške pri zavijanju in poštnini. O nagradi, ki jo dobo poverjeniki (nabiratelji) za svoj trud, je pisal Domoljub v 43. štev. — Gg. poverjenikom Domoljuba in Bogoljuba. Uprava naših listov prejema v zadnjem času po položnicah plačila za Domoljuba ozir. Bogoljuba, ki jih večkrat ne ve, kako vknjižiti, ker ni zadevnih pojasnil. Treba je namreč razločno povedati, je-li plačilo namenjeno za polovico leta ali celo leto, oziroma koliko izvodov želi kdo plačati celo- oziroma polletno. Brez takega pojasnila je vsaka vknjižba pri skupnih naročilih na-ravnst nemogoča. — Tangorro zadela kap. Italijanskega zakladnega ministra Tangorro, člana Italijanske ljudske stranke, je zadela kap. Mussolini je pokojnikovi družini osebno izrekel sožalje. — Itlcinovo olje za poslance. 21. t. m. ob devetih zvečer je prišlo v stanovanje republikanskega poslanca Contija v Rimu več fašistov, ki so zahtevali da Conti spije čašo ricinovega olja. Conti je brez drugega prijel čašo in spil, nato pa vprašal fašiste, če žele od njega še kaj. Fašisti so nato odšli. — Novoletna voščila cenj. naših trgovcev in obrtnikov, v kolikor jih že niso naročili, sprejemamo še do vštevši 29. decembra zvečer. Ker pa je to naj-skrajneji rok, prosimo, naj nam vsak odda tozadevno naročilo že dan poprej. — Izkopane starine. Pri kopanju temelja za uovi most čez Donavo pri Novem Sadu so v globočini .15 m našli star meč, bojno sekiro in razno orodje s turškimi napisi. — Najdbe so izročili belgrajskemu muzeju. — Prvi ženski pravoslavni samostan v Jugoslaviji. Belgrajski listi poročajo, da je belgrajski patriarh Dimitrije določil samostan Jošenica v moravskem okrugu za prvi ženski pravoslavni samostan v Jugoslaviji. Voditeljica samostana bo igunianica Mela-nlja. — Nazarenci v SrbijL V Belgradu so te dni zasledili tajno molivnico nazarenske sekte, pri čemer se je ugotovilo, da ae je na-zarenstvo pričelo širiti tudi v SrbijL V Belgradu je nekoliko stotin nazarencev. To gibanje izvira iz Vojvodine, kjer je mnogo nazarencev. Njihov glavni vodja je neki Milan Dundjerov v Starem Futoku. (Nazarenci so verska sekta, katera prepoveduje svojim članom med drugim rabo kakoršnegakoli mo-rilnega orožja. Ta sokta je bila že v Avstriji prepovedana in nekaj nazarencev jo bilo med svetovno vojno ustreljenih, ker se niso hoteli dotakniti orožja. Tudi v Jugoslaviji je bilo že nekaj vojakov obsojenih radi istega vzroka.) — Berite časopise! V zadnjem času opažamo, da nekateri čitatelji prezro ravno najvažnejše beležke v naših časo^ pisib, ki bi jih moral pazno prebrati vsak naš somišljenik. Urednik oziroma listova uprava pač nimata nobenega boljšega sredstva, s katerim bi se mogla bolje sporazumeti s svojimi čitatelji, kot svoj časopis. To velja za vse naše časopise. — Umrl je v Milanu italijanski skladatelj in glasbenik Giacomo Orofice. Bter. 281» SLOVENEC, dne 34. decembra 1M9. — Proti Imenovanja žensk t sodniške službe se je izrekel odbor zveze češkoslovaških sodnikov, ki pravi v svoji izjavi, da so ženske vedno bolj občutljive kakor moški in da obstoja bojazen, da bi kot sodnice pri težkih prestopkih ne bile vedno objektivne. Tudi s fiziološkega stališča niso dana nobena jamstva, da bi mogle ženske vedno zadostiti zahtevam poslovnega reda, ne da bi jih bilo treba pogosto nadomeščati v uradu. Med vzroki navajajo sodniki tudi, da se ženske po poročilih ministrstev niso obnesle k koncepta! službi. — Tihotapstvo volov na Keko. Listi poročajo, da bo vsak teden vtihotapi preko nage demarkaoijske črte okoli 800 volov na Roko. Tako vzdržujejo Reko tudi sedaj jugoslovanski tihotapoi, kakor so jo za časa D'An-nunslja. — Čudno, ve se za število vtlho-tapljenih volov, a preprečiti ae ne da--- — Olepšava Novega Sada. Mestni svet v Novem Sadu je določil 32 milijonov kron za regulacijo cest. — Novo romansko kulturno in gospodarsko društvo. V Rimu snujejo kulturno in go-Bpodarsko društvo «Cristoforo Colombo*. oko-lu katerega bo se dosedaj poleg Italijanov zbrali Se Španoi in vse špansko-ameriške države. —j Groaen umor. Pred dnevi je poli-efja v K81nu zaprla nekega trgovca s pre-Šiči, ki je pred 14 dnevi umoril v Sieg-burgu nekega belgijskega Juvelirja. Morilec je priznal na policiji, da je truplo žrtve razsekal na kose in jih dal požreti svojim psom. — Ugodna vest ta revmatike. Z Ble-8a, kjer se je bil nastanil po svojem prihodu iz Rusije, se je preselil v Ljubljano zdravnik-bakteriolog dr. Ivan Rahlejev, kateremu se je po mnogoletnih študijah posrečilo izumiti nov lek proti rev-matizmu v sklepih in mišicah. Temu le-ku je dal z ozirom na sestavine ime: «Radio-halsaniica«. Dosedaj je smel dr. Rahlejev predpisovati ta les le sproti ter se je moral boriti z velikimi potež-kočami, preden mu je ministrstvo narodnega zdravja dovolilo, da sme ta lek izdelovati ter staviti v promet na debelo. iVsled odloka omenjenega ministrstva z dne 29. novembra t. 1. Ap. št. 41.869 je elednjič dr. Raidejev izvojeval dovoljenje, da more otvoriti biološko-bakterio-loški laboratorij za izdelovanje omenjo-nega preparata ter se je odločil, da ga otvori v Ljubljani. O učinkovitosti preparata »Itadio-balsamica« govore števil- U, nchvalna pisma ozdravljenih pacijen-tov, kakor tudi potrdila medicinskih avtoritet. — V kratkem prične dr. Rahlejev 7, izdelovanjem leka v velikem obsegu. Že do danes mu je prišlo toliko naročil od vseh strani naše države in celo iz inozemstva, kjer je njegov izum zaslovel jbrez najmanjše reklame, samo po priporočilih zdravnikov in ozdravljenih bolnikov, da mu bo le težko sprva ugoditi vsem. Dr. Rahlejev izdeluje namreč lek osebno, ne-le radi tajnosti sestavin in načina prepariranja, marveč v prvi vrsti radi tega, ker more le osebno izdelovanje, katero zahteva bakteriološko znanje in izkustvo, jamčiti za pravilnost preparata. Preparat je sedaj patentiran v vseh državah Evrope in v glavnih civiliziranih državah na drugih kontinentih. Ko bo izdelana zadostna količina preparata, se bo isti prodajal razun v lastni zalogi, po vseh lekarnah v državi. — Nove peči «Univerznl« se kurijo S žaganjem, premogovim prahom, čre-slom, šoto itcL aH pa z drvmi. premogom itd. Doseturuo gorenje žaganja in enakih odpadkov ne stane niti eno krono, pri uporabi navadnega goriva 50 odstotkov prihranka. Gore neprestano, brez dokladanja od 8 do 16 ur, po velikosti. Obenem so porabne za kuho. S temi pečmi je doseženo največje štedenje. Mno-gobrojna priznalna pisma na vpogled. 'Naročajo se pri tvrdki z žele.nino Stanko Žargi & Co. Ljubljana, Sv. Martina cesta 15._ 5566 Na obč. zbor Slomškove zveze! Člani in članice »Slomškove zveze« so preživljali minulo leto težke čase. Ni bilo dovolj nad njimi glavarjev, nadzornikov, okrajnega in višjega šolskega sveta, po blejskih resolucijah so dobili še posebno špijone, ki jih postava ne pozna. In zakaj 1 Samo zato, ker hočejo, da bi ostala šola verska, in ker gredo v delu za narod s tistimi organizacijami in g tisto stranko, ki ima v programu pnak cilj. Svetovna demokracija daje vsakemu državljanu svobodo prepričanja, v verskem in političnem pogledu; po nji vsaka organizacija lahko svobodno zasleduje svoje cilje, le «Slomškova zveza« pri nas bi jih ne smela, dasi je od države zakonito priznana. Državljanski čut odrekajo Slomškarjem ljudje. ki same sebe smatrajo za. državo, ljudje, ki proglašajo svoje strankarske cilje za državne in narodne. Slomškar-jem ne pomaga niC, ako prirejajo zborovanja s predavanji o kraljeviču Marku, nič jim nc pomaga, ako jjošiljajo udanostne izjave vladarju itd. — ker ne klonijo tilnika pred režimom, so proti-državen element. Ko bi ne živeli v božični dobi, zapisali bi se marsikatero pikro, a sveti čas nam narekuje mir, sili nas k odpuščanju. Pohitimo pa v sredo vsi, ki nam je krščanska vzgoja mladine cilj in najsvetejši ideal, na zborovanje našega krščansko-mislečega učiteljstva. Pokažimo jim, da stoji za njimi vsa krščanska inteligenca in ž njo vred vse krščansko ljudstvo. Pozdravljeni nosilci Slomškovih idej! j. Ljubljanske novice. lj Generalni štab erjunašev za Slovenijo prestoluje v Ljubljani, kjer so jugofašisti do svoje zadnje blamaže v Šiški zagrešili marsikatero otročarijo in pa kak sentimentalni oklic. Polastiti so se nedavno nameravali tudi policijske oblasti, nakar se jim je pa le povedalo, da je v Ljubljani policijski direktor še vedno g. dr. Guštin in ne orjunnš Joža Benzia, tajnik oblastnega odbora orjune za Slovenijo; ta je namreč nekega dne prišel s tovariši orjunaši v Tratnikov notel in povedal, cla bo od zdaj naprej on nadzoroval tujce. Pregledal je tujsko knjigo in se posebno zanimal za grofico Močenija, katera je tisto noč prenočevala pri Tratniku. Ker poznamo energijo gospoda prvega državnega pravdnika Domenica, vemo, cla bo orjunaška ofenziva na policijsko nadzorstvo tujcev v Ljubljani primerno po zasluženju nagrajena po tistih §§, k-teri to določajo. Ker se oblastni odbor orjune za Slovenijo s sedežem v Ljubljani rad zavija v misterioziio ljubljansko meglo, da bi bil bolj interesanten in pikanten, smo predrli meglo in poročamo, da tvorijo ta odbor sledeči jugofašisti: Franc K nt nje, predsednik, Atarie Ristič, podpredsednik, Jože Renzia, tajnik; ostali odborniki so: Vlado Galzinia; Dušan Česnik; Ernest VudJer, Alojzij Mlekuš, Franjo Perko, Jan Touja, Franjo Kerkoc, Pe-terlin V-Ljubo .Turkovič, Savel j Kolin; Branko Gular, Adolf Durnin, Lojze Zaje, Miha Čep in Slavko Znider-šič. Zadnjič so sklenili, da bodo tudi v Davčah ustanovili orjunski vaški odbor. Ij Požar v Gledališki ulici. Poleg Jaki love hiše v Gledališki ulici st. 10 je stala nizka lopa Pokojninskega zavoda, v kateri se kuha in tudi spe delavci. Dne 23. t. m. ob pol enajstih dopoldne je zapazil profesor Friderik Jugovič, da se iz lope kadi in je videl v njej razbeljeno peč. Gospod profesor je šel precej na pošto, da obvesti požarno brainbo, toda trajalo je precej časa, preden je mogel govoriti z Mestnim domom. Medtem je že gorela lopa s plamenom in plamen je švignil tudi v pritličje. I., II. in III. nadstropje sosednje Jakilove hiše v Gledališki ulici št. 10. Prizadete stranke so znosile opravo iz stanovanj. Ob 12. je bil požar pognšbn; lopa Pokojninskega zavoda je zgorela do tal, gospod Jakil in njegove stranke imajo tudi zelo veliko škodo. Jakilova hišnica je obletala vse oblasti na rotovžu in jih opozarjala na nevarnost požara, ker je bila lopa naslonjena na Jakilovo hišo, toda sicer zelo sekantni mestni stavbinski urad ni ukrenil ničesar, da bi se bila lopa odstranila, človeških žrtev na srečo ni bilo, toda če bi bilo gorelo ponoči, bi bile lahko nastale strašne katastrofe. — K temu požaru smo prejeli še naslednje dodatno poročilo: Največjo škodo je požar povzročil v I. nadstropju g. Praprotnikovi. kjer je zgorela kuhinja popolnoma z vso opravo, soba za služkinjo ter jedilna shramba, druga, nadstropja pa so bila poškodovana v toliko, da so zgorela okna, vrata kuhinje ter stranskih sob. Poleg tega pa so bila stanovanja in pohištvo kolikor toliko poškodovana od ognja in vode. Gasilna akcija je bila precej otežkočena vsled velikega d in,a. Skoda je precej velika in se lahko ceni nad pol milijona. lj Telovadni odsek Orel šišenske prosvete priredi na praznik sv. Štefana 26. t. m. gledališko predstavo ^.Tihotapec«. Prireditev se vrši v telovadnici lj. šole v Šiški. Začetek točno ob šestib zvečer. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor! lj 19. mesec se jo izplačal za božičnico, sicer .ne državnim uradnikom iu nameščencem, pač pa vsem uslužbencem in uslužbenkam T. ljubljanskega delavskega konsumne-ga društva v Ljubljani, katerega načelstvo že tudi pripravlja moderno pragmatiko za gvo.ie uslužbence in nslužbenke. lj Slovenska krščanska ženska xve*a pri redi v času od Novega lota do Velike noči tečaj za praktična ročna dela. Pouk, ki se bo vršil v dvorani pri Križankah vsak pondeljek od 8. do tri četrt na 8. uro in vsak četrtek in soboto od 6. do 5». zvečer, so prevzele prvovrstne moči. Pogoji sprojernR ln vrste ročnih del, ki se bodo podučevale, so razvidni t z načrta, ki je na vpogled v vseh ljubljanskih prosvetah in v orliški podzvezi. Javiti se je treba do 80. decembra. — Predsedstvo SK2Z. Stran 0, Ij DrnŽHbni klub akad. starešinstva vabi vse svoje prijatelje na družabni večer ob osmih zvečer na dan sv. Štefana v verandi hotela Union. Lepa zabava. Godba. — Bran vstopnine. — Odbor. lj Prosveta frančiškanske župnije ima odborovo sejo v sredo, due 27. t. ni. lj Obini sbor Zvrta služkinj »e bo vr&il na novega lela dan ob pol 5. popoldne v društvenih prostorih v Alojzijeviiče. Vse članice vljudno vabi odbor. Ij Spodnja Šiška. Z dnem 1. decembrom je na Celovški cesti št. 26. otvoril Mr. Ph. Ivan J o g t novo, javno lekarno za šišenski okraj in okolico. Muogo let so se le-ti potegovali za njo, ker jo bila. in je lokalno zelo potrebna. Želje so se jim uresničile in prebivalstvo okolice je jako zadovoljno s to novo pridobitvijo. I,i Policijska kronika, Pogreša se 11 letni Jožef Škerl že od 3. novembra. Kdor o fantu kaj ve, naj to naznani policiji. — Daljo se pogreša že od 1. novembra železniški delavec Ivan Ščuka, doma iz Šaleža pri Sežani, ki je kosal že 2 meseca znake umobolnostl. — Pri «Amerikanou« v Florjauski ulici je bilo slu-Skinji Martji Linčok ukrndeno perilo v vrednosti 1200 K. — Apoloni ji Dolžan je bila ukradena ročna torbica, v kateri je imel« 960 kron denarja. —• lj Vloge na tekoči račnn pri Mestni hranilnic! ljubljanski. Knkor se nam poroča, je mini-•irefvo trgovine in industrije dovolilo Mestni hranilnici ljubljanski, da sme poleg hranilnih vlog »prejemati tudi vloge na tekoči račun. Glej in-aerat v danaSnji številki lista! Ij Koncert v hotelu Tivoli. V ponedeljek dne 25. iu torek dne 26. decembra t. I. od 15. do 20. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. D o 1 n i č a r. 5594 novice, r K»j morajo znati deklete? Nek nemški pedagoški list piše, da je treba dati dekletom primerno šolsko izobrazbo. Poleg tega ph je treba naučiti kuhati, šivati in prati. Treba jih je naučiti štediti, da bodo vedele, da je plačana navadna obleka boljša in lepša kakor pa svilesa na dolgu. Vedeti morajo, da je zdravo polno lice več vredno, kakor pa prazna lepota, dosežena z raznimi kosmetičnimi sredstvi. Naučiti se morajo tudi nositi močne čevlje. Dekleta naj znajo kupovati, računali in vse hišne posle. Ako imajo denar, naj se uče klavirja in slikanja. Kaj vedo, da je pošten obrtnik več vreden kakor bogato oblečen postopač. Naj vodo, d■> u sreča v zakonu odvisna od razkošja in moževih novcev, temveč samo od njegovega značaja. Ako bodo vse to vedele, se lahko poroče in bodo našle svojo srečo. r Čuden znanec. Pred francoskim zunanjim ministrstvom je vsak dan pričakoval ministrskega predsednika Poincareja slabo oblečen človek in ga pozdravljal: »Dober dan, gospod Poincare!« Končno je vzbudil tudi pozornost policije, ki je taj-nostnega človeka aretirala. Ko so ga vprašali za vzrok njegovega obnašanja, je samo izjavil, da se piše Jean Hidon. Tudi Poincare se je zanimal zanj ter mu poslal malo vsoto denarja. : Sporočite gospodu Poincareju mojo zahvalo,« je rekel Jean Hidon policiji z globokim spoštovanjem. ^Recite mu, da sem kaj takega od njega pričakoval.« Ko je nato zapustil policijski urad, je odšel naravnost v restavracijo. r Vrednost obleke so spoznali najmodernejši berlinski lopovi. Berlinska policija je namreč našla v snegu že več nezavestnih oseb v sami srajci, ki so jih berlinski lopovi ponoči napadli, onesvestili in jim oropali vso obleko. r Kje bi bilo bolje? V neki fini francoski družbi se je govorilo o raznih stvareh, toda ne vedno dostojno. Nekoč so govorili tudi o raju in peklu ter je vsakdo povedal o tem svoje misli, razen nekega drugače zelo pametnega gospoda. Ko so pozvali molčečega gosta, naj pove svoje mnenje o raju in peklu, je dejal: :>Radi klime bi vsekakor želel, da pridem v raj, toda radi družbe želim, da pridem v pekel.:: Nuvzoči so šalo razumeli ter so pričeli govoriti o drugih stvareh. r Tzredna ženska. Slavna francoska umetnica Sarah Bernhardt je že okoli 80 let stara. Nastopa z neumorno in vedno enako žilavostjo in umetnostjo še danes, in sicer v velikih vlogah. Dne 19. t. m. bi bila imela nastopiti v vlogi v neki noviteti Sacha Guitryja. Umetnica pa je hipoma zbolela. Vendar je že v dveh dneh pri-lično ozdravela ln najbrž zopet kmalu nastopi. O njeni bolezni se izdajajo buletini kakor o kaki kraljici. Podpisani so trije zdravniki. Res občudovanja vredna žena. r Proti beračem in pregrehi n« rimskih pestah. Rimske oblasti so začele križarsko vojsko proti pouličnim beračem in pouličnim ženskam. Listi poročajo, da je med berači dosti takih, ki Imajo lepo premoženje lo ki posojajo denar na oderuške obresti. Med pouličnimi prostitutkami pač ni takih, zato pa roji okoli njih cel trop parasitov oziroma parasltinj: stanovanjska gospodinja, šivilja, ki vsak večer posebej izposoja obleko itd. Na tisoče t»»h ponesrečenih služkinj in podobnih žrtev .velemesta so izgnali v domače občine. druge oddali v bolnišnico ln podobna žalostna zatočišča, a vendar po ulicah še vedno mrgoli teh nesrečnio. r Boj proti alkoholizmu na Švedskem. Švedska vlada je izdala pred dnevi podrobno poročilo izida glasovanja o prepovedi alkohola un Švedskem koncem avgusta 1.1. Za prepoved alkohola je glasovalo 889.078 volivcev, proti pa 924.874. V Švedski Imajo tudi ženske volivno pravico in je zanimivo, da je 57 odstotkov žeusk glasovalo za prepoved alkohola, od moških pa sumu 41 odstotkov. Četudi v Švedski ni prepovedan alkohol, j« vendar v Stoekholuiu veliko maujši odstotek pijancev (1.6 na 100 prebivalcev), knkor pa v Kiistijaniji (Norveška) s 5.8 odstotki alt pa v Helsingforsu (Finska), kjer obstoje veliko ostrejši zakoril proti alkoholu. To je radi tegu, kor se vodi v Švedski prava krščanska vojna proti alkoholu v šolah in sploh med mladino. Z ozirom na izid glasovanja ostane v Švedski staro stanje, po katerem sc more piti žganje le z legitimacijo, ki se zelo težko dobi, medtem ko se lažja vina, piva do 8 odstotkov prodajajo brez legitimacije, toda samo v državnih monopolskili trgovinah. r Uspehi ruske arktične ekspedicije. Iz Moskve poročajo: Arktična znanstve-no-industrijska ekspedicija se je te dni vrnila v Moskvo. Ekspedicija je bila tri leta zunaj in je. preiskala ozemlje in obalo. Belega morja ocl Arhangelska do zalivov Kanadalak in Onega, kakor tudi polotok Kola. Njeni znanstveni in gospodarski uspehi so zelo znatni. Med drugim je ekspedicija bistveno popravila zemljevid polotoka Kola, našla nove rude in mineralije. Zelo bogati so uspehi, tičoči se faune Belega morja in flore visokega severa. Razen tega so dognali nov način za izdelavo ribjega olja ter nameravajo ob severnem Ledenem morju ustanoviti veliko tovarno za ribje konzerve. r Sedein ntiljard dolarjev so izduli ameriški turisti leta 1922 v Evropi. Ta vsota je sedemkrat večja, kakor pa francoski dolg Ze-dinjenim državam. Skoro vsi milijoni so bili potrošeni v evropskih glavnih mestih. To izdatke je prorneunaln American Hotelmens ABsoeiatiou in so smatra ta proračun za zelo zmeren. Objavili so tozadevne številke ameriški hotelirji v svrho propagande proti potovanju Amerikancev preko morja. r Vestna žena. < Ali nisem skrbna? Ze sinoči sem ti zašila luknjo v žepni« — >Prav, prav! Ampak, kaj 6i pa imela opraviti v žepu, da si našla luknjo?« r Predolge hlače. Krojaški mojster zmerja vajenca: >Hlače so zopet pol metra predolge! Takoj napravi krajše! — Vajenec: "Koliko pa naj odrežem?<; — Mojster: »Hm, takole en centimeterk Gospodarstvo. a Italijansko-ceskoslovaSki dogovor slede tržaške Inke. Dne 21. t. m. je čeSkoslova-ško-itali.ianska gospodarska konferenca v Trstu dovršila svoje delo ter se je pogodba še istega dne podpisala. Glasom italijanskih listov določa pogodba: V tržaški lukt se zn češkoslovaško blago pristojbine za vskladi-sčenje, ležarina Itd. znatno znižajo; jadranska pristaniška tarifa se za 69 predmetov češkoslovaške trgovine zniža, za 60 odstotkov, obnove se direktni tovorni vlaki med Trstom in Češkoslovaško; italijanske paroplovne družbe dovolijo za prevoz češkoslovaškega blaga lemoljem posebnih dogovorov znižano voznino: urede so telefonske zveze med Kalijo in Češkoslovaško ter se zgradi nova zveza, ki ne pojde preko jugoslovanskega ozemlja; za brzojavni promet med obema deželama se dovolijo razne olajšave ter se ustanovita nova brzojavno in radiotelegrafična zveza, med Rimom in Prago; za potne lisic se medsebojno dovolijo znatne olajšave. g Žitni Irg. Na novosadski produktu! borzi notirajo sledeče cene: pšenica 17—17.20 K. ri. 13.48 K, oves U.48 K. koruza 11.30 K. pšenična moka št. 0 23.80 K. — Tovarna Arko se nahaja v Za grebu, Vlaška ulica 116. ter obstoja i/, tovarne in rafinerije za žganje, tovarne za peneča vina, tovarne likerjev, tovarne za eter, tovarno za kemične produkte, veležganjarne, vinskih in sadnih desli latov ter veletrgovine z vinom in žganjem. Tvrdka se je ustanovila 1. 1867. po očetu današnjega lastnika, pokojnem Miju Arko. Od 1. 1910. jo vodi scuanji lastnik sam. Ocl tega časa se tudi začenja veličasten procvit tvrdke. V. teku malega števila let, ho se vse gori navedene tovarne zgradile po najmodernejših zahtevah tozadevne stroke ter posta vile v obratovanje. Tudi tovarna špirita in rafinerija, ter tovarno penečih vin sc radi svoje moderne ureditve ter z ozirom na svojo kapaciteto smatrajo za največje in najpomembnejše svoje vrste v Jugoslaviji. Ta tovarna proizvaja v državi največ alkohola in najboljše kakovosti, ker ji najmodernejša strojna ureditev omogoča proizvajanje najčistejšega alkohola, ki odgovarja t. zv. švicarskim uzancam t. j., cla jc1! brez vsake primesi oljnatih odpadkov. Ta prvovrstna k val i teta alkol.ola in žganjarna konjaka, omogoča tovarni Arko proizvajanje pr- Stran OL 8COVERBO, cflft H. 1021* MlfPi !HHL ■r vorazrednih likerjev, ki so priznani in priljubljeni ne Bamo pri na« v domovini, temveč tudi daleč preko naših mej, celo v prekomorskih krajih tako, da bo likerji Arko znani danes že na angleških in južnoameriških krajih. — V zaanjem fta-fu je tovarna dala v promet prvovrsten kvas, ki je po kakovosti enak svetovnim znamkam, posebno pa dunajskemu kvasu, katerega se pri nas veliko zahteva, ter si je zato tuai hitro osvojil našo trge. Tvrdka Arko si prizadeva, da proizvajam špirit sama dalje predeluje, razen tega pa posveča veliko pozornost tudi iznelavanju postranskih proizvodov ter se bo njen popolni program šele v 'doglednem času izvršil popolnoma. — Vsa tovarna je urejena na pogon s paro in elektriko, katero proizvaja sama. Tovarna potrebuje na leto okoli 4500 vagonov sirovih sirovin ter zaposluje okoli 500 delavcev v \rseh svojih oddelkih. — Tvrdka vodi še vedno po utemeljitelju ustanovljeno trgovino z vinom ter ima veliko moderno urejeno klet. —• Razen v Beogradu, kjer ima podružnico v Kosovski ulici št. 53, ima tvrdka zastopnike v vseh večjih mestih Jugoslavije, rav-notako pa tudi v inozemstvu, posebno v južni Ameriki, svoje reflektanto. 5596 BORZE. Zagreb, 23. dec. (Izv.) V današnjem prostem prometu je tendenca od včerajšnjega due nekoliko slabša. Dolarji ao se plačevali od 360—364, deviza Newyork od 360-368, Italija 18.70—19.10, liro 18.50—18.80. Curih, 23. deo. (Izv.) Na današnji prod-borzi je notirala deviza Zagreb 1.45. Prosveta. pr Hermann Wendel: Kreus und quer durch den Slawischen Silden. Frankfurt a. M. Frankfurter Societatsdruckerei. Ab-teilung Buchveriag. Str. 300. Cena 6 M s 60 odstot. pribitkom. Knjiga obsega tri potovanja, prvo Von Marburg bis Monastir, drugo Von Belgrad bis Buccari in tretje Krainer Tage. Prvi dve potovanji iz 1. 1020 in 1921 sta izšli že v knjižni obliki, letošnje poletne dneve, ki jih je Wendel preživel med nami, smo brali v Prager Pressi. Prvi dve knjigi, kakor pravi predgovor, sta pošli in avtor je privolil v novo izdajo, izpopolnjeno s »Kranj-skimi dnevi«. Tendenca knjige je pokazati Nemcem naše kraje in njihovo življenje in tako odstraniti razne predsodke, ki jih je vstvarila prošlost. Knjiga bo gotovo dosegla svoj namen. Saj je tako pisana, da živiš s pisateljem od prvega koraka do zadnjega, od prvega zavzetja do bridkotrpke resignacije ob s' ?ve-su, ko zaropotajo železniška kolesa skozi karavanški predor. Kranjski dnevi! Ljnbljano je obiskal že kot znanec in jo ob svojem drugem obisku gleda skoro bi rekel z zaljubljenim očesom. Na Vodnikovem trgu vidi vrvenje, a ne one pestrosti kot v južnovzhodnih krajih naše države — narodne noše ni več; ob pogledu na Vodnika se spomni naše literature, citira Prešernov epigram na >pre-oblecenega menišiča«, pove svojo sodbo o Prešernovem spomeniku in ko gre po ulici, pogleda v škofijsko palačo, se vstavi ob magistratu, misli na pred potresno proš-lcst in med »kamnitimi zaboji« v Stritarjevi ulici zaželi novega potresa, da bi prišel pravi okus spet do veljave in se pošteno realiziral. Ve le sejmi Ob otvoritvi je bil zraven ln apostrofiral ob tej priliki republikansko Nemčijo, naj se pride les učit demokratičnosti. In poje slavospev slovenski podjetnosti, krepko poganjajoči industriji. Iz gnječe sejma je odšel na Gorenjsko in s paznim očesom ošvrkal in karakteri-ziral miljejnost in ljudi, Bohinj in Bled in Jesenice in Tržič in Kranjčanov tudi ni prezrl. Ob priliki slovesnosti Narodnega doma jih je karakteriziral, posebej pa omenja le enega, ki je v Kranju nad Kranjem — und I)r. Ivau Pregelj, von Isonzo gebtir-tig, aber in Krainburg siedelnd, ein Lyri-ker und Bomancier von Oeachmaek und Haltung. Fn še Prešerna se spomni ln Jenka, ki počivata tam gori. Potem pa v Škofjo Loko in skozi prvo jesensko vzdušje po sorski dolini v Selca iv Krekovi slavnosti. Ob tej priliki označi Kreka in njegovo delo, z eno potezo poda Korošca in Finžgarja. Ob tej slavnosti diha vsa Gorenjska in n la organizacija. Pendant Gorenjske — Dolenjska. Tudi njo je obiskal in z istim zavzetjem ko ono. Pod geslom: Cviček, cvička! je prišel v Pusti javor, opazoval vasi in vasice — ljudi, ki jim je cviček dal drugo srce ko Gorenjcem, opazoval je kozolce in Se marsikaj. Na Turjaku se je pomudil, dal remi-niscencam na tur.".ko čase slovo in se vživel na Rašici v našo reformacijo, se spomnil v tem ^literarnem kotu Slovenije« Levstika in Stritarja (na škrabca ga očividno niso opozorili!). Obiskal je še Muljavo, se oglasil v Jurčičevi rojstni hiši, orisal njegovo pokrajino, videl — 401etnica pisateljeve smrti je bila one dni — kaok je Jurčič prodrl v ljudstvo, in bil je gotov, da bo doaeti brat slovenska povest, dokler bo že kdo po slovensko govoril. Tudi Stično je posetil in potem preko Zagreba v Brežice, Krško, Kostanjevico, Belo Krajino in v Novo mesto, odkoder je prispel po noči v Ljubljano, kjer ga je misel na slovo spravila ob pravo dobro voljo. Tako je Wendel hodil skozi naše kraje ln videl in opazil je mnogo in mogoče še marsikaj, kar je doslej celo našim domačim očem ušlo. Slika, ki .jo je dal Wendel s svojim spretnim peresom Nemcem o nas, je skozi simpatična in mislim, da se bomo tudi mi ob Wendlovih knjigah zavedli, da Slovenci smo in nas ni treba biti tega sram ne v mejah svoje državo m ne pred zunanjim svetom. L. pr Most v življenje. Spisal duh. svetnik Ant. Ca de ž, katehot v Ljubljani. Založila Prodajalna K. T. D. (Nic-man) v Ljubljani. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 1923. Vel. osmerka, str. 140. Cena 16 Din; po pošti (če denar naprej) 17.50 Din. Rešitev socialnega vprašanja skušamo doseči — tako se zdi — preveč enostransko. Vsakdanji kruh, lagodno življenje, dobra služba — to so skoraj edini problemi današnje v materijo zatopljene družbe. Kultura b r c a se zanemarja. Prizadevanje za gmotno dobrine, za urno preskrbo otrok, ki naj po želji v delu zakopanih roditeljev čimpreje pridejo do lastnega kruhu, odriva v e 1 e -važno vzgojno dolžnost v stran. Če starši in drugi vzgojevalni upravičenci pozabljajo na notranjo izoli-ko otrok, če nc znajo ali pa no marajo plemenititi otroških src, če ne utrjujejo z besedo in zgledom mladine za borbe in nevarnosti v življenju, so nezvesti svojemu poklicu, ki so ga prevzeli, ko so stopili v zakon. Naša izobraževalna društva skušajo marsikaj dopolniti in nadomestiti, kar se jje v rodni hiši zamudilo ali zanemarilo. ALi tuu" to izobraževanje je morda em> stransko, osobito če se skuša ustrezati le bolj želji po zabavi. Predavanj z izrecno vzgojno tendenco — povsem soditi — ni veliko. Tozadevnim uedostatkom utegne odpoinoči vzgojna knjiga «Most v življenje«, ki je spisana prav z ozi om na današnjo mladino in < anašnje razmere. Pisat !j je uporabil — kakor je navedeno v knjigi — mnogo priznanil. najnovejših vzgojnih del, pa tudi važnOe slovensko pedagogoško slovstvo. Namen knjige je označen v uvodu tako-le: ^Vzgojnega beriva Slovenci občutno pogrešimo .Če nudim širši javnosti kolikor toliko sostavno in skladno urejena navodila za krščansko C l.Jenje, upam, da vsaj nekoliko zamašim vrzel na r»olju slovenskega vzgojneg i slovstva. Kn.'lga, ki je ] 7od vzletnega zbira: nja in praktičnega poučevanja, naj bi bila predvsem v pomoč ^ojenLam vitjih dekliških, g o s p i d n ;j -s k i h in tem podobnih š o l. Te sem imel v prvi \rsti pred očmi. ?.abila se bo pa s pridom (vsaj deloma) v vsaki šoli zadnje leto pred odhodom v življenje. Posluževale naj bi se je pri a ;goji osobito matere; koristila bo pa vsem vzgojiteljem. Tudi predavateljem po izobraževalnih društvih bo prav prišla ...« Založništvu (Prodajalni K. T. D. -Ničman v Ljubljani) moramo biti hvaležni, da je v teh težkih časih oskrbelo tako lepo knjigo, ki je koJ navlašč primerna za novoletno darilo. pr l. številka »Socialne misli« L 1923 je danes izšla in se naročnikom razposlala. — Prodstavlja se nam v novi obliki s platnicami, ki jih je z vso eleganco in simbolično pomembnostjo modernega stila narisal gosp. Spacapan iz Gorice. Risba, klas s srpom, pomeni: «Kdor seje, žanje«. — Iz vsebine bo politično javnost brez razlike najbolj zanimal članek dr. L H o h n j e c a o »Pripravah za konkordat«, v katerem so v naši javnosti vprvič objavljeni sklepi pripravljalnega odbora za konkordat v Belgradu. — Temeljnega pomena je razprava dr. P. Tominca O. F. M. o »Smernicah krščanske politične stranke«. — Dr. Josip Je raj obravnava važni problem »Socialna načela t državni vzgoji«. — Važen donesek k zgodovini enotne delavske fronte v Sloveniji objavlja Mihael M o -1 k e r e. — Novost za nas je tudi sltnacijska slika o italijanski Ijndskl stranki v Bedanjem moment« od Janka Kralja is Gorice. — O gospodarski politiki rnsklh sovjetov razlaga svoje misli Boris Slajmer. — V pregledu imamo: Vladna krlsa (Fr. Smo-dej) — Svetovna politika (Cosmopoli-ta) — Preobrat na desno (Frane Ter-seglav) ter zanimiv aktnalen drobiž. — Cena »Socialni misli« je letos 40 Din. vprlzorltve »o vrže laven abonmanov. Na Sveti dan (25. t. m.) ob osmih »večer Urrajo v drami zabavno rusko komedijo »Svatbo Kreoinskega« (izven), v operi pa po jo ob pol osmih opero *Carmen« (Izven), na Štefanov dan (26. t. m.) so vprizorl v drami ob osmih »večer veseloigra «Jack Straw« (izven), v operi pa ob pol osmih domača slovenska opera »Gorenjski slavček« (izvon). V četrtek 28. t. m. igrajo v drami ob osmih zvečer Cankarjevo dramo *Kralj na Betajnovi« (red D) v operi pa gostujo kot »Madamo Butterfly« vrnamonifa ruska pevka gospa Ada Poljako-va (red B). Začetek ob pol osmih. V potek, 29. t. m. so vprizorl v opori »Gorenjski slavček« ob pol osmih zvečer (red E). V soboto, 30. t. m. Igrajo v drami ob osmih zvečer Mol-narjevo zanimivo predmestno legendo «LUl-om« (red A), v opori na se poje ob pol osmih zvečer «Carmon« (red D). Na Silvestrov večer se ponovi v drami ob treh popoldne, kakor je že zgoraj omenjeno božična povest «Peterčkovo poslednjo sanje«, v opori pa vprizore ob šestih zvečer »Gorenjskega slav-čka«. Na novega leta večer je v drami ob osmih «Llllom«, v operi pa ob pol ostnih »Prodana nevesta«. Predstavo na starega in novega leta dan so igrajo izven abonmanov. Sprememba opernega repertoarja. Gostovanje gospe Ado Poljakovo kot Madamo Butterfly za red A. Na sveti dan 25. t. m. se pojo mesto opere »Carraon« opera »Madamo Butterfly« z gospo Poljakovo za red A. S tem hočo gledališka uprava omogočiti, da bodo deležni čim prej vsi gledališki abonentl gostovanja gospe Ade Poljakovo, ki je povabljena, da gostujo že koncem tekočega me-scca v Belgradu. Začetek ob pol osmih. Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Narodno gledišče. Predstave Narodnega gledališča v Ljubljani ta časa božičnih praznikov. Mod Božičem ln Novim letom vprizorl drama božično povest Pavla Golie Peterčkove poslednje sanje in sicer na Sveti dan, na Štefanov dan. na starega leta ln na novega leta dan, vselej ob treh popoldne. Igra je letos nekoliko spremenjena. Avtor je napisal k njej prolog, ka-pelnlk g. Balatka Da je nglasbil nekaj mest predvsem ples meglio ▼ tretji sliki. Vs« te Drama v treh dejanjih. Ta drama Jožefa Kantorja, oštirja in kmečkega mogotca, ki kraljuje na Betajnovi, zakotni slovenski vasi, sloni na šeks-pirskih temeljih. Paralela s Hamletom se kar vsiljuje. Kakor kraljuje tam mož, ki ima umor svojega brata na vesti, tako se je tudi tn povzpel Kantor do bogastva in ugleda in šel nevzdržno svojo pot preko trupel, kar mu očita študent Maks, pristna hamletska figura. Strahovi se plazijo po tem domovanju, iz Nininih oŠ strmi v nočnih urah groza njenega očeta, Kantor-jeve žrtve. Vendar Kantor kraljuje, trlum-fira, hodi pot zmagovalca do tistega večera, ko mu Maks strga krinko z lica. V Hamletu zaigrajo igralci po Hamletovem ukazu kralju njegov zločin, da zbeži pred zrcalom svoje vesti in se s tem izda. V Kralju na Betajnovi pripravi Maks Kantorja do tega, da se priplazi k Maksovemu očetu in ga hoče zadaviti, kakor je zadavil svojega brata. Neizbežna sila morda istega položaja, istega časa in namena mu Blrivi prste k drugemu umoru. Ko zasveti luč, se zdrzne in spozna, da se je izdal. V Šekspirjevi drami je Hamlet tisti, ki začrta igralcem njih igro, da strica razgali, v Cankarjevi drami je pa Maks oni, ki vzbudi v Kantorju speči inštinkt morilca v polumraku, da se mu potem v luči zasmeje in mu pove: zločinec si. Potem tečejo poti obeh iger narazen. Maks pade, Kantor ga ustreli s puško ženina svoje hčere, Bernota, na katerega pade potom sum, ker je tudi Maks ljubil Kantorjevo hčer. V tretjem dejanju se pa kažejo trije konci: Tolstega motiv iz «Moči teme«: Kantor bi so spovedal svojega greha ln vzel pokoro nase; blaznost morilca, ki se zruši pod težo svojega zločina; cinizem zločinca, ki tava svojo pot naprej. Škoda, da je Cankar prva zaključka samo naznačil in se odločil za tretji izhod, ki pusti v gledalcu disharmonijo v duši in ne dovede igre do tiste višine in ubranosti, ki bi jo moglo dati bogastvo dejanja in motivov v igri. — Igra je bila dobro vprizorjena. Kantorja je igral g. Skrbinšek, ki je vodil režijo, v vsej demoničnosti. V prizorih s svojima dečkoma, ki tudi zaslužita pohvalo, je bil sijajen. Samo nekaj mi ni ugajalo: njegovi prehodi hi način igranja v afektu žalosti in obupa. Tisti globoki jok, ki je za Skr-binška značilen v takih momentih, ne sodi za može Kantorjevega kova. Sicer je bilo to opaziti le pri premijeri, dočim se je pri reprizah to zboljšalo. G. Železnik kot Maks je bil izboren in je pričakovati od njega še lepih kreacij. Tudi g. Lipah nam je skušal župnika pri bližati, da bi videli v njem siromaka, ki za novi farovž in hlev, ki mu ga obljubi Kantor sezidati, zatisne oči pred mogotče-vo hudobijo, a v sebi čuti še vedno odpor proti njemu. Ni župnik tisti, ki daje blagoslov Kantorjevemu početju, sam kmet med kmeti, siromak med siromaki, se je uklonil pod Kantorjevo mogočnostjo... Ce je kaj odbijajočega v tej figuri, leži to v Cankarjevi karakteristiki te osebe, v kateri se je boril do župnika v ,n> dltervnoa ▼ 0 N«ttO, »»»rov. Pauavta« v u 23./12. 21 h 787 8 11-8 0-6 Obl. Jvth. 23.12. 7 h 788-7 10 0-6 obl. J rab. 0« 23./12 14 b 735 18 0 obl. jeab. STENSKI KOLEDAR 1923 (oblika 36/30-5 cm) « Izdala In zalolila JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA Cona Izvodu 6 dinarjev - Trgovci znalan popust Vesele božične praznike in srečno )^oyo leto Jelila vsem cenjenim gostom in prijateljem Jyan in T^ozi l?ercog „ restavracija pri „XeYu" i Vesele božične praznike in - srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem A. Jurca nasl. Al. Senčar Ptuj ■NIIHiraHMIHNIlllNH i Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem tvrdka Milko Senčar in drug Ptuj S a Vesele in blagoslovljene božične praznike želi vsem cenjenim odjemalcem ANTON KUŠLAN trgovina z malanha blagom g Ljubljana, Karlovska cesta 34 □□□□□□□□canaaoaaaaaaaaanadi SfflSEl Cesalni salon za dame i Ljubljana, Kongresni trg 19. Elektr. masaža lic — Manikura Barvanje z L'0real Henne Izvršujejo se vsa lajna dela. Parfumerija. IRaailBIBBaiBRIBBlilllB Boljše dekle ki zna dobro kuhati, sprejmemo k mali rodbini. — 8EMPER, Koprivnica, Hrvatsko. 5582 VESELE božične praznike so srečno novo leto želita vsem svojim cenjenim naročnikom in odjemalccm SNOJ & MODIC manafaktorna trgovina LJUBLJANA, Prešernova ulica. KmuiTSmHTu^TRnmiiiiiiiiiiiiimiiii; AltfOIIlOMU ^iiiiiiiiiiiiiiaiHiiiHiiiiii^ Kolesa HiiiiiiRiitiinHinni^ Pnevmallhe »tiliiliiiiiijiiinnini";"^"'","""" PREDNAZWANIEO. TVRDKA Ti ii iti it iTn 11:1111M i i I TTTTTTTn rmrr noiocikii ii:i:iiiiiii!iiiiii!iiiiKniniiiniiiinnifr Dell m oprema Garažo """""""""""""""■""""j"""11 OTVOR! v februarju poleg svojih dosodanjih »tasiorov iCi ifiiHliaislc kreditne Danke boljšega, zanesljivega, ki bi tudi pomagal oskrbovati večje posestvo blizu Ljubljane, sprejmem takoj. Pismene ponudbe pod »Pošten 5593« na upravništvo lista. ELEKTRO-MAŠINSKI, sa viSjo »premom 1 12 godišnjom praksom, tražl namještenje. Cij. ponudbe pod šiirom »TEHNIČAR br. V—47. na INTJ-RREKLAM d. d. Zagreb. Ilica 21. 5467 flunn IntiPŠ Proda se skoro nova lov-« lUHllI. ska puška, dvocevka kaliber 16 za brezdlmen smodaik. VeC se izve pri ravnatelju Hranil. kmeC. občin. i srn trezni in zanesljivi, dobro Izvežbani (tudi z dežele), dobijo za stalno proti kavciji razno konfekcijsko delo na dom. — Vprašati je v Ljubljani, Emonska cesta itev. 8, I. nadstr., v pisarni. BOMBAŽEVA PREDILNICA in TKALNICA v TRŽIČU išče osebo ki bi bila dobro vajana ravnanji! le miim i lesom ter bi obenem kot zaprisežen paznik prevzela NADZORSTVO V NJENIH GOZDIH kakor tudi čez njeno ribarstvo. Ponudbe direktno. 5580 Soliden gospod ISSe meblovasio sobo s kurjavo, brez hrane v sredini mesta Ponudbe na upravo ,.Slovenca" pod Šifro »Snažno«. SVARILO. Podpisana tvrdka opozarja cenjene gosp. gostilničarje in vinske trgovine, da odklanja vsako odgovornost za vse, katerega si bodi značaja sklenjene kupčije v njenem imenu po 10. novembru t. 1. z nje bivšim potnikom, gosp. Alojzijem Planinšekom stanujočim v Ljubljani, Karlovska cejta Mev. 18, kateri je prodajal drug« manjvredna vina od drugih tvrdk pod imenom spodaj navedene tvrdke. VINKO STOKLAS veletrgovina haioških vin Sv. Andraž v Halozah žel. postaja Ptuj Lepa prihodnost! Kmetsko dekle, iz boljše hiše s premoženjem, staro 28 let, sc želi v svrho možitve seznaniti s kakim boljšim posestnikom na deželi. — Ponudbe pod šiiro *SREČA« na upravo »Slovenca«. Prodam .,AJAX I" skoro popolnoma nov po prav ugodni ceni. — MIH. (FEDERHAMMER), Sodni CIČ, kovač, Koseze pn KAV-Ljubljani. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1923 želi ysem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem Obitelj 01upoya istočasno priporoča iz svoje znane gostilne trgovina in gostilna ^^^ dolenjsko Yino pod trančo Xjubl/ana Stari trg 1-2 katero se toči čez ulico po 2 K ceneje za praznike GRAŠČINA BOŠTANJ bode oddala v ZAKUP lastni ribolov reke Save, desno obrežje, od Trbovelj do mosta v Radečah potom javne dražbe, — Dražba sc vrii v nedeljo, dne 14. januarja 1923 ob 2 uri popoldne v restavraciji gosp. FR. IVANČIČ v Zidanem mostu. 5468 Denar sg posodi za stanovanje. Naslov pove uprava lista pod številko 5569. Hiše, vile, stavbne parcele, posestva, graS2|ne, vod' r.a moči, tovarna itd. n a p r o d a j I • Pojasnila dajes FR. SCHANTEL, konca-sionlrani posredovalec, Mestni trg 18-1. iBiHHBffiffi^HHHa n i, Brinovo olje kupim vsako množino in plaCam prt dobri cen?. — Informacije dojo: Stan pot 11, pritličje, levo (nasproti tramvaj ske remizc). 5584 Prodam posestvo blizu Ljubljane, pripravno za trgovino^ in obrt. Stanovanje kupcu takoj na razpolago. — Več pove JOSKO SEVER, Informacijska pisarna, Ljubljana, Dunajska cesta, 5586 Štev, 2271. Razpis službe občinskega stražnika. Trska občina TRŽIČ razpisuje mesto policista z mesečnimi prejemki 708 dinarjev, čevlji, službeno obleko in prostim stanovanjem ter kurjavo. Nastop službe 1. januarja 1923. Prednost imajo bivSi, šc za službo sposobni orožniki in državni policisti. — Prošnje (kolkovane z 3 in 10 Din, priloge po 1 Din) je vložiti najdalje do 27. decembra t. I. na županstvo Tržič. — Prošnje morajo biti opremljene s prilogami: domovnico, družinskim listom, nravstvenim in zdravniškim lzpričevalom. Pomanjkljivo opremljene prošnje ne pridejo v polter. Trško županstvo Tržič, dne 20. decembra 1922. Zupan: Ivan Lončar L r. d. d. v LJUBLJANI Zahvala. Za vse dokaze sočutja ob smrti nagega srčno ljubljenega soproga, ozir. očeta, brata, svaka to stric* Riharda Megušar nadačitclja v p. kakor tudi ra pomoč ob najbridkejiih urah in za »premstvo na njegovi zadnji poti se vsera ln vsakemu posebej, iskreno zahvaljujemo. V Podzemlja, doc 22. decembra 1922, 2ALUJ00I OSTALI. premog prodaja iz slovenskih premogovnikov vdenjjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški in črni premog ter jajčne brikete Prometni zavod za prnog L d. v Liiiani, Miklošičeva cesta 15/11. Naslov: Delniška glavnica: K ©O.OOO.OOO- • PODRUŽNICE! Marilor, lovomeste, Rakek, Sioveojar« TRGOVSKA BANKA O. O. p rele Slovenska eskomptna banka LJubljana, Sclenburgova ulica Stev. 1. Ievr$uje vse banCne posle riajtočneje In najkulanfnefe. Rezervni zakladi: Ohron K lo.ooo.oo« Telefoni št. 146, «8 Brzojavke: TRGOVSKA Stran Si mak SCOrVBRKC, dte* 91. adesteSr« MB8. NajboljSe in najjtrpežnejše blago kupite pri OblaCihtid ia Slofcnllo. r.no. i., v Lfablfanl Prodajalne na drobno so v Stritarjevi ulici štev. 5 in v hiši Gospodarske zveze na Dunajski cesti. MAKOVO SEME sa potice nudi Sever tehnični atelije za čr^osli^arstvo Pristou ^ Bricelj Šeknburgora nI. 1 fijubljana <3lcksan4rovct c. T Spsciallsla v ixvrstvaniu st«J?I«n?k napisnih firm. Slikani« grbop pc prepisih. S.trrsiler ločna, okusna in pr«ci*na v najetoderneišem sargonu. r«---- Naprodaj le kompletna naprava z vsemi pritiklinami za izdelovanje cementnih izdelkov v zelo dobrem in po- rabljUvem stanju, Podrobna pojasnila daje Josip Proš, podjetnik, Brod n. S. loftomobile. najmodernejšo konstrukcije v vseh velikostih. Garniture parnih mlatllnic. Tračnice (poljske železnice) «a poljske železnice, s 600 ami kolo-teCne Sinne, z vozifiki za prevračanja, Tračnice ua gradbene svrhe it» industrijske tirnice, Pllnove 1(1 frelne CCVi vseh razsežnosti, črne in pocmšovaue, Kompletno parno laijo. polnojarmenik, Kompletne krožne žage, 13 m doig«, Remschetdsho orodle, ZlCnlhe od 10/20 do 46/120, StavDno-hoiistruhcljsKo sirovo železo (grodett). Črno in pocinkano pločevino vseh razsežnosti, raispožilja takoj od skladišča Maribor JngosL importno in chsportno podjetje Inž. Rudolf Pečlin, Maribor Trubarjevo nlico SI. 4 Telelon Inferaman M. 02 =111; «S0DI 5592«. ali dosedanjega opravila pod ^Trajnost« na upravo. 5587 NASEKANJE PIL in RAŠPELJ! Cenj. kovinarjem se priporočam, da m! zaupalo ln z naročili podprejo mojo pitamo, bivšo ^Jugoslovansko pilarno«. — DELO najboljše! — CENE primerne! IVAN FIGAR, pilarski mojster, LJubljana, Sv. Martina cesta itev. S. OOOOOOOOOOOOOOO0OOOOOOOOOOOOOOSOOOOOOOOO a o Jadranska banka - Beograd« Delniška glasnica: Din 00,000.000-—. Rezeroa: Din 3.000-~. Podružnice: Bled, Cantirt, Celje, Dubrovnik, Hercegnoal, Jelša, Jesenice, Kor-£nla, Kotor, Kranj, Ljnbljana, Maribor, fllefkonlč, Premij $a» raleoa, Spili, Sfibenlk, Tržič, Zagreb. — Hmerlkansbi oddelek. — Masla« zi brzajave: Jadranska. Hflllrani zavodi: JRORfiffSRR oaniui: Trst, Opatija, Klen, Zadar. FRRRK SRHSER STRTE BRHK: Cortlaad Slreet 82, nem Torb C!ty. aanco TU50SLRV0 DE CHILE: Valparalsa, anfofogasta, Fanta Hrena*, Patrte nafales, Paroealr. laiuiiMi 1!®!® nnnanonnionnn 99 SLOGRAD slovenska gradbena tn Industrijska d. d. Tehnična pisarna: Ljubljana — Sp. Šlika, Franko-panska ulica št 151. Telefon lnlerurban ISO. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode Zastopa: patent dr. inž. Empergera za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litiželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „sflo" mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. MMHBMBiHHUSira Zahtevajte Zahtevajte ^Meclicinal konjak i znamko Blbo-modri Križec in najfinejše krem likerje! wAlko" LJubljana-Rollxej. Zadružna Gospodarska banka d« d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v iaatol palači Tis k yla hotela „Unlon"). Telefon St. 87. Podružnica; DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, 80MB0R, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. Interesna skupnost a: Svsop«o Zanatlljako banko d. d. v Zagrsbn in njano podružnico t Kar-lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital In rezerva skupno nad tez K #0,000.000*-. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute ln devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbijo vse bančne in borsne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. raar. loterije. SLOVENEC, »rte 2?. deeemEra 19f>2. Garantirano popravljene sc prodna narctena ®b3eka sa molke, ^ženske m obroke, tudi koiuhovina Inr trikotaža Je f največji Hrgovinl točno ts skladišča ZAGREB ln LJUBLJANA WOLF-LANZ HP 1006 12/20 1012 15/28 1908 17/27 1917 17/31 1918 18/38 1917 20 33 1918 22/36 1912 24/40 1917 26/36 1910 28/62 1911 28/45 J 912 30/48 1919 31/49 1916 38/57 1910 36/57 1920 40/60 1911 47/72 1919 48/70 1916 50/70 1913 66/83 1912 70/86 1909 70.96 1914 70/110 1909 85/120 1913 90/126 1914 100/130 1909 100/160 1914 130/180 1908 145/195 1921 170/235 1907 260 330 1916 360/420 popolnoma tovarniško nove LOKOMOBILE W0LF-LANZ 26/35 38.57 40; 68 48/70 60/80 BO 90 65 96 70/110 100140 170,236 Stabilne ln vogeCc lokomoblle. Lokomobilnl kotli. Enoletno tvornl&ko jamstvo. Prvorazredno generalno popravljene. Popolnoma pretikuSena. Karljlve i vsakim gorivom. Prevzemalo sc vsafaovrsinc graOiile. Napram načriov, stroškov«©*. - Tehnična mnenio tn occnlfve. rnmmmmmBBmm Mstussvljei«« ■viter galoše gamaSe rokavice steznike nahrbtnike' nočne srajce snežne čevlje vezeno perilo povojn. gamaše damske jopice volnene jopic« otroške oblekce gumbe sa manšete batfstasto perilo naramnice, podveze Športne potrebščina volnene tricot - hlače otročke Tetra - perilo moške Športne čepice kuhinjski predpasniki volnene ia svilene šale ce'ie opremo za novorojence hlače čepice bris? če modrčki dokolenke žepne robce perje in puh vazene robce svilnate robce kopalne plašče jutranje čepica volnene čepica ovratnike, mansete kombineže za dame flanelaste srajce predpasnike za dame volnene tri ko t-krila rao^ke volnene jopico fine otro&ke vožičke svilena spodnja krila velika izbira kravat pristno JSger-jevo perilo predtiskarija za ročna dela TeBefon §Sevum 426. Trdno zigona lira floBro oisrasjjeno enonudstropna a W ..-mg- i &&& -v i lar hi lin« sposia? m tis kovino ali otort primeren lokal. shiodišCe m premico. * wads?r«pjM pa 3 sobe 5n t Kabineta s prltlhilnann!. se pro?;«. »ojassallft claie norar a v « ust prukar ? loškem - Slovenija. Najlepša zabava v domačem krogu sa božične prazniko je z izbranimi ploščami prvovrstnih orkestrov, solistov in zborov Vse to imate v največji zalogi gramofonov, plošč in vseh delov. D. D. ZAGREB PANTOVČAK 5 Inserati v »SLOVENCU« Imajo popoien uspeh! ES Predelovanje in Izdelovanje novih karoserij, lakiranje in ponlklanje, B Procfaja špocijaSitets | 8TEYR automobili, angleški E. S. A. motorji in bicikli, nadalje francoske JEJ [SJ MICHELIN „$ABLE" pneumatike, nmerik. VACUUM olje, mast, bencin in 0 garažiranje automobilov. Strokovno solidno delo in zmerne cunu, p JU69-AUTO d. s o. z., UUSUSlHn, Dunajska ccsta št. 36. g društva v Ljubljani k j se vrši za prodajalne: Kongresni trg, Dunajske, Zaloško In Celovško cesto ter ViC^Glince dne 3. januarja 1923 ob 3 popoldne v zadnji gostilniški sobi na Kongresnem trgu štev. 2 s sledečim dnevnim redom: t. Poročilo načelstva iti branje letnega poročila. 2. Volitev pooblaščencev. 3. Slučajnosti K obilni udeležbi vabi Načelstso Hranilnica kmečkih obelil v Ljubljani. naznanja svojim vlagateljem, da obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1923 dalje O 3 JELENE, SRNE, ZAJCE, , JEREBICE, FAZANE, DIVJE KOZE, KLJUNAČE ITD. , kupuje vsako množino in plača i po najboljših cenah Ud 1. januarja 1923 vodimo vse račune iri knjige vsled določbe mimaterstva za trgovino in industrijo v ČAKO VEC: MED JIMURJE Izvoz divjačine in perutnine. Brzojavi: V AJDA CAKOVEC. Telefon interurban štev. 59. v kateri naj izvolijo stranke Izključno dajati svoje naloge in naročila. M AW ATELJST"VO. Točijo se najboljša Ijdomerška, završka, sromeljsko-bizeljsfta in dolenjska vina, na razpolago so vedno mr>la jedila, topli prigrizki in delikatesa. Dobivajo se ludi vsakovrstne slaščice izborne kakovosti. Oivorila sva istočasno tudi popolnoma na novo urejeno dnem otv?rila pod restavracijskimi prostori ria;okusne[e o^remlieno m moderno ureieno Priporočata se za Popolnoma varno nalo2šie »vol denar y VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. z. z o. z. sedaj poleg nunske cerkve, 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „ UNION". Hranilne vloge se obrestujejo po ©{ brez odbitka rentnega in 2 j iS invalidskega davka. Vloge v tekočem računa se obrestujejo po 5 °|o Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 °|0 Usodna prilika. Ker sem preobložen s posli osobito radi nameravane gradbe večje elektrarne, prodam prav dobro vpeljane podružnice (trgovine z mešanim blagom) na Bleda, v Goričah (z 2 hišama) in v Šenčurja. Reflektantje naj stavijo pismene ali ustmene ponudbe naravnost na moj naslov Edosrd Dsaesnc imetnik tvrdke Franc Dolenc, Kranj. zlato naliv pero in naliv svinčnik Speclalltete: Poročne opreme, Opreme za novorojenčka. Perilo za dame in gospode priproste in najfinejše kakovosti izdeluje najceneje tvornice M. fISššovec, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. Raznovrstno perilo vedno v zalogi. — Priiično za božična darila. »Pri nizki ceni« »Pri nizki ceni« igu! LJUELJANA, Sv. Petra cesta štev. 3 Priporoča veliko zalogo raznega perila, posebno ZIMSKIH POTREBŠČIN, jopic, srajc, hlač, rokavic, nogavic, otroške volnene obleke, kapic itd., PO ZNIŽANIH CENAH. "»C — Posebno priporočljivo za Božična darila. FRAN KOLAR nadsvetnik fin. ministrstva v o. PISARNA za pravne avete in zastopstvo v finančno upravnih »adevah: ZEMUN, Markovičeva ulica 2.-H. Brzofavi: KOLAR, Zemnn. Telefon 116. Zastopa in poareduje v finančnih in v upravnih zadryqh pri vseh ministrstvih, uradih, oblastih ln Konzulatih, kakor pri: prošnjah, pritožbah, spornih in kazenskih carinskih zadevah, davkih, monopolih, trošarini, pristojbinah, koncesijah, vizumih, opcijah, drž. dobavah itd. KUPIM, več vagonov lepega suhega bukovega oql;a Pouudbe na I. Pil1 evse, StomSkeva hI. 21. Liibljair. Pozor lovci! Kupujemo po najvišjih dnevnih cenah lisice, kune, dihurje, jazbečarje, vidre in divje zajčje kože. Franc Šmalc, Ljubljana Marijin trg Stev. 1. Razno perilo za gospode, dame ln deco priporoča tvrdka IL l E. Sbabern* ffift to t $ 9 ......... ————— NAZNANIL ■OB—i i ———— TVRDKA tovarne čevljev - Tržit, ©oresijsHo |c oftorila 20. t m. S¥ojo flraa© lastno PRODAJALNO CEVLJfcV m ©KOBNO (m defall) na AleKsaiifre^f cesf ll. l Po l. lan. sc protiafa po dosenattflh ceisaH! t JETIKA! Dr. Pečnik ordinira za j etične izven torka in petka vsaki dan v št. Jurju ob južni žel. pri Celju. Čitajte njegovo 3 knjige o jetiki. TnfhillJI (sPtral) do 75 1 votle v sekundi llllulllu z automatifcnim regulatorjem fina popolnoma nova Svic. fabrikat. PnvJ 100 m železne (flusseiscn) 3 mm ilGlfi krat 180 mm 0 za les 280 mm višine popolnoma nov žoie^en na pogon Vela centralno peč tovarno ali sušilnice. Ponudbe na Josip Pelrč Rečica ob Pakl. I I I AUTO I I S BENCIN PNEUMATIKA OL)E VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Lc prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nndi JUGO-AU ro d. z o. z. v Ljubljani. Nosife zaradi fij Ihovihvelikih rednosi i jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani reglstrovana zadruga z omejeno zavezo Marijin trg St 8 ob Ljubljanici PODRUZNICR V MURSKI SOBOTI 01 listih, brez odbitka rentnega In ________r_ _ |Q invalidskega davka. Večje vloge * odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi Telefon St. 54. Vi5je po dogovoru. Cek. ra?. St. 11.323. obrestuje hraniEne g"1| Vloge na knjižice po |2 m našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler traja zaloga: Podkve za koire „Styria" kavine mlinčke Vile, jeklene, s 4 rogmi, 12" dolge Kladivo za gramoz (Sehotterschlagel) Cveke za pete, v zabojih po 50 kg Svinčnike znamke ,Staedier' ,PUCH" kolesa »ij Cene zelo ugodne! Cene zelo ugodne! C \ „SIKT1 t" ind. in trg. družba z o. z. M. Euštnn Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in uebeto. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Waltsr Mariiiiy. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, Rimska cesta št. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar Je na razpolago deset tovornih avtomobilov. Centrala: LJUBLJANA, Bimska cesta 2. Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. št. 470. toARIBGR, Jurčičeva ul. 9, tel. št. i33. BEOGRAD, Knez Jttihajlova ulica št. 3. elektrotehnična tovarna d. z. o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 75, Izdeluje in popravlja transformatorje za vsakovrstne napetosti in toke. — Zaloga motorjev, Bergmanovib cevi in vseh elektro teh ničnih potrebščin. — Oprema* elektrotehničnih central. — Instalacije ■■BBBBBSBOBBMB M mSsBBš. Cie Gle. Ifansaiiaaiiaiie Francoska linija Najkrajša in najudobnejša vožnja v Ameriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavenska banka d, d. v Zagrebu. VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila dafe: Ivsn Kraker, zastopnik v LJubljana, kolodvorska niie« 41. MZ*:.'^! Kna&tr.J i 23 Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja). Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, školja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). Budapest: Balkan Bank r. t. Hftlaciie: Split: Jugoslavenska industrijska banka. u^m^mbmot Wien: Bankhaus Milan Robert Alcxander. Delniška glavnica in rezerve 2oo.ooo.ooo K. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. ran Stev. 284. SUOVENEC, (Tne 24. focemtfra 1623. Strta 11 Underwood pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe I ti) THE REX Co. L)UBL)ANA Tel. 268 - GradlSče št. IO - Tel. 268 NEVESTE! Zaloga pohištva - lastna tapetniška delavnica! Brata Sever, Ljubljana Od uvodni da najflneje opremi. - - Ceno dnevne. Bosposvetsha cesta Stev. 13 (R0UZE3). Kat si beliš glavo! kaj bi kupil svojim dragim za BoiiC In novo leto| prazna skrb, pojdi k JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA. Sv. Petra nasip itev. T. Tam dobiš vse, kar Je koristnega » dom in obrt. Priljubljene ln povsod zahtevane Šivalna •troje ,,GRITZ1VER" v veliki iz-beri za domačo in obrtno rabo. Vsa potrebščine ra krojače, šivilja, čevljarje in sedlarje, galanterijsko, modno ln toaletno blago, po smerni ceni nn veliko Iti malo. H Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od 1. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih 51 tudi vloge v tekočem računu, ki Jih obrestuje proti odpovedi tudi višje. Kakor za vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Stanje hranilnih vlog 320 milijo~ nov kron. Mestna hranilnica ljubljanska Prešernova ulica štev. 3. liesno Volno l m proizvaja ln nudi s svojega skladišča v vsaki J mnoiini ln kakovosti * B VlLiA D. D. S Telefon: 3—67 H za industrijo in trgovino z lesom a Brzojavke: C ,>viuH" Zagreb, Savska cesta 89 g Redna zveza Ja Bremena preko Soutbamp-tona, Cberbourga ▼ Naw York potom prekrasnih »merik*n-Hklh vladnih parobrodov United States Lin*«. riiEOViJi oiioii: Ajnurlka ......Im. 1. tebi Prwide« BooMT.lt «..(»«. i«. Mt Pl**ident Hudin« 11. Jea. ML f»br. WmU»f»»« »I- («W». t*, vimv. ZphlfMH rr>*pckt* 1 Vrtin* Hn 14* UNITED STATES UNES Družba ,Ilirija' LJubljana, Kralia Petra trg 8 Bjjjijji bukova drva na drobno in debelo. f^ganja drv. Dostava na domu TnMrn iter. 226. Nj!*a naprodaj 5 min. oddaljena od Zel«ue jame. Meri 2.600 m'. Pripravna v\ stavbi«?« m' & 13 Din. Ponudbe trn upravo Slovenca ped uStaTbifče'* Premog in cement stalno v zalogi pri H. PETRIC, LJUBLJANA DUNAJSKA CTSTA 33. Tei. 366. Skladišč: BALKAN. Vam prenovi in strokovno shrani preko ume ob malenkostni pristojbini tvrdka 3. GOREČ, GosposvetsBa C. 14. znatno m po • v zimsko perilo, pleteae jopice rokavice, nogavice Itd. A. Sinhofic nasi. K. Soss UoBLJANA, Bes i trq l,v. Kraste, liSaie odstramuje pri človeku in živalih Naftolmazito, ki Je brez duha in ne mu2e perila. 1 lonček za 1 osebo oo poŠti 7 Din. pri TBNKOC3, lekarna Ljubljana, Slovenija. Strojs za žoge ^ in obdelavo lesa, vsakovrstne, najnovejše konstrukcije dobavlja takoj po najnižji ceni iz uqoslov. skladišča HEraERHE Opalograph razmnoževalni aparati so s ve to v-__no znani_ Zahtevajte ponudbe I BHnnnH \ UJfSff Kili., BrBitGnszerstrassB Nr. Sli. Najboljii so prava AMEKBKANSKI In anglelki SINCER-šivalni stroji S(nger>lqla •n naloroettnl deli, LASTHA MEHANIČNA »GLAVNICA Slnger-olja ankanec svila Ud. PRODAJA NA OBROKE - Sln$*r>.$;vaini stroji Bourne & Co Nevi York — CENTRA'.-A sa kraljevino SHS Zagreb, Marutleeva S. — Podružnice: UUBUANjS, SEUKBURGOVA UL CA 3. /S, Su-Dubrov- _ ..........1, Kragu- jev^e, Zaje^ar i 8tip. — Zastopstva so v vseli večjih krajih. Butonia d. d. tovarna gumbov, roženih in ko* Vinskih izdelkov ZAGREB, Horvačanska eesta 29. Gumbi Glavniki Ustniki Pipe Okovi za pohištvo Okovi za konj. opreme I^asete za brivske potrebščine Ldvanna Gal vaniziran je Stiskalniee CENTRALA v LJubljani v lastni palall, Stritarjeva ulica štev. 9, mr Podr&ižriice: ™ Novi Sad, Dolnia Lendava, Ljutomer, Maribor, ekspozitura: Vrhnika. Piačuj« najvišje ofcresK as knJiSUs »s vloge r.a tekoUh ralunlh. DELNIŠKA GLAVNICA: K 30.000.(Hlir-REZERVN1 ZAKLAD NAD K 6.000.000'— Se prlporoCa sa Isvrlltev vseh baninlti poslov pod nejkulant. nejlml pogoji. Cognac Mfcdlclnal ARKO l!quer Trlpl® Soc Rad. Pelerlln • Pelraška. Spet sveta no€ z nezemeljske višave, spred (ran® bofle milosti na flore, dole, polja in dobrave svoj tfilsi mir rosi. in kar nesrečnih zemtfa je rodila. ponižanih, razžaljenih, v vseh prehodila se (o noč je sila. vse ie navdal nebeški dih... y ljubezni čisti zapiamti ti duša. Ijflhaj v nebo ii are polet, in vsa zamaknjena pokuša duhov taiinstveni Šepet. Rad ivoj Peteri! n-Petru s ka: I. Čez zimsko polje pelje me koraE pravkar z gor6 je »Ave« odzvonilo, zdaj... iz vasi mi zadiši kadilo — In v sladke misli me zagrne mrak. Pot na sveti večer. n. Oh, kje so leta, kje so oni časi?t A duša še sedaj mini ne da si in v rodnih krajih, kot da sem na tujem sam v sveti noči, čisto sam potujem. III. A daleč pod gorami še je mesto mladostnih dni, zato naprej, naprej! Tam čaka dragih že srce me zvesto, da mi natrga sreče z zlatih vej. Oh, kje so časi, ko sem bil enak; ko dete za očetom sem hodilo po hiši vsej, molilo in škropilo, dišeči me objemal je oblak...! In iz temine stopajo po vrsti obrazi dragih mojih mladih let —' in zdi se mi, da sam otrok sem spet, Sam v nočni temi solnčne slike snujem, kot lepših ni... Naenkrat krik začujem: to dece so srebrnozvočni glasi. Zasveti luč se, že sem v prvi vasi. Tn v nizki sobi vidim kup otrok pred jaslicami zbranih v polukrog, a babica o Jezuščku jim pravi. Ju v mračno polje na brezkončno coslo grem zopet sam in z mislimi kot prej: kar v temi gor — je čudo, je-li res to? nešteto luči migljajočih glej! •To k polnočnici Že hite gorjanci ~ —j ... Tn zadonč zvonovi, moji dobri znanci, Od vseh strani, budi se gozd in log. da boža mati z milimi me prsti, da na kolenih pri očetu spet sedim ki v šali mi. v obraz iz pipe puha dim Pozorno stiska glavica se h glavi in iz oči planiti jim ogenj čist. In zdi se mi: Nad njimi čuva Krist! In g trumo angelov v veličju večne slave spet kot otrok z nadzvezdnate višave prihaja v srca dobra dobri Bog! F. S. F i n z g a r ž Slepec. Na postelji leži slok, izsušen, izstradan. Osivela brada ni počesana in ni obrita. Pod obrvmi, v globokih duplinah tičita dve krvavi brazgotini, kjer so se smehljale nekdaj liste skrbne, dobrodušne, sive oči. Odeja iu posteljnina — Bog, da je ne vidi! — .vse preplezano, krpa na krpi. 0<1 ix>stelje vonja po plesnobi. Zapeli so polnočni zvonovi. Ob hladni peči se je zganilo, šepetalo je boječe, nato so se izmuzali skozi vrata: prvi, drugi .... in sedmi. Sedmi je bila žena, ki je dahnila od vrat sem proti postelji: »Zdaj gremo k polnočnici, ata.« Slepec ni odgovoril. Zazeblo ga je, da je potegnil borno odejo nase. Zvonovi so peli, pod zvezde je brnela lajna melodija« P« hribih je trkala na okna, po dolini je vasovala pri starčkih in babicah, ki so strmeli v jaslice. Tudi nad slepcem se je razlila polnočna glorija. Počasi, komaj vidno je snemala božična tajnost resničnost z njegovih lic: grenka črta okrog ustnic se je topila, se razširila v smehljaj, oblak z njegovega čela jo ginil, celo posineli brazgotini v duplih pod obrvmi sta vztrepetavali, kakor bi po-mežikovali v velikem veselju. Kaj bi ne? Prišel je domov iz tovarne. Vesel je slekel zamazani suknjič s širokih pleč in ga obesil na kljuko. Nato si je zavihal rokave. Žena mu je nalila gorke vode v to-rilo. In ko je splahnil umazano črnjav s sebe, mu je nalila hladne vode v umivalnik. Pihal je in škropil okrog sebe kot razposajena račka, po kuhinji je zadišalo pO milu. Poleg njega je pa stala ona in ga gledala — močnega in zdravega, kako je rasel pred njo ves čist in prazničen. In nato perilo, ki ga je čakalo, da se preobleče! Kakor sneg! Komaj da je utegnil pojesti. Hitro jo je udaril po mestu od štacune do štacune. Za Joška, za Micko, za Majdo, in za mojega Matevžka, tega kuštravčka in za mamo, za njo vsega po dvoje, da bo Se za tistega, ki ga še ni, in vendar že je. Dolge, od dela so bile izvlcčene njegove roke, pa so komaj objele vse darove, da jih je pri-tovoril domov. In doma! Ta Matevžek! Na prste se je dvigal in vtikal nosek vsepovsod, da je prekucnil svečnik z mize. »O, ti - tik Kdo bi ga zmerjal na Sveti večer. Pa Majda! Ta ničemurnica mala. Prve /■okavičice ji je prinesel Božiček in sedaj jih ne sname. Po piškotih grabi v rokavicah, za potico prijemlje v njih. In Micka. Ta bo za nuno. V jaslice strmi in vidi samo Jezuščka in nič drugega. Pa mama, mama! Za nevesto bi jo prodal, taka je bila v novem šalu. In pokritje ga je nalašč napravila tako, da je sprožila dva kodra na čelo, o, tista dva kodi^! Ko aem jih prvič videl, se jo zgodilo za večno. — In nato se je sklonila liho do njega in ga skrivaj poljubila, da niso videli otroci. Oči so ji tonile v smehu in solzah. Potem pa je zadišalo po lcadilu po vseh sobicah, blagoslov je lcropila mama, oče pa jo vihtel posodo z žerjavico. Prižgali so vse lučke pri jaslicah in vse svečke na dre-veščku. Zvonovi so zapeli, družina se je ustavila, pesem se je dvignila: Sveta noč, blažena noč — Matevžek-ktištravček je koracljal dva takta za njimi in žgolel: Sveta noc, blažena noc--- — Tedaj pa je oslepelega samotar ja pretreslo. Skozi možgane mu je ustrelila bolečina. Vonj kadila se je prelil v smrad smodnika, lučke so zbledele in se raztegnile v dolge krvave jezike, ki so sikali iz gobcev topov. Namesto blagoslova — kletev, namesto smeha stokanje, namesto per-ne postelje blato v jarku... In žvižgi sika-jočih krogel — nato pekočina in tema — tema in pekočina do danes in do konca. Tihoma so se odprla vrata. Drsajoči koraki sedmerih so pripolzeli v sobo-edinko. »Mama k »Ali te zebe, ata?< »Ne. Kaj boste sedaj po polnočnici? Jejte! Lačni ste.« »Saj bomo, ljubi moj.« Mama je šla po skledo krompirja v oblicah, ki jih je čakala na štedilniku. Ko je oče zavonjal soparo nezabeljene jedi, se je dvignil na ležišču, da bi bruhnil kletev skozi okno, pa sc je zbal otročičev in je omahnil na blazino... SILVIN SARDENKO: Zemlja čaka. Večni čas si v mislih me nosil. Preden si me k zvezdam utrenil preden si me s solncem poljubil, preden si me s krogom oklenil. In nocoj? Zakaj se mudiš? Po nevesti ne hrepeniš? Nimaš zvezde, ki bi te moglo, s takimi objeti trepeti; nimaš solnca, ki bi te moglo, s takimi ljubiti obeti: Kar moči je mojih globin vse so tvoje, Ženin z višin. Mojo dušo. ranjeno dušo, žgo plameni pričakovanja; moji dnevi, zmučeni dnevi, ena sama težka so sanja. Komaj čakam tvojega dne. Nagni se na mojo srce! Alojzij Remeo: Božična črtica. Ti ne slutiš še, moj ljubi fantek, ki stegaš glavo do mize in me vprašuješ, kaj pišem, ti ne slutiš, da pišem božično črtico in da me grabi za srce ob vsaki besedi, ki jo napišem. Vem, ti takih črtic ne boš nikoli pisal in blagor tebi! — Ata, kaj mi prinese božje dete? — ine vprašuješ. — Ata inora pisati, pusti ga! — ti odgovarjam, zakaj tisti ata, ki piše, je ves drugi kakor tisti, ki te ima rad in s teboj kramlja. — Ata, ali moraš pisati zato, da služiš d en ar ček? — — Tiho, ata mora pisati, drugače ti božje dete ničesar ne prinese! — se jezi tisti ata, ki piše, in ti, moj ljubi fantek, umolkneš ob tujem, nerazumljivem očetu in greš v kot. Tam nakladaš na voziček in razkladaš z njega bogastvo svojih igračic: platnice raztrganih knjig, dvoje pokrovov in dvoje lesenih škatelj, strti rog trobente, glinast oškrbljen vrček, dva ribniška piskajoča pe-telinčka in piskrček brez ročaja. Ata je žalosten. Tisti, ki piše, in tisti, ki te ima rad. Kako daleč se je zajedlo prokletstvo denarja, da celo ti, moj sinko, govoriš o njem! O, ko bi vedel, kako zoprna je tvojemu očetu borba za to vražje seme, ki je kal vseh bornih zemskih blagrov, ko bi vedel, kako mu pije voljo in moč — tedaj bi nikoli ne imenoval te ostudne besede: denar! Otroci niso izumrli, moj dragi Ivan Pregelj iz Kranja, ampak pesem ubija hudič — denar. Tn v teh dneh naj napišem čedno božično črtico? » • * Ali je bilo tisto cvetoča mladost, ali klic in zvanje ustvarjajoče sile v duši? Se ta hip vidim belo marmornato ograjo nad šetališčem ob morju, prazen, s peskom posut prostor v parku, klopico in sebe na njej, strmečega v umiranje popoldneva pred svetim večerom. Nad nemirno se svetiikajočim morjem gre solnce v zaton. Veliko, zlatordeče se niža, niža, škrlatasto žareče proge oblakov se tope pred njim, zdaj je v 2 poloblih tik nad črto voda, zdaj sveti samo še krvav polukrog nad obzorje n, zdaj samo žareča točka, zdaj je ugasnilo. Nikjer snega, nikjer vasic s svojimi cerkvami in podružnicami, nikjer božičnega pričakovanja... V arzenalu je zatulila sirena, kakor bi se zver vzbudila pod noč. Ko je umolknila, se ji jo odzval črn, ogromen parni k, ki je nenadoma tako neskončno samoten in visok priplul nekod od Svetega Sabe ... šetališče pod menoj je oživelo, temne gruče delavcev, ki so nesli vsi r rokah na ročajih kovinaste, gugajoče se posodice, v katerih so jim bile žene prinesle kosilo, so zavrvele po cesti. Od nekod je- prišel mož in prižgal pli-novo svetilko ob moji ki opici. Pogledal me je čudno, molčečeg samotnika, premladega, da bi nosil samokres za svoje možgane v žepu, prestarega, da bi se bil izgubil in ne vedel kam v tem velikem mestu. Nikjer snega, nikjer vasice v somraku svetega večera, nikjer holmcev in hribov s potmi in stezicami, čakajočimi polnočnih plamenic. Nikjer gozdov in logov, kjer drsi sneg z vejevja ob rahli stopinji plahe srne, nikjer pod ledom žuborečih potokov in skritih globeli in dolinic, ki bi odzvanjale brnenju polnočnih zvonov... Samo osameli park, marmornate ograje, ogromne stavbe, široka šetališča, luči in pod obrežjem oma-mljivo pluskanje daljnega črnega morja... Jaz pa sem stal v snegu pred kočo s slamnato streho, gledal zvezde, ki so bile tako visoke in mirne, in poslušal, kdaj zazvoni pri fari k polnočnici. Jaz sem bil to, ki sem sneg videl vsakih pet let enkrat, ki sem slamnate koče poznal samo s slik in nisem na sveti večer še nikdar hodil s hribov v dolino ... Tn sera bil srečen v bajnosti svoje domišljije. In sem stopil pod svetilko, potegnil i/. žepa list in bral: — Ah, ta sveta noč!... — Kako lepe so bile tiste črke naslova moje prve črtice, ki je bila natisnjena! — Potrkala je z belimi prsti na oknrt in s svojimi kakor oglje črnimi očmi pogledala skozi šipe v kočo, kjer jo je čakala mamica ... Polnočni zvonovi so zazvonili... Še zdaj mi zveni v mislih ta stavek, ki je bil razen »belih prstov- in kakor oglje črnih oči ukraden s tremi četrtinami cele črtice Ksaver ju Mešku ... Odpusti mi, pisatelj mehkih duš, pre-leshiih sanj, neodoljivih hrepenenj, odpusti mi to tatvino! V času, ko boš praznoval petdesetletnico svojega življenja, Ti ne bo težko potrpeti z menoj, ki sem bil tedaj še negodno fante! Danes se izpovedujem in je moje edino opravičilo, da sem v zgodnji mladosti prvo dvajsetico, ki je bila moja, izmaknil doma iz prodala. Potem nisem nikoli več kradel... nikoli več... Tisti sveti večer po sem mislil, da Je lepota moje prvo črtice res moja. In sem šel — najsrečnejši človek — skozi široke ulico mimo blestečih izložb, skozi valovečo množico tržaških patricijskih gospa in otrok, mimo v bogale kožuhe oblečenih trgovcev« mimo raztrganih delavcev, mornarjev in fakinov domov. Kaj mi je bilo za vsa bogastva in razkošja, za vso revščino in bedo velikega mesta! V kuhinji sem razgrnil list prod avojo materjo in sc ji razodel. — To sem jaz napisal in zdaj je tiskano! — Mati se je ustrašila. — Kaj bo iz tebe, fant nesrečni! je vzkliknila. Kako prav je povedala! Zaslutila je, da sein stopil na pot, ki je ne bom nikoli prehodil do konca, da sc bom tisočkrat na njej spotaknil, da ne Bd nikogar, Si 61 m! pomagal vstati, a jih bo milijon, ki bodo s krohotom šteli moje korake in se bili ob kolena z dlanmi ob vsakem mojem padcu. A tedaj sem bil mlad in tisti božič nisem delal jaslic. Zgradil sem si jih ' il s svojo prvo božično črtico. Fant se je naveličal igranja in se pobral s tal. Zopet stoji pred mizo in me gleda. Ata, ali še pišeš? — — Še. — — Koliko ljudi nas bo, ko pride božje dete? — — Ne vem ... Štej ti 1 —i In šteje: mama, ata, teta... 1— Kako daleč je teta I Nje ne/bo Ogovarjam. — Bo... Božje dete pojde ponjo z zlatim vozičkom, ki ga peljeta dve ovčki, če bi je tisti vlak ne pripeljal, ki nikoli noče priti... — In fant šteje, šteje in našteje vse ljudi, ki so >naši<. Ne pusti me, da bi še pisal. Povej ata, o božjem detetu, o Mariji, O angelcih, o pastirčkih, o jaslicah 1 — Zleze k meni na kolena in pričakuje Betlehemske zgodbe. —. Kdo ti je o vsem tem pripovedoval? — so čudim. — Mama I — Toplo solnce mrzlih domov, blagoslov božji človeški slabosti, dobrotne roke, ki gradijo v teh dneh, ko že otroci govore o denarju, v dušah kraljestva pesmi In večnih lepoti Glej, moj ljubi fantek, zdaj nisem več žalosten. Povedal mi boš ti najlepšo božično zgodbo, kakor ti jo je mama pripovedovala. Lepša bo, kakor bi ti jo jaz pravil, in čas nama bo kratek do hipa, ko se zablešče jaslice in bom že pozabil, da sem hotel napisati čedno božično črtico. N. Velikonja: Vragulja. Ne maram pisati žalostnih povesti o dečku in božičnem drevescu; to tragedijo In poveličanje mladega srca je napisal že mož, v svojih delih in trpljenju večji od največjih, in neizrekljivo spoštovanje, ki ga imam do njega, mi brani, da bi jecljal za njim. 0, Dostojevskij, mojster vseh mojstrov, kako nična in šibka so naša peresa ob Tvojem kistul Kako bi danes potrebovali Tvoje besede! Toda predaleč, predaleč! Moja zgodba ee peča z vraguljo, spočetnico ideje, ki si js vrag ne bi izmislil, sam vrag ne, čigar najžalostnejša zasluga je, da se je vse tako vršilo od Božiča v hlevu do križa na Gol-goti. On je nesrečni povzročitelj praznika otročičev, a nanje še ni pomislil. Lansko leto pa je poslal nekdaj glavar — sedaj načelnik vragov — Lucifer Sepasti svoje sodruge o Božiču na zemljo. Izdal je ukaz, da morajo vsi vragi in vra-žiči, vsa hudoba šepasta in bradata o Božiču za pokoro na zemljo. »To je največja pokora,« se je glasil ukaz, »da boste na svoje oči videli, kako se vaša oblast podira in kako se je nekoč pred vekovi podrla. Na lastne oči boste videli in na lastna uSesa slišali glorijo in slavo zvestih služabnikov Gospoda in mir med ljudmi na zemlji! To bodi za pokoro!« Zagnal jih je, a godrnjavemu načelniku se ni vrnilo nobeno hud6 — ostali so vsi na zemlji. Stari Lucifer Šepasti je godr-njaje kopital po vročem tlaku — ta hrapavi tlak je iz samih skopuških in oderuških hrbtov — kopital ter mrmral predse: »Ali se je sodrga uprla, kakor jaz pred vekovi, ali so jim od zunaj poškropili peklenska vrata z blagoslovljeno vodo, da noter ne morejo. Odk ar me je Cankar — kako sem prežal nanj, pa me je ovil! — odkar me je Cankar spravil v zadrego pred slovensko javnostjo, te dežele nič več ne razumem. Vse je v njej mogoče!« Hodil je od kraja v kraj po greben-častih hrbtenicah, da so se pod njim krepko pridušall Ej, ljudje moji, tudi Slovencev je že mnogo tam doli, krivih hrbtov mnogo, in ti nimajo boljšega opravila od pridušanja na skrivaj. Nazadnje ga je le dvignilo. Poiskal je svoj frak, ki je od zadnjič od »Pohujšanja« šc dišal po šminki in materi županji, za-kril kopito v galoše in odšel. Oprezno, po prstih, da se mu tašča ni zbudila, ki je imela vse njegove seje napisane na vratih in tudi to, od katere gredo na četrtinko. Odšel je rahlo, počasi in — Čez dobro uro se je zbudila tašča. Za-rohnela, klicala, od nikoder glasu, le hrbti fod njo se kravili od vdanosti in stra-u. Začela je biti po vratih, nato se razjezila ter sklenila, da gre za njimi. Na zemlji je nastal strašen vihar; nekje pod Krimom je zlezla na zemljo ter padla ▼ slovensko mesto. Saj ni za ime, »a stvar gre. in če se kaj veselega godi, j« povsod prijetna. Lfačffe so 9TI pfofl mmftfen! palaS, val jo je potegnil v mraku • seboj ter jo vrgel v razkošno dvorano med maske in plesalce. »0, mhl« je mlasknila baba z jezikom in oči so ji zažarele. In se je ie čudila, ko je že stal pred njo mlad, vljuden, dasi »nekam elegantno, graciozno in koketno-šepast gospodek. — Te besede niso moje, temveč verno podane besede dam onega večera. »Ali dovoliš, lepa maska? 0, nepre-kosljivo, o, nedosegljivo. Kakšna ideja, kakor prava vragulja v naturi! Vse priznanje!« »Kako pa, neroda gobezdava!« je reva-nila babnica. »Ali ti jo pripeljem?« »O, kako pristno!« je gostolel in šepi-cal okoli nje gospodek. »O, kako pogansko pristno!« Vragulja mu je pripeljala zaušnico, stresla ga za ušesa, da mu je padel cilinder na tla, ter otipala pri tem male ro-žlčke pod grivo. »Upetaj!« — (Pripominjam, da si jc ta izraz izposodila iz »Rokovnjačev«.) Vražič je ostrmel, padel na obraz. »Smolar!« je odgovoril. (To je tako kakor če rečeš pri nas »Sluga!« ali »Zdravo!«) »Prijetno jel« je pristavil nato. »Kje je Lucifer?« »Tam z načelnikom — o, koliko načelnikov in ravnateljev je tu! — tam z one-gavim le načelnikom ali kaj Lazičem — pravr rav z ženico mežika. To ti je gos!« •Mil žc pokažem!« se je razljutila babnica udarivši v ravni črti do njega. »Lepa maska!« je oni planil na noge in za njim vsa debela, trebušnata gospoda, »Krasna maska, srčkana maska, Nepre- . kosljiva!« »Tako!« je siknila vragulja vanje. »Takooo!« Toliko da ni Lucifer padel v znak, v naglici je celo do pol sezul ga-lošo. Popravivši galošo si je opomogel. »Za tvoje specialne prekate nabiram med ženicami .golobicami',« je pomežiknil. »Daj, brigaj se za moški cvet! Kako je prijetno na Slovenskem!« »Da se takoj vrnemo!« je še rekla, med tem jo je že pograbil čokat ravnatelj z za-lisci ter odrinil Luciferja. »Pardon, lepa maska!« Vragulja se ga je surovo otresla, da mu je spodrsnilo. »Gospoda!« je drobencljal čez dvorano, »gospoda, tukaj ta maska —« »Ne mara zate in konec!« ga je na-hrulil oni šepavi gospodek. Medtem pa ji je Lucifer šepnil na uho: »Počakaj, jutri zgodaj imamo v tej dvorani sejo, ko vse odide, ako sploh odide vse; potem sklenemo!« »Kaj boš sklepal, V peklu ni gospodarja in uprli se bodo!« »Haha, ti premalo poznaš ta rod!« sc je smejal Lucifer, pa ga je vzela elegantna maska. Kot muhe na med so planili stari in mladi k .duhovitooriginalni' maski, kakor se je razneslo po dvorani, In stara, toda poskočna vragulja si je ovila rep kot boo okoli vratu ter se sukala po dvorani kot vrtavka. Tekom večera jo je sicer par ljubosumnih dam iztrgalo iz rok plesavcev, hotele so ji raztrgati masko, toda baba je udarila hujše ter otresla napadalko, da je letelo od nje vse nakradeno in drugače zasluženo nakitje. »Dobro se držiš!« ji je pošepetal drobni vražič, ki se je kakor slučajno prismukal k nji. »Jutri bo spet par novih strank in škandalov in tožb in kregov in kletvin. Se že zbira konzorcij za list proti Tebi — navidezni ženi tega oblastnika, one te imajo za prijateljico bančnega ravnatelja Menceja — to bo še fletno! Toda opolnoči maske odkrijejo, izgini takrat. Potem bo šele godlja! Kako je prijetno na tej slovenski zemlji!« Opolnoči — kaj vse se je že dogodilo do polnoči; par brc, nekaj klofut, par strelov, samomor neke dame, to so vidni znaki teh dogodkov — opoln či pa je mali vražič za dobrih pet minut prekinil električni tok — Lucifer si je zabeležil, ko so spet nenadoma zagorele žarnice, celo beležnico zanimivosti! — Vragulje ni bilo več. Ta čas je že krevsala od šampanjca zidane volje po ulicah. In skoraj pred vsako je stal nekdo in preklinjal: bodisi najemnik gospodarja ali gospodar najemnika. »Prijetno na tej lepi zemljil Kar ponujajo se vragu! Kdo je to tako lepo iz-tuhtal?« Skozi okna je slišala plač otrok, lačni so klicali kruha: »To so uradniški otroci,« je nosljala debela ženska mimo. »Čemu imajo uradniki toliko otrok, če jih ne morejo preživljati!« »Vidiš?« je dejala vragulja, »to je nauk, ki si ga velja zapomniti. Ta nauk je zelo prijazen.« Zavila je na polje med barake in vagone ln srce se ji je tajalo od radosti in miline. Slišala je vzdihe in priporočila, naj kar s seboj vzame vse vagone in barake. »Kakor da vedo, kdo sem! Postrežlji- vi in gostoljubni ljudje. Kar spoznajo '< na imaš koš ponudb in naukov. Kako je vrag čaščen, pa še vsega ne ališi! In sto oči bi moTafa Imeli, Se par naglih korakov, in že stoji v domači hiši... V kotu pod stropom gorijo pred jaslicami drobne, raznobarvne svečlce... tik nad mizo trepeče bel golobček na nitki, pritrjeni na strop... v hiši se širi duh po kadita ... morda so ravnokar odmolili tudi zanj, da ga kaj kmalu vrne tujina ljubeči materi... Samo en splošen vzklik začudenja in nepričakovane ^radosti — in že ga objemajo molče vsi vrsti s solzami veselja! Velika sreča jim ne da govoriti; zato pa govore oči, roke in srca tem glasneje ... »Torej si vendar prišel... kako težko smo te pogrešali, kako željno pričakovali!« In zopet se polnijo s solzami materine oči. Misli ga popeljejo k polnočnici v farno cerkev: postarni organist izvablja čudovito vesele glasove orgijam in s kora doli done radostne pesmi v spomin Gospodovega rojstva ... Nebroj lučk in lučic miglja pred oltarji, pred ozaijšanimi jaslicami in do vsej cerkvi je svetlo kakor da so se odpele vse zvezde z nebesnega svoda in zažarele v tej cerkvi... O, svetle sanje, da bi jih vsaj dalje mogel obdržati! A izginile so, kot izginja vosek nad ognjem. Tisti hip je začutil tam zunaj na cesti zamolkle korake: njegovi tovariši-ujetniKi so stopali v dolgi vrsti na delo v temno, mrzlo noč... Molče in s povešenimi glavami se je pomikala tropa trpinov —' in za njimi dve jekleni sveči-- Pavleta je pretresel ta prizor do mozga; zazeblo ga je, kakor da se ne bi tiščal gorke peči in črez njegovo srce se je pretilo trpljenje mučenih tovarišev: >Kaj, tudi danes, na 6veti večer?! —l Vsaj danes bi jih pustili v miru... Moj Bog, kako dolgo še?.----« In uprl je pregnanec pogled v to dolgo noč nesvobode — a nikjer ni zagledal zarje nastopajočega dneva, ki jim pokaže pot domov. Iz težkih misli ga je vzbudil njegov rojak Janko, rdečeličen, živahen dečko, par let mlajši od Pavleta. Bil je služabnik proviantnega činovnika Novickega, ki ga je komaj izprosil od četnega zapovednika Lopuhina. Janko je zadel srečo, ko se je iz-nebil nadležnega nadzorstva in vstopil v službo k činovniku; kajti Novički je bil dobra duša, da malo takih. Za Janka je skrbel po očetovsko; takoj v začetku mu je dal napraviti novo obleko, podaril mu je svoje škornje in plašč. Dobival je mesečno plačo, pa tudi vme6 se ga je dostikrat spomni!. Nikdar mu ni dal čutiti, da je ujetnik in sluga; dovoljeval mu je največjo svobodo v vsem, ki jo pa Janko ni nikoli zlorabljal, ker se mu je zdelo greh razža-liti tako plemenitega človeka. Lopuhin je bil činovniku Novickemu pravo nasprotje. Kjer je le mogel, je dal čutiti trdo pest neizprosnega gospoda, ki je zadevala največkrat Pavleta, ker je bil ta vedno pred njim. Mir je imel pred njim le takrat, ko je podporočnik kam odšel za dalj časa — in pa ponoči, ko je spal; sicer pa se ni smel ganiti iz pisarne, kaj še, da bi se oddaljil. Brez njegovega dovoljenja ni smel iti nikoli spat in čakati ga je moral z njegovim služabnikom slednji večer, dokler ni priro-govilil domov. Pavlo se je Janka zelo razveselil; hotelo se mu je s kom pogovoriti in zaupno pokramljati na ta večer, ko bo se oglašali spomini iz prejšnjih let z domače, rodne grude. »Prav, da si prišel, Janko; bova vsaj skupaj praznovala sveti večer.« »Bova ga, bova, če Bog da. Činovnik je odšel za nekaj dni in tako sem zopet sam ostal. — Kaj pa podporočnik? Ali se kmalu povrne?« »Upam, da ne tako hitro; danes se ga vsaj še ne nadejam. Zelo nerad bi videl, da bi mi skalil ta sveti mir, ki ga uživam za njegove odsotnosti.« »Ne boj se, Pavle,« odgovori Janko prepričevalno, »v taki vihri menda vendar ne bo silil na pot. Poglej no, kako ga nese! Saj izgreši pot v takem metežu.« »Bog ž njim,« mahne Pavel z roko, »naj pride, kadar mu drago, le danes še ne.« Nalil je vode v kovinast čajnik in ga porinil v peč k ognju. Ko je zavrel krop, je nasul vanj čaja in odmaknil posodo od ognja. Dolgo sta potem kramljala pri čaju o vsem, kar ju je najbolj zanimalo: o domu, o svojcih, o dekletih, o znancih — in pri tem ju je zanimala vsaka malenkost, za katero se najbrže doma ne bi bila dosti zmenila. Najbolj sta premlevala vojno in mir in sanjala že naprej o tem, kako se odpravita na pot, ko sklenejo mir. To je bil sploh najpriljubljenejši razgovor vseh, zlasti zvečer, ko so prišli vsi ujetniki skupaj. »Ali ostanemo še kaj dolgo tukaj V Bujnovičih?« je napeljal Janko pogovor na drugo reč. »Menda še nekaj tednov; ko dokončajo naši ljudje delo, bomo zopet oprtili bisage.« »Komaj se človek malo privadi ljudem in kraju, pa mora že zopet na pot,« je potamal Janko. »Tudi jaz Bom težko zapustil to hišo; tako udobno ne bo nikjer. Pa kaj se hoče: naš dom je — cesta, dokler borno jedli tuje matere kruh.« »Cesta, cesta .. .< je ponavljal mehanično za njim Janko, in vendar se bom težko ločil od svojega činovnika, ko pride nra slovesa.«- i Za uro slovesa sem pripravljen pozabili vso krivice, ki so nam jih Btorili, odpustiti vsa ponižanja,« se je razvnemal Pavle, v v tistem radostnem trenutku bi celo pogledal odkrito in iskreno Lopuhinu V obraz, kar, zdaj ne morem storiti nikoli, ne da bi razbral ta človek v mojih očeh mržnjo, ki jo čutim do njega. Objel bi ga.« Preneha] je sredi toka in posluhnil: na cesti so se oglasili kragnljčki, približujoči se bolj in bolj. Kar se odcepijo sani od ceste Lo krenejo na dvorišče. Pavle je prilepil čelo k oknu in pogledal venkaj na sanke. Pavle in Janko sta se spogledala: »On je!« — >Da bi ga — —1 Ravno danes ga je blo potreba,< je zamrmral Janko. Slišala sta, kako je konj stresel glavo, da so še enkrat zacingljali kraguljci in sanke so se ustavile tik pred veznim pragom. Čez nekaj trenutkov je vstopil nepričakovani in nezaželjeni gost. Molče sta ga pozdravila Pavle in Janko — 011 pa jih je osinil s pogledom le mimogrede. Sploh ie povsod, kjer so že bili, prihajal in odhajal molče brez pozdrava, tako da so ga morali ljudje že prvi hip obsoditi za od-ljudnega čudaka Vidno je bilo, da je nekam slabe volje. Gledal je mrko predse in ni črhnil ne črne ne bele. Otresel je sneg s kožuha, nato ga je slekel, odložil rjav, mehak šal iz kamelje dlake, ki mu ga je ovila skrbna mati okrog vratu pri odhodu. Prižgal je cigareto ter začel hoditi gori in doli po prostorni izbi... Še vedno mučna tišina. Tisti hip je dogorel ogenjček na širokem ognjišču, ki je edini preganjal temo. To ga je končno sprožilo. »Kakšna luč pa je to? Naloži vendar!« Janko je segel na pripeček, kjer so se sušile smolnate trske in jih položil na pogorišče, da je iznova oživel ogenjček. »Ali je vse v redu? Se je morda kaj pripetilo v četi za moje odsotnosti?« se je zopet oglasil Lopuhin. »Nič posebnega, gospod podporočnik,* odgovori Pavle, »prišli so le nekaki papirji iz štaba--oddal sem jih činov- niku Tugrinovu, kakor ste bili naročili.« Zopet molk. — Podporočnik se je ustavil sredi izbe, kot bi se nečesa domislil; nato se je obrnil k Pavletu: »Kaj pa akte glede konj in sena, — ali si že napisal?« »Vse je že gotovo in odposlano na pristojna mesta.« — — — »Ali me je kdo obiskal te dni, ko me n! bilo tukaj?« je vprašal dalje zvedavo. »Nikogar ni bilo, gospod podporočnik.« Lopuhin se je oddahnil z vidno zado-voljnostjo na obrazu. Prižgal je novo cigareto in koracil malomarno gori in doli. Zavladala je tišina, ki je bila mučna tembolj, ker so molčali trije v temotni izbi, razsvetljeni le od malega ogenjčka na ognjišču, ki mu je zdaj Pavle, zdaj Janko dokladal trske. Zopet je podporočnik pretrgal molk: »Janko, ali je činovnik doma?« »Ne, gospod podporočnik,« odgovori Janko, »odpeljal se je v Petrikovo za par dni.« »Tako, tako — — no, Janko, kaj pa še poveš novega?« Kadar je bil Lopuhin pri volji, se je rad spuščal v igrav pogovor z Jankom, ki mu je povedal ob taki priliki marsikatero krepko, ne glede na to, ali se bo gospodu čelo razvedrilo ali pooblačilo. Tako je tudi sedaj odgovoril naravnost, brez vsakih ovinkov: »Nič posebnega, gospod podporočnik —■ — zunaj pada sneg---.« Pa komaj je to izrekel, že mu je bilo žal besed, a bilo je prepozno. Podporočnik je stopil tik predenj, da se je Janko stra-homa odmaknil, in zarezal je nad njim: »Kaaj? — — Nesramnež! — — Ali se tako odgovarja svojim višjim? — — Vidim, da te je činovnik že docela raz-vadil. Toda jaz ti prikrajšam tvoj predrzni jezik. Na delo pojdeš z drugimi vred, da veš; — ne boš se več valjal pri činov-nikul Tak nesramnež! Hej Grinjuk!« pokliče jezno vojaka-voznika, ki se je prišel pogret v izbo, »postavi Janka za eno uro venkaj pod okno!« Grinjuk je, bil vajen takih naglih izbruhov svojega zapovednika, ki je bil živčno bolan vsled kontuzije; a vendar je nemalo osupnil. Skušal ga je pogovoriti iz-lepa: •»Gospod podporočnik, imejte usmiljenje, poglejte vendar, kakšno je zunaj *— bodite tako dobri, pa preložite kazen na drugi čas — —.« »Ne potrebujem tvojih nasvetov,« je vzrojil razdraženi Lopuhin, »stori, kar sem ukazal!« Vse ni nič pomagalo. Grinjuk je namignil molče Janku, ga peljal venkaj in ga postavil pod Eap, mrmraje sate pri sebi: »z bikom se ni dobro bosti.« Moralo je biti okrog devete ure. Zunaj se je polegel veter n sneg je začel padati enakomerno v čimdalje večjih kosmih na zemljo. Janko je stal nepremično pod oknom iri gledal obupan in potrt tja doli proti vasi, kjer so bila še razsvetljena okna v raztresenih hišicah. Kako rad bi bil šel vasovat k dekletom, ki predejo tam svoje rn^hke kodelje med petjem, pripovedovanjem in sladko, nagajivo govorico. — Še nikoli ga ni vleklo tako mednje, kakor ta večer; zazdelo se mu je vse lepše, važnejše kot kdaj poprej. Težje je občutil zavest, da ne smo z mesta nikamor, kakor pa mraz, ki mu je drvenil ude, da jih ni čutil prflv nič več. Na kapi, ti a ramah, po plečih in rokavih se je bila nabrala že velika kopica snega; rad bi bil stresel raz sebe neprijetno težo, a ni se mogel ganiti. Rad bi bil obrisal obraz, kjer so se topile snežinke, a imel je roke že vse premrle od mraza. V Pavletu je vso divjalo. Vajen je bil sicer takih prizorov v dolgotrajni njegovi službi, a kaj takega si strašni gospod še ni bil privoščil. Tresel se je od velikega razburjenja n najraje bi bil planil na krutega človeka. Mrak je prikrival njegovo notranjo borbo. Kakor človek, ki mu vest očita, da ni kaj prav storil, je Lopuhin sumničil Pavleta, da mu srd stiska pest. Pogledal mu je pri medlem svitu ogenjčka v obraz, na katerem se ie zrcalila notranja bol, pomešana s strašnim gnevom na mučitelja. »Tiii! — Čuvaj se!« je siknil Lopuhin in zavzdignil pest ter zažugal. »Ali ti ni morda kaj prav?t — Ne pozabi, kdo sem jaz, in kdo si ti! — Le eno mi zini — in pridružil se mu boš —I« V izbi je postalo tiho kot v grobu. Podporočnik je nekje staknil 6večo, jo prižgal in prikapal predse ra mizo; nato je zvlekel s police šop starih žurnalov in začel listati po njih. Pavle pa se je pomaknil v kot pri peči in začel premišljevati bridko usodo na tujih tleh. Nenadoma je vstala v njem stara misel, negovana že tolikokrat: »Pobegnem, čisto gotovo pobegnem —1 tu ni več življenja — proč od tod!« S to mislijo je hodil spat, ta misel ga je neštetokrat prebudila sredi noči in delal je načrte po cele dolge ure. V teh sanjah je dobival novih nad, svežih moči —• tako so bile prijetne. Posebno kadar ga je zadel nov udarec, ko ga je spekto novo ponižanje, se je molče pomaknil v kak kotiček in se živo zamislil--- »Prcobleče se v drugo obleko, tako da v njem nihče nc spozna tujca, malo prigrizka dene v bisago, palico v roke, pa hajdi na pot, proč iz tega pekla! Mera trpljenja je že zvrhana ... Prav dobro mu bo služil denar, ki si ga je prislužil s poučevanjem otrok — o, ko bi to vedel Lopuhin, kam je hodil, ko ga ni bilo doma — trije lepi bankovci, dovolj bo za prvo silo. — Samo poletja še počaka, ko zraste pšenica in ozeleni gozd, da se bo lahko skrival po dnevi; ponoči pa odrine zopet dalje, dalje ... Morda naleti v gošči na kakega smolarja ali gozdarja — na kakem samotnem kraju — ne zmanjka se jih po gozdih — tam se skrije pred vsemi zasledovalci — živa duša ga ne izlakne tam... V temni noči so se zopet oglasili kra-guljci, ki so postajali glasneji in glasneji, čimbolj so se približevale sani neznanih popotnikov. Pavle se je zdramil iz priljubljenih sanj in posluhnil... »Ubogi ljudje tam zunaj na cesti,« je dejal sam pri sebi, »v takem mrazu in tako pozno —« Na veliko začudenje Pavletovo so zavilo sani na dvorišče in vzbudile silno radovednost obeli. »Kdo neki bi bil to?« se je oglasil podporočnik. »Stopi venkaj in poglej, kdo prihaja k nam.« Pavle je stopil na prag prav tisti hip, ko so se ustavile sani, na katerih je sedela ženska oseba v risjem kožuhu, izprva ni mogel razločiti natanko, kdo je, ker ni bilo razen belega obraza in dvojih črnih oči opaziti prav ničesar; bila je precej tema, pa tudi sneg, ki je še vedno padal, jo oviral in zastiral jasen pogled. Oseba v kožuhu je skočila lahno u sank in pri tem se je pokazala iz širokega rokava majhna ročica. Pokimala je prijazno Pavletu: »Zdravstvujtel« »A, — zdravslvujlek je odzdravil ta \cselo presenečen. »Kdo bi so bil vas nadejal v tako pozni uri in ob takem vremenu.« Bila je usmiljena sestra Nasta, dvajsetletna mladenka mične zunanjosti, v polnem razcvetu mladosti. V vsej njeni postavi je dihalo zdravje; njene temne oči, zastrte od dolgih trepalnic, so bile polne milobe in po vsem obrazu je bil razlit čudežen mir, še neskaljen od strasti. Sama resna in liha, je prav rada poslušala vesel pogovor in se udeleževala dostojne zabave. Kdor jo je videl le enkrat, jo je moral spoštovati. Vetrenjaki so opazili takoj, da se ž njo ue da igrati, tako, za firafek čas, aH pa začeti romanček. Pred njenim jasnim in čistim pogledom se je zdrznil vsak razuzdanec, povesil oči ter odšel od nje z velikim spoštovanjem — z nekim težkim očitkom v srcu, da je že davno ugasnila v njem tista luč, ki je bila tako vabljiva, ki je tako odsevala v očeh zale mladenke. Nasta je po dokončani gimnaziji postala sirota; umrla sta ji oče in mati. Po odhodu bratov se je dolgočasila na de-želskem imenju in zato je vstopila kot usmiljena sestra k »Rdečemu križu«. Pri svoji teti v bližnjem mestu se je seznanila h podporočnikom Lopuhinom in ga pozneje večkrat obiskala, če je slučajno nanesla pot mimo. Vse vedenje Izpuhi na je pričalo, da mu je njen prihod silno ljub. V njeni bližini je izgubljal svojo odljud-nost in osornost. Postal je zgovoren in nežen, ubogljiv in postrežljiv in ni trenil z očmi od nje. Vpričo nje se ni razsrdil nad nikomur — tako sladek je bil! Tudi površnemu očesu ni bilo težko uganiti, da ie vzbudila Nasta v njem drugo čuvstvo, kot sšmo občudovanj« in spoštovanje. Morda hidi ona ni bila popolnoma ravnodušna napram njemu; a izdala ni niti z najmanjšo kretnjo ali besedo, da bi čutila do svojega častilca kaj več ko do drugih. Na Pavleta je naredila nenavaden vtia. S svojim prihodom ga je osrečila vsakokrat tisočkrat bolj hi vse drugače, kakor njegovega gospoda. Zdelo se mu je, kot bi posvetilo svetlo, jarko solnce v njihov, temoten hram in razpršilo mrak, ki je vladal tam. Pod žarki tega solnca ss je stopila mrkost, krutost in največja zlob,i čudaškega in vase zaprtega Lopuhin?. Vse je nekam oživelo in zasijalo od velike radosti tiste trenutke, ko je ena bivala sredi med njimi. Svojega mogočnega vpliva na čebiega zapovednika se je posluževala neštetokrat — » na plemenit način kot goreča zagovornica ujetnikov, katerih usoda jo je močno ganila. Kolikrat je ukrotila Lopu-hina s samim pogledom in zadržala njegovo težko roko, ki jo je zamahnil nad svojimi podložnimi. Včasih mu je tudi živo ugovarjala, ko je hotel kaznovati tega ali onega — in slavni zapovednik je podlegel vsakokrat. NI čuda, da si je na ta način prisvojila Pavleta mahoma in ta ji je bil udan in hvaležen iz dna svoje duše. Nasta se ni sramovala iti med °avr-žene ujetnike, ki so tlačanili na tujih tleh; sočutno je motrila njihove potrte obraze, zagorele in znojne od težkega dela. Zanimala se je za tega in onega, tolažila v; mehkim glasom, vlivala jim upanja, da se kmalu vrnejo. Skrivaj po Pavletu jih je obdarovala pogosto ter razdala mednje skoro ves svoj prihranjen zaslužek. Kadar se je njena vitka postava pokazala med njimi, so se uprle vanjo oči vseh obsojencev kot v svoje solnce, ki je osvetlilo za hip mračne obraze, dvigajoč jih od tal, ki so jih kropili s svojim znojem. Vso ustne so drhteč zašepetale sladko ime: »Nasta!« — dvignile so se glave, širile so se grudi, segle so roke po nečem, kar jim je bilo ugrabljeno... Za trenutek jih je poljubilo to jasno, svetlo solnce, to pravo čudo, ta njihova Nasta. — Spomnila jih je njihovih pravih obrazov, pokazala jim je obljubljeno deželo nekdanjosti, v katero se vrnejo, morda kmalu... In ko je odšla od njih, se jim je zdelo, da je zopet zašlo njihovo solnce, puščajoč za seboj prebujena srca in koprneče roke, segajoče v daljo--- Še nikdar se je ni Pavle tako razveselil ko ta večer, ker novo doživetje mu je napolnilo dušo z bridkostjo, novo ponižanje ga je podrlo na tla in zavilo v temo, iz katere je zaman skušal najti izhoda do svetlega, jasnega dneva. In ko je zagledal pred seboj Nasto, je začutil, da mu ona prinaša leka. Nasmehnil se je bolestno in se ozrl v njene oči, željno pričakujoč tolažbe: »Ah, Nasta, Nasta--k »Kaj ti je, Pavle?« Ta je nemo pokazal pod okno, kjer je sial Janko. »Za Boga, kdo sloji tam na mrazu?« se je začudila sestra. Pavle ji je povedal vse, Nasta je stopila k Janku in vzkliknila polglasno: »Revež! — Te zebe, kajne. Le počakaj — takoj prideš na gorko.« V njenem glasu je bilo toliko sočutja, nekaj tako mehkega, materinskega, da je ganilo Janka do solz. Uprl je vanjo svoje solzne oči, polne največje hvaležnosti Jn najrajši bi ji bil padel k nogam in poljubil njeno malo, mehko ročico, ki mu je z naglo kretnjo otepla sneg z rame. Nič več ni čutil mraza, ko ga jc ogrelo njihovo skup 110 toplo solnce, njihova Nasta!--- Toda ta njihov angel miru, to «vetlo solnoe jo bilo polno nomira; ta dogodek jo je pretresel v dno duše. Z drhtečimi rokami je odprla vrata in stopila skoro neslišno v izbo. Podporočnik je zasijal radosti, ko jo je zagledal pred seboj. V njeni pozi je bilo nekaj tako veličastnega, nekaj tako privlačnega, kot še nikoli poprej; tako lepa ni bila še nikoli, ko tisti trenutek. Oveseljea ji je molil Lopuhin desnico v pozdrav; a njene oči so bile tafco Ru je pod nami, je obličje bosjakov, črnih stotin, najgroznejše zmed vseh obličij. Te tri vrste duSevne SurzuazIJe so se spojile proti trem vrstam duševne plemenitosti : proti deželi, ljudstvu — živemu telesu, proti cerkvi — živi duši, proti iz-obraženstvu — živemu duhu Rusije. Da se strnejo tudi te tri vrste duševne plemenitosti in svobode proti vrstam duševnega suženjstva in svojatske kulture, je treba vseobjemajoče ideje, ki bi bila v stanu, spojiti izobraženstvo, cerkev in narod; taka vsesplošna Ideja pa moro dozoreli ie v verskem prerojenju, združenem s socialnim preporodom. Ne vera brez socialnega življenja, ne socialno življenje brez vere, temveč samo versko občestvo bo Rusije rešilo. In predvsem se mora zbuditi versko-socialna zavest tam, kjer je že zavedno socialno občestvo in nezavedna verstve-nost, — med ruskim izobraženstvom, ki mora postati ne samo po imenu no tudi po svojem bitju in žitju inteligenca, kar je inkarniran intellectns, postati mora raz-iun in zavest Rusije. Razum pride, voden do skrajnega konca, do božje ideje, inteligenca pa se prelije, čo jo vodiš, do skrajnosti. v vero, v religijo. Neverjetno se zdi to. Toda svobodnjaško gibanje v Rusiji ne korenini zaman v religiji, i udi ne stoje zaman možje kakor Novikov, Karasin, Cadajev, kakor prostozidarji, marlinisri in drugi mistiki iz konca 18. in začetka 19. stoletja v najtesnejši notranji zvezi z dekabristi. Tako je bilo in tako bo. Z verskim ognjem je bila ruska družba v svoji mladosti krščena iu ta ogenj jo prevzame v času njene zrelosti, vzplamtel bo na njenem čelu kakor razdeljeni goreči jeziki« ob tem novem prihoda svetega Duha na živi duh Rusije, na rusko inteligenco. Da, mogoče se je ta slednja pojavila v trdi temi verske zavesti, v svojem »brezboštvu«, le zato, da je prehodila celotni krog od luči k luči, od zahajajočega do vzhajajočega solnca, od prvega prerojenja k drugemu. Kajti to je pot — ne samo ruske inteligence, temveč cele Rusije — od Kristusa, ki je prišel, h Kristusu, ki ima priti. In ko se to zgodi, prestane ruska inteligenca biti inteligenca, samo inteligenca, človeški, samo človeški razum — postane bogonavdahnjen človeški razum, logos Rusije kot del vseobjemajo-čega telesa Kristusovega, nove, prave cerkve, ne časovne, lokalne, greko - ruske, temveč večne, vesoljno - svetovne cerkve Gospodove, ki pride, cerkve Svete Zofije, cerkve Vsemodrosti božje, nerazdeljivo svete Trojice, — Kraljestva ne samo Očeta in Sina, temveč Očeta, Sina in Svetega Duha. »Amen, tako bodi k Da se pa to zgodi, se mora prelTgati ona bogokletna vez med vero in reakcijo, ljudje, morajo končno razumeti, kaj hoče reči oni izrek učlovečene Besede: »Če vas torej Sin osvobodi, bosle res svobodni.« Jan. 8, 36. Ne proti Kristusu, temveč s Kristusom — k svobodi. Kristus osvobodi svet — in nihče izven Kristusa. S Kristusom proti suženjstvu, buržuaziji in eotlrgi. Prihajajočo sodrgo bo samo Kristus, Prihajajoči, zmagal. m Dom in Svet. Za božič sta zadnji 2 številki z lepo prilogo z naslovom »Rože« zaključili 35. letnik našega leposlovnega in umetniškega glasila. Častno jadra ta list oprt na Katoliško tiskovno društvo preko gospodarskih kriz povr.jnih let. Če primerjamo obseg zadnjega letnika, moramo priznati celo napredek napram četrtletniku predzadnjega leta. Da si zagotovi redno mesečno izhajanje, se je odpovedal celo razkošni zunanjosti prejšnjih let in tudi v opremi odel kar se da pn >rosto obleko, samo da prestane kritično dobo. Marsikdo je zmajeval * glavo nad njegovo skromnostjo, a kdor se je mcgel vmisliti v položaj, v katerem je bilo treba ščititi naročnika pred prehudim poviškom in mu dati pri tem čim več čtiva, bo razumel, da je bil to verjetno edini mogoči izhod. Pa tudi sicer je čas kar mogoče malo ugoden takim podjetjem, kot je Dom in Svet Kje je danes ustanova, ki ne bi občutila posledic vsestranske, ne sapio materijalne, ampak tudi duševne krize, ki se je razbesnela po Evropi? Umetnost pomirjajoča, tolažeča, bla/.eča, more uspevati le v dobah, ki so same v sebi harmonične; to pa naši dobi ni dano in zato ž njo vred tudi umetnost, razdvojena v vsakem oziru, išče in tipa v vseh mogočih smereh. Naravi.. ^ je, da se je odsev teh kriz in iskanj odbil tudi na Domu in Svetu. In zato se je včasih zdelo kakor da je pretrgan stik med njim in krogom čitateljstva. Dobro odgovarja na talca nesporazumljenja v zadnji številki Silvin Sardenko: »Zavedam se, da ne pripadam niti k neumnim, niti k nezna-čajnim listom; skušal 9cm namreč krize in probleme sedanjega časa do gotove stopnje doumeti in z umevanjent občutiti; služil sem času 3 tem, da som mu dal, ne kar mu ie laskalo, marveč kar potrebuje.« V tem je bistvo njegovo. List je odsev duševnega življenja Kroga, ki polni njegove sffranl s plodovi svojega duševnega dela. Ta krog komunicira s kulturnimi sferami drugih narodov, živi ž njimi neko skupno, čeprav no neposredno se stikajoče življenje. Kar